roštnina plačana t gotovfciL Leto XIII., štev. 111 ; Ji ' rc Cil.___ — K ruofl. Ljubljana, petek 13* maja 1932 Cena t Din cpravoištvo; L .Dijana, K.ntfljeva ulica 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124 3123 3126. ln »erar-ni oddelek: Llubljana. Selen-buroova bL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta ŠL 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180, ?t los 241 JSaročmoa enasu inc&eCno U>xu Z3L hiorprricHrr 40.— D"0- Urean\stvo; Ljubljana. Knafljev« ulica 5. Telefon §t 3122 3123 3124 3125 in 3J26. Maribor. Aleksandrova cesta 13. lo- lefoo št 2440 (ponoči 2582'). Celic Korenov« rH S Telet St 100 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po BInkoštna reklama naše trgovine, industrije, obrti, zlasti še naše tujskoprometne industrije je imela še v vsaki hinkoštni številki ,,Jutra" izredne uspehe. Prosimo cenjene gg. inserente, ki nameravajo izkoristiti dvodnevno aktualnost „Jutra", da nam svoja naročila čim- prej dostavijo. n JUTRO" " ••• :••••. v .. Tf ~ i,- fi^^^^f^stip^*^»^..^^jft' toumer Nad dva milijona ljudi je izkazalo pokojnemu predsedniku Sranccske republike zadnjo čast Tariz, 12. maja, č. Z največjimi častmi, k: jih more izkazati Francija, je danes spremila na zadnji poti svojega tako tragično prem milega predsedn.ka raula Doumerja. Se nebo je žuiovaio. Ves dan so viseli nad Parizom teuinosivi oblaki ;n zda; pa zdaj je z neba porosilo, po končanih pogrebnih svečanosti pa je začelo deževati. Ves Pariz je bil danes v znamen ju velike narodne žalosti. Trgovine in banke so biie yaprte, v šolah ni bilo pouka. Po ulicah, koder je krenil žalni sprevod, so gorele svethjke. ovite v črnino. Raz javna poslopja in mnoge zasebne hiše so plapolale državne trobojmee na pol dro^a, ovite s črnim forom Ob 8. zjutraj je krenil sprevod izpred Lizejske palače. Takega sprevoda tudi Pa-x z. ki je doživel že toliko svečanosti, še ni videl. Na čelu povorke je korakala častna četa vojakov, sledili so oddelki bivših bojevnikov, za njimi pa se je vrstila dolga vrsta vozov, preobloženih z venci in šopki. Zlasti se je opažal krasen venec orhidej, ki sa ie dal položiti na krsto japonski mi-kado. Ob prekrasnem mrtvaškem vozu je korakala četa pešadne, za krsto pa so stopali sorodniki, Doumerjeva vdova, hčerke in sin. Go^pa Doumer je bila strašno potrta in bali so se. da se bo od prevelike boli vsak čas zgrudila. Za rodbmo je šel nov: predsednik republike Lebrun, nato pa so sledili belgijski kralj, valeški princ kot zastopnik angleškega kralja, vojvoda D' Aosta kot zastopnik italijanskega kralja, ne/, Pavle kot zastopnik jugosiovenskega al]a in zastopniki drugih državnih po-' ivarjev iz vsega sveta. Za n;:mi so šli čiani vlade, senata, poslanske zbornice in dip omati, nakar je sledila nepregledna množica deputacij najrazličnejši društev, ustanov in organizacij. Lahko se reče, da je bila zastopana vsa l:rancija. Žalni sprevod je krenil rajprvo pred pariško mestno hišo. Na ulicah je na tisoče in tisoče ljudi tvorilo špalir in izkazovalo zadnjo čast mrtvemu predsedniku, ki se je zadnjič vozil mimo njih. izpred mestne hiše je šel sprevod do veličastne cerkve Notre Dame. Portal cerkve in vsa notranjščina je bila prevlečena s črnim baržunom, sredi cerkve pa je bil postavljen katafalk. odet z belim hermelinem. Cerkvene obrede je opravil pariški nadškof kardinal Verdier ob veliki asistenci duhovščine. Med mašo ie pel zbor ob spremljevanju orkestra pariškega konservatorija pod vodstvom zna- nega irancoskega dirigenta Filipa Gauver-ta, orglal pa je umetnik Jenne. Cerkev so napolnili najvišji odličnik:. m so se udeležili pogreba, trg pred cerkvijo pa je zagrnila stotisočglava množica, ko po končanih cerkvenih obredih zopet dvignili krsto na mrtvaški voz, so zadoneli vsi zvonovi notredamske cerkve, ki se oglase le ob redkih prilikah. lapreu cerkve je krenil sprevod pred Pantheon. kjer je bil postavljen velik katafalk. Pročelje Pantheona je bilo prevlečeno s črnino. Na željo rodbine pokojnika ne boni o pokopali v Pantheon«, kaer počivajo naj odličnejši Franoo®i, marveč na pariškem pokopališču Vaugirard, kjer ima Doumerjeva rodbina svojo grobnico. Ob obeli straneh katafalka so bile postavljene tribune za odlični i>ke, trs pred Pantheonom ipa je z ar vzelo vojaštvo, ki je po govoru ministrskega predsednika defi.lira.lo pred krsto. Vse ulrlce, ki vod igo k Pa.ntheonu so bile ta.ko nabito po line lc-u-dl, da oni oilMč-niki, ki so se zaikasnili, niiso mogli več priti do Pantheona. Računajo, da je bilo v sprevodu na,d 2 milijona ljudi. Ko so krsto dvignili na katafalk, je stopil na govorniško tribuno ministrski predsednik Tardieu, ki je nato v daljšem govoru poveličeval visoke odlike pokojnega Doumerja, ki se je dvignil od priiprostega kmečkega sina do najvišjega služabnika države. Nikdar ni iskal popularnosti in je bil vedno pravi sin svojega naroda. Baš za-radii tega žalutje za njrm ves narod. Ves narod je čutil bol od krogle, ki je zadela njegovega predsednika, Nato se je zahvalil vsem, ki so izkazali zadnjo čast Doumer ju in naglasil, rla je to dokaa, da so-čustvuije ves svet s francoskim narodom, ki ga je zadela tako velika izguba. Naglasil pa je tudi, da je francoski narod v teh težkih dneh kljub dvojnim volitvam ohranil mirno kri in se pokazal na dostojni višini. Po govoru ministrskega predsednika se je začel defile čet, ki je trajal do 12."0. Nato je sledil še mimohod delegacij in deputacij rasnih društev, organizacij in kor-poracij, ki je trajal vse do 3. popoldne. Nato se je ponovno razvil žalna sprevod, k,i je krenil na pokopališče Vaugirard. Pred pokopališčem so se odličnik? poslovili, do groba pa so spremili krsto poleg rodbine samo ministri, predsednik republike ter predsednika poslanske zbornice in senata. Ob 4. je bil pogreb končan. Nezaupnica Briiningovi vladi odklonjena Burna seja nemškega parlamenta - Zasedanje državnega zbora zaključeno - Ostavka notranjega ministra Gronerja na mesto vojnega ministra Berlin, 12. maja. g. Seja državnega zbora je bila danes ob 3. popoldne zaradi velikih nemirov, ki so jih izzvali narodni socialisti, pred rešitvijo raznih predlogov predčasno zaključena. Opoldne so trije člani narodno-sociali-stičnih napadalnih oddelkov pod vodstvom dveh poslancev v bufeju državnega zbora napadli in s pestmi pobili na tla socialdemokratskega novinarja Klotza, ki je obležal nezavesten. Storilci so nato pobegnili, ker je bila okrepčevalnica takrat slabo obiskana in je bilo istočasno v dvorani glasovanje. Vse se je odigralo s tako bliskovito naglico, da osobje napadenemu novinarju niti ni moglo priskočiti na pomoč. Napad na novinarja Klotza je bil izvršen iz maščevanja, ker je razkril homoseksualna početja šefa štaba narodno-socialističnih napadalnih oddelkov, stotnika Rohna. Predsednik državnega zbora Loehe ie takoj, ko ie izvedel za dogodke, prekinil glasovanje in obvestil zbornico o dogodku v njenih prostorih. Istočasno je odredil, nai se napadalci poiščejo in takoj aretirajo. Novinarja Klotza so prinesli v dvorano, da bi identificira! napadalce. To je bi! narodnim socialistom povod, da so izzvali strašen hrup. Glasovanje o nezaupnici Predsednik Loebe je sporočil, da je poveril preiskavo o dogodkih kriminalni policiji. Nato se je pričelo glasovanje o predlogu za nezaupnico vladi. Poslanec Brelt-scheid ie iziavi! v imenu socialno-demo-kratske stranke, da bo glasoval proti nezaupnici. Med njegovimi izvajanji je prišlo zopet do burnih prizorov. Za nezaupnico, ki so jo predlagali komunisti in nemški nacijonalci proti celotni vladi, so glasovali narodni socialisti, nemški nacijonalci. pristaši stranke podeželskega liudstva in komunisti. Za nezaupnico ]e bilo oddanih 257. proti pa 2S7 glasov. Po glasovanju je prišlo proti pričakovanju do ponovne prekinitve seje. Socialno-demokratski poslanec Dietmann ie zahteval, da se mora dati frakcijam nrilika za posvetovanje o dogodkih, ki so se dogodili v zbornici. Med protesti narodnih socialistov je bila odrejena prekinitev. Izključitev poslancev napadalcev Po poldrugournem odmoru je predsednik Loebe ob 14.45 zopet otvoril «ejo in sporočil, da je bila žena napadenega novinarja Klotza telefonično obveščena, da se je nien mož vede! v državnem zboru nepristojno in je bi! zato napaden in poškodovan, ter pozvana, da naj pride po njegove kosti. Socialni demokrati so burno protestirali proti početju narodnih socialistov in položaj je posta! zopet zelo resen. Predsednik Loebe je le s težavo pomiril razburjene duhove in sporočil, da so bili do dosedanjih poizvedbah soudeleženi pri napadu na Klotza narodno-socialistični poslanci Hei-nes. VVetzel, Koch in Stegmann. ki so obenem zaradi kršitve hišnega reda izključeni za 30 sej. To je vzbudilo med narodnimi socialisti zopet vihar ogorčenja, na kloneh levice pa veliko odobravanje. K besedi se je javil narodni socialist dr. Krick. toda predsednik Loebe mu ni dovoli! govor ti. češ, da se seja ne bo nadaljevala. dok'er izključeni poslanci ne bodo zapustili dvorane. Ker poslanci dalje časa in kljub pozivom levice niso zapustili dvorane, ie predsednik Loebe sejo prekinil in sporočil, da bo poslance pismeno obvesti! o sestanku prihodnje seje. Berlin, 12. maja. gs. Državni notranji In obrambni minister Groner |e podal ostavko kot brambni minister. Državno bramb-no ministrstvo bo najbrž začasno podrejeno neposredno državnemu predsedniku in izločeno iz parlamentarnega vpliva. VAŽNE IZJAVE DR. MARINKOVIČA Predsednik vlade o problemih beograjske konference Male aetante — Skupščinskih novih volitev ne bo — Razširjenje delokroga samo- Beograd, 12 msija M. Popoldne je sprejel v svojem kabinetu predsednik vla.de g d.r. Voja Marinkovič večjo skupino jugoslo-venskih in inozemskih novinarjev, ter j'im o koriterenci Male antante, ki se prične jutri, izjavil: Kakor veste, je sestanek zunanjih ministrov Male antante reden letni sestanek, ki se mora po statutu Ma.le antante vršiti vsako leto v eni izmed treh držaiv. Potrebo letošnjega sestanka pa so narekovali še posebni ra,zlogi. Na dnevnem redu mednarodnega življenja so namreč nujna vprašanja, o katerih mora razmišljati tudi Mala antanta in o katerih morajo vse tri države določiti glavne poteze postopanja ter metode nadaljnjega dela. Glavni problemi konference Na prvem m tis. u je t.u vprašanje razorožitvene konference, že pred to konferenco smo se sestali v Montreauxu in se odločili, ko smo vsestransko pretresli vsa vprašamja, za skupno postopanje. Od tedaj pa so že mamili ti .'je meseci in pojavili so se uovj elementi, zaradi katerih je potrebno, da pred sestankom razorožitvene konference še enkrat pregledamo svoje delo. in revidiiramo, kar je potrebno revizije Na ravno je, da se revizija ne more nanašati na osnovne smernice našega postoTanja, važne pa bodo za nas metode, ki se jih bomo posluževali. Drugo važno vprašanje, ki je na dnevnem redu že od lanskega leta, je lausannska reparaciijska konferenca. Ker se bo vi šila bržkone že meseca juniiija. je potrebao, da izmenjamo naizvranja v tem pogled« in do vedemo v sklad naše želje, da bi imeli v tej stvari, če že ne ena.ko, pa vsaj harmonično stališče. Pravim ne popolnoma istovetno, ke-r naše poziicije niso istovetne in ker ima vsaka izmed držav Male antante različne interese v raznih vprašanjih, toda ne v osnovnih. Naposled obstoja še vprašanje sodelovanja podunaivskih držav, o katerem smo konferiralii že ob koncu februarja in v po-četku marca v ženevi in ki je od tedao prešlo ra.z!iične faze. Nuij.no je potrebno, da ponovno obravnavamo I o vprašanje, in 1*5 tem belo, ker smatramo, da je samo de) oziroma prvj početek splošne evropske gospodarske organizacije. To so giiavna t.ri vprašanja, o katerih bomo te dani govorili in naravno je, da se bo pred temi razgovori vršila še izmenjava misli o splošnem evropskom položaju, ker so se zgodile od našega zadnjega sestanka v Bukarešti, pa tudi po našem poslednjem svidenju v ?'inevj razne važne izpremembe Na vprašanje, alii se bo na konferenci Male antante govorilo tudi o Sovrjet.ski Rusiji, je predsednik vlade dr. MarinkoviC odvrnil: >Ni izključeno, da bo Mo izmed anilmistrov k a. i o tem govoril, toda na nro-giraim« ta stvar nk. Eden izmed novinarjev je pripomnil, da je italijanski tisk že prej pokrenil vprašanje re voz i je versaiilleske pogodbe in vprašal ali se bo morda Mala antama liu-vila tudi s tem. Predsednik dr. Marinkovič je odvrnil: -Mi se splch ne usmerjamo po tem. kafco se v tisk« obravnavajo posamezna vprašanja.< Na priipomtoo, da je (italijanski t:sk prinesel o tem oficinelne objave, je predsednik •vlade dT. Marinkovič odgovoril: mene je službeno samo to, o čemer sem obveščen po poslanikih«. Na vprašanje, ali bcimo zahtevali od češkoslovaške in Ru.mun.ije. naj podpirala naše stališče glede reparacij, je odgovoril: j.Mj ninja.mo kaj presiti. Ako se v tem pogledu podpiramo, je treba poudariti, da smo v enakem položaju, ka.kor ostali.« Na vprašanje, alii nismo morda osamlie-ni, je odgovoril: >Mj nismo osamljeni in tudi ostali dve članici Male antante stoji-a glede reparacij na istem stališču kakor mi.« Na voraša-nje, ali bomo poudarili svoje stališče, ali pa ga izra.aili na drug način, ker je nemški državni kancelaT dr. Brii-ning včeraj ponovno izjavil, da Nemčija ne bo plačevala reparacij, je dr. Marinkovič odgovoril, da se bo o tem vprašanju obravnavalo na laiiisa.nnski konferenci in da ne more ničesar prejudicirati. Notranji položaj Nato se je predsednik vlade dotaknil notranjega položaja ter izjavi,1: Vlada je mnenja, da dela. Po mojem mnenj« so tu nao-nuunejše rri stvari: zakon o občinah, zakon o ureditvi banovin in gotovii ukrepi, ki tičejo ub'ažitve gospodarske krize in Ki naj bi nam omogočili, da pridemo lažje in povolineiše iz položaja, v katerega smo zašli. To je ono. kar nas čaka neposredno v Narodni skupščini. O novih skupščinskih volitvah ni govora Vaš dopisnik je nadalje naprosil predsednika vlade g. dr. Marinkoviča, naj se izjavi o svojem nedeljskem govoru v Nišu, ki je izzval komentarje, da bi moglo priti do novih volitev k^r f*> v enem delu njegovega govora govori, da bi se moral narod izjaviti. Dr. Marinkovič ie odvrnil: Kadar so volitve, se narod izjavi. Novinarji so nato pripomnili, da sta 'rla v njegovem govoru poudarjena dva mo-men^: na eni strani federalizem in seoa-ratizem, na drugi pa unitarizem in stranka;, ki se na tem temelju snuje. Dr. Marinkovič ie odvrnil, da nima to nobene zveze z volitvami in da se to tiče samo programa nove stranke. Federalizem, separatizem in unitarizem so bili vedno predmet, kadarkoli je kdo sprožil to vprašanje. Na pripombo, da se tozadevna njegova izjava spravlja v zvezo s tem. da bo to vprašanje no dnevnem redu tudi pri bodočih volitvah, je ministrski predsednik dr. Marinkovič izjavil: Dokler bo kdo postavljal to vprašanje. ?e bodo volitve vedno opredeljevale po njem. Ko pa bo enkrat odpravljeno z dnevnega reda. potem se ne bo več povrnilo. Do volitev bo prišlo samo tedaj kc se bo vlada razš1« z Narodno skupščino ko se bo morala obrniti na narod ter bc dobila za to odobre-nje krone Tega pa sedaj še ni *n ?ato tudi ne more biti govora o kakih novih volitvah. Občinske volitve Na vprašanje, ali bodo morda kmalu občinske volitve, je predsedn k vlade dr Marinkovič dejal: Da, občinske volitve da. To ie v smislu ustave, čim bo možnost za to, čim se do vrši zakon o občinah. Razširjenje samouprave Na vprašanje, ali se bo razširila samo uprava, je odvrnil: Naravno, konkretno v toliko, ker je to tendenca vlade in upam. da bo našla pod poro Narodne skupščine, da se čim vet poslov prenese na samoupravne ustanove O vprašanju, kaj se bo preneslo, obsojajo še težkoče, ker je naš narod povsod cen tral stične mentalPete. Liudie so za samoupravo v načelu, ko pa preide na konkretnosti, se takoj pricno nasprotstva. Pred vojna Srbija je bila centralistično rojena, v Hrvatfki je bila centralistična ureditev in prav tako v Črni gori in Bosni. Mi smo zato navajeni na central stično ureditev in je težko izvesti samoupravo Ko se priha ja k rešitvi, se takoj naleti na odpor. Na pripombo, da je bil predsednik vlade v bivši demokratski stranki eden izmed najboljših tolmačev samouprave in ali je morda misl i na samostojnost banovin, ko je govori! o tendenci, da bo Narodna skup ščina podpirala vlado pri čim večiem pr» nosu poslov na samoupravo, in ali je nii sli! tudi na finanino samostojnost, ker so danes banovine v mnogem odvisne od države tudi v finančnem DOgledu, je mini strski predsednik odvrnil* Banovine bi morale imeti več svojih sredstev, tako da bi se lahko IoM0 od države, kar spada v samoupravo. V kaki meri nai se to izvede, je odvisno od vlade, poslednjo besedo pa ima Narodna skupščina. Vsekako je tendenca vlade, da se prenese čim več poslov na samouprave.« Vprašanje tiska Na vprašanje. a!i se morejo pričakovati kaki ukrepi glede t:ska. je odvrnil: »V tem trenutku vam ne morem ničesar reči. more pa se zgoditi, ako bi se s tem posrečilo zatreti alarmantne poulične vesti « Na vprašanje, ali se bo izdal uradni de-manti glede na alarmantne vesti v inozemstvu v poslednjih dveh in treh dneh o položaju v Jugoslav'ji. je odgovoril: Tu ne moremo ničesar narediti. So vesti, ki dokazujejo, da ne velja noben de-manti. Same po sebi so tako neumne, da jih očividno ni treba demontirati. Tako se je n. pr. na Dunaju govorilo, da je prišlo pri nas do upora in da so prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze, n komur pa ni prišlo na um. da bi stonil k telefonu in povprašal o tem v Zagrebu ali v Beogradu. Ministrski predsednik dr Marinkovič se ie nato ljubeznivo poslovil od novinarjev, ki so se mu prisrčno zahval li za njegova pojasnila. Kaj pravi dr. Beneš Praga, 12. maja n. Odhajajoč na konferenco ministrov Male antante v Beogradu, je zunanji minister dr. Beneš sprejel novinarje ter jim podal daljšo izjavo o ciljih beograjske konference zunanjih ministrov. Med drugim je izjavil: V vsej Evropi in po vsem svetu vlada velika gospodarska stiska. Vsi državniki se zavedajo, da te stiske ni mogoče odpraviti drugače, kakor s širokim mednarodnim sodelovanjem, konstruktivnim delom in sistematično ekonomizacijo. Zaradi naraščajočega nezaupanja pa se oojavija-jo vedno večje težkoče. ki prihajajo Narodni svet sprei^l /fkon. s katerim ie eklenien nipgov razoiist obenem pa d-,'n.