hhaja razen nedelj In praznikov ==» v »tak dan opoldne. Dredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6, 1. nadstr,, Učiteljska tiskarna. == Rokopisi s« ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ■= za hst so poštnine proste. = Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po poiti 'z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15'—, za četrt lela K 750, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni ob* javi po dogovoru primeren popust Ste v« 45. V Ljubljani, sobota tine 23. februarja 1918, Leto II. Mirovni cilji proletariata. Govor sodruga dria. Adlerja v posl. zbornici. Drugi dan razprave o proračunskem provizo-riju je unei satirug Ur. Amer sieaeči govor: Živimo v easu, ki je polen odločitev. Cas te tako nasičen z dogooki, iti poae arug drugega tako, oa dostikrat to, kar je bila se včeraj dnevna zanteva, že danes odplavijo d-o-guulki. Med tem ko govorimo tukaj — misiiim aa o proračunskem provizoriju ■— a nihče se še ni dotaknil te zadeve (veselost) — r tem ko govorimo o miru z Ukrajino, o velikem razburjenju in velikem sporu, ki izhaja iz tega miru, nas je dohitela vest, da sicer mir z Rusijo še ni smenjen, aa pa so vsi predpogoji zanj izpolnjeni. V brezžičnem brzojavu ruske vlade je izraženo pritrjevanje k miru od ruske strani. Sedaj maramo počakati, kaj da se zgodi od nemške strani. Nemška vlada ni odgovorila na izjavo ruskih ljudskih komisarjev, da smatrajo 'vojno za končano, s tem, da bi odpoklicala svoje armade, temveč je odgovorila nanjo s prodiranjem, izjavila je, da niso končana le mirovna pogajanja, temveč da je tudi premirja konec. Zbudila je najsilnejši šum, da so jej bile težkoče, ki so se pojavljale v Litovskem Brestu, dobrodošel povod za prodiranje in za to, da zasede večja, doslej ruska ozemlja. Želim, in vsakdo izmed nas mora to želeti, da ne nadaljuje nemška vlada te poti, da prekliče svoje prejšnje pogoje in da ne nadaljuje vojnih operacij dalje proti Livoniji, Estlandiji in v notranjost Rusije. Priznavam, da za enkrat še dvomim, da bi miti poosebljeni militarizem in imperializem ne bil zmožen takega zločina, za enkrat nočem verjeti tega, toda oči ne smemo zapirati pred dejstvom, da obstoja sum, da bodo vojaške sile svoje osvojevalne namene zasledovale še dalje. Za nas izvira iz tega kon-skvenca: pri tem ne sodelujemo! (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Morda pridejo k nam še s to zahtevo, da damo svoje državljane za nadomestilo na zapadu. J are: To se je že zgodilo! Dobil sem pismo! Dr. Adler: Nisem tako dobro poučen kakor vi. (Veselost.) Ljudje smatrajo vsa časopisna poročila za sveto resnico, če tudi ni ena beseda resnična. Ati le slutite, kaj vse se nalažejo? Predvčerajšnjem zvečer je bilo citati v vseh večernih listih, kakšna^ viharna diskuzija je bila v klubu nemških socialnih demokratov med Seitzovo smerjo in Rennerjevo. Niti ena beseda ni resnična, vse od prve do zadnje besede zlagano, izsesano iz prstov. Tudi ljudje na bojišču lažejo ali pretiravajo. Niso vsi širokoustneži oproščeni od vojaške službe. (Živahna veselost.) Saj priznam, da bo to najbrže res. Toda za nas je važno, da se ne udeležujemo politike, ki je začela z zavrnitvijo mirovnega stanja, čeprav ne miru z boljševiki in .ki je privedla za enkrat do prodiranja, da se je ne udeležujemo niti posredno, niti neposredno, niti kc t taki, da bi imeli kako korist od nje, če je sploh mogoča tuikaj kaka korist, niti kot nadomestilno moštvo. Grof Czernin je bil pred kratkim razkladal, da smo pripravljeni in obvezani na samo obrambo predvojne posesti Nemčije in ker so tudi Nemci pomogli pri obrambi naše predvojne posesti, je to popolnoma naravno. Toda prav nobenega povoda nimamo, da s krvjo naših državljanov sob ranimo ono, kar hočejo osvojevalni pohlep, imperialistični načrti majhne manjšine v Nemčiji (pritrjevanje pri socialnih demokratih) in dn s tem zavlačujemo končni mir v negotovost in da žrtvujemo našo kri za popolnoma tuje namene. Verujem in Pričakujem, da niti med nemškimi strankami, ki se zavzemajo z največjim navdušenjem^ za nemško solidarnost, ne