OrsAaliki la aprataUkl prs-•torti H»T t. Uvaliii ar
ŠTEV.—NUMBER 233.
BAVAROI,
NEWYOliKI SODNIK JI 1 SODIL, DA /S KKRHVB1 *B VEDNO VLADAR
DELAVSKI KANDIDAT PRID LAOA JAVNO DEBATO KA STOPNICAH MESTNE
W*ahingiaa» p. 0. <F«dcratcd Prcss. UuMaa Todd). — Legi-i.mtiii kitajska vlada v Kantonu je v pondeljek br*ojavila Ma Koo-,„. tukajšnjemu aaatopifiku dr. siinjHtsona, da j^ p^inc odklonjeni* komisarjev *a washing-t črnsko konferenco. Dr. Vu, »in dr. Vutinfasffa^ zunanjega ministra kantonake vlad«, ne bo član delegacijo, ki bo sam poslana i* Pekinga. Južna Kitajska, ki izjavlja, daMprt aa ves Kitaj, bo zastopana tukaj, toda samo po «voji praviei/
Mr. Ma je pojasnil, da vpraša ..i«, o kater» bodo raspruvljali nu konferenci aii o daljnovstoč. nem položaju, niao splošna, ampak so konkretna. Rešiti ni *eba \ prašanja odprt» duri v Kitaj-ski. ampak re^i sc morata defi-nitivna aplikacija pravila odprtih vmt* in princip tcritorijalne integriteta' Kitajske za Ssntung, M and žu r in rasno druge pokrajine, itko s« koie, da bo mir v Ori-


PROSVETA

HlWUofer.
PROSVETA
f ftalgh, Micta - 0 delu
kajlsaXnaselbini m ne •( pohvalili. Dela je dovolj »«¿M tt domaAse. BBlnje m««* Iron Mountain, kjer ao veli!* zaklad«
železne rude io «te« te-----
Ford dalje avojo tovarno lepo. kale ce dober napr*
m mmm^>
z trfc^^ rzrrv
{enaka .ko»
eer »radijo poslopja in tudi ^ banko, kjer bodo gotovi intereei «"-a»«*;,
mnoftUi tvoje bogastvo, irfso poza »rganitteija in zveza kdAun hili, Ver tO neiuidosi dobili isup in mnogo njih je
si roj a	strank.» aa| v od j ji	1*4**« ašeskovTl
internacionale jr 4. Uggpvsk.j _	«ktno in o gitili vez med .poli-|k. je tu# pml> u.
ŽCoRrrijht 1921. by The Fed- ^^ j „^trijtfttim krilom centralnega ,sv,,
■¿ated Preag.)	mednarodne**gibanja.	nij. l.ozoxsk,j - /eio ijtuften ¡„
Bde«. k*tcn«cionalai atrokov Sindikalisti ih j^fti. kate■ aeilen delavski voditelj. *** iniil hlh unij. ki je v juliju f. I. obdr- rdi je bilo precej nav^eii, poaeb-I« let in dolgo - asa je ž.v, i ■vala avoj prvi kongres v Mo- no it romanskih držav, *o bdi Franciji in Kemžiji, kjer j, vi je del spfošhogs med narod proti temu. Sprva «o bili atrogt deloval v delavskem gibanj^
------kpr pO je bo I Govori
m ter
sod pretiO^^fllftff^^ o I Spisal je ve« ' knjig'o gtfokT politični akciji, 10 ofj pripi^v- nem unijonizrati. Ložo jeni u koncesija Eredjagali so dane« zelo dela v?* tesno kooperacij«» med tretja in-lko točen, da se' mu e,-.«. «i,K, tcrnaeionalo' in mednarodno s: » dijo. SjC^m-g nalila j^Jte«, ,1,
,„ mnrtfA «¡(h iT. -l'U*«IO» U 41. ilrUv. Or«.-
fSBnsso i.
ki ao kljub bližajoči se
/i mi,
STARA METODA.
^ nizacije, ki so bilf zastopano na n. .ww'itnioak	* kongresu, sestoje iz splošnih dr-
kili skupin ln nikjer pridruženih vršev organizacij. Vsf te organizacije
Kadar se delavci nc dajo ugnati z grožnjami, pridejo velebiznidki časniki g strahovi, da napeljejo vodo na mlin privatnih yelebizniških interesov.
Kdor ¡je pazno čRal velebizniske liste, odkar ho pri-vatni bizniški interesi pričeli z gonjo za odprto delavnico, j**¥et krat naletel na vesti» ki «o pripovedovale, da je ena aH dniip velika korporaeija proglasila odprto delavnico. Tc vesti «o tako urejena, kakor da so delavci a valjem čakali, da koMptmija proglasi odprto delavnico, podaljša delovni ¿as In zniža me^a
Take vesti so strahovi,.s katerimi velebignisko časopisje straši po halogu privatnih velebi^niikih interesov delavce. Tako straženje ima namen napraviti duševen pritisk m delavce v mestu, v katerem izhaja vajebiznjžki list, da se delavci ne pripravijo za odločen odpor, ako kompanija stopi prednje s svojim "ameriškim načrtom". Ta metoda strašenja delavca je precej stara. Privatni
bava v Iron Mountains Pero«! "" ae je John Bernard x Qfeda na tiarcnjafcem i gdč. Antonijo Kih tarii i* Kranja ns Oorcnjskem. Poroc-oii.Tina želim obito (nrefle
več dela o pisanjem imen delegatov, mesto "nekdo-tov'V Ali se je morda kateri delegat bal, bi članstvo izvedelo njegoVo
delo! Člani so poslali na kopTcaeijo h» bi tudi dali, kaj so delefcatjc p gli sp «amo čakali na
velebizniški interesi so se jo poslužili, ko so se pričeli prvi 23lS£ šeiJCft.* delavci organizirati. Le strašen je se je vršilo takrat ni drug način. Ko so bile delavske organizacij? še v povojih, so kapitalistični listi radi prinašali imena delavcev, ki so bili odpuščeni, ker so bili aktivni za organizacijo. Ostra-šili so hoteli delavce, a dosegli so nasproten uspeh. Vsaka odpustitev delavcev je še bolj podkurila delavce, da se morajo organizirati, ako nočejo, da se bo podjetnik z njimi igral kot mačka z miško, li) tako je tudi a sedanjim Ktnišenjsrp. Vsaka vest, ki pride v javnost, da so podjet-nUil delavcem vsilili odprto (klavnico, podžge druge delavce, da motnjo biti bolj solidarni in delavni i organizaciji, ako nočejo, da jih pogazijo podjetniki. Vsaka *ka vest izzove kripkejši odpor pri delavcih in jih spodbuja in navdušuje k vztrajnosti v boju s svojimi «ovratniki.