*eno da bo 'ermin za nove volitve odreien šele jeseni Ponovni predlo«? sorijalnih demokratov in Heimafscbntza za takojšnje nove volitve je bil odklonjen. teku Kakor vse kaže. bo kancelar najbra dr. Dollfuss. zunanje ministrstvo pa bo ba.e prevzel štajerski deželni elavar dr. Rinteien. e oippr kot zaupnik one skupine, ki zahteva večii pondarpk desničarske smeri. Za Rei-matblock ie pridržano trgovinsko ministrstvo Notranje ministrstvo bo baje zopet prevzel pristaš LanHbunda VVinkler. ki oo zavzema1 obenem nodkanrelarsko mr-*to Do-seHanii Finančni minister Weidenhoffer najbrž ne bo več ostal v vladi. Konferenca Male antante Danes se bo v palači zunanjega ministrstva v Beogradu pričela tridnevna konferenca zunanjih ministrov Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Vsakoletni sestanki zunanjih ministrov držav Male antante so v vseh desetih letih njenega obstoja vzbujali vedno veliko pozornost vsega diplomatskega in političnega sveta, letošnji sestanek pa je spričo izredno težavnega položaja. v katerega so zaradi svetovne gospodarske krize zašle zlasti države centralne Evrope, še posebno važen. Zunanji ministri držav Male antante se bodo namreč te dni bavili ne samo s posebnimi problemi Male antante. temveč tudi z vprašanji splošnega značaja. ki prehajajo meje vseh posebnih interesov treh zavezniških držav. Konferenca v Beogradu bo imela svoj splošni in svoj posebni značaj. Hoov-rov moratorij, vprašanje reparacij, načrt podunavskega gospodarskega bloka in problem varnosti v zvezi z razorožitvijo so vprašanja splošnega značaja. Vse evropske države so intere-sirane. da se ta vprašanja čimprej primerno rešijo, njih posebni pomen pa je v tem. da so članice Male antante direktno prizadete. Zlasti problem reparacij in ustanovitev ožjih gospodarskih vezi med podunavskimi državami še prav posebno interesira vsako izmed članic Male antante. ^ Program dela letošnje konference Male antante ie torej zelo obsežen. Zunanji ministri držav Male antante se bodo posvetovali skoro o vseh aktualnih težkih problemih, ki težijo povojno F.vropo. glavni del pa bo posvečen go-.<->odarskim vprašanjem. Konference Male antante so namreč vedno v prvi vrsti stremele za tem. da ustvarijo pogoje za povratek k zdravemu gospodarskemu delu in razvoju, za ureditev f lančnih vprašanj in za izboljšanje in razširjenje medsebojnih prometnih vezi iti s sosedi. Glede razorožitve beograjska konferenca skoro ne bo mogla prinesti kake b stvene izpremembe v stališču Alale antante. Tozadevna pogajanja v Mon-treuxu so namreč v glavnem že pokazala. da stoje države Male antante strti eno za francosko tezo varnosti, ki odgovarja popolnoma mišljenju in potrebam vseh treh narodov. Izredno težaven je problem reparacij. ki bo prav tako predmet resne diskusije na beograjski konferenci. Ravno tu se namreč močno križajo interesi naše kraljevine s koristmi Rumunije in Češkoslovaške. Hoovrov moratorij je udaril daleko občutneje našo avo in njeno gospodarstvo, nego Rumunijo in Češkoslovaško: slednji je colo olajšal položaj, da ni tako silno ču-t;'a krize, ki se je zlasti zadnje leto pojavila v silno padajočem izvozu češkoslovaške industrije. Vendar čutita obe zavezniški državi potrebo, da v vprašanju. ki težko zadeva tretjega člana Male antante, zavzameta stališče, ki bi b lo v skladu z interesi vseh treh. ko-I kor se pač da premostiti velika interesna razlika. Samo ob sebi je umevno, da bo sestanek obravnaval tudi znani načrt zveze podunavskih držav, ki se je kljub začetnemu zastoju ohranil na programu mednarodnih vprašanj in ga bodo in-teresirane velesile načele prej ali slej. V razvoju podunavskega načrta je bilo čuti neprestano oni čudni refren zapa-da: Avstriji in Madžarski je treba pomagati. Pobuda za to ie prišla od velesil, ki imajo investirane ogromne vsote v Avstriji in Madžarski. Ko pa so se začele milijardne naložbe majati, so na zapadu uvideli, da nimajo posla več z velesilo Avstro-Ogrsko, marveč z dvema daleko manjšima državama, ki nimata več prejšnje neomejene oblasti nad iugoslovenskim. češkoslovaškim in rumunskim zemeljskim bogastvom. Tako je prišlo do načrta, ki predvideva pomoč Dunaju in Budimpešti, ali ta pomoč bi morala priti od držav Male antante. ki nai bi s pristopom v po-dunavsko gospodarsko zvezo zavarovale omenjene naložbe. Nikako čudo ni. da ie ta načrt naletel na energičen odpor in da so ravno prizadete manjše države zahtevale zase pravico svobodne odločitve, češ da izkušnja uči. da se vsaka še tako idealno zamišljena akcija temeljito ponesreči, bržko se van.io vtaknejo velesile s svojimi posebnim, predvsem političnimi interesi. Temu razpoloženju je dal zelo določnega izraza zlasti dr. Beneš v svojem zunanjepolitičnem ekspozeju, ko je zahteval, naj se velesile potrudijo, da bodo manjše države smatrale za enakovredne či-nitelje pri mednarodnih poslih. Vsaj tam bi morale vpoštevati to načelo kjer gre v prvem redu za interese in žrtve manjših držav. Slično brezobzir no postopanje velesil je omalovaževanje suverenih prav malih držav, ki same pač najbolje vedo, kaj je njihova korist. Ni dvoma, da bodo beograjski po-menki tudi v tem prinesli mnogo jasnosti in bodo oblikovali pogoje, pod katerimi bod države Male antante pristale na tako ali drugačno gospodarsko zbližanje v Podunavju, ako se slič-na tvorba sploh lahko krije s potrebami Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške. Kakih sklepov o problemih splošnega značaja seveda od beograjske konference Male antante ni pričakovati, ker bodo sklepali o njih svetovni forum:, gotovo pa je. da se bodo zunanji ministri držav Male antante zedinili za skupno stališče vseh treh držav -članic in je skušali s kar največjim poudarkom uveljaviti pri reševanju teh vprašanj. Evropa že davno smatra skupino Male antante za zelo važen faktor, ki tvori jamstvo za ohranitev miru. ki pa je tudi resen in ^vest sodelavec pri reševanju najvažnejših problemov gospodarskega in političnega značaja. Tudi sedanja beograjska konferenca Maie antante bo po svojih močeh prispeva'a k rešitvi problemov, od katerih zavesi boljša bodočnost vseh članov mednarodne zajednice. Na dela za novo vsedržavno stranko Ustanovitev sreske organizacije za srez Laško - Nove delovne krajevne postojanke Dne 8. maja se je vršil v Laškem ustanovni občni zbor sreske organizacije JRKD, katerega so se udeležili številni delegati. Predsednik začasnega sreskega odbora je raglašal, da so se motili razni črnogledi, ki so begali ljudstvo, češ. da sedanji čas ni primeren za ustanavljanje nove stranke. Karod uvideva, da je ravno sedaj potrebno složno sodelovanje in da bo treba posvetiti vse sile reševanju perečih socialnih in gospodarskih vprašanj. Poročilo o splošnem položaju ter parlamentarnem delovanju sta podala gg. dr. Capuder kot zastopnik banovinskega odbora in narodni poslanec prof. Alojzij Pavlič. O poročilu g. nar. poslanca se je razvila živahna debata, v katero je poseglo tudi več govornikov, ki so poslančevim izvajanjem oporekali. Re-sume vseh debat pa je bil: Naša organizacija. v kateri so včlanjeni vsi sloji :n sianovi brez izjeme, stoji neomajno na načelu narodnega edinstva ter brez pridržka odobrava smernice sedanjega vladnega režima. Sreska organizacija pa bo morala posvečati glavno pozornost kmetskim in delavskim težnjam. Za predsednika je bil izvoljen g. dr Fran Roš. župan v Laškem, za podpredsednika pa inž. Ivo Jovanovič Primerno zastopstvo imajo v odboru seveda tudi rudarji in Kmetje. Ljubljana, 12. maja V torek zvečer se je vršil v hotelu »Be-ievue« ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za okraj Ljubljana VII. (Sp. Šiška). Občnemu zboru je prisostvovalo lepo število šišenskih volilcev. Sre-sko organizacijo je zastopal sreski tajnik g. Milan Cimerman in navzoč je bil tudi narodni poslanec g. dr. Stane Rape. Ustanovni občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Alojzij Lombar. ki je po kratkem pozdravnem govoru podal besedo g Cimermanu. G. Cimerman je razložil organizacijo in cilje JRKD, nakar so sledile volitve. V odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči gospodje: Lombar Alojzij CimermaD Miian, Tušar Nande, Burja Jože. Hibšer Hugo. Grčar Lovro, Mrak Ivan. Speitzer Stanko. Blanč Franc, Osredkar Avgust, Drenovec Josip, Korbar Avgust, Zupančič Janez, Grašič Janko. Orehek Fr„ Petrove Ciril, Luznar, Pirkovič, Batteli-ro Angelo. Dolinšek Polde in Klavora Hin-ko. Po volitvah je podal obširno in izredno zanimivo politično poročilo narodni poslanec g. dr. Stane Rape. O poročilu se je razvila živahna debata, pri kateri je g. dr. Mihelak naglašal, da se mora nova organizacija pri svojem političnem udejstvo-vanju ozirati predvsem na socialni in gospodarski položaj naroda. O polnoči je bil ustanovni občni zbor, ki je trajal skoro 4 ure, zaključen, nakar se je vršila prva seja, na kateri se je odbor konstituiral takole: predsednik Alojzij Lombar, podpredsednik Milan Cimerman. tajnik Jože Burja. blagajnik Nande Tušar. Izvoljena sta bila tudi dva delegata za sresko skupščino. Z ustanovitvijo krajevne organizacije je tudi šiška stopila v krog vsedržavne nacionalne stranke. Litija. 12. maja Na ustanovnem občnem zboru izvoljeni odbor krajevne organizacije JRKD, v katerem so zastopali vsi stanovi naše obširne občine, se je konstituiral naslednje-Fr. Lajovic, predsednik, Luka Bizjak, podpredsednik, Tine Kunstler, tajnik, Josip Vajdetič. blagajnik. Organizacija bo ime'-!a tudi svoj socjalni, prosvetni in gospodarski odsek ter nasvetovalno pisarno, kjer bodo dobivali člani brezplačno vse potrebne nasvete. Na intervencijo župana Lajo-vica in poslanca Mrovljeta bo dobila občina brezplačno za breznoselne vagon pšenice m vagon koruze. Tudi občina bo. kolikor ji bodo pač dopuščala skromna sredstva. skušala z javnim* deli omiliti brezposelnost. V novo stranko se .je že takoj spočetka vpisalo nad 300 volilcev. Tudi Kresnice imajo že svojo krajevno organizacijo. Na občnem zboru, ki se je vršil 8. t. m. ob številni udeležbi, je g. A. Turk iz Litije kot zastopnik sreske organizacije poročal c političnem in gospodarskem položaju nakar je bil i z volilu naslednji odbor: Val. Kos. župan v Kresnicah. predsednik; podpredsednika Jože Ben-čič in Ivan Narode, tajnik Josip Kukovica, blagajnik Fr. Koncilijan. Znižanje diskontne mere v Angliji London. 12 maja g. Angleška banka je znižala diskontno mero od 3 na 2 5 Omejitev potovanj iz Poljske v inozemstvo Varšava. 1». maja 6. »Gazeta Warszaw-ska« poroča, da je poljski finančni minister izdal odredbo o omejitvi izdajanja potnih listov za inozemstvo. V bodoče se bodo izdajali notni listi samo v primerih neobhodne potrebe potovanja v inozemstvo. Pričakuje se. da bo taksa za potne liste povišana na 400 zlotov. Diana francosko žganje in kruha hleb V znamenju vinogradniške samopomoči Lep uspeh prve vinske razstave in vinskega sejma v Šmarju pri Jelšah rešita hišo najhujših potreb Cena: mala steklenica 10 Din. frednja steklenica 26 Din, velika steklenica 52 Din. Dob:va se povsod. Naši poslanci med narodom Kamnik, 12. maja. živahen političen pnkret se je pričel ta teden v kamniškem srezu. Začasni sreskt odbor nove stranke, k; je bil ustanovljen pred tremi meseci v Kamniku, je organiziral že več uspelih shodov, na katerih je poročal posl anec g. Anton Cerer Njegova izvajanja so bila sprejeta povsod z odobravanjem in zborovalci so se z velikim navdušenjem izrekli za program nove vsedržavne stranke. Zlasti shoda v Mengšu in Domžalah sta se razvia v pravo manifestacijo za novo državno poli-iko. V soboto. 14. t. m. ob 10. uri se bo vrši! velik s-hod v Trzinu, zavedni trdnjavi jugoslovenske misli, kjer je bil pri volitvah 8. novembra s 85 odst. dosežen največji odstotek oddanih glasov v kamn škem srezu. V nedeljo, 15. t. m. se bedo vršili v Moravski dolini kar 4 shodi in sicer ob 10. dopoldne v Lukovici, ob 14. v Prevc-jah, ob 17. v Dobu in ob 19. v Moravčah. V ponedeljek pa bo shod v Šmarci. Na vseh shodih bo jvilcg drusih govornikov poročal tudi poslanec g. Cerer. Posebno velko zanimanje vlada za shod. ki se bo vršil v kratkem v Kamniku in na katerem bo govorilo tudi več drugih odličnih govornikov. Kamniški srez se že danes v veliki večini oklepa programa nove stranke. Šmarje, 12. maja. Narodni poslanec g. Vekoslav Spindler se je tudi pretekli teden mudil v našem srezu. V nedeljo 1. t. m. je prisostvoval otvoritvi vinske razstave in vinskega sejma v Šmarju. Na praznik 5. t. m. je priredil istotam (v sokolski dvorani hotela Ilabjan v Šmarju) velik javen shod, ki se ga je udeležilo nad 300 kmetov in kmetskih sinov iz Šmarja in okolice ter nekaj tržanov. Bil je eden največjih in najlepš h shodov, kar jih je videlo Šmarje v zadniih letih. Zborovanje je vodil posestnik g. Miha Skale, okoliški župan in predsednik začasnega sreskega odbora JRKD. Ob izredni pozornosti zbo-rovalcev je posl. Spindler v dveumem govoru orisal položaj v dvavi in delo v Narodni skupščini ter podčrtal potrebo organiziranja celokupnega naroda, zlasti pa kmečkega ljudstva, v veliki vsedržavnl JRKD. Ker je že krog 200 občanov iz okolice in trga z lastnimi podoisi prijavilo svoj vstop v organizacijo, se je na zborovanju tudi ustanovil krajevni odbor .1RKD za obe občini skupno pod predsedstvom g. župana Skaleta. V odbora je krog 20 najuglednejših občanov iz obeh občin. V nedeljo 8. t. m. je zboroval poslanec Spindler v Zagorju pri Kozjem. Kliub silni nevihti z nalivom, ki je trajala dolgo čez poldan ter ljudi deloma zadržala v cerkvi, deloma pa jih razpršila na domove, se je vendar zbralo pri županu in predsedniku tamošnjega krajevnega odbora JRKD g. Romihu toliko naroda, da so bili prostori natlačeno polni. Po svojem poročilu je imel g. poslanec še daljše razgovore z zborovalci o raznih vprašanjih, ki so jih stavili. Ker se je zborovanje zaradi nehite zakasnilo in je trajalo do polštrih popoldne, je moral g. poslanec shod v Prevorju, napovedan na drugo uro, odgoditi za nekaj nedelj. Nadaljnja zborovanja bodo: ??. maja zjutraj po maši na Sladki gori (v šoli), popoldne v Lembergu: 26. maja (na praznik) v Sv. Križu in v Rogatcu; dne 29 maja pa pri Sv. Emi (v šoli, zjutraj po maši) in Sed-larjevem (pop.). Gor. Radgona, 12. maja. V obmejni Gor. Radgoni je imel te dni poslanec g. Jakob Zemljič krasno obiskan shod, na katerem je izčrpno poročal o delovanju Narodne skupščine, ki je bilo do-sedaj v prvi vrsti posvečeno omiljenju težavnega položaja kmetskega stanu. Razložil je redukcije v državnem proračuuu. izpremembe v vladi in projektirane zakone. Za nj m je poročal član banovinskeoa sveta. g. Fr. Skuhala iz Križevcev o bivšem zasedanju banovinskega sveta. Zborovalci so pazljivo poslušali izvajanja obeh govornikov ter jima izrekli zaunnico. Na zborovanju se je splošno n3glašala potreba, da se zakon o zaščiti kmetov pre-drugači tako. da bo odgovarjal razmeram v Sloveniji. Država nai da vrh tega denarnim zavodom potom Narodne banke potrebna sredstva za izplačilo nujnih terjatev ter omogoči izvoz živine in vina iz naših obmejnih vinorodnih krajev, če treba, tudi z renresal jami proti Avstriji. Zborovalci so dalje izrazili tudi željo, da se iz razlogov štednje ukinejo graničarske čete ter nujno potrebna regulacija Mure takoj izvrši. Lepo uspelo zborovanje Je vodil predsednik organizacije g. Fr. Tab-nv. Iz prometne službe Beograd, 12. maja p. Prometnik Franc Omahen je premeščen s postaje Verd na poet a io v Rrezovici Smrtna kosa Včeraj je umrl v Ljubljani g. ANTON ŠOLAR, trgovec in posesftrk. Pogreb bo v nedeljo, ob 4. pop. izpred Tomšičeve ulice št. 7 k Sv. Križu. Šmarje, 12. maja. V javnosti skoro neopaženo se je minuli teden v Šmarju pri Jelšah izvršila lepa prireditev: prva vinska razstava v zvezi z vinskim sejmom, prvi organizirani poskus samopomoči kmetskega prebivalstva v tem sicer precej nepoznanem in vendar tudi lepem delu naše velike demovine, ki je zlasti v organizatornem pogledu — r.a gospodarskem polju! — močno v zastanku. Narod sam je dostopen za nove misli, zlasti tudi za ideje združevanja :n samopomoči, a nezaupen, ker na žalost nima v svoji sredini motnih osebnosti, ki bi mu znale z živo, prepričevalno besedo vliti vero v samega sebe, v lastne sile, v moč skupnega dela v zadrugah in podobnih organizacijah ter korporacijah. Ko sem za 22. decembra sklical prvi sestanek zastopnikov vinogradniških občin iz celega sreza — in šmarski srez je eden najmočnejših vinogradu ških srezov v celi državi, saj stoii po lani izdani statistiki glede na površino v;nogradov na še«tem mestu! —. so se odzvale po svojih delegatih skoro vse važnejše vinogradniške ob,"'ine. Soglasno je bila od vseh podčrtana potreba organizirane samopomoči, ki smo jo v svojih konkretno podprtih izvajanjih naglasih g. ravnatelj Žmavc, jaz in drugi. Za enkrat vsaj ena delavna podružnica Vinarskega društva kot prvi vidni znak organiziranega dela v cmeri samopomoči, po možnosti tudi vinska razstava! S tem pozitivnim refrenom ie končal ta prvi sestanek. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor. Drugi sestanek dne 6. februarja v Šmarju ie dal pozitiven rezu'tat: ustanovljena je bila podružnica Vinarskega društva, za enkrat za ves šmarski »srez, sklenjena je bila prireditev vinske razstave Vi sejma v Šmarju v dneh 1.. 2. in 3. maia in izvoljen raTstaavok.e banovine m iz Avstrije je bilo nekaj interesentov. Razstavilo je okrog 2U0 viiiogracin.kov nekaj nad ja, da so b^le že na razstavi sami prodane znatne količine dobrih vin in da se je več kupčij napravilo tudi še naknadno po vinogradih raznih vinogradnikov, ki so razstavili. Delo v tej smeri, še bolj poglobljeno zV.sti na zadružno plat, se mora sedaj nadaljevati. Seme. vrženo 22. decembra. 1931, je našlo plodna tla Naš kmet-vino-gradnik. iščoč izhoda iz tenkega svojega položaja, ie in bo ostal dovzeten za idejo samopomoči, '"i je edino spasoriotsna. Jaz bom započeto delo, dokler bom nosil kot zastopnik naroda v srezu soodgovornost za njegov gospodarski biti ali ne biti, v tej smeri nadaljeval. Pričakujem pa sodelovanja zlasti tudi iz vrst razumništva v srezu ,ki se zaveda svojih dolžnosti! Vekoslav Spindler, nar. pos!. Kretanfe izseljevanja Iz naše države Ljubljana, 12. maja. Po statistiki Izseljenskega komisarijata je zapustilo našo državo lani in v dobi prvih 3 mesecev letošnjega leta ter se izselilo v prekomorske države 4&0S oseb, dočim je bilo prejšnje leto 13-560 izseljencev. Najštevilnejša je bila emigracija iz savske banovine (1643 oseb), potem pa sledijo druge banovine: dunavska s 754, dravska s 703, primorska s 694. vardarska s 4&9, zetska z 252, Beograd s 142, drinska s 85, vrbaska s 31 in moravska z 10 izseljenci. Po poklicu je bilo med izseljenci največ poljedelcev in s cer 1598. Kvalificiranih delavcev je bilo 890, nekvalificiranih 872, ostali pa so pripadali svobodnim profesi-jam. Večina izseljencev je bila stara od 30 do 50 let, mladih izseljencev od 18. do 30. leta je bilo 1283, mladoletnih pod 18. leti pa 1165. Nad 50 let je bilo star h 360 izseljencev. Med izseljenci je bilo 2862 samcev, drugi pa so bili redniki in člani družin. Po veroizpovedi je med izseljenci največ rimskih katolikov in sicer 3735, pravoslavnih pa je 920. Z našimi potnimi dokumenti se je izselilo 3377 oseb, ostale potne dokumente pa so izstavile razne druge države, katerim pripadajo ti izseljenci. Med izseljenci jč Srbov, Hrvatov in Slovencev 2639, ostali pa so pripadniki drugih narodnosti. Kakor prejšnja leta, je tudi tokrat prevzela največ naših ljudi Severna Amerika (2499 oseb), dočim se je izselilo v Argentino 883, v Kanado 604, v Uruguaj 495. v Čile 95. v Avstralijo 87, v Novo Zelandijo 40. v Brazilijo 39, v Južno Afriko 26, v Bolivijo 7 oseb. 2525 izseljencev je zapustilo doma posestva in nekaj premoženja, 2274 pa je bilo takih, ki so se izselili brez vsake imovine. 964 članov izselieniških rodbin je bilo mladoletnih in so njihove rodbine pred izselitvijo prodale svoja imetja. 4694 izseljencev ima sorodnike v tujini, kamor so namenjeni, 114 izseljencev pa je šlo v tujino brez vsake sorodniške pomoči. 