Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja ? Ljubljani vsak petek.
Naročnina za avstro-ogrske kraje
za celo leto 5‘44 K, za pol leta 2-72 K, za četrt leta T36 K: za Nemčijo za celo leto 5’9S K, za pol leta 2-98 K, za četrt leta 1-49 K; za Ameriko za celo leto 7 28 K.
Posamezna itevllka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi so ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica 20 vin, za enkrat; 16 vin. za dvakrat; 12vin. za trikrat; večkrat po dogovoru.
77. štev.
V Ljubljamrv petek, dne 13. septembra 1907
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo -• Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravniStvo 'Rdečega Prapora«, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1.
V boj zoper delavstvo ...
Presijajna je bila zmaga tržaškega delavstva pri zadnjih državnozborskih volitvah, prevelika je bila moč, ki jo je pokazalo pri tej priložnosti; ne čudimo se torej, če so pričele meščanske stranke združevati vse svoje sile in posluževati se vseh, tudi najnesramnejših sredstev v boju, ki so ga napovedale zahtevam in pravicam delavstva. »Proti socializmu* je sedaj geslo vseh meščanskih strank, torej tudi geslo tržaških narodnjakov. Dogodki, ki so se vršili pred kratkimi dnevi v Trstu, so živa priča nečloveških namenov, ki jih je vzela v svoj program tudi naša narodna buržoazija. Nič več narodnega boja, nič več dela v svrho napredka slovenskega naroda, temveč boj proti zahtevam delavstva, v katerem boju se mora «osar tutto*, da le dospe do začrtanega cilja. In mi, ki se bojujemo za duševni, socijalni i gmotni napredek delavstva in slovenskega naroda, mi vzamemo na znanje besedo slovenskih narodnjakov ter preidemo za sedaj k opisovanju omenjenih dogodkov.
V zadnji številki našega lista smo na kratko poročali o brezpomembni demonstraciji, ki so jo priredili tržaški narodnjaki dne 25. pretečenega meseca. Vse skupaj je bil le velikanski humbug, do katerega so pripomogli nekoliko pristaši ital. nar. mlade stranke. Ker pa je prišlo pri tej priložnosti do spopadov med prvimi in poslednjimi, je redarstvo prepovedalo obhod po mestu z zastavami, ki ga je hotelo prirediti tuk. delavsko podporno društvo povodom obhajanja 25 letnice svojega obstanka, ki se je imel vršiti nedeljo pozneje, t. j. 1. t. m. Ta prepoved je pa dala tržaškim narodnjakom povod, da so pričeli gnusno agitacijo proti socijalni demokraciji, ki je imela pri tem ravno toliko opraviti, kolikor kokoš v lisičji družbi. Najprej so obtožili socijalno demokracijo, da je kriva te prepovedi, da celo, da je ona izprosila to prepoved. To obtožbo so utemeljevali s člankom ki ga je priobčil «11 Lavoratore* dan po prvi demonstraciji, s katerim je obsojal demonstracijo ravno tako, kakor mi v »Rdečem Praporu*. Potem so pričela obrekovanja najnesramnejšega značaja. In tu bodi povedano »Edinosti*, da madeža, ki si ga je naredila s pisavo povodom teh dogodkov, ne izbriše nikdar več.
Končno so še izrabili prepoved v svoje agi-tačne svrhe in sicer je nova »narodna organizacija* sklicala na nedeljo 1. t. m. pri Sv. Ivanu shod proti socijalni demokraciji. Tega shoda se je udeležilo tudi kakih 50—70 slov. sodrugov, z edinim namenom, da slišijo, kako sta zopet obrekovala delavstvo globokoumna gospoda R y b a f in Mandič. Na vrtu, kjer se je imel vršiti shod, se je zbralo slučajno tudi kakih 20—30 socialističnih mladeničev italijanske narodnosti, ki so šli, videči nekoliko naših sodrugov iti na vrt, nič slabega sluteč za njimi. Naravno je, da s takim številom ne gre razbijati shodov, posebno ne, kadar se ve, da bo shod obilo obiskan. Toda narodnjaki so pričeli ravnati napram tem ital. sodrugom na tak način, da so se oni razgreli ter zaklicali v ital. jeziku »eviva il socialismo internazionale*. Na to so pričeli slov. kulturonosci s palicami pretepati neoborožene slov. in ital. sodruge, kateri so pričeli bežati iz vrta. Narodnjakom so pomagali tudi redarji, ki so z golimi sabljami suvali naše sodruge,
in le čuditi se je, da ni bilo nobenega ranjenega. Nekatere delavce so tako natepli s palicami in osuvali z nogami, da so bili primorani ostati po tri, štiri dni v postelji. Neki znani svetoivanski liberalec je pa ohladil jezo s tem, da je zmečkal enemu naših sodrugov prst na nogi. Ko je bil vrt »očiščen* socijalnih demokratov, so pa pričeli zborovanje. Roka nam omahuje, ko pomislimo samo, kaj sta na tem shodu govorila Mandič in R y b%r. Iz njihovih ust se ni slišalo nič druzega nego psovke proti socijalni demokraciji in njenim voditeljem. Ko je sodrug Mihevc hotel odgovarjati, so ura zadušili besedo, čim je le nekoliko posegel v živo. Končno so ob veliki zmešnjavi zaključili shod in bili so tako zmedeni, da ga je zaključil mladi Mandič, dočim je bil izvoljen predsednikom stavkolomec Jaklič. To naj bo v dokaz resnosti, s katero se narodnjaki tako radi bahajo. Po shodu so šli narodnjaki v mesto v koloni. Ital. nacionalci, ki so izvedeli to, so priredili protidemostracijo. Bila je zopet rabuka. Redarji so ravnali prav po turško napram vsakemu, ki so ga slučajno srečali. Ta večer je bilo mnogo njih aretiranih, in sicer tudi takih, ki niso niti vedeli zakaj, od teh je bilo nekoliko takoj izpuščenih, nekoliko pa jih je redarstvo poslalo v zapor. Tako se je končal ta dan, ki bi bil vsled neumnosti slovenskih narodnjakov rodil kmalu jako slabe posledice. Od tega dneva naprej pa čitajte »Edinost* in povejte nam, koliko odgovarja nalogi časnikarstva. V teku enega tedna je nakopičila v svojih predalih toliko laži in psovk na račun soc. dem., da se Človeku naravnost studi, prijeti tak list v roke. Kaki bodo sadovi take agitacije, nam pa pokaže bližnja bodočnost.
