Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 17. januarja 1965
Leto XXI. - St. 14 (5992)
TAKO JE NA KOROŠKEM
llenejfati so najslabši,
Posnemamo iz tedenskega glasila gradiščanskih Hrvatov «Hrvatske novine», ki objavljajo uvodni članek pod naslovom «Renegati so najslabši...».
V članku je rečeno:
«Ob priliki debate o deželnem proračunu za leto 1965 je bilo ▼ koroškem deželnem zboru več govornikov, katerih razlaga je pokazala, da še niso obračunali s fašistično preteklostjo. To je iz njihovih besed jasno izzvenelo. Med drugim so se izrekli tudi proti kulturni izmenjavi med Koroško in Slovenijo.«
((Koroški deželni glavar We-denig jim je dal pravi odgovor. On je stvarno pokazal na poslanstvo Koroške na obmejnem področju in zagovarjal dobro sosedstvo z jugoslovanskim in italijanskim narodom, da se tako služi miru.«
((Tudi šovinistično razpoloženje proti slovenski manjšini nima danes več nobene veljave, je dejal Wedenig, ker Slovenci morajo imeti iste pravice kakor nemški govoreči prebivalci. Končno je Avstrija na podlagi člena 7 državnega sporazuma dolžna omogočiti manjšini šolski pouk v njenem materinem jeziku. Tipično pa je za tiste govornike v koroškem deželnem zboru, ki jim leži manjšina na želodcu, da v svojih polemikah in velikonem-Skih govorih izredno močno odmeva slovenski naglas v govorjenju. Prav je imel tisti odbornik, ki je rekel, da so renegati naj slabši...».
«S tem je še enkrat potrjena stara resnica. Po besedah Socialističnega deželnega glavarja Koroške leži najbolj v želodcu manjšina prav tem ljudem, katerih govorica že sama izdaja, da tudi oni prihajajo iz nje. Tisti, ki so se iz kakršnih koli vzrokov odpovedali svoji narodnosti in se vrinili nied druge, so. najslabši. Navadno se ti ljudje imenujejo renegati. Ta pojav se ne opaža samo danes, temveč je tako star kot človeštvo. Vedno sč najdejo ljudje, ki izstopijo iz vrste, ki se iz kakršnih koli vzrokov porivajo med druge. Globoko v svojem srcu čutijo, da so krivi. Toda na zunaj renegati tega nočejo priznati in tako z vsemi sredstvi poskušajo potegniti za seboj tudi druge. Za vekomaj bo ostala žalostna resnica, da so ravno renegati najhujši.«
((Deželni glavar Wedenig je pred vso javnostjo priznal pravico naših bratov na Koroškem glede šolskega pouka v lastnem jeziku.«
«Mar je res tako, da socialistični predstavniki mislijo v vsaki avstrijski deželi drugače? Ce temu ni tako, potem tudi na Gradiščanskem ne more biti drugače kot da so_ pri nas ravno renegati najhujši.«
Glasilo dela koroških Slovencev «Naš tednik — Kronika« pa Poroča v svoji zadnji številki Pod naslovom «Manjšina most» o znanih izjavah avstrijskega zunanjega ministra Krsiskega v intervjuju za ljubljanski radio in nato nadaljuje:
«Dne 8. novembra 1964 pa je oddajal Radio Ljubljana intervju s predstavnikoma koroških Slovencev. Medtem, ko so bila stavljena predsedniku Zveze slovenskih organizacij vprašanja v zvezi z uradnim jezikom, je bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Inzko naprošen, da zavza me stališče do vprašanj manjšinskega šolstva. Dobesedno je dr. Inzko dejal:
((Ureditev manjšinskega šolstva sloni na odstavku 2, člena 7 avstrijske državne pogodbe, v katerem je izpovedano, da imajo koroški Slovenci Pravico do osnovnega pouka v slovenščini, do sorazmernega števila lastnih srednjih šol ter samostojnega oddelka šolske nadzorne oblasti.
V zvezi s šolskimi prilikami bi poudaril predvsem to, da se zadevno vprašanje s strani vlade na Dunaju in v Celovcu postopoma ob sodelovanju predstavnikov manjšine urejuje. Leta 1957 je bila s strani tedanjega prosvetnega ministra dr. Drimmla ustanovljena Slovenska gimnazija v Celovcu. Gimnazijo, v kateri poučuje 19 slovenskih profesorjev in profesoric, obiskuje 360 učencev in učenk. V načrtu je gradnja lastnega gimnazijskega poslopja. Trenutno imajo dijaki popoldanski pouk v poslopju celovške realke.
Tekom preteklega šolskega leta je bil za Slovensko gimnazijo ter slovenski pouk na
koroških srednjih šolah imenovan tndi nadzornik, ki je hkrati na slovenski gimnaziji predsednik maturitetne komisije. Dve tretjini dijakov stanuje v slovenskih dijaških domovih, ostali dijaki pa se vozijo z vlakom ali avtom* oziroma stanujejo v mestu.
Učni jezik je na gimnaziji slovenski, dijaki pa imajo seveda priliko, da se seznanijo tekom svojega študija tudi z nemško terminologijo posameznih predmetov, kar je posebno važno za nadaljnji študij na univerzi.
Slovenščino poučujejo na srednjih šolah še na učiteljišču, po novem avstrijskem šol-sem zakonu imenujejo to šolo glasbeno - pedagoško gimnazijo potem na celovški klasični gimnaziji, na deški gimnaziji na Plešivcu, trgovski šoli ter trgovski akademiji. Tako na učiteljišču kot na trgovski šoli, oziroma akademiji, je slovenščina relativno obvezen predmet. Toliko k vprašanju srednjega šolstva.
Glede slovenskega pouka na osnovnih šolah smemo pričakovati izboljšanje prilik predvsem zaradi imenovanja glav-nošolskega učitelja Rudija Vouka, dolgoletnega urednika šolskega glasila «Mladi rod«, za nadzornika dvojezičnih šol. S pripravo ustrezajočega učnega načrta za slovenski pouk na osnovnih šolah, z izdajo učbenikov ter učnih pripomočkov, se bo dalo dvigniti število k slovenskemu pouku prijavljenih otrok (trenutno je prijavljenih nekaj nad 1600 otrok na celotnem dvojezičnem ozemlju) ter predvsem kvaliteto pouka.
V zve2l z vprašanji realizacije člena 7 državne pogodbe, naj omenim, da je treba kontakte avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiskega s predstavniki koroških Slovencev ob navzočnosti predstavnikov koroške deželne vlade oceniti pozitivno ter je treba priznati, da je bilo možno ob še odprtih vprašanjih tem potom marsikatero vprašanje rešiti.
Kot zanesljiv pojav naj omenim še prav posebej dobre so-sedstvene odnošaje, ki jih gojita med seboj Avstrija in Jugoslavija, oziroma Koroška in Slovenija. Še prav posebej je treba v tej zvezi pozdraviti u-spešno kulturno izmenjavo. Saj pospešuje ta medsebojne prijateljske stike ter ustvarja v o-srčju Evrope trden most, medsebojnega zaupanja ter mednarodnega sodelovanja kot pomemben prispevek obeh dežel k ohranitvi miru v svetu.«
Intervju Radia Ljubljane z zunanjim ministrom dr. Krei-skym ter predstavnikoma koroških Slovencev je treba smatrati v luči predpriprav obiska avstrijskega kanolerja dr. Klausa v Jugoslavijo. Obisk, do katerega bo prišlo letošnjo spomlad, bo prispeval k še boljšemu obojestranskemu razumevanju ter poglobitvi dobrih sosednih odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo.
\
Od predsinočnjim - potem ko je velikega državnika zadela možganska tromboza
W. Churchill še vedno v nezavesti
Bilten ob 12.42: Zdravstveno stanje nespremenjeno - Predstavnik angleškega zdravniškega društva: Bolezen lahko nadaljuje tudi še deset dni - Nove brzojavke in cvetje - Obisk hčerk Sarah in Mary - Velik odmev v svetovnem tisku, zlasti francoskem - Množica ljudi vztraja pred bolnikovo hišo, kljub slabemu vremenu
LONDON, 16. — Danes ob 12.42 je bil izdan o zdravju Winstona Churchilla, ki je od sinoči v nezavesti, potem ko ga je zadela možganska tromboza, drugi zdravniški bilten, ki se glasi: «Sir Winston Churchill je preživel noč mirno. Ni občutnih sprememb v njegovem stanju.« Ko je odhajal iz bolnikovega stanovanja je njegov zdravnik dejal, da bo prihodnji pregled bolnika opra-
vil ob 21..15 (22.15 po srednjeevropskem času). Poudaril je, da Churchill ni prišel k
zavesti.
Ob 23. uri je bil objavljen naslednji zdravniški bilten, ki ga je prebral zdravnik lord Moran: «Sir Winston je nekoliko oslabel, toda ves dan je spal mirno. Naslednji bilten bo javljen jutri okrog poldne.« Zdravnik je po pregledu bolnika izjavil, da je Churchill nocoj ((nekoliko slaboten«. Predstavnik društva zdravnikov pa je dejal: «To pomeni, da bo odslej Sir Winston vedno slabotnejši, če ne bo zboljšanja. Tako stanje traja lahko osem do deset dni.«
Ko je lord Morgan prišel na prag hiše, v kateri stanuje
Churchill, so se okrog njega zbrali molče televizijski operaterji in poslušali čitanje zdravniškega biltena. Oba stavka je moral zdravnik večkrat prebrati, da bi ga vsi slišali. Vmes je morala poseči tudi policija, ki je odstranila s ceste ljudi, da bi dala prostor za zdravnikov avto. Takoj po čita-nju biltena, se je večji del množice razšel. Ostali so le fotografi, kronisti in radovedneži, kljub močnemu dežju.
Tudi danes prihajajo nenehno brzojavke in šopi cvetja. Prav med čitanjem biltena se je neka starejša gospa v črnini prerinila in vstopila v hišo ter o-sebno izročila velik šop cvetja. Vsa Anglija sledi Churchillovi dramatični borbi s smrtjo. Ljudje, so se okrog 14. ure ponovno začeli zbirati, kajti danes je so-
bota in večina Londončanov ne dela. Množica stoji pred hišo molče in gleda v zidove Churchillovega stanovanja. Bivši predsednik vlade leži v svoji spalnici v pritličju. Okno gleda na vrt za hišo. Londonski tisk objavlja z ogromnimi naslovi vest o njegovi bolezni, toda z zelo pičlimi vestmi in s fotografijami.
Kmalu po odhodu lorda Morana je prišla Churchillova hčerka Sarah, ki je ponoči z letalom prispela v London. Bila Je v družbi Celle Sandys, hčerke bivšega ministra Duncana Sand.vsa. Sarah je prvič obiskala očeta že ponoči. Lady Clementine, Churchillova soproga, počiva v sobi poleg spalnice. Kraljico Elizabeto, ki je še vedno v gradu Sandringham, nenehno obveščajo o Churchillovem zdravju. Tudi predsednik vlade Harold Wilson se stalno zanima za potek bolezni.
Hčerka Mary se je ob 19. url ponovno vrnila k očetu. Popoldne pa so opazili, da je lady Clemen-ttne odšla iz stanovanja za nekaj časa, kar tolmačijo kot znamenje, da se je bolnikovo stanje zboljšalo. Neki član Churchillove
rodbine je nočoj izjavil, da je bolnik delno pri zavesti.
Predstavnik zdravniškega društva «British Medical Associa-tion» je po objavi drugega zdravniškega biltena izjavil: «Gre za hudo bolezen, zlasti za človeka njegove starosti. Pri mlajšem človeku bi bila verjetnost ozdravljenji večja. Čeprav je Sir Win-ston Churchill močan in se "je prejšnjim boleznim krepko upiral, je treba reči, da je spričo njegovih 90 let njegovo stanje hudo. Bolezen bi lahko trajala še en teden ali deset dni. Na splošno gre za bolezen brez bolečin in pacient se nahaja v polneza-vestnem stanju.«
Drugi obiskovalci so prišlo pozno dopoldne, in sicer sin Ran-dolph z nečakinjo Arabello, .sestrična Henley in druge osebe, toda nikogar ne puščajo v bolniško sobo. Vsakega obiskovalca sprejme lady Clementine. Vsi sorodniki spremljajo bolezen z vedno večjo zaskrbljenostjo. Malokdo goji iluzijo glede njenega končnega izida. Vendar pa zboljšanje zdravstvenega stanja ni popolnoma izključeno, čeprav gre za zelo majhno možnost. Pesimizem
zdravnikov je bil spričo gornje izjave predstavnika zdravniškega društva tako rekoč «uraden», vendar pa se bolezen lahko zavleče za nekaj dni. Okrog 15. ure je množica napolnila majhno ulico Hyde Park Gate in policija poskuša preprečiti, da bi ljudje ovirali promet.
Sarah Churchill je zjutraj ostala pri očetu okrog eno uro. Mladi Winston, vnuk starega obolelega državnika, ki nosi ime svojega starega očeta in ki je včeraj z očetom Randolphom obiskal bolnika, je takoj nato odšel v bolnišnico v Westminster, kjer leži njegova žena Minnie v pričakovanju prvega otroka. Poročila sta se lani v juniju in nekaj dni pred proslavo svoje 90-letnice je Winston Churchill zvedel, da bo postal še'enkrat praded.
Sicer pa nihče v Londonu ne dvomi, da Churchill počasi umira v hiši, pred katero stoji samo en policaj. Vso noč je stala pred hišo manjša skupina ljudi, kljub mrzlemu vremenu. Med njimi so bili fotografi in novinarji, ki so se vznemirili ob slehernem gibu zavese za temnimi okni. Bilo je tudi nekaj radovednežev, s kate-
.................n, ...........»lini,,,,,,,,,,,,,........... ........m.......................................mm,„,milimi,nii»iMi„ii„nn„„in„,„„„mi„iil„i„iii„„ii„„i,im...................m.,,,,,,,,,,,,,,.mm.....
VČERAJ V ITALIJI IN AMERIKI DVE STRAŠNI NESREČI
Eksplodiral vagon z minami - osem Letalo-cisterna treščilo v središče
mrtvih
mesta
Eksploziv namenjen za gradbena dela so razkladali z vagona, ko je na sosednji tir pripeljal potniški vlak - Letalu so nenadoma odpovedali motorji - Velik del mesta je v plamenih
BONASSOLA, 16. — Na železniški postaji v Bonassoli (na progi med Spezio in Genovo) je eksplodiral tovor eksploziva, in je razbil več vagonov, ter porušil vas. Pri eksploziji je devet oseb izgubilo življenje, več kot petdeset pa je ranjenih in se tri bore s smrtjo. Nekaj minut pred eksplozijo je na sosednji tir, poleg vagona z eksplozivom,pripeljal potniški vlak.
Ob 12.55 je včeraj dopoldne
pripeljal na postajo tovorni vlak s 19 vagoni. Gre za redni vlak, ki vozi na progi Spezia — Genova. V devetem vagonu so bili trije zaboji eksploziva — skupno 648 kg. Eksploziv potrebuje podjetje Collini, ki gradi drugi tir na tej progi in ki sedaj gradi v bližini nov tunel. Gre za eksploziv vrste «GC 2» narejen na osnovi želatine in ki je zelo močan, ki pa ima mnogo nevtralnih primesi, tako da sam od sebe brez vžigalnika težko eksplodira, zaradi česar ga uporabljajo v gradbeni industriji.
Dvajset minut kasneje ob 13.16 je pripeljal na postajo drugi vlak in to potniški vlak iz Spezie, ki so ga sestavljali trije vagoni X. razreda in osem drugega. Pot-
niški vlak se je postavil poleg tovornega. Devet minut kasneje, ob 13.25, se je čul strahoten pok. Eksplozija je povsem razbila drugi vagon prvega razreda potniškega vlaka, ob strani se je odprla velika luknja, v vasi so popokale vse šipe, porušili. so se številni zidovi, v krogu okoli pol km ni ostalo nič nepoškodovano.
Poročilo ministrstva za promet pravi, da eksploziva niso razkladali in da niso mogli ugotoviti vzroka za nesrečo, saj je eksploziv bil take vrste, da nudi naj več j o jamstvo za normalno uporabo.
Po eksploziji so takoj organizirali pomoč, kar pa ni bilo tako lahko. Bonassola je namreč majhen kraj ob morju, ki je stisnjen med griče pokrite z bo-
Sir Winston Churchill in nje gova soproga lady Clementine
ri. Zveze so težavne in obstaja samo ena ozka pot, ki je dolga preko 10 km. Prvi so priskočili na pomoč vaščani, ki so pomagali 18.-letni študentki Giu-seppini Bomiotti, ki se je peljala z vlakom in bila težko ranjena. Bila je še pri življenju, vendar je kasneje umrla v bolnišnici v Levantu.
Iz Spezie so poslali vlak z zdravniki in opremo. Odpeljal se je tudi prefekt in kvestor.
Reševalci so imeli pred seboj strahotno sliko. 2e iz robov griča, od koder pelje pot v naselje, se vidi visok gost in teman dim, ki se dviga iz vagonov. Povsod se slišijo klici na pomoč, taranje in jok. Najhitreje možno so ponesrečence namestili na rešilne avtomobile in jih odpeljali v najbližjo bolnišnico v Le-vanto.
Potniški vlak se Je iz Spezie odpeljal z 32 potniki v prvem in 495 potniki v drugem razredu. Na srečo pa so številni potniki vlak zapustili že na prejšnjih postajah. Vlak vozi namreč na lokalni progi in povezuje kraje, ki so dostopni samo po železnici. Računajo, da je bilo na vlaku ob eksploziji okoli 300 oseb, od katerih pa samo okoli 15 v vagonu prvega razreda. NI bilo mogoče ugotoviti, koliko potnikov je o-stalo nepoškodovanih, saj so številni odšli iz kraja takoj po nesreči. Na bližnji plaži so našli jokajočo ženo, ki ni mogla spregovoriti niti besedice, železničar Mario Finamore pa je prav v trenutku eksplozije stopil iz vlaka in to zelo blizu. Eksplozija ga je vrgla v zrak in daleč od vagona, pri čemer pa se je samo malo potolkel in so mu obvezali odrgnine v vaški lekarni, ki je blizu postaje.
Sožalne brzojavke svojcem ponesrečencev sta poslala predsednik republike Saragat in predsednik vlade Moro. Minister za notranje zadeve Taviani, ki je bil slučajno v Genovi, se je takoj odpeljal na mesto nesreče, kjer je govoril z županom ter odredil pomoč 5 milijonov lir za občino in 5 milijonov lir za občinsko podporno ustanovo. 1.500 prebivalcev občine nocoj ne bo moglo mimo spati, saj so skoro vse hiše hudo poškodovane, nikjer ni več šip, mnoga vrata pa so udrta.
Smrtnih žrtev bi bilo še mnogo več, če bi se vlak ustavil le nekaj metrov dalje, ker bi eksplozija prizadela vagon drugega razreda, v katerem je bilo mnogo potnikov, če pa bi do eksplozije prišlo nekaj minut prej, bi pobila okoli osemdeset otrok: 60 osnovnošolcev in 20 iz otfoškega vrtca, ki so pravočasno zapustili šolsko poslopje, ki ga je eksplozija močno poškodovala.
Razlogov za eksplozijo si ne mo-
rejo razlagati. Eksploziv je bil v papirnatih cevkah, ki so 40 cm dolge in imajo premer 3 cm. Gre za zelo «miren» eksploziv, s katerim lahko delajo tudi nelzvežba-ni delavci, saj se nič ne zgodi, tudi če cevka pade na tla. Da eksplodira je potreben vžigalnik, ali električna Iskra 3.000 voltov.
WICHITA (Kansas), 16. — Orjaško vojaško letalo za prevoz goriva je treščilo na tla v naseljenem predelu mesta v bližini u-niverze. Letalo je eksplodiralo in porušilo 15 hiš, 75 pa težko poškodovalo. Ni še znano točno število smrtnih žrtev in sodi načelnik policije Eugene Pond, da najmanj 25. Poleg tega je umrlo v letalu vseh osem mož posadke.
V predelu, kamor je padlo letalo, prebivajo črnci in so v njem predvsem lesene enonadstropne hišice. Celotno področje je policija takoj blokirala, saj so
se vneli požari in so gasilci pričeli s trdo bitko, da požare vsaj omeje.
Neki novinar je dejal, da je videl številne osebe, ki so razburjene kričale:	«Moj sin je
ostal notri«, ko so gledale goreče hiše. Iz neke goreče hiše so potegnili trupli dveh otrok. Duhovnik J. E. Mason je povedal, da je videl, kako je iz hiše pritekel otrok ves v plamenih in ki je nekaj minut kasneje umrl.
Policijski agent je videl, kako je letalo letelo na višini okoli 300 m in ko so se reakcijski motorji nenadoma ustavili. Policist pravi, da je opazil, da je z repa padel neki kovinski predmeti nato pa je letalo pričelo strmo padati in je treščilo na tla. Možno je tudi, da je letalo treščilo v neko drugo vojaško letalo, o kate-terem trde, da so ga videli za veliko zračno cistreno.
rimi so novinarji obujali stare spomine.
Za vrati in okni stanovanja ni opaziti nobenega znaka življenja. Nad vhodnimi vrati bril majhne luč in v prvem nadstropju Je osvetljeno samo eno okno, skoz! katero je videti stene ln cvetje. Nikakor ni moč uganiti, kaj se dogaja v notranjosti. Okrog 5. ure zjutraj je prišel raznašalec mleka. «Ali ni nobenega upanja?« je vprašal novinarje. Nato je prispel raznašalec časopisov, ki je prinesel prve jutranje dnevnike, ki so jih ljudje razgrabili. Okrog 6. ure so začeli prihajati novi ljudje in se priključili tistim, ki so preživeli noč brez spanja. Nekdo je zaprosil za dovoljenje, da sme skozi policijski kordon nesti šop cvetja. Okrog 7. ure je bilo ob začetku Ulice Hyde Park Gate že okrog sto ljudi.
Ves svetovni tisk objavlja pod velikimi naslovi čez celo stran novico. da veliki državnik umira. Dopisniki so poslali obširna poročila s podrobnimi opisi ln mnogo fotografij.
Tudi v Italiji poroča tisk novico kot najbolj senzacionalno vest. že v naslovih poudarja, da Churchill umira, potem ko ga je zadela možganska tromboza. Podrobno opisuje obisk sina Ran-dolpha in hčera Mary in Sarah, ki se je z letalom vrnila iz Rima.
Predsednik Italijanske vlade Al-do Moro je naročil Gastonu Gul-dottiju, veleposlaniku Italije v Londonu, naj se neposredno zanima za zdravje Wlnstona Churchilla in naj izroči članom njegove rodbine njegove in želje italijanske ‘vlade, kakor tudi izraze sočustvovanja, s katerimi se spremlja v Italiji potek bolezni uglednega državnika.
Podobno je tudi v Franciji, kjer Je vest povzročila zelo globok vtis. Tisk objavlja dolge članke o Churchillovem življenju, radio In televizija pa oddajata redno vesti o poteku bolezni. Dnevnik «Au-rore» piše: «Kako ne bi Francozi mislili na tistega, ki je skušal usodo, ki nas je spominjal v določenem smislu v letu 1940 na Clemenceauja lz leta 1917 in ki je v tistih naših najbolj žalostnih trenutkih vedno dokazal, da je naš prijatelj? Ne bomo mogli pozabiti, da je mogla opustošena Franclja po osvoboditvi, kljub svoji tedanji slabosti, ponovno najti svoje mesto med velikimi slla.nl in da to v precejšnji meri dolguje aktivni zvestobi Winstona Churchilla. Zato Francozi želijo, da bi še enkrat okreval. Občutili bi izgubo prav tako bolestno kot Britanci, če bi ta zelo velik človek umrl, človek, ki mu vse svobodne države dolgujejo hvaležnost.«
ČLANEK DR. ALEŠA BEBLERJA V LISTU VEČERNE NOVOSTI*
Zahodna Nemčija je dolžna kaznovati vojne zločince
.Sovjetska nota bonski vladi: načela modernega mednarodnega prava nalagajo vsem državam, da kaznujejo vse tiste, ki so odgovorni za zločine proti miru in človeštvu
BEOGRAD, 16. — «Eden od pogojev, da mi žrtve vojne pozabimo preteklost je, da tisti, katerih kriminalci so povzročili vojno in vse strahote, ki jih je ona prinesla, tega nikdar ne pozabijo«. S temi besedami je sodnik zveznega ustavnega sodišča dr. Aleš Bebler v intervjuju beograjskemu listu «Večerne novosti« prokomentiral sklep za-hodnonemške vlade o zastaritvi vojnih zločinov po 8. maju prihodnjega leta. Zahodna Nemčija je utemeljila svoj sklep s kazenskim zakonom, sprejetim pred sto leti, ko se ni moglo niti slutiti, da so možni takšni zločini, kakršne so storili nacisti.
Bebler je obsodil že sam poskus, da se vojni zločinci treti-rajo na podlagi tega zakona in da se na ta'način izenačijo z raznimi kazenskimi dejanji in je dodal, da je Zahodna Nemčija dolžna preganjati in kaznovati nacistične zločince na podlagi moskovske deklaracije leta 1963, medzavezniške deklaracije sprejete na Krimu leta 1945, mednarodnega sporazuma o ustanovitvi mednarodnega vojaškega so-
dišča leta 1945 in deklaracije generalne skupščine OZN od 11. decembra leta 1946. Po besedah dr. Beblerja Zahodna Nemčija lahko pričakuje, da se bo povečalo zaupanje v njene demokratične kvalitete, samo če bo dosledno izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti in vojne zločince kaznovala.
Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada izročila zahodno-nemškemu veleposlaništvu noto kot odgovor na zahtevo bonske vlade, naj Sovjetska zveza pošlje vse dokaze, ki jih ima glede nacističnih zločinov.
Zahteva bonske vlade, ki jo je poslala vsem vladam, organizacijam in posameznikom, naj do 1. marca letos, pošljejo v Bonn materiale, ki jih imajo glede zločinov, ki so jih zagrešili nacisti, se ne more označiti drugače kot sramoten poskus zakrinkanja amnestije v prid fašističnih zločincev in prikriti to protizakonito akcijo pred svetovnim javnim mnenjem. Tako piše v sovjetski noti, v kateri se nato poudarja:
((Sovjetska vlada pripominja, da načela modernega mednarod-
nega prava nalagajo vsem državam, da vodijo preiskave zaradi zločinov proti miru in človeštvu ter da kaznujejo vse tiste, ki so odgovorni za take zločine.«
«To velja tudi za Nemško zve»-no republiko, ki nosi celč posebno odgovornost za postavljanje pred sodišče in kaznovanje vseh vojnih nacističnih zločincev, ki bivajo na njenem ozemlju«, pravi dalje nota ln nadaljuje:
«V skladu s svojimi pravicami in svojimi dolžnostmi bo sovjetska vlada nadaljevala z vsemi potrebnimi ukrepi, da se raziščejo vsi zločini, ki so jih zagrešili Hitlerjevi pristaši. Sovjetski ustrezni organi — zaključuje nota — so že poslali in bodo pošiljali kompetentnim oblastem Nemške zvezne republike mat« rial o nacističnih zločincih ter ne bodo upoštevali datuma, ki ga je določila bonska vlada kot rok za preganjanje vojnih zločinov. Sovjetska vlada ravna tako v prepričanju, da se nacistični zločinci v nobenem primeru ne smejo izogniti pravični kazni, ki jih čaka.«
V prejšnjem tednu
Čeprav stojita na Daljnem vzhodu na področju Malezije 50.000-glava vojska, v kateri je 80 modemih ladij Velike Britanije in 40.000-glava malezijska sicer slabo oborožena vojska nasproti večdesettisoč vojakom indonezijske vojske in te več kot en teden ves svet zaskrbljeno opazuje in s strahom pričakuje, kdaj se bo vnela prva iskra, ki bi utegnila povzročiti usoden požar, so vendarle določeni znaki, KI Jih kažejo predvsem nekoliko po-mirljivejše izjave indonezijskega predsednika Sukarna, da se vendarle ne bo zgodilo najhuj-6e. Zato se nam zdi, da je danes nujnejše pogledati v tisto deželo, kjer je še pred tedni kazalo, da človeško življenje nima nobene cene več, saj je bil pokol okrog Stanleyvilia tako množičen, da skoraj ne mine dan brez navajanja številk tega strašnega krvavega obračuna, ki prekaša število deset-tisoč pobitih ljudi v Kongu. Kdaj in kako se bo medsebojna moritev nehala? Kdo in kdaj bo izrekel prvo oesedo r pomiritvi, besedo, ki bi v resnici mogla pomeniti realno podlago za ureditev razmer v tel nesrečni afriški deželi?
Zid se, da sta nekai takega poskušala storiti prejšnji ponedeljek bivši predsednik kon-goške vlade Ciril Adula m Časten Sumjalot, voditelj uporniških čet in kongoškega osvobodilne«* gibanja. Obrazložila sta vsak svoi načrt. Oba načrta sta upoštevanja vredna zlasti zato. ker imata nekaj stičnih točk.
Sumjalotov načrt je, odstraniti Combeia in niesrove sodelavce, zapoditi dokončno vre n lego ve plačance in vse tuje vojaške in civilne inštruktorje. ki so v Kongu predvsem Z"to, da M zavarovali in ohra-r'li novok^onialiriične položaje. Ce bo to uresničeno, notem bi se labl'0 sestala konferenca ok-oe cVrosle mize, pri kateri bi sodelovale vse poiit-'-’1-r* c’-!'-vtis (n poiskale politič-ro r°š’tev ob sodelovanju OAE — Organizacije afriške enotnosti. Pri vsem tem bi ostala vrata odprta tudi za Kasavu-bv:a in Adulo.
Adula pa predlaga, naj bi Kasavubu takoj začel razgovo T° z vsemi političnimi skupinami, med katerimi bi moralo b‘t.,1 tudi odporniško osvobodilno gibanje. Namen razgovorov na) bi bi' sestava začasne vlade, ki bi najprej odstranila iz Konga vse tuje vojaške enote brez izieme:	plačance,
helgii«ke, ameriške ln druge. Nadomestile bi Uh oborožene p 'riške enote pod nadzorstvom OAE, ki bi zajamčile svobodne volitve.
Podobnost obeh predlogov je na dlani: Sumjalot in Adula se strinjala, da je pogoj za politično rešitev krize odstranitev vseh tujih vojaških čet in nujnost da OAE opravi važno nalogo Toda med obema predlogoma so tudi razlike: Sumjalot zahteva odstranitev ne samo tuiih vojaških, temveč t"di civilnih novokolonialistič-nih Inštruktorjev. Razlika je tudi v vrstnem redu izvajanja pogojev za rešitev krize: Sumjalot predlaga, naj bi bila konferenca okrog okrogle mize šele po umiku tujcev, Adula pa b; hotel, da se sestavi začasna vlada pred njihovim umikom.
Bistveno pa je nekaj drugega. Medtem ko ima Sumjalot za seboj gibanje in vojsko, se postavlja vprašanje, koga predstavlja bivši predsednik vlade Adula Uporniški voditelji so doslej večkrat napadali Adulo zaradi politike, ki Jo je vodil, ko je bil dolga tri leta na oblasti pred Combe-jevim prihodom Takrat se je položaj v Kongu vedno bolj slabšal prav zaradi vedno večjega vmešavanja od zunaj in zaradi vedno večjega pritiska na politike in organizacije bivšega lumumbistienega nacionalnega bloka In prav to nazadovanje je povzročilo oboroženi upor. Vendar pa se takrat Adula ni popolnoma istovetil s skrajno notranjo desnico, ki so Jo vodili Momboka z Mobutu-jem, Mendakom in predvsem seveda s Combejem, s katerim je bivši predsednik vlade prišel končno v oster spor.
Zaradi svojega prejšnjega sredinskega stališča in zato, kfer ga imajo za človeka, ki je imel od vsega začetka v Kongu najmanj sovražnikov, je A-dula prišel v avgustu leta lf'61 na površino kot kompromisna osebnost in postal predsednik koalicijske vlade, ki so jo sestavljali politiki iz Leopoldvil-la ln lumumbistl z Gizenao. Tudi sedanja naj novejša polit,-tična poteza bivšega predsednika vlade je očitno v okviru ponovnega posredovanja. Vendar pa je potrebno ugotoviti ali ima takšno posredovanje vsaj začetno podlago v položaju, ki je bil leta 1961, ko je kaj kmalu prišlo do manevrov in spletk s strani ene izmed koalioijskih skupin Ali pa gre morda za realnejši odnos do kongoške tragedije: da je namreč Kongu dejansko potrebna in da se je tudi začela resnična osvobodilna revolucija, katere ni moč uničiti ne s pritiskom ne s političnimi prevarami.
Toda Adula je posial svoj predlog tudi OZN in OAE ter vladam nekaterih držav. Nato 1« odpotoval v Bruselj, kjer je vodil razgovore z zunanjim
(Nadaljevanje na 7. strani/
Saragat prevzel pokroviteljstvo nad proslavo 7. stoletnice Dantejevega rojstva
La Malfa poudarja neodložljivo nujnost stalne in izredne politike dohodkov
Spričo težkoč gospodarstva je treba «zagotovili v večji meri perspektivo razvoja našega gospodarstva in poživiti njegov proizvodni ciklus» - De Martino o apolitičnem razčiščenju» in odgovor glasila KD «11 Popolo»
V Mehiki stavka 8000 zdravnikov
RIM, 16. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes prosvetnega ministra prof. Luigija Guija v njegovem svoj-stvu predsednika za vsedržavno proslavo sedme stoletnice Dantejevega rojstva. Saragat je prevzel pokroviteljstvo nad proslavami, ki bodo v letošnjem letu.
Minister za državni proračun Pieraccini se je sestal z ministrom za finance Tremellonijem in nato pa še z ministrom za javna dela Mancinijem, da bi proučili vprašanja teh dveh
resorov v okviru petletnega o-.-------:—rT7~	.
Emannrinrakn nmJr- ' zavaruje delavce, jim zagotovi pri-gOspoclarsKO na Jr horinost. v Doživitvi sosDodarske-
snutka tovanje.
20. t. m. bo zasedanje osrednje kontrolne komisije KPI, na katerem bodo razpravljali o sledeči temi: »Marksistična ideologija in gospodarsko načrtova-nje». Referat bo podal poslanec Scoccimarro.
V uvodniku glasila PRI «La Vo-ce repubblicana« piše La Malfa, I med drugim, da je potrebno čim- > prej zaključiti razdobje političnega razčiščenja po predsedniških volitvah in preiti na konkretno dejavnost na gospodarskem področju, ker to je nujna in neodložljiva potreba. «Mislim, da bi šlo za samomor, če bi menili, da more politična kriza koristiti v tem trenutku nekomu ali nečemu, večini ali opoziciji. Na.) imamo kakršnokoli mnenje o sedanjem levem centru, naj se ga smatra tudi za največje možno zlo, samo vlada, ki vzame takoj pod svoje nadzorstvo stanje gospodarstva, more preprečiti, da se naše težkoče ne povečajo v tolikšni meri, da nas bodo pognale vse skupaj v slepo ulico«. Potem ko je poudaril, da je značilen element sedanjega gospodarskega stanja «hud padec povpraševanja v določenih vejah proizvodnje, od gradbeništva in dejavnosti, ki so z niim povezane, do mehanske in tekstilne industrije, ki grozi, da se razširi v spiralnem gibanju na vse druge veje gospodarske dejavnosti«, La Malfa nadaljuje: «V takih razmerah sta nujni dve stvari, ki sta med seboj povezani: zagotoviti v večji meri perspektivo razvoja našega gospodarstva in poživiti njegov ciklus. Prvi rezultat dosežemo z izredno politiko dohodkov, glede katere se je treba sporazumeti med državo, delodajalci in delavskimi sindikati, drugega pa z izrednimi posegi«. La Malfa pripominja, da je CGIL vztrajno odklanjala izredno politiko dohodkov; «toda misliti, da Je moč povečati mezdni sklad s povečanjem osebne mezde V trenutku, ko se mezdni sklad krči zaradi skrčenja ali padca zaposlenosti v vejah, ki so v krizi, je po mojem mnenju politika, v katero morajo sindikati, predvsem pa CGIL, podvomiti po izkušnjah zadnjega leta. Toda stalna ali izredna politika dohodkov mora imeti svoje izhodišče, ki naj
hodnost v poživitvi gospodarske ga ciklusa«. La Malfa poudarja na koncu svojega članka, da je politika izredna dohodkov in izredni posegi najtesneje povezana z gospodarskim načrtovanjem.
Vedno v zvezi z vprašanjem političnega razčiščenja med KD in drugimi strankami levega centra pa tajnik PSI De Martino objavlja v jutrišnji številki strankinega glasila «Avanti!» uvodnik, v katerem pravi med drugim, da zahteva po političnem razčiščevanju ne izhaja iz »samovoljnega čudaštva« nekaterih ljudi ali le iz notranjih potreb, da bi dosegli večje soglasje, ampak izhaja iz «zelo globokih vzrokov, ki jih je treba iskati v i zavesti, razširjeni v vedno širših slojih javnega mnenja, da se je moč in drznost politike levega centra, kakor je bila zamišljena na začetku, v teku časa oslabila in da je spričo odpora konservativnih krogov in naraščajočih ovir v gospodarstvu klonila glavo in se skoraj udala v usodo s poštenim namenom, da bi poiskali sporazum z močnimi zasebnimi skupinami in zagotovili, z njihovim soglasjem, investicije in zaposlenost«.
»Vprašanje nam je torej bilo vsi.' ljeno in če ga obravnavamo, če ga danes obravnavajo vsi, ne gre pri tem za vmešavanje v notranje zadeve KD, ampak za to, ker ima to vprašanje bistveno vrednost jasne in odločne odločitve glede usmeritve vlade in je kot tako največjega pomena za stranke, ki so, kot PSI, prevzele, prvič in v težavnih razmerah, odgovornost v vladi. Za to gre torej, ne pa da bi izvedeli, kako bo KD zacelila posledice svojih hudih notranjih razprtij, ki so se pokazale v preteklih tednih«.
Tudi zaradi tega bo velikega pomena, kakšno bo mesto in vloga dveh levičarskih struj KD, «Forze nuove« in «Nuove cronache«, v novem vodstvu KD, v katerem ima-Jo danes glavno besedo dorotejci, kljub temu. da so v manjšini.
De Martino se nato zadržuje na težkočah gospodarstva, javne uprave, državnih ustanov in šolstva ter pripominja, da so potrebe številne in zapletene, hkrati pa zahtevajo ogromna finančna sredstva; toda delavci so prepričani, da niso potrebne le njihove dolgoletne žrtve,
ciaiisti so privolili v politiko, ki vključuje široko področje dejavnost'. za zasebno pobudo v gospodarstvu in ne zahtevajo, kakor bi bilo za socialiste razumljivo, novih nacionalizacij, vendar pa ne morejo trpet! še nadalje, po Izkušnji lanskega leta, ko je šlo le za ukrepe za dosego stabilnosti valute ln ravnotežja trgovinske bilance, ter tako vsilili omejitev potrošnje, da bi se zatekali, kar zadeva raven Investicij in s tem proizvodnje in zaposlitve, le k čisto preprostim sredstvom kapitalistične akumulacije, ker to ne le da ni res, ampak Je hkrati v nasprotju s stvarnimi potrebami gospodarstva, katerega temeljni element Je notranje tržišče.
«Zato se ponovno postavlja vprašanje, na katere družbene sile se Je treba opreti za uveljavljanje politike reform ln razvoja demokra-
cije in zdi se nam, da je dozorel čas za jasen odgovor na to vprašanje.«
Na ta članek De Martina pa že odgovarja jutrišnja številka glasila KD «11 Popolo«, ki pravi, da bi Isto ((sposobnost«, ki jo tajnik PSI zahteva od KD, KD mogla zahtevali od svojih ((partnerjev« za celoten okvir — bistven v vsakem njegovem delu — sredinsko-levičarskega sodelovanja, glede katerega Je KD, po zatrjevanju glasila KD, že dokumentirala svoje lojalno sodelovanje z drugimi strankami na političnem ln programskem področju, ln odgovornosti glede tega so vedno sprejeli vzajemno. Spričo tega KD jamči v celoti, kot politična stranka, ki je vezana na vladno sodelovanje, za prevzete obveze ln za njihovo uresničenje: «kar je vedno ano, kar stvarno velja pri vsakem sodelovanju«.
CIUDAD MEXICO, 16. — Osem tisoč zdravnikov v mehiških bolnišnicah stavka že tri dni, da bi tako podprli nekatere svoje mezdne zahteve Stavkovno gibanje obsega 117 bolnišnic. Zasebni zdravniki in specialisti so Izrazili sinoč' svojo solidarnost s kolegi v bo v ricah in izjavili, da bodo preneh;. z delom v primeru, da bi sprejeli ukrepe proti stavkajočim zdravnikom.
Pogajanja Krupp- Poljska
BONN, 16. — Krupp se namerava pogajati z Varšavo za izgraditev nekaterih tovarn težke industrije. Poljaki bi dali na razpolago delovno silo in izdelke, Krupp pa stroje in strokovnjake. Pobudo Krunpa podpira bonska vlada. Tr-| govinske delegacije iz Romunije in Madžarske, ki se mude v Zahodni Nemčiji, so nasvetovali nemškim industrijcem, naj bi sledili poljskemu zgledu.
WASHINGTON, 16. — Podzemeljska atomska eksplozija, ki so jo izvršili včeraj v srednji Aziji,- je najmočnejša od vseh, kar so jih izvršil kdajkoli v SZ. To je izjavil glasnik ameriške komisije za atomsko energijo Glasnik sicer ni dejal, da gre za eksplozijo, ampak za ((podzemeljski dogodek«, pripomnil pa je, da se je moč potresnega sunka gibala med 20 in 200 kilotoni.
...............iiiliniiiiiiiiiiMHiiiiiiimiiiiHimimmiiiiimiiHiiiIllmmiMiiiMrthiititiimMiliiimmimiiimimiliimiiniln..
TRETJI UMOR PREDSEDNIKA VLADE BURUNDIJA
Predsednika Pierra Ngendandumveja je umoril nekdo iz plemena Vatusijev
Policija je aretirala bivšega predsednika vlade Njamojo ter voditelja Delavske zveze in dva visoka vladna funkcionarja ■ Meje države so zaprte - Brez dvoma gre za politični umor
BUJAMBURA, 16. — Danes je bilo uradno objavljeno, da je bil sinoči ob 21. pri ubit predsednik vlade države Burundi Pierre Ngendandumve, ko je odhajal iz bolnišnice, kjer je obiskal svojo soprogo. Policija je že aretirala več oseb. Morilec je streljal, medtem ko je predsednik vlade stopal v avtomobil in ga zadel z več streli v
medtem ko pridobitr pripravljeni žrtvovati
ridobitni krogi niso ničesar. So-
Jutri se nadaljuje zasedanje skupščine OZN
U Tant se bo v svojem poročilu omejil zgolj na obrazložitev težavnega finančnega vprašanja OZN
NEW VORK, 16. — V ponedeljek se bo nadaljevalo 19. zasedanje glavne skupščine OZN z izjavo, ki jo bo prebral generalni tajnik U Tant. Na seznamu Je 15 prijavljenih govornikov. Britanski predstavnik lord Carabon je prvi na seznamu in bo govoril verjetno v torek Zjutraj. Predstavnik ZDA pa se ni prijavil, kar se je zgodilo prvič v zgodovini OZN; doslej se je namreč vedno udeležil generalne debate, s katero se začne zasedanje skupščine. Pravzaprav se Je splošna debata začela že v preteklem decembru ln bi se morala zaključiti v petek zvečer.
Včeraj se Je sestal odbor 12 držav afriško-azijske škuplne. Razpravljal je o prispevkih OZN in v poročilu o sestanku. Je_ rečeno, da išče U Tant rešitev tega vprašanja ln da poziva vse članice OZN — v imenu afriško-aZijSke skupine — naj mu pomagajo najti tako rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse -
Kljub sobotnemu počitku so se danes razgovori med U Tantom Iti predstavniki glavnih delegacij nadaljevali, da_ bi se izognili odločilnemu spopadu s silam! med nadaljevanjem zasedanja glavne skupščine, U Tant je poudaril, da se bo svojem govoru omejil samo na finančne težave ln da bo prepustil delegacijam, naj same najdejo rešitev.
Toda delegaciji ZDA ln ZSSR ne popuščata od svojih stališč. U Tant Je dejal, da je Sovjetska zveza ob ljubila, da bo plačala del dolga šele, ko bo «pia,ktično priznano glasovanje v skupščini« ŽDA pa nameravajo zahtevati odvzem pravice glasovanja dolžnim državam, če ne bodo prej plačale dolga. Opazovalci izražajo upanje, da če sporazum ne bo dosežen pred ponedeljkom, da se bodo kljub temu v ponedeljek vse delegacije vrnile v skupščino in da bi to orhogočllo kompromis. Ce pa bi se Izkazalo, da Je spor neizogiben, bi bil njegov rezultat odvisen od sposobnosti ameriške delegacije pridobiti zase večino dveh tretjin. ki Je za odobritev sankcij po trebna. Ameriški predstavniki pravijo, da bodo to dosegli, toda ne kateri opazovalci dvomijo ln predvidevajo možnost številnih vzdržanih glasov. Sovjetski delegat pa je Izjavil, da bo Sovjetska zveza izstopila lz OZN, če JI bo pravica glasovanja odvzeta.
Ne glede na vse to pa Je finančni položaj OZN tako težaven, da bo
m tajnik ni hotel povedati, kje bo morebitno posojilo najel. Vendar pa Je znano, da je doslej najemal posojila pri skladu OZN za pomoč otrokom (Unicef). Slo Je seveda vedno samo za kratkoročna posojila.
Poročajo, da Je stalni opazovalec Vatikana pri OZN Izročil U Tantu pismo vatikanskega državnega tajnika kardinala Ciccognanija skupno z besedilom poziva za mir, ki ga Je prebral papež Pavel VI. med svojim obiskom v Bombayu. Kot je znano, Se v pozivu predlaga, naj bi se del Izdatkov za oboroževanje vložil v poseben svetovni sklad za po-btjanje gladu in siromaštva.
hrbet
Podpredsednik narodne skupščine Appollinaire je izjavil: ((Politični in narodnostni spori so vzrok umora. Vse prebivalstvo Burundija je upalo, da bo predsednik vlade politični in gospodarski položaj uredil«.
Vojska in orožniki krožijo po ulicah glavnega mesta. Zunanji minister Manirakiza pa je dejal; «Umor predsednika vlade je političen umor ln vse bo storjeno, da se krivci najdejo.«
Med aretiranimi je tudi: bivši predsednik vlade Njamoja, generalni tajnik delavske zveze Burundija Netamagara, generalni ravnatelj za informacije Bangemu
generalni ravnatelj de Nlkajenzi. Meje
predsedstva vla-države Burun-
di so zaprte in kralj je naslovil na ljudstvo poslanico, v kateri poziva naj bo mirno. Radio pa Je sporočil, da je bilo aretiranih več političnih osebnosti. Pravosodni minister Je prepovedal delovanje Nacionalne zveze delavcev in mladinske organizacije Rvagasore.«
Neki funkcionar ameriškega veleposlaništva v Bujumburi je izjavil, da je v mestu mirno ln da bo pogreb umorjenega predsednika v ponedeljek. Poleg tega se je zvedelo, da je bil ranjen tudi predsednikov' spremljevalec, ki je sin nekega visokega funkcionarja v ministrstvu za zdravstvo.
Ngvendandumve je bil Imenovan za predsednika vlade leta 1963, nekaj pred svojim obiskom v Wa-shingtonu pa ga je zamenjal Njamoja. Pred kratkim je bil zopet imenovan za predsednika ln je ravno včeraj objavil sestavo svoje vlade. V ameriškem veleposlaništvu trdijo, da je prezgodaj ocenjevati posledice umora, toda zdi se, da bi vlada hotela izvajati «2mernejšo zunanjo politiko«, ki jo je zagovarjal umorjeni predsednik. Pripadal je plemenu Hutu, ki je vodilo dolgo ln krvavo vojno s
plemenom Tucijev, ki so legendarni afriški giganti, znani pod imenom Vatusi. Eden izmed pripadnikov tega plemena, neki begunec, je baje atentator. Toda kralj Burundija je izjavil, da ne ve ali je ta trditev povsem točna V ameriški ambasadi je izjavil, da je mesto Bujumbura, ki je drugo najvažnejše mesto v državi, središče propagande KP Kitajske.
Kraljevina Burundi šteje 2.750.000 prebivalcev, s sosedno republiko Ruando sta bili pred leti ena država — Ruanda-Urundi — v kateri je imela Belgija zaupno upravo. V zadnjih treh letih so umorili kar dva predsednika vlade.
Prvega so ubili še tedaj, ko je bila država belgijski protektorat leta 1961. Kot krivce so takrat ob-
■	‘	" -KS
'.i
sodili in usmrtili štiri Afričane, od katerih je eden končal visokošolske študije v Oxfordu, ter dva Grka, od katerih so enega obesili. To je bil zadnji uradni akt Belgije. Burundi je postal neodvisna država 1. Julija leta 1962.
Proslave 20-letnice osvoboditve Poljske
VARŠAVA, 16. — V Varšavi so se začele proslave 20-letnice osvoboditve dežele. Ta obletnica se proslavlja izredno slovesno, ker se povezuje s 7. stoletnico ustanovitve mesta. Ulice in zgradbe so polne narodnih in rdečih, zastav. Slovesnosti se bodo udeležile razne tuje delegacije z župani iz Moskve, Prage in Berlina.
VANDENBERG. 16. — S tega o-porišča so včeraj izstrelili nov »tajni« satelit, ki je stopil na polarni tir.
NEDELJA, 17. JANUARJA Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Zborovske skladbe Rada Simonitija; 10.00 Sv. Maša iz stolnice sv. Justa; 11.00 Godalni orkestri; 11.16 Oddaja za najmlajše: «Win-netou«; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Cliff Richard; 15.15 Lahka klavirska glasba; 15.30 «Gospa z morja«, drama v petih dejanjih; 17.10 Simfonična dela M. Ravela; 17.45 Plesna čajanka; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Italijanski komorni ansambli; 19.15 I Nedeljski vestnik; 19.30 Znani tangi in valčki; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Klasična simfonija; 22.30 Južnoameriški ritmi.
Trst
9.30 Oddaja za poledjelce; 12.00 Plošče; 12.30 Glasbeni vložek; 13.30 Glasba po željah; 14.00 «E1 Cam-panon».
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Srečanje s pisateljem F. Bevkom; 9.20 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor «Vinko Vodopivec«; 10.00 Prenos RL; 10.30 O-perne arije; 11.15 Glasbeni cock-ta.ll; 11.45 Pogovor s poslušalci; 11.50 Glasba po željah; 12.35 Tedenski pregled zunanje politike; 12.45 Lahka glasba; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 14.40 Zabavna glasba; 14.45 Nadaljevanje glasba po željah; 15.30 Popoldne domačih pesmi;
16.00	Prenos RL; 18.30 šport; 19.10 Glasbeni vložek; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
7.15 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod, skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.25 Vzporedni glasovi; 14.00 Operna glasba; 15.15 Nogomet od minute do minute; 16.45 Zbori z vsega sveta; 17.25 Radijska črtica; 17.30 Tosca-ninijeva umetnost; 19.00 šport; 19.35 Glasbeni vrtiljak; 21.20 Vio-, linist Leonid Kogan in pianist | Walter Naoum; 22.20 Plesna glasba.
II.	program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 12.00 športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 14 30 Teden aktualnosti;
15.00	»Otok za vas«; 15.45 Neapeljske popevke; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Šport in glasba; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 Športna nedelja; 21.40 Večerna glasba
III.	program
16.30 Stare orgle v Evropi; 17.05 Alfierl; «Agamennon»; 19.00
20.00 Dnevnik, nato šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 ((Komisar Maigret«; 22.15 Tedenski pregled slovstva in umetnosti; 22.55 športna nedelja, nato dnevnik.
II. KANAL 18.00 «Anna Moffo show»; 21.00 Dnevnik; 21.15 Šport; 22.05 Glasbeni program.
0 sodelovanju letalstvo ZDA pri napadih na Severni Vietnam
Vlada ZDA je pripravljena povečali južno-vietnamsko Vojsko še za sto tisoč vojakov ?
DRUGI DAN TEKMOVANJA KANDAHAR
M. Goitschell prva v kombinaciji
V slalomu je zmagala Hiedi Schmid-Biebl, v spustu (moški) Karl Schranz
PONEDELJEK, 18. JANUARJA Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski .orkestri in pevci;
12.15	Iz slovenske folklore; 12.35 Za vsakogar nekaj; 13.30 Motivi iz revij in glasbenih komedij;
17.00	Za prijeten uvod igra Tržaški mandolinski ansambel; 17.25 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; nato Pesem ih ples;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.45 Trio Thelonius Monk;
19.00	Harfistka Betty Glamann;
19.15	Plošče za vas: 14. quiz oddaja; 19.45 Zabaval vas bo ansambel Natale Romano; 20.00 šport; 20.35 Giuseppe Verdi: «Ai-dn», opera v štirih dejanjih; 23.15 Napoved časa in poročila.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Almanah; 13.30 Glasba po željah.
Koper
6.35 Glasba za dobro jiitro; 7.00 Prenos RL; 7.40 Jutranja glasba; od 8.00 do 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Glasba po željah II. del; 13.40 Operna panorama; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Zapojte nami; 15.15 Mali ansambli; 15.40 Šport; 15.50 Deset minut z Albertom Pizzigonijem; 16.15 Najnovej-šs plošče; 16.35 Poje sopranistka Nedda Pittana; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 18.00 Prenos RL; 19.00 Igra Trio «Don Baker«; od 19.30 do 22.15 Prenos RL; 22.15 Orkester Count Basie; 22.40 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
8.30 Naš jutranji pozdrav; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Najnovejše pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Schumannov koncert;
11.45	Glasba za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Plošče;
15.45	Gospodarska rubrika; 16.30 Simf. glasba na ploščah; 17.55 Dr. Guidotti o srčnem infarktu; 18.05 Pisan program; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Sestanek v petih; 21.15 Vokalni in instrumentalni koncert.
II.	program
8.30	Koncert; 10.40 Najnovejše
ital, pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 14.00 Pevski program; 15.00 Ital', narodne pesmi in plesi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Operni koncert; L7.35 Mala ljudska enciklonedija; 17.45 A. Dumas:	»Grof Montecristo«;
18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 21.40 Ameriške pesmi; 22.15 Morton Gould In njegov orkester.
III.	program
18.30	Pregled jugoslov. kulture;
18.45	Bachov koncert: 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brahmsov koncert; 21.55 Rasizem v Evropi; 22.45 »Piramo e Tisbe«.
Slovenija
SAJGON, 16. — čete Vletkonga so včeraj po sedmih Juriših zavzele postojanko, ki leži okrog 70 km jugovzhodno od tneBta. Vladne čete so Imele 16 mrtvih In 13 ranjenih Baje Je padlo okrog 40 vojakov Vletkonga. Hkrati pa je radio Vlet-konga napovedal, da bo v prihodnjih dneh ponovno napadena postojanka Binh Dle, kjer so med boji vladne čete Izgubile okrog dvesto vojakov.
Zvedelo se Je, da so ZDA pripravljene povečati izdatke za vladno vojsko in predlagale, naj bi se po večala za sto tisoč mož, tako da di Južnovletnamska vojska štela skoraj 660.000 mož skupno s policijo ln pripadniki predvojaške vzgoje.
Medtem se budistični boncl pogajajo s predsednikom vlade Huon-gom in tud! z letalskim poveljnikom generalom Kijem. Tudi delegacija študentov je bila na razgovorih pri poglavarju države.
Iz Washlngtona pa poročajo, da se Je začela v Južnem Vietnamu »nova faza tajnih operacij«. Gre za že znane napade na «Hočlmlnhovo stezo« v Laosu, na kateri so ameriški bombniki poškodovali več mostov. Gre pa tudi Za pomorske ln letalske Južnovletnamske napade
moral U Tant najeti posojilo, da bi | na ozemlje Severnega Vietnama ter • lahko kril tekoče Izdatke. General- na tako Imenovano «cesto it. 1».
Pripominja se, da vladni krogi v Washlngtonu glede napadov na Severni Vietnam še niso sklenili, ali naj pri tem južnovietnamsko vojsko podprejo.
Ko Je Ruska neki novinar vprašal, ali so resnične novice o napadih na Severni Vietnam, Je odgovoril:
»Severni Vietnam? Ne.»
Neki predstavnik vlade ZDA pa ie izjavil, da Izključuje «fizlčno sodelovanje« ameriških sredstev pri takih napadih. Neki drugi predstavnik vlade je zanikal celo vesti o ameriškem «krltju», s katerim naj bi bili Američani podprli Južnovletnamske napade z morja ln lz zraka na ozemlje Severnega Vietnama.
ST. ANTON, 16. — Francozinja Marielle Goitschell je zmagala v kombinaciji na tekmovanju Kandahar, Heidi Schmid-Biebl pa je bila danes prva v slalomu, potem ko je bila diskvalificirana Švicarka Therese Obrecht, ki Je sicer dosegla najboljši čas a je Izpustila ena vr&tcB
čeprav šteje v tekmovanju Kandahar samo zmaga v kombinaciji, Marielle Goitschell, olimpijska prvakinja v veleslalomu in svetovna prvakinja v kombinaciji, le ni bila preveč zadovoljna, ko Je na lestvioi za današnji slalom zasedla drugo mesto. «Letos ml je pa res usojeno, da bom vedno druga. Druga v Oberstaufenu, druga v Grindelwaldu, druga spet tukaj. To Je že preveč.«
Danes Je v prvem teku dosegla najboljši čas Avstrijka Haas s 44”74 pred Švicarko Obrecht 44”93, Schmid-Biebl 45”09 m Marielle Goitschell 45”45. V drugem teku pa Je bila najboljša Obrecht 44”79 pred Goitschell 44”92, Biebl 45”24, Haas 45”93 in Chrlstine Goitschell 48"50 Annle Famose je že po slabem plasmaju (10. mesto) v prvem teku Izpadla kot kandidatka za prvo mesto v kombinaciji, medtem ko sta po prvem teku še vedno lahko tako Biebl kot Haas, ki sta v spustu dosegli tretie in četrto mesto. Vendar nista zmogli drugega, kot da sta zasedli naslednji dve mesti za M. Goitschell, medtem ko je Famose le prišla na četrto mesto, potem ko je v slalomu do obeh tekih prišla na 5. mesto. Giu-stlna Demetz Je s svojim uspehom lahko prav zadovoljna.
V spustu za moške so danes Avstrijci zopet zabeležili Izreden u-speh: zasedli so prva tri mesta, nato pa še štiri do desetega.
Prenehala stavka petrolejcev v Belgiji
BRUSELJ, 16. — Stavka petrolejskih delavcev se je končala; delavci se bodo vrnili na delo v ponedeljek zjutraj. Ministrstvo za delo Je sporočilo, da so spor poravnali na podlagi kompromisnih predlogov, ki Jih Je postavilo ministrstvo. Stavka je trajala Sest dni.
(N)
(F)
Prvi Francoz je bil šele na enajstem mestu, medtem ko sta se med prvih deset vrinila dva Švicarja — na 4 m 7. mesto —■ ter er. Nemec — na 5. mesto. Zmagal' Je Karl Schranz, ki je bil 1. 1962 v Chamonixu svetovni prvak v spustu in kombinaciji ter drugi v veleslalomu na ollmpiadi v brucku.
Rezultati;
Slalom — ženske:
1.	Heidi Schmid-Biebl
2.	Marielle Goitschell
3.	Christl Haas (A)
4.	Femande Bochatav (Š)
5.	Annie Famose (F)
6.	Giustina Demetz (I)
7.	Chrlstine Terraillon (F)
8.	Florence Steurer (F)
9.	Isabelle Mir (F)
10. Burgl Faerbinger (N)
14. Inge Senoner (I)
16. Florinda Cipolla (I)
Kombinacija — ženske:
1. Marielle Goitschell (F)
2 Heidi Schmid-Biebl (N)
3.	Christl Haas (A)
4.	Annie Famose (F)
5.	Giustina Demetz (I)
14. Inge Senoner (I)
17 Florinda Cipolla (I)
Spust — mo* ki:
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
bo priredilo v nedeljo, 24. t.m.
v črnem vrhu prt Idriji
SMUČARSKE IN SANKAŠKE TEKME
Obenem bo organiziralo tudi izlet. Podrobnosti bodo objavljene v naslednjih dneh.
Inns-
90”33 90 ”37 90”67 92”90 93”61 93 ”75 93”90 94”65 95”33 95”98 99”11 100”52
0,78
2,05
10,73
19,72
34,93
94,48
120,37
Cecilia Fusco, ki bo danes v tretjem programu ob 21,20 nastopila v vlogi Lisette
Koncertni program; 19.15 Pregled ital. literature; 19.30 Vsakovečer-ni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 «Kralj Teodor v Benetkah«, opera.
Slovenija
8.00 Mladinska radijska igra; 8.40 Iz albuma mladinskih skladb;
10.00	še pomnite, tovariši...; 10.30 Delavske pesmi poje zbor ((Svobode« iz Celja; 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.00 Poročila; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Za našo vns, 13.50 Na kmečki peči;
14.00	«Danes popoldne«; 16.00 Humoreska tega tedna; 17.05 Majhen operni koncert; 17.30 Radijska igra: Klara Feher: Krona stvarstva; 18.26 Iz romantične solistične glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnev-. ni';; 20.00 »Naš nedeljski sestanek«; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 Plesna glasba;
23.00	Poročila; 23.05 Tz jugoslovanske komorne nstvarl»1nosti.
Ital. televizija
10.15 Oddaja za poljedelce; 14.30 Šport! 17.00 Oddaja za najmlajše;
18.00	Slikanice; 19.00 Dnevnik; 19.10 Registriran športni dogodek;
8.00 Poročila; 8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Zaplešimo in zapojmo; 9.25 Iz narodne zakladnice; 9.45 Tuje pihalne godbe; 10.15 Pisan orkestralni intermez-zo; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 RKU — Prof. Ivo Jelačin: Nove reiske smeri v govedoreji; 12.15 Pred domačo hišo; 12.30 Virtuozne skladbe za razne Inštrumente; 13.15 Zabavna glasba; 14.05 S poti po Balkanu, glas. program; 15.30 Zborovske skladbe Antona Lajovica; 16.00 Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.05 Iz opernega sveta; 10.15 Zvočni razgledi; 18.45 Svet tehnike; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Igrajo veliki zabavni orkestri: 20.30 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 S pooevkami po svetu; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz orkestri vam igrajo.
Ital. televizija
8.30 šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 20 00 šport; 20.20 Ital. kronika; 20.30 Pnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Simf. koncert;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 «Viale flamingo« — film; 22.45 Petnajst minut s Francom Nebbia; 23.00 Šport.
SPORED JUG. TV OD 17. DO 23. JANUARJA
spi
1.	Karl Schranz (A) 2:35,17
2.	Gerhard Nenning (A) 2136,01
3.	Heinl Messner (A) 2:36,26
4	Edmund Bruggmann (Š) 2:36,36
5	Ludwig Leitner (N) 2:36,97
6	Werner Bleiner (A) 2:37,40
7	ex aequo Adalbert Leitner in Willy Favre (Š) 2:38,13
9 Stefan Sodat (A) 2:38,15
10.	Herbert Huber (A) 2:38,80
11.	Jean Claude Killy (F) 2:39 16 15. Oerard Mussner (I) 2:39,83
17.	Guy Periliat (F) 2:39,99
18.	Ivo Mahlknecbt (I) 2:40,07 19 Len Lncrol* (F) 2:40.35
25. Carlo Senoner (I) 2:41,47
Primorje-Prosek
nastopi danes
Z JUNIORSKIM MOŠTVOM ob 10.30 na svetolvanskem igrišču (Ul. Sanzio) proti moštvu is Sv. Ivana, medtem ko bo PRVO MOŠTVO
Igralo popoldne ob 14,30 v Nabre čini prijateljsko tekmo s mUjsklm Itulštvom t ORTITUDOk
NEDELJA, 17. januarja
9.30 Gozdni čuvaji — serijski film; 10.00 Kmetijska oddaja;
11.15	Moskva: Zakladi Tretjakov-ske galerije; 17.00 Filmska reportaža z zimskega prvenstva v rokometu; 18.10 Operetne melodije: 19.00 Svetnik ■ serijski film; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Da ali ne — qu:z; 2145 Poročila.
PONEDELJEK, 18. januarja
11.40	Televizija v šoli: Ogljik; 15.20 Ponovitev; 16 40 Ruščina na
| TV; 17.10 Govorimo angleško;
17.40	Francozi pri vas doma; 18.10 Risanke; 18.25 Napoved in TV obzornik; 18.45 Kuharski nasveti;
19.15	Tedenski športni pregled; 19.45 Sejem mode: 20 00 TV dnevnik: 20.30 Momentš musicaux — kratek TV koncert; 20.40 Bertelli: Četrta dimenzija — TV drama,
21.40	Naš teleobjektiv.
TOREK, 19. januarja NI SPOREDA.
SREDA, 20. januarja
17.40	Film za otroke; 18.00 Slike sveta — film. žurnal za otroke; 18,25 TV obzornik; 18.45 Svetloba globočnice — filmska reportaža;
19.00	Kaleldoskop; 19.15 Glasba za vas: Stravinski; 19.45 Cikcak;
30.00	TV dnevnik; 20.30 Lirika: Poezija Janeza Menarta; 20.40 De-
set zadetkov — quiz; 21.40 Kulturna tribuna; 22.20 TV obzornik.
ČETRTEK, 21. januarja 11.00 Francozi pri vas doma; 16 40 Ruščina na TV; 17.10 Govorimo angleško; 18.25 TV obzornik: 18.45 Renortaža studia Sarajevo; 19.15 Melodije za eno kamero: Radmila Karaklajič; 19.45 Sejem mode; 20.00 TV dnevnik;
20.30	Odprto v četrtek: 21.40 Rezerviran čas; pribl. 23.00 TV obzornik.
PETEK 22. januarja 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 TV obzornik; 18.45 TV tribuna; 19.15 Komorni zbor RTV Ljubljana;. 19.45 TV akcija: 20.00 TV dnevnik; 20.30 Brez skrbi — revijski film; 22.00 Magnetoskop-ski posnete!: evrovizijskega prenosa iz Kitzbiih'a — Veleslalom; 23.00 TV obzornik.
SOBOTA, 23. januarja 17.40 Film za otroke; 18.05 Pesem po svetu; 18.25 TV obzornik; 18.45 Ime in priimek, mladinska igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Jazz scena; 20.40 S kamero po svetu; 21.10 Rezerviran čas; 22.00 Inšpektor Leclerc — serijski film;
22.30	Magnetoskopski posnetek evrovizijskega prenosa iz Kitzblihla — Smuk; 23.30 TV obzornik.
SREČANJE • °	• O • O •
J. BAZ ARE WSK1	
	