3813 oseb ima že zagotovljen zaslužek na cilju svojega potovanja. Največ izseljencev je odpotovalo preko pristanišč Cherbourga in IJavra ostali pa preko Bremena. Trsta, Hamburga, Genove, Marseil-lea, Amsterdama, Splita in Napulja. Prvikrat se je izselilo 2674 oseb. 1833 jih potuje v tujino že drugič, 193 že tretjič, 109 pa jih je, ki £e selijo preko morja že četrtič ali še večkrat. Prevozne stroske je v domovini plačalo 2796 izseljencev, drugi pa so potovali s »prepaid« karto, ki je plačana od sorodnikov in od raznih agencij v inozemstvu. Iz prekomorskih držav se je vrnilo v istt dobi 8089 oseb, kar je za 6 odst. več od povratka prejšnjega leta. Ravno tako, kakor se je izselilo, se je tudi vrnilo v savsko banovino največ rojakov. Med temi Je bilo kvalificiranih delavcev 2672, nekvalificiranih 2887, potem 1554 poljedelcev, pripadnikov svobodnih poklicev 273 in 703 nesamostojni rodbinski člani. Po večini so tudi oni, ki se vračajo, stari od 30 do 50 let, nad 50 let pa je starih 1205, mlajš'h od IS let pa 720 oseb. Jugoslovenov se Je vrnilo 7625. 464 oseb pa pripada razn ir, narodnim manjšinam in je večina pri nas naturalizirana. Z istih prstanišč, od katerih odpotujejo, se večina tudi vrača v domovino. Največ izseljencev se je vrnilo iz Zedinjenih držav in sicer 3427 oseb. Na lastne stroške se je povrnilo 4416 oseb, ostali pa so bili repatriirani na stroške tujih in domačih oblastev. V evropske države pa se je izselilo lani in letošnje prvo četrtletje 10.560 oseb in je to izseljevanje za 6 odst. manjše od lanske emigracije. Ti izseljenci so večinoma delavci in jih je največ prevzela Francija, za njo pa Nemčija Avstrija, Rumunija, Grčija, Češkoslovaška. Belgija, Švica, Nizozemska. Pri izselitvi delavcev v Francijo, Belgijo, Nemčijo in Avstrijo so v glavnem posredovali vzajemno izseljeniški in delavski uradi od obeh strani, ki se bavijo v prvi vrsti z zaposlitvijo sezonskih poljedelskih delavcem Sezonskih in drugih delavcev je odpotovalo največ iz dravske banovine (4032), dočim odpade na vardar-sko 2347, na savsko 1570, na dunavsko 1025, na vrbasko 557, na primorsko 484, na zetsko 197, na Beograd 194, na morav-sko 133 in na drinsko 21 izseljenih delovnih moči. Ko so prenehali razni dogovori sezonskega dela in so tudi druge razmere prisilile k temu, se je vrnilo iz evropskih držav v domovino v teku lanskega leta in prvega letošnjega četrtletja 10.046 oseb, kar je za dobrih 26 odst. več od lanskega povratka. Največ delavcev se je vrnilo 12 Francije 5750, iz Belgije 1491, iz Nemčije 994, iz Luksembourga 544, iz Avstrije 373 iz Nizozemske 240, iz Češkoslovaške 219, iz Rumunije 162, iz evropske Turčije 84, •vstanek pa iz drugih držav. Recitacijski večer naHli književnic Snoči je bil v dvorani Delavske zbornice recitacijski večer naših književnic, kt je bil nekakšna bilanca sodobnega ženskega literarnega dela med Slovenci. Sodelovale so pesnice in pisateljice: Do-ra Grudnova (pesmi), Marija Jezernikova (pravljica), Manica Komanova (segava črtica in dve pesmi), Marija Grošljeva (pesmi), Marijana Željeznova-Kokaljeva (proza) in Ruža Lucija Petelinova. Pesmt Grudnove in Grošljeve je recitirala gospa Šaričeva. pravljico Jezernikove pa gospa Slavčeva. Publika, ki je v bolj skromnem številu obiskala večer naših književnic, je posebno toplo sprejela dela Jezernikove in Petelinove. Požig v Zgornjem Kašlju Ljubljana, 12. maja. Včeraj smo beležili nevaren požar v Zadobrovi, snoči pa je spet gorelo v Zgornjem Kašlju. Okrog 22. ure je opozoril plat zvona Device Marije v Polju prebivalce na to nesrečo. V Zgornjem Kašlju je gorelo že enkrat ta mesec, in sicer, kakor smo že poročali, pri posestniku Anžurju, tokrat pa je ogenj izbruhnil v hlevu in drvarnici Zimovčeve gostilne, ki je last posestnika Straha. Gasilcem in vaščanom. ki so prihiteli na pomoč, se je posrečilo s precejšnjo težavo omejiti požar. V veliki nevarnosti je bilo tudi gostilniško poslopje. Ko je gorelo nedavno pri posestniku Anžurju, se je domnevalo, da je povzročila nesrečo napaka v električni napeljavi. Vzroka se seveda tudi tedaj ni dalo točno ugotoviti. Ker je sedaj že četrti požar v teh krajih v prav kratkem času. so upravičene domneve prebivalstva, da ie tudi tu na delu neznan požigalec. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, ponekod prehodno oblačno. Podnevi toplo, noč hladna. — Situacija vm>-raišnje^a dne: Barometrska depresija, ki je ležala nad srednjo in južno Evropo in povzročala slabo vreme. Dunaj-ka vremenska napoved za petek: Pretežno jasno, bolj toplo. Maši kraji in Pietetna svečanost ob spomeniku Ilirije judje Voznik in konja žrtve Savinje Petrovče, 12. maja V sredo popoldne je pripeljal dvovprež Tli voz do struge Savinje nad podrtim lev-škim mostom hlapec posestnika Jožeta Ku-drn iz Levca pri Petrovčah. Ker je most odnesla že predlanska povodenj, vozijo posestniki ob normalni višini Savinje na nekem plitvem mestu z vozovi kar čez strugo. To je hotel štor ti tudi Kudrov hlapec, ki pa je kmalu spoznal, da b» bi! tak prevoz zaradi narasle vode nevaren ln tvegan. Zato je izpregel oba konja in enega zahajal, nato pa ju pognal v vodo. Kmalu se je eden konj zapletel v vrv! m korenine ter padel Hlapec je padel z njega v globoko vodo in utonil, ker ni znal plavati. Konja sta se izkušala rešiti, prt tem sta se pa oba še bolj zapletla in kmalu utonila. Hlapčevega trupla doslej ka n so našli. Festivalne prireditve: Danes koncert Ljubljanskega komornega kvarteta Ljubljana, 12. maja. Pred spomenikom Ilirije se je vršila danes dopoldne ganljiva svečanost v spomin tragično premimlega predsednika francoske republike g. Paula Doumerja. Zbrala se je na Napoleonovem trgu že pred 10. uro večja množica Ljubljančanov, gojenke ženske realne gimnazije, kolikor jih ni bilo v narodnih nošah, pa v modrih oblekah, jn dijaki I. državne realne gimnazije so napravili špalir. Točno ob 10. so prispeli gospodje: ba.n dr. Drago Marušič, divizijo-nar general Bogoljub Tlič, župan dr. Din-ko Puc, podpredsednik senata dr. Fran Novak, senator dr. Vladimir Ravnihar, upravnik gledališča pesiik Oton Župančič, Prehranjevalna akcija za brezposelne rudarje Zagorje. 12. maja. V soboto bo odnuščenih 210 rudarjev. Neka i starci ših in bolehnih bodo upokoji-!\ Zdravnik bratovske skladnice je imel dovolj posla, zakaj vsak bi bil rad deležen vsaj malenkostne pokojnine. Mnogo jc takih, ki so delal in plačevali za starostno zavarovanje po 15 do 20 let. pa bodo zd.ii ostali brez pokojnin. Ker bodo družine teh rcducirancev brez vsakega zaslužka in pokojnin, je odbor {prehranjevalne akcije storil ose, da se tem siromakom pomaga. TPD je obljubila večji denarni prispevek. Tukajšnja Električna zadruga je na občnem zboru sklen la v ta namen votirati znesek 12.000 Din. Župan p. Grčar je v isti namen odstop1'! eno mesečno plačo in knezoškof g. dr. Rozman je •ib priliki birme v Zagorju daroval za brezposelne rudarje 1000 Din. Pričakovati je, bodo dosedanjim darovalcem sledili šc rru-J dobrotniki. Napravila ^e bo vloga na TPD. da družba v primeru povečane produkcije v prvi vrsti zopet sprejme nazaj v službo redu-c;rance. Ker nekateri ljudje izrabl ja jo brezposelnost. bodo res potrebni brezposelni prejeli legitimacije. Gradnja pohorske vzpenjače preložena na boljše čase Maribor, 12. maja. Tretj: redni letni občni zbor zadruge »■Pohorska železnica«- je b ! v sredo zvečer a lovski sobi pri »Orlu«. Prišlo je lepo število zadružnikov: eni so zahtevali, da se z gradnjo takoj prične, ali pa naj zadruga likvidira, drugi pa. da se spričo današnjih težavnih gospndarsk h in denarnih prilik gradnja pohorske vzpenjače še odloži. Občni zbor je vodil načelnik zadruge dr Alojzij .Tuvan, ki se je v nagovoru zahvalil za načelniško mesto. Naglasi! ie, da je imelo načeistvo vsikdar najboljšo voljo uresničiti gradnjo pohorske vzpenjače, k: je za povzdigo tujskega pnometa v Mariboru eminentne važnosti, in da so očitki zavlačevanja od strani nekaterih gospodov iz načelstva in nadzorstvenega odbora kakor tudi od strani zadružnikov ne-prem šljeni. Denarna sredstva zadruge —• 300.000 Din, naloženih pri Mestni hranilnici — izdaleka ne zadoščaj 9 pogojem stav lienih ponudb. Z obljubljenimi deleži v znesku 1.300.000 Din lahko zadruga samo računa. Kar se tiče milijona dinarjev, za katerega jamčita mariborska mestna občina in banska uprava: — kateri denarni za- odbor francoskega instituta, generalni ravnatelj TPD Rlkard Skubec, direktor Anton Jug in ga. prof. Vrtovčeva za žensko realno gimnazijo ter predstavniki raznih korporacij in institucij. Svečanost je otvoril francoski konzul g. Neuville, ki se je pred spomenikom globoko priklonil ter položil v imenu francoske republike prekrasen bršljanov venec na podnožje spomenika. Vence so nato položili še osobje francoskega konzulata v Ljubljani, mestna občina ljubljanska, banska uiprava, TPD. Francoski institut in tri dijakinje realne gimnazije. V mestu so danes bile v znak žalosti razobešene na pol droga žalne zastav ena javnih poslop- vod bi ga danes zmogel izplačati? Ob koncu je načelnik pozval zadružnike, naj ne bodo malodušni ter je predlagal, da s? gradnja pohorske vzpenjače za letos preloži. Zbor je odobril računski zaključek lanskega poslovnega leta in na predlog pred sednika nadzorstvenega odbora g. dr. Se njorja izrekel upravnemu odboru absoluto-rij. Sledila je dolgotrajna, stvarna in resna debata o drugi točki dnevnega reda Sklepanje o gradnji pohorske vzpenjače Dr. Šnuder! je resno odsvetoval gradnjo pohorske vzpenjače v letošnjem letu, čeprav so pogoji nekaterih tvrdk zelo vabljivi. ker bi se v primeru, da bi zadruga ne mogla z.adost ti pogojem, lahko zgodilo, da pride pohorska vzpenjača na dražbo, ker zahteva tuji kapital absolutno zastavno pravico na prvem mestu. Če bi se to zgodilo, bi bil uničen lep del narodnega premoženja in zato tudi odločno pobija očitke, ki so bili naperjeti proti načelstvu. Pri volitvah so bili izvoljeni: zj načelnika dr. Juvan, v nadzorstvo pa Žebot, Ošlak, Roglič, Pugelj, Tavčar, Povodnik, Valjak, Zorko in Lah. Dve mesti sta rezerviran' za zastopnika občine in novin. Nadzorstveni odbor tvorijo: predsednik dr. Senjor in odborniki dr. Leveč, Bureš, Kordik, Vi-cel, Guštin, Osojnik, S rak, dr. Šnuderl inž. Šlajmer in Luknar. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, na-gnenju k bljuvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefovc« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo po-legati v postelji in jim zelo prija voda. »Fran/. Josefova« g renči ca se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in specerijski trgovini. Transmisijski jermen ga je usmrtil Mozirje, 12. maja. Davi okrog 0. se je zgodila na škofijski žagi v Nazarju pri Mozirju huda nesreča, ki je zahtevala mlado človeško žrtev. Ko je hotel lSletni sin vdove Marije Ožmanove nekaj popraviti v spodnjih prostorih žage, ga je zagrabil transmisijski jermen in mu odtrgal desno roko v zapestju in nad laktom ter zlomil obe nogi. Obenem pa je dobil Ožman nevarne notranje poškodbe, katerim je kmalu podlegel. Pomagati mu tudi ni mogel takoj prispeli zdravnik iz Mozirja. Publika je navdušena in ne more prehvaliti najlepše operete v tej sezoni! Muzika in šlagerji od slovitega skladatelja Passl Ab?aham-a Film veselega dunajskega humorja, dovtipov. čarobnega petja in najpopularnejših igralcev Hermann Thimig Lee Parry Georg Aleksander Magda Schneider Ob 4., 7. Vi ia 9. Vi uri zvečer. Dopolnilo prekrasen film »Plitvič-ka jezera« ln najnovejši Foxo\ zvočni tednik Predprodaja vstopnic od 11.—',213. Elitni kino Matica Telefon 2124 Ljubljanski komorni kvartet konservatori-stov bo v okviru festivalnih prireditev drevi ob 20. uri kon-certiral v Filharmo-nični dvorani. Spored je zelo zanimiv. Med drugim obsega godal-j ni kvartet Marijana Lipovška, Osterčev ciklus Gradnikovih in Heinejevih pesmi v četrttonskem sestavu (poje ga Bernot-Go-lobova) in škei janče-vo Sonatino. Na zgornji sliki so: v sredini Leon Pfeifer (I. violina), na levi zgoraj Marjan Lipovšek (skladatelja kvarteta), na desni zgoraj Franjo Stanič (II. violina>, na levi spodaj Vinko šušteršič (viola) in na desni spodaj Oton Bajde (čelo). Tragična smrt otroka Črnuče, 12. maja. Črnuški orožniki so natančno preiskovali kako se je smrtno ponesrečil v Savljah pri .ležici 6letni sinček posestnika Franceta Ježka, Tonček, ki je v ponedeljek popoldne padel v globoki sosedov vodnjak. Nesreča, ki je med vaščani vzbudila veliko sečutje, se je pripetila prav po naključju, na nenavaden način. Ježkov sosed, posestnik Jože Šubelj in njegov mlajši brat Ignac sta v ponedeljek popoldne na dvorišču popravljala vodnjak Glasbena Matica prenovljena in dvigala iz njega s priprostim vzvodom vodno cev, nato sta nameravala naprav tt beton-ko ploščo. Z naporom sta cev dvignila visoko kvišku. Okoli 17. se jima jc približal sosedov fantek, ne c!a b; ga opazila. Sosed Jože je držal drug vzvoda, za njim pa je stal Tonček. Ignac j^ bi i ne daleč zaposlen z drugimi pripravami. .Tr)-že je za trenutek izpust I drog, ki je zle-tel kvišku in Tončka zadel s tako silo, da ga je vrglo v loku visoko v zrak in je nesrečni fantek potem z glavo navpik priletel v vodnjak, v katerem je bilo b!:zu 5 m vode. Ko sta soseda opazila nc :;."o, je Ignac Šubelj hitro opasal vrv okoli pasu in se je naglo spusti! na dno vodnjaka. Pograbil je nezavestnega Tončka :n ga v par minutah spravil iz vodnjaka na suho. Soseda sta dečka nesla k sosedu, ki je na-pregel voz in se odpeljal v Št. Vid po zdravnika dr. Arka. Rana na temenu glave je bila smrtna in je bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Deček je po dveh urah umrl. Ljubljana je z regulacijo Vegove ulice mnogo pridobila na svoji lepoti. Pred regulacijo one stare hiše. ki stoje ob ulici, niso prišle do prave veljave, zdaj pa tvori vsaka kos tega starinskega dela mesta. Prenovljeno poslopje Glasbene Matice z novim pročeljem, stopniščem in nasadom pa so pravi biser Ljubljane in umetniško eno najučinkovitejših njenih arhitektur. Mojster Plečnik s tem delom ni le ohranil sta- i rinskega značaja okraja, temveč ga je še povzdignil v umetniško zaključeno celoto. Te dni bodo na pripravljene podstavke namestili osem poprsij znamenitih jugoslo venskih glasbenikov, ki jih bodo odkrili s posebno slovesnostjo ob priliki glasbenih svečanosti. S tem bo postala Glasbena Matica Akropola naših glasbenih mojstrov. — Na sliki je pogled na prenovljeno Glasbeno Matico. Spredaj so še prazni pod-| stavki, ki čakajo bronastih likov za razvoj naše narodne glasbe zaslužnih mož. Žrtev fantovske Ktke Vače, 12. maja. Za danes dopoldne so bile k litijskemu sodišču pozvane priče hudega fantovskega boja. ki se je nedavno nedeljo vrši! v vasi Široki seti v šentlambertski obč ni. Bilo j?, takrat žegnanje. sestali so se fantje i7. raznih krajev in je okrog 14. seveda nastal prepir, pretep, pokol. Posebno Fran Ho-rišek iz Leš je z nožem navalil na nasprotnike. Najhujše rane sta dobila brata Tns in Tone Occnek ter France Močilnikar. vsi tr e iz vasi Potoka pri Vačah. Kako l.uda je bila bitka, pričuje že to, da so fantje na razrezani obleki utrpeli nad 2000 Din škode. Vse tri ranjene Potočane je pregledal zdravnik v Litjji in odrcd:!, da so Tineta Ocepka in Franceta Močilnikarja odpeljali v Ljubljano, odkoder pa sta so morala čez nekaj dn; zaradi prenapolnje-nosti bolnišnice vrniti v domače zdravljenje. Ravno ob uri, ko so danes bile priče zbrane na litijskem sodišču, je b:lo sporočeno, da jc Martin Occpek doma podlegel poškodbam. Bi! je izučen čevljar, star 22 let. Pokopali ga bodo jutri, bržkone pa bo pred pogrebom obiskala hišo žalosti sodna komisija, da ugotovi vse podrobnosti o žalostnem fantovskem spopadu. Prvi festivalni koncert V okviru festivalnih prireditev Glasbene Matice ljubljanske je na prvem koncertu nastopila šola Glasbene Matice, ki deluje sedaj že 50 let kot prvi slovenski glasbeni zavod, iz katerega je kasneje zrastel državni konservatorij v Ljubljani in ki ima svoje podružnice po raznih krajih Slovenije. Produkci je Glasbene Matice so bile od nekdaj posebno atraktivne za našo publiko, saj so se vsi živo zanimali za napredek tega glasbenega zavoda. Tako je tudi vo-kalno-instrumentalni koncert šole Glasbene Matice to pot napolnil skoraj do zadnjega prostora veliko unionsko dvorano. Snored sam pa je bil tudi tako pester in dobro pripravljen, da je zaslužil vso pozornost našega glasbo!jubnega občinstva Prva tretjina sporeda je obsegala dvo-glasne pesmi skladateljev Dvoraka. Premrla, Sattnerja. Adamiča in Mirka za zbor s spremljavo klavirja. »Mladinski zbor« Glasbene Matice ie nova ustanova, ki pod vodstvom prof. Šonioa. dolgoletnega vodje tržaške Glasbene Marice, odlično usneva. Obsega skoro 100 mladih pevk in pevcev, ki so izborno disciplinirani in ki znajo svojo včasih prav nekhko nalogo izvrstno rešiti. Njihov nastop je bi! živahno aklarni-ran in so s svojim pevrrvodiem želi navdušeno odobravanje. Klavirsko spremljavo ie vzorno oskrbela konservatori6tka B. Mucha.. Novost ie prinesla druga tretjin« sporeda. ansamblsko klavirsko i{?ro. Malo je skladb za štiri klavirje: prof. Jeraj si je pregled kot vodja klavirskega ansamblskega tečaja Glasbene Matice izbral takoj morda naj-odličnejšo, J. S. Bachov koncert 6 spremljavo godalnega orkestra. Skladbo so podali v odlični skupni igri mladi pianisti Milena Trostova, Mirko Denmelj, Leopoldina Leskovičeva in Olga Jelenčeva, spremljal pa je godalni orkester orkestralnega tečaja Glasbene Matice pod vodstvom prof K. Jeraja, ki je tudi vse ostale orkestralne točke vodil s posebno obzirnostjo in ten-koslušnostjo. Sledil je Dvofakov slovanski p'es v c-duru. op. 46. št. 1, aranžiran za 4 klavirje četveroročno, torej za 16 rok, kar predstavlja že mal orkester Seveda tudi 16 rok na klavirju ne more podati pestrosti orkestralne palete, vendar so izvajalci (Franc Šturm, Erika Schmidtova. Zorka Sodnikova, Dušana Šantlova, Romana Ko-chova. Olga Primčeva, Anica Zajčeva in Rizanda Staretova) pokazali mnogo smisla za skupno igro. Zadnja tretjina sporeda p« je bila posvečena mlademu godalnemu orkestru Glasbene Matice, ki je na prvem mestu predna-šal tri jugoslovemske napeve v Aranžmaju K. Jeraja. Prvi, srbski »tamo daleko« je pestro izpeljan z uporabo značilne srbske melismatike. druga, »Zelena dobrava«, posneta iz Žgančeve zbirke med jrnurskih narodnih, je tako ugajala, da io je bilo treba ponoviti, slovenski napev »Ti si urce zamudila« pa se tej prireditvi ni prilegal. Joh Svendsenova narodna popevka zveni kot veličasten koral ter je donela mogočno. Orkester obsega krog 40 mladih violi- nistov, ki so vsi z veliko vnemo pri delu in ki so to pot pokazali ne barno temeljito vestnost pri študiju, tem\eč tudi mnogo discipliniranosti in poguma. Končna točka so bili Mozartovi trije nemški plesi za mali orkester, ki so močno ugajali zaradi svoje odlične formalne zaokroženosti in duhovitosti domislekov. Pri orkestru je pomagalo nekaj eksternistov v vseh instrumentih, razen pri violinah. Prireditev, ki je tako lepo uspela, je tvorila najsrečnejši uvod v festivalske koncerte ter je dokazala dela-zmožnost šole G'asibene Matice v najlerši luči. Obema vodjema koncerta prof. Šcn-cu in Jeraju, pa gre za to največja zasluga in pohvala. L. M. Š. Zagrebško pismo Zagreb, 10. maja. Premijero Baranovičeve opere srno pričakovali z veliko napetostjo. Glasbena* fi-ziognomija Baranoviča je tako izrazita in močna, da si se mogel s polno pravico nadejati senzacijonalne novosti na področju domače operne tvorbe. In Baranovič res ni v nobenem pogledu zatajil, nasprotno: vse, kar smo pričakovali, je izpolnil v zvrhani meri. Vzlic temu pa je v Baranovičevi operi nekaj, kar ni kos njegovemu temperamentu in glasbi, a to je libreto. Pesnik Gustav Krklec ni mogel neznatne, vendar pa izvirne in zabavne ideje narodne pravljice tako izdelati, da bi lahko slušatelje zanimala skozi vseh pet slik. Najboljša je prva, ki zares očituje svežost. čim dalje traja pravljica, bolj je Krklecu pešala moč in tako se v operi kažejo mesta, ko se prav nič ne dogaja in kjer glasba edina rešuje položaj. In Baranovičeva glasba je zares taka, da mora fascinurati in navdušiti poslušalca. Dosihmal ni še noben naš skladatelj vlil v svoje delo toliko ognja in temperamenta, strasti in elana. Baranovičeva glasba je operna in simfonična hkrati, vedno živahna in sveža, duhovita in originalna, iznajdljiva in temperamentna. Pri njem ne opažaš mrtvih to6k: vedno se kaj dogaja. V njegov; glasbi so vprav genijalna in edinstveno lepa mesta; teče gladko, logično, neprisiljeno. Toliko glasbene toplote in iskrenosti še nismo zaznali v nobeni domači operi. Baranovič ni pretirano moderen, a tudi konservativen ne. Na vsakem mestu je našel zlato sredino. Njegova glasba je »moderna« ondi, kjer to zahteva izraz, melodijozna. kjei tako hoče prizor; v nji imaš dramatiko in romantiko, impre-sijonizem in ekspresijonizem, vse ob pravem času in na pravem mestu. Pred vsem pa moramo poudariti narodno barvitost Baranovičeve glasbe, ki ni ustvarjena na osnovi narodnih motivov, marveč je skladateljevo naravno izraževalno sredstvo, tako rekoč njegov slog. Skratka: Baranovič ima kaj povedati in on je doslej izrekel našo najbolj dovršeno in najzgovornejšo operno glasbo. Kakšna škoda tedaj, da je ta glasba potrošena za takle neoperni libreto. ki ne more v oni meri dostojno re-prezentirati, kakor reprezentira glasba sama. Posebna odlika Baranovičevega stvar-janja je instrumentaci.ia. Ta je v pravem pomenu besede moistrska: tako bujna, sočna in zvočna, kakor je glasba močna, učinkovita in dostopna. * Zagrebška filharmonija je proslavila 200-letnico Haydna z izvedbo »štirih letnih časov*. Polesr filharmonije so sodelovali kot zbor »Zagrebački madrigalisti«. kot solisti pa dr. V. Kostič, Liga Doroghy in dr. V. Benkovič. Izvedba je bela odlična. Kot dirigent je gostoval bivši operni ravnatelj Lav Mirski, sedanji ravnatelj mestnega sanatonja v Osijeku. Mirski je zelo soliden dirigent in »Z. F.