* * *
Nekoliko komentarja.
Kaj hočejo slov. narodnjaki? Kam merijo njihove pšice? To lahko povemo v treh besedah? Boj proti delavstvu. Ce ne bi bilo tako, ne moremo umeti sovraštva, ki ga širijo proti delavski stranki, proti edini braniteljici delavskih interesov. Kajti enkrat za vselej bodi povedano, da je bilo postopanje naše stranke in ital. sodrugov napram slov. narodni stranki ne samo vedno pravično, temveč zelo popustljivo, dočim se je delalo proti ital. šovinizmu z vso energijo, dočim se tem ni dopustilo sramotenja slov. narodnosti v Trstu. Medtem ko se jim je preprečilo vsako demonstracijo, ki bi bila naperjena v izzivanje tuk. slov. življa, se je pustilo slov. narodnjake svobodne v izvrševanju svoje agitacije. Ali sedaj so prešli iz okvirja svoje misije in njih delo je boj proti delavstvu, v katero svrho hočejo širiti narodno sovraštvo med delavstvom, ki si je moglo le v bratski slogi zboljšati svojo ekzistenco. Govorijo o nasprotovanju soc. dem. proti slov. šoli v Trstu in doktor Rybaf ni zinil niti besedice v parlamentu v to svrho. In sedaj ni imel niti toliko poštenosti, da bi povedal svojim prištašera, da prevzame vlada še letos Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu v svojo režijo. Zakaj ni doktor Rybaf tega povedal? Zato, ker hoče izkoriščevati še nadalje to vprašanje v agitacijo proti soc. demokraciji. S tem pa nam jasno pokažejo, da je slov. narodnjakom v Trstu slov. šola le pretveza za agitacijo. Šola kot taka jim je postranska stvar. Saj žele, da bi je vlada ne dovolila, drugače bi gotovo kaj storili, da bi si jo priborili. Ali pa pojde še tako? Koliko časa se bo še pustilo slov. ljudstvo slepariti od kramarjev narodne ljubezni ? Mislimo in upamo, da ne dolgo, kajti že znak, da se poslužujejo slo-
venski narodnjaki skrajnih sredstev v svrho agitacije, nam dokazuje slabo stanje njih politične moči. Kam pa mislijo gospodje, ko puste ljudem kakor »Omega* pisariti najpodlejša obrekovanja proti poštenim osebam? Kam so zabredli, da so prisiljeni sprejemati pod svojo streho i krumirje i libeliste in enake podleže, ki bi mogli ostati v temi, da bi ljudje niti ne slutili njih neumnosti? Boj proti delavstvu, to je vaša deviza in v tem smislu bomo odslej tudi mi uravnavali razmerje do vas. Zavedno delavstvo pa ve sedaj še bolje, da ima v slov. narodni stranki v Trstu največjega sovražnika, ki je ustanovil s svojo narodno organizacijo, organizacijo izdajic delavskih pravic.
Z izvrševanjem socijalne revolucije pa bomo prešli na vsa yaša obrekovanja in zaključujemo za danes s pozivom slov. delavcem: Združeni nastopimo v boj proti svojim izkoriščevalcem, proti izkoriščevalcem narodne ljubezni.
Svetovni kongres »Svobodne Misli".
Praga, 8. septembra.
2500 pristašev »Svobodne Misli* se je danes zbralo na Žofinski otok, da začno zborovati o predloženih predmetih. Gel svet je zastopan. Vse jezike se sliši — francoski, angleški, španjolski, ruski, slovenski, nemški, italijanski, češki, poljski, hrvaški. — Vsi narodi so zastopani po večalimanj delegatih.
Ob 10. uri dopoldne je otvoril urednik K. Pe-lant kon gres s prijaznim pozdravom v francoskem, nemškem in češkem jeziku. V častno predsedstvo so bili izvoljeni enoglasno: za Francoze za Belgijo poslanec Leon Furnemont iz Bruselja,
— za Francijo posl. Hubbard iz Pariza in vse-učiliški profesor Hector Denis iz Bruselja v Belgiji;
— za Cehe: vseuč. profesor dr. Franjo Krejči; — za Nemce: dr. Gustav Tschirn iz Vratislave; — za Italijane vseuč. prof. Ghisleri iz Bergama; za Poljake: urednik Memojevvski iz Varšave; — za Slovence: pesnik Anton Aškerc; — za Špance: Odon de Buen iz Barcelone. Kot aktivni predsedniki so bili izbrani: Čeha dr. Bartošek in dr. Draz-dak ter Nemec Zenker, za zapisnikarja Čeh Makovec in Nemec Riess.
V imenu mesta Prage je pozdravil kongres mestni svetovalec g. Filip, na kar je govoril vseuč. profesor dr. Krejči krasni govor o Svobodni Misli, v katerem je pokazal na klerikalno natolcevanje in obrekovanje ter na pravi pomen gibanja »Svobodne Misli*. (Ta govor prinesemo v večjem eks-cerptu prihodnjič.) Potem so pozdravili kongres: Francoz, univerzitetni profesor H. Denis, Španec Ferrer, posl. Furnemont, Nemec dr. Tschirn. Parižan Beauquier, Slovenec Anton Aškerc, Luxem-buržan Daubenfeld, Nizozemčan Froewein, Poljak Memojevvski, Madjar dr. Haranji, Litvin Boczkovv-ski, Hrvat Wodwarška, Nemec Schoeller, Američan Louza (iz Buenos Aires), Rusin dr. Trylovski, Nem-kinja Ida Altmannova in Italijan profesor Ghisleri.
Urednik K. Pelant je prečital celo vrsto pozdravov: od pesnika Machara, profesorja Kar-jejeva, prof. Haeckla, pisateljev Bruno Wil-leja in Gorki j a, mestnega sveta v Lyonu itd. itd.
S tem je bil dnevni red prvega dne končan. Popoldne je bila skupna zabava na Belvederu, zvečer slavnostna predstava v Narodnem gledališču.
Nas Slovencev prisostvuje kongresu celih — 12, in sicer 11 moških in ena gospodična. Za prvič dovolj; upamo pa, da se ta mala čela podvoji, potroji, pomnoži tako kot se je to zgodilo na Češkem.
Praga, 9. septembra.