OB ZORI
Nad njunima glavama so presunljivo žvižgali topovski izstrelki. Noč je bila soparna in brez zvezd. Od časa do časa so se na nebu pojavljale rdeče in zelene lučke letal, ki so preletavala o-zemlje.
Andrej n} mogel več hoditi. Moledoval je Romana, naj ga Pusti samega.
— Pojdi sam! Sicer se bova uničila oba. V najboljšem primeru zaideva k Nemcem. Oni Pa... saj veš...
Roman ga je poslušal; z dlanjo gi je s čela otiral znoj, ki mu je stekel k očem.
— Ne morem te zapustiti, ti idiot, tepec, ti... Tri leta sva spala pod enim šotorom in jedla iz iste konzerve, pa ne zato, da bi te zdaj pustil samega!
Vendar Andrej te pridige verjetno ni več slišal, ker je bil že napol nezavesten. Nekaj je mrmral, česar pa nihče ne bi mogel razumeti. Ob plamenu vžigalnika je Roman videl temni prijateljev obraz in njegove oči. Plamen je ugasnil — zmanjkalo je bencina. Svetloba, ki je naglo ugasnila, je naredila noč še temnejšo. Roman je sedel k Andreju. Na dlaneh, ki si jih je pri vlačenju iz tanka odrl do krvi, je čutil, kako se mu kakbr med lepi kri.
Topništvo je brez prestanka streljalo v samostan. Izstrelki so sedaj švigali više, njihov švist je bil še bolj presunljiv. Nekje v nevidnih globinah noči so lajale poljske in nemške brzostrelke, Roman je pogledal na osvetljene kazalce ure. Manjkalo je 15 minut do devetih. To je pomenilo, da je ura že dolgo stala, najbrž od tedaj, ko je «pan-zerfaust« udaril v tank. Roman je obupno zbiral misli, da bi si ustvaril čimbolj verno sliko tega, kar se je bilo zgodilo. Od nekod iz bližine je vel strahoten smrad po razkrajajočem se truplu.
Postalo mu je slabo. Bolela ga je glava od razmišljanja o ranjenem, umirajočem prijatelju. Potem se je spet dvignil s tal, posutih z drobnim peskom, podprl Andreja in ga vlekel dalje. Ra-njenčevi nakovani čevlji so kakor gorski potok lahno drsali po kamenju. Nenadoma je Roman z glavo udaril ob skalo, da je čelada zavzvenela kakor pločevinast lonec, V bližini je zadrdrala težka strojnica.
— Naju išče, — je pomislil Roman in ranjenca potegnil v nekakšno globel. Eskadrila letal je spet vrgla na samostan tovor bomb. Roman je izvlekel iz torbice košček čokolade, ko pa je zaduhal njen vonj, jo je položil nazaj. Čutil je, da mu gre na bruhanje. Vsak hip je požiral slino in se silil, da ne bi mislil na svojo slabost. Odločil se je, da bo prižgal cigareto. Komaj pa je segel po njej, se je spomnil, da v vžigalniku ni več bencina. Kljub temu je nekajkrat kresnil, nato je cigareto jezno vrgel na tla. •
Sele ko je sedel, je čutil, kako strašno je utrujen in slab. Tema je bila taka, da je kar bodla v oči. Spet je pomislil na svoj razbiti tank. V zadnjem delu vozila niso imeli municije, «panzerfaust» pa je udaril naravnost tja. Zato ni bilo eksplozije. Kljub temu je granata sunila tank v kotanjo. Prevrnili so se in obstali z bokom naslonjeni na kamnito škarpo. Pokrov se je odprl kar sam. Stefan in Vitek sta bila mrtva. Premišljal je, kaj naj stori. S težavo je izvlekel ranjenca Andreja. Sele takrat je skozi raztrgan kombinezon opazil veliko luknjo v prijateljevem boku. Objel je Andreja in njegovo roko potegnil preko svojega vratu na ramo. S prsti je krčevito držal od krvi spolzko prijateljevo dlan.
Nekje v daljavi so bobneli topovi, katerih odmev pa ni segal do Romanovih čutil.
Bila sta popolnoma zgubljena v tej prekleti dolgotrajni noči, ki jima je jemala razgled in zadnje moči. Roman se je zavedal, da počivata pravzaprav čisto blizu Nemcev, da bi zadostovala le četrtina tega ubijajočega marša in bi naletela nanje. Enakomerno Andrejevo hropenje je nekako pomirjalo misli in dovoljevalo bolj jasno kot kdajkoli prej premišljati o njuni situaciji. Roman je nenadoma pomislil, kaj pravzaprav v tem trenutku počne človek, ki je ustrelil v njihov tank. Najbrž sedi v svojem skrivališču in kakor volk čaka novih žrtev. Najbrž je prepričan, da je odpihnil tank v globoko kotanjo in da vsa posadka pri sv. Petru že uživa ob steklenicah piva.
— Preteklo vendar, —• je zagodrnjal Roman in stisnil zobe. Moram rešiti Andreja ali pa... skočiva na mine in končava v hitlerjevskem ujetniškem taborišču. Tako ali drugače, tukajle ne bova čepela do jutra!
Mukoma je drobno Andrejevo telo spravil na svoja pleča, zbral vse moči, se dvignil in široko razkoračen obstal. Vojaški jopič brez srajce, je; vražje praskal spoteno kožo in povzročal živalsko srbenje. Roman se je do krvi ugriznil v ustnico in se pognal naprej kakor konj, ki vleče težak tovor. Hodil je, na hrbtu je nosil tovariševo telo. Znoj ga je slepil in oči so ga pekle kakor od ostre milnice.
— Mogoče pa hodim naravnost proti področju Monte Cassina in se znajdem tam kot prvi živi Poljak? — se je pogovarjal sam s seboj in se spotikal na neravni poti.
— Kam sploh greva, kam gremo mi vsi? Jaz, Andrej na mojem hrbtu, ves naš korpus? Mar je res vredno tako pozno ponoči, s pekočimi očmi, umirati? — je za hip pomislil, a se je tega naglo otresel.
Kmalu sta se znašla pred skalnato steno. Roman je položil prijatelja na zemljo in sedel k njemu kot zvest pes. Sele ko se je dotaknil tovariševe glave, se je spomnil, da je njegova čelada ostala v votlini.
— Vrag naj yzame še čelado! Najbolje, da Andreju sezujem še čevlje in odvržem torbico, bo vsaj lažje, — je razmišljal in negotovo segel k Andrejevim nogam, da bi mu razvezal čevlje. Vendar je takoj odtegnil roko, ker je Andrej silovito zahropel in s skoraj otroškim, nebogljenim glasom zaječal: Mama...
Se dolgo potem je Romanu brnel v ušesih odjek te besede — v človeškem življenju tako pomembne besede. Na Poljskem ima Andrej še mater, ki ga že leta jn leta pričakuje. S prsti si je obrisal nekaj solz, potem je pogladil prepoteni Andrejev o-braz.
— Eh, Andrejček, ti suhec dvajsetletni! Koliko solza je tvoja mati že prelila ob misli nate? Pa moja? Ce bi starka v daljni Poljski vedela, da te ranjenega v bok nosim na plečih, skozi temno, zahrbtno, krvi žejno noč, nekam v neznaino! Ce bi vedela...
Andrej je zaječal. Roman ga je prijel za zapestje. Roka je bila hladna in suha. Čutil je počasen, oslabel utrip, ki je komaj prodiral od nekod iz globine telesa.
Nad njima so spet preletela letala. Cez hip so padle bombe.
Po ne vem katerem že postanku se je začelo svitati. Cisto nepričakovano se je izza skalne stene razlil kakor biser čist zrak. Roman si je otiral preznojene oči. Šele sedaj je zares videl. Hodila sta po plitki dolini, kot z girlandami prepletenimi s telefonskimi žicami. Ne daleč od njune poti je, rešeno vseh skrbi, ležalo truplo ameriškega pilota. Mrlič je bil že brez obraza. Roman se je zamaknil , vanj kot hipnotiziran. Po vsem truplu so gomazeli črvi. Lezli so iz rokavov, v rojih prihajali iz čevljev in se kot živi prstani vili okoli razjedenih prstov na rokah.
Naglo se je zdanilo. Surovo brez vsakega prehoda se je rodil dan. Roman se je zalotil ob dremavici, toda takoj nato je spet odprl utrujene oči in od
(Nadaljevanje na 8. strani)
Za darila je vedno čas — zlasti za darila otrokom, ki jim je v njihovem razvoju branje vsestransko potrebno. Pogosto smo že govorili o najrazličnejših zbirkah in drugih izdajah založbe Mladinska knjiga, ki vneto skrbi, da nikoli ne zmanjka knjig za vse otroške dobe. To pot opozarjamo starše na izredno lepo zbirko Pravljice jugoslovanskih narodov, ki obsega deset drobnih knjižic-' V njih so zbrane slovenske, hrvatske, srbske in makedonske ljudske pravljice. Pri izdaji teh knjižic, ki so izšle tudi pri drugih jugoslovanskih založbah, je sodeloval cel štab urednikov in ilustratorjev, ki so za knjižice prispevali krasne slike — Zbirka je na razpolago tudi v Tržaški knjigarni
V MARIBORU DON PASQUALE S TRŽAČANI
Ko so pred nedavnim v mariborskem gledališču uprizorili Donizettijevo opero «Don Pasqua-le», je bil pri tej uprizoritvi delež umetnikov iz Trsta zelo pomemben. Dirigiral je Boris Švara, sin tržaškega pevovodje Vlada Švare, režirala je On-dina Otta-Klasinčeva, Norino pa je pela Mileva Pertotova, hčerka Milana Pertota.
Poročevalec je o tej predstavi napisal, da je bilo po dolgem času čutiti ob premieri več kot vljudno Zanimanje: v zraku je bilo čutiti tisti magični učinek gledališča, bilo je čutiti tisto rahlo naelektreno vzdušje zanimanja in izpolnjenih pričakovanj, čutil se je potreben kontakt med izvajalci in občinstvom.
Dirigent Boris Svdra je predstavo muzikalno Zelo dobro na-študiral ter ji dal verno stilno podobo in zadosti duhovitosti in poleta.
Ondina Otta-Klasinčeva, ki jo sicer Poznamo kot odlično in izkušeno pevko, se je pri tej priložnosti spoprijela Z režijo in poročilo navaja, da «presenetljivo dobro*. Poleg odgovora na vprašanje k a j je znala tudi uspešno rešiti vprašanje kako. Predstava je bila režijsko gladko tekoča, začinjena Z mnogimi dobrimi domisleki.