bo mislečih ljudi, ki bi bili za to sedaj, ko je dosežen vojni cilj na vseh straneh. Saj nismo hlepeli po osvojevanjih, vodili smo čisto obrambno vojno. Za to imamo uradne dokaze in iz najvišjih ust v vsaki deželi, kjer le imajo kaj takega, avtentična sveta zagotovila. (Veselost.) Nismo šli v vojno, da bi osvojili Flandrijo ali da jo rešimo izpod belgijskega jarma, tudi ne, da bi osvojili ruske province, najmanj pa smo poklicani, da bi bili orožniki za vzdržavanje reda na vzhedu. Nismo za to poklicani in bi napravili zločin nad dosego niru za bodočnost, če bi se vmeŠevali v spore, izvirajoče iz ruske revolucije. Toda za to, da bi mi napravili red — to ve bog — žal, ne moremo doprinesti nobenega usposob-Ijenostnega dokaza. Ce je treba napraviti v Rusiji red, tedaj moramo prepustiti to že ruski revoluciji, da napravi red z boji, s težavami, da celo s prelivanjem krvi, oni red, ki odgovarja volji tam prebivajočih narodov. Marsikaj ni v Rusiji tako, kakor nam poročajo. Laž je danes patriotična krepost, to se pravi, da se izvršuje mnogokdaj patriotizem, če ne more dobavljati armad, z lažjo. Tudi to je dobro plačana oblika patriotizma. Da se zgražajo nad nedokazanimi grozotami, ki jih je pripravila ruska revolucija na svet, nad neštevilnimi ljudmi, ki so bili baje umorjeni, imajo oni najmanj povoda in pravice ki so prinesli to vojno nad nas in io pozdravili. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Nismo v položaju, da bi. odgovarjajoč resnici in z dobro vestjo, našo brezmadežno metodo ju-stic-e, naše brezmadežno postopanje z narodi, ki žele drugačno razmerje naprann državi, kakršno imajo sedaj, ponudili ruskim strankam kot vzorec. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih. Klic: ThaierholU Nič ni hujšega, kakor če izvršujejo revolucionarne metode uudje, ki niso revolucionarji, temveč reakcionarcL Tudi če pride do miru z vso Rusijo, moramo zahtevati od vlade, naj se skrbno čuva vsega, kar bi izgledaiio kakor vmešavanje v zadeve narodov, ki prebivajo na Ruskem; Še pred ne-ik.su dnevi smo imeli neskaljeno veselje nad Ukrajino, kakor nad vsakim koščekom kruha, ki pride v hišo. Videli ste, kaj da je nastalo iz tega. Padla je slana v pomladanski noči. Nadarjenost, poravnavati narodne spore,. je videti zelo redka; morda to tuoi od zunaj ni mogoče in Poljake so hoteli res zadovoljiti, toda kaj je nastalo iz tega? Govor poslanca Da-szynskega! Mi nemški socialni demokratje od vsega začetka nismo mnogo zaupali avstrij-sko-poljski rešitvi. Zato smo bili vložili interpelacijo, v.katerej smo izvajali, da obstoji velika nevarnost za nadaljnje posledice take rešitve,, ker dopušča hotienzollercem, da stopajo v konkurenco s habsbiiržani. Nismo bili za avstrijsko rešitev poljskega vprašanja za to, ker je ta rešitev poljska. Nasprotno, če bi bila čisto poljska in sicer popolna rešitev, bi bili pritrdili z vnemo, prav tako kakor pritrjujemo čisti in popolni rešitvi ukrajinskega vprašanja, ki pa tudi ni še na koncu vseh dogodkov. Zaradi česa smo ugovarjali avstrijski rešitvi poljskega vprašanja, ni bilo to, kar je na rešitvi poljskega, temveč to, kar je avstrijsko poljskega. Zdelo se nam je, da je ona vera Poljakov preoptimistična, da je ta rešitev pot k njihovi narodni sreči in njihovemu narodnemu miru, dalje smo menili, da je za tako rešitev potrebno tudi to, da se pritegnejo še drugi narodi, ki tvorijo skupaj Avstrijo in niso bili v dvomih, da bo imela avstrijska rešitev poljskega vprašanja tudi za nas neprijetnosti. Takrat nismo mislili, da pride do takih bolečin pri vseh onih strankah, ki so mislile, da se izjalovi ta načrt. Čeprav razumevam bolest Poljakov nad tem, da se jim. vzaime kos njihove dežele, kakor zatrjujejo, čeprav razumevam, da razvijajo že takorekoč vnaprej visoko stopinjo razburjenosti, preden je še jasna rešitev tega vprašanja, vendar moram reči, da me pri vsej stvari najhujše boli to, da so Poljaki večine strank doli do socialističnih vrst to vojno — nočem reči povzročili — ampak da so jo videli, želeli in pripravljali. Nočem reči, da je to sedaj pravična kazen, kajti