Drugi dan kongresa se je začel — s protestom proti izgredom v Prachaticih. (V Praehaticih so se sprli ter stepli Čehi in Nemci.) Protest sta podala Nemca Zenker in Hutter, v njem se izreka kongres, da mora biti za manjšine povsod pravica svobodnega izražanja. Protest je bil enoglasno sprejet.
Dalje je sprejel kongres predlog belgijskega poslanca Furnemonta, da kongresisti po končanih debatah posetijo mesto Tabor, kjer je toliko zgodovinskih spominov na bojevnike za svobodo.
V razpravi o svobodni šoli so govorili danes: dr. Bartošek iz Prage, Francoz Delarne, Nemec Zenker, češki učitelj Cerny, Belgičan Eugene Hins, Nemec dr. Tschirn, Francoz Beauquier, Nemec dr. Stark, Španjol Ferrer, češki učitelj Ulehla, Nemca Julius Lederer in Schauer, češki profesor Spaleny, Nemec Viljem Boerner, soc. dem. češki poslanec Vanek in maloruski poslanec Trylovski.
Vsi so energično zahtevali svobodno šolo ter pokazovali na današnjo šolo. Profesor Spaleny je tudi formuliral zahteve svobodomislecev glede šol v precizno izraženem programu.
Danes so kongres pozdravili ruski pisatelj Leonid Andrejev, profesorja Sumcov (iz Charkova) in Maksim Kovalevsky.
Zvečer je v nemškem gledišču slavnostna predstava.
Pri izberi komisij so se Slovenci razdelili tako, da sta po dva v vsaki komisiji zastopana.
—n.
Strokovni pregled.
Konferenca strokovnih in izobraževalnih droštev za Kranjsko.	Konec.
Popoldne se konferenca nadaljuje. Sodrug A'Usobsky predlaga sporazumno s tročlenskim odborom resolucijo, v kateri se konferenci priporoča izvolitev komisije, ki ima izvršiti predpriprave za ustanovitev deželne zveze delavskih društev za Kranjsko na podlagi pravil štajerske deželne zveze. Tej zvezi imajo pristopiti vse strokovne organizacije in obstoječa izobraževalna društva.
Glede krajev, kjer ni mogoče ustanoviti strokovnih organizacij, naj se komisija sporazume z državno strokovno komisijo.
Glede organizacije na Sp. Štajerskem naj se kranjska komisija pogodi s štajersko deželno komisijo.
O uspehu svojega delovanja ima komisija poročati prihodnji deželni strokovni konferenci, ki sklepa o tem.
V imenu tročlenskega odbora priporoča sodrug To kan zgoraj omenjeno resolucijo. (Sprejeto.)
Sodrug R ep o vš predlaga, naj se izvoli komisija petih članov. (Sprejeto.)
V komisijo so izvoženi sodrugi: Miha Čohal, Anton Kristan, Ivan Mlinar, Ivan Tokan, Josip Zupan.
K drugi točki dnevnega reda »strokovno tajništvo* se po daljši debati, ki so se je udeležili sodrugi Mlinar, Štraus, Tokan in zastopnik avstrijske strokovne komisije sodrug Ausobsky, odkaže dotični predlog novoizvoljeni komisiji. Ta naj napravi načrte in proračun, stopi v dogovor z organizacijami, z državno strokovno komisijo in z domačimi delegati, ki se udeleže splošnega strokovnega kongresa. Tudi o tem je poročati na prihodnji deželni konferenci.
K točki »časopisje* priporoča sodrug Štraus, naj deželna zveza deluje na to, da začne izdajati svoje glasilo, ki bi bilo glasilo za strokovne organizacije. Stavi tudi v tem smislu predlog v imenu idrijske organizacije.
Sodrug Kocmur je mnenja, da sedanje glasilo stranke ne odgovarja potrebam strokovnih organizacij.
Sodrug Mlinar pravi, daje na mestu, če se ob takih prilikah povedo želje, ki se tičejo časopisja, in priporoča, da se obenem naroči izvoljeni komisiji, ki naj stopi v zvezo s strokovnimi organizacijami glede skupnega glasila in poroča prihodnji deželni strokovni konferenci.
Sodrug Tokan je proti skupnemu strokovnemu glasilu, ker to sedanjemu času ne odgovarja. Zahteva za vsako stroko pravico, da izdaja lastno strokovno glasilo, če imajo tobačni delavci svoje strokovno glasilo, če dobe železničarji svoje strokovno glasilo, ga zahtevajo tudi mizarji in ga tudi dobo. Izreče se proti vsakemu glasilu, ki bi bilo napolnjeno z »mešanico*. Dokler se to no izvede, naj sedanje glasilo’stranke— ki pa se mora drugače urejevati — nadomešča strokovno glasilo.
Sodrug Mlinar razloži svoje stališče, naglaša, da se gotovo ne more zabraniti nobeni organizaciji, da ne bi izdala svojega lista, da pa tudi deželna konferenca ne more sklepati obvezno za vse slovenske .organizacije.
Sodrug Štraus priporoča predlog, ki ga je stavil, in se pridruži dostavku sodruga Mlinarja, da se odkaže komisiji.
Sodrug Tokan vstraja na svojem stališču in odreka konferenci kompetenco.
Sodrug Štraus stavi predlog, naj se zaključi debata. (Sprejeto).
Predlog sodruga Štrausa in dostavek sodruga Mlinarja se sprejmeta.
Predsednik zaključi konferenco.
Zahteve knjigoveškega osobja v Ljubljani.