Stara metoda nima uspeha!
prt
štejejo po nradnem po
17 miljonov člknov. kongres se je vHtfi-Vmoskov fikem Delavskem templu, Klonem poalopju v srcu uiesta ki jc	___________________
bilo prej zabavišče ruskega ko zelo f«U«ji1i «Uid'te:., plimstva. Poslopje je zelo prt- kljUi*0ki, flflpal doseli merili» za velika zborovanja. [me.
e posvetil
CleveUnd.>-Ze tadajo
vem-ijo so društva Izvolila gnte ftoraj splošno samo .a
^oTpr1dS},r- Tekom dveh tednov zbora,. Kon kdo stavil prot ipr«llog 'in nekdo "js ^bdo «izvršenega veliko v*i «voje posredovalni predlog j nat6 jl^to-ldco >4'nckdo.tov,^ glasovalo predlog te toliko sa protip
ii p iiiiMB
manjših kapitalist ir-n i h ¿fržavah ska lederaiiija priključi aoskov-lna vojvotlo,^JpJp^WB^ nezn
' ski strokovni internatiionali, ^iso dovoljnošt v ^iriWkli, forej I,,, tega izvršili; Bavnd jarooc: pri- prilika «za pridobitev
«MS. Misliiu, da jc v korist gatu, k g vel njegovo dflo in r korist Članstva, dete delegatov. 'JUj bi vljani, Če bi se vodil k v parlamentarni sbo delegatjo, ki oo vol^U, $ kritizirali« ako bi ne prišla njihova imena v zapisnik. J ":,,/
Pri imenovanju qoest za vrii-fh pria^dnie konvencije j^ pe-kilo imenoval fcleveland in nekdo
V K frači ji, Angliji ih Združenih državah se «jen Vpliv dotika le manjšinskih skupil v/ konserva tivnih strokovnih organizacijah ki «o neodvisne ali pa spadajo k •efotip»stični amsterdamski %StrO-kovrii intcrnaeioiHK. .J Vprašanje jc bilo, kakšno sta-išec snaj vzame napram sta rim konservativnim 6(ganizae jam: ali se naj poskuša unl?it jih M ustanoviti nove revolueio iiarile unije ali naj nova interna nataesto v c(o^ala deluje v njihovih vrOtfch m ^oaeži tega toligo, časa, da jih pridobi zase.	-
IRONIJA US6DE.

mu
4;
t '
Z velikim pavdušenjem so privatni biztiiški Employers Mutual Insurance (n kompanijo v Bostonu. Ta kompanija je zavarovila podjetnike proti škodi, povzročeni po stavki. Podjetniki so organizirali to driižbo, da ložje izvedejo svoj ničrt zu uvedbo "odprte delavnice". Pri tej družbi ae je iavaro-vafb veliko tiskarskih podjetnikov. Ko so prejeli police, so seveda proglasili iz|>or delavcev, ker se niso hoteli pod vreči njihovi volji. Vedeli »o, da jih izpor n* stane centa ker so bili zavarovani in za to so ga z navdušenjem proglasili v nadi, da prav zanesljivo smagajo.
Zgodilo ae je, da je družba bankrotirala, ker je morala plačevpti podjetnikom zavarovalnino ob č**u Upora tiskarskih delavcev. Družba je zaprosila na sojitšču za midnijskega upravitelja. ,
Podjetniki s<j Ami ustanovili družbo, da »liMo de lavske mezde in podaljšajo delavnik in uničUo fielavske strokovne organizaciji'. Mesto Ymage je prišel pora«, poleg pa še bankrot ustanove, o kateri so bili prepriča«*, da jim pomaga prav tanesljivo do zmage.
zopet je odšel en nasprotnik_______
.	'"	h ■
Harding je imenoval komisarjem aa navjgacijo David * H. (.araona iz Tannesseeja. Njegov prednik je bil Engene
Chamberlain je bil iv nkozi več let nav%icUski komi ... služil je pod republikansko in dempkntfeko iid ministracijo. Bil je ves čas aktiven nasprotnik organizi ranih mornarjev. Andrew I<\uruseth, predsednik organi aacije mornarjev in senator La Follette sta ga večkrat trdo prijela in mu očitala, da je na delu za odpravo mornarskega zakona na korijt britskim parokvjodnim interesom.