Poljaki, kakor mi vsi, so s to vojno čezmerno kaznovani. Ce bo sklenjen mir, še ni končano vse. Najprej moramo imeti splošen mir, prej ne pridemo dn- reda. Oh tej priliki pa pride še enkrat razprava o mnogih vprašanjih, zlasti o vprašanjih mej. In tretjič, če nam pripovedujejo, da mera postaviti nemška armada med Rusijo in Nemčijo kordon, da ne pridejo boljševiške misli preko meje, tedaj lehko le-rečemo: armade in polki so za mnogo stvari koristne, toda za eno so nerabne, da bi zadrževale misli. (Veselost.) Gotovo je to, če je razširitev teroristične misli mogoča, da se ne zmanjša vera na moč z uporabo sile armad. Zato tega pohoda na vzhodu ne moremo smatrati niti za nacionalno, niti za kulturno potrebo. Če hočete uganjati kulturo z iztrebljenjem strahotnih terorističnih metod, tedaj se spomnite angleškega pregovora: ljubezen do narodov naj pričenja doma! V tem oziru imajo Nemci in imamo Avstrijci mnogo opravka, in kadar končamo, se hočemo razgledati po tujini. Z vso odločnostjo smo proti temu — naj postane iz današnje mirovne izjave karkoli — da se porabi naša kri, naše vojaštvo za vmešavanje na katerikoli način v Rusiji. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Ce navajajo, da smo sklenili »krušni mir«, tedaj ne ve nihče boljše kakor socialni deroo-kratje, kako krvavo potrebujemo kruha. Grof Czernin — to je njegova zasluga — je storil svoje najboljše, da se približa miru in gotovo je, da resnično potrebujemo kruha. A ne le danes in jutri in pojutrišnjem, temveč tudi pozneje. Toda edina metoda, po katerej pridemo do stalnega kruha, je splošni mir. In vse, kar zadržuje ta splošni mir, 'kar omogočuje obnovitev vojne, vsako poseganje v notranje ruske razmere ni le proti miru, temveč trajno tudi proti kruhu. čeprav tako silno potrebujemo kruha in kakor bi z r.ajvečjim, veseljem »ozdravili, če nam bi bilo pomagano preko bede te vojne z dovozi cd zunaj, vendar moramo kar najresnejše svariti pred tem, da bi z vojaškimi akcijami posegali v spor med Ukrajinci in Veliko-rusi. Verujem in upam, da izvrši razumnost ruske revolucionarne vlade kakor tudi; ukrajinske vlade to, da se doseže poravnava in potem se pride tudi lažje do poravnave s Poljaki. In morda bi bilo tudi od nas zelo pametno, če bi dejali: sedaj odidemo, poravnajte to stvar med seboj. Vsekakor bi bilo to pametnejše kakor to, da imamo zasedeno deželo in svojo deželo v trajnem nemiru. Interpelacija, vložena, včeraj od socialnih demokratov, ni daaes morda več času pri- 1 meraa, ker ne vemo, kaj pumenja ^novejši i ruiki mir. Ne poznamo tako natančno zaiuev, j ki jih je bila postavka četverozveza v Litovskem brestu in katerim baje pritrjuje sedaj tudi ru&ka vlada. Kajti zapisniki o pogajanjih so bili zelo nepopolni in zato ne vemo, če niso pustaie zaliteve nase interpelacije zopet aktualne. Gotovo je pa to* da mora naša viada, če pride do miru ali do stanja, podoonega miru, načeti z vso energijo posamezne doiocoe o od-nosajih med našo državo in med rusko in ukrajinsko. To je pred vsem vprašanje jetnikov. Ogrski ministrski predsednik je povedal, da izdamo za naše ujetnike vsak mesec štiri miljene kron, toua položaj je tak, da dansko poslaništvo v Petrogradu, ki se požrtvovalno trudi za naše ujetnike, ne dostavlja prav lehko denarja. '1 udi to ni nobena tolažba, da smo brali v nekem dekretu, glasom katerega so vsi -ujetniki svobodni, Zantevamo od viacie, da se z vso vnemo zavzame za povrnitev naših ujetnikov in za povrnitev ruskih ujetnikov in jo vprašujemo, če m že prišel čas, da se pošljejo starejši letniki z bojišča domov. Mir se vedno bo-ij približuje, a vojakov potrebujemo vedno vec. »Kanonenfutter« je že poraoijen do visoke stopnje. Vojni moloh je pa tudi lačen, jemlje najmiajše, a tudi ne prezira najstarejših. Kosti starcev in meso otrok, vse mu je dobrodošlo. Ali nekaj se pa mora vendar prihraniti s tem, da je osvobojena vsa vzhodna fronta od potrebe, da bi imela veliko armado. Mislimo, da je popolnoma mogoče, da se odrečemo razmerju, oktrojiranemu po cesarski odredbi, da ostajajo za vojno službo nesposobni ljudje, tudi če se jih spozna za sposoone, še dalje na bojišču. Cas bi bil, da se pošljejo nad AZ let stari črnovojniki domov. Ker imamo debato o proračunskem provi-zoriju, se pričakuje, da določijo socialni demokratje svoje stališče napram njermu. Izraziti moram svoje začudenje, da so mogli verovati veliki časnikarski politiki, sploh politiki v tej zbornici, da bodo glasovali socialni demokratje za predlogo, ki je obtežena s šestimi miljarda-rni vojnih kreditov, in to v trenutku, ko ni niti figovega peresa več za prikrivanje, kajti trenotek obrambe manike že dolgo, od predvčerajšnjem popolnoma, ko je zapusti! zadnji ruski vojak Galicijo in avstrijska tla. Domovina, potrebna obrambfe, ne potrebuje te obrambe nič več in tudi ni več v nevarnosti. Z vojno torej lehko nehamo, za tuje namene se nočemo vojskovati. Tudi pedi nemške zemlje ni več, ki bi bila danes še v nevarnosti. Samoposebi je torej umevno, da ne moremo glasovati za proračun. Tega ne moremo storiti, ker nimamo nobenega veselja, da bi prevzemali le od daleč politično ali moralično odgovornost za vojno, njen začetek, njeno vodstvo ob mejah in v zaledju. Ne moremo tega in tudi ne bomo storili tega. Postaviti prognozo o naših avstrijskih razmerah je težko, toda. našel se bo že izhod. Lehko se dobi provizorično za štiri mesece preračun, ali države ni mogoče provizorično vsake štiri mesece reševati. Potrebno bo, da se snidemo in skupaj razpravljamo, če ni mogoče najti skupno formulo, ki zagotavlja samostojnost vseh narodov in vendar omogočuje skupno življenje o potrebnih stvareh. Le taka vlada, ki nin.a glede tega le določenih predlogov ali kakršenkoli načrt za posvetovanje, temveč vlada, ki ima tudi voljo, moč in energijo, da privede to( misel do zmage, le vlada, ki ne živi le od tega, da reče, saj imamo končno še bajonete, le taka vlada si bo pridobila trajno zaupanje narodov. Vlado spominjam tudi na to, da je obljubila pri obravnavah ob stavki, da razveljavi rrfflitarizacijo obratov in da pride drugačen red. Gotovo ne pride nič idealnega namesto sedanjih razmer, toda socialni demokratje hočejo vsaj to, da se odpravi sedanje nevzdržljivo stanje in sicer prej ko mogoče. Eno morda lehko upamo, da se približamo z ruskim in ukrajinskim mirom splošnemu miru. Ogrožitev miru v tem trenotku vsled razmer v Rusiji bi bila tem hujša, ker se ravno sedaj ojačujejo mirovne stranke po vseh deželah, da pride vendar že svet v stanje, da lehko zakliče: mir! (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.) Politični pregled« = Nov ruski mirovni predlog. Iz Berlina poroča c. kr. korespondenčni urad dne 22. februarja: Ruski kurir, ki je predvčerajšnjim pasiral nemško fronto, je dospel sinoči v Berlin ter je izročil mirovni predlog petrograške vlade. Listina, ki dobesedno soglaša z znano brezžično brzo-javk-o, je porHisana od Ljenina in Trockega. O vsebini nemškega odgovora se vrše posvetovanja. Med tem je državni tajnik dr. Kiihlmann preko Dunaja odpotoval v Bu-karešt. Kakor poroča »Norddeutsche allge-meine Zeitung«, se prično nova pogajanja z Rusijo še le čez nekaj časa. Poprei bo državni tajnik vodil pogajanja z Rumunijo. »Lokalan-zeiger« poroča, da bodeta grof Czernin in dr. pl. Kiihlmann posvetovanja v Bukareštu pospešila, da se čim prej pojasni razmerje z Rumunijo. == Avstrijski minister za prehrano HBfel* je odstopil. Kandidata za to mesto sta generalni major Lendler in HezijsM deželni glavar gtot Larisch. = Kazen za poljske manifestacije. Iž Varšave se poroča: Nemške oblasti so mestu Varšavi naložile kontribucijo 250.000 mark kot kazen za zadnje demonstracije. V Czenstocho-vu, Lodzu in Lodzlavku je proglašeno obsedno stanje. ,. . . = Nov generalni guverner na Poljskem. Iz Lublina se uradno poroča: General infante-rije Anton LipoŠčak je po najvišjem ukazu prevzel vodstvo generalnega guvernementa na Poljskem. = Krakovski mestni predsednik umri. Mestni predsednik v Krakovu, državni in deželni poslanec dr. Julij Leo, je 21. februarja umrl. d — Pruska volilna reforma* V odseku za volilno reformo pruske poslanske zbornice je bil z 20 glasovi proti 15 glasovom sprejet predlog konservativcev glede pluralne volilne pravice. Odsek je nadalje odobril uvedbo volilne dolžnosti. Proti predlogu so glasovali socialisti in Poljaki. = Švedska in finsko vprašanje. V Švedski poslanski zbornici je ministrski predsednik Eden predvčerajšnjem odgovoril na interpelacijo levičarkega socialista Wenerstroema glede stališča vlade glede vprašanja švedske intervencije na Finskem. Eden je izjavil, da Švedska nikakor ne namerava izvesti kako oboroženo intervencijo, če ne bodo ogrožene švedske pravice. Široke plasti švedskega ljudstva se protivijo taki intervenciji. Tudi dobave orožja in municije iz švedskih zalog vlada ne more dovoliti. Švedska se ne da zaplesti v državljansko vojno na Finskem. Švedska — je izjavil ministrski predsednik — je poskušala z mirno poravnavo na podlagi popolne samostojnosti Finske, a finska vlada v Wasi je tako posredovanje kot nesprejemljivo odklonila. S tem je možnost mirne poravnave izključena. Vodja desničarskih socialistov Branting je stališče vlade odobraval v prepričanju, da bi švedsko vmešavanje v finske zadeve ne rodilo dobrega sadu. = Amerika priporoča napad na Pulj. Njti-jorški »Tribune« se poroča iz Washingtona, da* je Amerika v vrhovnem vojnem svetu v Versaillesu nasvetovala, naj ententa izvrši ljuto ofenzivo na zapadu in napad na vojno pristanišče Pulj. = Izmenjava ujetnikov z Rusijo. Wolffov urad poroča :Par dni predno je nemška komisija zapustila Petrograd, so ruski zastopniki podpisali dogovor med Rusijo in Nemčijo tičoč se vrnitve civilnih ujetnikov. Vrnili naj bi se najprej civilni ujetnik Vzhodne Pruske, ženske ter moške osebe v starosti do 16. leta te nad 45 let. Nemška vlada je dogovor odobrila. Dnevne beležke. — Industrija z rdečimi in modrimi svinČifl- ki spada menda tudi v vojno industrijo. Tovarnarji se sicer javno ne hvalijo, toda če bele lise po časnikih upoštevamo, se lahko uverimo, da teh svinčnikov razmeroma jako mnogo porabijo naši — ne, državni cenzori. črtajo in Črtajo, kakor bi jim to delalo veliko zabavo. Če nuš poslanec kaj govori v državnem zboru, poslanec, ki smo ga izvolili, tedaj ne smerno vedeti, če naši zaupniki povedo svoje mnenje, kako naj bi se ozdravile nevzdržne razmere, tudi to ni za nas, če ponatisnemo kakšno vest, ki se nam zdi markantna, iz drugih listov, tudi te ne smejo brati navadni čitatelji, če študiramo in razmotrivamo o logiki naših diplomatov, ki vodijo našo srečo in usodo v tajnih obravnavah in »diplomatičnih« govorih, jih morama sprejeti kakor sveto pismo, če pa ne, smo grešili in utegnemo biti izdajalci. Da smo bedaki ki ničesar ne vemo in ne razumemo, to vemo, zato naj nam cenzura oprosti naše velike grehe, ki bi jih če bi nje ne bilo v svoji nezavesti storili. Vidimo pa nekoliko naprej, bojimo se za vojno industrijo svinčnikarjev. Zakaj, če bo šlo tako naprej, ne bodo zadostovale več debele' črte po tiskovinah. Treba bo poseči dalje. Vse misli, vse načrte, bo treba prečrtati že v možganih. Vse državljane bo treba temeljito preiskati, odpreti njih lobanje in izrezati in izpraskati že iz možgan vse slabe in logične misli in ideje. Takrat pa — in tega se bojimo — bo vojna industrija svinčnikov propadla, ker bodo za to opravilo rabili cenzorji železne grebljice in nože, vrhutega bodo morali študirati tudi medicino. Smili se nam industrija, še bolj pa vojni dobavitelji, ki bodo s tem ob dobrodejne lepe in poštene dobičke. Toda na vse zadnje: logika in nepotrebne misli to je še večje zlo. — Sprava med S. L. S. in Slovensko kme-tiško stranko. »Slov. Narod« ve poročati, da se vrše pogajanja med S. L. S. in S. K. S. zaradi poravnave. Baje so še že precej zedinili, sklenili so spravno resolucijo, le osebna vprašanja še niso rešena. Dr. Šušteršič in dr. Pegan sta obsojena, dra. Lampeta pa h-očejb pripadniki kmetiške stranke imeti tudi v novi obnovljeni enotni Slovenski Ljudski Stranki. To je skoro naravna posledica. V obeh taborih so bili duhovniki, ki je v prvem trenutku razkola niti zavedali niso. Spor je bil v izvršilnem odboru, imoč stranke pa sloni na duhovništvu in v interesu cerkvene organizacije in nje