Te dni je predložilo ljubljansko knjigoveško delavstvo naslednje zahteve delodajalcem: 1. Deveturni delavnik brez odmora za malco. 2. Najnižjo plačo za delavce, ko so oproščeni, tedenska K 16, po enem letu oproščenja K 20, takozvane (Kundschafts-arbeiter) in rezalce papirja K 26, protokolov in za zlatorezce (Protokoli- und Goldschnittarbeiter) K 28, specijalne, t. j. ročni in s strojem pozlatarji ter galanterijske delavce K 32, onim, ki so že prej imeli tu navedene plače, se poviša ista za 10 %• 3. Najnižja plača za delavke, od 4. tedna naprej do 6 mesecev, tedensko K 6, od 7. meseca do enega leta K 8, od 2. leta naprej K 10, delavke pri strojih K 14, delavkam, ki že imajo tu navedene plače, in delavkam, ki imajo akordno delo, se plača poviša za 10% 4. Postavni in v deželi običajni prazniki se morajo plačati; delo o praznikih je plačati kot čezurno delo. Na dan pred velikimi prazniki, t. j. pred »Novim letom*, »Veliko nočjo*, »Binkoštmi* in »Božičem* mora biti vsaj dve uri prej delopust, kot sicer. 5. Čezurno delo se sme opravljati le v zelo nujnih slučajih in to največ tri ure na dan, katero se pa mora odškodovati s 3% od tedenske plače, t. j. po 3 h od plačilne krone. Čez triurno delo se mora odškodovati dvojno. 6. Učencev sme imeti podjetnik na tri pomočnike po enega učenca in to do dvanajst pomočnikov; čez dvanajst pomočnikov pa na vsakih nadaljnih pet pomočnikov po enega. Pri vštetvi učencev je samo stalno usluž-bene pomočnike upoštevati. Učenci se smejo uporabljati samo za tehniška dela. Le učenci, telesno krepko razviti in z zadostno šolsko naobrazbo, se smejo sprejemati. Šolske naobrazbe mora učenec imeti s povoijnim vspehom dovršenih vsaj šest razredov ljudske šole ali pa prvi razred srednje šole. 7. V vsaki delavnici je priznati podjetniku enega zaupnika organizacije; dolžnost le-tega je eventualne diference, ki bi nastale med delavcem in delodajalcem, poravnati v soglasju z delojemalcem. 8. Vsled teh zahtev se ne sme nobenega delavca ali delavko po sklepu predstoječega tarifa odpustiti najmanj šest mesecev; le v slučaju pomanjkanja dela je upravičen delodajalec delo tudi prej odpovedati. 9. Predstoječa odobritev velja do 1. prosinca 1910. S tem opozarjamo knjigoveške delavce, da naj se ogibljejo Ljubljane, dokler ni to mezdno gibanje končano.
Politični odsevi.
Na Raškem se strelja in obeša. Smrtne obsodbe so najnavadnejše vesti, ki prihajajo iz carjeve države. Političnih procesov ni konca, ne kraja. Včasi se naznanja kar po pet, šest smrtnih obsodb obenem. Tako n. pr. sedaj, ko je končan proces zaradi zarote proti carju, ki je bil v marsikaterem oziru kaj romantičen. Nihče se ne more ubraniti utiska, da je veliko število takih smrtnih obsodb, ki jih izvršujejo z bajno hitrostjo, vseskozi krivičnih. Ni se čuditi, da izziva vladni terorizem na drugi strani terorizem revolucijonarjev in atentatov res ni nič manj, kakor v najhujših dnevih pred konstitucijo. Proti revolucijonarjem pa nastopajo še vedno črne čete, ki jih ne protežira le policija, ampak sam car. Te dni so črne stotnije uprizorile »pogrom* v Odesi, pa so ubijale, požigale in plenile kakor v sovražni deželi. Ko so se Židje obrnili na oblast za varstvo, so dobili odgovor, da so sami krivi, ker so večinoma udje revolucionarnih organizacij ...
Domače stvari.
Na ljubljanskem južnem kolodvora je stari zistem tako utrjen, kakor da bi imel ostati za večne čase. Povsod so se kapitalisti in njih oprode sčasom sprijaznili s tem, da se delavci organizirajo. Ljubljanskim mogotcem to ne gre v glavo. Povsod se izpoznava, da je tudi delavec in uslužbenec človek, ne pa žival ali pa nem stroj. V Ljubljani mislijo nekateri gospodje še vedno, da mora delavec služiti približno tako kakor pes. Gospod Gutman, načelnik ljubljanske postaje, se res ne sme pritoževati. Dolgo časa je imel mir, ker smo mislili, da so ga nove razmere vendar kaj poučile in da se je morda vendar navadil, smatrati organizacijo za to, kar je: Za opravičeno in potrebno sredstvo osobja, ki si hoče izboljšati svoj položaj. Gospod Gutman se približuje tisti dobi, ko gre navadno tudi »najaktivnejši* uradnik v pokoj; mislili smo, da mu bode ljubo, če se vsaj v miru poslovi. Toda V3e zastonj! Mož menda misli, da ni pravi šef, če ne sekira ljudi. Vse stare navade: Preganjanje organiziranih železničarjev, denunciranje, špionaža — vse še velja na ljubljanskem kolodvoru. Se danes n. pr; nihče ne ve, kakšno službo pravzaprav opravlja glasoviti Taškar. Nastavljen je v skladišču. Ali l najdo se ga zdaj na peronu, zdaj v vestibulu, pa
v čakalnici, pa pri vlaku, a vede se, kakor da bi bil on pravi načelnik postaje. Vrag bi vedel, po kakšnih določbah si lasti oblast nad vsem osobjem. Dokler trpi gospod Gutman take razmere, ne more pričakovati, da bi se ga smatralo ža pravičnega in nepristranskega predpostavljenega, da se tudi ne sme pritoževati, če se izvaja posledice iz njegovega zistema.