IZREDEN SLOVENSKI KULTURNI JUBILEJ
V dejavnosti Slovenske matice sto let slovenskega kulturnega razvoja
Potreba po nadaljevanju matičnega dela je ostala tudi v sedanji dobi
Preteklo leto je Slovenska matica slavila svoj visoki jubilej — stoletnico (1864-1964). Slovesna proslava stoletnice je bila proti koncu leta. Ob tej priložnosti sta izšli tudi dve krasni publikaciji: Slovenska matica 1864-1964 (Zbornik razprav in člankov. Uredil Franci Bernik) in Bibliografija Slovenske matice 1864-1964. (Kronološki pregled in stvarno kazalo. Sestavil Jože Munda.) O obeh knjigah bi bilo treba obširneje spregovoriti, vendar pa za sedaj vsaj nanje opozarjamo. V zborniku Slovenska matica je predsednik prof. Anton Melik napisal uvod, ki je strnjen pregled dejavnosti S M, pa ga zato tu skoraj v cekli pgnatiskgjMao; ..
Praznujemo stoletnico dela Slo- ma dvema knjigama pripisovali
venske matice.
Upravni odbor je štel za primemo, da odmeri dobršen del svoje društvene dejavnosti pripravam za praznovanje stoletnice njenega obstoja ln dela, seveda ob izdatni pomoči naših ljudskih oblasti. Sklenili smo, da posvetimo nekatere nove knjige, ki smo jih pripravili, tej stoletnici, da s tem opozorimo na ta praznik. Posebno pozornost smo pri tem koncentrirali na dvoje e-dicij, ki smo jih že zgodaj vzeli v program. Ena od teh je Bibliografija vseh spisov, kar jih je izdala ln založila Slovenska matica v obdobju 1864 do 1964, v sto letih svoje kulturne dejavnosti. Drugo delo v tem programu je pričujoči zbornik Slovenska matica, ki obsega sintetični pregled vseh teh edicij, zbran In prikazan z vidika, kaj je društvo pripravilo in dalo na svetlo v vsem obdobju svojega dela od ustanovitve do danes. Zbran hi prikazan je z vidika kulturnih področij, ki se je v njih uveljavljala literarna dejavnost sodelavcev, od leposlovja, slovstvene zgodovine in drugih znanstvenih področij do šolskih učnih knjig, ki so v prvih časih tudi morale biti na brigi matičarjev.
Poudariti moram, da smo te-
Tank je bil zadet že v mraku, noč pa je nastopila prečudno hitro. Potem sta se vlekla nekam, kjer naj bi bila njuna prava smer, in sicer proti poljskim e-dinieam. Brez ure merjeni čas je mineval, a svojih nista našla. Nazadnje je Andrej nehal prestavljati noge in se je vrgel na razrita tla. Roman . ga je potegnil v tole votlino in tako je sedaj	počival	ob	svojem	umirajočem prijatelju.	Počasi	je pri-
bližal roko in se dotaknil njegovega obraza ter se prepričal, da ima Andrej usta široko odprta. Kmalu je ranjenec zastokal, nato	pa je	bilo	slišati	strašno
pridušeno hropenje.
—* Ne smem dopustiti, da tukaj umrl, - je Roman na vso moč prepričeval šamega sebe. Slekel bom srajco in ga obveza . Vsaj	kri ne	bo	tako hitro od-
tdcsl&i
Zvil je srajco kakor vrv in z njo močno prevezal Andreja na boki. Ranjenec je zastoka , v dar je spet kmalu začel pridu-šeno hropsti.
(Okoli njiju je bilo vse tiho.

Naslovna stran zbornika Slovenska matica
posebno pomembnost. Zakaj menili smo, da smo predvsem dolžni nekdanjim usmerjevalcem Slovenske matice izkazati svojo zahvalo ter kar se da pjepričevalno prikazati v bibliografskem ln snovnem pregledu rezultate in uspehe njihovega dela. V našem zborniku smo želeli, da se zrcalijo delo ln stvaritve vseh generacij, ki so se bile zvrstile v množici članov, bodi odbornikov, bodi podpornikov ter notranjih ali vnanjih sodelavcev. Seveda se more s tem ln na tak način podati samo pregled, za njegovo poglobitev pa bodo potrebne še bolj natančne In bolj obsežne specialne študije, ali pregled kulturne dejavnosti bo vendarle podan za teh sto let, ki tako ogromno pomenijo v življenju slovenskega naroda.
Zbornik za stoletno dobo 1864-1964 naj ima tedaj, smo želeli, skupaj z bibliografijo značaj dokumentarne veljavnosti, naj bo zrcalo matičnih kulturnih prizadevanj, konceptov ter uspehov. Naj bo osnova za presojanje vrednosti in zaslužnostl matičnega stoletnega delovanja, temelj za pohvalo, pa tudi za grajo, kjer so sl jo matičarji zaslužili.
Generacije so se vrstile v vodstvu ln izvajanju izdajateljske dejavnosti. Zato so v značaju njihovega dela do neke mere razlike po posameznih dobah. Ml lz sedanjega matičnega kolektiva smo odgovorni samo za zadnje, za najnovejše obdobje te dejavnosti. Zato si seveda ne moremo in ne smemo lastiti niti trjhioe hvale za uspehe, ki so jln db-segli upravni odbori in njihovi sodelavci prejšnji generacij v posameznih najbolj produktivnih obdobij teh sto let. Prav tako kakor tudi ne gre na račun sedanjosti ter polpreteklih sodelavcev graja za pomanjkljivo zasnovano ter neustrezno Izvedeno kulturno aktivnost in založniško dejavnost v posameznih primerih dolge stoletne dobe.
V celem pa prav gotovo ne pretiravamo, ako rečemo, da se iz Izdajateljske ln založniške dejavnosti Slovenske matice skozi teh sto let zrcali kulturni razvoj slovenskega naroda. Naš zbornik in bibliografija nam zgovorno pripovedujeta s svojo vsebino, da je bilo tako vsaj do prve svetovne vojne. Prvih pethajst let matičnega obstoja se nam zdi dandanes. ko gledamo nazaj, kljub velikim naporom Frana Lestvika, tako rekoč kakor pripravljanje, kakor uvod V resnično kulturno delo, ki o njem pričajo edicije v osemdesetih letih. Leta 1880 se prvikrat pojavi Simon Rutar v matičnih spisih, nekoliko prej Fran Erjavec z značilnim spisom Iz potne torbe, pa zgodovinar Ivan Vrhovec. Leta 1879 je Matica Izdala Cigaletovo Terminologijo, kar razodeva težnjo, da se ustvarijo osnove za domače znanstveno delo. Zgodovinar Franc Kos se pojavi prvikrat v letu 3883 in Istega leta je Letopis Matice prvikrat uredil Fran Levec. 7 njim je zavladal nov duh v matičnem knjižnem delu. Leta 1886 je izšla prva knjiga Za-
bavne knjižnice. V devetdesetih letih se pojavijo nove velikopotezne stvari. Ustanovili so s pomočjo mecena Antona Kneza Knezovo knjižnico v Levčevem urejevanju, Izhajati je začela Glaserjeva Zgodovina slovenskega Slovstva, pa Slovenska zemlja z Rutarjevimi knjigarrtl ln SloVbrl-ške narodne 'pesmi v’ stP41jevl redakciji. Leta 1899 se prvikrat pojavi nova knjižna kolekcija Zbornik. V beletriji se pokažejo leta 1896 Fran Govekar, leta 1898 Franc Ksaver Meško In Anton Medved, leta 1900 že Ivan Cankar, kasneje tudi Milan Pugelj. V prvem desetletju novega stoletja dosežejo matične Izdaje višek predvojne dobe. Takrat so v Matici Izšla najlepša Cankarjeva dela:	Tujci (1901), Na
Klancu (1902), življenje in smrt Petra Novljana (1903), Kriz na gori (1904), Martin Kačur (1906) ter Novo življenje (1908). V matičnih Izdajah izhajajo spisi Ivana Prijatelja, Janka Slebingerja, Izhajati začne Slovenska bibliografija, zbirka Prevodi "z svetovne književnosti, v kaieri smo dobili med drugim Tolstojevo Moč teme. Prijateljev prevod Puškinovega Onjegina, Funstov prevod Shakespearovega Kralja Leara. Izšli so Josipa Vošnjaka Spomini. Leta 1912 Izide Vladi-mira Levstika prevod Dostojevskega Zapiskov Iz mrtvega doma, a leta 1913 Podlimbarskega roman Gospodin Franjo. V naglem zaporedju Izide vrsta dobrih Zbornikov znanstvenih ter poučnih spisov. Leta 1906 začne Slovenska matica izdajati Hrvat-sko knjižnico.
Prva svetovna vojna je skoraj za štiri leta pretrgala to plodno ln visoko kvalitetno matično delo, ki je bilo doseglo s prehodom v novo stoletje evropsko višino. Zaplemba Podlimbarskega Gospodina Franja je bila združena z razpustom in konfiskacijo vsega matičnega imetja. Od tega udarca si Slovenska matica še dolga leta po vojni ni mogla opomoči. Toda uveljavile so se važnejše stvari. S propadom Avstrije In ustanovitvijo Jugoslavije je nastopila nova doba ter možnost ugodnejšega kulturnega razvoja, dasi nas je silno prizadelo, ko se je v prvo Jugoslavijo vključila samo krna Slovenija brez Primorske in Slovenske Koroške. Ustanovili smo univerzo v Ljubljani ln potem še druge visoke ter drugačne šole In priklicali v življenje raznovrstne kulturne ustanove, končno tudi Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Ves ta široki napredek v prosveti in kulturi je sprostil naše kulturne sile, da so sl ustvarile nove kulturne, bodi znanstvene, bodi umetnostne ter prosvetne zavode, ki so vzeli v svoje funkcijsko območje marsikaj iz nekdanjega delovnega področja Slovenske matice.
Vendar se je Izkazalo, da je Slovenska matica še vedno zelo močno žarišče kulturne dejavnosti ln v obdobju med obema svetovnima vojnama je izdala obilo del, bodisi izvirno leposlovnih In prevodov lz svetovne lepe književnosti, kakor tudi originalnih znanstvenih ter poljudnoznanstvenih del.
Po letu 1945 je z zmago socialističnega družbenega reda bilo sprva videti, kakor da bodo na novo organizirane družbene založbe docela nadomestile matično delo. Pa se ni zgodilo, marveč je ostala potreba po nadaljevanju matičnega dela v smislu pripravljanja, organiziranja ter
Izdajanja takšnih del, kakor so bila od nekdaj v območju kulturnega kolektiva v Slovenski matioi. In tako vidimo nove edicije iz zgodovine književnosti, iz likovnoumetnega področja, iz tako imenovanih narodnih znanosti, prevodne literature, zlasti iz Shakespeara, iz območja 'Vezane besede pa v okvirji"4 Filozofske knjižnice, ki se je koncentrirala zlasti na starejšo dopo. prizadevanje Slovenske matice- se je razširilo tudi na znanstvena raziskovanja o glasbi ter na zgodovinska poročila in razprave iz preteklosti te lepe umetnosti. Nemara je treba obžalovati, da je bilo mafij uspešno matično stremljenje, da bi prispevala za potrebe našega časa tudi dela in raziskave s področja naravoslovnih in tehničnih ved, ki so sku-
paj z novimi znanstvenimi prizadevanji prevzele tako ogromne vloge v gospodarstvu Zvesta tradiciji želi Slovenska matica, da sodeluje v književni proizvodnji tudi s posameznimi deli beletrlstičnega značaja, dasi seveda na tem področju ne more biti'-težišče njenega-izdajateljskega prizadevanja."
Upravni odbor Slovenske matice pošilja pričujoči zbornik ob stoletnioi- ter bibliografijo v posebni knjigi med svoje člane In sodelavce, med podpornike in bralce sploh. Pošilja tl dve knjigi z željo, da bi bili vsem dostojen spomin na plemenito kulturno prizadevanje naših prednikov, obenem pa zrcalo njihovih uspehov ter končno dokumentarno potrdilo o-kUltumo-prosvet-nem delu, izvršenem v sto letih.