politične moči je, da ostane stranka enotna, Razkol je' bil Stran 2. NAPREJ. Štev. 45. torej le epizoda osebnega boja, ne pa posledica različnih načel. In prav je, kar spada skupaj, naj bo skupaj, interesi klerikalnih strank so povsod enaki. — Čudno postopanje deželne komisije za preskrbo vpoklicancev. Invalid v kranjskem okrajnem glavarstvu se je vrnil domov 30. aprila 1917. Priznana mu je 30-odstotna dela-nezmožnosti. Takoj ob njegovi vrnitvi je ustavil c. kr. davčni urad izplačevanje preskrbnine ženi, zahteval vojaške dokumente in plačilno polo, da jih pošlje c. kr. deželni komisiji, ki bo nadaljnje ukrenila. Potem sta čakala z ženo do avgusta meseca. Takrat je žena prošnjo ponovila in priložila zdravniško izpričevalo in potrdilo župana, da je bolna in brez imetja ter da soprog ni sposoben za delo. Zopet je žena čakala do novembra; takrat je šla sama h komisiji, toda tem so ji povedali, da treba še čakati. Vložila je potem še trikrat prošnjo in prosila, naj vendar rešijo prošnjo ali povedo, če še kaj manjka, ali zakaj ne dajo nobenega odloka, da bi se vsaj pritožila na višjo instanco. Toda vse nič ni pomagalo. Komisija ni v desetih rnesecih ne rešila prošnje, ne povedala, zakaj jo ne reši. To je že neprimerna počasnost, ki se ne da z ničemer opravičiti! Kako naj živita dva bolna dn invalidna človeka z 22 K invalidnine na mesec? In niti bi po zakonu že ne smeli ustaviti preskrbnino, zakaj omenjana žena je v zmislu zakona z dne 12. junija 1915, št. 162 drž. zak. še vedno opravičena do nadaljne podpore. Tako silno mučiti popolnoma po nepotrebnem bi pa res ne bilo pofreba uboge ljudi, ki niso v bedi po svoji krivdi in imajo vsaj nekaj zaščite v omenjenem zakonu. Taki siromaki so odka-zani naravnost na miloščino dobrih ljudij, sedaj, ko je taka stiska za vse. Pač ne vemo, kako naj opraviči deželna komisija tako kričečo krivico. — Kranjski gorski strelci v Ljubljani. Polk kranjskih gorkih strelcev (orejšmi domobranski polk št. 27) je iz Admonta na Gornjem Štajerskem piemtšfen v Ljubljano. Prva nadomestna stotnija je že dospela v Ljubljano, ostali oddelki slede pozneje, najbrže šele spomladi. Glede premeščenja 17. pešpolka iz Judei burga v Ljubljano se še ni nič dtfmiivnega ukrenilo. — Ruski ujetnik ustreljen. Ko s*a se bili pretečeno soboto posestn ca Marija Petlaj pri sv. Barbari nad Škofioloko in njena služkinja že podali k pokoiu, sta vdrla dva moška v hišo ter začela stikati po živilih. Eten je zagrabil vrečico koruzne moke ter jo je hotel cd.iedf, kar pa je kmet ca preprečila. Na to sta roparja kmetico v sobo zaklen la in iskala v stanovanju, kar bi se dalo odnesti Med tem pa je bi a Mirja P< tlaj ušla skozi okno in poklicala sostde na pomoč. Prišli so s puškami oboroženi, ko sta roparja ravno hotela odnesti nekaj živil. Ker se nista udala, je sosedov sin Pettr Hribernik ustrelil s puško. Eden roparjev se je zgmdil mite v, diugi pa je v temi pobegnil. Oba roparja sta b la ruska ujetnika. — Prehrana slabotnih otrok. Z Dunaja poročajo: Prožet globokega srčnega čuvstva je Cesar predsedniku sku mega urada za p ehrano generalmajorju Lmdw hru ukazal, naj nemudoma prične velikopotezno akc |o v svrho olajšania prebrane slabotnih otrok v A striji in na Ogr-kem. Po cesarjevem naročilu je generalmajor Londwthr st« pil v stik z avstrijsko m ogr;ko vlado, da se Cesarjeva volja čim pi e j izvrši. Visoki finančni krogi so dali v ta namen izdatne svote ra razpolago. Priprave za to akcijo so se že pričela. — Kolodvorska restavracija v Zidanem mostu. Zadnjič je omenjal, da je moral plačati čaj v tamkajšnji restavraciji brez sladkorja po 60 vin. Gospod restavrator nam pojasnjuje v dopisu težkoče in pravi, da je njegova restavracija kolikor le mogoče solidna. K temu omenjamo, da nismo hoteli z notico kaj očitati gospodu restavraterju, ampak smo le primerjali naše razmere z onimi na Hrvaškem, kjer imajo še vsega dovelj in označiti bistveno razliko med obema deloma monarhije. Pri nas je preskrba povsod zelo slaba, tudi še slabša nego v Zidanem mostu. — Na Vič - Olince, Vodmat Itd. Večkrat dobim pisma, kjer mi ueznane osebe razne zanemi-vo8ti o tem ali onem poročajo. Naznanjam, da se na pisma, ki so brez podpisa, ali le označena s podpisi „dober sodrug* — „vai prijatelj* — „drustvenik“ — K. P. — »Več članic* itd. itd, ne morem ozirati. Kdor hoče ali želi, da mu pomagam ali da se vsled moje intervencije odpravi kaj napačnega, ta mi že mora zaupati svoje ime. Če se koga obtoži ali obdolži, tedaj mora obtoži-telj ali obdolžitelj že imeti toliko moškega poguma, da zaup onemu, od kogar pričakuje pomoč, pove: Kdo je in kako se dokaže, kar se namerava. Torej: kdor nima toliko možatosti in zaupnosti, da ne pove kdo je, na tega pisma se ne morem ozirati in jih upoštevati. Anton Kristan. Vojna. Dunaj, 22. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Na ruski fronti so čete armadne skupine Linsingcn vkorakale v Novograd Volimskij. — Šef generalnega štaba. 1 Berlin, 22. februarja. VVolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče. V posameznih odsekih artiljerijsko delovanje in boji z minami. Manjši iz vidni boji ob železnici Ypern-Rculers. Ujeli smo angleško poljsko stražo. V zadnjih treh dneh smo v zračnem boju sestrelili 24 sovražnih letal in 2 privezna balona. — Vzhodno boj išče. V Estlandiji so zasedle nemške čete Hapsal. Prvi estniški polk se je pridružil nemški armadi. V Li verni ji so nemške kolone predrle že onkraj Ronsburga, Wolmara in Spaodaua. Ob slavju prebivalstva so nemške čete vkorakale v Rježico. Od tam so prodirale na Ljuzin. Minsk smo vzeli. Tudi armadna skupina Linsingen je, podpirajoč U-k raji n o v njenem boju za svobodo, znatno napredovala. Pri Novogradu Volinsfce-m smo dobili stik z ukrajinskimi oddelki. Druge kolone prodirajo proti Dubnu. — V on Ludendcrff. Državni zbor. Na Dunaju, 22. februarja. Na današnji seji poslanske zbornice je bilo končano prvo citanje proračunskega provuo-rua. z. o oni i ca je bila zelo slabo obiskana, govorniki govore preti praznimi klopmi. l\a seji je protestiral poslanec ar. benurif proti očitanju viteza ^uigacmka, ki je imenoval benurua »Druckeberger«. behurfi je označil ta izraz za obrekovanje. Uosieuica tega je bila, oa je postal Pogačnik behurtu pnci, drja. Verstovška in orja. lopet računajo S tem, da se bodo neuiiski scciami uem*&ratje vzurievaii glasovanja. Ureuseuma ur. uross se spominja najprej unniega punskega poslanca urja. Leona. Nato govori ministrski preuseuntk b e i a i e r, oa pojasni vojasuj poiozaj na vznouu. izvaja sledeče: Preuvcerajsnjem je izšlo v listin uraono c-bvestilo, ki govori o tam, kje da je seoUj težišče avstro-ogrskin bojmn sil. iz različni! izjav v ueoati pa je posneti, da se je ta vest napačno totmacna. V pojasnita po-uam tri kratke opoui.be: 1. Že ik. feoruarju sem bii izjavo, ua se Avsiro-Ugrska ne uueležuje vojasse ascije, ki jo voui seuaj isemčija proti Rusiji. 2. Avstro-ogrske cete ne bouo vkorasaie v Ukrajino, s katero smo sedaj v prijateljskem razmerju. 3. Kar se pa tiče Ruimumje, obstoji sedaj med Avstro-Ugrsko in Rumunijo premirje, mirovna pogajanja se pricno v prihodnjih dneh. Prosim, oa vzame zbornica to na znanje. Ukrajinec Lewickij izvaja, ua Poljaki, ki seuaj tako kriče o krivici, ki se jim je zgubila v Litovskem brestu, nimajo pravic do Dolinske dežele. Urauna statistika iz 19U9. leta dokazuje, da je tukaj prebivalstvo po večini ukrajinsko. — Leski posianec L ran ta govori v češkem jeziku in izjavi, da bodo glasovali Cehi proti via-di. — Nemški posianec or. iieilinger trdi, da se Poljakom ni zgodila nobena krivica. Poljski poslanci Dembinski, G lab inski in T e r t i 1 govore o holmskem vprašanju in protestirajo proti krivici, ki se je zgodila Poljakom. — Posl. W i c h 11 zahteva od novega ministra za prehrano naj bo energičen proti Ogrom in zlasti proti Cehom, ki baje hočejo Nemce na Češkem izstradati. — Predloga o proračunskem provizoriju se nato izroči proračunskemu odseku, ki mora poročati v treh dneh o tej predlogi. •Prihodnja seja v torek. Zadnje vesti. Cesar Karl v nemškem slavnem stana. Berlin, 22. februarja. Cesar Karl je bil danes v nemškem glavnem startu v svrho razgovora o dnevnih vprašanjih. V