Prav za ta sistem je značilen sledeči dogodek: Pred kratkim je bil ves kolodvor — poln potnikov za Ameriko. Odpeljati so se imeli z vlakom štev. 1712. Znano je, da ljubljanski kolodvor že davno ne odgovarja potrebam; če bi se vse imelo točno vršiti po predpisih, bi nastala kmalu velikanska konfuzija in bi bil v kratkem ves vozni red postavljen na glavo. Tudi k temu vlaku niso mogle biti vse priprave pravočasno končane. Ko je bil že skoraj čas za odhod, je imela še malone polovica potnikov svojo prtljago v shrambi za brzovozno blago. Skladiščni mojster je poslal zato delovodjo k uradniku, ki je bil v službi, vprašat, ali bi mogel vlak počakati par minut, da bi potniki dobili svoje blago in da bi se mogli vsi odpeljati. V tem je pa že Taškar kričal »Fertig* in zaloputal vrata, da ni mogel nihče več s perona. Velik del potnikov je vsled tega zaostal. Ko je vlak odšel, pride Taškar v skladišče in se znese'nad delovodjo: »Kaj se vi mešate v obratno službo, da smo sedaj naredili tri minute zamude zaradi vas?* Taškar kot prometni šef!... Po odhodu vlaka je sedel omenjeni delovodja na klopi pod verando in ž njim še dva druga uslužbenca. Naenkrat pride od prometnega urada Taškar in zopet zakriči nad delovodjo: »Kaj sedite tukaj? Vi niste potnik! Pojdite v skladišče delat! Ali nimate tam nobenega dela ?» . . . Omenjeno bodi, da v tem hipu reš ni imel dela; kdor pozna železniško službo, pa ve, da je človek sploh ne bi zmagal, če se ne bi mogel včasi za hip oddahniti. Delovodja je vstal in je šel v skladišče, rekoč Ta Škarju, ki je šel pred njim: »Svojo službo sem opravil, pa ne delam nikomur škode, če zdaj malo posedim.* V Taškarju je že kuhalo in odvrnil je: »Jutri bomo že govorili.* Po prihodu ylaka 1715 dne 1. t. m. je pa odnesel omenjeni delovodja nekemu potniku shranjeni kovčeg k brzovlaku štev. 1. Taškarjeve orlove oči so se-vede takoj opazile ta greh. Takoj je slical vse postreščke in opazivši, da je skladiščni šef gospod Malovrh blizu, je glasno vprašal delovodjo, zakaj da nosi prtljago on in ne postrešček. Druzega dne je bil ta klican k uradniku, ki mu je povedal, da ga postajenačelnik kaznuje za eno krono in da gre takoj lahko k postreščkom, Odhajajoč od uradnika sreča Taškarja in mu pravi: »Lepo pač ni, da naznanjate take reči, ko sam nosite prtljago.* Taškar se pa postavi: »Kaj? Jaz imam dovoljenje od deželnega predsednika barona Schwarza.» In potem pokaže na klop in pravi: »Saj sem vam rekel, da se snideva ...» Sodbo o takem ravnanju prepuščamo čitatelju. Železničarji pač vedo, da se morajo varovati Taškarja. Umeva se seveda, da je njegova baharija z dovoljenjem gospoda Schwarza navadna predrznost, že zato. ker deželni predsednik sploh nima ničesar ukazovati glede službe železničarjev. Ali Taškar bi rad, da bi vsi verjeli v kdove kakšne visoke protekcije; mislilo naj bi se, da je nekaka mogočna oseba, pa je le dosti nizek uslužbenec, ki opravlja v železničarski obleki ponajveč policijsko službo.
Tadi istrski deželai zbor ne bo sklican. Italijani in Hrvatje se niso mogli sporazumeti. Italijanski nacionalistični poslanci trdijo, da so ponujali Hrvatom koncesije, a ker ne povedo, kakšne, je precej verjetno, da so bile le pesek v oči. Vendar bi bilo dobro, da bi vsaj hrvatski poslanci pojasnili, kaj se jim je ponujalo, kajti med italijanskimi trditvami je ena, ki se je ne sme prezreti. Pravijo namreč, da so pripravljeni, glasovati za razširjenje volilne pravice. Glede tega se mora izvedeti, pod kakšnimi pogoji in na kakšni podlagi naj bi bila ta volilna reforma. Kajti če bi hoteli glasovati n. pr. za splošno in enako volilno pravico, tedaj bi morala opozicija opustiti vse pomisleke. Splošna in enaka volilna pravica bi samaposebi rešila ves konflikt in izpolnila vse pravične zahteve istrskih Slovanov, ki bi po njej morali doseči večino. Zakaj se molči o tej stvari? To je prav tako, kakor da bi se tudi Slovani zavedali greha.
Dopisi.
Trst. (Narodnjaški furor.) Tržaški narodnjaki so pobesneli, drugače si ni mogoče razlagati lega, kar počenjajo sedaj — ne le v javnosti, temveč tudi za kulisami. O neverjetni podivjanosti, ki se kaže zlasti na drugem mestu, se še zmenimo in tedaj se bode izpoznalo, da je najnovejše narodnjaško »gibanje* ne le blazno, ampak tudi barija-rično početje, kakršnega ne bi bilo pričakovati med-civiliziranimi ljudmi. Narodnjaški furor pa nikakor ne izvira iz zavesti njih lastne moči, temveč ga je splodil strah, ki so ga njih voditeljem vteple zadnje državnozborske volitve v kosti. 14.000 socialističnih glasov v tržaški okolici, to je zmešalo tem korifejam popolnoma pamet, a nezmožni za resno delo mislijo, da bodo sedaj s huronskim hrupom, s koinedijaškimi nastopi, sploh z vsem aparatom najsurovejše demagogije privabili delavsko ljudstvo, ki jih je do grla silo. Ker imajo nekoliko
časopisov na razpolago, lažejo po njih o svojih uspehih, da se vse kadi in če bodo lagali tako še par tednov naprej, bodo imeli v svoji satirični organizaciji več udov, nego ima Trst z vsem Pri* morjem prebivalcev. Ako bi bil le en del njih neumne baharije resničen, bi bilo to pač nad vse žalostno za tržaško Slovenstvo, ker bi kazalo, da je naše ljudstvo popolnoma nezrelo in da gre v skrajni nevednosti na limanice najsurovejše demagogije. Ako bi bili delovali v Trstu ves čas sami narodnjaki, bi bilo lahko tako; kajti ta lepa družba ni storila za izobrazbo slovenskega, po pretežni večini delavskega ljudstva v Trstu nič — enostavno nič. Tudi glede narodne zavednosti ne, kar opažujemo najbolje v naših organizacijah, ki prihajajo šele izpod narodnjaškega vpliva k nam; brali so žive dni samo »narodno* Edinost, a če se jih vpraša, ali hočejo slovensko knjižnico, slovenski strokovni list, zahtevajo sami laškega. Toda Čeravno je imela socialna demokracija sila težko delo, je vendar našla pot med ljudstvo in njenemu prizadevanju je zahvaliti, da tudi slovenski delavci niso tako zabiti, kakor bi bilo všeč slovenskim narodnjakom. Zato pa tudi lahko trdimo, da je početje Mandičevcev v kulturnem, ergo tudi v narodnem oziru naravnost hudodelsko; njegov edini namen je, odvrniti delavstvo od boja za boljše življenske pogoje, od višje izobrazbe in tako preprečiti povzdigo ogromne večine slovenskega naroda.