LEPO PRIZNANJE
(Jože Horvat-Jaki v «Die Weltkunsts>)
v	.v.
Ugledna nemška revija *Die IVeltkunst«, ki izhaja v Miin-ehenu se je s svojo decembrsko številko predstavila z veliko, v krasnih barvah reproducirano sliko Jakija (Jožeta Horvata), ki ga naši čitatelji že poznajo po marsikateri reprodukciji in tudi po vesteh, ki jih je naš list o njem objavil. Slika je objavljena na naslovni strani, medtem ko revija objavlja še obširen članek, ki ga je napisal dr. Horst Richter. Pisec dokaj podrobno analizira umetniški razvoj Jakija, ki ga v naslovu članka imenuje »der naive Phan-tast aus Slowenien» — naivni
fantast iz Slovenije. Dr. Richter pravi med drugim, da je težko postavljati Jakijevo delo v katerikoli umetnostni tok. Pri njem je večkrat videti skupnost mnogih aspektov, kot pri Picassu, in vendar ni nikake odvisnosti. Lahko bi tudi navajali Chagalla, toda tudi tu je razlika.
Revija objavlja še tri reprodukcije Jakijevih del. Vsekakor je za slovenskega umetnika že sama objava lepo napisanega članka v tako odlični reviji krasno priznanje, krasno priznanje. (Na sliki: Svetnik. Reprodukcija v reviji «Die Weltkunst».)
V vsakem pogledu prav ljubka Norina je bila Mileva Pertotova. Glasotino sveža in prikupna, tehnično zanesljiva, igralsko živa in prepričljiva.
US
Boris Švara
Ondina Otta-Klasinc
Mileva Pertot
Tržaškim umetnikom v Mariboru iskreno čestitamo k uspehu. Želeli bi si, videti jih kdaj tudi v Trstu.
Celjska
Mohorjeva
družba
Mohorjeva družba se drži u-staljene stoletne tradicije in vsako leto izda redno knjižno zbirko, namenjeno najširšemu krogu slovenskih bralcev. Te njene knjige so zato nezahtevne, prave ljudske izdaje, tudi preprosto opremljene, zato pa skrajno poceni. Čeprav ni rečeno, da tudi te knjige ne bi smele biti boljše, pa vendar z njimi opravlja Mohorjeva družba svoje poslanstvo: približati hoče knjige resnično najbolj širokemu krogu bralcev, predvsem kmečkega podeželja, in mu nuditi nekaj duhovne hrane.
V skladu s svojo tradicijo je na prvem mestu letošnje zbirke »Koledar«, ki se tudi v svoji notranji ureditvi drži dosedanje oblike in vsebine. Koledar vsebuje poleg običajnih koledarskih podatkov nekaj uvodnih političnih člankov, nekaj člankov o zanimivih dogodkih doma in po svetu. Nekaj sestavkov je spominskega značaja, nekaj pa je tudi literarnih prispevkov.
Druga knjiga »Slovenske večernice št. 115», vsebuje povest Janeza Kmeta »Dom pod Borštom«. To je ljudska povest iz kmečkega Švljenja, prva Kmetova daljša povest kot izvemo iz spremne besede, obravnava-joča družinske tragedije iz Suhe Krajine.
»Stara Pokljuka in druge povesti«, delo Antona Kocjančiča je morda bolj 'zanimiva knjiga. To zaradi tega, ker je prva avtorjeva tiskana knjiga, na 1 žalost posmrtna, avtOT pa je bil kmet, doma iz okolice Bleda. V spremni besedi nas urednik Janko Moder seznanja s pisateljem, ki se je ves posvečal umetnosti, godbi, slikanju in pisanju, čeprav je bil kmet. Ko bi se mu uresničila njegova želja, da bi se lahko šolal, bi verjetno z njim dobili dobrega pisatelja. Izbor njegovih povesti in črtic to izpričuje.
Ksaver Meško:	»Mladim sr-
cem« je naslov knjižice, ki je bila namenjena počastitvi pisateljeve devetdesetletnice. Spomnila naj bi bralce na vesele in žalostne trenutke pisateljevega življenja in podčrtala njegovo vztrajnost v delu za slovensko besedo. V tej knjižici so zbrani Meškovi sestavki, ki naj bi v prerezu podajali podobo Meško-vega življenja. So torej le drobni utrinki, napisani v obliki črtic, ki pa kažejo na eni strani Meškovo trnovo življenjsko pot na drugi pa način njegovega pisanja. To je lepa knjižica, za katero ima zasluge tudi, Viktor Smolej, ki jo je pripravil za tisk.
In še zadnja knjiga letošnje zbirke Mohorjeve družbe: drugi del Slovenske pesmarice, ki sta i jo pripravila Luka Kramolc in 1 Matija Tomc.
Dva tisoč milijonov ljudi ne ve
kaj je poljub

Konvencionalni in obredni poljubi Eksotični narodi izražajo svoja čustva z drgnjenjem nosov - Indijska nevesta mora obvladati «64 posebnih umetnosti» preden se poroči - Filmski poljubi so dandanes krajši kot nekoč
Na tisoče let se že ljudje poljubljajo. Od zibelke do groba. Mladi, stari, revni, bogati, otroci, možje, ženske, mladeniči in starčki, dekleta in matrone — vse se poljubuje.
Vendar pa ni povsod poljub enak in tudi nima vsak poljub enakega pomena.
Kdo bi vedel, kdaj so se ljudje začeli poljubljati! Ve pa se, da so stari Grki poznali poljub in tudi stari Rimljani so s poljubom izražali svoja čustva, svoje spoštovanje. O tem so ohranjeni sledovi tudi v starih zapisih.
Dandanes pomeni poljub znamenje ljubezni, dokaz spoštovanja in prijateljstva, a tudi potrditev sprave in pomir-jenja. Krščanska vera pa rabi poljub celo pri nekaterih svojih obredih. Kot je to primer za veliko noč, ali poljubljanje prstana na roki svečenika ali pa poljubljanje nog, ali papeževega čevlja.
Nekdaj je bilo zelo razširjeno poljubljanje rok. Kavalirji so ob določenih priložnostih poljubili svoji dami roko, bodisi zaradi tega, ker je pač tako veleval bon-ton, bodisi tu-
KRIŽANKA
[T	2	3	mm	r*	r	l J		7	8	r"	10	11	12 1
						U	14 ,					I	
						16						17	
18~					13					i	20		
tT1			m	22						23			
ur			25						26				
ir		2fT					m					f ~	
"1		30“						L;				32	33
%	35					36						5T	
36				6	39			I	i		40	1	
41			m	42			J			43			
ur			<,5						46			__	
ur		48					n	49					
	Z	,			——	r		51			tas	as		j
VODORAVNO:	1,	smisel za
petje, 7. izmenjava mnenj, razprava, 13. zbiranje podatkov, javno povpraševanje, 14. ruda, iz katere pridobivajo živo srebro, 15. tvegana napoved, 16. staro i-me za pokrajino ob dolnjen Evfratu, 17. osebni zaimek, 18. četrtmilijonsko mesto v Kolumbiji, 19. palača turških sultanov, 20. števnik, 21. kratica države Oregon v ZDA, 22. označba za najmanjši novec, 23. slovenski virtuoz na kitaro, 24. vprašalni-ca, 25. • avtor ((Božanske komedije«, 26. nepotrebna šara, 27, sodobni francoski dramatik (Euge-ne), 29. agregatno stanje snovi, 30. glavno mesto Gane, 31. največji polotok na svetu, 34. čistilna potrebščina, 36. tatvina, 37. starodavno kaldejsko mesto, 38. koralni otok v tihomorskem o-točju Tuamoto, 39. angleški filmski režiser (Alexander), 40. pot v snegu, 41, oranje, izorana zemlja, 42. krepčilna pijača, 43. žile dovodnice, 44. začetnici češkega pisatelja («Krakatit»), 45. zrakoplov, 46. grenka zdravilna rastlina, 47. računski zaključek, 49. 1-me španske filmske igralke in pevke Montiel, 50. namestnik staroperzijskih vladarjev, 51, drag kamen rdeče barve.
NAVPIČNO: 1. italijanski pesnik (Giovanni), 2. eno od petih velikih jezer na meji med ZDA in Kanado, 3. čeri, 4. napredni italijanski pisatelj (Carlo), 5. vrtna hišica, 6. medmet, 7. naslov-
ni junak romana Jacka Londona, 8. trojanski kraljevič, ki je po razrušitvi Troje zbežal v Lacij, 9. iglasto drevo, 10. začetek abecede, 11. znanstveno načelo, 12. zdravilna rastlina, 14. francoska kemika, zakonca, ki sta odkrila radij, 16. prosti premet pri telovadbi, 19. svetlobni pojav, 20. italijansko pristanišče ob Jadranu, 22. največje mesto v Iraku, 23. močvirska ptica, 25. služkinja, 26. krma, 28. pokrajina v Južnoafriški Uniji, 29. znamenita madridska galerija, 31. gorat otok na jugozahodu Škotske, 32. stara španska popevka, 33. sol arzenove kisline, 34. vodja grških partizanov, 35. vrsta matematičnega računa, 36. sviloprejkin zapredek, 39. vzorec, model, 40. francoski filmski igralec (Daniel), 42. plazilec, 43. mitologija, 45. nočno zabavišče v večjih mestih, 46. dvojica, 48. ozek konec polotoka, 49. začetnici slovenskega pesnika («Njega ni»).
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. krompir, 8. meteor, 14. retorta, 15. bralke, 16. Amati, 17. DK, 19. Anton, 20. Jovo, 21. nauk, 23. topi, 24. ena, 25. marcipan, 27. CT, 28. sir, 29. Nil, 30. S(imon) G(regorčič), 32. poročnik, 35. žar, 36. Avon, 38. dren, 39. peta, 40. lepak, 42. V(la-dimir) N(azor), 43. Papin, 44. edinec, 46. Niagara, 48. Castro,
40 ingprat
NAVPIČNO: 6. I(van) T(avčar).
di «iz lastne notranje potrebe in želje«.
V srednjem veku je pomenil poljub potrditev sklenjene pogodbe in torej dokaz zaupanja. V Novem testamentu je posebno znan «Judežev poljub«, ki pa ima ravno nas-protem pomen.
Kdor poljublja, ima več od življenja
Toda, razen konvencionalnih in obrednih poljubov, je v vsakdanjem življenju še vrsta raznih vrst poljubov, ki imajo vse drugačen namen in pomen. Kot na primer poljub, ki ga da mati svojemu otroku, ali pa otrok materi, ali poljub ob slovesu, poljub ob snidenju ali obenem z izražanjem voščila. K takim poljubom štejemo tudi poljub, ki ga da mož svoji ženi ob odhodu zdoma ali ob povratku domov.
Nazadnje pa ne smemo pozabiti na poljube med zaljubljenci, ki se razlikujejo glede na temperament, okoliščine razpoloženje, in so raznih ((dimenzij« in stopenj: od bežnih, tako rekoč ukradenih, do vročih in strastnih, ki ((odpirajo vrata sedmih nebes«. Kdo bi jih mogel našteti in podrobneje opisati!
Vsekakor je res, da poljub sladi naše življenje in kdor se poljublja, ima vsekakor več od življenja.
Milijoni ljudi ne poznajo poljuba
Čeprav nudi poljubljanje človeku toliko ugodja in sladkosti, je pravzaprav le majhen ‘del človeških bitij, ki živijo na različnih straneh naše Zemlje, ki poznajo te vrste užitek. Komaj kakih 800 milijonov. Vsem drugim sto in sto milijonom ljudi pa se niti ne sanja o tem, kaj pomeni poljub. Med te lahko štejemo na primer ogromno množico Kitajcev, ki izražajo svojo naklonjenost, simpatijo in ljubezen s tem, da se med seboj z nosovi narahlo podrgnejo. Kitajcem so v tem podobni tudi Malajci, Polinezijci, Eskimi in še nekateri pripadniki eksotičnih narodov. Vsi ti žive in tudi umrjejo, ne da bi kdaj koli okusili slast poljuba.
Z ukradenim poljubom tvega glavo
Indijka, ki se namerava poročiti, mora najprej dokazati, da obvlada «64 posebnih u-metnosti«. Šele ko se teh u-metnosti dodobra nauči, je usposobljena postati dobra zakonska družica. Med te «po-sebne umetnosti« spada tudi poljubljanje. Vendar pa ima poljub pri Indijcih bolj ceremonialen pomen in je manj izraz nežnosti in ljubezni, kot pri nas.
Dandanes že zdaleč ne dajejo ljudje poljubu takega pomena, in ga ne jemljejo tako resno, kot je bilo to v davni preteklosti. Pri starih Grkih, ki so bili glede morale sila natančni in strogi, je tvegal moški, ki si je drznil na javnem prostoru poljubiti kako žensko, svojo glavo. Ce so ga zasačili pri takem dejanju, so ga brez usmiljenja «po kratkem procesu« obsodili na smrt in ga obglavili.
Še pred nekaj sto leti je veljal ponekod poljub vse kaj drugega kot blaženost. Zakonci, sorodniki, znanci in prijatelji so se vsevprek in ob sleherni priložnosti objemali in poljubljali. Med nekimi narodi pa je morala žena poljubiti ob slovesu kolesa voza, s katerim se je njen mož odpeljal na potovanje.
Ponekod na Češkem in Moravskem je bilo dolga stoletja v navadi, da je morala nevesta, preden je zapustila očetov dom, za slovo obhoditi vse prostore domače hiše in poljubiti vse domače s služinčadjo vred, poleg tega pa še vse kose opreme, ter celo živino.
Poljub in film
Važno vlogo ima poljub v današnjem filmu. Skoro si ne moremo misliti filma, v katerem se ne bi poljubljali. Seveda je tudi današnji «filmski poljub« precej drugačen od o-nega, ki je bil še pred nekaj desetletji. Predvsem niso dandanes poljubi v filmu tako dolgi kot nekoč. Vse življenje poteka bolj naglo kot nekoč. Hitreje se vozimo, hodimo in letamo, jemo in se seveda tudi poljubljamo.
Poljub - 22.000 bakterij
Pri poljubljanju pa najbrž nihče ne misli tudi na nevarnost, k j se ji pri tem izpostavlja, Nihče ne pomisli na to, da se s poljubom prenašajo tudi vsake vrste bakterij. Včasih tudi škodljive. Nedolgo tega je neki ameriški bak-teriolog izračunal, da vsebuje vsak poljub nič manj kot 22.000 bakterij.
V pomirjenje vsega poljubljajočega se občinstva pa Je treba tudi povedati, da je znameniti ameriški «lovec na mi-
krobe«, Paul de Kruif ugotovil, da vsa ta množica mikrobov človeku ne more v taki meri škodovati, ker ima vsako telo prav tako številno in močno obrambo, ki slehernega sovražnika najčešče že v kali ugonobi.
Znani ameriški Gallupov zavod pa je v zvezi s poljubi izračunal, da se vsak človek poljubi v svojem življenju povprečno 56.000-krat. Nekateri seveda več, drugi pa seveda zato manj.
S. A.
Slavni ameriški filmski igralec in pevec popevk Frank Sinatra je velik ljubljenec in ljubitelj žensk. Pravijo, da se je »ženil« s tolikimi, kolikor je bilo dni v letu. No, ker nismo računovodje, prepuščamo statistike drugim. Seveda niso bile vse ženske očarane in navdušene nad svojimi izkušnjami z njim. Predvsem pa so bile nad njim razočarane njegove žene. Prva, Nan-cy Barbato, je izjavila, da je tak Don Juan, ker misli, da je grd in hoče z osvajanjem premagati svoj čut manjvrednosti
REBUS

Rešitev iz prejšnje številke: TRAFALGAR
ru*
JjrMttmčin«.
M
w
in preganjavice. Ava Gardner je dejala, da je domišljav, jezljiv in nasilen. Tiste, ki so se z njim samo «ženile» pa niso tako stroge. Tako je Judy Garland rekla, da »razume ženske«; Lau-ren Bacall, da je zelo ljubezniv, čeprav tudi poln muh. Zelo u-godno mnenje je Izrekla o njem Raffaella Carra, ki je pred kratkim igrala z njim v filmu «Von Ryan’s Express» ln ki je bila z njim vedno v družbi tudi v prostem času. Raffaella se je vrnila pred kratkim v Italijo in se bo vrnila kmalu v Ameriko, saj jo je povabil Sinatra v Las Ve-gas. To dokazuje, da njegov čar še vedno deluje, čeprav bi bil lahko oče temu mlademu dekletu. Na sliki vidimo tega postaranega Dona Juana, kako objema mlado deklico Raffaello. Kdo ve, ali mu ni marsikdo, ki je že »srečal Abrahama«, malce nevoščljiv.
Kratke zanimivosti
8i:i:i8Hiii!::i::ii:::!!i!i!i!!R«ii::imiii!::li:::i:iiiH:ii*ii::iiH!::!!HiiiH::::!!K!:iHlimii!i4ii!iiiiiiiiHi4iifr
ic POVEČANA RADIOAKTIVNOST
Zadnje jedrske eksplozije v atmosferi pred podpisom moskovske pogodbe še vedno učinkujejo. To je odkrilo poročilo znanstvene komisije Združenih narodov. Količine radioaktivnega pepela ni bilo nikoli tako močno kot leta 1963* to je trikrat večje-kot leta 1961, in po izjavah britanskega odbora za zdravstvene raziskave se je povprečna koncentraoija stroncija 90 v kosteh angleških otrok, ki živijo v najbolj deževnih okrajih, med leti 1962 in 1963 podvojila. Toda letos bi morala začeti radioaktivnost upadati.
ir KRAJ ZLOČINA . CAMPING
Marsikdo se še spominja zločina na kmetiji Grand’Terre v francoskem okrožju «Basses-Alpes». V noči 4. avgusta 1952 so umorili Sira Jacka Drummonda, njegovo ženo Dady Ann in hčerko Elizabeth, ki so postavili tam šotor. 15. novembra 1953 je lastnik kmetije Dominici priznal, da je umoril Angleže, nato pa je svoje priznanje preklical. Porotno sodišče ga je leta 1954 obsodilo na smrt, leta 1957 so ga pomilostili, leta 1960 pa izpustili.. Sedaj preživlja mirno svoja stara leta v nekem domu za starčke v Dignu. Medtem je kmetija menjala gospodarja in letos jo bodo spremenili v camping. Vprašanje pa je, s kakšnimi občutki se bodo nastanili v njem razni taborniki.
it POLICIJA JE VČASIH SLEPA
Kot vemo, so prometni redarji tudi pri nas često zelo ((natančni« in tudi pikolovski, Dovolj je če parkiraš avto nekaj minut dalje, kot je predpisano, pa že plačaš globo, saj te čaka skoraj gotovo znani listič pod brisalcem. Ko pa gre za velike stvari, ko kak starček leze čez zebrasti prehod in ga avtomobilist ali še raje skute ris t podere na tla, tedaj pogosto ni ne duha ne sluha o policaju. To se seveda dogaja povsod po svetu, kar priča tudi naslednji dogodek: Arthur Bratten, taksist v Los Angelesu v ZDA, je vozil v svojem taksiju potnika, ki je nenadoma nameril nanj pištolo in zahteval, naj mu izroči dnevni izkupiček. Šofer je tedaj začel dirjati in kršiti vse prometne predpise, a noben policaj ga ni ustavil. Prehitel je razne avtomobile na desni, dirjal naprej, ko je semafor kazal rdeče, napravil je kakih deset obratov v obliki črke U, močno prekosil omejitve brzine, a policaja ni bilo od nikoder. Končno se Je prestrašil tat in skočil iz avta ter zbežal.
^ ODKRITA TAJNA «GIOCONDE»
Pravijo, da je avstralski zdravnik G. S. Hayes, načelnik zdravstvene službe v mestu Brisbane, odkril tajno Mone Lize, ki ji pravijo tudi Gioconda. Zdravnik je pregledal ustne neke njegove someščanke, katere nasmeh je podoben tistemu, ki ga milijoni ljubiteljev lepih umetnosti občudujejo na slavni Leonar-dovi podobi v Louvru. Ta nasmeh je posledica malega incidenta, ki se je pripetil mišici na gornji ustnici. V resnici niso mišice okrog ust popolnoma simetrične, kar lahko povzroči neke vrste ((neravnovesje« v izrazu lica. «Tako se je pojasnil očarljivi nasmeh moje pacientke in tudi nasmeh Mone Lize«, je izjavil zdravnik.	,
ir ALKOHOLIZIRANI PRAŠIČI
Neki francoski kmet iz kraja Olemps je že več kot deset ur iskal tri izmed svojih zelo dobro opitanih prašičev, ki so zginili iz svinjaka. Kasneje jih je našel v kleti crknjene, ker so izpili preveč vina in se opijanili. S čekani so odgriznili čep nekega soda, v katerem je bilo okrpg 150 litrov vina, ki se je razlilo po tleh in so se ga tam prašiči «nasrkali».
ir"" ukradli so Mfttiš^i voz
Ravnatelj nekega dobro • vpeljanega pogrebnega zavoda v Dijonu v 'Franciji se je zelo začudili"tto Je opazil, da je izginil Izpred njegovega podjetja mrliški voz s katafalkom in venci vred. Kasneje se je izvedelo, -da sta ukradla voz dva univerzitetna študenta, ki sta šla «na: izlet«, Kaj yse si mladi ljudje izmislijo!
ir BOGATA DEDIŠČINA
Znani ameriški bogataš John Rockefeller, ki je umrl maja 1960, je zapustil ogromno dediščino. Sedaj so izdali davčne dokumente o tej dediščini, iz katerih se vidi, da znaša okrog 90 milijard lir. Naj večji del te dediščine je dobil Rockefellerjev sin Nelson, sedanji guverner newyorške zvezne države, ki je tudi eden izmed glavnih voditeljev Republikanske stranke.
ir PODJETNI PRINC KAREL
Angleški prestolonaslednik princ Karel n} ravno revež; saj ima 56.000 ha polja, nekaj gradov, pol ducata palač in še razne druge dohodke. Tako ima na primer v Londonu brivnico, pivnico in celo malo trgovino, v kateri prodajajo ocvrt krompir. Toda vse kaže, da ima princ zelo veliko trgovsko žilico in da mu vse to, kar ima, še ni dovolj. Pred kratkim je prodal še svoje zasebne zapiske neki založbi, da mu jih objavi. Seveda bo lahko užival vse te dohodke, vštevši plačilo za svoj dnevnik, ko bo polnoleten.

@
Veljaven od 17. do 23. januarja
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V tem tednu boste navezal) nove čustvene odnose. Pazite, da ne boste povzročili ljubosumnosti, ki bi prinesla zdražbo. V družini boste nameravali uresničiti neki načrt, a se ne boste strinjali z vsemi. Bolje pojde na delu.
_____^ BIK (od 21.4. do 20.
f \ 5.) Ne smete poza-(	1 biti na svoje ljube-
) zenske obljube, da V J ne bo nastal prepir.
^-----' V razgovorih z ljub-
ljeno osebo bodite taktni, ker je precej občutljiva. Na splošno boste polni veselja do življenja in optimizma, čeprav vas bodo prijatelji užalili.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Nepričakovano boste srečali osebo, ki šte jo nekoč imeli radi, kar vas bo nekoliko spravilo iz tira. Skušajte se malce zabavati in pojdite v družbo, da preženete črne misli. Sklenili boste neko kupčijo, pri čemer pa ne boste imeli sreče.
RAK (od 21.6. do 22. 7.) Zelo si želite novih poznanstev, zaradi česar boste postali podjetni. Zato u-_ tegnete srečati ljubljeno osebo. Sploh je čas ugoden za okrepitev ljubezenskih in prijateljskih zvez. Na delu boste doživeli lep uspeh.
LEV (od 23.7. do 22. f (%	. > 8.) Zvezde vam bodo
) ta teden zelo naklo-/f v / njene v čustvenem, družabnem in poslovnem življenju. Zato boste seveda dobre volje. Svoje veselje delite tudi z drugimi, kot vam pač veleva moralni čut. Ne bodite nervozni na delu.	‘
DEVICA (od 23.*. do 22.9.) Izkoristite ta čas, da pojasnite nekatere nesporazume, ki so nastali med vami in ljubljeno o-Caka vas tudi zanimiv
sebo. obisk, pismo, tel jev, bro.
ali pa boste prejeli lepo Pojdite v družbo ki vam vsi želijo
prijale do-
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ta teden bo vaše čustveno življenje zelo razgibano in boste preživeli tudi mnogo lepih uric. Na delu ali v poslqvnem življenju boste uresničili načrt, ki ste ga že dolgo gojili. Pazite, da se ne zamerite prijateljem. '	■	1	:
x KOZOROG (od 22. f	12. do 29.1.) Custve-
j M\ ni položaj bo ta te-den nejasen, vendar \* y pa se nudi prilož-
*--- nost za zanimiva
srečanja. Nekatere ' osebe, ki imajo dobre prijateljske odnose z osebo drugega spola, utegnejo te odnose spremeniti v ljubezenske. '
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23.10.) V odnosih do osebe drugega spola boste zelo čustveni, morda tudi preveč. Včasih
mora biti človek tudi stvaren. Sicer pa se je treba ozirati tudi na leta osebe, ki Jo ljubite. Na delu utegne nastati prepir z delovodjo,
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21.11.) Položaj planeta Venere je zelo naklonjen, zato boste prav gotovo srečni v ljubezni.
Nekateri bodo ravno ta teden srečali osebo, ki jo imajo že dolgo v mislih. Teden je tudi ugoden za igranje loterije. Spodletela bo neka kupčija.