cesarjevem spremstvu je bil šef generalnega štaba general pl. Arz. Razgovora sta se udeležila razen nemškega cesarja tudi Hindenburg in Ludendorif, Skupni ministrski svet. Budimpešta, 22. februarja. V nedeljo se vrši skupen ministrski svet, ki bo razpravljal o vprašanjih prehrane. V prvi vrsti se bo ministrski svet bavil t zahtevo avstrijske vlade glede preskrbe z mesom in mastjo, iz ogrskega parlamenta. Budimpešta, 22. februarja. V nadaljnji debati o proračunskem provizoriju je govoril poljedelski minister grof Serenyi, ki je naznanil, da se objavi jutri naredba, s katero se na novo urede maksimalne cene za žito. V prvi vrsti se podraži cena fine moke. Minister izjavi, da sta mu pred očmi dve nalogi: zvišanje produkcije in inavguracija dobre socialne politike. Ogrska bo zmožna prenašati vojna bremena, če se poljedelska produkcija primemo zviša. Poslanec grof Batthyanyi se je izjavil proti carinski uniji z Noiijčijo, ki bi lahko postala nevarna za Ogrsko, pozdravlja pa posestno politiko vlade, ki bo omogočila malemu možu, da pride do zemljiške posesti. Grof Batthyanyi odobrava vnanjo politiko grofa Czernina, boji , se pa, da se Poljakom zgodi velika krivica. Iz izjave ministrskega predsednika S^idlcrja črna upanje, da bodo pogajanja med Poljaki in Ukrajinci privedla do uspeha, ki bo zadovoljil obe stranki. Nemški državni zbor. Berlin, 22. februarja. Nemški državni zbor je na današnji seji odklonil nujni predlog neodvisnih socialistov, naj se poslanec Ditt-mann za dobo parlamentarne sesije izpusti na svobodo. Mirovna pogodba z Ukrajino je bila z dodatnim predlogom vred z vsemi glasovi proti glasovom Poljakov in neodvisnih socialnih demokratov odobrena. Izid glasovanja je pretežna večina zbornice pozdravila z živahnim odobravanjem. Polkovn'k Repinpton ohsofen. London, 22. februarja. Reuterjev urad poroča : Polkovnik Repington ni izdajatelj časopisa »Morning Post* Ovynne sta bila zaradi članka naperjenega proti ministrskemu predsedniku Llo-ydu Georgeju obsojena vsak na 100 funte v ster-lingov. Aprovizacija. Premog na rumene izkaznice (za štedilnik). Na izkaznice za Vil. okraj: a) pri gosp Tavčarju, Dunajska cesta, in scer: na št. 1 dne 23 februarja dop.. na št. 2 dne 23 pop., na št. 3 25. (lop., na štev. 4 dne 25. pop.; b) pri g. Tieotu, Cesta na Rudolfovo žeiezn co, in sicer: na št. 5 dna 23 ftbiuaria dop., na štev. 6 dnr 23 pop., na št. 7 dne 25. dor» , na t, 11 dne 25. p« p. — Ni izkaznice za VIII okraj: b) pri g. Zdravje, Ahacljeva cesta 10, in sicer: na štev. 1 dne 23. februarja dop., na št. 2 dne 23. pop., na štev. 3 dne 25. dop., na štev. 4 dne 25. pop.; b) pri g. Hribariu, Bohoričeva ulica 33. in sica: na št. 5 dne 23 februarja dop., na št 7 dne 23. pop., na It. 8 dne 25. dop., na št. 9 dne 25. pop., na št. 10, 11 26. dop.; c) pri g. Kaiblu, Seto in scer: na št. 12 dne 23 f bruarja dop., na 1 2 do pol 3 štev. 1 do 200, od pol 3 do pol 4 š ev. 201 do konca. II. uradniška skupina od pol 4. do 4, tretja uredniška skupina od 4. do pol 5., četrta uradniška skupina o * pol 5 do 5. Vsaka ostba dubi 1 kg, kilogram stane 2 K. Čevlje z lesenimi podplati za posle se bo razdeljevalo na Poljanski cesti št. 13/1, v pondeljek, dne 25. t. m.' od 3. do 4. popoldne št. 280 do 330 v torek od 3. do 4. popoldne štev. 330 do 380 in v sredo od 3. do 4. popoldne od Štev. 380 do 420. Čevlji so 3 krone pri paru dražji; zato bodo morali oni posli, ki so že plačah čevlje doplačati še 3 K. Špeh xa IV. okraj št. 1. do 600. dobe stranke v ponedeljek dne 25. t. m. popoldne na Poljanski cesti it. 15. Določen je tale red: od 2 do 3 it. 1 do 200, od 3 do 4 st. 201 do 400, od 4 do 5 it. 401 do 600. Vsaka oseba dobi '/* kg, kilogram stane 20 kron. Špeh za Ul okraj štev. 1301 do konca dobe suanke v poridt ijek, 25. t. m. popoldne na Poljanski cesti štev. 15 in sicer pridejo na vrsto vse stranke od 1. do 2. Vsaka oseba dobi */* kg, kiiogram stane 20 kron. Zamudniki III. okraja naj pridejo po Špeh v pondeljek, 25 t. m. popoldne na Poljansko cesto štev. 15 od 1. do 2. Razno. • General Kusmanek pred sodiščem. General Kusmanek, ;