Vsaka narodnjaška strokovna organizacija je nonsens. Internacionalno je izkoriščanje delavcev, internacionalno mora biti tudi boj delavstva proti izkoriščanju. Nikar naj se nam ne zapoje pesmi o dobrih slovenskih podjetnikih. Poznamo te gospode natančno in še nismo pozabili na razne gospodarske boje, v katerih so ravno slovenski gospodarji najbolj ošabno pobijali najskromnejše zahteve delavcev. Še nismo pozabili na slovenske podjetnike, ki so metali slovenske delavce na cesto pa »importirali* laške iz kraljevstva. Ge pisari brez-obrazna «Edinost» potem o polentarjih in kala-brezih, ki odjedajo slovenskim delavcem kruh, naj le pograbi svoje lastne somišljenike v Trstu, v Nabrežini, po Goriškem, ki iz samega »patriotizma* pobirajo stavkokaze po vseh pašah Italije. Večje hinavščine, kakor je ta vrsta nacionalizma, ni videl svet in slovenski delavci bi morali imeti res žaganje v glavi, če bi se lovili na take sladke besede. Kdaj so pa narodnjaki še kaj storili za izboljšanje delavskega položaja ? Ali so oni priborili reforme železničarjem, delavcem v javnih skladiščih, v prosti luki, pekom, mizarjem itd.? Ali bodo mojstri, ki nosijo veliki zvonec v »narodni organizaciji*, poboljšali plačo in znižali delavni čas »svojim* delavcem? To kapitalistično maslo se prehitro taja na solncu!
V »Narodu* trdijo matadorji, da niso klerikalni. Ali je morda komandant Mandič framason? Ali se ne imenuje Mandič oni, ki se je bahal, da je Hribar dal vse garancije za krščanstvo? Ali niste tekali zaradi okoličanske kandidature k škofu Naglu? V »Narodu* se je lahko postavljati s protiklerikalizmom, ali v Trstu vas predobro poznamo!
Ali je treba naše razgrajaške »organizacije* zaradi narodnosti? Kaj se neki šopirite z narodnostjo, vi, ki se niste upali prilepiti slovenskega lepaka v Trstu, dokler niso storili tega socialisti; vi, ki čvekate v lastni družbi največ italijansko, ker slovenskega jezika še prav ne znate; vi, ki vam je črno-rmeno veteranstvo naj višji ideal? Kaj ste pa storili doslej za Slovenstvo med tržaškim delavstvom ? Ves čas, kar živite, niste storili, toliko kolikor delavski, od vas hvala Bogu neodvisni »Ljudski oder* v par letih. Vam že še ne damo pravice, da bi nam odrekali naše Slovenstvo, za katero smo izobraževali in organizirali, kateremu so poboljševali ekzistenčne pogoje — seveda proti naši volji, kajti vi ne bi privoščili rojaku-delavcu vinarja priboljška, če je v naši službi. Vaš hrup in vaše komedijanstvo nas ne premoti. Strah je porodil vašo blazno agitacijo in strah jo bo požrl. Vi zaupate v neumnost, mi pa v darovitosl našega ljudstva, ki ga cenimo mi bolj, nego ste vi sploh zmožni.
Shodi.
Trst Politični odbor jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Trstu sklicuje
Javen ljudski shod
na nedeljo, 15. septembra t. 1. ob 10. dopoldne, ▼ gledališče Minem.
Dnevni red:
Slovensko delavstvo in socialna demokracija. Govorila bosta sodruga Etbin Kristan in Josip Kopač.
Slovenski delavci! Narodnjaki so nam napovedali boj in ga vodijo s sredstvi, ki že davno niso v navadi v dostojnem političnem boju. Ako bi mogli, bi najrajši razbili naše organizacije in uničili moč, katero so si delavci ustvarili v svojo obrambo.
Delavstvo naj bi — če bi šlo po njihovem — izročilo skrb za svoje interese svojim gospodarskim nasprotnikom, ker pa tudi slovenski zavedni proletariat ni pri^volji, pripraviti se tako po neumnem
ob svojo veljavo, rohni narodnjaški nasprotniki, izobčujejo nas iz naroda, blatijo nas in napadajo kakor sovražnika iz divjih krajev.
Delavci! Pokažimo, da predobro čutimo svojo moč, ki smo si jo sami skovali, da bi se dali užu-gati. Svoje pravice hočemo braniti z vso odločnostjo, potegovati se hočemo za svoje interese, ne damo si pa od nikogar očitati, da bi bili zato narodno manje vredni od onih, ki znajo izvrstno — izkoriščati narodnost.
Pridite torej na shod vsi, ki ste prosti. To zahteva Vaša delavska čast!	Politični	odbor.
Pulj. V nedeljo, 22. t. m., bo v Pulju pomemben dan za hrvatske in slovenske delavce. Kakor smo že poročali, si ustanove svoje izobraževalno društvo in 22. t. m. bo ustanovni shod. Pri tej priložnosti priredi organizacija jagoslovenske socialno demokratične stranke slavnost, katere se udeleži tudi društvo »Ljudski oder* iz Trsta, ki je sklenilo, prirediti tega dne izlet v Pulj. Tako bo torej ta dan bogat za delavce. Vspored za ves dan bo sledeči:
Dopoldne ob deveti in pol: Sprejem izletnikov iz Trsta.
Ob deseti in pol: Javen ljudski shod z dnevnim redom »Socialna demokracija in narodno vprašanje*. Na shodu poroča sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane v hrvatskem jeziku.
Popoldne ob treh in pol je ustanovni občni zbor »Delavskega izobraževalnega društva* s sledečim dnevnim redom:
1. Namen društva; poroča sklicatelj.
2. Predavanje: Delavstvo in izobrazba; predava sodrug Etbin Kristan v hrvatskem jeziku.
3. Volitev odbora.
4. Slučajnosti.
Po končanem zboru velik koncert z raznovrstnimi zabavami. Vstopnina je 40 vinarjev za osebo. Cisti dobiček je namenjen za društvene potrebe.
Vsi sodrugi in prijatelji organizacije so vabljeni, da se udeleže vseh priredb čim najšte-vilneje. Pomen shoda, občnega zbora in veselice je samobsebi tako jasen, da ni treba nobenih besed.
Iz stranke.
Poziv tržaškim slovenskim sodrugom. Politični odbor poziva vse sodruge, naj se ne vmešavajo v nobeno demonstracijo, katere ne priredi stranka s posebnim pozivom političnega odbora, ki poskrbi za vsako priredbo, če bo res potrebna. Pri neorganiziranih demonstracijah se vmešavajo drugi elementi, za katere ne more sprejemati stranka nobene odgovornosti. Take demonstracije dobe lahko vse drug značaj, nego hoče stranka in lahko škodujejo zavednemu delavstvu. Pričakujemo torej od vseh sodrugov in somišljenikov, da bodo resno vpeštevali ta poziv.