VODNAR (rtd 21 1.
do 19.2.) Ta teden boste še preveč obkroženi od oseb, ki imajo rade* in vam pojdejo zaradi; tega celo na živce. Zato pojdite po možnosti v novo družbo, da se razvedrite. V družini bo nastal spor zaradi nekega važnega nakupa.
---X RIBI (od 20.2. do
20.3.) Ker boste pre-(P"' več zamerljivi, boste \ I J zapadli malodušju in / črnogledju. Zato se v , skušajte razvedriti v družbi's prijatelji. Sli boste na neki izlet, ki vam bo ostal precej časa v spominu. Na delu se izogibajte sporu.
Pogajanja med strankami za sestavo pokrajinskega odbora in odborov v okoliških občinah se v tem tednu še niso zaključila, vendar pa so privedla do uvodnega političnega sporazuma, ki je bil dosežen v ponedeljek. V skupni izjavi KD, PSDI, PSI in SS je rečeno, da se ta politični sporazum nanaša na sestavo tržaškega pokrajinskega odbora in odbora devinsko - nabrežinske občine, da bodo ta sporazum pregledali in odobrili izvršni odbori prizadetih strank do petka, medtem pa da se bodo nadaljevala pogajanja za sestavo upravnega sporazuma. Nekaj dni nato je bilo sporočeno, da se bodo predstavniki strank ponovno sestali ne v petek, pač pa šele v ponedeljek, ker so očitno nastopile pri nekaterih strankah določene težave.
V tej zvezi je bila v četrtek v Nabrežini javna debata med KPI, psi in SS, na kateri pa so predstavniki strank v glavnem potrdili samo svoja že znana stališča, zaradi česar debata ni mogla prispevati nič novega k’ vprašanju, ki predvsem v zvezi z devinsko-nabre-žinsko občino močno zaskrbi j a vso slovensko javnost, ker grozi nevarnost, da bo prvič v zgodovini (če izvzamemo dobo fa-š1zma) zaradi sporazuma med KD in Slovensko skupnostjo dobila Nabrežina italijanskega župana in italijansko večino v občinskem odboru. Ta zaskrbljenost je prišla med drugim do izraza tudi v izjavi skupine svetovalcev zgoniške občine in pa v izjavi župana in odbornikov doiinske občine.
O tem perečem vprašanju je na svoji seji razpravljal tudi izvršni odbor SKGZ, na katerem Je predsednik Boris Race tudi poročal o sestanku izvršnega odbora SKGZ in izvršnega odbora Italijanske unije za Istro in Reko, ki bo prihodnjo nedeljo. Na tem sestanku si bodo izmenjali mnenja o manjšinski politiki in o položaju obeh narodnih manjšin v Italiji in v Jugoslaviji. Tajnik SKGZ Bogo Samsa pa je poročal o delu zveze v zadnjem razdobju, predvsem o Kulturnem domu. O goriških vprašanjih, predvsem v zvezi z razlastitvami v Standrežu, Je poročal dr. Peter Sancin, poročali pa so tudi predstavniki nekaterih komisij.
V vprašanjih, ki spadajo v pristojnost Videmskega sporazuma je razpravljala stalna ita-lijassko-jugoslovanska mešana komisija, ki se je sestala v Ljubljani. Komisija Je začela s svojim delom v ponedeljek, zaključila pa ga Je včeraj, vendar do tega trenutka še ni bilo izdano običajno zaključno poročilo o razgovorih.
Veliko in upravičeno razburjenost je med tržaškim in posebno miljskim delavstvom povzročila napoved zapore ladjedelnice Sv. Roka in premestitev še preostalih delavcev v njej v tržaški arzenal. Sindikat FIOM-CGIL je tako predlagal enotno sindikalno akcijo, da se doseže preklic te odločitve. Pri ministru za državne udeležbe sta takoj protestirala in intervenirala senator Bernetiče-
krajinskega sveta, da bi razpravljal o mnogih važnih in aktualnih vprašanjih.
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da je podaljšana veljavnost italijansko-jugoslovanskega sporazuma o obmejnem blagovnem prometu.
Predsednik koprske občine Dušan Barbič je obiskal tržaškega župana dr. Franzila, s katerim je razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo obe občini. Dr. Franzil je sprejel povabilo, naj uradno obišče Koper.
Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi je na seji odbora zbornice izčrpno poročal o delovanju zbornice v zadnjem česu. Med drugim je poročal o gradnji naftovoda o napovedani gospodarski konferenci, o pomolu VII., o letališču v Ronkah, o obisku južnoafriških gospodarstvenikov itd.
V	petek je bila na sodišču slavnostna otvoritev novega sodnega leta. V svojem govoru je državni pravdnik dr. Scandellari med drugim poudaril, da je nujna reforma sodnih postopkov in da je treba izpopolniti stalež na vseh sodiščih, ki je odločno premajhno. Govoril je tudi o kriminalnih pojavih v prejšnjem letu in poudaril, da je kriminaliteta na področju tržaškega porotnega sodišča pod državnim povprečjem. Objavili so tudi sezname sodnikov za posamezna sodišča in odseke, med katerimi pa ni niti enega Slovenca.
V	Kulturnem domu je bila v torek tretja letošma premiera Slovenskega gledališča, ki je v okviru «Več"ra sodobne savanske dramatike« norizonlo tri enodejanke. P-edstava je vs°-st.ranr.ko odlično usnela in je predahe vp e la nov vrhuns''i u-m-miški doaežek našega a'eda-U*ČB V S)r>v*n«k<»nj klubu je dr. Karel Šiškov!* govoril o N^no! °onovih ilirskih provincah. Predavanje ie bilo zanimivo in dobro obiskano.
V	tem tednu na Goriškem ni bilo tako pomembnih dogodkov, ki bi bolj kot ostali zaslužili poseben poudarek in da liso obravnavo. Lahko bi rekli, da vlada v lavnem življenju nekakšno zatišje, ker se po eni strani še čuti bližina praznikov, po drugi strani pa je to zatišje znak nriprav na bližnje upravne volitve v Gorici, o katerih krožilo govorice, da bi morale biti meseca maja ali najkasneje junija.
Ce naj najprej pogledamo v življenje in delovanje strank, potem moramo omeniti dva dogodka, ki sta povezana s KD ih komunistično stranko. Goriška sekcija Krščanske demokracije v Gorici je imela v soboto in v nedeljo kongres, na katerem so izvolili novo vodstvo ter odobrili resolucijo, ki daje smernice za nadaljnje delo. Predloženi sta bili dve listi, in sicer lista z naslovom «levi center«, ki združuje okoli sebe predstavnike desnega centra, ter lista «Rinnovamen-to», okoli katere so se zbrali levičarji. Kongres je v vodstve-li tudi komunistični parlamen-ljste «levega centra« in pet članov «Rlnnovamenta». Med obe-,	,	i ma strujama se je že pred kon-
Vidali in poslanka Bernetiče- „resom razVnela huda polemi-va, voditelji FIOM so zahtevali L, y kateri so pripadniki «Rin-** r novamenta« očitali desničar-
OB LEPEM JUBILEJU STROKOVNE ORGANIZACIJE NAŠIH KMETOV
Kmečka zveza v Trstu je v 15 letih opravila veliko delo v obrambi koristi svojih članov in vsega našega kmetijstva
Nekaj ugotovitev in predlogov pred občnim zborom
V petek, 15. januarja, Je preteklo 15 let od ustanovitve Kmečke zveze v Trstu. Ustanovljena je bila namreč 15. januarja 1950 v kinodvorani na Opčinah ob navzočnosti številnih članov in notarja, ki je podpisal ustanovno listino. Od nove u-stanove so si naši kmetje mnogo obetali. Ce zdaj ie bežno pogledamo nazaj, lahko ugotovimo, da niso bili razočarani. Kmečka zveza se je namreč v petnajstih letih svojega obstoja močno uveljavila kot predstavnik in branitelj koristi ne samo svojih članov, ampak vseh kmetov in vsega našega kmetijskega gospodarstva. Prav tako je v teh letih svojega delovanja Kmečka zveza dajala razne pobude, posredovala je na raznih mestih za napredek kmetijstva in si je prizadevala, da bi oblasti in pristojne ustanove imele večje razumevanje za potrebe nekega kmečkega življa. Pri vsem njenem delu je »ni vodila nobena strankarska težnja, saj Je Kmečka zveza strokovna organizacija in so v njej včlanjeni kmetje, ki pripadajo raznim strankam in političnim skupinam. Ta razlika pa ne pride v Kmečki zvezi nikdar do izraza. Vsi so enakovredni člani in jih zveza ščiti, jim nudi pomoč ter nasvete, ne glede kam politično
morajo biti glavna in stalna ve- la svoj obstoj, še bolj okrepiti,
da bo razvijala še večjo dejavnost. S to željo pozdravljamo njeno petnajstletnico.
A. B.
BORŠT
za med članstvom in vodstvom organizacije. Poleg glavnega odbora, ki običajno šteje več članov iz vseh predelov ozemlja in iz raznih vej kmetijstva, bi moral delovati tudi izvršni odbor z omejenim številom najbolj delavnih požrtvovalnih in sposobnih članov, ki bi se laže sestajali in sklepali kot števil-ni člani, ki iz raznih razlogov ;
večkrat ne morejo priti na se-1 vaškega patrona s .	.
je. Razen tega bi morali pomla- ta Prazn^ Pn: e . —•, *> _ diti vodilne organe ustanove z novimi, mladimi silami,
Na sedež Kmečke zveze prihajajo vsak dan člani iz pred-
To nedeljo, 17. t.m., bomo kot
cej obiskovalcev iz okoliških vasi in tudi iz mesta, posebno Tončkov in Tončk. Eni gredo najprej v cerkev k maši, drugi ..	.	... pa krenejo kar naravnost v go-
mestja m najbolj oddaljenih! ruln0 k1Jer dobij0 dovoij jeda-krajev, kakšenkrat je skorajj ™	aliJ pa v osmico,
gneča in ima tajništvo obilo de-1 kjer točijo pristno domačo kan-dokazuje, kako je ta u- j,lco Mimogrede naj povem, da potrebna m koristna. ,	letošnii praznik v naši
la. To stanova
Člani plačajo letno članarino, zdi se pa nam, da bi moral prihodnji občni zbor tudi to zadevo realistično presoditi in primerno sklepati spričo znatno večjih izdatkov. Člani se morajo namreč vedno zavedati, da je Kmečka zveza njihova organizacija, da ni državna, ne pol-državna ali Javna ustanova, ki dobiva poapore od veleposestnikov, ali kapitalistov, ali drugih vsedržavnih organizacij, kar kor jih dobiva kakšna druga organizacija, ki uživa tudi vso pod-
pripada'0. V tem je dejstvo, da, poro in naklonjenost oblasti, a v Kmečki zvezi ni prišlo nikdar j ne ščiti življenjskih interesov
odločno intervencijo na tržaškem županstvu, svetovalci KFI so intervenirali pri *?re,dSKC?' niku pokrajine, v Miljah je bilo iavno protestno zborovanje, oba sindikata kovinarjev pa sta za ponedeljek napovedala enotno protestno stavko kovinarjev in pa enotno sindikalno zborovanje na Trgu sv. Antona.
Povsem nepričakovano pa je v petek zvečer prišla tudi napoved 112 novih odpustov v
jem, da ne rešujejo važnih vprašanj, ki se pojavljajo v Gorici (odpusti, gospodarska kriza, itd.).
Italijanska komunistična partija je priredila v kino dvorani Modemissimo v Gorici zborovanje izvoljenih komunistov na občinskih, pokrajinskih in deželnih listah. Prisotni so bili tudi komunistični parlamentarci. Številni govorniki iz vseh
do strankarskih nasprotij, ki lahko samo škodujejo.
Po teh uvodnih ugotovitvah ne bomo naštevali, kaj vse je Kmečka zveza napravila v petnajstih letih svojega delovanja v korist kmetov in kmetijstva na Tržaškem. O tem naj govorijo na prihodn jsrrrtobčnem zboru, na katerem- bi moralo vodstvo predložiti ne samo obračun delovanja od zadnjega občnega zbora, ampak tudi Seznani-ti širo javnost o vsem delu Kmečke zveze od njene ustanovitve do danes.
Ob takem jubileju in spričo sedanjih razmer ter potreb tukajšnjega kmetijstva, obenem pa s perspektivo izboljšanja v širšem deželnem okviru, je potrebno, da si na podlagi dosedanjih izkušenj napravimo načrt za nadaljnje delo. Tudi o tem, predvsem o tem, bo moral razpravljati in sklepati prihodnji občni žbor. Zato pa je nujno potrebno, da o tem vprašanju malo več pišemo in da naši kmetje, zlasti člani Kmečke zveze, o teh zadevah že zdal razmišljalo in diskutirajo. To bo najlepša in najbolj koristna priprava na občni zbor ob petnajstletnici ustanovitve Kmečke zveze, ki bo važen mejnik prav zaradi sedanjih razmer, novih perspektiv in novih nalog.
Predvsem bi omenili potrebo, da se Kmečka zveza organizacijsko osveži in okrepi. To ie eden izmed glavnih pogojev, da bo ustanova lahko kos svojim nalogam in da bo lahko še bolj učinkovito opravljala svoje delo tako za zaščito interesov posameznih članov kot vseh kmetov in vsega kmetijstva. Nujno potrebno je, da ima Kmečka zveza spet v vseh večjih vaseh svoje krajevne zastopnike, ki
podjetju Crane-Orion. Tudi pro- treh pokrajin naše dežele so
J	■	----- — ‘vsak s svoje strani osvetlili
številna vprašanja, s katerimi se srečujejo pri praktičnem delu Predvsem so obsodili počasnost pri izvajanju deželnega statuta, zaradi česar se opaža stagnacija v dejavnosti deželne Oprave. Sprejeli so zaključno resolucijo, v katen so nanizani vsi najvažnejši problemi (gospodarski razvoj in sredstva1^ za načrtovanje, ,f0.nf,ka gospodarska kriza, podjetja državnimi udeležbami v deželnem gospodarstvu, slovenska
narodna manjšina itd.) O vprašanjih slovenske manjšine je v slovenščini govoril dr. Karel šlškovič. Ob koncu so poslali dva telegrama predsedniku vlade in predsedniku republike, v katerih zahtevajo popolno dejavnost deželnega samoupravnega organa.
Klub «Simon Gregorčič« v Gorioi je po novoletnih počitnicah nadaljeval s svojo hvalevredno dejavnostjo. V sredo je dopisnik Dela iz Ljubljane
ti tem odpustom Je takoj stopila FIOM-CGIL.
V tem tednu se je dvakrat sestal deželni svet, ki Je začel razpravo v zakonskem osnutku za postopek pri deželnem načrtovanju ter razpravljal o vprašanjih in interpelacijah svetovalcev, ki so se nanašala na uslužbence bivše ZVU, na plačilo nadurnega dela deželnih uslužbencev, na sedež medicinske fakultete, na naftovod, na slinavko itd., predsednik Berzanti pa je poročal o sklepu ministrskega sveta, ki Je odobril tri zakonske odloke z normami o uveljavljenju statuta Furlanije - Jul. krajine, ki se tičejo začetka in načina dodelitve dohodkov od državnih davkov deželi, pristojnosti vladnega komisarja v deželi in nar log državnega pravobranilstva nasproti deželni ustanovi. Tej seji je na povabilo prisostvoval tudi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, katerega je sprejel tudi predsednik republike Saragat. Sestal se je tudi deželni odbor, ki Je odobril sklepe s predpisi o najemanju uslužbencev, tretja de na komisija pa je sprejela konski odlok o ureditvi položaja bolničarjev v bolnišnicah Komunistični pokrajinski svetovalci so naslovili pismo KD, PSDI, PSI in SS, v katerem zahtevajo nujno sklicanje p
našega kmečkega življa. Morda se naši ljudje tega ne zavedajo v zadostni meri, čeprav so lahko o tem prepričani in to lahko ugotovijo ob raznih prilikah, kb gre za splošne probleme, še bolj pa ko gre za osebne zadeve in .koristU’ ;
Prav tako moramo povedati, da .smo do sedaj, v vseh petnajstih letih delovanja Kmečke zveze, ' OOT'riir*mzadostno sode-lovahje raznih strokovnjakov s Kmečko zvezo. Prav gotovo bi Kmečka zveza še več napravila, in bo lahko še mnogo napravila, v korist kmečkega življa in za napredek kmetijstva, če bo lahko računala na sodelovanje agronomov, ekonomistov, pravnikov, geometrov, profesorjev u-čiteljev itd., ne glede na razne barve in struje, ali morebitne medsebojne spore in razprtije.
Vprašanje obstoja našega kmečkega življa in napredka našega kmetijskega gospodarstva je eno izmed glavnih problemov obstoja naše narodne skupnosti. O tem so vsi prepričani, a žal se vsi tega ne zavedajo in se po tem ne ravnajo. Dela je še mnogo in za vsakogar. Lahko bi kar naštevali: razlaščevanja zemlje, zakon 167, naftovod, ju-sarska zemljišča, socialno zavarovanje, strokovna in splošna izobrazba, državni prispevki, go-spodarsko načrtovanje, živinoreja in mleko, vinogradništvo, kletarstvo in vino, cvetličarstvo, vrtnarstvo, pravično zastopstvo v uradih in ustanovah, zadružne oblike itd. Našteli smo kar brez reda in ne vsega, vendar je dovolj dela za strokovnjake vseh vrst.
Zaradi vsega tega se mota Kmečka zveza, ki Je v petnajstih letih popolnoma opraviči-
bosta za letošnji praznik vasi dve osmici. Razen Brunota Zn.harla, ki ima odprto osmico od božičnih praznikov, bo imel osmico tudi Josip Furlan, po domače Pepi Pičonov.
V nedeljo bi morala biti tudi veselica v dvorani pri šolskih sestrah z igro v treh dejanjih «Skupno stanovanje«, ki jo priredijo domači fantje in dekleta Zaradi odsotnosti enega igralca pa bo igra zadnjo nedeljo v messeu. Drugi dan po prazniku sv., Antona bodo tudi letos, kot vsako leto, mladi in stari fantje in razni vaščani priredili vesel zabavni večer — pekli bodo čevapčiče in srnjakove pečenke, ki Jih bodo zalivali s pristnim domačim vinom, obenem pa bodo obiskali osmice. Igrali bodo domači harmonikaši.
P. J
Pismo s Krasa
Naše kraje, zlasti obalne, je politika demokristjanske vlade razmeroma še najbolj prizadela. Prav radi bi čez to votegnili črto, a ne moremo. Od te strani ni in ne bo nikoli jamstva, da bi se Savel spreobrnil v Favta. Ali nai od demokrostjanov pričakujemo iskrenosti in razumevanje za naše pravice? Mi preprosti ljudje vemo, da je to nemogoče, ker iz tega gnezda ze ves čas te vladavine prihaja duh no farizejstvu, nacionalizmu in druaih nečednostih, ki so vsa naperjena proti nam Slovencem in delovnim ljudem. Ne moremo trditi, da bi med demokristjani ne bili tudi poštenjaki, a ti ne morejo in ne smejo ukrenati na svojo roko, vrnimo vodstva. Na vodstva pa po naši preprosti pameti vnli-vaio aotove sile nekje od daleč, sile, ki Uh ni nikjer, a so povsod prisotne.
Joj bi nam bilo, če bi ne bilo nanrednih gibanj, njihovih oraanlzacii, dosledne borbe za delovne ljudi in narodne manjšine. Samo njim se moramo za-hvoHti za to, kar smo v teh letih dosegli. To ie neizpodbitno deistvo. Je torej tudi resnica, da samo tem naprednim silam smemo zaupati našo narodnoobrambno vprašanje. Tudi to je jasno vsakomur, ki ima še kaj poštenja, narodne zavesti, ponosa in časti ter pravilnega razumevanja za našo stvar.
Pa smo se naenkrat znašli v močniku visoke in širokopotezne politike, ki je naše ljudstvo ne razume in povsem, kar je preizkusilo, ne more odobravati. Pri zadnjih občinskih volitvah smo se zanesli na volilni program Slovenske skunnosti, češ', da bo v borbi za naše narodne pravice nedvomno kot doslei tudi v bodoče dobila zaslombo pri naprednih strankah. Nikomur od volicev ni padlo v glavo, da bo Slovenska skupnost krenila v drugo smer in iskala zavezništvo pri demokristjanih. Naj bo politika SS še tako modra in širokopotezna In naj se njeni predstavniki ravnajo po še tako modrih nasvetih in dllrektivah, pošteni volilci tega ne odobravajo, ker to pomeni prej ali slej spodrsljaj in kopanje lastnega groba.
Vse kaže, da bo terminal naftovoda v Trstu
Pripravljalna dela za gradnjo naftovoda Trst-Bavarska gredo polagoma h kraju in vse kaže, da bo tez nekaj tednov delo steklo tudi na samem terenu. Po mnenju opazovalcev bodo z gradnjo pričeli že v februarju in kljub temu, da o tem ni bila še izrečena zadnja beseda, je skoraj gotovo, da bo izhodišče naftovoda v Trstu. Kot zadnji so se za to rešitev izrekli geologi: ravnatelj tržaškega sperimentalnega geofizikalnega observatorija dr. Ferruc-cio Mosetti in univerzitetni profesor Carlo D’Ambrosi sta namreč po daljšem proučevanju geološke sestave tal, tako na Goriškem kakor tudi na Tržaškem, prišla do zaključka, da bi bilo najprimernejše mesto za postavitev petrolejskih rezervoarjev na področju okoli Doline in kvečjemu še nekje ob levem bregu reke Soče, medtem ko so druga bližnja področja manj prikladna za take podvige. To seveda velja tudi za ostale naprave, ki spadajo k terminalu naftovoda. V zvezi s prvotnim načrtom, ki je predvideval postavitev izhodiščne točke ob izlivu Soče, se je izvedelo, da bi bila morala družba SIOT v tem primeru postaviti daleč od peščenih obal na odprtem morju jeklen otok, ob katerem bi lahko pristajale petrolejske ladje večje zmog, ljivostl. Gradnja takega otoka pa bi zahtevala velike investicije, tako da postavitev izhodišča v Trstu, kljub večji dolžini naftovoda, nekako odtehta stroške za prvotno varianto.
Ce ne bo v zadnjem trenutku posebnih presenečenj, bo torej naftovod Trst-Bavarska stekel iz
družba morala nekoliko spremeniti prvoten načrt, in sicer zaradi gradnje protosinhrotrona na ozemlju doberdobske občine. Vsekakor bodo morebitne spremembe le obrobnega značaja, zato je naš črteŽ tudi na tem odseku v glavnem zanesljiv. Nekje med Zagrajeni in Gradiško bo naftovod prečkal Solo, nato nadaljeval pot po Furlanski ravnini, obšel Videm in Tricesimo ter se pri Huminu (Demoni) vrinil med karnijske hribe. Mimo Tolmeča (Tolmezzo) in Pa-luzze pa bo kmalu nato dospel v Timau, kjer bo zginil v predor ter se znova prikazal na dan na avstrijskem ozemlju pri Mauthe-nu. Tu že vrtajo predor z obeh koncev, in ker gre za miniaturni predor, ne bo dolgo, ko se bodo delavci z obeh strani srečali pod gorovjem ter slavili običajni likof.
Na Tržaškem in v videmski pokrajini so zdaj na delu zem je-merci, ki proučujejo lego posameznih odsekov, merijo in računajo ter zasajajo količke, koder bo speljan naftovod. Kakor smo že večkrat omenili, bo družba SI OT obremenila zemljišča, čez katera bo speljan naftovod, s posebno služnostjo, kot protivrednost pa bo družba izplačala prizadetim lastnikom določeno odškodnino. Ta bo izplačana enkrat za vselej, in ne morda vsako leto kakor nekakšna najemnina, zato bo morala biti toliko višja. Posebej bo družba poravnala škodo, ki jo bodo utrpeli lastniki zemljišč zaradi del v zvezi s postavitvijo cevi, zaradi prometa s traktorji in tovornjaki itd. Kmetovalci in lastniki zemljišč so že pred časom uvideli, da bodo najlaže branili
Sesljanom in stopom. Zato so ustanovili svoj konzorcij, ki jih bo zastopal na
kom, Nabrežino,
ni. Zavil bo nekoliko na sever ter nadaljeval pot med Tržičem in,. Dobprdoljom, kjer bo morda
./i»	_
n %
J&t
TOLMEZ2
? f)fea<
'v	ri
•"yiii^)sPpF
[o Tlmau^///>.
io^N ito,
,°Paluzza Vl1
i trte
A V S T R F'J A

m


že začel delovati konzorcij naj pristopijo vsi prizadeti kmetovalci in lastniki zemljišč, koder bo speljan naftovod; v vsaki občini pa na) se ustanovijo krajevni odbori, ki bodo povezovali osrednji odbor konzorcija z vmjai prizadetimi kraji.
Na Tržaškem bo naftovod speljan čez ozemlje same tržaške, dolinske, repentaborske ter devm-sko-nabrežinske občine; na Goriškem bodo prizadete občine Doberdob, Zagraj, Gradiška, Mariano in Krmin; na Videmskem pa občine S. Giovanni ob Nadiži, Corno di Rosazzo, Manzano, Premariacco, Remanzacco, Povoletto, Videm, Reana del Roiale, Tsvagnacco in Tricesimo.	Dr. E- F.
i v «ST'V 7 /J
/----

QArtegna

i
ČENTA

\V\°
rmcESiMo-'''	^
v* >t>
S PROSEKA
Umrla je ugledna domačinka
Adegllacc
m
VIDEM
Remanzacco

Drago KoSmrlj predaval o novi Alžiriji. Predavanje, ki je bilo zelo zanimivo, so poslu-1 šali številni meščani in okoličani
V sredo popoldne je bil na Proseku pogreb ugledne in najstarejše domačinke Felicite Go-riup, ki je umrla v častitljivi starosti 95 let. Drago pokojnico so na zadnji poti spremili poleg njenih svojcev tudi številni domačini in meščani, domači pevski zbor pa ji je za posled-'nia slovo zapel žalostinke. Go-....................... j^jpovi so dobro znani daleč
Obvestila Kmetijske zadruge ' "sa°kSo ^cenTTn n spoštovan.
Išče dva Zadnja leta je bolehala, a je
Kmetijska zadruga vajenca. Prijavite se!
kljubovala bolezni in je ohra-
nila svežost duha in spomina, dokler ji ni odpovedalo srce. Za svoje otroke, vnuke in pravnuke, za dogodke doma in po svetu se je zanimala do zadnjega.
Po rodu Gerljanc iz hiše onstran ceste prav nasproti Go-riupovih, se je že v mladih letih poročila z Alojzom Gorjupom leta 1887. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, od katerih je živih še sest, in sicer najstarejši sin Alojz, ki ima že 76 let in živi doma, ter všfeh pet hčera, medtem ko je Ivo, ki je bil diplomiran jurist, padel kot častnik v prvi svetovni vojni, Sergej, ki je bil inženir agronomije, je v zadnji vojni bil interniran in je zgubil življenje v taborišču smrti Dachau, Maks pa je umri že kot otrok.
Res številna družina, kot so bile v starih časih po našem Krasu, in mati Felicita Je imela precej dela in skrbi, medtem ko je mož Alojz bil deželni poslanec in je vodil trgovino na debelo in na drobno, pekarno ter obsežno kmetijo, dokler ni umrl leta 1912. Pokojnica je bila zares prava kraška korenina, so I zavedna in plemenitega srca. Naj ji bo lahko domača zemlja, sinu, hčerkam in svojcem pa iskreno sožalje.	I
O
Buttrio
Manzano
Jr‘
^Orsaria -
. KRM?N
i® V
PALMANOVA
©