« je dobro storila, ko je temu nadarjenemu glasbeniku omogočila nastop pred zagrebškim občinstvom. Mirski je lahko zabeležil popoln uspeh. * Hrv. pevsko društvo »Lisinski« bo kmalu izvajalo v gledališču »Svadbo« Igorja Stravinskega, in sicer pod glasbenim vodstvom Milana Sachsa. Kot naslednje premijere nam obetajo: staro dubrovniško komedijo »Ljubovnici«, novo naštudirano Shakespearjevo komedijo »Sen kresne noči« in dramo Verke škurla Ilič »Na tankom ledu«. To delo bo režiral mariborski režiser Hinko Tomašič. Naposled še zaključna beseda k polemiki z g. Debevcem. Strinjam se z mnenjem g. Debevca. da noben narod ne izvaja dra-matskih del tujega naroda zato, da bi pokazal. kaj je storil za njega in njegovo literaturo. Zdi se mi. da je g. D. sam občutil, da je zaradi slabe stilizacije in naglice dobil dotični moj stavek drugačen pomen kot sem hotel. Pravilno bi torej bilo, da sem slovenska dela. ki jih je izvajalo zagrebško gledališče, naštel ne zaradi tega, da bi bil pokaza1 Slovencem, kaj je zagrebško gledališče »storilo za Slovence in njihovo literaturo«, marveč, da bi pokazal, »kaj je zagrebško gledališče uprizorilo od Slovencev in iz njihove literature«. Prosim tedaj, da vse to uvaži. Po vsem tem nimam k odgovoru g. Debevca nobene na-daljnie opombe. žiga Hirschler. IBOTRII iin IBOTIRCIE » ki hočejo svoje birmance osrečiti in jim želijo boljšo bodočnost, naj obdarijo bir~ mance s srečkami državne razredne t o-terije. Dobite jih danes in jutri ves dan v Domač« vesti + Velik zbor JRKD v Sokolskem domu v Središču bo na binkoštni ponedeljek 16. t. ni. ob 14. Na zboru bodo govorili gg. naroda', poslanci Barle, Benkrem«mbo tarifne postavke 99a. Med bistvene iapremem.be določb te tarifne po stavke spada tudi določba, da se morajo uporabljat; pri vseh prireditvah z vstopnicami samo vstopnice državne izdaje, kolikor niso te prireditve v zakonu izrecno oproščene plačila takse. Te vstopnice se lahko nabavijo za eno aH več prireditev skupaj naenkrat pri pristojni davčni upravi. Poleg obveznosti uporabe vstopnic državne izdaje pa je priredite.lfl po pripombi 6. omenjene tarifne postavke dolžan prijaviti pristojnemu oblastvu svojo prireditev in predložiti na vpogled dovolilo za njo, in sicer pri stalnem obratu najkasneje 5 dni. pri občasnih prireditvah pa vsaj 2-1 ur pred pričetkom predstave ali prireditve. Za pravočasno prijavo je odgovoren imetnik prostora, kjer se vrši prireditev. Saj odgovarja ta imetnik solidarno s priredite-I.:°m po nrnorr.1v; 0. ta.r. postavke 99a tndt Zvočni kino Ideal Danes nepreklicno zadnjikrat! Najlepši film čarobnega petja, lju- I bežni in sladkih melodij Strastni politih Bosi Jase M cm ca Mona Maris Ob 4., 7. in 9. zvečer za plačilo eventualno neplačane takse. Ker je Kontrola pravilnega plačevanja takse na vstopnice poverjena finančna kontroli, se morajo prijaviti prireditve v ©me njenem roku pr: pristojnem oddelku finančne kontrole, kajti za opuščeno, a tudi že za zakasnelo prijavo so določene stroge kazni. Pavšali ran je takse na vstopnice, ki so jih vršili dosedaj davčne uprave in oddelki finančne kontrole, ostanejo neizpr«-menjena, kolikor so še dopustna po novih zakonitih določbah. Seveda se morajo po leg taksi podvrženih prijavit; tudi one prireditve. katere so sicer oproščene plačila takse na vstopnice, ker mora biti kontroli da,na možnost, da =e o upravičenosti taksne oprostitve prepriča. ♦ Zbor radovljiškega učiteljskega društva Po dvomesečnem promoru se je 7. t. m. zopet zbralo učiteljstvo rad ovij i šk osa s rez a k zborovanju, ki se je vršilo v osnovni šol; na Jesenicah. Udeležba je bila zelo diohra. Po pozdraivnom nagovoru predsednika g Scbiffrerja je sledilo predavanie sreskega zdravstvenega referenta g. dr. SM.vnika iz Radovljice o nesi zob in njih pomenu /.a vso telo. Za svoje temeljito !n poučno predavanje je žel mnogo priznania. Spraietih je bilo več važnih resolucij. Za delegata v banovinsko skupščino sta bi'a voljena Leopold Baebler in Drago Blažič. za rvmestn.ika pa Anton Serajnik in Rajko Gradnik Sklenilo se je, da se na gla uspelo zborovanje zaključeno ♦ Davčna uprava v Ribnici prične poslovati i. julija. Dd dravske finančne direkcije v Ljubljani smo prejeli: Kakor se je že poročalo. je finančno ministrstvo z odlokom o-i 11. aprila letos odobrilo ustanovitev davčne uprave v Ribnici na Dolenjskem. Da ne bo nepotrebnih interpelacij in povpraševanj, ra-zglaša finančna direkcija, da bo davčna unrnva v Ribnici pričela poslovati s 1.julijem, ker je pričetek uradnega poslovanja v Ribnici pred 1. julijem iiz ii,->ravn omra v.n i h in blagajni Škot ehai ičn ih Vremensko poročilo Meteo-ološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja. 2 stanie barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temoeratnro. 12. maja Lhibljana 7. 766 6. 7.8. 60. mimo, 0.8. —, _: Ljubljana 14. 765.0. 15.0, 50. BI. 10. _, Maribor 7 766.5. 8.0. 80. mirno, 0.9, —; Beograd 7. 765.6. 8.0. 80, Wl, dež, 0.4. Temperatura: Ljubljana 16.0. 7.0; Maribor 14 6. 5.0; Beograd 20.0. 3.0. Iz ostalih krajev ni depeš. Soluce vzhaja ob 4.34. zahaja ob 19.19. Luna vzhaja ob 10 48, zahaja ob 1.24. razlogov nemogoč. O pričetku poslovanja bodo svoječasuo obveščene vse občine, ki pridejo pod pristojnost davčne uprave v Ribnici, kakor tudi sodišče v Ribnici in v Velikih Laščah. ♦ Dovoljena tridnevna odsotnost učnim osebam ob priliki proslave Glasbene Matica v Ljubljani. Kraljevska banska uprava razglaša, Ca je z odlokom ministrstva prosve-te od 9. t. m odobrena tridnevna odsotnost 'Z službe od 14. do 16 maja za sejo Jugoslovenske pevske zveze o priliki proslave G0 letnice obstoja Glasbene Matice v Ljubljani vsem učnim osebam, ki so člani »veznih pevskih društev. + V. kongres jUgoslovenskih esperanti-stov bo na binkošti 15. in 16. t. m. v Slavonskem Brodu. Obravnavala se bodo važna vprašanja esperantskega gibanja. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo a a vseli železnicah. + K našemu poročilu o vinarskem kongresu v Ptuju in o vinski razstavi nam poročajo, da je aranžma vinske razstave ie delo sreskega kmetijskega referenta g. Josipa Zupane a. Podružnica Vinarskega društva in njen predsednik g. Ludvik Sagadia sta poskrbela za okrepčevališče, izlete po-setnikov m časopisne članke. V toliko je treba poročilo v »Jutru« popraviti. + Smrt starega vojaškega zdravnika. V Zagrebu je umrl upokojeni sanitetski bri-gadni general dr. Bmi-l Jovanovič, ki je bil rojen i. 1862. v Velikem Bečkereku ter služIl najprej kot vojaški zdravnik v avstrijski vojski, leta 1S91. pa prešel v Srbijo in tudi tam služboval kot vojaški zdravnik par let v Kragujevcu. Ko se je vrnil v Avstrijo. je postal spet vojaški zdravnik in dosege1 čin sanitetnega polkovnika. Po preobratu je služboval kot sanitetni referent v raianiih naših armijskili oblastih ter odšel v pokoj v činu generala. Bil je odličen zdravnik in uspešen organizator vojaške sanitete. ♦ Novi grobovi. Včeraj zjutraj je po nekaj dnevih bolezni nepričakovano umrl v svoji vili v Celju, Zrinjskega ulica 4, komaj 43 letni lesni trgovec in posestnik g. Ernest Marin c. Pogreb obče priljubljenega pokojnika bo v soboto 14. t. m. iz hiše žalosti v njegov rojstni kraj št. Pavel pri Preboldu. _ V Medvodah je umrl v če-sititi starosta 8S let ugledni posestnik g. Jernej Kavčič. Zapušča sina in hčerko. Pogreb priljubljenega moža bo jutri ob 9. na pokopališče v Preski. — V Mariboru pri starših je umrl nadebudni diijak Milko J e-sih ml., znan tudi v Ljubljani, kjer je študiral. Podlegel je vnetju možganske mrene. Pogreb bo danes ob 16. _ V Novem mestu bodo danes položili k večnemu počitku vzorno Sokolico Drago S t e p n i š -n i k o v o. ki je v starosti 20 let postala žrtev pljučnice. — Pokojnim blag spomin, žalujoč.m naše iskreno sožalje! + Turistovskj dom na Urškj gori, Mi-slinjska podružnica SI'D v Slovenjgradcu obvešča vse turiste in izletnike, da bo njea dom na Urški gori od 14. t. m. ntprej stalno odprt in oskrbovan. Ker je Urška gora ena izmed naših najlepših visokogorskih postojank in dom prvovrstno opremljen, se poset najitopleje priporoča. + Gospodinji je sledila v smrt. 40 lrrfna dekla Margareta Temelj v Velikem Bečkereku je od svoje mladosti služila v družini umrlega šolskega nadzornika Mihaela Szabo. Ko je pred leti šolski nadzornik umrl, je postala njegova vdova silno melanholična in je to vplivalo tudi na zvesto deklo, ki je bila silno vdana družini. Pr^d par dnevi pa je umrla tudi vdova šolskega nadzornika in je teda.j dekla Margareta silno iz.nenadila pogrebce, ko je zahtevala, naj nesejo krsto pokoj.nice skozi okno in ne skozi vrata, češ da je to zahtevala pokojna gospodinja v zadnjih trenutkih preri svojo smrtjo. Na pogrebu so še videli silno žalostno deklo, potem pa je ni bilo več na spregled. Ker je stanovanje precej osamljeno, se par dni ni nihče brigal za njo. Naposled so sosedje opozorili policijo, da se nihče ne javlja iz stanovanja. Policija je PARK • HOTEL BLED VVEEK-END 1, 2, 3 dni po Din 90.—, 5 dni lO dni Din 4SO Din S40 V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter vožnja s kolodvora in nazaj. — Pri 5dnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 odstotni popust. 136 Hotel »Centrala Bled ^ Telefon št. 57. Telefon S t. 67. Novo reoemran, tik jezera, jozerska verand*, terasa in vrl. solnčna kopel j, ooliu. garaž« "S lepe šolnine sobe z rargledom na jezero. Cena ia sobe pred m po sezoni . . 15—20 Ko s prehrano pred in po seioai . . 40—50 Din Cena za sobe v juliju in avgusta . . 20—25 Dia s prehrano v juliju In avgustu . . 60—85 Din Sole tn večje družbe imajo inaten p o p n » t! — Prospekti brraplafcno- Se pm.porois Josipina Smid. Hotel „ZAKA" BliEI> Ti P e n s i o d pred ln po »etijf o*1 50 Din v glavni sezija od 75—80 Din Selškim Izletnikom se nudi prehrana ln sta-oovanje po najnižjih cenah. — Oprava nudi pavšala« bivanj« proti me&einim obrokom Vsa pojasnila daj« oprava hotela »Z A K A« stanovanje odprla in v kuhinji so našli obešeno deklo, ki je šla sama v smrt za svojim gospodarjem in svojo gospodinjo. ♦ Strašen zločin v sarajevski okolici. V vasi Crnutin blizu Sarajeva so našli umorjeno 80 letno starko Simano Miličevo. Neznani zločinci so ponoči vlomili v starkino hišo, starko ubili s sekiro ter odnesli iz hiše precejšnjo gotovino in razne dragocenosti. Nesrečna sta.rka je v samotni hišici čakala na konec svojih dni v veliki žalosti za sinom edineem, ki je našel smrt kot jugoslovenski (jobrovoljec v Dobrudži. Starka je bila precej premožna in so morali biti zločinci dobro poučeni o njenih običajih in razmerah v njeni hiši. Uvedena preiskava doslej še ni prišla na sled roparskim morilcem. * O roparskem umoru pred 15 leti v dobi topliškega ustanka je sedaj že v drugič razpravljalo okrožno soiišče 7 Leskovca. AbJul Latifonovič ;n njegov sin Redjep sia bila obtožen i, d-* sta v dobi avs^.njs t* okuDae je oborožena napadla hišo kmeta Rista Sladojeviea iz Svirca ter gospodarja orooala in umorila. Tedaj so vladale strašne razmere ter so avstrijske in bolgarske okupacijske oblasti v največji meri toleri-rale razbojniške pohode Arnavtov proti srbskemu prebivalstvu. Kmalu po prevratu je bi! star; Latifonovič prijavljen oblastem kot krivte zločina v Svireu. a je bilo v teh prijavah toliko nesoglasij, da več let ni prišlo do so d miške raaprave. Ko sta priš'i prvič Latlfonoviiča oče in sin nred cruii"^^. sta bila zaradi n">man!ka.nia dokazov oproščena. ker so mod tem umrli nekateri va-ščani. ki so bili glavne priče. Pozneje pa se je prijavila sodnici neka sorodnica umorjenega kmeta Sladoreviča in tako je prišlo sedaj do ponovne razmrave. Stari Abdul Latifonovič je bil obsojen na dosmrtno iečo, njegov sdn pa ponovno oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. ZOBOZDRAVNIK 0R. SCKWEIGER LJUBLJANA, Prešernova ulica 52 ne ordinira do 29. maja. 5922 Novo došle pošiljke dobre vinske kapljice se točijo v Automat buffetu »DAJ-DAM«, telefon 2308. štajersko in Dalmatinsko vino v lokalu po Din 10, preko ulice po Din 8 liter. Vsa druga graščinska vina in cviček v lokalu po Din 12 preko ulice po Din 10 liter. — Domače, obležano »UNION« pivo vrček oo Din 4.50. 5913 14. in 15. maja 1932 se vrši DRŽAVNO PRVENSTVO V SABLJANJU v dvorani OUZD 1(5. maja sablja ški turnir * v« i \ v UNIONU Zvečer svečana akademija in ples isto-tam. Podrobnosti v športni rubriki. ♦ Dame! V našem izložbenem oknu je razstavljeno priznano d infekcijsko -in toaletno sredstvo Sanoform v originalnih steklenicah. Drogerija Gregarič, Ljubljana Prešernova ulica 5. ♦ Franz Josef grenčica je izvrstno sredstvo proti prebavnim motnjam in goreč ie i. ♦ Planinsko slavje, SPD posavska podružnica, Zidani most 'bo imela dne 19. junija slovesno otvoritev nove koče na Lisej in prosi okoliška društiva, da tega dneva ne vzamejo za svoje prireditve. Iz Ljubljane u_ Naš prvi i« najodličnejai glasbeni zavod, Glasbena Matica bo praznovala od 14. do 16. t. m. 60 letnico svojega obstoja. Pri tej priliki bo v Ljubljani tudi slavnostna prireditev prvega slovenskega glasbenega festivala. Ker se teh sla vnos tj udeleže odlični zastopniki glasbenih zavodov i,n pevskih društev (iz Prage iprispe prvovrstno pavsko društvo Hla.hol s 163 člani) in kritiki iz vseh slovanskih in drugih držav, naj Ljubljana .pokaže na zunaj, da se ve seli tega pomembnega dogodika in tujih gostov. Zato sem naročil, da se bodo na mestnih poslopjih razobesile zastave, in prosim ljubljansko meščanstvo, naj okrasi svoja poslopja z zastavami od sobote do ponedeljka zvečer. _ Župan dr. Dinko Puc. im mu i in............. ii— ©(Li© jtaroznani najpriljubljenejši hoteJ Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino in takse, za 1 dan Dir 75.—, z- 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvor na kolodvor. 74 HOTEL-PENSION UNION audi po zelo ugodni ceni popolno oskrbo do 1. julija za bivanje do 3 dni dnevno Din 72.—; za 7 dni Din 460.—, všteto: stanovanje, hrana, napitnina in takse. Za daljša bivanja večji popust. Zahtevajte prospekte. 137 notriilk 366 postelj, w kopalnih sob. Najmodernejši in najbolje opremljeni hotel v državi Lastna termalno plavalna kopel v sami hiši. — Kompletna penzija (najboljša soba. prvovrstna oskrba, postrežba. tdraviJašta taksa tn termalna kopel) pomladi 93 Din. — Zahtevajte naSo pav Ultfo oferto. H Vam nudi Se nadaijnj« pridno«*!. u— Rekvijem za prezidentom francoske republike Doumerjem bo danes ob 10. v stolnici in se ga udeleži francoska kolonija, konzularni zbor ter zastopniki nas.h oblastev, gotovo se bo pa žalne svečanosti udeležilo v velikem številu tudi naše občinstvo. ker se vedno zaveda pomena velikega prijateljstva francoskega naroda do uaše države u_ Spored glavnega festivalnega koncerta, k! bo v soboto, 14. t. m. ob 20. v unionski dvorani. 1) Brarničar Hymnus slavi-cus, svečaua predigra, 2) Skerjanc M: Simfonija v enem stavku, dirigira avtor sam. 3) Premrl Stanko: Iz cikla Slonsklh pesmi 2., 6. in 7 spev, poje ga. Gjungjeuac G a ve lile s spremljevanijem orkest ra. 4) Bravničar Matija: Slovenska plesna burleska. 5) Slavko Osterc: Dva stavka iz su-ite. 6) L. M. Skerjanc: Slovenska uvertura. Po odmoru: Adamič Emil: Dve legendi za žeuski zbor s spremljava,njem orkestra. Lajovic Anton Psalm 41. in 42. za tenor solo, ki ga poje g. Gostič Josip, mešani zbor in orkester. Orkester tvorijo člani opernega orkestra, pomnoženi s član; Orkestralnega društva in koDservatoriftii. Mešani zbor je zDor Glasbene Matice ljubljanske. Koncert razen druge točke dirigira ravnatelj optire g. Mirko Polič. Ta koncert velja kot slavnostni koncert ob 60 letnici Glasbene Matice obenem pa tudi kot glavni festivalni koncert. Vstonnice- in tiskani spored i vsem besedilom in razlagami se dobe v predprodajii v Matični knjigarni. u_ Prof. Jan šlais je pripravil s svojim komormm ansamblom z vso vestnostjo, natančnostjo in veliko umetniško ambicijo ki je njemu lastna sr*>red prvega festivalnega koncerta, ki bo v petek, 13. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Ta koncert je tako po skladateljih kakor po izvajalcih slika kompozitornega in komornega oddelka našega konservatorija Izvajalci ga Golobov a, gdč. Arkova ter gg. Pfejfer, Stanič, šušteršič in Baiide kakor tudi skladatelj Lipovšek. katerega godalni kvartet se prviič sedaj javno izvaja, so gojenci našega državnega konservatorija, i 'ba ostala komponista Osterc Slavko in M. škerjanc, pa odlična člana učiteljskega zbora. Spored obsega izključno dela naše glasbene literature ter je delna slika sodobnega ustvarjanja v tej najtežji glasbeni panogi v komorni glasbi. Interesantni program pa tudi dovršeno izvajanje zaslužita vse naše zanimanje. Občinstvo vabimo, da v obenem številu poseti prvi festivalni koncert, Posamezne skladbe so obrazložene v tiskanem programu, ki se dobi v predprodaji v Matični knjigarni, kjer so na razpolago tudi vstopnice, in sicer sedeži od 8—20 Din. u_ Nazadovanje tujskega prometa v Ljubljani. Tuijiskopnomt.tni o^sc.k mestnega magistrata je sestavil pregledno statistiko o razvoju tujskega prometa v zadnjih treh letiih. V 'I. četrtletju, kakor navaja statrsti-ka, je prišlo v Ljubljano: letos 12.560 tujcev lani 14.284 In predlanskim IS.590. Tujski promet v aprilu sa.mean je prav tako nazadoval. Dočim je prišlo predlanskim 5085 in lani 3458 tujcev, jih je bilo letos le 3124 Vzrok nazadovanja je pač na dlani: gospodarska kriza, omejitve v deviznem prometu m potne ovire, ki so jih uvedfp raizne države. Dotok tujcev letos v aprilu je manjši kakor v marcu, ko je prišlo 32-26 tujcev. Je pač slabo vreme krivo, da ni večjega dotoka izletnikoiv az notranjosti države, kajti aprila je prišlo v Ljubljano le 78 izletnikov. u_ Zakaj se novi bravurozni film v kinu Matici imenuje >Srečna srca«, izveste šele na kon-cu predstave. Zakaj od vsega počotika do predzadnjih prizorov je toliko liudiih zapletljajev, da jih sam mojster salonske Komedije, vedno prikuipni Thimig komaj zmaguje. In vsa reč niti ne bi bila tako huda in za damski svet tako poučna, če Thimiigova zakonska družica ne bi bila ravno najbolj svojeglaivna. in elegantna '^ee Parv. In ko mora po njenem begu prevzeti vlogo soproge tajnica Magda Schneider-jeva, se ta reč tako zavozla, da bi Thimig resnično vzbujal sočustvovanje, ko ne bi v (naprej vedeli, da se bo vendar vse skupaj nenavadno srečno končalo. In to drugače biti ne more, zakaj dominantno vlogo igra Georg Aleksander. Kako, — ne vprašajte. Treba ga je samo gledati in uživati njegovo veselo amerikamstivo. Ka.Ko ne bi štirje taki filmski strelovodi ustvarili dobre, izvrstne operete! Zraven je še Pavel Abraha.m napisal prijetno muzi ko, režiser pa poskrbel za razkošno opreimo. To je nekaj za maj in za praznike še prav posebno. »Srečna srcac močno osvajajo in Elitni kino Matica, ki zna sproti pridobi;-ari nove, posrečene filmske t.rake, bo gotovo imel dvorano polno še nekaj dni preko praznikov. u_ Najsijajnejša vesela prireditev po festivalnih koncertih na binkoštno nedeljo bo gozdni piknik na vrtu hotela Tivoli. Otvoritev bo ob 17. in bodo gostje postre-žoni ceneno in dobro. Domača s-vecija^te-ta bo kislo mleko in pa ajdovi! žsranci. Svi-rala bo godlja -Sloga«. Ob 21. bo bajna razsvetljava, ki bo očarala gledalce od blizu in daleč. Priprave so velike, žarel bo s>ko-ro ves Rožnik. Kdor si torej želi prijetnega razvedrila in najiboljše postrežbe, naj pride na gozdni pitknik! BLED Hotel .flstoria' Priljubljeno bivališča čestilcev Bleda. Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijskih cenah. 75 Nova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču in zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla in topla voda. 73 HOTEL OB JEZERU 135 Petran Pension in soba izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg Din 80—120. Prospekti na zahtevo. u_ Odbor Starešinske družine kluba ju- goslovenskih primorskih akademikov javlja svojemu članstvu, da za rianes napovedano predavanje g. dr. Ivana Marije čoka. o-Jpade, zato pa se bo vršil redni tedenski sestanek v gostilni pri Ražmu. u_ Vzroki gospodarske krize v dravski banovini. Predavanje po:! tem naslovom priredi krajevna organizacija Narodne Odbrane v Ljubljani v torek 17. t. m. ob pol 21. v salonu restavracije na glavnem k olodvoru. Predarvanje bo ja.vno in so vabljeni poleg članov tudi vsi, ki jih zanima gornje vprašanje u— Obnovitvena dela. V prič" - • pn ;: lepših dni so se tudi letos zgaaiH mno.^ hišni posestniki, ki so se odločili p.r»r»!e-skati zunanje lice hiš. Prt 1 m:r zimi ligami v mestu, prav posebno pa v -pre>JiesT-jih so postavljeni odri jn so na delu zidarji in pleskarji. Največ popravljajo hiše r ši.ški in Rožni dolini. Ponekod so delavci zastavili lopate za zgradbo novih manjših, eno in divestanovaniskih hiš. u— Beračenja skoro ni mogoče zatreti navzlic vsem poskusom tako od svrair/. mestne občine, kakor tudi polie je in raznih, organizacij. V mesto prihajalo z dežele zlasti stari ljudje, k! se oglašajo po hišah. V glavnem gre beračem le za denar in se dajo z listki ,\iz blokov, ki j-h izdaja mestna občina le težavno odpraviti. Tu je pa vseeno potrebno naglasiti. da se bo mogoče odikrižati nadležnih beračev sa.mo s temi listki, kaijitii nepotrebni jih sploh ne vzamejo. u— Akademiki snujejo šahovski klub. Drevii ob 20. bo v Narodni kavarni sestanek odbora za ustanovitev Akad. šahovskega kluDa. Vabljeni so vsi oni, ki so igrali na turnirju za prvenstvo univerze. Zaključek z brzotaimirjem. KDOH IMA ŠE KAJ ZA RDEČI KRIŽ LJUBLJANA, \VOLFOVA ULICA 12 NAJ GA POZOVE K SEBI l u— Nesreče. Na Vidovdan«ki cesti se ,:e pripetila včeraj dopoldne huda nezgoda. Okrog 10. je hotela prekoračiti cesto tW letna žena hišnega oskrbnika Ivana Sever;«-v a, stanujoča Med hmeljniki .pri Sv. Križu. Baš tedaj je iprivozil iz;za ogla neznan avtomobilist naravnost proti Severjevi in jo podrl. Zaradi silnega padca je stara žena na mestu obležala. PrctpeCali so jo z reševalnim avtom v bolnico s hudimi ncškcl-bami na glaivi. — Nadalje so včeraj popoldne pripeljali v bolnico 26 letnega Antona Ranča iz Male Kostrevnice nad Litijo, ki tje dopoldne padal pri delu in si zlomil desno nogo. Draga žrtev nesreče je r.-t ni dninar Ivan Kandare z Vira pri Dcn>-žalali, ki je bil naložil na svoje kolo še dva tovariša, naenkrat pa je izgubil ravnotežje in so na klancu vsi trije odleteli po cesti. Kandare sj je zlomil desnico v ramenu. u— Bluze, najnovejše m-odele. -v-> solidni ceni ima tvrdlka šterk .nasl. Karn.ičnik, Stari trg IS. Iz Celfa e— Naraščan je tujskega prometa v Celju in okolici. Ker je proti Savinjski dolini tujski promet v zadnjem času močno oživel, bo začel celjski mestni avtobus voziti na progi Celje—Solčava in obratno po novem voznem redu, počenši s soboto 14. t. m. Avtobus, ki je odhajal doslej ob 17.30, bo odhajal dobi o uro prej in bo torej na vsaki postaji zgodnejši. Jutranja vožnja :z Luč proti Celju ostane neizpremenjena, pač pa se ta vožnja za binkoštne praznike podaljša v primeru lepega vremena do Logarske doline in bo avtobus vozil v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 16.30 izpred celjskega kolodvora, vračal pa se bo v nedeljo, ponedeljek in torek zjutraj ob 5.30 iz Logarske doline. Poleg tega pa bo odpeljal na binkoštno nedeljo zjutraj ob 4.30 še &n avtobus iz Ceija in se bo vračal iz Logarske doline v ponedeljek ob 15. k večernim vlakom v Celje. Podaljšanje popoldanske vožnje do Logarske doline se bo vršilo vsako soboto, nedeljo, praznik ali dan pred praznikom do 15. junija, ko se itak prične redn: vsakodnevni promet v Logarske dolino, ki bo trajal potem do 15. septembra. — Tudi na Dobrni je najavljenih za drugo polovico maja mnogo gostov, tako da je avtobusno podjetje primorano od 14. t. m. dalje pomnožiti vožnje in obratovati že zdaj po voznem redu glavne sezone z majhno razliko, da bo vozil do 22. t. m. avtobus od popoldanskega brzo-vlaka ob 14. iz Celja, od 22 t. m. dalje pa ob 14.40. ker bo od takrat prihajal tudi brzi vlak pozneje v Celje. Za binkošti bo torej tudi na Dobrno ojačen promet, od sobote dalje pa bo vozil avtobus tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki od večemc-ga vlaka ob 21. iz Celja na Dobrno, v obratni smeri pa vozita z Dobrne ob nedeljah in praznikih k večernim vlakom v Ce^e po dva avtobusa. e— Binkoštna številka »Nove Dobe« bo izšla namestu v petek 13 t. m. popoldne šele v soboto 14 t. m. opoldne. e— Celjski nogomet o binkoštih. Na binkoštno nedeljo 15 t. m. popoldne ob pol 17. bo pri »Skalni klet'«? Prijateljska nogometna tekma med SK Rapidom iz Maribora in SSK Celjem. Na binkoštni S faboGr vnesti in biedcčt rmnir™ J'8 največkrat vzrok pomanj- ,e ' • *|aha prebava L ii[>cabi) »PLAN1NKA« zdravilnega čaja pospešimo apetit, si uredimo prehavo in b primerno hrano •losežem-o jaželjeni uspeh. Zahtevajte y lekarnah samo pravi »P 1 a n i n k a« zdravilni čaj, ki 56 ne prof1n;n odprto, tem več samo v plombiranih paketih po P;n 20.— z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. L. B A H O V H C, Ljubljana. ponedeljek 16. t. m. ob istem času in na iste-m igrišču bo prijateljska tekma med SI.C Rapidom in celjskimi Atletiki. e— Pobegli deček se je vrnil. Pred šestimi tedni je izginil iz Gabrja pri Celju 13-letm sin delavke Jožef Koroša in se po nekaj tednih odsotnosti pojavil v okolici Velike Nedelje. Predvčerajšnjim pa se je deček vrnil k materi. e— Dve nesreči. Pri podir o.ju zidarskega odra na Jožefovem hriba Je padlo 22-letnemu delavcu Ferdinandu Skerbinku iz Gabrja debeiO bruno na prsa in trebuh in mu povzročilo hude notranje poškodbe. Poln škaf kropa je zvrnila na sebe 4-letna delavčeva hči Emilija Boršičeva iz Kle-novca pri Humu ob Sotli in se hudo opekla po vsem telesu. Oba se zdravita v celjski bolnici. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. znani alpski zvočni veiefiim »Bela opojnost". Zvočna predigra. Iz Maribora Telefonski promet med Mariborom in vsemi kraji v Belgiji je otvorjen. Taksa znaša S 90 zl. franka. a— V korist mariborskega mestnega odbora Udruženja gledaliških igralcev se bo uprizorila tekom prihodnjega tedna privlačna opereta -Marazelle Nitouche« ki že dolgo vrsto let ni bila na repertoarju našega gledališča. Režira g. Rasberger. Pose-rit.e predstavo v čim večjem številu in podprte s tem igralsko stanorako organizacijo. a_ Obmejne planine bodo tudi ob letošnjih binkošt.nih praznikih obiskali prijate-li:. fe; se zanimajo za postojanke na naši severni moji. Oba praznika bo pri sv. Duhu na Ostrem vrli u običajno kobansko ž ;nan;e-. Najavljeni! so že Sokoli, skavti in pev-i, dobrodošli pa so tudn vsi drogi planinci. a_ Zagonetna smrt. To dni so pripeljali v mariborsko bol.nico posest.n.ico .Josipčno Mesarjevo bi odbornikov lige in Češke Besede si je bratski gost ogledal mesto in posetil tudi grobova Prešerna in Jenka. r— Lepa slavnost Obrtnega društva se je vršila v nedeljo dopoldne ob 11. uri v Sokolskem domu. Pomočniški odsek Obrtnega društva si je nabavil društveni prapor, za kar se je že pred leti zavzemal predsednik odseka g. Mirko Ru-tar. Načrt je zelo lično napravil cand. tehn Stanko Šproc. vezenje pa č. 6estre samostana De Notre Dame v Šmihelu. Prapor ie blagoslovil z lepim predgovorom g. prošt Karel Čerin. kumovala pa sta ge. župan, o dr Režkova in podžupan ia ter predseduj Obrtnega društva g. Filip Ogrič. Slavnosti blagoslovitve so se udeležile poleg številnega obrtnega naraščaja vse obrtne zadruge v Novem mestu, po svojih zastopnikih tudi gostje iz Ljubljane in drugih krajev. Zastonana so bila vsa domača društva, politično oblastvo je zastopal g. sreski načelnik Logar. r— Tatovi so obiskali delikatesno trgovino g. Goloba. Odnesli so gramofon s nri-tiklinami. več plošč, 'znamk in f-e zaloižFi tudi s slaščicami. Udrli so v lokal skozi okno. Z Jesenic s— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD 6e je vršil 4. t. m. v Sokolskem domu na Jesenicah ob zelo lepi udeležbi članstva. V imenu pripravlja'ne-ga odbora je pozdravil učitelj g. Andrej Žvan zborovalce, predvsem pa narodega poslanca g. dr. Staneta Rapeta, tajnika ba-novinskega centralnega odbora dr. Marjana Zajca iz Ljubljane, predsednika sreske organizacije g. Jožeta Žabkarja in tajnika g. Lovra Humra. Centralni tajnik g. dr. Zaje je podal daljše poročilo o političnem položaju, o programu, delu in razvoju nove stranke. Za jim je govoril narodni poslanec g. dr. Stane Rape o splošnem gospodarskem in političnem položaju v državi ter naglasil, da nam je le v složnem vsestranskem delu in v veri v lastno moč zagotoviti boljšo bodočnost države in njenega prebivalstva. Pri volitvah je bil ;z-voljen naslednji odbor: predsednik Jože Svetlin, podpredsednik Franc Kralj. ta:nik Žvan Andrej, blagajnik Pivk Jakob: odborniki: Slamnik Jo/e. Lipovec Franc in Skrinjar Ladislav: nadzorni odbor: Kren Herbert, Fatur Filip in Sorli Matevž; de'e-gat za sresko sktmščino Linovec Fr-r-c, namestnik Fatur Filip. Pri slučajnostih se je oglasil podpredsednik g. Kralj, ki ie poročal o hudih socialnih razmerah delavstva v teh krajih ter ie pozival predstavnike stranke, nad posvečajo več pozornosti delavskim vprašanjem. Iz Škofje Loke 51— Proslava materinskega dneva je bila v Škof ji Lok; zelo lepa. Prva učna ura v soboto je bila po vseh šolah posvečena našim materam. V nedeljo dopoldne so priredile KolaSice cvetlični dan in so se meščani plemenitemu klicu zadovoljivo odzvali, najpotrebnejše matere pa so bile obdarovane. Sokol je namenil materam v čast popoldansko mladinsko prireditev. Otroci so zaigrali ljubko m'adinsko igro, so deklamirali. recitirali in peli domače pesmice. Mladina, ki je namoinila veliko dvorano do kra;a. je bila obdarovana, še posebej pa je bilo s prispevki bratov in sester pogoščenih 74 sokolskih otrok. Člani PRK so imeli dolžnost razveseliti svoje matere z dobrimi dejanji. Iz Novega mesta n— Gostovanje Šentjakobčanov. To soboto ob 21. gostuje v 6okolski dvorani Šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane z izvirno domačo opereto »Študentje smo«. Igro je spisala tudi pri nas dobro znana in priljubljena igralka šentjakobskega gledališkega odra ga. Metka Bučarjeva: godbo pa je skomponiral naš ožji rojak, znani kupletist Dani'o Bučar. Opereta je dožive'a pri svojem krstu v Ljubljani ogromen uspeh in so bile vse dosedanje predstave pooolnoma raznrodnne. Je izvrstno naštu-dirana in nastopajo v n ji prve moči odra. Polna je komičnih situacij in zdravega humorja Režijo igre vodi g. Miran Petrovčič. Glavne vloge igraio dame Bučarjeva, Koščskova. Pirčeva in \Yrischerjeva te.- gg. Lavrič. Škerl: in Zalaznik. Pri predstavi sodeluje tudi orkester iz Ljubljane. O o-zarjamo vse Novomeščrne na ta izredni dogodek. Ker vlada 'za gost-»anie Šentia-kobčanov veliko zanimanje, naj občinstvo kupi vstopnice že v predprodaji. Iz Ptuia j— Delovanje Olepševalnega društva v Ptuju. Naša javnost se vse premalo zaveda, koliko koristi ima od tega društva, ki skrbi za vse javne nasade in za olepšavo mesta. Nikdo ne vpraša, odkod dobiva društvo sredstva, da lahko vzdržuje vse to. Uprava tega društva, obstoječega že 46 let. je prešla s preob-atem v slovenske roke. Društveno premoženje je obstojalo takrat le v nepremičninah. Od preobrata pa do danes se bori društvo s finančnimi težkočarni. Uprava, na čelu ji agilni predsednik, šolski nadzornik v p. g. Miroslav Pretner. je polagaa te dni v društvene i prostoru v »Švicariji« račun o preteklem poslovnem letu. G. predsednik je pozdravil vse prisotne, zlasti pa župana g. Jer-šeta, kateremu se je zahvalil za ljubeznivo pomoč mestne občine ter ga prosil 7-; nadaljnjo naklonjenost. Omenil ie, da se je društvo obrnilo za denarno pomoč na domače denarne zavode, od katerih sta se doslej odzvala le Posojilnica in Ptujsko predujemno društvo katerima gre najlepša zahvala. Društvo šteje danes 218 članov. Iz poročila blagajnika pa je oosneti. da ie imelo društvo nad 18 000 Din dohodkov in skoro 12.000 Din izdatkov Razen te.ga ob«to ji društveno premožen ie še iz nepremičnin. Velike težave ima društvo s hudourniki v Ljudskem vrtu, ki uničujejo pota in mostišča. Društvo se je že večkrat obrnilo na bansko upravo, da v smislu zakona o hudournikih regulira hudournik v Ljudskem vrtu. Do danes pa je ostalo le pri komisijah. Da oe temu odpomore, se je g predsedniku posrečilo dobit vojaško pomoč. Z vojaštvom, k; ga da vedno ljubeznivi komandant mesta maior g. Šara-c na razpolago, se bo uredil hudou-n.k r>o-pravda se bodo pota in mostšča Potreben les je dobdo d'uštvo od smrek, ki jih je moralo posekati, ker jih je uničil luba-dar. — Občni zbor je soglasno odo-uničil lubadar Občni zbor je sog'asno odobri! izpremembo pravil. Sklenjeno je tudi bilo. da se bodo prirejali v Ljudskem vrtu vsak mesec po enkrat koncerti. Da se omogoči društvu izvesti vsa začrtana dela. se pozivajo vsi prhate!ji prirode da pristopijo k društvu kot člani z letno članarino po 12 Din, ker je denar ki ga naložijo pri društvu, v korist vsemu mestu. j— PiiSrčen Sprejem agronomov. V soboto ob IS se je pripeljalo v Ptuj 32 akademikov agronomov v spremstvu univ. prof Šermana. Na kolodvoru jim je odvetniški kandidat g. Bruni en voščil prisrčno dobrodošlico V imenu mesta pa jih je pozdravil župan g Jeršc. Goste so spremili v Dijaški dom, kjer so se nastanili, nakar so si v družb: domačih akademikov ogledali me.sto. Zvečer se je vršil prijateljski sestanek v Narodnem domu. kjer jih jc pozdravil tudi predsednik Vnarskega društva g. Lovro Pet o vir. V nedeljo so si ogledali vinsko razstavo. Mitrejev spomenik na Bregu, muzei ter ostale znamenitosti. ponoldne pa pohiteli v Haloze. V ponedeljek so odnotovali proti Čakovcu. Akademiki so bili sila navdušeni. j— Huda nevihta z viharjem. V nedeljo kmalu po 12. uri je nenadoma potemnilo nebo in se je vlila silna ploha, spremljana z viharjem, ki je bil tako močan, da je iz-ruval v kolodvorski aleji v Ljudskem vrtu več dreves in elektriTnih drogov. Raz hiše je letela opeka, porušilo je več dimnikov, v bližnji okolici pa je odneslo tudi več streh. Vihar je trajal nad dve uri, nakar se Vsako zrno kakovost, vsaka kapljica užitek, vsaka skodelica zdravje — to je kava Hag, ki uživa radi svoje dobrote in neškodljivosti svetoven sloves. Kava Hag, kofeina oproščena prava zrnata kava, varuje srce in živce. je nebo zjasnilo in je bilo najkrasnejše popoldne. j— S sekiro po glavi. Bezjak Jo?ef. posestnik iz Spuhelj, goji že staro sovraštvo do svoje sosede Gere Koletnikove, kočari-ce od is-totam. Te dni pa je dal duška temu sovraštvu s tem. da jo je napadel 6 sekiro ter jo udaril po glavi in levi roki. Ko-Ietnikova je bik hudo poškodovana prepeljana v bolnico. Iz Slovenske Bistrice sb— Sloveče vinogradniško posestv° Visole dosmrtno bivališče dr. Josipa Voš-njaka. je kupi! od dedičev naš priznani vnarski veščak g. Josip Levanič, veletrgo-vec z vinom v Šiški pri Ljubljani. Iz Ljutomera flj— Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli v Ljutomeru bo v nedeljo 12. junija vprizoril otroško opero »Začarana princesa« ter opozarja druga tukajšnja društva na to prireditev. I? Prekmnria pm— Avtobus v Slatino Radence. Bro-darjevo avtobusno podjetje iz čakovca bo začenši z 22. t. m. uvedlo stalni avtobusni promet med S!at;no Radenci in Mursko Soboto. Avtobus bo vozil vsako nedeljo in praznik. Uvedbo te proge vsi pozdravljajo, saj bo sedaj vakomur možno obiskati kopališke v poletnih mesecih, ko ga tako pogrešamo v Murski Soboti. P O V © Nagla okrepitev državnih papirjev Tendenca v naših državnih papirjih, zlasti pa v Vojni škodi, je bila vse zadnje tedne prav slaba. Tečaji so polagoma, toda stalno popuščali, tako da ni bilo videti konca. Kakor pa je že v takih