Društvene vesti.
Občni zbor političnega društva »Bodočnost*
bo v soboto dne 21. septembra. Lokal in dnevni red prihodnjič.
Vsa drnštva, ki žele, da bi se priobčil njih našlov v delavskem koledarju za leto 1908, ki izide ukolu 1. novembra, naj takoj pošljejo svoje naslove našemu upravništvu.
Raznoterosti.
Shod svobodomiselcev zboruje od nedelje, 8. t. m. dalje v Pragi. »Slovenec* bruha ogenj in žveplo nad shod in vse kuha v njem, ker se vlada ni blamirala s tem, da bi ga bila prepovedala.
Velikanski pomen socialističnega časopisja se je pokazal na Dunaju v sedanjem boju proti zdraževanju mleka. Krščanski socialci so zagovarjali to podraževanje z vsemi harfami. Edina »Arbeiter Zeitung* je odločno nastopila proti lihvarstvu in je; dosegla krasen uspeh.
Pšenica se je podražila lani po drugih deželah za 3 krone na metrski cent, v Avstriji —« hvala novemu colninskemu tarifa — za devet k ron.
Kako živimo? Na Angleškem pride na leto na vsakega prebivalca 44 kilogramov zavžitega me3a, v Avstriji 10 kilogramov; v Belgiji odpade na osebo letno 240 kilogramov žita, na Nemškem 240, v Avstriji 149.
Proti draginji so poredili dunajski in pražd delavci velikanske shode. Nižjeavstrijski agrarci so hoteli podražiti tudi mleko za 4 vinarjev pri litru, pa so opustili to nakano vsled energičnega protesta socialnih demokratov. Tudi pri nas se čuti draginja tako, da se je kar bati zime.
Zahvala.
Podpisani se zahvaljujem vsem uslužbencem ljubljanske kurilnice na južni železnici za podporo, s katero so me v moji bolezni podpirali.
Anton Grobolšek
protni jeklolivarji (Slahl-formar) za topilniske od-
livka in izdelovalce
jeder (Kernmaoher) za je-blolive se....
iščejo.
>od „S 2322“
3—2
4 Ponudbe pod „S 2322“ na naslov Haasenstein & Vogler, A.—6., Dana] L
V življenju nikdak* več 600 komadov samo gld. 1*65.
1 kras 10 pozlačena preciz. ura z verižico s 3 letnim jamstvom, 1 moderna svilena kravata za gospode, 2 fina žepna robca, 1 prsta a za gospode z hnit. biserom, 1 elegantna broša (novost), 1 par gumbov z imit. briljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentirano zapono, 1 album 10 najlepših slik sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 nikel-nasti tintnik, 20 vatnih dopisovalnih predmetov in še 500 raznih predmetov za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo gld> 1*95. Pošilja proti povzetju, ali če se denar naprej pošlje	3—2
Duo. cen. razpoSiljaloica, f Lsst, Krako? 4S3.
Kar ne ugaja, se zamenja.
dobi trajno delo pri	3—1
g. Ferdo Primožiča. Cjubljana, JtilierjeV« nlice 5.
Mizarski pomočniki
doba takoj trajno dalo pri
Matija Baver, mizarja V gtcblftt na jtfVaflettt.
Y O gospodična, saj' boste iztrgali budilni zvonec!
k š Kaj pa je tako nujnega ? — Oh, m:lostiva gospa se je.
.	vrnila s ponočnim ekspresnim vlakom in je tako pre-
t F	hlajena, da ne more izpregovoriti niti besedice. Zara-
kU ditega moram hiteti sredi noči v lekarno po Fayeve prave sodonske mineralne pastile, da bo jutri zopet “ F	zdrava. Fayeve prave sodenerke so ji že med potom
^ f	pošle in druge je pa pozabila kupiti, sicer, pravi, bi se
ne bila mogla prehladiti. Dajte mi torej takoj tri škat-
V	ljice! — Fayeve prave sodenerke veljajo K 1-25 škat-
a d	ljica in se dobivajo po vseh lekarnah, drogerijah in
trgovinah z rudninskimi vodami. Glavno zastopstvo za * F	Avstro - Ogrsko:	(1)
W. Tb. CoBtzcrt, Dunaj, XII, Bdgbofcrstrass« 6.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, 116 zahtevajte pn trgovcu kar na kratko Zavitek ali Zabojček * Cikorij etemveč določeno Znamko:
$2^ Franck
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, k^ti naŠO zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja.
.ixMs* -•> mir.
Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon it. 1B3.	v	Ljubljani	Telefon	št*	163.
priporoča svoje
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI
ICH OIEN
Listek.
Ham Kirchsteiger:
Pod spovednim pečatom.
Z avtorjevim dovoljenjem poalovenil E. Kristan.
Dalje.
A sedaj je bilo treba kuhati. Kaj tako dobrega, kakor kuhajo v samostanu, seveda ne more ponuditi svojemu gostu; česar ni bilo, je morala nadomestiti dobra volja. Še pred kosilom je prišel stari diurnist v o,b-nošeni suknji. Kako je ogledoval gospo-jinskega župnika! Ali to ni bil oni župnik, kateremu ni mogel pred mnogimi, mnogimi leti, ko je ponesrečil na vseučilišču, vrniti iz novčiča. Na obraz onega župnika, na katerem je bila jasno zapisana lakomnost, ni mogel nikdar pozabiti. Še danes pa mu je bilo žal, da ni mogel videti onega obraza takrat, ko je dobil župnik polnovčič, ki mu ga je bil takrat poslal v nefrankiranem denarnem pismu. Naglo, da ne bi moral čakati na zahvalo, je vročil začudenemu župniku Hercogu pismo za svojega brata, ki je imel dobro in uplivno službo v neki tiskarni v Solnogradu. Tudi brat je seveda protestant, ali katoliškemu duhovniku se zato ni treba bati ničesar; ta brat že poskrbi, da dobi župnik primeren zaslužek.
Še je držal Hercog pismo vpraševaje v roki, a zgovorni mož je že izginil.
Tako dobro kakor danes ni kosil župnik, odkar ni več sedel pri mizi svojih staršev. Ne pri bogato obloženi škofovi mizi, ne v mramorni dvorani ne bi bil mogel jesti tako dobro, kakor pri enostavnem družinskem obedu protestantovskega župnika. Še jedi je slajšala družinska sreča in vsi so se najedli pri nebogatem kosilu, kajti ljubezen je sedela med njimi.
Dan poprej ob enaki uri se je bil oziral utrujeni potnik pol upanja po krasnem samostanu v dolini. Tukaj je mislil najti mir za svoje trudno srce. In našel ga je, a ne v bogatem samostanu, temv,eč v siromašni hiši priprostega delavca, ki ni bil niti član njegove cerkve.
Prav ob tem času so klicali tudi danes zvonovi samostanske cerkve na večernico, ko je spremljal čevljar svojega gosta na kolodvor. Rad bi ga bil imel še nekoliko dni pri sebi, toda zaman; siromak ni hotel obremeniti siromašne družine.
Ob cesti na kolodvoru je bila ubožnica in ravnokar je izstopil pater Oto skozi nizka vrata.
Skoraj da se je ustrašil, opazivši oba moža. Potem je stisnil župniku roko z ne-izrečno žalostnim pogledom. Dejal ni ničesar. Potem je odšel. Govoriti ni smel. Prelat mu je bil strogo prepovedal, govoriti z izgubljenim sinom cerkve. Cerkvena pokorščina napram duhovnemu predpostavljenemu mu
ie nalagala to težko žrtev. Edina beseda bi bila smrten greh.
Tudi mudilo se mu ie, da pride pravočasno v cerkev k petju na koru. Bil bi greh, ako bi zamudil to.
A ko je hitel, ves zasopihan, po hribu proti cerkvi, si ie obljubil, da bode molil za svojega ubogega učenca.
Čevljarju pa ni prišlo niti na misel, da bi molil za svojega spremljevalca, ker mu je kupil vozni listek do Solnograda in naskrivaj vtaknil nekoliko kron župniku v žep.
Vlak, ki je pridrdral in glasni klici sprevodnikov so skrajšali slovo, ki pa je bilo tem bolj prisrčno.
Žalosten, kakor da se je poslovil z ljubim bratom, je gledal mojster za vlakom, žalosten se je vrnil počasi v svojo delavnico. Ta mož mu je bil prinesel mnogo sreče; njemu ima zahvaliti, da bode poslej ena vera v njegovi družini. Tuj pater iz samostana je naredil iz njega že skoraj katoličana ; le še tri dni, pa bi se bil iskrenega srca odrekel veri svoje ljube matere. Pravočasno je še čital katoliški list, iz katerega je hladno dihala brezsrčnost. Še pravočasno je našel ob samostanskem zidu napol otrpnjenega {katoliškega duhovnika, ki ga je bila zavrgla neusmiljena cerkev. Sedaj ostane lahko zvest veri svoje matere; tudi njegova ljuba žena mu bode sledila na njegovi poti v nebesa. Ta župnik je poučil tudi njo, ne da bi bil moral izpregovoriti leg besedo; sedaj je izpoznala tudi ona, da je ljubezen do bližnjega edina prava pot Gospoda.
XXIX.
V tem je hitel vlak z župnikom dalje in dalje. Njegov nauk je: Naprej in naprej in kdor zastopi pot napredku, njega povozi brez usmiljenja. Z dogmo in*s kazuistiko se mu nefpride do“živega; ob vseh takih rečeh žvižga in se pelje mimo in hiti naprej in naprej!
Na deski ob vozu stoji sprevodnik, socialni demokrat, in se smeje ljudem, ki so zamudili vlak. Socialni demokrat kuri stroj, socialni demokrat drži navor in ravna lokomotive let. Naprej in naprej! Ljudje na postajališčih pa preklinjajo napredek, ki ni hotel počakati nanje, da bi bili izmolili rožni venec do konca. A v tem ko kolnejo, odsopiha že drugi vlak za njimi; vselej zamude pravočasni vstop.
Župnik ni imel mnogo časa, da bi se bil vdajal takim mislim. Stopil je k oknu, pa se ni mogel več, ločiti. Pokrajina, po ka: teri je hitel vlak, je bila vsak čas krasnejša, kakor pravi raj, gorovje se je približevalo progi, jezero se je razsvetilo v poslednjih žarkih zahajajočega solnca, hribi so se temnozeleno pobarvali, le pravljični Podhrib in večni sneg na Visokem Gelu se je dičil v hladni purpurni bleščobi, ko je vlak zapeljal v postajo Solnograd.	prih.
AlIeinechterBalsam
aus du Schutztngel-Apothcki d as
A.Thierry in Pregrada b(i RoMtich-Siiiu bruni.
Vsaka ponaredila in ponatis je kaznjivo.
Edino pravi
TM«rry«V balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K>	52—30
Thi«rryeVo cetttifolijiuo mazilo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam i. t. d., 2 lončka K 3-60. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar.
Tl dve domači zdravili sta povsod
znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila se naj naslovljajo na:
Lekarnar llkierrjr Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in frank o.
iS&5SSSaSS9S3S&9SS9SSflS5SB
S	KAVARNA
g	,Unione‘
K	preje ,Tedesco‘ v Trstu
55	se priporoča cenjenim sodrugom najtop-
leje. Na razpolago so vsi važni in slo-M	venski, italijanski in nemški listi. Vse
•9	pijače poceni. Napitnina je izključena.
POZOR!
ir Za
dobi vsak krasno remontoir pežno uro, «Gloria»-srebro, sistem Roskopf patent, anker kolesje, 30 ur idoča za kar se 2 leti jamči, z SO. Urbacli,
P070RI
K 2 50
lepo pozlačeno, Pancer verižico, samo za K 2*50 3 komadi z verižicami K T'—.
Razpošilja po povzetju tovar. zaloga švicarskih UT 24—14
Krakov fit. 60,
met
iPSSr
©
f>rDa dornacs sloiAcrjska piLtaiJaros (5. ^tierjcLJil} dedičci
in ■	| l 1	|	m	ii	V,	.	pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu
»LJ UltlDnanii I/L/OITOL/C tJliC£ 5T. 1 2 'n spoštovanim gostilničarjem ovoja novo varjeno, primano J -I ' '	I	Uborno pivo v sodcih in steklonioah.	■■■■-
Ustanovljeno leta 1855. *#****#*###****#***##»****#»*#****»*»##*****»’***.**»******#****#**##*# Številka telefona 210.
Iidajatslj id odgovorni urednik Fran B a r H
Tiska Iv. Pr- Lampret v Eranm