Marian

'gorica
1DIŠKA
ČFRVINJAN
©
A
Saora
*/onkec
.TRŽIČ
up Doberdob
a
•l^a^hlnj«

-Gradež:
0J*P*ntabor
^rkai-ki zaiiv-
Miramar-
TRS'
: Milje;
%
OTrabC* Periča ORicmanj« OBoljunec
rij
I	''
Če vino zarjavi...
Kakšno razočaranje doživi vinogradnik - kletar ko je opazil, da je po pretakanju vina, lepe barve in prijetnega okusa, to naenkrat postalo motno, rjave barve: duh in okus pa ga spominjata na sveže pečen kruh.
Vzrok tej naarli spremembi 1e prisotnost posebnega encima, ki ga izloča plesen «Botrytis cine-rea« in kateri ima lastnost, da veže kisik iz zraka, ter ga prenaša na čreslovine, barvo in klorofil, ki so v vinu. V vino pride encim z grozdjem, v manjši meri z zdravim, v večji pa z gnilim. Zaradi tega delovanja encima vino postane motno, a se polagoma spet zbistri, toda okus ip duh ostaneta pokvari jena. In prav to je tisto, kar zmanlšuje vrednost vinu.
Vino, ki je naklonjeno pojavitvi, spoznamo tako, da iz soda vzamemo kozarec vina, ga pretočimo nekolikokrat v drugi kozarec, tako da pride čim več v dotiko z zrakom, nato ga stavimo na sod in tam ga pustimo 24 ur. Ce v tem času vino ne spremeni barve, pomeni, da ni naklonjeno pojavitvi, v nasprotnem primeru pa mu pred pretokom moramo dodati sredstva, s katerim bomo odstranili to nevarnost. Najdemo jih v Kmečki zadrugi v Trstu, kjer bodo dobili tudi potrebna navodila (Filerificante in Tani-sol, ki sluzi istočasno tudi za druge vinske bolezni).
Nevarnost preloma pa se da odstraniti že za časa trgatve s kalijevim metabisulfitom, katerega dodamo moštu, ki vre. S tem smo preprečili tud) razvoj drugih vinskih bolezni. Tako se nova vina prej očistijo, imajo tudi lepšo barvo, okus in vonj ter večjo količino alkohola. Za nas pa je najvažnejše še to, da odstranimo strah pred kvarjenjem.
Važna obvestila
Vse kmete opozarjamo, da je tre-ba v tem mesecu prijaviti vsako spremembo, ki je nastala v lanskem letu v sestavu družine in posesti.
• • •
Tiste ženske, ki so bile rojene leta 1901 <n delajo na kmetiji, morajo do 31. januarja predložiti prošnje za pokojnino.
Za potrebne informacije naj se člani obrnejo na tajništvo med uradnimi urami.
i	KMEČKA ZVEZA in ZMP
PrUhorsTcTdnevnlk
Vreme včeraj: najvišja tempe ra-tura 7,4, najnižja 4, od 19. uri 7,2, vlaga 66 odst., ®račn'i tilak 1018.6 rahlo raste, veter 22 km severovzhodni, sunki vetra 50 km na uro, nebo 6/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9.8 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 17 januarja
ANTON
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49. Dolžina dneva 9.08. Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 7.47.
Jutri, PONEDELJEK, 1*. januarja
VERA
PO UKINITVI LADJEDELNICE SV. ROKA
Jutri stavka vseh kovinarjev obrambo tržaških ladjedelnic
Stiki glede odpustov pri Crane-Orion - Zaključek tridnevne stavke tiskarskih delavcev ■ Pogajanja v podjetju Feiszegy
Jutri ob 14. uri se bo pričela stavka vseh kovinarjev v protest proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Ob 15. uri bo na Trgu sv. Antona enotno sindikalno zborovanje, na katerem bodo govorili voditelji obeh kovinarskih sindikatov. Ob tej priliki je izdala FIOM tudi lepak, v katerem poziva vse prebivalstvo, naj podpre borbo delavcev za ohranitev ladjedelnice Sv. Roka in drugih ladjedelnic, saj je tudi prihodnost ladjedelnice Sv. Marka, ki je bila vedno stržen tržaške industrije, v nevarnosti, kakor se vidi tudi iz izjav predsednika CRDA nekemu tržaškemu listu. Seveda je vse prebivalstvo enotno v zahtevi, da se morata ladjedelnici Sv. Roka in Sv. Marka ohraniti ne glede na zahteve Evropske gospodarske skupnosti, ki bi hotela, da se skrči italijanska lad-jedelniška industrija, pri čemer bi prišla za Sv. Rokom ladjedelnica Sv. Marka med prvimi na vrsto, saj ima zastarele naprave.
Sindikalno napetost je povzročila tudi napoved 112 odpustov v podjetju v Crane-Orion v žavelj-skem industrijskem pristanišču. Poteklo je namreč komaj mesec dni, odkar je bil sklenjen sporazum, v katerem se je vodstvo podjetja obvezalo, da ne bo odpuščalo delavcev, čeprav je bil že takrat v finančni položaj podjetja majav. V tem razdobju se ni zgodilo nič takega, ki bi položaj še bolj poslabšalo. Res niso nekatere banke hotele dati več kredita podjetju, vendar sta ga bili dve pripravljeni še nadalje podpirati. Poleg tega je treba upoštevati, da je podjetje prejelo svoj čas posojilo iz krožnega sklada in je zato tudi v javnem interesu, da se ohrani, tudi če se ne bi upoštevale gmotne posledice za delavce in izguba za gospodarstvo področja sploh..
- Teh odpustov ni vsekakor nihče pričakoval: niti delavci in njihovi sindikati niti oblasti, ki so zadnjič botrovale pri sklenitvi sporazuma. Svoje začudenje nad u-krepom podjetja je izrekel predstavnikom FIOM tudi podprefekt, dr. Molinari, ki jih je poklical k sebi na razgovor. Tudi njemu se zdijo izgovori podjetja neutemeljeni, saj se v tem mesecu dni ni nič spremenilo. Vsekakor je obljubil, da bo vladni komisa-
riat stvar ponovno proučil ter da bodo poklicali na razgovor predstavnike podjetja.
Včeraj opolnoči se je končala tridnevna stavka delavcev trgovskih tiskam, ki je zelo dobro u-spela. Delavci zahtevajo obnovitev delovne pogodbe.
Včeraj so se po Novem letu tudi prvič ,sestali sindikalni predstavniki z vodstvom ladjedelnice Fels-zey, ki je pred koncem lanskega leta izjavilo, da bo odpovedalo vse notranje sporazume v podjetju, s katerimi so delavci dosegli nekatere prednostne pogoje v primeri z vsedržavno pogodbo kovinar-jev. Sindikati so postavili svoje protipredloge in so poudarili, da vsekakor ne pristanejo na ukinitev doseženih pridobitev in u-
godnosti. Pogojno bi pristali le na to, da se te ugodnosti absorbirajo z bodočo vsedržavno delovno pogodbo, če bo priznavala boljše pogoje od sedanjih.
Odprava dvojnih turnusov na osnovnih šolah
Tržaški občinski odbor je odobril izdatek 20 milijonov lir za odpravo dvojnih turnusov na o-snovmh šolah. S temi sredstvi bodo nekatere posebno velike učilnice preuredili in razdvojili, tako da bo z začetkom prihodnjega šolskega leta na razpolago okrog 40 novih učilnic.
ZAKLJUČENO ZASEDANJE STALNE KOMISIJE V LJUBLJANI
Nove ugodnosti v izvajanju videmskega sporazuma
V področja sporazuma bodo vključena nova naselja, poenostavljene bodo formalnosti pri izdajanju in potrjevanju propustnic itd.
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE
PRIMOŽ KOZAK
DIALOGI
IGOR TORKAR
"""""""""H"""................»Mlin,....................
V Ljubljani se je včeraj zaključi-1(0 11. redno zasedanje stalne ita-tijansko-jugosjovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma. Ob zaključku zasedanja je bilo izdano naslednje poročilo:
«Stalna jugoslovansko ■ italijanska komisija za izvajanje videmskega sporazuma je imela svoje enajsto redno zasedanje v Ljubljani od tl. do 16. januarja 1965.
Na zasedanju so izrazili obojestransko zadovoljstvo z dosedanjim razvojem obmejnega prometa, v okviru katerega je bilo 1963. leta 8.445.792, leta 1964 pa 9.781.048 prehodov v obeh smereh.
Stalna mešana komisija je na tem zasedanju obravnavala več vprašanj in je sprejela vrsto koristnih sklepov z namenom, da bi nadalje razvili promet oseb. nasta-
llllltllltlllllllllllllllllllll,111111,111,1,H,,ll||,mi||l|||||I|||||m|||||t||)
VCCRAJ DOPOLDNI V LADJEDELNICI SV. MARKA
Prva letošnja splavitev tovorne ladje iz serije štirih, ki jih gradijo CRDA
Te štiri ladje gradijo CRDA na lasten račun, da zagotovijo ladjedelnici delo
Včeraj zjutraj so v ladjedelnici Sv. Marka slovesno splavili 23.725-tonsko motorno ladjo za prevažanje razsutih tovorov «1889». Slovesnosti so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti s Trža-• škega ter predstavniki dežele Fur-lanija-Julijska krajina, med njimi predsednik dežele dr. Berzanti, najvišji predstavniki Združenih jadranskih ladjedelnic ing. G. Vignuzzi, ing. Carnevale, dr. G. Chiesa in dr. Tartarelli. Botrovala je g. M. Ferruzzi Grandi.
Ladja je zdrsela v morje s hitrostjo 6,92 m na sekundo ter se ustavila po 48 sekundah. Predsednik jadranskih ladjedelnic je nato v krajšem nagovoru orisal tehnične kakovosti nove ladje. Gre za večjo ladjo za prevažanje razsutih tovorov, ki je med drugim zgrajena tudi po določilih «Ice class 3» Lloyd’s Register of Shjpping, *a plovbo po . prelivu Sv. Lovrenca.
190-46 m v dolžino, 22,80 ja. Sestal se je tudi
iniii iiimMiiiiiiifiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimimiififMiiimiiiiiiif iiiiiiiii,iiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij
VPRAŠANJE SESTAVE OBČINSKIH PPBOKPV
Jutri verjetno nadaljevanje razgovorov med strankami
Svet Slovenske liste ho danes proučil uvodni politični sporazum med KI), PSDI, PSI in SS - Napad desnice v KD
Pogajanja za sestavo pokrajinskega odbora in občinskega od bora devinsko-nabrežinske občine se niso nadaljevala v petek, kot je bilo to prvotno predvideno in se bodo morda nadaljevala v ponedeljek. Razgovori še niso bili uradno sklicani in je možno, da tudi v ponedeljek ne pride do sestanka med predstavniki KD, PSDI, PSI in SS.
Predstavniki štirih grupacij so namreč na zadnjem razgovoru načelno odobrili politični uvod v program pokrajinskega in devin-sko-nabrežinskega odbora odnosno v okvirni politični sporazum. Ta tekst pa morajo odobriti vodstva vseh štirih grupacij, preden se razgovori nadaljujejo. Do sedaj so politični uvod odobrile KD. PSDI in PSI, ni ga pa še odobrila SS.
Svet SS je namreč opozoril o-stale stranke, da ne more med tednom zbrati zaupnikov in aktivistov stranke in da Jih bo zbral šele danes, ko bodo o tem tekstu odločali in ko bodo odločali tudi o nadaljnjem poteku razgovorov. Istočasno pa Je bil že svet SS sam mnenja, da je doseženi sporazum presplošen, zaradi česar je tudi predložil obširnejše konkretne zahteve, ki so izražene v daljši izjavi in v štirinajstih točkah in ki jih je poslal v proučitev ostalim trem strankam.
Te zahteve so logično privedle do različnih stališč in je do sedaj znano, da vodstvo PSDI teh zahtev ni odobrilo, odnosno je mnenja, da ne spadajo v okvir sporazuma za pokrajinski svet in svet devinsko-nabrežinske občine. Istočasno je PSDI sicer načelno sporazum odobrila, izrekla pa Je vrsto rezerv zlasti glede sodelovanja PSI in KPI v miljski in dolinski občini.
Podobno je bilo tudi stališče KD, v kateri je prišlo do notranjih trenj in odkritega napada desnice proti sporazumu s ŠS in proti vključevanju katerega koli Slovenca v pokrajinski odbor. Zanimivo, je, da so pri tem prejeli odkrito podporo tržaške kurije, saj je glasilo škofije Vita nuova objavilo oster članek.
2upanstvo naproša vse, naj pridejo čimprej po potrdila, da ne bodo nastale pred okenci matičnega urada dolge vrste.
Nad 18.000 glob zaradi časovno omejenega parkiranja
V prvem letu uvedbe parkirnih ur za časovno omejeno parkiranje v nekaterih središčnih ulicah in trgih, so mestni stražniki izdali skupno 18.695 glob. Od teh 11.000 zaradi tega, ker lastniki motornih vozil niso sploh izstavili urnih plošč, kakih 4.400 pa zato, ker so lastniki vozil parkirali preko maksimalno dovoljenega časa.
v širino ter 14 v višino, njen ugrez pa je preračunan na 9,85 m. Sedem velikih skladišč za skupnih 30.400 kub metrov lahko sprejme hkrati do 22.100 ton žitaric ali rudnin. Ladja je med drugim opremljena z vsemi varnostnimi napravami, kakor jih zahteva londonska konvencija iz leta 1960. V vseh lokalih, kjer bi bilo naravno zračenje nezadostno, so nameščene u-metne zračne naprave. Posadka bo štela 39 ljudi. Pogonski stroj je dvotaktni Dieslov model Burmei-ster-Wain tipa 774 TV 2 BF 160, ki bo lahko razvijal osno moč 11.500 KS, kar bo omogočalo ladji, da bo plula pol natovorjena s hitrostjo 17,25 vozla.
Konstrukcijski načrt za ladjo so pripravili v Centru za pomorsko tehniko pri Združenih jadranskih ladjedelnicah t,er bodo po njem zgradili še drugo enako ladjo. Ladjedelnica je prejela zadevno naročilo neposredno od državne družbe Fincantieri, ki je dala zgraditi dve ladji z namenom, da zagotovi ladjedelnici Sv. Marka vsaj nekaj mesecev zaposlitve, v prizadetih krogih pa poudarjajo, da gre pri gradnji teh dveh ladij za redek primer, ko se neka ladja gradi in spusti v morje, preden bi bil znan njen bodoči kupec.
,	---- s predsedni-
kom Italijanske unije za Istro in Reko v Rovinju prof. Bormejem. Predstavniki italijanske manjšine so mu izrazili svoje simpatije do novega predsednika republike Giu-seppa Saragata.
Cesare je dodal, da Je PSDI «vedno podpirala realistično in odgovorno postavljanje problemov manjšin in njih obravnavanje v globalnem okviru«. Tajnik PSDI je še dejal, da obstajajo sedaj pogoji za razvoj stikov na vseh ravnih z italijansko jezikovno skupino v Istri in na Reki.
S Z nedeljskega zborovanja izvoljenih svetovalcev in parlamentarcev KPI v Gorici, je poslanec Raf-faele Franco poslal predsedniku države Saragatu brzojavne čestitke
njenih na področjih, za katera velja videmski sporazum.
Med drugim se je stalna mešana komisija strinjala s tem. da vključijo v področja, za katera velja sporazum, nekatera nova naselja, da se poenostavijo formalnosti in da olajša izdajanje in potrjevanje dokumentov za prehod, da nudijo nove devizne olajšave, uvedejo nove olajšave za bivanje na sosednem področju in vzpostavijo nove avtobusne zveze.
Hkrati so tudi s pridom izmenjali mnenja o vprašanjih, z reševanjem katerih se bo ukvarjala komisija v prihodnje, v interesu prebivalstva, ki izkorišča olajšave na podlagi sporazuma, ter v interesu obeh držav.
Stalna mešana komisija je sklenila, da bo prihodnje dvanajsto redno zasedanje januarja 1966. leta.
Zasedanje je potekalo v prijateljskem ozračju in v duhu medsebojnega razumevanja.»
Zal iz tega poročilo niso razvidne razne podrobnosti, kot na primer katera nova področja bodo vključena v področja videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu itd. Upamo, da bomo za te podrobnosti zvedeli čimprej. Vsekakor pa bodo nove olajšave naletele na zelo ugoden odmqv na obeh straneh meje.
Obvestilo kmetovalcem
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu obvešča cvetličarje iz tržaške po krajine, da bo v ponedeljek 18. t.m začelo sprejemati naročila za na kup gomoljev gladiol (meči) ho landskega izvora in najboljših vrst
Naročila za najmanj 500 gomoljev bo nadzorništvo sprejemalo dokler bodo na razpolago sredstva. Ob naročilu mora naročnik plačati 10 lir na račun za vsak gomolj, ob prevzetju pa ostalo vsoto.
Ce bodo višji organi določili primerno vsoto, kot v preteklosti, bodo naročniki deležni prispevek do največ 50 odst.
študentska soba
SASA VUGA
BERNARDEK
Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIC PONOVITVE:
Danes, 17. januarja 1965 ob 16. uri (abonma I. popoldanski) v sredo, 20. januarja 1965 ob 20.30 v četrtek, 21. januarja 1965 ob 20.30 v soboto, 23. januarja 1965 v nedeljo, 24. januarja 1965 (abonma II. popoldanski)
Predstava v nedeljo, 31. januarja odpade
Prodaja vstopnic vsak dan od 11 do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Danes praznuje svoj god in petdeseti rojstni dan Anton Stopar-Lukšov. Ob tej priliki mu kličejo še na mnoga leta člani pevskega društva Lipa iz Bazovice z željo, da bi še dolgo let sodeloval v pevskem zboru čil in zdrav.
V petek, 22. t. m. bo v prostorih prosvetnega društva Barkovlje predaval prof. Alojz Rebula o slovenskem pesniku Srečku Kosovelu. Sodelovali bodo recitatorji.
Vljudno vabljeni vsi.
Včeraj-danes
Planinsko predavanje
SPDT priredi 22. t. m. v gledališki dvorani Kulturnega doma zelo zanimivo planinsko predavanje
»Jugoslovanska ekspedicija v bolivijskih Andah 1964». Predaval bo sam vodja ekspedicije Tržačan Sandi Blazina, ki bo prikazal nad 200 barvnih diapozitivov.
Vljudno vabljeni. Vstop prost.
S Pri državnem trgovskem stro-kovnem zavodu (Istituto prof. per il commercio) je razpisan natečaj za eno službeno mesto tehničnega pomočnika pri pisalnih in račun-
V petek prva seja miljskcga obč. sveta
Dolinski občinski svet se bo verjetno sestal 25. t. m.
Milijski občinski odbor je včeraj sklenil sklicati prvo sejo novega miljskega občinskega sveta za petek, 22. t. m. Ta seja bo točno 2 meseca po upravnih volitvah. Na njej bodo razpravljali o izvolitvi novega župana.
Jutri se bo sestal tudi dolinski občinski odbor, ki bo imel na dnevnem redu isto vprašanje. Občinski svet se bo prvič sestal verjetno 25. t. m.
Tajnik PSDI v Kopru
Deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare je bil včeraj gost italijanskega konzula v Kopru dr. Cerchione-
k njegovi izvolitvi. Predsednik re-, skih strojih. Podrobne informacije publike se mu je brzojavno za- na vodstvu šole v Ul,. Dlaz 20, ali nV&Iil.	j v ui. Annunziata 7.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
POMANJKLJIVOST, KI JO JE TREBA ODPRAVITI
Premalo policijskih patrulj za preveč avtomobilskih tatov
Tudi državni pravdnik je ugotovil občuten porast tatvin motornih vozil
Pri svečani otvoritvi sodnega leta se je državni pravdnik dr. Scandellari zgražal nad porastom tatvin motornih vozil. Omenil je celo, da v veliki večini ostanejo tatovi nekaznovani, ker jih policija ne more izslediti. Z druge strani pa smo priča nenehnemu patruljiranju policistov v našem mestu, podnevi in ponoči. Toda mesto je veliko in nekaj patruljnih avtomobilov ne more biti v vseh mogočih krajih in v vseh mogočih trenutkih). Zato tatovi izkoriščajo to stanje, da si prilaščajo tujo lastnino ir) v marsikaterem primeru z ukradenimi vozili povzročajo nesreče in škodo. Cas bj bil, da bi se policijske patrulje pomnožile ter učinkovito pazile na koristi zasebnika. Tatove pa naj sodišče strogo kaznuje, da jih bo minila volja stikati po tujih avtomobilih.
.......................................iimimiiiumimimi.iimiihiiiiihiiiiii.iifniiiiMuiiiiitum
PODPIS JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKEGA SPORAZUMA V KOPRU
Več in cenejše telefonske zveze odslej med obmejnimi področji
Sporazum sla podpisala za Jugoslavijo Milorad Milič, za Italijo pa dr. Antonio Pella - Izjavi vodij obeh delegacij
Včeraj dopoldne so v Kopru podpisali sporazum o vzpostavitvi neposrednih telefonskih zvez med No. vo Gorico in Gorico, o razširitvi telefonskih zvez med Koprom in Trstom ter o zmanjšanju telefonskih tarif za obmejne pogovore. '	. “ !uc
Opozorilo županstva upokojencem
Tržaško županstvo sporoča, da bodo upokojenci INPS kategorije SO od jutri dalje pri okencih matičnega urada v Ul. Teatro Romano 15 lahko dobili potrdila o vdovstvu oziroma o tem, da so še živi («esistenza in vita#). Prizadeti morajo prinesti s seboj osebno izkaznico in pokojninsko knjižico. Ce bi upokojenci pooblastili druge osebe za prevzem teh potrdil, mo. rajo tudi te osebe prinesti s seboj omenjena dva dokumenta.
Za jugoslovansko delegacijo je podpisai sporazum zvezni predstav, nik PTT Milord Milič, za italijansko delegacijo pa predstavnik italijanskega ministrstva za pošte dr. Antonio Pella. Razgovori so trajali dva dni in so potekali v duhu medsebojnega razumevanja. Takoj po podpisu sporazuma je naš sodelavec naprosil vodji obeh delegacij za kratki izjavi.
Milorad Milič je rekel, da je ta sporazum samo nadaljevanje dela, ki so ga na tem področju že napravili. Med obema državama namreč že obstajajo sporazumi, katerih cilj je doseči sodoben nivo telekomunikacij med obema deželama. Koprski razgovori so zadevali predvsem maloobmejni promet. »Sporazum, ki smo ga podpisali, je rekel med drugim Milorad Milič, predstavlja še eno manifestacijo dobrih sosednih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Naša država se dosledno ravna po priporočilih videmskega sporazuma glede vseh
mogočih relacij med dvema obmejnima področjema in tak cilj so imeli tudi koprski razgovori. Ž rezultati smo lahko zadovoljni, saj bodo imeli uporabniki telefonskih storitev na obeh straneh meje hitre in razmeroma poceni telefonske storitve, kar bo omogočilo še boljše vezi med obema področjema.# Vodja italijanske delegacije dr. Pella pa je dejal, da so se dogovorili o razširitvi telefonskega prometa, ki je bil do zdaj vzpostavljen le med Trstom in Koprom, na celotni obmejni pas, hkrati pa so predvideli občutno znižanje tarif za razgovore. «Italijanska stran — je poudaril dr. Pella — si je prizadevala dati učinkovit prispevek k razvoju odnosov, ki jih ima za pomemben pogoj za nadaljnjo pospešitev in izboljšanje odnosov med obema deželama#.
Padec v kuhinji
Na ortopedski oddelek bolnišn' ce so včeraj popoldne sprejeli 71-Ietno Viktorijo Skerlavaj vd. Sosič iz Alpinske ulice 87 na Opčinah. PonesreČenko so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom ter jo sprejeli s prognozo okrevanja v treh mesecih. Povedala je, da se je ponesrečila 14% t. m. v
kuhinji lastnega stanovanja, kjer se je spotaknila ob preprogo sredi kuhinje. Skerlavajeva je tedaj izgubila ravnotežje in nerodno padla, pri tem pa si je verjetno zlomila levo stegnenico.
S stopnišča je padel
Včeraj popoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 84-letnega upokojenca Josipa Guština iz Gabrovice 30. Pridržali so ga na prvem kirurškem oddelku zaradi udarcev po levi strani prsi z verjetnimi zlomi reber, udarcev po levem boku in levi roki. Guštin se bo moral zdraviti mesec dni.
Ponesrečenega je v bolnišnico spremljal njegov 47-letni sin Franc Guštin iz Ul Risorta 10. Povedal je da se je njegov oče ponesrečil na Silvestrovo. Zvečer se je namenil v posteljo in je stopal po stopnicah v prvo nadstropje. Stopnišče pa nima oprijema in ker je Josip Guštin slep, se Je predčasno obrnil na mostovžu in padel z vi-šine dveh metrov. Tedaj so Gušti na spravili v posteljo, čeprav se je hudo pobil. Ker pa mu bolečine niso dale spati, se je včeraj odločil in zaprosil za zdravniško pomoč v bolnišnici.
Tudi predvčerajšnjim so bili tatovi, kot pač vsako noč, na delu. 27-letnemu Romanu Pellizzolu iz Ul. Baiamonti 27 so predvčerajšnjim popoldne, torej pri belem dnevu, odpeljali nov fiat 850 TS 69882, ki ga je bil parkiral v Ul. Vidali. Z avtom je izginil tudi magnetofon «Philips». Pellizzola je tatvino prijavil na komisariatu Stare mitnice in povedal, da je utrpel 900.000 lir škode.
Ponoči so tatovi s silo odprli prtljažnik «volkswagna» GE 185357, ki ga je 35-letni Luciano Gpgorno pustil v bližini doma v Ul. Roncheto 40/1. Neznanci so iz wta pobralj škripec in rezervno kolo ter Gogornu povročili 45 tisoč lir škode
Neznani tatovi, ki so s silo odprli prtljažnik «volkswagna» TS 56411 last 37-letnega Fulvia Zarli-ja iz Ul. Salem 15, so se omejili samo na to, da so iz rezervoarja izsrkali deset litrov bencina. Verjetno so tatovi bencin pretočili v svoj avto in se potem odpeljali.
Neznani zlikovci so odpeljali tudi lambreto TS 24321, ki jo je v bližini doma pustil 30-letn'i Do-menico Bruno iz Ul. Alfieri 3.
Izgubljeno-najdeno
Na občinskem oddelku za eko-nemat v občinski palači, soba 128, so hranjeni in na razpolago zakonitim lastnikom predmeti, ki so bili v decembru najdeni na javnih prostorih: škatla s papirnatimi prtiči, dežniki, denarnice, zapestnice, ure, italijanska in tuja valuta, ciklomotor, smučarski čevlji, potovalna torba z osebnim perilom, Enciclopedia Universale delTArte, torbe, metrsko merilo, ček, ovratna ruta, moški površnik-loden, plašček za otroka, voziček na dvoje koles, kolo, rokavice, platnena barvna torba, sanke, moški klobuk, zlati obesek.
Roditeljski sestanek v Dijaškem domu
Danes, 17. t. m. ob 15. uri bo drugi roditeljski sestanek za starše rednih in zunanjih gojencev Prosimo vse roditelje, da 'se sestanka gotovo in s točnostjo udeležijo.
Uprava Slovenskega dijaškega doma Trst
SPUT priredi 24. t. m. Izlet v Crnl vrh pri Idriji <>b priliki smučarskih tekem. Vpisovanje do četrtka 21. t.m. v uradnih urah.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 16. januarja 1965 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMKLI SO: 74-letni Giacomo Kajn, 75-letni Giovanni Covacich, 66-letni Antonio Lorber, 72-letna Anna Pitac-co por. Ienco, 60-1 etn! Giovanni Mar-sich, 61-letni Enrlco Doz, 79-letni Ernesta Marte lian), 66-letni Arcangelo Rocco, 68-letna Emi-lia Marcuzzi por. Toscano, 86-letna Glovanna Vivoda vd. Razem, 69-letni Guido Delpiccoio, 66-letni Alberto Revatti, 49-let.ni Giuseppe Mlcchl, 78-1 etn a Giusta Požar vd. Gropazzi.
OKLICI: agent Javne varnosti Car-melo Cannistraci in gospodinja Maria Maturi, podčastnik J. V. Pietro Ma-strangelo in gospodinja Anna Casa-massima, delavec Glanfranco Cavalla-ri in gospodinja Francesca Gnani, u-radnik Umberto Semoll in šivilja Mal v in a Fon, podjetnik Daniele Cel-ner in uradnica Maria Teresa Pison, šofer Mario Bragato in gospodinja Maria Deste, trgovec Alberto Oppen-heim in študentka Glovanna Fran-doli, kuhar Rlccardo Nlcolich in gospodinja Maria Zorovic, kopač Giuseppe Tomasi ni in gospodinja Luciana Cattunar, uradnik Saverio Giac-chetti In uradnica Nerina Tommasi-ni, kamnosek Bruno Miliovaz ih gospodinja Paola Majcen, skladiščnik Paolo Požar in uradnica Daniella Cernich, uradnik Mario Avigliano in uradnica Giovanna Pečenko, mesar Elio Bergamasco in blagajničarka Li-dia Flego, fotograf Gianfranco Cra-gnolin in uradnica Maria Grazia Lac-chini, liuotipist Ugo Biasini in gospodinja Nerina Maslic, Livio Bec. ci In Annette Viscardi, letalski podčastnik Michelangelo Zampoilo in gospodinja Maria de Castro, mehanik Franco Brun in t.rg. pomočnica Mar-cella Zanfabro, strojni kapitan Elio Ciriello in uradnica Edda Clvidino, trg. pomočnik Giorgio Novotn.v in likaJka Elaa Vigini, delavec Angelo Cannlstracci in šivilja Gianna Lo Conte, kontrolor Giuseppe Nigito im vrtnarica Lea Perho.
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR# priredi 30. januarja 1965 na stadionu «Frvl maj#
>6. —
LILA PLES
na katerem boste doživeli «NOC V BENETKAH»
' •*-* -	4» «•	'm i M
Prosvetno društvo
«SLAVK0 ŠKAMPERLE*
priredi v četrtek, 21. t.m. ob 20.30 uri v društvenih prostorih
FILMSKI VEČER
Znani filmski amater Aljoša Žerjal bo predvajal barvne filme zanimive vsebine.
Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
Gledališča
VERDI
Danes ob 17.30 bo v gledališču Verdi drugi simfonični koncert po znižanih cenah. Prodaja vstopnic se nadaljuje. — Orkester gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Nina Bo-nOvolopta bo v sodelovanju z vio-lihistpm Alfonsom Mosestijem izvajal naslednji program: Čajkovski — «L'oiseau bleu», suita iz »Trnuljčice« v reviziji Stravvinskega; Strawinsky — Koncert za violino in orkester (obe skladbi sta novi za Trst); Men-delsohn — Četrta simfonija - Italijanska.
TEATRO STABILE
Danes, ob 17 url zadnja ponovitev Shakespearove komedije «Kar hočete# po globoko znižanih cenah Cene: parter 600 lir, za dijake in študente 300 lir, balkon 200 lir.
Nazionale 14,30 «Amori pericolosi# Jean Sorel, Ornella Vanom. Prepovedano mladini pod 18. letam.
Arcobaleno 14.30 «Spionaggio a Wa-shington#, Metrocolor; R. Vaughn, Luciana Paluzzi.
Excelsior 14.30 «Baciaml stupido# Kirn Novak, Dean Martin. Prepovedano mladini pod 14. letam.
Fenice 14.30 «Angellca» Technicolor. Mlchele Mercier.
Grattacielo 14.30 «11 mondo senza sole# Technicolor.
Alabarda 14.00 «00 2 agenti segre-tissimi#, Franco Franohi, Ciccio In-grassia
FHodrammatico 14,30 «De/litto aillo specchio (sexy party)». Antonella Lualdi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.30, 21.30 «Belchet e lil suo Re».
Cristallo 15.00 »Crisantemi per un de-litto». Alain Delon, Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 14. letom! Zadnji dan.
Capitol 15,00 «Attacco in Nocman-dia». Frank Sinatra. Tony Curtis Nathalle Wood.
Garibaldi 15.00 «Lo Zar dePAlaska# Technicolor. Richard Burton.
lmpero 15.00,	21.45 «Vita contu-
gale». Prepovedano mladini pod 14 letom.
Vittorio Veneto 14.30 «Capitan Nevv-man», Technicolor. Gregory Pečk, Tony Curtis, Angie Dickinson
Moderno 14.00 Pino Patti, Tina Lot-Silvana Mangano, Raf Vallone Zadnji dan.
Astra 15.00 «11 grande Safari#,
Astoria 14.00 «11 vendicatore del Tekaš# Technicolor. Robert Tayloe.
Abbazia 14.30 «Dartagnan conlro I tre Moschettleri#. Technicolor Fer-nando Lamas, Gloria Millano
Ideale 14.30 «11 gigante##. Technicolor Elizabeth Taylor, James Dean.
Skedenj 14.00 «Tom Jones#. Technicolor. Liane Cilento, Albert Fioney.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (11. jan. — 17. jan.)
Biasoletto. Ul. Roma 16, Al Gale no, Ul. S Cllino 36, Alla Madon na del Mare. Largo Piave 2, Sant’An na, Sv. Ana 10. Davanzo, Ul Ber ninl 4. Godina, A11TGEA Ul Gin nastlca 6, Al Lloyd. Ul. Orologlo 6 Spozna. Ul. Montorsino 9.
Služba lekarn od 13. do 16. ure
Biasoletto, Ul. Roma 16, Al Gale-no. Ul. S Cllino 36, Alla Madon-na del Mare, Largo Piave 2, Sant’An na 10,
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(II. jan. - 17. jan.)
Ul' Bernlnl 4. Godina,
HSE^- U1' Glnnastica 6, Al Lloyd. Ul. Orologio 6, Sponza, Ul. Montor-
SLOVENSKO
DOBRODELNO DRUŠTVO
sporoča, da se zaradi nepredvidenih tehničnih ovir
»TRADICIONALNI DOBRODELNI PLES#
letos ne priredi!
OB 100-LETNICI ROJSTVA KRSNIKA IN BUDITELJA »BENEŠKIH SLOVENCEV, je izšlakujigs: ,
I VAN TRINKO
Dobi se v:
TRSTU:	v vseh slovenskih
knjigarnah
GORICI: v obeh slovenskih knjigarnah
VIDMU:	Uredništvo »MATA-
JURJA#, Via Vitt. Veneto 32 «Libreria Tarantola#, Via Vitt. Veneto 20 «Libreria Aquileia», Via Vitt. Veneto 17
«Libreria Carducci#, Piazza XX Settembre
CEnsnU: Prosv. društvo «Ivan Trinko#, Ui. Monastero 20 SLOVENIJI: v vseh knjigarnah
Mali oglasi
* v ,srf;«i0. 20. t. m. bodo na sedežu kulturnega krožka «R. Moran-di» v dvorani na Trgu San Giovanni predvajali komične filme Harol-da Lloyda in S Laurela ter O. Hardyja. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago od 17. do 19. ure na sedežu PSIUP v Ul. Zonta 5 (I nadstropje).
BREZPLAČNO V PRAGO IN NA DUNAJ
«I*rimorski dnevnik« bo izžrebal med svojimi zvestimi naročniki, ki bodo poravnali celoletno naročnino za leto 1965 najkasneje do 1. februarja ’65, enega, ki se bo brezplačno udeležil našega prihodnjega izleta v Prago in na Dunaj. Izžrebani naročnik bo tako ime! plačan prevoz, prenočišče, prehrano in ogled zanimivosti z vodiči. Le stroške za potni list in vizum bo prevzel sam.
Poleg tega prejme vsak naročnik, ki bo plača) celoletno naročnino za 1. 1965, v dar še lepo slovensko knjigo.
Pohitite z vplačili. Mi vam pa želimo, da bi se vam sreča nasmehnila.
Uprava
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Čl TA TEL JI
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1965. TAKO BOSTE PREJEMALI LIST CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NAGRADO SE LEPO SLOVENSKO KNJIGO,
TELEFONIRAJTE NA ŠTEV. 37-338
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
j l'M» IV1AGAZ/.1NL ILLIU - Irst, Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške m otroške dežne plašče, bunde. niače. jopiče m srajce oajboljšib vrst in znamk po oajnižjih cenah
SPREJMEMO DEKLETA stara največ 29 let za lahko delo, plača dobra. Pisati na: Fabbrica Cartotecnt-ca casella postale N. 2001 Opčine.
VESPE LAMBHETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M A R. — Trst, vla del Bosco N. 6 — Tel. 41-946
PRI «AUTO STILE« Trst. Via U. Foscolo, 8 — blizu Trga Garibaldi dobite vse potrebno za avtomobile, obloge, tepihe, električne baterije. veriRe «antigelo« itd. po zelo ugodnih cenah.
Sintetične preproge
in preproge za hodnike tz plastike »Balatum« in «Meraklon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Gllda Rudolfa z Opčin darujejo prijatelji 7.2CO lir za Dijaško Matico.
Ob 20-letnici smrti pok. moža Emila . Miliča daruje žena 1.000 Mr za Dijaško Matico.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in v tako velikem številu spremili na zad-nji poti našo predrago mamo in nono
Terezo Posega
roj. Žagar
Istotako se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČI OSTALI Trst, 17.1.1965.
A. BRANDOUN
1RS1
VIA S. MAURIZIO, g
IZBIRA KVALITETA CENE ZMERNI
PECI NA PLIN,
ELEKTRIKO, PREMOG DRVA INNA KEROSEN
ŠTEDILNIKI Z OPREMO ZA PRANJE POSODE
KOPALNICE KOMPLETNE, PIPE, GRELCI IA VODO, ZRCALA ITD,
LESTENCI
ZA JEDILNICO, SPALNO SOBO ZA PREDSOBO IN KUHINJO
V prejšnjem tednu
(Nadaljevanje ^ 2. strani)
ministrom Spaakom, kar je Čombeja tako razjezilo, da je odpovedal že napovedani obisk v Bruslju in namesto sebe poslal nekega manj pomembnega ministra, s katerim se predstavniki belgijske vlade mso hoteli niti razgovarjati. lakoj po razgovorih Adula-Spaak je belgijski tisk prvič po letu 1960 napadel čombeja, kar prav gotovo ni slučajno. Vse kaže, da spada ta napad v okvir vidno bolj hladnih odnosov Washing-tona do skrajno kompromitiranega čombeja, ki je postal nezaželen tudi pri svojih dosedanjih zaščitnikih. Kompromitiran pa je do take mere, da mu ne more pomagati več niti sprejem pri de Gaullu, niti avdi-jenca pri papežu.
Očitno je, da belgijsko-ame-riški napad na Stanleyville v kombinaciji z napadom beiih plačancev, ni dal pričakovanih rezultatov. Enote osvobodilne vojske nadaljujejo oboroženb borbo, pri čemer imajo vedno Širšo in konkretnejšo podporo neodvisne Afrike. Zaradi tega dejstva in poslabšanja svojega položaja v Kongu in v Afriki sploh, iščejo vlade angažiranih tujih sil v Kongu nove ustreznejše oblike: vse kaže, da je začelo prevladovati prepričanje, da je treba tudi Combe-ja odstraniti.
Ali bo sedaj Adula tista kompromisna osebnost, ki bo sprejemljiva? In za koga bo sprejemljiva? Ali bosta oba Istočasno objavljena predloga — Adulov in Samjolotov — služila za podlago iskanja rešitve tragedije v Kongu? Odgovor na to vprašanje je v marsičem odvisen od političnega realizma Washingtona in Bruslja, toda prav nič manj tudi od moči kongoškega osvobodilnega gibanja in protiko-lonialistične odločnosti neodvisnosti Afrike.
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 17. t. m. ob predvaja danes, 16. t. m. ob barvni film:
«T0M J0NES»
Igrajo: ALBERT FINNEY
in DIANA CILANTO
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD « AURORA »» prireja od 16. do 20 aprila 1965
ob nogometni tekmi POLJSKA-ltALIJA
Potuje se z vlakom preko Avstrije in Češkoslovaške. Hrana in prenočišče v luksuznih hotelih Varšave. Ekskurzije. Možnost ogleda Dunaja.
CENA POTOVANJA: 42.800 UR
Prijave sprejema in informacije daje:
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD « AURORA n, TRST, UL. CICKRONE 4. TEL. 29-243
EN Al OTTO
Natečaj št. 3
ZMAGOVITI Run .... Caglinri t . Firence Genova Milan Neapelj Palermo Rim .
Turin Benetke Neapelj II Rim II . .
STOLPU 36 X 43 X 13 58 90 45 8
87 40 55 65 9
PROVIZORIČNI dobitki
za zmagovalce z
12 točkami
lir 8.972.000
I I točkami
lir
156.400
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
UNIVERSALTEGNICA
RADIO - TELEVIZORJI -r AVT0MATIČN1 JN. SVFEIHtft, TOMATIČNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDY - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov ,v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA Trleste — Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
KINO PROSEK-KONTOVEU
predvaja danes, 17. t. m. ob 16. tiri Cinemascopc barvni film:
Igrajo: CLAUDIA CARDINALE in JEAN PAUL BELMONDO
KINO «1KI8» P KOS EK
predvaja danes, 17. t. m. ob 16. uri Cinemascopc barvni film:
can - C AN
NAJVEČJA PREDSTAVA, KI STE JO KDAJ VIDELI
Igrajo: FRANK SINATRA, SHIRLEY MACLAINE in MAURI-CE CHEVALIER
lil točkami
lir 13.200
Ddkoričhe kvote določi o srednja komisija
* .
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
Goriško-beneški dnevnik
VESTI IZ POMORE
Nadaljnji odpusti v tekstilni tovarni povečujejo zaskrbljenost domačinov
Potrebna je reorganizacija tovarne in njene proizvodnje - Urejevanje pločnikov in cest
LOTERIJA
BARI	36	64	76	44	2
CAGLIARI	43	66	4	90	24
FIRENCE	13	23	73	35	64
GENOVA	58	72	64	16	50
MLLAN	90	66	76	49	5
NEAPELJ	45	65	10	88	59
PALERMO	8	15	20	46	56
RIM	H -87	9	25	44	32
TURIN	40	72	66	79	68
BENETKE	35	86	68	33	72
Pri nas v Podgorl je odpust nadaljnjih 65 delavk, ki so ga v tem tednu izvedli v nekaterih oddelkih tekstilne tovarne, še bolj povečal zaskrbljenost ln skrb za prihodnost. Tudi ni opaziti še nobenih znakov omiljenja krize, ker že govorijo, da bodo odpustili, odnosno spravili v dopolnilno blagajno še okrog 40 zaposlenih iz drugih oddelkov, kjer še niso imeli take «čistke». številne domač* žene in dekleta se bojijo, da n* bodo sedaj one na vrsti. In kaj potem?
V sindikalnih krogih in na drugih merodajnih mestih se mnogo govori o potrebi, da se sprejmejo primerni ukrepi za omiljenje, če že ne za odpravo te krize... Dejstvo je tudi, da je kriza zajela predvsem tovarniške oddelke, ki so zastareli tako po svojem ustroju kot po svoji opremi. Tovarna umetnih vlaken, ki je poleg, na primer dela s polno paro ln tudi njeni izdelki se dobro prodajajo. V stari tovarni pa se kopiči neprodano blago v milijardni vrednosti, saj so računali že lanskega novembra, da je tam v zalogi devet milijonov metrov blaga. V Podgorl je tudi javna tajnost, da so bile nekatere pošiljke blaga zavrnjene iz inozemstva, ker niso odgovarjale naročilu.
To in druga dejstva narekujejo potrebo, da se tovarna temeljito reorganizira in pripravi za konkurenco na skupnem evropskem tržišču. Domačini se sprašujejo, kako da je mogoča konkurenca tekstilnih tovarn iz drugih evropskih držav, kjer je življenjski standard višji ter delavke in delavci delajo manj naporno in so tudi bolje plačani. Po posameznih oddelkih v Podgori morajo delavke prevzemati vedno več dela in strojev in ti slednji delajo s polno zmogljivostjo. Iz tega bi se dalo sklepati, da je v stari tovarni sistem proizvodnje preveč zastarel ter bi bilo treba zamenjati stroje in preusmeriti proizvodnjo na blago, po katerem je na domačem in tujem tržišču več povpraševanja.
Po nekaterih večjih tovarnah dru- pokritje obcestnih kanalov, ki so
ODPRAVLJENA BO VRZEL V UČILIH
V tisku je slovensko berilo «Pisana greda» za 5. razred
Knjigo je napisal učitelj Miro Lojk is Gorice
gih pokrajin so že začeli s tako reorganizacijo in jo ponekod že Izvedli ter so tako srečno prebrodili krizo. Za primer naj služijo tovarne v Torviscosi in drugod, kjer so razumeli to potrebo ter se nanjo tudi pravočasno pripravili.
Ob tej priliki naj še omenimo, da so končno tudi pri nas začeli na nekaterih glavnih cestah urejati pločnike. Delavci podjetja, ki je prevzelo to delo, so v Ul. IV. novembra in še po nekaterih drugih, uredili robnike in položili prvo plast betona, na katerega bodo pozneje polili asfaltno maso. Prav bi bilo, če bi ob tej priliki opravili na cestah tudi nekatera druga dela. Med temi je asfaltiranje tistih cest, ki Jih še vedno posipajo le z gramozom, ter
povzročili že nekaj hudih nesreč, kot n. pr. v Ul. Brigata Cuneo.
V sredo, 20. januarja dan mestnih stražnikov
V sredo, 20. januarja bodo tudi goriški mestni stražniki počastili spomin svojega patrona sv. Sebastjana. Ob 7.30 bodo imeli mašo, ob II. url pa bo župan izročil poveljniku zastavo korpusa. Stražniki bodo po Korzu odkorakali na svoje poveljstvo ter nosili na čelu povorke novo zastavo Ob 15. uri bo v dvorani zavoda Lenassi finalna tekma turnirja med stražarskimi odbojkarskimi ekipami, po kateri bodo nagradili zmagovalca.
Učitelj Mire Lojk, uslužbenec didaktičnega ravnateljstva slovenskih osnoviiih Sol v Gorici, je zmagal na natečaju za tiskanje slovenskega berila za peti razred osnovnih Sol, Knjiga bo po določilih natečaja imela s kazalom vred največ 192 strani ter je njen večji del že dotiskan in tudi krtačni odtisi so že popravljeni. Knjiga bo imela naslOv «Pisana greda« ter bo prav gotovo velikega pomena za mladi slovenski rod v zamejstvu, Knjiga bo zelo okusno opremljena, tisk bo sodoben in tudi naslovna strank bo privlačna, da bodo učenci rade volje jemali berilo v roko ter se učili iz njega. Ilustrirana bo z več desetinami slik, ki bodo ponazarjale tiskani del besedila Ker so v tem tednu tiskarji trgovskih tiskam v Gorici stavkali, se bo izdaja berila nekoliko zavlekla, kljub temu pa bo skoraj gotovo izšlo V polovici meseca februarja. Vladna knjižnica iz Gorice, ki ie razpisala natečaj skupno z ustanovo
ljudskih in šolskih knjižnic, je v skladu z določili natečaja sklenila podeliti zmagovalcu za njegovo delo nagrado v višini pol milijona lir.
Včeraj je slavil
JOŽEF KORŠIČ z Jazbin svoj 75. rojstni dan.
Slavljencu ob tej priložnosti iskreno čestitajo žena Jožefa, sinovi Guido, Rudi in Anton z družino ter hčerki Emica z družino in Judita.
iiliMmimtmiiiiiHlMillMMluiiiiilMltiliiiiimtiiiiiiiminiiiiimiMiiiMiiiiiMiiiiiiiifMiiHiiimiiitiiiiiniiiiiHMitMmMMitlnimiuMliMiiiiMttiniiiiiinillHiiiioiiiiiiinl
BESEDA 0 VPRAŠANJIH KRAŠKEGA PREBIVALSTVA
Lani v občini 29 rojstev in
Doberdob 15 smrti
Sestanek tupanov tržiskega okrožja, ki ga sklicuje Zveze industrijcev, zaradi izdelave stališča o protosinbrotronu in naftovodnem «terminalu»
Število prebivalstva v občim Doberdob se je od lanskega do prvega januarja 1965. leta zmanjšalo za 20 enot ter šteje 1.377 prebivalcev; pred enim letom jih je bilo 1.397. Padec števila občanov je pripisati izseljevanju, ki, je dokaj značilno za vse manjše, predvsem okoliške občine. Iz seznama stalno naseljenih prebivalcev se je izbrisalo 107 oseb, na novo pa se jih je vpisalo 73. Dejali smo, da se je število znižalo zaradi odseljevanja, zakaj če bi vzeli v poštev razmerje med rojstvi in smrtmi, tedaj se tehtnica odločno nagiba v prid prvim. Lansko leto se je namreč v občini rodilo 29 otrok, medtem ko je smrtna kosa pokosila 15 občanov.
Tudj poroke kažejo vitalnost
iiiiiiiiiiiiiiniinoiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiififinMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiniiiiiiiMMiiMMiiiiiiiMMiniiMM
* y«>l »	l	* ’’ I. J14 • i*
IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODISCA
Po pol brata iz Krmina obsojena zaradi žaljenja javnih organov
Eden izmed njiju je v zaporu zažgal žimnico
Goriško okrožno sodišče je včeraj obsodilo dva po poli brata iz Krmina, ker ju je spoznalo za kriva, da sta žalila pripadnike javne varnosti, bila pijana in nadležna na Javnem prostoru ter ranila mestnega stražnika, ki Ju je hotel pomiriti, ko sta si skočila v lase.
Dogodek se je pripetil med lanskim slavjem sv. Ivana v Krminu, kjer so bile številne stojnice z vini. Bruno Percon, 32, ki sedaj biva v Zdravščini, ter Luci&no. Sfiligoj, 23, iz til. San Giovanni 44 v Krminu, sta se sprla zaradi nekih neporavnanih stvari. Mestni stražnik Odtlo Slmonit Je posegel vmes, da bi ju pomiril, vendar Je povzročil skupno reakcijo obeh: Sfiligoj se ga je dejansko lotil ter ga udaril po obrazu, hotel ga je tudi brcniti, pa je stražnik udarec preprečil z roko. Slmonit je zato poklical agente PS, ki so se pa morali precej truditi, preden so ju spravili na kamionet ter ju odpeljali v krminsko bolnišnico. Tamkaj so jima dali injekcijo, da bi
Jmena
UiTlJ/TJlHk
predvaja danes, 17. t.
Končno!
m. ob 15. uri
ONl ONA
njun zadnji film
V ponedeljek, 18. t. m. ob 18. uri ponovit«* filma:
INTERNATIONAL HOTEL
ju pomirili. Sfiligoju Je koristila, Percu pa prav nič, zato se je še bolj jezil in razburjal. Ker se ni znal krotiti, je z železnim predmetom lopnil Simonlta po glavi. Vse to je povzročilo, da se Je mera napolnila. Oba so odpeljali v sodne zapore, kjer so ju zaprli v ločeni celici. Percon pa tudi v njej ni odjenjal. Postavil Je žimnico k vratom ter jo zažgal. Dim je kmalu privabil čuvarja in a-gente, da so ogenj pogasili ln tako preprečili hujše posledice.
Na včerajšnji razpravi so zaslišali komisarja PS, agente, kaznil-nlškega paznika in stražnika 61-monita, ki so pridali proti obdolžencema, ter priči Lizzierija in Marinija, ki sta izjavila, da je mestni stražnik slabo ravnal s Sfiligojem. Spregovoril je še odvetnik Blessi, ki je svoj dokazni material oslonil predvsem na dejstvo, da je Percon neuravnovešen človek ter da je bil zaradi tega delj časa na zdravljenju v goriški psihiatrični bolnišnici.
Sodišče je Percona obsodilo na eno leto, 3 mesece in i8 dni zapora ln 30.000 lir denarne kazni, Sfiligoja pa na 6 mesecev in 12 dni zapora ter 20.000 lir globe It ugodnostmi, ki jih daje zakon.
Naraščajniki Juventine igrajo danes v Gorici
Naraščajniki druge skupine diletantov na Goriškem igrajo danes zadnjo tekmo prvega kola. Ob tej priliki se bosta na igrišču v Standrežu danes ob 10.30 srečali ekipi naraščajnikov Juventine in Pro Gorizie. Čeprav so Goričani precej močni, pa se vendar domačini pripravljajo, da bi dosegli vsaj neodločen rezultat, če že ne kaj več.
Odbojka juniorjev v Gorici odložena
Organizatorji odbojke juniorjev v Gorici, ki bi se morala vršiti danes v dvorani na Caterlnijevem trgu v Gorici, sporočajo, da bo današnje tekmovanje zaradi nekaterih tehničnih ovir odpadlo.
Tekmovanje med ekipama Ollm-pija-Val, ki bi se moralo vršiti pretekli četrtek, se bo vršilo jutri, v ponedeljek ob 19.30. Vse ostale I tekme, ki so bile na sporedu za
danes, pa bodo v sredo 20. t. m. v isti dvorani ob 19.30 in ob 20.30 url.
Dve prometni nezgodi v Gorici
Včeraj okrog 6. ure zjutraj se je 24-letna Maria Simonetti, doma iz Ločnika, Ul. Chiese antlche 6, peljala z mopedom Labrettlno od Ločnika proti Gorici na delo. Pri mostu 9. avgusta pa Je od zadaj zadela v tricikel, ki je vozil pred Ujci ter še pri tem odrgnila in udarila po obeh kolenih. Z nekim zasebnim avtom so jo odpeljali v civilno bolhišnico, kjer so Ji nudili pomoč s prognozo okrevanja v osmih dneh.
Okrog 8.30 pa se je peljal 25-letnl Jožef Sabec, doma iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 29, ki je po poklicu šofer, a motociklom Garell 125 po Ul. Boschetto. Na križišču z Ul. Zorutti pa je privozil iz te ulice avto fiat 1100 Fausto Bigot, doma lz Krmina in mu prečkal pot. Pri trčenju se je Sabec poškodoval na levem koleni vendar le lažje in bo okreval v treh dneh,
kraške mladine. Lansko leto je do-berdobski anagrafski urad zabeležil kar 24 primerov vstopa v zakonski j-arem.
Kar zadeva ostalo problematiko te občine, naj omenimo sestanek, ki ga Zveza industrijcev za tržiško okrožje sklicuje dne 21. januarja ob 15.30 v svojih prostorih v Tržiču, na katerega je njen predsednik inž. Bagon povabil vše župane in predstavnike sindikalnih organizacij južnega dela naše pokrajine, ki gravitira na Tržič. Namen sestanka je razprava o dveh za Tržič in njegovo okolico, zlasti pa njeno gospodarstvo, izredno pomembnih vprašanj:	izgradnja protosinhrotrona
na Doberdobski planoti ter nafto-vodnega «terminala» v kraju Punta Sdobba pri Tržiča, .n---u.>
Zveza industrijcev l'ž“Tržič4 ter druge kvalificirane organizacije Se nikakor nočejo sprijazniti z dokaj resnimi možnostmi, da bi se »terminal« zgradil pri Miljah, temveč si na vso moč prizadevajo, da bi izpodbili ugovore turističnih delavcev iz gradeške lagune, ki So s svojimi Stališči zapravili precej modnosti, da bi naša pokrajina dobila ta pomemben objekt. Na sestanku bo o obeh vprašanjih podal obsežno poročilo inž. Bagon.
ko je šel doma po stopnicah, pa mu je spodrsnilo da je z vso težo padel. Sprva jč menil, da ni nič hudega, ker pa bolečine le niso pojenjale, se je odločil za odhod v bolnišnico. •
Ob 16.30 pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh 64-letni Angeli Briško iz Standreža, Ul Matajur 7. Ko je dopoldne o-krog 10.30 imela opravka na domačem podstrešju, se je zbodla na desni roki ob nekem žeblju v zidu.
Včeraj sta se v Sent Mavru poročila Ines Mužič iz Sent Mavra ter Marko Hlede iz Steverjana. Oba sta iz zavednih slovenskih družin, kjer se vsak dan čita naš časopis, Marko Hlede je član prosvetnega društva «Briški grič» ter se v njej aktivno udejstvuje. Ob vstopu v zakonski stan odbor prosvetnega društva no-voporočencema izraža najboljše želje.
Sneg po vrhovih okoli Gorice
V Sovodnjah cepljenje proti otroški paralizi
Županstvo v Sovodnjah sporoča vsem prizadetim, da bodo v nedeljo 24. t. m. ob 9. uri v občinski ambulanti v Sovodnjah cepili s Sa-binovim cepivom proti otroški paralizi mladino v starosti od 14 do 20 let.
K cepljenju naj pridejo, še tešči, vsi tisti, ki niso napravili še vseh štirih cepljenj. To velja tudi za dijake, ki so nekatera cepljenja o-pravili na šoli v Gorici, pa še niso končali vsega ciklusa.
Dve nezgodi na domu
Včeraj ob 16.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 64-letne-ga Adolfa Terčelja, ki stanuje v Gorici, Ul. Del Prato 15. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili zlom reber na levi strani, z verjetnimi notranjimi poškodbami. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Terčelj je izjaVU, da se je poškodoval že v torek okrog 18 ure,