Chamberlain je tdaj šel Nastopal je dosledno plot delavskim interesom, kljub temu se ni mogel obdržati na svojem mestu. Tako se ni zgodilo samo njemu» ampak že mnogim drugim delavskim nasprotnikom pred njim. In taka usoda bo doletela le veliko delavskih nasprotnikov v bodočnosti. Vae to govori, da ne more noben posamezen človek ustaviti delavstva na njegovem pohod* proti konč-
da
i poj noma pre efje bilo skl«-iij ii legalo v Muuili, k.n ki veci
b|. Kar e iWlo d,.. *o bili v veli-
W^^HSTnnH
IH' SOgleakl ■ " : o Strok.M
i
im
ut^m
mm
cionalo. so i&o
HKHHHpHBp^^BHK^raga^
je p«i zltoeno na minuto Ob dolo«'<n obril 1 kar ni navada v	KekalcH
eze in nare [delegatje so uravnali avoje m, e ' (51 i nI fc-f po njegovem času. '¥ Ktrd Otrbkovfif Na drugI strani se je kongres "alfib zastopajo J tretje,' komunistične iatemai-ii. v ekšekutivi trefje nalc vršil po atarem ruskem oh.
n» tretja 'aju eno uro — včasi tudi tri n,
amrhia
po dololenem ^asu. Lahko se reče, da bo strokovna internum, nala pod vodstvom Logwr*kijn znU-lnapredovala iu, igrala važno ul»-nlsojgo v mednarodnem delavskem ■ an ju. ^.fr*'
Tibndon.
D'Aosta ja Mst.
BreojavVa jc
J el i
ij ga^ilela. Najv&šncjši problem cijf v ^ftjf. VtfclHclji itailjin-	H
je b i lf; kakšne splošne faktike se ske fe^erafcije 66 bili ttied začet- roČila Iz Rima, da se je vojvoda imj nova mednarodna organiza- niki Mednarodnega sVSta' stro- D' Amita «brodnik ita1ijansk.->;, ^ cija ponluži, da pritfobi zase or- kovnih ln iWŠ«trijalnih uSuJkralja zaprisegel s fašisti in t. ganizlrarie delavce v vseh deže- predhodnika aediiq(e itucče stro- nacijoiialt^iŠri^ hgpetcie v vseli lsh. Kskor zdaj stojcf stvari, ima kovne lnternaoienaie, ali od ti- ostrih podpira, da bi 0 pemošjo Udeča atrokovna internacionaU «tega čaaa sb S^IrOmetmi v seojeihekitet4h generalov in Č4stnlk..v največ opore v Kusiji, Italiji, Ktalifiče. Kljub ,JbtVdtUioin k .u- prišel na prestol. Ozračje, ki j, Francki, fplpiji in .v nejta^erlhi gresa v Livornu, «ta se ilalijan-|aedaj v Itfttiji, fO |llko, da vplivaj
drug Cdllihwoofl. ColHnwodd je anektiran Že \fii le k CIcvelabdu;
ter tudi voli etevclandakega 4u- «ti	strokovnih unij; sa
parni, ims elevelandgko ^policijo vrgli so fse premoge za ustanovi-tei; sploh vso upravo Clevelan^. novih, konkurenčnih revolu Ollinwoood ni drugo kakor del cionamih organizacij. Mnogi go (Mevrtinda in se imenuje okhtj vOrniki so naglašali velik napre-H, .12 (prej |t. Ž6.)	o^aijiziranih manjšin v kta-
Tak delegat poslan od dru. rih <oki»delskih unijah v raznih štva, da ga'zastopa na tako vai- državah. Tom Mann, ki jc bit ze-nlm mestu, he ve niti kje živi. lo delaven n? kongrešn. jc do)ia Delegat iz ChicagaT je na p*. *sl s številkami, da najmanj red lagal, da se vrši prihodnjs dvajset iWstotkov članstvs veli • mvenc ija v Chlcsgu, a drugI kUi angleških unij «Imiiatizira z delegat je priporočal Cicero. I),.- novo revolucionarno intcrnacio-delegat is Pittobttrgha je pre<lla- nalo. Enako so poročalo dclegat-gul Pittsburgh, drugi pa je bii za j* »« Nemčije, da «astonajo naj-Allegheny.	manje 2,000,000 izmed devet mi-
l loja k i v Cnllinwoodu, še smo Ij^pov čjanov nemških strokov-k sniimo. napredni, pustimo že wnij. pelegat^e drugih dežel |*kiM pri podpisovanju krajev- oo tudi dokazali dober napredek nega imena ime Collinwood in ofiritaeije v starih pnijuh. poHlužimo ae pravilnega imena, Na 'drugi atrani je biio jaano C leveland. Izpustimo "Stop hup- ds jo dvojni unijonizem zelo sit d red attd seventeen," ker živi- na reč. Bile so primere iz mno mo v mestu in ne na "Shore li- gili držav. Na primer ameriška ne/' Imenujmo posts jo 117, nli- orgatiizscija Industrial Workers eo Watering in Kast KUHI. £tr„ bf the iVorld je sijajen zgled kar je pravilno.	neuspešnega ditaHznuf. Ta unija
Drugsše smo se aa časa kon- predstavlja 25 let težkega dela v ene i je prav dobro zabavali, le ln mnogih žrtev, a po svojih last žal, da ni na 8t. Clair aveniji nih uradnih podatkih, ki so bili pripravne dvorsne. Hlovcnski, predloženi kongresu, nima dsncH dog« na Holmes avc. pa je, ka več k«. Ili.OlM) članov. Podobn kor sem prej omenil v Collin- organizacije v drugih deželah so woodu, torej po mnenju tukajš: pr!<illtno v enakem pofožaju njih oojskov to ni v Clovelandu^Htagnaeije.
Najslabša stran dvojnega uni jonismli , ki so jo pokazali govot niki na kongresu, ni ravno V tem, ds ni bistvenega . naptc<!ka ' I ulanaUu. temvei v^tem. ker p< tegnb najboljše agitstorične in napredne moči ia starih orgsni • j n kaferih |.otcm ostanejo me na/adnjaške starine, kl via Jo fsiljubno kakor se /im ta h o fc.jfegatje I W. W., ftemlkih slndlVaIističnih unij ia drntrih dualnih organizacij v vel fWlah. so se bojevali 7a dvojni unljonkem in skušali pobiti- nasprotna mnenji na kon-
popa ■večno
čeli so se bližati tekmuj o m «ml slave.*'	1
sterdamaki Infernaeiop^ll Na Na «v. Oori pri OoHci se Mi-moakovsfci kongres so posiali re šči na marmornatem obelisku kaj delegatov; ki so pa imeli Ui zlati iiaphi 11 zmagovales", voj-posvetuvalni glas.	.	vode D'Aosta. Ta vojvoda se je
A še te delegate so po^lt pod u pijan II od slave in "zmag", ki pritiskom. SP&a ao pijanski j* * Prejel v preteklih letih da
voditelji pote priJobiM »«f^kS?^ oo, da se kongres odjo« in dr se protokol kH na 8v. Gori m aje-vrli v Kevoiu a» v Stocknolmu f vo slOvo. Ni« ni torej Sndnepa.
[ookvi. Ker niso m>W fPltli s fašistično drhaljo so končno nrisli I P« "j^nlh nasilstvih. Hsj se pre-' ^ aTtot VdV taka.kri revnega - sloja, delav eami. Bisn- o«Vs, torej be njegovo početje v ie Dojaknjc-Uamo nadaljevanje prejšnjih zlo-
u
I
■»I
tVeev, Sls
l J,;| 1 L , Kil»,' i
ijo. Jk»lo»aa cga ni Mravilno aditega, ker soeia-i lfajiji še iil

r itockholnTp Uradno ffiBe d
JSMmtm
fevoldtionSMSI 1
SSa^t«1
delavisa
zastopoha listiCTA sir
janoki (ti
milijlfno ved ko	ilrL^^'
nor v MCkmkr^plošnl- delav- Z^ZZ z ski zVdrt; Ibfl^t) vdrli1 Bftaneh i j u, „	vlade

d u si ravno je samo pol ure vožnje na ulični železnici iz Bt, Clslra H. :»r» do K. 18«. blllttll Slov, u-
Kl

LiaTMlOA WiDWtnf
^irdsn, m, F. 1. — Tisti oglna je «e selo stara re6 ln ntouT tla nes nobene vr«^nOati. Obrnil, , na tvrdko Marshall Field k Co,
Htste do WaKasb St., Chieago, 111.i Boston Store, State St.. Hhl cage, III/; The Pair, itate. Adams. Dearborn Chicago, 111. Mo* tržijo vse (lepkitmente trgovine
— Ju- D*Uv*vo gl» napr«J Mvalir «
Washington, D. C. rih bojnih ladij - i» »klopnja ^e, križarks b dva ssanhoijs L* je oglašenih ns prodaj v zveaid Udjadelnlel v PWUdelj.hiji. U
z omenjemim blagom, katerih jo gresn. ampak vse ctstonj. Kon.' v Chieagn par tueatov. Ktdravfgreš je# skUnll kategorlJino hi
r*Ukan»ko veMso, da naj dobri re volar iona rji ostanejo v starih unijah in tam delajo za prrohrat *orgMihmeijalrega sistema ia tak-— nest sta-^tike. To velja n vae delale ena ko. torej tnd i aa Aswiko.V^ Dmr» važao vprašanje pred keagremm je bilo, kaktoa naj bo

olitvah
I cm jo ■dobili zlH)riii<-i.
Inpu Hnik
Kp°-
wvred stopijo iiig. ki ■nik. samih
ne' Voditelje, kl * lani na'-	^ ^
.........^aiu^govi večinski social,,.
/nli revolueinnami pohod prole- Švedske«, kl so qwajQli P"
t a ti jata V Italiji
Katigres nI o^rejel Bianebije-xega pojashlla in ji izdal msni fest na delavstvo ftaHje, da naj ue poslušajo svojih voditeljskih atiiHn, temveč naj sami Odločijo, kam hoeej« pripadati: v' Amsterdam, kjer je sedei razredne kooperacij*, Sli V Moskvo.
sedež revolucionarnega Tuksjthji delavski 'voditelji l M , pridani, da se bode napredhi italijanski deta Vel irr^tli aa Mo-skto. j. ' , } ■ %:r Nasprotniki mednarodnega komtlHiStifbiega gibanja kaj ra-•ii govote, ds na^M hiatpiinMi X Itnalji vlad s jo Hdfti z iel»zno rokO. Ne tem. ksko je bilo prej, t Oda na tem kongteen ni bilo no-Hene rliske naditode. Rusija je KiTS v manjšini, % X> celo v zelo neruatSI mar.jšiidNMg je sidjS 10 glasov, tdrgj T*vWv^|,diko kot AlSliili, dasirav.V) Jb mka de-leganja predstavljala m. 1 jo no organiziranih defsvtev, ^imnaks pa nekij M Javno tako ^ kongres pod najmsnjšim vpU vam ruskih komunističnih vodi-teUev. |U/en Hikova. k, j, neko-l ik o govoril na kongresu in M harina. ki je aa kratko poročal proti revolucionarnih anarhi stih v ruskih zdfArih. se ni noben večjih makih jjvoJvioAjS
ni biki nit. Vlisif. ddsiravno Navada v Rusiji, da spravlja v 6a.
ZS^tSIt&t* "o**
%ih prilikah. jCongres U hil pn.
omenjenih voUtvah, so prists«. ** * ' * «mannove drttge internacij
L« Pii^M m 1*
Pariz, 5. okt. — Ogrsks vlada jH •isfalji tla zahtevo cttt^ntc, da od-
BaB^iročilo iz »«rski vstasi pri sporno ozemlje. wji
ogrskih žandarjev da Čuvajo red.
e, da so jmjcvali piedza-o vec sto ahurgii.
Trgovanje g opija» prod Ligo
Oeuf. — Pri zborovanju Lige narodov je priftlo do dAstc o tr govsnju k opijem. Katrnkujo je podala poročilo, da je peosl^ vonje r tem trgovanju zelo te žavrto in navezano g velikimi tež kočami. Komisija je tudi Pre«l lagal«, da bi se nadaljevalo * preiskavo sa preprefrenje Irgov* njs z opijem. V , '
Poljska
7SSJL1
I Varšava. - V zasedanju polj ske zbornice je izjaVil poljedeUh miniatur Poniatowaki, da 1' ska vodila mirovno ^mUfUto, k ^ mur bo pripomogla alegnea mcl Francijo in To!j*e, da daWfc U ellj. Minister je tudi fcrall! Veli ko potrebo, da se Poljaka ««p" t «postavi na neodViOsA AopoAer-
i fmaorno stajJMe^^
DAVČNA P)
•	I lila »J«.
»7-t» SO. LAWNDAL.E AV»., CHICAOO, ILLINOIS.
Izvrievalni odbor:
UTAAVNl odhiti >
i taialur. aatt a*. utkMi in. ■- aninaa hr.ti
-----1 —w ---- - - ■ 1
MNfe. JMMIfl^/M^ t^Mfcj-	viMkt Nil
N*dioM odbori
kar t.iH* »i, etii»» Nr «flMdk, a na S. UMU«
Tiakovni odbor:
»>Mi»wMi 4 ai II I......
%% sij	m
1 AI*IJV s • • fi» M * • •	pv
liAMI In
pmrmttmm NmiIIn fUOJS Vajol ^Mik |MS
DR. J. V. ORAHEK
TT* ? ZDttAVNl*. F?"
l^adn« ura aai 10 gO a Ju t raj
' VICTOaiA SUI
n«l|' wSm I« OSaano iUo. Nuga-Tonc ¿aluja tuéï na frtra In in»« ter p»«r.w,
îjrrtî****** ^^
•kaAiiitn« iwa oawpv*uu
ESEC ZdíSvUEN-u H.M. J«mliH. ¿« na boat* i remi' t* ostal« kjer M« ca takoj nazaj. Zgubili
garancijah.
(Dalje pH^)	i
ÜDOVICA.
rratmn is. sTOfjciA.
Napisal L S. Mi Poslovenil ftHfM
'BolJi« jo. da « te Uita. "Kadar boš boljše -alo."
"Kaj, tako alaba izgledam?
ti dam
l	(MK)
"Pomoti iščete pri Bogu!" j« siknil a pridušenim glasom. "£ omadrlerano dušo «o holete približati Bogu t Ako vam umrje hčerke, ste vi njena morilka, ker vi rte uničili njeno mlado «v-Ijflgje. Ali na veste, kaj pravi ljudaka sodba o ubi-jaleuf Na vešals i njim! To jo beseda, ki jo rabi ljodatvo. A božja aodba je Ša strašnejša, ker je vačnal... Pomirite se z Bogo*, očistite svojo dušo vnegg greha in potem šele stopite »kessno pred l*žje obličje obličje in ga poprosite pomnil"'
Te beaede so potrte Oito. ObetaU ja duhovni ku <(a stori vse, kar bo zahteval od nje, samo da ao rHI groznih muk vesti, ki jo ja pričala grirti. Z imdoljivo silo je obvladkl duhovnik Oho. Odšla jc- <xl njega, a ne a svobodno voljo, temve« ukle-njetia v verige njegovih besedi in njegovega
Kiiotuj je pričakala," da je napočilo jutro. Skeaana v dno duše in vaa pat rta nad včerajšnjim dnem je šla Oltar cerkev sv Katarine. Tukaj se je »povedal* bila pri sv. maši in sa obhajala. Po-teai je obšla vse mestne oerkve in v vaaki ja kloiafe molila prod olUrji za zdravje svojega otroka.
Okoli poldneva A ja vrnila domov. Poleg Jc-Ienim postelje ja aedeU sodnikova, a PoUf nje ja Si» I Koehelle, ki ja razlagal aodnikovi potlhem, ko ko nastaja in se razvija bolezen, na kateri bole-ha Jelena, ¿¡ff 1	*
H-svečanim mirom na obličju j« vstopila OHa v roho, ter je, ozrli se na zdravnika, vprašala:
"Ksko jej Jot" ■mt " »naka, madame t" jo odgovorU zdravnik. "K tO boleznijo je vedno dolga borba, a uspeh negotov".	y^lBM^^^lHEl f ' i , "Bog pomore T' ja rakla GiU mirno. "To sa ve, da brez Boga ni nič, ali radi tega wamarjati mojih zdravili ja rekel doktor, malo nšalj« i|T* svojom samoljubju. ",Gospiea naj jemlje zdravila, kakor jih jo včeraj."' ' j
Ki) ja Idrgvnik odšel, je pripovedovala (iiu sodnikovi, kako jej je lahko pri duši ln da trdno upe. «te Jelena ozdravi. Ali bolezen se ni dala tako hitro pregnati. Jelena je shujšate, da je bite sama kost in kola.	» " ', «
Ko ata nekoč sadeli mstl in Magdalena pri bolničfei postelji, je spregovorila Magdalena: "Tako bo izgledala Jelena, kadar bo stara ba-Mea
f| In v resniei nI bilo nobene dedi na bolnici, «to je mlada deklica. Kdor je ne M poznal, M gotovo inisjil. da leši v
positi^ljii kû^® ht AI kili ji Nekega dne ja zdravnik obvestil Oito, da na-"lopa kriza, odloMlen Čaa, kjer prehaja bolnik v alurt. ali pa se vrača k sdravju. Oit a je ves dan premolila v ecrkvi, dajala za maše, da bi Jalana (»rdravela. »poročite je tudi patru, proeeš ga, da se v svojih molitvah spomni Jelene, Zgodaj zjutraj je Imel priti Boehdle ln povedati, kako soje zasukalo bolnlčino zdravje. Olta ga je priŠakovs-le t največjo nestrpnostjo. Posula ja tako nemirna , dn je poslala ponj. Francoz ja takoj prišel.
"Ah, povejte, ekscelenoa!" je rekla Oita /.liumiku, ter ga prijela za obe roki. "Morala nfeni poslati po vas... vi ne^veste, kako me mttčl ts Žalostna negotovost."
"Pbčaksjte Ia malo čssa, madame!" je miril zdravnik Oito, glodajoč postrani Jelcno, ki je uprla nem pogled v njega. "Takoj bodemo videli." . 1 Koehelle ja pristopil k bolnici, jaj potipal lilo ter jo pašno WÈml.. i Kskor da še ni na čistem, je pričel šteti ndarea lile, govoreč polglasno un, deux, trois (ena, dve, tri) Hd. To vse ja trajalo s srna nrksj hipov ln Oitl je b|lo, da sbesni od ne-strpnosti.
Nsenkrat ss ja obrnil zdravnik proti Olti ter rekel s svečanim izrazom na obrazu :
Ilog, KochsUe ln mladost..."
"Kaj t govorita I" je vprašala Oita trepotajc.
"Ho premagali bolezen.*. Kriza je sreëno pt omagana," je odgovoril Rochelle zmagonosno.
"Ah, hvala ti Rog!" je zaklicala glaano Oita, dvignivši sklenjeni roki proti nebn. "In vam todl, doktor!" Tako ja bUa.vzradoščena vsled zdrav-nlkove Izjave, da mu je poljubila preje roke, pre-«lun jo to mogel aabraniti olikani Francoz.
"Ali, madame!M je dejal zdravnik ter umaknil roko, ps pričel dalje govoriti o Jelenini bolezni "Tako je, kakor sem rekel. Kriza je arečno prema puitu. sli sedaj je tudi akrbeti*za bolnico.., 8kr beti m mora. da ne poetsne iz t »bolezni kaka dru-ga ... Prva nevarnost je mUtranjena, ali «tka le, ni dobljena na vseh črtah, Uosplea je zelo oslabijo na . Olodatl moramo, da so jej moči povrnejo čim preje... Ko al toliko opomore, da bo mogla /ap.i-titi posteljo, ae odpeljoto * njo na dešclo... Tam jo UIJU k rak, tam dobi teks do jedi, goraki ¿r«v okrepi njene Ure« .. t pam, da jo pripelji« v Zagreb zopet polno in rudečo kakor ja
»•olko..
(iita je bila presrečna, da je minula smrtns nov irnost rs njeno dete. Zahvaljevala ae je Bogu v Mol M vi, dala darovati maš«, delila obilo no, potfils so ln opravljala drnga poholna dela. •muho da bi člmbalj pokazala svojo hvslaftnost ns pmta Itegu, ki je rešil hčer ml smrti a njo od to» kili neznosnih duševnih muk.
Kljub svoji mtedoati J, Una ni hitro okreva I» /-K» počasi ae Jej je vračate s* 1rs v je. fiela čes •t« a t«lna ae jc m.oiflo opaziti, «te jej je It mnogo ♦-.ha. Občutite je tek m jo«d. oko jej je paatalo t »t* i tvjšo, in na obličju a< jc v rafal teras mladsati
' Knkrat je zalalela Jelena, da se pogleda v ar "•lo ■ o Jaj mati ni kotola dati, boj* se, da hi se dckliea moti a vniamiriti te tako «tattevati j« mu idr* v jo.
' "Slabo izgledaš, drago date
hi se, óe bi sa vidala v zrealu.
ga, nevarna .. , Boga zahveH, da si črtala ša h,

oči
Deklica je pogiodate mater tir napol Matermik beaodi ni mogU razumeti. "Ah, na mteli na to ... Nevar in ti ozdrav» skoio" Jo pristavite Jelena se ja tvotjl teden vidno spod Hochcllc jI jo dovolil, da {mc stelje ter sedati v naslonjalu. f|
Ko Jo prvi« vrtate it postelje, je zaiclela jf\ lena pogledati se t zrcalu. Žcnaka radovednost je zmagala. Podpirana od matere in Magdalene je «topila k zrealu ln vetrsšila ae jc sama sebe. Na prvi hip Jo pomialila, da takšna, kakor je sedaj, ne bi ugajalo nobenemu in tudi ne njemu.
OHa jo ja takoj odvedla od zrcala. Do bi lite slutila, da bode pogled v zrcalu tako deloval ite deklico, ne bi Je bila sprovela predenj. Jelena jc sedaj le boljše izgledala, a vendar sa je razjokala sama nad seboj. Ka j bi se .bilo zgodilo takrat, ko Ja prvič zaletela, da ao pogleda v malo. %L,\
"Ne jokaj, 4J® * *****	'
Sedaj zalo dobro izgledaš in. boš še bol jši .... za mo potoialena bodi."	kfyim I
Ves mesec po spovedi je prihajal rektor v ©i- |vHHti razna zverska dete, katera Ono hišo Ur imel I njo duhovne vaje . . Treba L, nikakor ne morejo primerjat« je a korenino odstraniti plevel, ki se ji zaraste! U^ki inkviziciji. Do danes, v vali dull!" ji je govoril Jezu*, p* Je vaok dan kakor vidim je vse prikrito.; po dve »H čiUl in rajUgal Oiti f^jT^ (Stal sem neki liat, "Srbobrnn" Oikov, sv. piamo ln	* ^^ ko,sera prišel v Ameriko, kako lc
U ga Je poslušala s slepo pokoiMino, a U duhovne	. .. je	o-
vaje so ji Ugajale, ker ni bila še odstranjena vsa I ka nevarnoet od njeno Mere". '	|
Gospodu Bocheliejn niso bili po godu patrovi Obiski. Rajši bi bil videl, da mati okrbi s» bolnieo, nego da posluša jeznitove nauke is pridige.
, "A prosim vas, modeme!" jejrekrtnekoč Eo ehelle, ko Ji Magdalena pozabila doti «dravUa Je leni in ze je doktor zelo razjezil radi Uga. "Če mu so. ti pstrovi obiski! Saj nlato nuna, niti ni tukaj samostan; ra#i bi mel, da pogledate k bol niei, le dobiva ob pravom času zdravila."
(Dalje.)
nobene zveze. Češka legija je i mela v tem Čaau zelo dobro /.vezo z domovino. Vsakdo je mislil, da na« prej aji slej pošljejo na fron-
z ume. Iti'za dobrovoljca y taki driteiijanski vojni, ni nič preveč mikavno, posebno nc v tuji deicli, kjem ima človek danes prijatelje, jutrj pa aovražnike. Prvi, ko te *reča te lahko ubije in tudi ne veš, za katerim voglom, se name rara savratni napad. Ne sain<> al vilno prebivalstvo, temveč tudi razni tolovaji iz Sibirije so se ki* tili okoli v-vojalkih šajkačak, Tudi o teh bo vedela zgodovina mnogo povedati, ki so vršili temna dela pod krinko srbske šajkače. Kateri jc kaj slišal od Atamarta Kal railtovg, tudi d» »o bili «»bi njejfOva straH in mn pomagali iz-
Ipiaujc, kAko so srbski častniki na I Petrov dan leta 1v Vladivo stoku ili v cerkev. Omeniti n% ram,-da je bilo na Petrovo v Via divostoku samo par Srbov, drugi bili Slovenci in Hrvatje. Naj-i pisec ne loči v svojih črticah Srba od Slovenca in se jako moti, ko pnvi, da so bili ssmt Srbi na paradi v Vladivoatoku ter mu po-vem, da ie njegov članek gola lal
-i'Ta ja moja stvar, «xeeBenear ja pd«ov<W m um na ti paradi, kjer so bili W'Wm
"kristjan ima velike
žnosti
la Oiu
proti Bogu".
"Jutri vendar ne posUnetc sveti spregovoril doktor ter se Jo poslovil od rogljivim smehom.
Celi Itirje tedni so minuli, da se je Jelena toliko opomogla, da so jo mogH odpeljati na de¿ želo. Temtt se je samo radoram, ker jb da se jI v zdravem, svetem zraku mnogo vrne prejšnje moi, nego tu med pustnim zldovjem.
Oita so jO odpravila na daljše bivanje na deželi in sato je date tjakaj odpeljati več r*R Mislila jc oetati do zime, in sedhj je bil šale maj. V krotkem lasu ja preživela v mcetu toliko neprilik, da si je njena duša zaželela odru.
Dva dneva, prodno ao odšle, je šla Oiuht patru namenit mu svoj odhod hi se priporočit njegovim molitvam. V ' i
"Vsak dan se bom", je obetal pater . . . spo» min jal v molitvi vas in vsših otrok ... A mislite tndi vi k« Boga in ne hvaležnost napram njemu^ Mogočni vsnr jO is^asal milost» igvanredno dobroto . , . V\ to zami najboljše veete",
"Venino mu bom hvaležna!" je obetala Oite a s vodenim glasom.	,
z "AU ne samo v besedah, temveč tudi v dejanj»", jo je prekinil jezuit hitro mislili na to t!!
"flovorite . i . svetujte in . . i poalnldla vaa l>omM.
"«h, dobro! . . . toja dolžnost je, da vat opozorim na to. SveU navada y naši edino rešilni eert kvi je, da sc verniki zahvaljujejo Bogn za mü^ stl ú kakim dobrim delom, kakor ao miloščine ob-ljube ...
"Kaj bi bilo Bogu najljubše, da storim*)" je vpraiala Oiu naglo,
"To kar se vam sdi nsjtežje" je odgovoril t z Kvišetiim glasom.
'Nič ae mi ne sdi težko, ds se sahvalim htb gu", je rekla Oita nepremWjeno. ' ,
"»Urite kako obljubo!" . " Kakšno f
"Ve^ega udovištva! Obljubite se, da ostane-te vdova, dokler živite!" je govoril jezuit v skoro napovedujočem glasu.
Olta j« obmolknila ter prebledela. Na kaj takega ni bila pripravljena.
"Vidi ae ml, da se vam sdi talka takšna obl ljuba ... Tem ljub« bo Bogu, kakor aem le rekel,. Ravno vate želja po zakótto je edin vzrok vsej vaU veliki ncereti, ki vas je sadela, in ki more po-stati le večje . . . Nil nI hotj naravnega od vas, nego obljuba udevlUva.^ i ' • - ' **?
"Dovrtite ml, oče, dan premisleka ^ je pre-alte s tihim negotovim glasom r-1 -
"Premisleka ,. . ha, haPf oe Je nmnnejal porogljivo, da je Oite vetrepctala pred tem antehom. "Kaj naj pomeni premišljati, kadar vre aa po-boina abljubof Pogajati aé a Bogom, hočeš-li ta-llko, ali aamo toliko. Kako nedostojno je to, to-■po V*
4tDobro, napravim to obljuba ... v vaše roke . .. Tako, jiqri. ako hočete . ..
''Torej jutri Pričakoval vaa bom," je ro. kal pater zadovoljno
"telite te kaj, častiti očet" - "Tndl Jeleno morate obljubiti " " Nerazumen tega," je rekla Oita V ' "Zaobljubiti jo. da ortane devlea", jej je ras-jasnil jetnit.
tizanaki odred; polk akarja; konjeniški odred |ova; odt-ed Bratina in še več drugih odredov, kateri so imefi aamo
ne roke prstanov, zlate ure,(šporc naikornjih iri težke pogone na ramah.
j Marsikaterega Kusa, ali koga drugega je vzela noč,' Čfe je imel zlato uro ali prsUne aK pa ako so slutili, da ima mnogo denarje. Slišal sem pogovor, ko je eden takšen razbojnik prišel v Vladiv»-stok s polnimi rokami prstanov. Ko ga je nekdo* spoznal in vprašal, če so kaj kričale žrtve, ko jim je jemal prstane 4n s Čim jih jc u-bil v kateri ulici, je začH pripo-vedovati, in hladnokrvno razlagal razna razbojništva. Ravno ti raz-bojniki so bili potem, ko je prišla Vlailivostok mini j«, 'pošteni" ljudje/ ~ '< ^ : - - r - 4
V Tontaku je Wlo v božtenem ¿asu .1918. okoli sedem tisoč Jugoslovanov v ujethiškem taborti in med temi okoli 100 časti^kov. Razun par aktivnih so bili vsi častniki prestopili \ k ^prosto volj-
ao čakali. H in mogo<v ^ Nekaj teh je tudi ^^^^	za tifusom
ki je Jrado razaajal po t;»W.i ¡„| zahteval vsako leto na tiso- o it
(Dalje prihodnjič ,
Ponovite naročnino
na "Pro.
VA&K KHJIQE
ZajedalcL Pofrèst iz fivljonjs venskih trpinov v Am « ril yt.. zalio. Stane s poStnino vred $1.75.	■
biogenezije. Vrlo po m'na knjiga, ki pove, kako sleherni človek ponavlja v sebi razvoji vseh svojih živalskih in divjaških prednikov. 6 fdikami. vJ zano. S poštnino vred $150. ■
Oba kajifi, ki se|naročita ok-nen, za tri dolarje poštnino prosta! Naročila sprejema tajni Iv Kuji-matice S. N. P. J.: Prank So. Crawford Ave., Adv. m


▼ JUGOSLAVIJO
^Rg»fcanlnig

ftew Y «rte
!taNQMk
fat. ivtak»
lA OSlaS.
Nrw Vara.
Naa.
^AmncANlm
WHITS fTAR
w devet desetin teh boleml se "
vilo NutaoTon . .	■ JH
stanovitne živce, {vrste mole in ímm.
Hribov sami Slovenci ln V spominu rta mi šc obO ki hU vodilu parado in •na imena. Opisuje, kako so Hi pobožno v cerkev ali videl ni njihovih are in notmrttjih čustev, katera so bila polna sovrar |tva do Petra.
n jugoslovanskcgu polka pridobiti kolikor mogoči o število Jugoslovanskih Uf
qv, jih ohraniti prod raznimi pomanjkanjem, jih po iti in jim tako odvezati oči, do kaj jim je treba deteti,
S;o ae vrnejo v domovino. Preprk ali nekatere o svobodni Jugoslaviji je bilo tclko in nafti i ao se eelo med moštvoni elementi, ki w> huj skali proti republiki, rekoč: "Do ma imajo kralja, a tu ae navdušu jemo in delamo za republiko." Bilo je na )»m nekaj resnice. Jugoslovanski polk je bil, kakor la dja na razburkanem oceanu v ka Uro bljejo valovi ln jo hočejo ,vsaki hU> razbiti. Ti valovi so bi .AH niste Ae/[n v podobi raznih srbskih kralje v^kih odredov, kakor polk majo ra, Btegotiča; polk Srba, Hrvata Sloveliaca; kraljevski srpski par-
ja In miicrije. Večina ao ribi čudodelno /dra-rdečo kri, mo<:ne in
___»,
Jana oaaSa.
POŠLJITE TA KUTON SE DANES
N.ti.n.l L.bor.kor,, ». 701. *•	•

ta kar

Sè.Z*.
DVE LETI DELA IN USPEHA
??f>	iiift-4921. ■t-,'' ■	J|
Ob nastopu mrseca avgusU je imela tvrdka ^AKRAJŠEK & C^ ŠARK za seboj dva loti trdega dela in pa Judi uspeha. ,
Okrog t avguzta 191« je njen uzUnovitelj Leo Zakrajšek prišd v New York la Mflwzukefe, Wis., sam al izpozloval potrebna wwtop. stva, odprl urad in se lotil ^ela s zavihanimi rokavi v zavesti, <h to čno in polteno In vstrajno delo mora prinesti uspeh.
V teku dveh let je U tvrdka odpremilaV Kvropo nad petnaj»t sto potnikov, nad peUU potnikov je prišlo z njenim posredovanju» iz starega kraja id blizu triatotizol dolarjev je bilo poslanih skozi igo.
. V dvoh letih je iz zkromno potniške pisarne postizlo bančno podjetje, ki poaluje pod državnim nadzorstvom In ima svoje «lirektne
z veze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem
Za U tako lepi rekord bodi v prvi vrsti izrečena zahvala Številnim prijateljem ln	v l( . w
Na podla«! dosedanjih pridobitev pa je U tvrdka dan<* >>' 'J kv kor kdaj poprej v sUnn Mti na slulbo onim, ki:
,;V ki potujejo t domovino, ^ . : ' v >• ^ ^ . ki Žele dobiti |vojco Iz starsga kraja Ur onim,
ki hočejo poslati denar v zUri kraj, kakor tudi onim, ki imajo kake druge posle a sUrim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila ss obrnite na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK
Ava,
Hew Tork City.
Zanesljivo in hitro
poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle V
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Str^t, New Yo«i^ N. Y.
Rojaki.« poslužujte se v veeh zadevali le alovensk^ banke, ki Jr pod sUlnira* nadzorstvom driavnega «r«dji in ima za varstvo 1100/100.00 glavnicc in rezervnega naklada.
Za FRANK SAKSER STATE RANK