stvareh, pride do nenadnega preokreta v trenutku, ko bi to človek najmanj pričakoval. V torek je Vojna škoda na zagrebški borzi takoj ob pričetku borznega poslovanja dosegla rekordno nizek tečaj, kajti prvi zaključek je bil zabeležen po 158, dočim se je ta papir dan prej trgoval po 160. Toda že v teku razmeroma kratkega borznega sestanka istega dne se je situacija bistveno spremenila, tako da je bil ob koncu borznega poslovanja po večjem prometu zabeležen zadnji zaključek zopet po 166. V sredo se ie to čvrsto gibanje pri .znatnem povpraševanju nadaljevalo in ie bil .ib zaključku borznega poslovanja zabeležen promet že po 176. Na včerajšnjem borznem sestanku pa se je dviganje Vojne škode kar skokoma nadaljevalo. V teku včerajšnjega borznega sestanka ie Vojna škoda poskočila kar za okrog 3,5 točk. Na zagrebški borzi je bil namreč zabeležen najvišji tečaj 207 (pri čemer ob koncu sestanka, ni bilo blaga izpod 209), na beograjski borzi pa ie prišlo celo do končnih zaključkov po 212 — 213. Če vzamemo srednji tečaj zagrebške in beograjske borze v višini 210, tedaj vidimo, da se ie Vojna škoda v fekn dobrih 48 ur okrepila za 52 točk ali za 33 °/o. Zlasti na beograjski borzi ie bil danes promet izredno živahen in je bilo samo v Vojni škodi zabeleženih 12 zaključkov. Seveda so vzporedno z Vojno škodo narasli tudi tečaji ostalih naših državnih papirjev, zlasti tudi tečaji dolarskih vrednot. Obseg te okrepitve je naibolj razviden, če primerjamo najnižje zaključke na zagrebški borzi v torek 10. t. m. z najvišjimi zaključki včerajšnjega dne, kakor sledi: tečaj najnižji najvišji 10 t. m. 12. t. m. 2.5° n Vojna škoda 1^8 207 + 31 n 'n 7° o Blair 42 47 + 12 "A. 8% Blair 48 (den.) 50 +4°., 6n/n begluške 29.50 (den.) 36 + 22"/.. Okrepile so se seveda tudi 4° o agrarno obveznice, čeprav ni bilo prometa, kajti v torek je bil zabeležen nominalni tečaj 21 do 22, včeraj pa 24 — 28: enako se ?e dvignilo 7°/o investicijsko posojilo, ki ie v torek noti ralo 48 — 52. včeraj 50 — 53. Ta nenadni preokret v gibanju tečajev naših državnih papirjev je med drugim pripisati okolnosti, da tudi širša javnost prihaja do spoznan i a. da glede na redno anuitet-sko službo, ki io vrši naša država za svole papirje, ni pričakovati, da bi tečaji še nadalje popuščali, kaiti efektivno obrestovanie se je nri padlih tečajih že tako dvignilo, da je riziko nakupa padel na minimum. Pomisliti moramo, da se pri tečaju 158 obrestuje v Vojno škodo naloženi denar ne glede na možnost vedno večiega dobička pri amortizaciji in dobička pri žrebanju (torej samo na podlagi izplačila kuponov) s 16n'n. Če vzamemo za naHalinii primer begluške obveznice. so te pred dnevi pri tečaju 30 nudile nič manj kakor 20°/n obrestovanie. Enako razmerje obrestovanja ie dano tudi pri drugih državnih papirjih. Upoštevati pa ie treba še drug važen moment. Naša javnost se ie končno znova uverik. da so brez podlage vse govorice, ki jih trosijo neodgovorni elementi glede inflacije in sličnih stvari. Ponovna izjava finančnega ministra, da hoče vlada brezpogojno vztrajati pri svoji dosedanji politiki glede dinaria. ie enako dnorinesla svoj delež v najnovejši okrepitvi državnih papirjev. Menda se ie naša javnost končno tudi uverila. da bo naši državi uspelo brez novih težkoč prebroditi sedanjo gospodarsko in finančno krizo, ki ji bo moralo prei ali slej slediti ozdravlienie. Kako se bo nadalje razvijala tendenca v državnih papirjih, je težko prerokovali, vendar pa je verjetno, da nam naš trg državnih papiriev ne bo več prinesel novih razočaranj, kakor smo jih doživeli zadnje mesece. Kartel cicmentaih tvoirJc in gradbena delavnost V času, ko se v viseh panogah gospodarstva znižujejo cene in ko vse naše gospodarstvo čuti nujno potrebo prilagoditve cen industrijskih izdelkov splošnemu padcu cen za sirovine. so se jugoslovenske cementne tvornice združile v kartel in so obenem občutno dvignile ceno cementu. Odpor proti lemu neupravičenemu povišanju se je najprej pojavil v Splitu, kjer imamo največje cementne tvornice. Taniošnja sekcija Udruženja inženierjev in arhitektov je o tem vprašanju že obširno razpravljala na posebni konferenci. Te dni je tudi sarajevska sekcija imenovanega udruženja sklicala konferenco, da zavzame stališče proti kartelom, ki obstojajo za gradbeni materijah zlasti pa proti karieiu za cement. Na tej konferenci je inž. Besaro-vič podal zanimiv referat, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Gradbena delavnost je eden najvažnejših faktorjev za omiljenje gospodarske krize in brezposelnosti. Pri skrčeni gradbeni delavnosti iz javnih sredstev prihaja danes za omiljenje krize v poštev predvsem privatna iniciiativa. Ako pa hočemo, da privatni kapital vlaga svoj denar v nove zgradbe, tedaj moramo stremeti za tem. da se gradbeni ma-terijal čim bolj poceni, kajti pri visokin gradbenih stroških se rentabilnost novih zgradb zmanjša, kar mora spričo padajoče tendence najemnin končno marsikoga odvrniti od tega, da se odloči za gradnjo. Cene gradbenemu materijalu so pri nas v splošnem previsoke. To velja še v posebni meri za cement, ki so ga cementne tvornice letos še podražile. V letošnjem januarju so jugoslovenske tvornice ustanovile kartel tu so se med seboj obvezale, da se bodo držale gotovih določenih cen. Jugoslovenski trg so si pri tem razdelile v posamezne prodajne rajone. Čim je bil kartel sklenjen, so vso tvornice občutno dvignile ceno. Leta 1931 je stal splitski cement franko Sarajevo 44 Din za 100 kg. danes pa stane 54 Din. Po odbitku prevoznih in drugih stroškov, kt so se medtem zmanjšali, sledi, da je lani stal cement franko ladja Solin (pri Splitu) 26.80 Din. sedaj pa stane 38.55 Din, tako (la znaša povišanje cene v tvorniei nič manj kakor 4J8/». Koliko znašajo produkcijski stroški cementa, sicer ni mogoče kontrolirati, vendar pa je skoro gotovo, da tvornice tudi pred ustanovitvijo kartela niso obratovale z izgubo in da pomeni povišanje cene veliko povečanje dobička. Pri tem pa je značilno še drugo dejstvo, Dočim znaša cena cementa v naši državi, kakor omenjeno, 38.55 Din (ladja Solin), ^e ta isti cement za izvoz v inozemst\o prodaja po 17 do 20 Din (ladja Soiin), tako da je naš cement za domačo porabo za okrog 100 % dražji nego za izvoz. Naša cementna industrija je zaščitena z visoko carino, zato ima po mnenju referenta država pravico in dolžnost, da izvede kontrolo nad to pooblaščeno industrijo in da onemogoči neosnovano povišanje cene tega važnega gradbenega materijaia, zlasti K.er visoka cena cementu brez dvoma prav neugodno deluje na gradoeno deiavuost. Kakor smo informirani so tudi zagrebški stavbeniki in drugi interesenti napiavi-li pri gradbenemu ministrstvu odločne korake s prošnjo, da država v interesu javnosti in vsega gospodarstva ukrene vse potrebno, da se cene cementa čim bolj /nizajo. Z ustavitvijo kartela so bile cene cementa tudi v Sloveniji povišane, čeprav v nekoliko manjši meri (n. pr. franko vageo Trbovlje od 4o na 49 do 52 Din za 100 kg). Pri tem pa moramo ugotoviti, da se tudi pri nas produkcijski stroški niso prav nič povečali, temveč prav verjetno le znižali. Vprašanju cen cementa in ostalega gradbenega matenjala je treba posvetiti prav posebno pažnjo, kajti od znižanja gradbenih stroškov je v velik: meri odvisen bodoči razvoj delavnosti, pa tudi uspeh splošnega prizadevanja za znižanje stanovanjskih naiemnin Na žalost moramo ugotovit-, da se gradbeni stroški v zadnjih letih pri nas niso skoro nič zmanjšali, čeprav je gospodarska kriza povzročila pravo revolucijo v cenah in je iudi naš indeks cen v trgovini na debelo % zadnjih dveh letih padel za preko 30% Gradbeni stroški pa so poleg obrestne mere za hipoteke najvažnejši faktor ca reguliranje stanovanjskih najemnin. Dokler je vladalo pcmanjkanje stanovanj, ta dva faktoria nista prišla toliko do veljave kakor 6edaj. ko pomanjkanja stanovanj prav za prav ni več ir le najemnine niso v sk'adu z ostalinv cenami in z dohodki posameznikov. Le tedaj, če nam bo uspelo občutno znižati gradbene stroške Vi obrestno mero za hipoteke, se bo povečala gradbena de'avno«st in bo padec najemnin v novih zgradbah tudi odločilno vplival na splošno znižanje naiemnin. Zato je znižanje cen gradbenemu ma- terijalu (in s tem gradbenih stroškov) odločilnega pomena tako v gospodarskem kakor tudi socialnem oziru. — Važna pojasnila glede plačevanja nadomestila za trošarino na vino in žganje. Dav čnj oddelek finančnega ministrstva je razposlal okrožndeo finančnim direkcijam glede pobiranja nadomestila za držajvno in banovmsko trošarino na ,pod,la,gi zadnje novele k zakonu o državni trošarini. Nekatere davčne uprave in organi finančne kontrole odmerjajo in pobira jo to rr:domest:lo za državno in banovinstoo trošarino tudi od ouih trgovcev, ki prodarsro samo pivo. liker, rum in bramdv v origina'nčh zaprtih steklenicah. Druga pripomba čl. 2 zakona o izpremambah in dopolnitvah zakona o državni trošarini jasno določa, da plačajo nadomestilo samo špecerijske in druge trgovine, ki prodajajo vino in žganje v originalnih zaprtih steklenicah. Za žganje se simatra-tandi d ost i. 1 a/t vina. Državna ,in ba-novinska trošarina na pivo, liker, rum in brandy je plačana že pri produkciji odnosno preden [pride blago v promet, zato se na te trošarinsfke predmete ne more ponovno pobirati nadomestilo za državno in banov,hvsko trošarino v oblik; takse, kakor je določena v noveli k zakonu o drža vrni trošarini. Davani oddelek finančnega ministrstva je glede na to odred*! finančnim direkcijam, n hi:' ob veste vse davčine uprave in organe finančne kontrole na svojem pr>-dreftju, da se glede tega stroaro ravnajo po zaikomu. Gorn-ja okrožnica mriiznava torej v celot.; tolmačenje, 'ki ssmo ga prod temini objavili na temi mescu. (Glej >Jutro« od 23. aprila t. 1.) Borze 12. maja. Na ljubljanski borzi so danes devizni tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. Devi^ Amsterdam. Berlin in Bru?e!j so nekolik« popustile, dočim se ie edino deviza London za malenkost okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišč« se je čvrsta tendenca v Vojni škodi spremenila r pravo hoso. Za kaso se je Voina škoda trgovala po 194, 200 in 201. dočim ob zaključku ni bilo blaga iz.pod 209 (včeraj je bil najvišji tečaj 176), za junij pa je bil promet po 195, 201. 20-5 in ob zaključku po 207 (v Beogradu se je tečaj dvignil celo na 212 — 213. V enem dnevu se ie torej Vojna škoda okrepila za 35 točk ali za 2!I Tudi ostali državni papirji so bili čvrstejši. Tako se j«? 7° o Blairovo posojilo trgovalo pri znatnem prometu po 43, 45.50. 44.50, 45 in 47 (včeraj 43 — 43.75), 8° o Blairovo rmsojilo pa p® 49.50 in, 50 (včeraj 48). Promet je bil zabeležen še v 6n/o begluških obveznicah po 36. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2273.17 - 2284.52, Berlin 1335.62 - 1347.42, Bruselj 787.90 _ 791 84, Curih 1097.35 _ 1102.85, London 205 79 — 207.39. Newvork ček 55S5.38 _ 561.64, Pariz 221 33 - 222.4-5. Praga 166.23 _ 167.09, Trst 288.67 — 291 (17. Zajrreb. Amsterdam 2273.17 _ 22S4.53. Berlin 1:535.62 — 1346.42. Bruselj 7S7.00 do 791.84. London 205.79 _ 207.39. Milan 288.67 do 291.07. Ne\vvork kabel 56'!7.38 _ 5635.64, Ne\vVork ček 5585.38 — 'A) 3.64, Pariz 221.33 do 222.45. Praga 166.23 — 167.C9, Curib 1097.35 _ 1102.85. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.17. London 18.78, Newyork 511. Bruseli 71.825. Milan 26.35. Madrid 41.30. Amsterdam 207.30. Rei-lin 121.95. Stockholm 94.75. Oslo 95.50. Ko-benhavn 102.75. Sofija 3.70. Praga 15.15, Varšava 57.35, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 208 — 209, za junij 205 — 210. 7»/o investicijsko 50 — 53. 4"'o agrarne 24 — 28. 6n i begluške 35 — 36. 7°'« Blair 44 — 45.50. S"> Blair 50 — 51, 7% Drž. hipotek banka 52 do 53. Beograd. Vojna škoda 200. 20", 210. 214, 213, 212, 213 zakli., za iunij 195, 200. 210, 213, 215 zakli., T 'o investicijsko 49 zak!?.. 4"'o agrarne 27 zaklj.. 6®/e begluške 40. 37, HO."O 35.25 zaklj., 7°'n Blair 42.75, 43. 43.50 zakli.. Narodna banka 4^09 zakli., Privile®. agrarna banka 230. 208 zaklj. Purni. Bankverpjn EsVomptegecerj. 13.52, Trbovlje 20.10, Alpine - Montan. 9.55 Blagovna tržišča KITO 4- Chicago. 12. maia. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 54.50. za julij 57.12,5, za september 50.375, za december 62.625; koruza: za maj 29.75, za julij 32.875, za september 35.125. za december 35.25; oves: za maj 23.625, za september 23.125; rž: za julij 41, za sentember 42.50. 4- Winnipeg. 12. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 62.75. za julij 64. za oktober 66. + Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za žito prijazna. Zaključena sta bila 2 vas. koruze. Nudi se pšenica (slov. post., po mlev. tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 kg po 182.50 — 185. okolica Sombor, 79 kg po 187.50 — 190; potiska. 80 kg težka do 192.50 _ 195: moka: baška >0«. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 325 _ 330. banatska po 335 do 340; koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50. po navadni voznini po 150 do 152.50 + Novosadska blagovna borza (12. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet 51 vagonov. pšenica: baška, okolica Novi Sad. 79 kg 132 _ 134; okolica Sombor, 78 kg 132—134; srednjebaška in gornjebaška. 79 kg 132—134: baška ?>otiska in ladja Tisa. 79 kg 133—135; baška. ladja Beaei in gornjebanalska, 79 k<* 130—132: banatska par. Vršac. 78 kg 128 do 130. Oves: baški sremski. slavonski 135 do 140 Ječmen: baški. sremski 63/64 kc 140 do 145: pomladni 67'68 kg 155 _ 160. Ko-rnza: baška. banatska. sremska 97 — 99, okolica Sombor 97 — 99. baška. bela 112 do 114, sremska. okolica Šid 100 _ 102. — Moka: baška banatska *Og^ in sOgs« 240 do 245: >2« 215 - 225- »5< 195 _ 205; 180- 185 . >7 150 ^ 155r >8« 92.50 — 97.50. 4- Bndimpeštanska terminska borza (12. t. m.) Tendenca neenotna: oromet srednji. Pšenica: za mai 11-92 — 11.94. za iunij 12.12 do 12.14; rž: za maj 14.28 — 14.30. za iunij 1423 _ 14.25; koruza: za maj 16.10 — 16.15. Doumerjeva smrt lz življenja Velika vojaška parada v Varšavi in sveta Elly Beinhorn v Avstraliji Življenje in plemeniti plini Zrak vsebuje kakor znano v neznatnih količinah tudi tako zvane plemenite pline, med katerimi je helij v zadnjih letih kot polnilni plin za zrakoplove postal zelo važen. Vsi ti plini imajo skupno lastnost, da se ne vežejo z drugimi prvinami in zato so doslej menili, da nimajo za življenje organizmov nobenega pomena. Biolog Hersey pa je pred kratkim postavil poskusne miši v umetno ozračje brez primesi plemenitih plinov. V ostalem je imel zrak običajno sestavo. Te živali so poginile in šele če je primešal kakšen plemeniti plin, helij ali argon (argona je v zraku normalno nekako 1 odst.), so ostale žive. To kaže, da so organizmi in gotovo tudi človeški navezani brezpogojno na neko količino teh plinov v zraku, če hočejo živeti, dasi še ni znano, v čem obstaja prav za prav njih vloga. To se bo dalo z novimi eksperimenti gotovo ugotoviti, a že dosedanji bodo imeli praktični pomen, n. pr. za boljšo sestavo umetnega zraka za podmornice, potapljaške aparate itd. Danes pred loo leti je umrl Curier Mlada nemška športna letalka Elly Beinhorn je te dni srečno pristala na letališču v Sydneyu. Na avstralskih tleh so jo sprejeli domačini in rojaki z velikimi častmi in cvetjem. Vojna letala, tanki in obrambni topovi pri veliki vojaški paradi na poljski narodni praznik na trgu maršala Pilsudskega v Varšavi. rešila morilcu življenje izbruhih Tz zraka je nedavno pepelilo po argentinski republiki. Ob tej priliki si je marsikdo zastavil to ali ono vprašanje, na katero znanost ume odgovoriti. Kako nastaja vulkanski pepel ? To je lava, trdna ali morda celo tekoča, ki se je razpršila v dimniku zaradi silo-v ; h razpokov. Vulkansko bruhanje ni nič drugega nego gosta vrsta eksplozij v gornjem delu žrela. Naboj dinamita v skali raznese zdrobljeno kamenje do sto metrov naokrog. Ognjeniški raztresk pa je tako fiien, da razprši lavo na trohice, drobnej-še od moke ničlarice. in more pognali kamen: ti prah nad 4000 m visoko. Kako nastane razlet v ognjeniku? Dolgo so mislili, da voda. ki utegne razne nt i kotel, povzroča takisto silne pojave V ognjenikih. Ali Švicar Albert Brun je pred kakimi 20 leti zasledil, da ognjeniki ne izpušča jo vodnih hlapov, oač pa neznanske množine plinov in prša vi h soli f kloro-vedično k;.~!'no. amonijev klorid itd.). Teh plinov vsebuje lava že cd početka v presenetljivi ko'.:č:-ni. Ob navadni temperaturi j"h ni opaziti. Toda oh S00 stopinjah se vzbujajo ter grozno pokajo. Ta Brunova kemična odkritja nam omogočajo pojmiti razvoj ra»treskov. Osrnjeniško žrelo je zmeraj polno lave, trdne ob mirni dobi. raztopljene ob delavnih periodah. Kakor rečeno, ta tvarina ima v sebi neverjetno dosti pHnov. Ako naraste vročina do 800 ali 1000 stopinj, neprenehoma poka in treska. Dve stvari pa še nista pojasnjeni: 1. zakaj vsebuje lava pline, kakršnih ni po drugih kameninah? 2. Kako pride ob nekih dobah visoka toplina iz globin na površje? Po kakovosti njih lave delimo ognjenike v dve glavni vrsti. Prvi imajo bolj že-lezovito lavo, ki se rada topi ter daje bolj tekoče testo; izlahka se iznebijo preobilih plinov, treskajoč naglo, a zmerno. Njih mezga često prestopi žovkno in se n. pr. v 8 dneh privali hribu na vznožje. Drugi imajo manj železnato lavo. ki se težje tali ter daje manj gibko gmoto, nepripravno za iztok. Ti vulkani pridrže bržkone prevelike množine plinov in kadar jamejo delovati. treskajo z izredno silo. drobeč lavo v neotipljiv pepel, ki ga zaganjajo v ne-obične višave. To se je po vsem videzu primerilo te čase v pogorju Andov. Zapadai vetri ra so zanašaM štuipo v Argentino, torej jako daleč. Ako se svet le malo popepeli. ie to za plodnost dobro. Okoli ognjenika pa, koder se izvržka nabere 1 m ali 2 m na debelo, se uniči vsa rast in se porušijo strehe. Zadnja zima ni bila huda temveč povprečno normalna, šele v marcu je bila h-admejsa. Najočitnejši znak te zime je bil ta, da je skoraj popolnoma izostalo delovanje atlantskih ciklonov, ki je v normal-n;h letih baš ta čas najmočnejše. Zato pa je prišlo do motenj s severno zapadne in seve-me sitrani, v marcu pa se je cikIonsko delovanje pomaknilo proti Sredozemskemu morju, s čimer so vetrovi nad Srednjo Evropo prešli bolj na severno vzhodno stran. Ta potek zime je brez pomena za bližnje poletje. Pri takšnem počasnem pomikanju akcijskih središč je namreč pričakovati, da bo zadnji vremenski položaj še doigo določal vremenske prilike, a to bi pomenilo trajanje severovzhodnih tokov, kar bi spet povzročalo si;ho in toplo vreme. že pred dolgim časom so učenjaki videli reko zvezo med številom senčnih peg in močjo ciklonskega delovanja nad sredozemskim pasom In sicer se cba činitelja ravnata tako, da je za časa velikega števila peg neznatno ciklonsko delovanje in narobe. Zadnii minimum sončnih pes: je bil leta 1923.. naslednjega je pričakovati za 1. 1933,34. Radi tega je verjetno, da bodo narasle vremenske motnje nad Sredozemskim morjem, kar se dejansko že godi. Kratko pred nastopom minimuma sončnih 1 peg pa so poletja običajno suha, kar se je zgodilo n. pr. pred zadnjima minimuma leta 1911. in 1S21. To bi nam spet kazalo, da bo z letošnjim poletjem ista. Pcleg enajstletne periodičnosti sončnih peg imajo v klimatologiji še' razne druge periodičnosti bistveno vlogo, n. pr. 99-let.na perioda, ki se po izredno vročem poletju 1. 1834. obnavlja baš v tem času. Končno igra veliko vlogo tudi znani pojav visokega tlaka nad Groenlandom, ki se je letos ojačil že ob koncu marca. Svoj maksimum doseže običajno šele po sredi maja in se bo torej po vsej priliki še zrnat-no ojačil. nakar bo še bolj odločilno posegel v evropske vremenske prilike. To bi se zgodilo z opetovanimi pritoki mrzlih tečajnih vetrov na jug, kar povečuje nevarnost neviht, viher in toče. Po vsem tem bi torej dejali, da kaže vse na suho in vroče poletje, ki ga bedo pre-k;n'a.'e kratke, a močne nevihte. ČifraU« f/>rl«ris(fo revno »ŽIVLJENJE IN SVET« Kova številka »življenja in sveta" Pravkar je izšla binkoštna številka ilu-strovane tedenske revije »življenje in svet« z naslovno sliko sLikarja-grafika E. Justina »BINKOŠTNA PRAVLJICA«. Številka vsebuje poleg rednih rubrik 18 daljših člankov, razprav in krajših sestavkov ter nad 30 slik. Na uvodnem mestu je članek »SVETLOBNI SIGNALI MET) LUNO IN ZEMLJO«, ki razpravlja o vprašanju, ali bi se dal uporabljati mesec kot naraven reflektor. s katerega bi se odbijali z zemlje po-s:ani svetlobni signali spet nazaj na zemljo. V članku »MADAGASKAR« razpravlja književnik dr. A. Debel i a k o Atlantidi, Lemuriji, o malajsko polinezijskih jezikih, o Malgasih in hovskih kraljih. Moške in ženske bo zanimal sestavek 5-ZNAKI MOŠKOSTI IN ŽENSKOSTI« po razpravi prof. dr. F. J. B u v t e n d i c k a, k- prihaja do sklepa, da se v dvoedinosti moškega in ženske šele pcpolno izraža napredek in ohranitev življenja. Oni. ki trpe na nespečnosti, bodo z užitkom in odobravanjem čitali članek »ZAKAJ NE ZASPIMO?« in bodo spoznali napačne nazore c tem za vsakega važnem vprašanju. čitateljem de! francoskega romanopisca V. Hugoja bo nedvomno dobrodošel sestavek »NESMRTNA SLAVA VIKTORJA HUGOJA«, ki je napisal preroške besede: s V dvajsetem stoletju bo Francija svetu proglasila svetovni mir!« O pravkar izišlem prevodu Basni A. Krylova, ki ih je vzorno poslovenil Bogo- mil Vdovič, porota A. D. v sestavku »OB SLOVENSKEM KRVLOVU«. čla.nčič »VERSKE ŠTEVILKE« poroča o številu raznih ver na zemlji un o njih razširjenosti. V času, ko se zdi, da je zavladala prava manija ubojev in umorov, o katerih poročajo skoraj dnevno naši časniki, bo zanima! vsakega članek »BIOKEMIJA V KRI-MINALISTIKI«, ki dokazuje, da delujejo dandanes kriminalni oddelki s tako tehnično dovršenostjo, da jim je, težko kos naj-bujnejša fantazija romanopisca. Na zemlji imamo vse polno rastlinskih vrst, ki bi lahko služile človeku za hrano, o čemur poroča dr. 3. v članku »RASTLINSKA HRANA«. Gledanje v daljavo s pomočjo radia ni sen bodočnosti, arr.pak dejstvo, ki se bo pra.v tako izpopolnilo in razbilo, kakor radiofonija. O tem srovori članek »TELE-VIZLIA NAPREDUJE«. V naši naravi je globoko vkorinjen strah pred kačami, in vendar so tudi kače s svojim strupom koristne človeštvu, kakor je ra.zjvid.no iz sestavka »KAČJA FARMA V BRAZILIJI«. številka prinaša poleg nadalievanja Iv. Podržajevega romana -^BEDAKOVA OSVETA« običajne rubrike: ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO t Vojna mornarica Liberije). ČLOVEK IN DOM (Novi stanovanjski slog). JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI, TRI MINUTE POTOVANJA (Honolulu) in ŠAH. Na platnicah priobčuie zanimive vtiske aneleškega pisatePa »PO LOČITVI« in HUMOR (Adamson). »življenje in svet« stan? trimesečno Din 20.—, mesečno Dm 8—. Posamezna številka Din 2.— po vseh večjih trafikah. Naroča se v Ljubljani, Knafijeva ul. 5. Georges Curier, slavni francoski prirodoslovec, ki je ustvaril s svojimi eksperimenti na polju primerjalne anatomije nov sistem v zoologiji. V geologiji je postavil nasproti razvojni teoriji — teorijo katastrofe, po kateri na kraju vsake zemeljske dobe nenadni vesoljni potop uniči vse življenje. Prvi Heinejev spomenik v Nemčiji Kdor poina življenje pesnika Heineja in Nemčijo zadnjega pol stoletja, se ne bo čudil, da ima ta nemški pesnik l.Hibezr.i spomenik v Parizu, v Nemčiji pa še ne. No, tudi Nemčija hoče slednjič izbrisati s sebe madež preteklosti in počastiti svojega velikega sina vsaj i enim spomenikom. Osnutek spomenika Heineju V Diisseldorfu se je sestavil poseben odbor, ki je razpisal osnutek za Heine;ev spomenik. Odziv na poziv je bil ogromen. Kiparji so poslali pripravljalnemu odboru 74 osnu'kov! Med njimi je dobila prvo nagrado zamisel kiparja prof. Kolbeia, kateremu je tudi poverjena izvršitev spomenika. Spomenik bodo postavili v bližini nabrežja Rena. Svarilo pred vitamini Profesor Erik Aghdur, sloviti švedski kemik za živila, svari pred pretiranim povzdigovanjem vitaminov. V predavanju, ki ga je nedavno imel na univerzi v Stock-holmu je dejal med drugim: Zdaj se po svetu mnogo govori o nekakšnih »vitaminih«. Jaz si ne morem kaj, da ne bi ljudi svaril pred precenjevanjem vitaminov in vitaminske hrane. Na vitaminih preobilna hrana lahko izzove zelo neprijetne posledice. Na žalost so ljudje nagnjeni k pretiravanju in preradi pozabljajo, da je najboljša hrana solidna domača hrana. Ta hrana vsebuje popolnoma zadostno količino vitaminov. Naši dedi in pradedi so živeli samo od domače hrane, ker niso poznali današnjih modnih vitaminov. Kakor vsi vemo, so učakali zelo visoko starost, so bili zdravejši od nas in so tudi imeli boljše zobe kakor naša generacija, ki tako rada sliši učene razprave o vitaminih. 30 Korejk utonilo Iz Moskve poročajo da je utonilo 30 korejskih ribiških žena. Na Koreji je namreč navada, da žene love ribe, moški pa oskrbujejo hišna dela in kuhajo. Vseh trideset žen je šlo s čolnom na pot. Med vožnjo pa jih je zajel vihar, ki je prevrnil vozilo tako, d? so vse ženske v njeni utonile. Tragična smrt francoskega državnega predsednika Doumerja je imela nenavadno posledico: rešila je življenje morilcu Ev-genu Boyerju, ki bi ga morali justificirati 7. t. m. in je že stal pod giljotino. Boyerja so z njegovim bratom Aleksandrom obsodili na smrt. ker sta umorila in oropala tročlansko družino v nekem pariškem predmestju in jo zažgala. Po obsodbi se je njiju odvetnik obrnril na državnega predsednika s prošnjo za pomilošče-nje. Predsednik Doumer je Aleksandra po-milostil v dosmrtno ječo, Evgena pa ne. V ječi so začeli takoj pripravljati vse potrebno za justifnkacijo, ki jo je ravnateljstvo določilo za 7. t. m. Justifrkacije so na Francoskem kakor znano javne in že v zgodnjih jutranjih urah so se začeli ljudje zbirati pr^d mori-ščerm. Medtem so Boverju sporočili, da je njegova prošnja za pomiloščenje odklonjena, kar je nanj tako vplivalo, da je začel na glas jokati. Dali so mu bogat zajerk in mnogo smotk, obril se je in sprejel duhovnika. Baš so ga odvedli na mor išče, ko je pritekel neki uradnik rustičnega ministrstva in poiskal ravnatelja jetnišnicc. Izročil mu je pismo, nakar je ravnatelj pohitel na dvorišče, kjer je že bil zločinec, in spregovoril nekaj besed z državnim tožilcem. Ta je nato *eJel, naj morilca odvede jo spet v celico, vojaštvo [n krvnik s svoji mi pomagači so odšli. Začudenemu občinstvu pa je obsojencev odvetnik pojasnil vso stvar. Po francoskem zakonu lrra držav*!i predsednik do zadnjega trenutka, ko stojTi obsojenec že pod giljotino, pravico pomilostitve, tudi če je to prej odklonil. Ker pa je bila na državnega predsednika izvršen atentat in umira ter po mnenju zdravnikov ne bo preživel dm. r". mogoče, da bi se drža.vni predsednik po-služil te svoje pravice. Zato je treba p čakati do izvolitve novega državnega j red-sednika. Dvojno življenje angleškega učenjaka Tred kratkim je umrl angleški profesor za ps-hologijo Henry Leon. Sele po njegovi smrti se je izvedelo, da je živel dvojno življenje. Pri natančnem pregledovanju njegove zapuščine so namreč dediči našli med papirji dokaze, da je pokojnik lep tas svojega življenja deloval pod imenom šejka Abdulaha kot muslimanski propoved-nik. Prvotno je bil sicer advokat, pozneje pa se je s takšno vnemo oprijel idej islama, da je opustil svojo odvetrflško prakso in je odpotoval v Orient. Prestopil je v muslimansko vero in deloval dvajset let v Aziji. Tam se je popolnoma preobrazil v muslimana. V Angliji so ga imeli vsi za mrtvega. Tedajci se je 1S98 pojavil v Liverpoolu neki musliman, ki si je namah pridobil sloves izvrstnega poznavalca islamske modrosti. Bil je — šejk Abdulah, ki je s svojimi predavanji o islamu umel pritegniti pozornost velikih množic na Angleškem Nihče ni vedel niti slutiti, da je popovedujoči šejk istoveten z za mrtvega proglašenim Leonom. Nekega dne pa je šejk izginil. Vsi so bili preverjeni, da je odpotoval v Azijo, odkoder je prišel. Kmalu potem se je pojavil Leon v knjižnici Britskega muzeja v Londonu in se je z vso strastjo lotil študija fiziologije. Napisal ie večje delo o fiziologiji in dosegel s tem, da je bil takoj priznan in imenovan za profesorja na londonskem vseučilišču. Tudi sedaj ni nihče vedel. da je profesor fiziologije istoveten s šejkom. Šele po njegovi smrti se je razkrila vsa stvar v pravi luči in zdaj Taz skuje-io sorodniki tane učeniakovega vojnega življenja. Zadnji dan predsedmfca Doumerfa Oporoka morilca Gorgulova Grobnica Doumerjeve družine r.a pokopa* lišču Vauginord, kjer so pokopani štirj« sinovi umorjenega predsednika. Kultura čitafočega občinstva Neka moravska knjižnica je nedavna objavila, kaj vse se najde v knjigah, ki jih vrnejo čitatelji. Poleg neizogibnih oslovskih ušes, ki so narisane skoraj v vsaki knjigi, ki rema skozi več rok, je našel knjižničar doslej v vrnjenih knjigah naslednje predmete: igle. zaponke, cigare-te, nože, slamne bilke, glavnike, celo koščke stekla, nohte, sladkor, lasnice itd. Vse to dokazuje po eni strani, na kakšni stopnji je kultura čitajoče publike, ki si izposoja knjige. Po drugi strani pa tudi dokazuje, da je knjiga človekova tovarišica r najrazličnejših življenjskih, položajih. KARIKATURA Testament, ki ga je napisal morilec nekaj dni pred atentatom in ga poslal skupno s svojim avtobiografskim romanom neki berlinski založbi, Eduard Herriot, vodja najmočnejše stranke v frar.ccski zbornici Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečsr tretino čase. »Franz Josefova« grenčira se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mlchel Zčvaco; 40 groza? jo Pardaillanov sin Zgodovinski rcman. Zakaj? Bil je ljubosumen. Deial si je, da se to dekle upira, njemu, Conciniju, najmogočnejšemu dvorjanu, da odbija njegove ponudbe le zato, ker mora imeti drugega izvoljenca. Ob tej misli je zaškripal z zobmi m jel pri sebi preklinjati neznanega tekmeca. Naposled je le izpregovoril; »Premislite, kaj sem vam rekel! Ali vas je pred mano Ali ljubite drugega?« Naglo jo je pogledal in njegov obraz je bil grozeč. Ta grožnja je vznemirila: »In če bi ga imela?« je odvrnila. -Pazite!« »Zakaj? V vaši oblasti sem in ne trepečem.« »Vaš izvoljenec! Na ražnju se bo pekel!« »Nikar se ne bahajte! Ce bi prišel, bi zbežali! Le kam bi se pred njim skrili!« Concini je te besede nalašč preslišal. »Kakšen le mora biti?« se je nasmehnil. »Kakšnega fanta si le more izbrati dekle vaše vrste?« »Bolj poštenega, bolj viteškega kakor ste vi!« Te besede so padle tako naglo, da so bile kakor dvoboj na življenje in smrt. »Srce mu snem! Sam ga na ražnju spečem!« »Vloga krvnika bi se vam morala dobro podati.« »Na kolenih bo klečal pred mano. Gorje mu! Gorje tebi!« »Ne boji se vas... Nikogar se ne boji... Pogumen je. Ne pravijo mu kar tako .Hrabri'.« Concini je planil pokoncu: »Praviš, da ga imenujejo .Hrabrega'. To bo Jehan Hrabri, kaj?« Zazdelo se ji je, da ji je nekaj strašnega stisnilo grlo. In vendar je odvrnila: »Da, Jehan Hrabri mu je ime.« Concini se je zarežal, da jo je zazeblo v srce. »Vraga, zgodba postaja zanimiva. Ljubica Jehana Hrabrega! Čudovito! Ali mar ne veste, dekle, da je ta popoini plemič, ta vzor viteštva navaden razbojnik... morilec po naročilu! To je vaš ponosni vitez!« »Lažete!« mu je vrgla v obraz. »Sangue della Madonna!« je vzkliknil Concini in zlobno dodal: »Kako ne bi vedel! Saj je v moji službi!« »V tern primeru je samo izvrševalec ukazov. Krivda za vse. kar mora na vaš ukaz izvršiti, pade na vas, ki ga plačujete. Pravi morilec ste vi! Toda tudi tega ne verjamem! Lažete!« To brezmejno zaupanje, ki ga ni mogel omajati, ga je spravilo v obup. Dvakrat ji je vrgel v obraz, da je Jehan morilec in vendar mu ni hotela verjeti. Vedel je, da bo ponižal dekle le, če se mu bo posrečilo v njenih očeh ponižati Jehana in podreti vero v njegovo viteštvo. Premišljati je jel, kako bi to najučinkoviteje napravil Zdajci pa se je udaril po čelu. Domislil se je. Glasno je zamrmral: »Za božjo voljo, plemičeva beseda razbojnikov! ljubici ni dovolj ... Moram pač poklacati njemu enake, da bodo moje besede potrdili.« Vzel je piščalko, ki jo je nosil za vratom M trikrat zažvižgal. Malo nato so stopili v sobo Escargasse, Gringaille in Carcagns Obstali so dva koraka od vrat. »Kdo je vaš poglavar?« Spogledali so se. »Gospod,« se je oglasil eden izmed njih,« »prav za prav...« »Brez besedičenja!« ga je Concini naglo prekinil. »Njegovo ime povejte! Kako mu je ime? Govorite!« »Jehan Hrabri.« »Dobro! Kakšen posel opravlja pri meni?« »Hudiča... opravlja... isti posel opravlja kakor mi...« Concini je Bertillo kar prebadal s pogledi. Pomigni! je klatežem, naj se odstranijo, in prepričan, da bodo ukaz takoj izpolnili, je stopil bliže k dekletu, prekrižal roke na prsih in deial: »Ali ste culi? Saj jih poznate! Ti trije so vas prijeli Ln privedli k meni. Njihov poklic poznate, zato mi menda ne bo treba tratiti besed. Ali ste zdaj prepričani?« Odkimala je in odločno rekla »ne!«. Le njena lica so bila malce bledejša. »Ali še zdaj ne verjameš?« je ves besen zakričal Concini.« In če bi ga videla?« »... bi rekla, da me oči varajo. Se tedaj ne bi verjela,« ga je zavrnila. »Če bi videla svojega Jehana,« je nadaljeval, »če bi videla, kako ga vlečejo na dvokolnici na Grevski trg, če bi videla, kako mu krvnik s kleščami trga meso s prs, kako mu v rane vlivajo tekočega svinca in vrelega olja, kako ga trgajo štirje konji, če bi videla, kako trga besna množica njegove ude na drobne koščke im jih meče psom — ali bi potem verjela?« O I* t Primorje ali Ilirija V nedeljo se bosta borila v podsavez-ncro prvenstvu naša vodeča kluba. Niti enemu, niti drugemu v zasedbi mest v prvenstveni tabeli izid tekme ne more škodovati. Vendar igra pri borbah naših vo-dečih klubov veliko vprašanje sam prestiž, zato viada za to tekmo kot običajno veliko zanimanje celo med športnimi l.rog.i z dežele. Doslej je že zaporedoma odnašala zmage Ilirija in Pri morja ši se bodo prav cofovo potrudili, da to serijo prekinejo. V kolikor se jim bo to posrečilo, bo pokazala p-ač sama nedeljska tekma. Z naše rira-tv nočemo biti nmroki. kaiti v nogometu je to na ima n j 1-p-aležen posel. Ker se mnogi zanimajo za postavo mo-K"ev, na žalost jim zaenkrat ne moremo usrreči, ker tudi- nam še nista postavi zna-ni. Gotovo je le. da bosta kluba poslala v bo i svoje najboljše moči Tekma se bo odigra'a na igrišču ASK Primerja, in sicer ob vsakem vremenu. Službene ohfove LNP fS seje p. o dne 11. maja 1932"). Navzoči gg. Rvbar, rav. Šetina, Novele, Berdajs, Kovač, Zupane, Šetina R. Accet-to, Grošelj, Petrič. Za nedeljo 15. maja se določijo prvenstvene tekme: Ljubljana igrišče ASK Primerja ob 16.30 ASK Primorje : SK Ilirija, b 14.45 ASK Primorje II. : SK Ilirija II. '/Kujoči odborniki g. Kralj, nadzor nad bi.iga.ino g. rav. šetina. Vsak klub mora postaviti po štiri reditelje. — Trbovlje, igrišče SK Dobrne ob 16. SK Dobrna : SK Retje, predtekma obeh rezerv. Službujoči odbornik g. Bostič. Dovolijo se naslednje prijateljske tekme: v Trbovljah 14.. 15. in 16. maja. toda 15. maja samo dopoldne s pričetkom naj-po reje ob 10.30. SK Grafika : SK Mura 15, in 16. maia v Murski Soboti. SK Zagorje : SK Amater 15. maja v Zagorju. 7 S K Hermes : SK Železničar 22. maja v .Mariboru — 16. maja medklubski turnir SK Ilirije. ASK Primorja, SK Svobode in ŽSK Hermesa na igrišču SK Ilirije. Mednarodne tekme I. SSK Maribora in SK Ranid.1 se vzamejo na znanje, ter se predlože .INS v odobritev. Zavrne se prijava ASK Primorja in SK Ilirije za odigran je prijateljske tekme s SK Bratstvo, Jesenice, ker isti klub še ni član LNP odnosno JNS. Verificirajo se s pravom nastopa dne 14. rn-aja /a SK Ilirijo. Ljubljana: I'ovar En-gelbe-t, za TSK Slovan, Ljubljana: Lum-bar Bogomir, s pravom nastopa dne 21. maja za SK Jadran. Ljubljana: Markič Vladimir, Klier Oskar, za ASK Primorje, Ljubi iana: Petrič Franc. S pravom nastopa. dne 21. maja 1932 za mednarodne, dne 11. avgusta 1932 za prijateljske in dne 11. novembra 1932 za prvenstvene tekme *>e verificirajo za SK Svobodo, Maribor: Pischof Edvard. Čebulj Mirko. Pozivata se SK Rapid in SK Železničar, oba Maribor, da pošljeta legitimaciji za navedena igralca do prihodnje seje t. j. 18. maia 1932. — Zavrne se verifikacija igralca Burndorfer-ia Josipa za SK Svobodo, Maribor, ker ni-frta priloženi sliki. — Vzame se na znanje izjava igralca Pischofa Josipa, da preklicu-je svojo prijavo za SK Rapid. Maribor, ter da ostane še nadalje član SK Železničarja, Maribor. Poziva se SK Rapid. Maribor, da pošlje njegovo legitimacijo do 18. t. m. Piepove se vsako igranje igralcu Prijiču Dušanu (SK Svoboda. Ljubljana), dokler ne vrne opreme prejšnjemu klubu ŽSK Hermes. Ljubljana. — Dvigne se zabrana igranja igralcu Smerkolju Slavku (SK Ilirija. Ljubljana), ker je poravnal svoje obveznosti napram prejšnjemu klubu SK Svobodi. Ljubljana. Prvenstvena tekma ŽSK Hermeis : ASK Trirnorje II., določena po predsedstvu LNP na 29. maj, se ne bo vršila, temveč se določi nov termin sporazumno z obema klubi »na. V/a m e se na znanje dopis SK Javornik, Rakek št." 15. od 7. maja, v katerem sporoča, da se prvenstvena tekma SK Javornik : SK Reka. ioločena za 8. maj ni vršila žara di poplave igrišča. Nov termin za odigran je te tekme se določi na prihodnji seii. Vzamejo se na znanje zapisnika Mo. Trbovlje od 9. maja 1932. Mo. Maribor od 2. maia 1932. nadalje dopisi SK Retje, Trbovlje št. 14/32. od 9. maja. SK Svoboda, Maribor brez datuma in SK Dobrne, Trbovlje št. 33./32. od 3. maja 1932, nadalje dop;s službujočega odbornika g. Kneza F. od 5. maja 1932. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: Amater : Hrastnik 1:0, Rapid : Železničar II. 7:2, Maribor : Atletiki 4:0, Trbovlje : Zagorje 7:1. Jadran : Grafika 4:3. Ilirija II. : Svoboda II. 1:1, Trbovlje : Hrastnik 1:1. Retie : Zagorje 3:1, Mura : Svoboda 1:0. Slovan : Ilirija II. 1:1, Svoboda : Železničar II. 6:0. Ilirija : Svoboda 6-1. Celie : Olimp 3:1. Svoboda II : Jadran 6:2. Primorje : Atletiki 7:2. Železničar : Primorje 2:0. Železničar IT. : Maribor II 1:1, Retje : lezničar 2:2, Tajnik W Hrastnik Korotan : 1:0, Maribor Javornik 3:0. Že-p. f. Službeno iz odbora za delegiranje Sodnikov pri LNP. Delegirajo se k prvenstvenim tekmam v nedeljo 15 t. m.: ASK Primorje I. — SK Ilirija I. (delegira OZDS pri pri JNS) ob 16.30, ASK Primorje II. — SK Ilirija II. ob 14.45 g. Ramovž. v Trbovljah: SK Retje — SK Dobrna (igrišče Dobrna) g. Zupan: k prijateljskim tekmam v Domžalah: SK Disk — ŽSK Hermes g. Lu-kežič. Za ponedeljek 16. t. m. na igrišču Ilirije nogometni turnir med Ilirijo, Pri-morj?m. Svobodo in Hermesom: gg. Teva-iek, Cimperman, Dolinar). Za prijateljske tekme v nedeljo 15. t. m. v Zagorju (Zagorje — Amater), v Trbovljah (Trbovlje — Slovan) ter za tekmo Amater — Slovan dne 16. t. m. delegira OZDS pri Mo. Trbovlje. Ako se k tem tekmam delegirajo sodniški kandidati, se isti opozarjajo, da pošljejo poročila o tekmah in sodniško takso SŽNS v Ljubljani, kavarna Evropa. Nogometni brzoturnir. Na binkoštni ponedeljek bodo predvidoma odigrali Ilirija. Primorje. Svoboda in Hermes nogometni turnir, ki bo prav gotovo zanimiv, ker bo vsak klub odigral proti ostalim 30 min. trajajočo tekmo. V tem času bo težko doseči zmago in nič nenavadnega ne bo če Kodo doseženi rezultati, ki bodo izn.enadili, Turnir se bo odigral na igrišču SK Ilirije. SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 17. na igrišču Primoria strogo obvezen trening za vse nogometaše. Ob 20. redni članski sestanek prvega moštva in rezerve zaradi nedeljskih prvenstvenih in prijateljskih tekem v klubskih prostorih v Delavski zbornici. Po članskem sestanku redna odborova seja. ASK Primorje (nogometna 6ekcija(. Danes od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. Ob 20. seja uprave igrišča pri Krapežu. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. 'v našem lokalu obvezen sestanek vseh igralcev. TSK Slovan. V soboto redna odborova 6eja v lovski sobi gostilne »Sokol«. Vsi sigurno. MotokoleSarski klub Ilirija. V soboto 14. t. m. ob 20. obvezen sestanek članov kolesarske in motosekcije v restavraciji »Novi Svet« Vremensko poročilo z Zelenice: Sneg, 20 cm novega pršiča. veter sever, mraz ■—2 C, vreme jamo. Izgledi za nedeljo prav dobri. Smuške ture Stol. Begunjšica, Celovška koča. Tdealna smuka Iz življenja na deželi BREGANA. Dne 2. t. m. se je vršil pri g. Josipu Kalinu v Bregani sestanek gostilničarjev občine Velike Doline, kjer se je razpravljalo o raznih vprašanjih gostilniške obrti. Zaključek je bil. da se vino ne bo prodajalo izpod S Din za liter. Daljša debata se je razvila glede neopravičenega točenja »pod vejo« in je bila soglasno sprejeta protestna resolucija, da se tem kršiteljem takoj zabrani daljnije neopravičeno točenje. Dalje se je razpravljalo o povrnitvi trošarine in pa o nelojalni konkurenci. — Od 30. marca do 7. t. m. se je vršil tukaj tečaj za krojno risanje in krojenie pod vodstvom diplomirane učiteljice krojne šole gospe Jelisave Etzelsdorfer-Peupelmannove, lastnice krojnega učilišča v Zagrebu, Gradcu in na Dunaju. Večina tečajnic je dovršilo tečaj z odličnim uspehom. ČRNOMELJ. Na Jurjevo se je vršil planinski zlet na Mirno goro. Dan je bil deževen in zaradi tega udeležba pičla. Po-setili so pa Mirno goro v lepem številu bližnji okoličani. Planinska koča je lepo urejena in z okrepčili dobro preskrbljena. — Na Florjanov o so imeli gasilci svojo običajno parado. Po službi božji se je vršil sprevod z mestno godbo. Slr.vja so se udeležila tudi bližnja gasilska društva. MALA NEDELJA. Sokolska četa priredi na bink^štno nedeljo ob 15. v Društvenem domu svojo prvo akademijo, zcmženo z materinsko proslavo. Spored je zelo lep in pester ter nastopijo vsi odseki čete. Vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva od blizu in daleč vabljeni k obilni udeležbi. ORLA VAS. Tukajšnja Sokolska četa pr'redi v nedelio 15. t. m. v primeru slabega vremena pa v nedeljo 22. t. m. veliko tombolo v Št. Rupertu s pričetkom ob 3. pop. Za tombolo vlada veliko zanimanje, ker je zanjo določenih 6 izredno lepih glavnih dobitkov kakor: moško kolo, 1000-dinarski bankovec, divan itd. Poleg tega je še več sto drugih dobitkov, ki predstavljajo visoko vrednost Tablice se prodajajo samo po 2.50 Din in tak majhen znesek ne sme biti nobena ovira, da bi se izogibali gotovi sreči. TREBNJE. Te dni nas zapusti prometnik g. Mirlko Gregorc, ki odhaja v Višnjo goro. Mlademu prometniku, ki se je v krrbkem času zelo pri1 juibil v kraju, želimo na novem mestu še seč prijateMev. V nedeljo so igrali dijaki iz Novega mesta pod vodstvom režiserja g- Potokaria v Prosvetnem domu znano Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«, ki je bila dobro po- dana. Tukajšnje sokolsko društvo obvežča tem potom vsa bratska društva, da priredi 19. junija v Trebnjem svoj javni nastop s sodelovanjem društev mirenskega sokol-skega okrožja, na kar že danes vabimo vse. SV. DUH NA STARI GORI. Novoustanovljena sokolska četa pri Mali Nedelji priredi 15. t. m. svojo prvo telovadno akademijo. Prireditev bo posvečena dr. Tyršu ir. bo združena z materinsko proslavo. VIČ. V nedeljo S. t. m. je dramski odsek Sokola zaključil 11. sezono. Delovanje odseka je bilo v tej sezoni prav uspešno po zaslugi vseh članov, zlasti pa požrtvovalnega sodelavca br. Luja Drenovca, člana ljubljanskega gledališča. Pod njegovim vodstvom se je osnoval močan igralski kader, ki je v tej sezoni uprizoril naslednja dela: »Za pravdo in srce«, »Zaklad«, »Pred poroko« in »Charleyevo teto«. Otvoritvena predstava se je vršila radi neurejenih društvenih razmer šele v februarju, zato tudi tako skromen repertoar. Te dni se je vrnil z vojaškega službovanja dru' štveni prosvetar br. Rudi Marinčič, ki bo s pomočjo br. Drenovca in br. Borštnika za bodočo sezono zasnoval obsežnejši dramski repertoar in tudi ostale panoge prosvetnega dela Sokola oživil. Nedeljska predstava Brandon Thomas ove glume »Charleyeva teta« je preko vsega pričakovanja uspela, četudi je bila »Charleye-va teta« uprizorjena v režiji br. Marna že leta 1923. in je bila svoječasno mnogo igrana, je vendar še danes privlačna. Režija je bila tokrat v rokah umetnika br. Drenovca, ki bi vedel povedati, koliko truda in požrtvovalnosti zahteva temeljit študij te igre. K odličnemu uspehu je br. Dre novcu le čestitati. Vsi igralci in šepetalec so. bili na svojih mestih. Občinstvo je v prav lepem številu zasedlo dvorano. Uprava društva naj v bodoče oskrbi za vsako reklamo in med posa- igro pravočasno in zadostno odpravi mučne dolge odmore mezsnimi dejanji. ŽABNICA. Občni zbor mlekarske zadruge v Žabnici, ki je bil v nedeljo na domačiji načelnika zadruge g. Ivana Cegnar-ja, je pokazal, da 6e je ta prekoristna gospodarska ustanova s pridom borila proti nadlogam sedanjih časov. Občni zibor je bil doibro obiskan. Uspešnejše delovanje zadruge je onemogočila kriza, nekaj pa 60 krivi tudi zadrugarji 6ami, ki se za ustanovo premalo pobrigajo. Največ mleka se je oddajalo banovinski mlekarski šoli v Škof ji Loki. Večurni zbor seje končal v lepem soglasju. Vodstvo zadruge je ostalo isto. ROBERT LOUIS STEVENSON je eden največjih angleških romanopiscev, čigar obsežno delo tlgratiCjen Res ® a uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157. 12 pravkar izšlo v založbi TISKOVNE ZADRUGE. □ Zahvala Za izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda Ji. Mq pl. IViHa talina odvetnika in graščaka se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini iz LJubljane in Preddvora, velocipedskemu bataljonu z gospodom podpolkovnikom Jakličem na čelu, odvetniški komori, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, Sokolu, gasilcem in Pevskemu zboru iz Preddvora, ter končno vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter spremili blagega nam pokojnika v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Preddvor-Ljubljana, dne 12. maja 1932. 5919 Žalujoči ostali. Vsem, ki so na kterikoli način nam izkazali svoje sočutje ob bridkem udarcu in spremili našega 9e Oglasi trnovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm /.—. Po Din l.— ta besedo te zaračunajo nadalje vsi Oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokah«, »Stanovanja odda«, »StroM«, »V red note«, »Informacije»Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka afc službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—, Najmanjši mesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, »rt oglasih po 1 Din ta besedo pa Din 15.—. V se pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma fih fe vposlsti v pisma obenem t naročilom. Kd<»r i I ft e zaslužka, plača za vsak« bese-i o •VI par; i» naslov ali šifro 3 Din. — Kdor » s : znanjem francoščine Id f.ngieščinf>, po možnosti 6 takojšnjim nastopom sprej-mem. Ponudbe s fotografijo ln plačilnim! zahtevami na naslov: Brcni, po-etanski pretinao 53. 15751-1 Plačilno natakarico zmožno slov. in nemškega jezika, pridno in pošteno, s'aro 25—30 !et. z nekaj kavcije, sprejmem. Dopise * fotografijo na podmžni-ro »Jutra« v Celin pod značko »Hotel — Celic«. 17206-1 Neodvisno žensko zmožno nemščine. sprejmem v pisarno. Ponudbe na og!i=rr oddelek Jutra pod šifro »Tz dežele« 17387-1 živili, pomočnico s.itiio prvovrstno moč sprej mem takoj v stalno službo Pismene nor.udbe izključene. —- Naslov v odtisnem oddelku »Jutra«. 173S5-J Avto, moto prosj mesto v pisarni, za blagajniča-rko. k otrokom ali fini družini. Vajfcna je gospodinjstva, šivanja perila in finega vezenja. — Zmožna tudi kavcije, ter pridna in poltena. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pametna«. i T=> Mesarski pomočnik vojaščine prost, dober delavec, zmožen vseh mesarskih del. ter dober pri nakupu živine, ki bi opravlja! tudi druga dela, išče službo za takoj ali s 15. Gre tudi na deželo. Naslov pove oglasni oddelek »•Jutra«. " 17325-2 Dobra kuharica ki br opravljala tndi druga hišna dela. išče zapo-slenje če>z dan. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra kuharica 100. 17351-2 Služkinja mlada, vajena vseh gospodinjskih del. želi premeniti službe s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 17345-2 recRe je za it* razre so dospele. Vabimo lastnike naših srečk, da jih pravočasno obnove. Nekaj srečk je na razpolago tudi še onim, ki bi hoteli v tem kolu igrati. ZADRUŽNA HRAM1NICA, r. z. z o. z. LJUBLJANA, SV. PETKA CESTA 19 tsm V's&£a best-da 1 Din: ta dajanje naslova aH u Šifro r»a 5 Din. (31) Hišo-vilo ali parcelo kupim v okolici Ljubljane Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17135-20 Hišo s posestvom kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V gotovini«. 17340-20 Vsaka be®ed» 1 Dinj Za dajauje na^ova ali ta šifr« pa 5 Din. (10) Delo dobi ■mlad in priden sluga. ti tudi raznašai pecivo — Tr) parn! oekarni Rudolf M isker, Celje. 17395-1 Mesar, pomočnika -seš^e^a v v-em. samo z d >brimi spričevali sprejmem. Ponudbe na oglasni o-t.iplek ».Jutra« pod šifro ■»Zmožen«. 17279-1 Mesa-ski pomočnik t mojstrskimi »pričevali !n -tp.non p:i kavetV. dobi takoj = talno službo. Po-r i d bo na oglasni oddelek »•1-i^ra« r>od šifro »Kav-<-::a«. 17224-1 Vestnega hišnika železni.-kega upokojenca — snrejmem. — Ponudbe na r~'as. odde>k »Jutra« ood š:'ro »TTšnik«. 17328 1 Salonski trio (t:"!!ii». Vartr *n tolkala^ i-če za takoj Stanko Gr-čar, Prisojna nliča št. 5. 17042-1 Dobro šiviljo išfem 73 :zde'avo moških s-a:c. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17336-! Krepkega fanta domača de'a sprejme hotel »Grad« na Bledu. — T "prava. 17323-1 Trgovsk: pomočnik mešane stroke, s prakso v -irmoškem. Ijutomer. ali p'uiskem okraju dobi slnž-bo s i. junijem v trgovini Ivan Veselic. Ormož. 17315-1 Šivilje in vezilje a"elje »Juljana« v C€»*a VTII. 17)08 1 Kožni dolini, Motorno kolo Chater-Lea 550 ccm, z rezervnimi deti, tako da je motor obnovljen — kolesa med seboj zamenljiva (Steckachse). z elektr. razsvetljavo. primerno za priklopni voz — kakor tndi avto Torino Fiat 509 A, v izvrf-tnem stanju. 7. dovo pnevmatiko, za vsako ceno skupai ali posebej naprodaj. Vzamem event. lahko metom" kolo v račun. Eiron Suppanz. Pri stava. ' 17112-10 Chevrolet malo rabljen * osebni avto (limuzina) v zelo dobrem stanjn ugodno naprodaj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen avto«. 17218-10 Avto za 5000 Din dvosedežen, jirvriravcn za obrtnike v provinci, starejše tipe. takoj proda Tum;»o. Gledališka ulica 4 17360-10 Jt&le s a m besedo. Ogiast so-cijalnega snačaja po 50 par bi*eda. Za dajanje nas; ali za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. fl'l) Poldirkalno kolo k<»nipl»;tv) naprodaj na Poljanski ces-ti 40 — dvorišče defrno. 1736C-H Vsaka beseda 50 par; »a da;e.njp naslova aH za šifro p« 3 Din. (?) Brivec 22 le{ s*ar, perfekte.n bubi štucer in onduler, dober tudi v moški postrežbi, :šče stalno mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Osječan v Ljubljani«. 172il9-2 Hotelska sobarica r lepimi spričevali, zmožna nemščine, prosi nameščanje. Naslov pove »Jutra«. oddelek ogl. 17377- Akademik fil. fak.. išče uvidevnega človeka, ki bi mu kjerkoli ni.dil raposlenje za nekaj mesecev — tudi za hrano in stanovanje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Kultura duha«. 17247-2 £dgar Rte« BurroughSj Tarzan, kralj 6žum 224 Pogled, ki se je ponudil Francozom, ko so splezali na palubo ladje, je bil grozen. Povsod so se valjali mrtvi in umirajoči. Ove izmed trupel sta bili očividno deloma pojedenl. Lakota je bila izpremenila upornike v divje zveri. Edini, ki je bil ostal živ, je povedal francoskemu poveljniku vso strašno povest. Gospodinja vešča kuhe in šivanja, išče lužbn. Na='ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17376-2 OgJ.v* 6rg. mačaja po 1 Din beseda; za dajanje naslov« tli ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega mačaja vsaka be>se>da 50 pa,r; ea dajanje naslova aii za šifro pa 3 Din. (6) Čevlji na obroke »Tempo«. Gledališka al i 'nasproti gledališča). U4 6 Omaro dobro ohranjeno, posteljo in žimnico prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jut-ra«. 17241-6 Portal 475 X 400. z 2 izložbama, dobro ohranjen, z novimi ponikljanimi stojali in šipami ugodno prodam. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Julii«. 17176-6 Otroški voziček ponikljan. na peresih, naprodaj na Rimski cesti 23 pritličje, levo dvorišče. 17329-6 Športni voziček otroški — dobro ohran|e.n poceni naprodaj v Kolodvorski ulici štev. 8. 17375-6 Kočijo s konjsko opremo in sanke ter razno pohištvo radi selitve poceni napro daj v Mariboru. Puko-vnik Radovanovič, Maribor. Stri tarjeva ulica štev. 30. 17397-6 Kupim Ogla-si trg. značaja po 1 Dia beseda; i* dajanje na.slova ali za šifro S Dvn. — Oglasi socialnega m^taja rsa. ka beseda 50 par; za daja-nj« oa&kpva ali za Šifro pa S Din. (T) Pisalno mizo z nastavkom, pisalni stroj z mizico. 4 stole in omaro kup;m. Ponudb? na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Inventar«. 17313-7 Vodovodne cevi do 1 cole, 200 m rabljene, kotel do 200- 1 za gretje vode. majhen paviljon, ročni voziček, cel. block za 6 c). Chevrolefh, kuni I. Glavač. Ljubljana VIT. Lepodvorska 30. 17316-7 Pisalno mizo dobro ohranjeno kupim. — Ponu-dbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Oelje«. 17091-7 Vaaka tx«eda 1 Din; za dajanj« naslova al; za Sifj-o pa 5 Din. (16) Družabnika sprejmem v dobro vpeljano industrijsko podjetje v Sloveniji, jako rentabilno, s stalnimi odjemalci, izdelki v dnevni rabi vseh stanov, zastoj odtoka izključen. Potreben kapital 500.000 Din. ki se književno zavaruje, aktivno sodelovanje zaželjeno. vendar ni pog-oj. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Zavaruj kapital«. 17320-16 2000 Din posojila iščem proti sigurnemu jamstvu. Ponudbe na oilasni oddelek »Jutra« pod šifro »Visoke obresti«. 17371-10 Posest Vsaka beaeda 1 Dh>: j>ravo. v mestu, fe mogoč" z elektriko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro <»Točen plačnik 2000«. 17201-21 a Opremljeno sobo takoj oddam v Kožni ulici it. 19/1. 17378-23 Separirano sobico novooprem! jeno oddam v K.riievniški ulioi št. 7/III. 17389-?3 Izgubljeno Vsaka beseda oO par: ja dajanje naslova ali ta šifro pa 3 Din. (28) Nalivno pero je bilo pozabljeno na zaboju ined skladiščema gl. kolodvora. Najditelja prosim, da ga proti nagradi 100 Din odda ali sooroči na naslov: Josip Felber, Bežigrad — Podmilščakova ulica 11. 17S30-28 Dopisi Vsaka bmeda S Din: za dajanje r&Rlora tli šifre pa 5 Din. (84) Ker ne vem č-e so bile torkove vrstice na ime M. — prosim da nus ob S. uri istotam. 17384-24 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami iščem 7. avgustom 7.a dve osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š:fro »Mirna stranka*. 17307-21 'a Vsaka besed« 1 DitK a dajanje a»sfo>v« aH z« Šifro p« t Dva. (17) Stanovanje velike sobe i.n kuhinje, v sred:ni mesta iščeim ra 2 osebi. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva »8«. 17350-21.'a Stanovanje v Mariboru eno- al-i dvosobno išče za konski par brez otrok. Po. nudbe na podružnieo .Tu'ra | v Mariboru pod »1. ;u"::<-17396-2!'» Pekarijo dobro idočo odda takoj v najem p r e s t e r 1 Anton, Ljubno, pošta Podnart. 173:59-17 Pridelki j Vsaka beseda 1 Din: i J za dajanje naslova ali i j za šifro pa 5 Din. (33) J Čebulček nudi Sever & K o m p., Ljubljana. 17151-33 Vsaka b«sn. (18^ Beluši (šparglji) vsak dan sveži, pristni štajerski. v gostilni »Cebav«, St. Vid nad Ljubljano. 17063-18 Vino čez ulico prvovrstno šibeniško črno 7 Din. prvovrstno šibeniško belo 8 Din in štajersko belo 9 Din. priporoča vinska klet. Tomaž Mencinger Sv. Petra cesta štev. 43. u.a dvoriščn. Odpno vsaki dan od -S. do 21. ure. 17404-18 r///j/ ITI rt J Va»ka beseda 50 par; m dajanj« a»«Jot» aH ■a Šifro S Dta. (23) Vsaka beseda 1 Dkn: za dajanj« naftna afi xa šifro pa g Din. (SEL) Pritlično stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz dveh sob. kabineta. kuhinje, kopalnice in pritiklin oddam s 1. avgustom. Ponudbe pod šifro »Pritličje D«. 16890-21 Manzardno stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17403-21 Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, uporabno tndi za poslovne prostore, v sredini mesta oddamo s 1. juni-jem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvoriščno poslopje«. 16889-21 Sobo v vili s strogo posebnim vhodom uporabo kopalnice in vsem komfortom oddam takoj boljšemu gospodu. Pojasnila daje »Rekord«, Aleksandrova cesta 8. 17231-23 Sobo sred! mesta oddam dvema osebama. Naslov v oirlas. oddelku »Jut-ra«. 17:92-23 Sobo na dvorišču prazno ali opremljeno ta koj oddam. Naslov pove oglas ni oddclfk >Jntra;ranka, Moška moč. Nicht anonvm. Natakarica 6. Nagrada. Natakarica. Nova sreča, Oblak, Opasna leta, Omamljena. Plačam dobro, Perilo, Pridna in poštena 819. Poštena 101, Proti vrnitvi. Promet, Prijateljstvo. Preprost in skrben. Pridna ;n zanesljiva, Poceni, Plačilna. Pomlad. Praksa. Per-fektna, Promet, Plačevanje točno. Prvo mesto. Redno plačilo, Resna. Sigurna ek^istenea 100.00*1. Spretna in poštena. Sijajna bodočnost. Slina, Samostojna 10.000. Spremba 17fW. Sreča 1933. ' Sama. Solidna kupčija. Siguren kapi'al 230, Stalno in mirno, Solidarnost. SolTdna cena. Srčna harmonija. Samota. Soiidna stranka. Solnčno 600. Stanovanje. Stalno 22-2. ?*alna služha. Stroj. Sposoben za vse. £e vedno dober. Še mlajša moč, ^tjrisobno stanovanje. Takoj in zanesljiv. Točno plačam. Takojšnje plačilo. Takoj ali pozneje. Tndi takoj. Takojšn:a služba. Takoj plačam. Tri osebe. Plodna cena. T'čj-tcliiea. Uradniška družina I'