POLICIJSKA KRONIKA
Mladenič iz Zdravščine je kradel po hotelih
Aretirali so ga te dni v Rimu *. Ne-znanci so odnesli svečnike iz cerkve
Goriški kvesturi so sporočili lz Rima, da so tam aretirali 21-letne-ga Andriana Massarutta, ki je po rodu lz Zdravščine ter Je bil zadnje čase vpisan za bivališče v Pevmi.
Za njim sta že pred časom izdali tiralico kvesturi lz Ferrare ln Trenta, kjer je prenočil v raznih gostiščih in tam olajšal nekatere goste za večje ali manjše vsote. Tako je v nekem hotelu v Ferrari odnesel kar 200 tisoč lir, potem ko se je vpisal pod lažnim Imenom Gino Ferrari iz Roviga. Podobne podvige je podjetni malopridnež zagrešil tudi v Trentu.
Zadnje dni pred aretacijo se je naselil v nekem penzionu v Rimu ter tudi tam okradel goste. Na podlagi podatkov, ki jih je o njem izdala goriška kvestura, ga je končno rimska kvestura presenetila in aretirala.
v Gorici
VERDI. 15.00: »Deserto rosso«, Monica Vitti in R.'Htfirrjrs, italijanski barvni film; mladini pod 14. letom -vstop - prepovedan.
CORSO. 14.'30: »Non maiidarmi flori«, R. Hudson, T. Ronald ln Doris Day, ameriški , barvni film; zadnja predstava ob 22.
MODERNISSIMO. 14.00: »Nel bene e nel male«, A. Cajatte in M. Nat. Film cinemascope, mladini pod 18. 'etom prepovedan.
VITTOR1A. 14.30: «11 diario dl una cameriera«, J. Moreau in G Ge-ret, italljansko-francoskl čmobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja pred. stava ob 21.30.
CENTRALE. 15.00:	»Sflda a Rio
Bravo«, G. Madison in M. Le-beau, klnemaskopskl barvni film, zadnja predstava ob 21.30.
r Tržiču
PRINCIPE. »Scandalo in socletkt, James Franciscus ln Suzanne Pleschette.
N AZ ION ALK. «li Cardinale«, Tom Tryon in Romy Schneidler, barvili film.
AZZURRO. «La belva dl Salgon«, Brad Harris, barvni film.
EXCELSIOR. «11 treno«, Burt Lan-cester tn Jeanne Moreau.
t' Ronkah
RIO. «Jerry 8 3/4», Jerry Levviš.
EXCELSIOR. »Le Schlave esistono ancora?«. dokumentarni film Um-berta Malenottija.
Včeraj se je tudi na Goriškem zvremenilo. Megle so se dvignite in prikazala se je snežna odeja, ki sega globoko v dolino. Pobeljeni so vrhovi Svete Gore, Sabotina in Fajtjega hriba. Cesta na Lokve bo danes očiščena, čeprav je delo zelo naporno, ker je preveč snega.
Včeraj-danis
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 10. do 16. januarja se je v goriški občim rodilo 24 otrok, u-mrlo je 11 oseb, bile so tri poroke in 5 oklicev.
ROJSTVA: Fabio Baldussi, Ma-nuela Vittorelli, Maurizio Caus, Alberto Mucchiut, Vincenzo Vac-chiano. Alessandro Perini, Paolo Polvermi, Roberto F.rmanis, Daniela Bernardis Andrea Cassam, Daniela Padovan, Aldo Carrara, Luciano Lazzari, Luca Vittori, Antonio Ricciardi, Paola Keber, Valter Visintin, Angela Rupeno, Cri-stina Beltrame, Viviana Devetta, Mauro Zuppel, Rosella Cavallin, Daniela S(6rn, Elen-a Bidoli.
SMRTI:	upokojenka 80-letna
Giovanna Gimona, vd. Corbatto, 8 in pol mesecev star Ermanno Sorisio, gospodinja 76-letna Gem-ma Medeot, vd. Russian, 93-letna Maria Žago, vd. Conte, upokojenec 73-letni Giecomo Dizorz, kmetovalec 64-letni Sugenio Pizzul, gospodinja f-4-letna Margherita Bregant, vd. Fornasari, upokojenec 64-letni Carlo Velišček, upokojenec 78-!et,n: Giovanni Basa, gospodinja 78-letna Italia Visintin, vd. Romano, upokojenec 69-letnj Giovanni Tre:ber.
POROKE- trgovski zastopnik Andreino Zuccheri in uradnica Annamaria Dipiazza, risar Gior-gio Giaiotto m učiteljica Aura Benussi, elektromehatVk Oianni Orassini m uradnica Afra Moret-ton
OKLICI:	karabinjer	Agostino
Rampelotto in gospodinja Edda Furlanut, Francescopaolo del Pa-pa in gospodinja Anna-Maria Duši. brigadir karabinjerjev Salvato-re Inoanl in šivilja Gianna Martina, radlntehnik Edoardo Resch in Ludmilla Oughl, zidar Romano Marassi in rekstilka Luciana Visintin.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči Je od prta v Gorici lekarna DTJDiNE. Ul. Rabatta št. 18, telefon 21-24.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 17. januarja je v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF, Travnik St 6, telefon 54-42.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj stno imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 8,2 stopinje ob 13.20 in najnitjo 3 stopinje nad ničlo ob 8.50. Dežja Je pad. lo od 19. ure prejšnji večer dd 9.30 včeraj zjutraj 28,4 mm. Povprečna vlaga Je dosegla 82 Odst
Potolažen z verskimi tolarili m obdan od svojih dragih, je po daljši bolezni preminil
Ivan Treiber
upokojeni železničar
Pokopali smo ga na Dokopali rču v Sovodnjah.
Žalostno vest sporočajo vsem znancem in prijatellenr žena. sin Rihard, snaha Lilijana in vnuk Diego.
Sovodnje, dne 17. lanuarja 1965. Pogrebno podjetje Preschern. 'el 9’5s
Prejšnji dan so neznanci obiskali I okrog poldne cerkev v Beglianu.' Niso pa šli tja lz kakšnih verskih nagibov, ampak ie zaradi tatvine ter so odnesli dva svečnika. Tatvino so prijavili karabinjerjem lz Škocjana, ki sedaj skušajo odkriti nezaželene obiskovalce.
V jezi je razbil šipo in se porezal na roki
Včeraj okrog 18.30 se je 25-letni Giovanni Furlani lz Gorice Ul. Oberdan 13 prepiral doma s svojo materjo in bratom. V jezi je z desnico udaril po steklu v oknu, ki se je razbilo on pa se je porezal precej močno na palcu. Odšel je na sedež Zelenega križa od koder so ga okrog 21. ure odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh.
PRODAJALNA, KI JE KOT VAS PRIJATELJ
MONDADORI za vas - Gorica
PASAŽA NA VERDIJEVEM KORZU, TEL. 87 007
Vse publikacije Mondadori — II Saggiatore, naročila revij, prodaja na obroke
S VAS OBISK NAM BO DOBRODOŠEL S

PRALNI STROJI, avtomatični tn superavtomatični —
HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo tn zaloga
0. KRAINER i C.
GOR" t - Ul. Kastello 41 tel. 2039
Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji
NAJNI2JE CENE
Ron Clarke nov svetovni rekorder na 5000 m s 13’34”8
HOBRAT (Tasmania), 16. — Avstralec Ron Clarke je postavil nov svetovni rekord na 5000 m s časom 13’34”8. S tem je porušil rekord, ki ga je s l3’35” postavil Vladimir Kuts 13. oktobra 1957 v Rimu.
Clarke je verjetno v najboljši periodi svoje kariere. V zadnjih 13 meseoih je izboljšal rekorde na 3 milje (13’07”6), na 6 milj (27’ 17”6), na 10.000 milj <28T5”6), danes pa še rekord na 5.000 m. Na olimpiadi v Tokiu ni imel sreče: bil je samo tretji na 10.000 m, na 5.000 m in v maratonskem teku pa je bil šele deveti.
ALI SE BO DANES PRIČEL PREOBRAT?
Triestina bo napadala
Bari po zmagi v Modeni tudi v Trstu ne bo lahek nasprotnik
O igri Triestine v Veroni so se slišala pozitivna mnenja; drugačna taktika bi lahko rodila celo uspeh (kakior je tudi res, da bi se potem lahko tekma končala tudi s kakim golom več v mreži). Na domačem igrišču prav gotovo ne bo mogoče igrati z mislijo, da se reši neodločen rezultat, temveč samo z voljo po zmagi, pa naj bo nasprotnik kdorkoli.
Bari ni moštvo, s katerim bi se opravilo na hitro in na lahko. Njegov zadnji uspeh je zmaga v Modeni. (Gol je sicer padel minuto pred koncem igre, kar pa u-speha ne zmanjšuje.) V Trstu bo Bari nastopil skoraj z isto postavo kot v Modeni, razen Giannini-ja, strelca edinega gola v Modeni, ki je nekoliko poškodovan. Mislilo se je, da bo nastopil biv-
•itn i iiii iiiiiifiiuii i ■ 11 ■ 111111 iii Hilli limit tl iiiiiniiiiint 11111111111111111111111111111 iiiiihi imuni iiiiiiiiiiiiiiiihiiii
Srečanje ob zori
(Nadaljevanje s 3. strani)
začudenja na široko odprl usta. Zagledal je edinstven prizor. Vsa polovica neba je bila pokrita s prozorno rdečkasto tančico. Vzradoščen in hkrati prestrašen je pogledal na ležečega prijatelja. Andrejev obraz je bil vijoličast. Njegov ozki nos je bil popolnoma brez kože. V ustnih kotičkih so se kazali penasti mehurčki. Streslo ga je, bil je ves zmeden od obupa. Zazdelo se mu je, da je Andrej že mrtev. Cez hip, morda dva ali tri je ranjenec ponovno zaječal. V tem trenutku je bil Roman skoraj srečen. Prijel je Andreja, ka--4cor že tolikokrat v tej strašni noči, in si njegovo telo z nenavadno silo zadel na ramo. Po dobrih sto metrih hoje se je pojavil ovinek. V globini se je pokazala prašna gorska cesta, vsa razrita od tankovskih gosenic. Roman je z radostnim upanjem iskal v svojih spominih kaj znanega o tej poti in skalnem ovinku. Saj to je bilo vendar, ali je mogoče... včeraj zvečer! In tedaj ko je priprl boleče in utrujene veke, je skozi režo zagledal deset korakov od sebe črno, dolgo cev protitankovske puške, ki je bila naperjena naravnost vanju. Zelo utrujen in obupan človek menda začuti nenadoma nekakšno posebno navdahnjenje. Roman je, sam ne vedoč čemu, čutil, da ta cev ne bo streljala vanj. Prav kakor v polsnu je pazljivo položil Andreja na tla ob koncu globeli, sam pa pogumno stopil proti cevi. Ko je obstal le dober meter pred orožjem, je zagledal v jarku stoječega nemškega vojaka, ki je skrival glavo za kamnitim zaslonom. Spal je. Komolce je imel naslonjene na rob jame. Z obema rokama je držal karabinko. Bržkone je v tej luknji sameval že več dni. Romanu je bilo znano, da nekateri taki »gospodje* vzdrže dneve in dneve v podobnih jamah in čakajo tanke. Tale je pa zaspal. Bil je prav tak kot njegov kolega, ki je včeraj zvečer izvrtal prav pošteno luknjo v njihov oklepnik. to vsem sodeč tale tu ni vzdržal. Ni dočakal ničesar. Preveč je bil utrujen, pa je zaspal. To sicer že ni bilo več spanje, ampak otrplost, kajti edino takrat, ko se človeku že kar blede od utru-
jenosti, lahko zaspi kar stoje, kot konj. Glava mu je poči"ala na ramenu, iz ust sJ mu je cedila slina. Obraz je imel ie mlad in čeden. Roman je poskušal uganiti kar koli iz njegovega življenja. V žepu: pisma kakega dekleta, fotografije; morda od bomb porušena in požgana hiša v Nemčiji ter stara mati s starinskimi očali na nosu. A on, tule — spi!
Iz platnene torbice je Roman potegnil colt. Oipo, ga je, se ozrl naokrog in stopil k Nemcu Nad njimi se je razi’vala topla pomladanska zarja vznajajočega sonca. In tedaj, k.i je za hip dvignil oči proti nebu, se je Roman odločil, da Nemca ne bo ubil. Imel je občut",c da je močan, zmagovit. Ta v jami je slab in onemogel. Slabotnih se ne ubija. Slabotne se obuja. Roman se je vzravnal, potem je z zamahom, skorajda veselo, sunil Nemca v vrhnji del čelade, ki jo je pridrževal pod brado pričvrščen jermen. Zato je vojak le bolestno dvignil glavo, na grlu se mu je posvetilo rcfčče jabolko, prav kakor kurji zadek.
— Halt! — je kriknil.
— Haende boch! — mu je mirno, kot kača siknil Roman v odgovor in mu cev pištole pomolil pod nos.
— Herr Jesus! — Nemce je bil divje prestrašen.
— Smrduh, zlezi no ven iz te luknje, — je spet kriknil Roman in Nemcu je z enim samim sunkom iztrgal protitankovsko puško. Tresnil je z njo ob skalo. Hitlerjevec je razumel. V takih trenutkih ljudje brez truda razumejo vse tuj,, jezike. Roman je pokazal vojaku Andrejevo telo.
— Vzemi ga na rame in gremo! Wissen Sie, wo sind Polen? — je dejal Roman v svoji šolski nemščini. Hitlerjevec je brez pomisleka pokazal na razvoženo cesto.
— Dort!
— No, če je dort, je kar v redu! Mojemu kolegu je potrebna hitra zdravniška pomoč. Sie ver-stehen?
— Ja, — je Nemec naglo pritrdil in si s privajeno kretnjo spočitega športnika zadel Andreja na ramo. Roman je držal colt nerodno kot šopek cvetic.
— Pa pojdimo, gospod Zelenko!
ši igralec Triestine Porro, vendar pa se zdi, da je še v krizi. Tržačane sicer zanima, kako se kaj njihovi igralci obnašajo drugod.
Novi tehnični vodja Triestine Frossi je sklenil, da bo moštvo napadalo in tako je prav. V Veroni se je pokazalo, da znajo biti napadalci Triestine tudi nevarni, če le igrajo kakor je treba. Seveda, treba je tudi nekoliko sreče in upamo, da se bo končno tudi ta Triestini nasmehnila.
Moštvi bosta nastopili v sledečih postavah:
TRIESTINA:	Colovatti; Frige-
ri, Ferrara; pez, Dalio, Sadar; Mantovani, Palcini, Bernasconi, Novelli, Gentili (Raneati).
BARI: Mezzi; Baccari, Panara; Bovari, Magnaghi, Carrano; De Nardi, Buccione, Siciliano, Fernan-do, Cicogna.
Sodniki danes
MILAN, 16. — Za jutrišnje nogometne prvenstvene tekme so določeni sodniki:
A LIGA
BOLOGNA - CATANIA Pieroni
FIORENTINA - GENOA Genel
POGGIA INC. - ROMA De Marchi
LANEROSSI VIC. - JUVENTUS Sbardella
LAZIO - MESSINA Carminati
MILAN . CAGLIARI Righetti
SAMPDORIA . ATALANTA Francescon
TORINO - INTERNAZIONALE Lo Bello
VARESE - MANTOVA Roversi
B LIGA
CATANZARO - BRESCIA De Robbio
NAPOLI - REGGIANA Nobilia
PADOVA - VERONA H.
Orlando
PALERMO . MONZA Polit.ano
PARMA . POTENZA Schinetti
PRO PATRIA - LECCO
■ Varstzzani jj'
SPAL - MODENA Gonella
TRANI - LIVORNO Bigi
TRIESTINA - BARI Palazzo
VENEZIA . ALESSANDRIA Sebastio
Pericoli in Gordigiani eliminirani
MELBOURNE, 16. — S 3:0 je ekipa ZDA premagala italijansko ekipo v četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja «Pokal zveze».
Rezultati:
Billie Jean Moffitt - Lea Pericoli 6:3, 6:1, Carole Graebner - France-sca Gordigiani 6:1, 6:0. Moffitt in
Graebner . Pericoli in Gordigiani 6:0, 6:2, Avstralija - Nova Zelandija 3:0. Velika Britanija - Južna A-frika 2:1. Francija . Brazilija 2:1.
V polfinalu se bodo Američanke že tretje leto zapovrstjo srečale z Angležinjami. Avstralija pa bo igrala s Francijo.
Calmat in Hassler še naprej prvaka
PARIZ, 16. — Alain Calmat s 1230,7 točke in Nioole Hassler s 1302,4 točke sta ohranila vsak svoj naslov francoskega prvaka v umetnem drsanju. Zlasti Hassler je pustila daleč za seboj drugo, Sylvai-ne Duban, ki je zbrala 1131,1 točke. Drugi med moškimi je Robert Dureville s 1191,3.
KOLESARSTVO
LUGANO, 16. — Nemec Wolfs-hohl je danes zmagal v mednarodni kolesarski tekmi «čez dm in stmv> s 7” pred Italijanom Renatom Longom.
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
ELEKTRONIC na baterijski pogon
ULTRAPIAT LUX za dinamičnega človeku
«Luis D’Or» najtanjša ura na svetu
Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine
ŠVICARSKA SUPERMARKA
Kje so prosta mesta v Sloveniji
"m   Milimi iiiiiiiimni m mn m iiiiiiT.iiiiitiiiiiiitiiniii m iiiiiiiuiiiiiiiiii m m iiMiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili      
venstvo v veleslalomu. V dneh 23. in 24. januarja pa bo republiško prvenstvo v sankanju.
KOROŠKA:
Dovolj prostora je v Slovenjem Gradcu, Cmi na Koroškem, Mežici, Radljah, Vuzenici, Muti, Dravogradu, Ravnah, v Poštarskem domu v Selah in v Domu pod Peco. POMURJE:
Dovolj prostora je v Murski Soboti, Radencih, Ljutomeru, Gornjih Petrovcih in Lendavi. Toplice v
Moravcih so zaprte.
Turistična zveza Slovenije nam bo pošiljala informacije o razpoložljivosti mest v raznih zimskošportnih in sploh turističnih središčih. Informacije se nanašajo tudi na žičnice in morebitne prireditve.
PRIMORSKA:
Dovolj prostora je v Kopru, Ankaranu, Izoli in Portorožu. Prostor imajo tudi v Zusterni.
GORIŠKA:
Dovolj prostora je v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči, Idriji, Novi Gorici in na Lokvah.
GORENJSKA:
Dovolj prostora je na Bledu, medtem ko je na Pokljuki potrebno prostor poprej rezervirati. Prostor je tudi v Radovljici, kjer nudijo penzion v hotelu «Grajski dvora po 1.500 dinarjev. Nekaj prostora je tudi v Dragi. V Kranjski gori so po nepopolnih podatkih zasedene tudi vse kurjene zasebne sobe. V Planici in v Podkorenu bo od danes yse zasedeno. V Gozd Martuljku imajo nekaj prostora še v Domu Franca Rozmana in v hotelu «špik». Erjavčeva koča na Vršiču bo zasedena od 19.1. dalje. Nekaj prostora imajo še v Koči na gozdu, v Mihovem domu in v Koči v Tamarju. Prostor imajo v Domu pod Golico in v Domu na Črnem vrhu. Žičnica na Planini obratuje vsak dan od 9. do 17. ure.
V	Kranju je zaseden hotel «Je-len», medtem ko je v «Evropi» in pri zasebnikih še nekaj prostora. Na Krvavcu je vse zasedeno. Dom na Joštu bo danes zaseden. Dovolj prostora je v gradu Hrib v Preddvoru, pri zasebnikih na Jezerskem, nekaj prostora pa je tudi v Domu na Jezerskem.
V	Tržiču obratujeta zdaj dve
smučarski vlečnici v Hrastih. Dom | horju so zasedeni Poštarski in Zena Korcah in Dom pod Storžičem | lezničarski dom, Mariborska koča sta oskrbovana. Koča na Kriški gori je odprta samo ob sobotah in
nedeljah, medtem ko je Koča na Dobrči zaprta.
Planinsko društvo Ljubljana - matica sporoča, da je v Domu na Komni dovolj prostora do 20. januarja; Tovorna žičnica obratuje. Prostor imajo tudi v Koči na Starem gradu nad Kamnikom in v Kamniški Bistrici.
Prireditve: V Kranju bo na Gorenji Savi od 22. do 24. januarja gorenjsko prvenstvo v skokih. LJUBLJANA Z OKOLICO.
V	Ljubljani so zasedeni hoteli «Lev», «Slon», «Turist» in «Union». «Ilirija» in «Bellevue» imata še nekaj prostora. Hotel ((Šimnovec« na Veliki planini je zaseden. Prostor v Rakovem Škocjanu, Cerknici, planinskem domu na Slivnici, pri zasebnikih na Loški planoti in na Rakeku, v Logatcu, Rovtah, Medijskih toplicah in v planinskih domovih v Zasavju. Dom' na f ravni gori je zaseden.
D O L E N J S KA:
Dovolj prostora je v Novem mestu, na Otočcu, Črnomlju, na Vinici, Dolenjskih in šmarjeških toplicah.
ŠTAJERSKA:
Dovolj prostora je v Celju. Nekaj prostora imajo v Logarski dolini. Solčavi, Gornjem gradu, Velenju, Šoštanju,' na gori Oljki, na Šmohorju in v Vitanju. Mozirska koča nad Šmihelom in Tončkov dom na Lisci bosta zasedena od 20. januarja dalje. Za Dom na Roglji so potrebne rezervacije. Dovolj prostora je tudi v zdraviliščih.
V	Mariboru je dovolj prostora v vseh hotelih. Na Mariborskem Po-
A. PERTOT
TRST, Ul. Ginnastica št. 22 - Tel. 95998
Ob koncu sezone vam nudi od 20-40% popusta
na vsa zimska blaga in konfekcijo_
Izkoristite priliko — Obiščite nas
in Planika. V ostalih domovih je trenutno še nekaj prostora. Dovolj prostora je v Lovrencu na Pohorju, v Slovenski Bistrici, Ptuju in v letovišču grad Štatenberg.
Prireditve: danes bo na Mariborskem Pohorju okrajno žensko pr-
H0TEL SLON LJUBLJANA
CQ a <n
■J ............_
■ iisiiiiee. __________________________
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
^ SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami
redno progo Jadran - Južna Amerika • via Zahodna Afrika (Rtjeka . Split Napol! Genova • Marseille Casablanca Dakar Conakry . Takoradi Tema. Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba«, Piran, Zupančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477.
Vozni red vlakov
Benetke - Milan Pariš - Rim - Bari
5.45	A 6.10 R
6.35 D
8.46	R 9.15 DD
Mi-
10.10 A 13.00 R 13.30
14.45 16.05
16.50
17.45
18.50 19.27
A D D A D A A
21.50 DD
ODHODI
Portogruaro Benetke - Bologna lan (1)
Benetke - Milan - Turin-Rim
Benetke - Rim (obvezna prenotacija)
Benetke - Milan - Genova (II) - Pariz Portogruaro Benetke Portogruaro
Benetke - Milan • Pariz Benetke - Pariz Tržič - Portogruaro Benetke (veza za Milan) Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke - Milan - Turin - Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vagoni in ležišča Trst -Genova) - Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in ležišča Trst - Rim)
(1) Samo prvi razred in obvezna prenotacija
PRIHODI
6.22 A Cervignano - Tržič 7.25 A Portogruaro - Tržič 8.00 DD Turin - Milan - Benetke (spalni vagoni in ležišča Rim - Trst)
9.30 D	Marseille	-	Ventimiglia	-
Genova -	Milan	-	Benet-
ke (spalni vagoni in ležišča Genova - Trst)
11.38 R	Benetke
12.52	D	Benetke
13.35 A Cervignano - Tržič
15.30	D Pariz - Milan - Benetk* 17.20 D Benetke - Portogruaro •
Cervignano 18.07 A Tržič (*•)
18.52	R Bologna - Benetke (*) 19.24 A Portogruaro - Tržič 19.50 DD Pariz - Milan - Benetke
21.30	R Milan - Rim . Benet-
ke (*>
22.32 A Benetke - Tržič 23.55 DD Turin - Milan - Genova (II) - Rim • Bologna -Benetke
(*) Samo I. razred; (**) ob nedeljah ne vozi.
Videm - Dunaj Salzburg - Muenchen
ODHODI
3.40 A 5.20	A 6.15	D 6.21	A 7.16	D 9.45 A 12.20 D 12.30	A 14.30	A 16.24 A	Videm ■ Trbiž Videm Videm - Trbiž Videm Videm - Trbiž • Dunaj Videm - Trbiž Videm Videm Videm Videm - Trbiž
17.30 A	Videm
10.10 D	Videm
19.53 A	Videm
20.52 D	Videm • Trbiž • Dunaj -Muenchen
21.55 A	Videm
T<M ')Vt V>	PRIHODI
1.08 D	Videm
7.05 A	Videm
7.50 A	Videm
8.20 D	Videm
9.12 A	Videm
9.20 D	Dunaj - Muenchen
12.00 A	Trbiž - Videm
15.08 A	Videm
17.30 A	Videm
18.58 DD	Trbiž • Videm
20.00 A	Videm
21.15 A	Videm
22.40 A	Videm
22.50 D	Dunaj - Trbiž - Videm
Opčine - Ljubljana - Beograd
ODHODI
0.20 D	Opčine - Ljubljana - Beograd • Zagreb
7.22 A	Opčine ■ Reka
8.35 D	Opčine • Reka • Ljubljana
13.40 A	Opčine
18.00 A	Opčine
20.22 A	Opčine
20.14 D	Opčine - Ljubljana - Beo-
	grad Atene - Istanbul
	PRIHODI
5.30 D	Beograd - Zagreb - Ljubljana Opčine
7.12 A	Opčine
8.30 D	Beograd - Ljubljana • Opčine
11.20 A	Opčine
16.55 A	Opčine
19.35 D	Ljubljana • Reka • Opčine
FRANCE BEVK
MLINI
, ŽIVLJENJA
23
Tona si ni opomogla od prehlada, na zimo Je vedno pogosteje pokašljevala in tožila, da jo zbada v prsih. «še dobro, da imam tebe,« je govorila Franci, ki ji je jemala delo iz rok in jo podila k peči. Mlada bi bila najrajši prevzela vse gospodinjstvo, včasih bi se bili zaradi tega malone sprli.
Lenki se je izpolnila želja, da se je šla v Meline učit za §iviljo. Le ob nedeljah je za kako uro prihajala domov. Bolj zaradi Lipeta kot zaradi domačih.
čas se je pomikal na zimo, vojne pa še ni bilo konec. Bahaško napovedovanje časnikov, da bodo v nekaj tednih sovražniki na tleh, se ni izpolnilo. Pošast je vedno bolj grozeče kazala zobe. Svojci padlih so dobivali mrtvaška oznanila, zmeraj več mož in fantov se je oglašalo iz bolnišnic ali iz vojnega ujetništva. Po nekaterih ni bilo več glasu. Od tistih, ki so prihajali na kratke dopuste, se ni dalo mnogo izvedeti, imeli so zavezana usta. Vendar so šle med ljudmi govorice o težkih izgubah in o prodiranju Rusov. Primanjkovalo je vojakov.
Nekaj letnikov mož in fantov so na zimo klicali v trg na nov nabor.
Med njimi je bil tudi Pavle, ki so ga zvrgli prejšnje leto. In Lipe, ki so ga zvrgli že dvakrat zapored. Oba, Pavle in Lipe, sta se zdaj zanašala na svoje hibe in s tem tolažila Franco in Lenko. Prazna tolažba. Zvečer po naboru je Lipe vriskal na vse pretrganje in s tem oznanjal svetu, da je vojak. Pavle ni vriskal, a mu je že obraz vse povedal, ko je stopil v domačo izbo.
«Vse vas bodo pobili,« je med solzami zajavkala Tona.
Plečar je bil hud. Vse pobili! Kaj se to pravi! Vsaka krogla ne zadene, če bi bilo tako, bi bil že kdaj konec. In saj jih še niso vpoklicali. Nato jih morajo še izvežbati. Medtem bo konec vojne.
Mož se je delal pogumnega, vendar ga je stiskalo v prsih. Najprej Ferjan, a zdaj še Pavle. Ferjan morda ne bo več za nobeno delo, a kaj bo s Pavletom? Nazadnje bo sam ostal pri hiši in se postaral. S Tono ga ne bosta imela, ki bi jima dal skorjo kruha.
Pri hiši je bilo poslej nekam tiho, kakor da vsak pestuje svojo misel. Medtem je zapadel prvi sneg, ki ga je kmalu vzelo sonce. Zvrstilo se je nekaj lepih, jasnih dni, nato je pritisnila zima. Osojnik je bil ves bel od vrha do dna grape. Sapa, ki je pihala od severa, je šla do kosti. Belo je bilo tudi prisojno pobočje Slemena, dasi so se na njem še kazale rjave lise
Kazalo je, da se bo vreme spremenilo, a sonce ni moglo predreti oblakov. Nebo se je še bolj pooblačilo. Nad dolino je ležala težka, siva senca. Vetra ni bilo, a v hladu so poplesavale goste omraznice.
Neki popoldan sta Pavle in Franca odšla v kozolec, da prineseta snope fižola, ki se je sušil na latah. Tedaj je na vso sapo pritekla Anka, ki se je mudila v Potoku, in naglo odprla vrata v izbo.
«Ferjan je prišel,« je vrgla in zopet odhitela.
Lambert in Tona sta se na dolgo spogledala. Nista bila hudo presenečena, saj sta Ferjana vsak dan pričakovala. Vsi so ga pričakovali, dasi niso govorili o tem. Za hip sta gledala za Anko, ki je že izginila na gazi. Medtem so se omraznice spremenile v velike kosme snega, ki so z rahlim šumom legali na mrzlo zemljo.
Plečar in žena sta bila dolgo tiho.
«JCam naj gre, če, ne domov!« je vzdihnila Tona iz svojih misli.
«Saj, kam naj se dene!« je rekel Plečar s tesnobo.
Bil je istih misli kot žena, vendar ga je nekaj plašilo kot zlodej v zasedi. Mislil je na Pavleta in na Franco. Skoraj opotekel se je, ko je stopil do okna.
Skozi rahlo zamrznjene šipe je gledal v sneg, ki je padal tako nagosto, da je bilo videti komaj na klanec. Slednjič je skozi zastor snežink zagledal sina, ki je prihajal oprt na okle-šček. V veži se je dolgo otepal snega, dasi je bil še ves bel po ramenih, ko je stopil v izbo.
«Dober dan!« je pozdravil.
«Bog daj!« sta mu odgovorila.
Za hip je obstal-za vrati. Gledali so se. Zdelo se je, da fant očetu in mačehi skuša brati občutke z obraza. Nista bila videti razveseljena, prej ganjena. Krepko jima je stisnil roke. Bil je nekoliko rdeč v obraz, iz oči mu je gledala rahla vinjenost.
Tona je uprla pogled v prazen rokav levice, ki mu je od komolca mlahavo visel ob telesu. Od sočutja in groze jo je stisnilo za sreč, da je 1 naslonila glavo na peč in se razjokala. Hotela bi resnici pogumno gledati v oči, a jo je premagalo. Naslednji trenutek- se, je tudi Pečar zastrmel v prazen rokav. Trd klobec se-mu je nabral v grlu.	,
Ferjan je skrival svoje občutke. Ne samo zaradi domačih, marveč tudi zaradi sebe. Bil je preponosen, da bi javno kazal,
kar čuti. Trudil se je, da bi z obešenjaškim humorjem šel preko nesreče, ki mu jo je zaigralo življenje.
«Kaj pa je to takega!« se je na Tonin jok prisiljeno začudil. «To še ni nič!« je zganil s praznim rokavom. ((Mnogim je odneslo nogo. Ali pa jih je zadelo do smrti. Da sem le ostal živ! Tako je bilo, da se temu čudim.«
«Da si le živ!« je rekel oče. «Pa tudi to — je dovolj strašno, se ti ne zdi? Nisi vsega pisal, kako je s teboj. Mislili smo, da ni tako hudo... Sedi!«
Ferjan si je slekel vojaški plašč in ga vrgel na skobeljnik. S“^el je in kapo, ki je bila vsa od snega, otepal na kolenih.
«In kaj bi pomagalo, če bi vam pisal?« je rekel. «Nič. Niti meni, niti vam. Ko bo konec vojne, dobim invalidnino. In umetno roko mi bodo naredili. Se bom že nekako prebijal... Ce me ne spodite, bom za kak dan ostal doma. Ne za dolgo...«
Videti je bilo, da mu besede le težko gredo iz ust Nikoli si ni mislil, da bo moral kdaj prositi za streho, ki se ji Je ošabno odpovedal. Čutil se je ponižanega.
«Za zmeraj bi lahko ostal,« je rekel Plečar. «A si sam tako hotel.«
Ferjan se je pomračil in nestrpno zamahnil z desnico. O tem ni maral govoriti. Na to ni maral niti misliti.
Nastal je molk.
«Medtem se je pri nas marsikaj spremenilo,« je rekel oče. «Pavle se je oženil.«
«Vem,» je dejal Ferjan z rahlim nasmeškom. »Lenka mi je pisala.«
Tona si je obrisala solze in odšla v vežo, .da pristavi za kaj toplega. Iz skednja je bile slišati korake in govorjenje. Pavle in Franca sta se vrnila. Plečar in Ferjan sta sama ostala v izbi Plečar je strmo pogledal Ferjana, nekam strogo so mu zasršele obrvi.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO:	TRSI - UL.	MONTECCHI	6 • II. TELEFON »3-808	in 94-638 -	Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio	Pellico l-II	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST	- UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338	-	NAROČNINA:	mesečna 800 Ur,-	Vnaprej:	četrtletna 2.250 lir,	polletna	4.400	lir, celoletna	7.700 lir —	SFRJ: v tednu 20 din,	mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50	din, 2.400	din za leto	1965.	— Poštni tekoči	račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—	Za	SFRJ: ADIT.	DZS,	Ljubljana, Stari trg	3/1.,
telefon 22-207,	tekoči račun	pri Narodni banki v	Ljubljani	600-14-603 86	— OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm	v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno	upravni	250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir	beseda. — Oglasi tržaške	ln goriške	pokrajine se'
naročajo	pri upravi.	— Iz vseh	drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk	Italiana«. —	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst