TRST, četrtek 19. junija 1958 Leto XIV. . Št. 145 (3990) PHIHOPSKI DHEVKIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI H. C, II. nad. — TELEFON 93-19» IN 94-S3* — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel, 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, f inančr.o-iipravni 130, osmrtnice 90 lir, — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur— Nedeljska številka mesečno 100 tir, letnoJ®® FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno T30. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči ”fun- z“'°* tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel- 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-J75 Kakšne bodo posledice usmrtitve Imra Nagyja? Tudi Gomulka je prejel zagotovila glede Upanje v sestanek najvišjih ne bi smelo — —....... ■ ■" n. Gomulki je Kadar pred desetimi dnevi pismeno zagotovil, da se bo vprašanje Nagyja rešilo brez prelivanja krvi - Vzhodni tisk poudarja povezanost umora z jugoslovanskim «revizionizmom» Nagyja odpasti VARŠAVA, 18 — V Varšavi zatrjujejo v poučenih krogih, da je bil Gomulka razjarjen*, ko je zvedel o usmrtitvi Nagyja in njegovih sodelavcev. Baje ni mogel več ur nihče govoriti z njim. Predsednik madžarske vlade Kadar mu je namreč prejšpji mesec obljubil, da se bo zadeva Nagy- bra vest‘-2a nas vse. Nemogoče je, da ne bi primera Nagy ja rešila brez prelivanja krvi. To zagotovilo mu ;e ponovil pismeno komaj pred desetimi dnevi, ko so se razširile govorice, da se je Nagyju nekaj zgodilo. Po trditvah omenjenih krogov sta se Gomulka in Kadar dolgo razgovarjala o usodi voditeljev madžarske vstaje, ko je Gomulka 6., 10. in 11. maja obiskal Budimpešto. Sele potem ko je Kadar dal izrecna zagotovila, da se Nagyju in ostalim ne bo nič zgodilo, je Gomulka privolil, da je v svojem govoru obsodil »kontrarevolucionaren. V Sovjetski zvezi in v državah sovjetskega bldka pa izkoriščajo sramotno usmrtitev Nagyja in njegovih sodelavcev za zaostritev kampanje proti Jugoslaviji. Poleg tega so komentarji njihovega tiska tako cinični, da se mora nad njimi zgražati vsak pošten demokrat. Budimpeštanski radio je oddajal komentar glasila madžarske partije »Nep Szabad-sag», ki pravi med drugim, da je «Nagy dolgo časa trdil, da je komunist in je na ta način varal ljudi. To je lahko napravil, ker so partijski voditelji pred letom 1953 napravili velike napake pri graditvi socializma, tako da je Nagy lahko igral vlogo popravljalca napak«. »Revizionisti so si sneli masko šele oktobra 1956, nadaljuje list, in so pokazali svoj pravi obraz izdajalcev in sovražnikov ljudstva. Nagy in drugi niso bili obsojeni, ker so bili revizionisti, pač pa zaradi izdajstva in delovanja proti ljudstvu.* Skrajno ciničefl pa je komentar moskovske «Pr,avde»-»Madžarski delavci, trdi list, so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da so bili Imre Nagy in njegovi sodelavci obsojeni na smrt. Vse plasti prebivalstva so soglasno odobrile razsodbo kolegija ljudskega sodišča pri vrhovnem sodišču LR Madžarske.* Glasilo KP CSR «Rude Pravo* pa izkorišča priložnost in ostro napada Jugoslavijo. Dejstvo, da je #izdajalec» Imre Nagy dobil zatočišče v jugoslovanskem veleposlaništvu v Budimpešti, piše list, je »značilno*. «Praktično izvajanje kontrarevolucionarnih pogledov, kakršne je izražal Nagy, dodaja list, se 'je videlo v zadnjem stališču, ki ga je zavzela ZKJ. Povezava med jugoslovanskim in Nagyjevim revizionizmom ponovno potrjuje, kako pravilno je imeti revizionizem za glavno nevarnost socializma.* Tudi kitajski ((Ljudski dnevnik« se ponovno zaganja V Jugoslavijo. List pravi med drugim: »Vest, da je bil Nagy glavni organizator madžarskih kontrarevolucionarjev, kaznovan s smrtjo, prihaja kot do- povezali z vlogo, ki so jo i-meli jugoslovanski revizionisti pri madžarskih neredih. Kako sramotna je bila ta vloga!* Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da nobena stvar ne more 6-pravičiti usmrtitve Nagyja in njegovih sodelavcev. »Francoska vlada, je dejal predstavnik, meni, da je usmrtitev teh pogumnih in neodvisnih ljudi izredno resen dogodek, ki bo imel globoke posledice.# Bivši tajnik KP Francije Le-coeur je izročil tisku izjavo, v kateri pravi med drugim, da usmrtitev Nagyja in njegovih sodelavcev nima drugega pomena nego vsiliti z vsemi sredstvi dominacijo sovjetskih voditeljev. Na koncu pravi; »Ce so taki zločini še mogoči v naši dobi, je to zaradi tega, ker ,je še preveč povezave s tistimi, ki so na vodstvu komunističnih strank ostali zvesti stalinizmu in s tem ubijajo vero in upanje v srcih milijonov proletarcev*. Predsedstvo Socialistične internacionale pa je objavilo izjavo, ki pravi; »Delavci vsega sveta, vključno tisti v komunističnem svetu, bodo hu- Posvetovanja v NATO v zvezi s Ciprom LONDON, 18. — Predstav-! nik Foreign Officea je izjavil, da se načelno ne izključuje morebitna sprememba novega angleškega načrta za rešitev ciprskega vprašanja. Predstavnik je tudi izjavil, da je britanska vlada v stiku z grško in turško vlado v zvezi s Ciprom v okviru razgovorov v stalnem svetu NATO v Parizu. Jutri se bo ponovno sestal svet NATO ter razpravljal o zadevi, preden Mac Millan sporoči v spodnji zbornici angle- katere je bilo žrtev madžarsko ljudstvo po vstaji proti sovjetski okupaciji oktobra 1956. Socialistična internacionala poziva stranke članice, naj odločno protestirajo proti tem barbarskim dejanjem, naj obsodijo ta dejanja z vsemi praktičnimi sredstvi in naj skušajo izboljšati usodo tistih, kj so bili obsojen: na zaporno kazen. Radarjev režim je vodil proces in izvršil usmrtitve, toda Sovjetska zveza je tista, ki je dala ukaze in ona je tista, ki je izvršila izdajstvo*. do prizadeti, ko bodo zvedeli) Tud; londonski tisk je mne . - ,, za tajni umor Nagyja, Male-j nja, da pomeni usmrtitev Na- j terja in njunih sodelavcev Gi- mesa in Szilagyja. Ti umori opomin vsem komunističnim ], v d an,,ješko er- so vrhunec vrste_ izdajstev, državam, ki bi skušale sled, ^o°7n tursko vtado in skuri poti maršala Tita. V no- pino drugjh držav NATO, tranjosti pa pomenijo te ob- j med katerimi so tudi ZDA. sodbe povratek k stalinskim y Londonu so medtem za- metodam, zato da se odpra- Vlada FLRJ zanika resničnost trditev obtožnice proti Nagyju Gre za novo preračunano zaostritev v protijugoslovanski gonji «Komunist» o bistvu gonje proti «revizionizmu» vija vsa nesoglasja v KP SZ. Nekateri listi pripominjajo, da so te usmrtitve poslabšale mednarodno ozračje in uničile zaupanje Zahoda v Hruščeva. Laburistični «Daily Herald* pa pripominja: «Vendar pa ne sme sodn; umor Nagyja nikali, da so povabili v London ministrska predsednika Grčije in Turčije. Tudi nadškof Makarios je sporočil, da se je odpovedal svojemu nameravanemu potovanju v London. Grško zunanje ministrstvo pa je nocoj sporočilo, da je Grčija predlagala Turčiji ! —o ustanovitev nevtralne preisko- povzrociti izgubo slehernega valne komisije, ki naj prouči obtožbe, da so bila protigrška upanja glede konference naj višjih v kateri je rešitev človeštva*. iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiimmiiinimimiiiiimiiinmii«iMiimiiiiiiiiiitiiiiiinMiiiiiMiiiiMtiimimminiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiimiiiimiimi!iiiiiiii»iiHiiimiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiH«iMHiiiiiiiiiMiiitiiii Obsodba usmrtiti/e Magyja v rimskem parlamentu Hrušč med govori poslancev KPI in MSI Odpoklic ital, predstavnika iz Budimpešte Socialisti so se pridružili obsodbi usmrtitve, tako da so parlamentarci KOI ostali osamljeni - Odobritev spremembe proračuna (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Glavni pieumet razprave je bila danes v parlamentu usmrtitev Imra Nagyja in njegovih tovarišev. Vse stranice so vložile pismena vprašanja predsedniku vlade, ki so bila zlasti s strani desničar skih strank in krščanske demokracije spekulantska. PSI je vložila vprašanje, ki sc ga podpisali Nenni, Per-tini, Basso, Luzzato in dr. «glede smrtnih obsodb na Madžarskem, ki jih socialisti obsojajo, in o nujnost’, da se tudi v zvezi s temi in drugimi krvavimi dogodki odstranijo ovire za politiko pomiritve, ki je jamstvo za (Jčitiolčri' ljenje vsega sveta*. Vprašanje KPI;' ki nosi podpise Togliattija, Pajette, Longa in drugih, pa je bilo mnogo bolj splošno in govori se le o »pomenu izjav, ki jih je dal zunanji minister novinarjem gle- ga jan jih z jugoslovanskim diplomatski^ predstavnikom, katerega gost je bil Nagy. Zunanji minister je navedel tudi izjavo romunskega zunanjega miniLtra pred glavno skupščino OZN 5. decembra 1956, ko je zagotovil, da je romunska vlada dovolila Na-gyiu zatočišče in mu jamčila osebno varnost. Pella je svoj govor prebral v zbornici in senatu. V zbornici so mu ploskali in klicali «2i/ela svobodna Madžarska* in vsi poslanci so vstali razen poslancev KPI in nekaterih poslančev PSI. Med zmerjanjem fašistov na račtin levice je predsednik Leone nastopil zelo odločno, talko da je pre- de procesa proti voditeljem I preprečil nerede. Vendar se je upora na Madžarskem*. | vpitje ponovilo, ko je fašistični noslanec Roberti zahteval iz- Odgovoril je zunanji minister Pella. Povedal je, da je vlada oapoklicr.la svojega predstavnika iz Budimpešte v Rim in da je sklenila, da ne bo dala privolitve, da bi prišel v Rim madžarski predstavnik. ki bi moral nadomestiti sedanjega odpravnika poslov. Dalje je izjavil, da je stopil v stik z zavezniki Italije zaradi skupne akcije, za katero pa ni hotel povedati bolj točno, kakšna naj bi bila. Pella je dalje med drugim omenil, da so zakonitega predsednika madžarske vlade Nagyja ugrabili kljub mednarodnemu dovoljenju, ki je bi- ključitev Madžarske iz OZN, tako da je med njegovim govorom prišlo do peklenskega rušča. Socialistični poslanec De Martino Francesco je izjavil, da njegova skupina obsoja metode, ki nikakor ne morejo naleteti na odobravanje, bodisi zaradi daljnih vzrokov nsmrti've bodisi zaradi skrivnosti, v kal ero je bjla izvršitev kazni zavita, kakor tudi zaradi obrazložitev. «Mi 'e danes smatramo, je dejal De Martino, da se Ma-4žari niso uprli, da bi uničili socalizem, temveč da bi Odstranili birokratske degene- lo sporazumno izdano po po- •iminjiiiiiiiiiiiiimimiMiiiimiiitMiiiMMiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiMiiHiiiiinitiiHiiHiimMiiiiiimiiimiMmiiMiiiimi""'"!""'''''""")"")'"!' Libanonski uporniki se bodo borili proti angleško-ameriški intervenciji Arabska liga bo zahtevala, naj se ZDA proglasijo za napadalko, če bodo intervenirale v Libanonu - V pričakovanju Ilamntarskjocldovih sklepov BEJRUT, 18. — List v fran-*oskem jeziku »Les Soir* trdi, je ministrski svet pooblačil predsednika republike Sa-•huna, da lahko zahteva intervencijo katere koli mednarodne ali druge sile v Libanonu. Voditelji libanonske o-Pozicije pa so nocoj objavili ■rjavo, s katero obsojajo možnost angleške ali ameriške intervencije v Libanonu. »Narodnost tujih čet in vojaška okupacija, pravi jzjava, lahko Prinese samo hlapčestvo libanonskemu ljudstvu, izgubo libanonske neodvisnosti in spre-ntembo libanonskega ozemlja k položaj protektorata#. Izja-Va zaključuje, da se libanonska neodvisnost ne more zasititi z ameriškim šestim bro-dovjem in z angleškimi padalci. . Voditelj opolicije Seb Balam pa je opozoril, da se bodo uporniki branili pred morebitno angleško-ameriško intervencijo in proti vsaki mednarodni policijski sil: v Libanonu. Dodal je, da bodo uporniki «uporab'ljoli vsa sredstva, *i jih imajo na razpolago*. "Poročil je tudi, da ja načrtna opozicijska fronta pripravila noto. ki jo bo Izroči* ,s jutri Hammarskjoeldu. Voditelji opozicije so objavili tudi poziv libanonskim Jboroženim silam, ki med drugim pravi: ((Pozivamo vse klane oboroženih sil, naj šči- tijo ljudstvo pred njegovimi sovražniki in njegovimi krvniki. Pozivamo jih, naj se pridružijo stvari ljudstva in naj podpirajo ljudstvo v borbi ki jo vodi, da se osvobodj jarma izdajalske vlade*. Liba: onsk. minister za in-formae.je je zanikal vesti, da bo libanonska vlada zahtevala od Hammarskjoelda, nuj oošlje v Lioanon zadostno število čet OZN da bodo lahko nadzorovale vse suskorliha-nonsko mejo pripomni: j«^da bo H >nimarskjoeld sam t vil kakšen j«l Pph>»i J bo sam odločil, kaj je pi ,10 Danes je vsa pozornost obr njena v prihod glavnega tajnika OZN Bammarskjoelda v pričak-vanju Iklepov ki Jih bo sobici. Današnji list «Le IburT piše v zvkzi * včerajš-; njo seje ministrskega sveta, in s ocročiii. ki jih je poslal« zunanri minister Malik jz Neiv rtt Euenhovverjeve doktrine, drugi pa se zavzemajo za zahodno lnto.rvencijo v okviru tristranske izjave, kar bi pomenil: istočasni prihod ameriških m angleških čet. Hammarskjoeld se je med svojo potjo v Bejrut ustavil v Londonu, kjer se je razgo-varjal z britanskim zunanjim ministrom Selwynom Lloy-dom. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da se ZDA sedaj raz-govarjajo o položaju v Liba- iranosti in policijske metode določenega sistema. Mi želimo torej komemorirati te ljudi. ki jih je tragična usoda postavila na vodstvo države v tistem trenutku, in ki so z življenjem plačali svojo privrženost.* Nato je poudaril, da e na ivetu še mnogo drugih žrtev in zatr je potrebno obsoditi nasilje kjerkoli se pojavi. Usmrčeni so bili tudi Alžirci, ki so se borili za neodvisnost svoje dežele. Tudi v Libanonu izvajajo nasilje. Končno je De Martino izrazil zaskrbljenost zaradi predlogov, ki jih je sporočil zunanji minister, kajti tudi Zahod ima svoj delež odgovornosti za tisto, kar se je zgodilo na Madžarskem, ker mednarodni položaj se ne sme več še nadalje zaostriti. Za KPI je govoril Ingrao, ki je obžaloval sklep vlade, ker je odpoklicala italijanskega ministra iz Budimpešte. Nato je govoril obširno o žrtvah kolonialističnega zatiranja v Alžiru, kar pa demokristjani in desničarji nočejo komemorirati. Ingrao je dejal, da zaradi tega današnja manifestacija ni iskrena in da je resnica, da se vrši danes v svetu neusmiljena borba, v kateri se nihče ne obotavlja streljati v interesu razreda, kot se je dogodilo v Franciji in Italiji. V senatu je Pella prav tako doživel ovacije ob vzklikih »Živela svoboda*. Tu so vstali z ostalimi senatorji tudi socialistični senatorji, medtem ko so sedeli samo senatorji KPI. Vendar pa se socialisti niso pridružili ploskanju ostalih zunanjemu ministru Pelli. Socialistični senator Šansone Izjavil, da se ne strinja s Pellovim pesimizmom glede možnosti, da zmagovite sile dvajsetega kongresa KP SZ ne bi nadaljevale svojega obnovitvenega dela. »Kar pa je danes najbolj potrebno, je okrepitev širše demokratizacije za dosego mednarodne pomiritve. Madžarski dogodk’ pa še bolj utrjujejo prepričanje, da sta socializem in svoboda neločljiva, kar dokazuje, da si mora vsaka država datj lastno politično obliko brez tujega vmešavanja. Predvsem pa ti dogodki poudarjajo nujnost polit;ke, ki bo odstranila razdelitev sveta na dva bloka*. Komunistični senator Sere-ni je dejal, da je Pella govoril v imenu enega dela ne pa v imenu vse Italije. Za bu-dimpeštanske obsodbe pa je dejal, da predstavljajo samo ((dejanje zakonite obrambe madžarske demokracije proti tistim, ki so bili priznani voditelji upora*. Tako kot Ingrao se tudi Sereni ni spuščal v vprašanje, ali je bilo prav in moralno ter pošteno, da je madžarska vlada, ali bo- nasilja na Cipru organizirana izven otoka. Medtem je v Atene prišlo 6 grških županov s Cipra in so se posvetovali z nadškofom Makaiiosom o angleškem načrtu. Zupane vodi župan iz Nikozije Dervis. Ta je v Ate-lah izjavil, da je položaj na otoku tragičen zaradi sodelovanja ned angleškimi oblastmi in Turki, ki preganjajo Gr-Ke. ne da bi ti kakorkoli izzivali Tudi danes so Turki v Nikoziji zažgali grški kinematograf, ki je prav v bližini policijskega poveljstva Na otok še veano prihajajo angleško vojaška ojačenja kupno z vojaškim materialom. V Atenah so glavni voditelji grških strank po tisku zahtevali .'klicanje kronskega .sveta zaradi resnega položaja na Cipru Med temi so bivši zu-ianji minister Stephanopulos, bivši ministrski predsednik Kaneloculoe voditelj progresivne strar.ke Merkezinis in drugi. Kronski svet sestavljajo voditelji strank, bivši ministrski predsedniki in bivši (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18 — V zvezi s poročilom madžarskega pravosodnega ministrstva o obsodbi bivšega predsednika madžarske vlade Nagyja in njegovih tovarišev je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Jakša Petrič danes uradno izjavil, da ni res, da je eskupina zarotnikov tipa Imre Nagyja tudi prej dobivala podporo v jugoslovanskem poslaništvu* in da so nekateri člani te skupine iz »jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti pošiljati navodila za nadaljevanje oboroženega upora, za organiziranje stavke in rušilnega dela*. Prav tako je brez podlage trditev, da so iz jugoslovanskega veleposlaništva navezali stike s centralnim delavskim svetom v Budimpešti, z radio postajo »Svobodna Evropa* in da so izdajali ilegalni časopis «20. oktober*. Jaki« Petrič je v zvezi s temi podtikanji opozoril, da je v pismu, ki ga je predsednik madžarske vlade Janoš Kadar 21. novembra 1956 poslal j "gosli. vanski vladi, bilo ned drugim rečeno: «V inte- tek zasedanja CK PSI nme-što danes šele jutri. Mladi socialisti pa so sprejeli resolu-(ijo, v kateri zahtevajo, da mora PSI ostati v opoziciji. A. P. «»— - Senator Porter 0 jedrskih poizkusih zunanji ministri. Sestaja se ob * * izrednih okoliščinah. WASHINOTON 18. — Demokratični senator porter je v evoiem govor« v ((odboru za zdravo jedrsko politiko* pozval kongres, naj takoj prouči njegov načrt zakona za prekinitev jedrskih poskusov kot prvii korak za sporazum c razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Porter je izrekel željo, naj bi Eisenhovver menjal politiko »tajnosti* na atomskem področju, k’ jo je vodil predsednik komisije za atomsko e-nergijo Lewis Strauss Vzhodnonemški rist «Neues Deutschland* pa piše danes, da bodo države varšavskega pakta rprisiijene proučiti možnost postavitve raketnih zalog na Poljskem, v CSR in v Vzhodni Nemčiji. BONN, • 18 — Predstavnik sovjetskega poslaništva je izjavil, da bo sovjetski poslanik v Bonnu Smimov odpotoval jutri v Moskvo. Vzrok njegovega potovanja ni znan. ................................................ Tuniški tisk o francosko-tu niškem sporazumu NE BO MOGOČE PRAVO PRIJATELJSTVO DOKLER NE BO ALŽnNEODVISNA Razgovori v Tunisu o izvajanjih sklepov tangerske konference Proslave obletnice De Gaullovega poziva v Franciji Afriško-azijska skupina razpravlja o Alžiriji NEW YOHK, 18. — Afriško. ■tzijska skupina v OZN je i-mela danes sestanek v zvezi s Severno Afriko. Zvedelo se je, da so predstavniki Burme, Indonezije, Cejlona Turčije Etiopije, Tunizije, Maroka, I-raka, Indije PaKistana in Združene arabske države dobili mlrgo. da pripravijo spomenico o alžirskem vprašanju Ta pododbor se bo sestal v ponedeljek in predložil poročilo skupini v sredo. SOFIJA, 18 — Bolgarska telegrafska agencijsf javlja, da je neko bolgarsko sodišče obsodilo na zaporno kazen do 15 let pet Bolgarov, ki so jjh obtožili vohunstva v korist turške in ameriške informacijske službe. madžarska vlada sporazumna s preulogom ki ga je jugoslovanska vlada sporočila s svojim pismom od 18. novembra 19:6, navedenem na strani 3, odstavek 8, in s tem pismene ponavljam večkrat ustno dano izjavo da madžarska vlada ne želi poklicati na odgovornost Nagyja in liane njegove skupine za njihovo prejšnje delovanje...* in da bodo oni lahki iz poslaništva svoDodno odšli domov. ,'Kakor je znano, so bili Imre Nagy in ostali njegov sode-avci takoj po odhodu iz ve-loposlar.ištva aretirani in deportirani, sedaj pa so bili u-.--mrčeni). «Oč.tno je, ugotavlja uradna izjava, da te nove neresnične trditve o Jugoslaviji, ki jih omenja madžarsko poročilo, pomenijo novo, preračunano zaostritev v gonji, ki se vodi proti naši državi.# Glasilo ZKJ »Komunist# a-na'izira v jutrišnji številki resu, da se konča zadeva, je ItlllllllMIIIIIHIMttllllllHIlUllltlltMIIIttHtfllllltllHHIIIMmiHinMIMIMttttllHinillMimilltllHHM Eitenhowerjev» tiskovna konferenca USMRTITEV NAGYJA NOVA OVIRA ZA ZBLIŽANJE VZHODA IN ZAHODA Predsednik razmišlja, ali naj bi sploh še nadaljeval dopisovanje s Hruščevom WASHINGTON, 18. — Predsednik Eisenhower je danes na tiskovni konferenci izja vil. da usmrtitev Nagyja in njegovih sodelavcev škodi nadaljevanju plodnih pogajanj s Sovjetsko zvezo in je velika ovira za zbližanje stališč Vzhoda in Zahoda. Predsednik je poudaril, da noben drug dogodek ne bi mogel bolj kakor ta globoko pretresti svet. in je pripomnil, da so bili Nugy, Maleter in drugi krivi samo, da so se borili, da odpravijo ali zmanj- šajo dominacijo Sovjetske zveze v njihovi državi. Predsednik je dejal, da v zadnjih mesecih ni bilo otipljivega napredovanja za zbližanje stališč med ZDA in SZ. Vendar pa je še vedno ostalo upanje. Toda sedaj bodo dogodki v Budimpešti velika ovira. Dalje je Eisenhower izjavil, da usmrtitev Nagyja in njegovih sodelavcev pomeni kršitev dobre vere, in je dodal, da je sedaj jasno, da je SZ odločena doseči popolno podreditev svoji volji. Predsednik je tudi dejal, da bo skupno s svojim, svetovalci proučeval, kakšen konkreten interes bi lahko imelo nadaljevati izmenjavo pisem s Hruščevom. Predsednik je nato govoril o položaju v Libanonu in iz- nonu z vlado Združene arab- _____________________ ske države, z raznimi arabski-1 lje sovjetska vlada, prekršila mi državami in tudi z nekaterimi drugimi državami. Voditelj arabskega informa' cijskega centra v Washingto- I nu Husein .Kamel Selim je iz-' javil, da bi Arabska liga zahtevala od OZN. naj proglasijo ZDA za napadalno državo v primeru enostranske a-meriške vojaške intervencije ............... iv Libanonu. Dodal pa je, da York"a 'o""rezultatu svojih raz-!| afabske države ne bi ugovar-aovorov z Dullesom in s jale prihodu čot OZN v Liba-Mamn.aiskjočTtTbm, ITa se ~]e non, če bi libanonska vlada Malik largovarjal ' amert**!^ to želela. «Libanonska zadeva mi voditelji o sledečem: !J je zapletena, je pripomnil Se^ —. ---- ..—ambof : Obveznost ZDA za oorartbo Libanona v okviru Eisenho-f vverjeve doktrine. J. Obvez4 n ost ZDA ui .Velike Britaniji* za obr„mbo LlbOnona v okvn ru trn iranske izjave iz leta 1950. Na seji ministrskega^ sveta sta se baje poka/ali dvei tendenci; eni zahtevajo; naj; bi ZDA intervenirala ,v okvir lim, in rešiti jo morajo Libanonci sami s pomočjo OZN, če to želijo.* Preteklo noč so se v Beiru-tu ponovili spopadi na več krajih mesta. Prekinjen je bil tudi električni tok, tako da je vsa prestolnica bila v polni temi Spopadi* so bili tudi na ostalem ozemlju. mednarodni sporazum, kakor tudi — ali je v skladu s komunističnimi načeli. načeli marksizma in leninizma, da romunska vlada ni držala besede svojega zunanjega ministra o zatočišču imru Nagyju. Tc':a v senatu '«ako'' v po-(•lanski zbornici so demofcrist-janski in desničarski parla-mentarc zapustili dvorano. Bivši prvak KPI Seniga pa je vrgel letake z napisom «vi-Jiacell.):. Zbori lca in senat sta danes ■ dobr. ■! spremembe proračuna, in s,cer za 141 milijard in pol izdatkov za javna dela, kmetiji vo in izredne dogodke česar niso predvideli, ko so proračun za leto 1957 pri-i lavljaii. Nenn je izjavil novinarjem, da bo za rdi današnje celodnevne seje parlamenta zače- javil, da bo stališče njegove vlade glede morebitne vojaške intervencije v tej državi odvisno med drugim od mnenja glavnega tajnika OZN in od mnenja opazovalcev OZN v Libanonu. Na vprašanje, naj bi dal pojasnila o svojih razgovorih z Mac Millanom, je Eisenhower poudaril, da je šlo za zasebne razgovore. Omenil je tudi da bo Dulles ob svojem obisku v Parizu razpravljal o možnosti vabila generalu De Gaullu. naj bi obiskal Wa-shington. Eisenhotver se je zatem izrekel za nadaljevanje pomoči vzhodnoevropskim državam, ki želijo okrepiti svojo neodvisnost. Na koncu je potrdil svoje zaupanje v svojega glavnega svetovalca Shermana Adamsa, proti kateremu se sedaj vodi parlamentarna preiskava zaradi obtožbe korupcije. Zasedanje CK KP SZ MOSKVA, 18. — V poučenih krogih zatrjujejo, da se je v Moskvi začelo zasedanje centralnega komiteja KP SZ. Domnevajo, da bodo vest o zasedanju v kratkem objavili. Zatrjujejo, da je glavni predmet razgovorov sedanja gonja proti Jugoslaviji. Vendar pa so verjetno na dnevnem redu tudi še druga vprašanja. Med temi tudi morebitne spre* membe v vodstvu. Sedanje zasedanje je prvo po preteklem marcu, ko je Uulganin zapustil predsedstvo vlade. Verjetno razpravljajo na zasedanju tudi o razgovorih za konferenco najvišjih ter o povečanju trgovinske izmenjave z Zahodom, kakor ga je predlagal Nikita Hruščev. Zdi pa se, da so glede tega nastala nasprotja, ker nekateri trdijo, da bi razširitev te izmenjave okrepila kapitalistične države na škodo SZ. PARIZ, 18. — General De V zvezi s francosko-tuni-Gaulle se je danes udeležil škim sporazumom o umiku ceremonije pred spomenikom francoskih čet pa je bila da- neznanega vojaka v počastitev obletnice poziva, ki ga je iz Londona izdal Francozom, naj se borijo proti okupatorju. Svečanosti je prisostvovalo okoli 200 tisoč oseb. Med ceremonijo je prišlo do neredov, ko je večja skupina mladeničev začela vzklikati »francoski Alžir*. «Massu na oblast*, »Pflimlin na vešala#, »Duclos v zapor«. Spopadli so se z drugo skupino mladeničev, ki so vzklikali republiki. našnja seja Varnostnega sveta v Neiv Yorku zelo kratka, ker sta tuniški in francoski predstavnik sporočila, da je bil dosežen med obema vladama sporazum. Glasilo stranke Neodestur »Al Amal* piše v zvezi s tem sporazumom, da pomeni to velik uspeh stranke po petindvajsetletni borbi. List dodaja: «Iskrenost pa nam nalaga, da izjavimo, da ne bo prave- Do spopadov med fašistični- ga prijateljstva, pravega somi jn naprednimi skupinami | delovanja ter trdnih in traj-je prišlo tudi v Ajacciu na nih stikov med našima dve- Korziki med proslavami obletnice De Gaullovega poziva. Policija je uporabljala sol-zilne bombe pri razganjunju demonstrantov. Nekajkrat so tudi ustrelili in pri tem ranili enega moškega in eno žensko. Maroški kralj Mohamed pa je poslal De Gaullu čestitke ob današnjem dnevu. Mohamed pravi med drugim: »Izkoriščamo to priložnost, da Vam izrečemo upanje, da se bodo v prihodnjih dneh pod Vašim vodstvom razvili prijateljski odnosi med našima dvema deželama v dobro naših dveh narodov in v korist miru v Severni Afriki.* ma deželama, dokler se ne bodo francoske čete umaknile z vsega tuniškega ozemlja in tudi iz Bizerte. Iskrenost nam nalaga, da izjavimo, da ne bo pravega prijateljstva, pravega sodelovanja ter trdnih in trajnih stikov med Francijo in Tunizijo, dokler ne bo Alžirija dobila svobode in neodvisnosti*. »Končno, nadaljuje list, nam iskrenost nalaga, da poudarimo, da ne bo pravega prijateljstva, pravega sodelovanja ter trdnih in trajnih stikov, dokler Francija ne bo razumela, da se najboljše prijateljstvo, najboljše sodelova- Tudi v Alžiru je pred spo- I nje in najboljši stiki morajo menikom padlih bila sveča-, nanašati na svobodni in zdru-nost, ki se je je udeležila ženi Magreb*, množica okoU 5000 francoskih | Na kQncu izreka ,igt> da priseljencev Med svečanost o, bodo tcmu koraku so se slisali vzkliki »Molleta i . .... hi morali obesiti* in »Massu j dru8‘- na oblast*. Kakor je znano bo . V Tunizu pa sta si tuniški o tuniško-maroški pogodbi prijateljstva in bratstva. Po ceremoniji je Baiafrej iz-iavil, da spada ta pogodba v splošen okvir vezi, k: imajo namen okrepiti solidarnost med •>' ema vladama. Sledila oo vrsta sporazumov v skladu z duhom tangerske konference Ti sporazumi bodo or-»aniz.rrli politične, gospodarske in kulturne odrose v pričakovanju, da bo Alžirija kmalu svobodna in se pridružila naporom za ustvaritev ve. likega arabskega Magreba. Pred-ednik Burgiba je sinovi prvedil večerjo, katere so se ude.ežil čl*ni tuniške vlade in maroški ministri ki so sedaj v Tunisu, ter člani de-'egaciie alžirske narodnoosvobodilne fronte. V poučenih krogih izjavljajo. da so na večerji govorili o ustanovit*- alž reke vlade v smislu priporočil tangerske r-onference. Baje so sklenili začasno ustanoviti vmesni organizem med sedannm koordinacijskim odborom in alžirsko vlado. Ta rešitev bi dala zadoščenje Alžircem in bi hki-.ti omogočila Maroku in Tunizij-. da obdržita svoje odnose s Francijo, s katero morata rositi «e številna nerešena vpiašania. Neko' ko prej se je sestalo .-talno tojništvo konference za “notnos* arabskega Magreba. OoločiL so dnevni re.1 dela. Nocai je bil v maroškem poslaništvu »prejem, ki so se ga vdelež.i: tudi člani alžirske o-svobo ’. lne fronte. Alžirski voditelj Ahmed Busuf je izjavil, da se osvobodilna fronta pri- Enajsti kongres KP CSR Mollet spremljal generala De , zunanji minister in predsed- praviri na ustanovitev alžir-Gnulla, ko bo ta prve dni I nik maroške vlade Baiafrej ske vlade. Ni pa pov.edal, julija spet obiekal Alžir. I izmenjala ratifikacijske listine > kdaj »e bo to zgodilo. PRAGA, 18. — Agencija TK javlja, da se je danes začel kongres KP CSR. Sejo je odprl predsednik vlade in član politbiroja Široki. Na kongresu je navzočih 1400 delegatov in predstavniki 5o tujih komun,stičnih strank. Delegacijo KP SZ vodi tajnik centralnega komiteja Kiri-čenko. Široki je v svojem otvoritvenem govoru, kakor je že postal sedaj običaj, ostro napadel Jugoslavijo in dejal, da program ZKJ »izdaja marksizem in leninizem*. Obtožil je jugoslovanske voditelje, da nočejo opustiti »revizionistične teze* in to »kljub dobri volji, kj so jo v zadnjem času do Beograda pokazale komunistične stranke drugih držav*. , Za njim je govoril predsednik republike in prvi tajnik KP Antonin Novotny. Izjavil je med drugim, da se predvideva avtomatično zru-šenje imperializma in kolonializma zaradi- njunega proti-ljudskega značaja in gospodarsko zmago SZ nad ZDA v petnajstih letih. Tudi on je obtožil jugoslovanski »revizionizem#. Zatem je obtožil zahodne države, da odlagajo sklicanje konference najvišjih, poveličeval je zavezništvo med CSR in SZ in poudaril, da je potrebno boriti se proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije. bistvo ir. cilje nove gonje proti Jugoslaviji in ugotavlja, da vsi dosedanji napadi voditeljev nekaterih socialističnih držav in komunističnih partij >-iso usmerieni samo proti Ju-;roslav,jx, temveč istočasno proti nekaterim pozitivnim, stremljenjem v teh državah ::i pariijah Ena bistvenih značilnosti te protijugoslovansko gJi.je je bila in je ostala borba za ohranitev nekaterih ' irokraiskih pozicij in privilegijev, ki so se pridobile v italinsKi dobi. in obramba birokratske dogmatske revizije inarks.zma. List opozarja, da se je resolucija Informbiroja pojavi,« v casu, ko so mnoge komun stične stranke, zlasti KP SZ bile pred pomembnimi problemi in nalogami na notranjem in mednarodnem področju. Tako je že pred vojno nastala ii ra potreba, da se zmanjša razlika med naglo razvijajočimi se proizvajalnimi silami in relativno nerazv.limi socialističnimi družbenim odnosi. Po vojni so ti problemi prišli še močneje v o izraza Pojav vrste novih socialističnih držav je postavil ni dnevni red pro-Dlem odnosov med temi državami ter med njimi in Sovjetsko zvezo. Toda namesto neobhodno potreb.,e pozitivne rešitve, ki jo je terjalo življenje in raz-vo’ soc alrima, se je pojavila rtsolucija Lrformbiroja in na-adi n-i Jugoslavijo, ki so bi-i proglašeni «za glavno na-ogo». Ta resolucija je bila same uved v splošen obračun vsemi tistimi ljudmi in tendencam. v katerih je biro-kratsk' dogmatizem videl svo-e potencia ne nasprotnike. Ju-goslav ja in njena komunistična paitija sta bili prvi cilj napadi, ke, je Jugoslavija i-kala m našla za Jugoslovanke p igoj-* najbolj ustrezne oblike socialističnega preporoda in razvoja in se je dosledno zaviemala za pravilne e-oakopravne odnose med socialističnim državami in de-avskin-i strankami. Stalin je mislil, da bo laže zadušil ne-'.ažele,.a sriemljenja v lastni državi in v ostalih socialističnih državah, če se zlomi Ju-goslav ja. Zato se je vzporedno z močnim političnim propagandnim gospodarskim in vojaškim pritiskom na Jugoslavijo izvajala široka akcija notranjega pritiska v mnogih socialisiičnih državah, o kateri je .ako slikovito in prepričljivo govoril Nikita Hruščev na 20. kongresu KP SZ. »Komuni"» ugotavlja da se mnogi znak: take povezanosti dogodke v n tendenc opažajo tudi danes Tako je kritika »jugo'iovan>kega revizionizma* ozko povezana z napadi na »rrvizioriste# v drugih socialističnih državah V zvezi ,'em omenja list članek Po-nomarjiva v moskovskem »Komuniste*, grožnje bolgarskim »revizionistom# na kongresu KP Bolgarije in akcijo «,'iščc:,..a» na Kitajskem ter (.bsodoc in usmrtitev Nagyja m njegovih sodelavcev na Madžarskem v naivgčji tajno-ti. Ta gibanja in drugi dogodki v social stičnih državah o-«vetlju,ejo pravo ozadje nove onje proti »revizionizmu* in gonjo proti Jugoslaviji, ki. i-ma za cilj predvsem prepreči-i tendence ki so usmerjene k hit,-.isemu vsestranskemu in svobodnejšemu socialističnemu r«zvoju. V z-dnjih petih letih so bile v večini socialističnih držav piprarijene krivice prizadejane ogromnemu številu ljudi ui deloma so se popravi, le nekatere napačne stalinske teorije o problemih socialističnega preporoda in razvoja, o pioblemih miru in vojne in v mednarodnih odnosih sploh. Priznali so. da je bila nepravna m škodljiva resolucija Informbiroja. »Toda za časa n-adža »kih dogodkov in takoj uo njih, ugotavlja »Komunist#, se je pojavil močan, širok ir. vztrajen birokratski dogmatični pritisk, ki se z vedno večjo silov-tostje nadaljuje Sklep, vods.ev nekaterih soo;alisričnih držav in komunističnih partij so drastično pokazal' da se marksistična ann.iza nadomešča s psev-dopoja.-nili in da se zapirajo oči pred problemi ki čakajo rešitev Ni slučajno, da se je prav v tem času pojavil nov ral protijugoslovanske gonjč in porkus, Cia se krivda za težave v nekaterih socialističnih državah pripiše vplivu in de--ovanjn Jugoslavije. Namesto d« Li načelno rešili vprašanja notranjega življenja, ki jih piaksa v socialističnih državah pi sta'tja na dnevni red, obnavljajo informbirojevske metode , in obračunavajo s ti-rtimi ki se zavzemajo za rešitev ‘rh vprašanj » »Politično bistvo te gonje, zaključuje »Komunist*, je nova maiife«tacija krčevitega . dpora starinskih birokratskih tender.c pri ti nekaterim zakonitim gibanjem v socializmu, H se lahko samo začasno, zavrejo ne pa zaustavijo. V tem je osnovna škoda te akcije in uritiska za stvar socializma. Ta akrija, ki ne bo ogrozila neodvisnosti Jugoslavije in tudi ne našega socialističnega razvoja lahko prinese veliko škodo pozitivnim pridobitvam socialističnega ,-azvoja v mnogih sj' ialističnih državah in hkrati tud’ socializmu in miroljubnemu sodelovanju med narodi*, B. B. Vreme včeraj: najvišja temperatura J«, najnižja 16,7, zračni tlak 1020.6 pada, veter 8 km se-verozahodnik, vlaga 45 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK 1». lo®U* Julijana, Lija Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.58 Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 6.31 in zatone ob 21 2U. Jutri, PETEK -J. ju»U» c; i Piiotona S sinočnje izredne seje pokrajinskega sveta Ustanovljena ustanova za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini Kratka polemika o madžarskih dogodkih ■ Svetovala' so sprejeli vrsto sklepov upravnega značaja Ob začetku sinočnje seje pokrajinskega sveta je predsednik prof. Gregoretti v nekaj besedah obsodil usmrtitev Nagyja in tovarišev, nakar So vsi svetovalci v znak počastitve vstali, razen svetovalcev KPJ, ki so obsedeli z izjemo svetovalca Grbca. Nato je predsednik prof. Gregoretti sporočil svetovalcem, da je predsednica Federacije ustanov za podporo slepcem zagotovila, da bodo v najkrajšem času poslali v Trst strokovno usposobljenega učitelja za poučevanje slepcev na domu. To sporočilo se je nanašalo na sklep pokrajinskega sveta, ki je bil predložen že na ponedeljkovi seji in ki določa, da se poučevanje slepcev na domu, ki ga je do sedaj upravljala pokrajinska uprava, prepusti omenjeni federaciji. Zato je predsednik dal takoj na glasovanje zadevni sklep, ki je bil soglasno sprejet. Nadalje je pokrajinski svet sprejel vrsto navadnih upravnih sklepov, med katerimi je bil tudi sklep 0 pristopu pokrajinske uprave k ustanovi za napredek kmetijstva v tržaški pokrajini. Ta ustanova je bila ustanovljena na pobudo Tržaške hranilnice in posojilnice, trgovinske zbornice in agrarnega konzorcija. Pokrajinska uprava je s svojim pristopom nakazala za razvoj te ustanove 300.000 lir. Ustanova se bo ukvarjala z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. Izvršni odbor ustanove bo sestavljen iz štirih članov, in sicer iz treh članov ustanov, ki so jo ustanovile in enega člana, ki bo zastopal vse druge ustanove in organizacije, ki bodo pristopile v to ustanovo. Pokrajinski svet je na včerajšnji seji sprejel tudi sklep, ki določa honorarje za predsednika, podpredsednika in odbornike pokrajinske uprave. Ti honorarji so bili določeni na osnovi zakona od preteklega marca. Predsednik bo dobil od 1. maja letos dalje 160.000 lir mesečno, podpredsednik 106.660 lir, odborniki pa 64.000 lir mesečno. Zakon, ki določa gornje honorarje, pa ne predvideva nobenega honorarja za pokrajinske svetovalce, ki stanujejo v občini glavnega mesta pokrajine, razen 2000 lir honorarja za vsako sejo za svetovalce, ki stanujejo izven občine glavnega mesta. Pri tem moramo navest., da so do sedaj po- | Nadaljuje se zbiranje 1 •• 1 * Z ^1 „1 .] ,1 ',,nl< Ta sklep je povzročil obširno razpravo, v kateri so svetovalci poudarili dejstvo, da ne gre tu za honorar, ki naj bi imel določen finančni učinek, ker pride povprečno na vsakega svetovalca od 1800 do 2000 lir mesečno v letu, ampak da gre za načelo, ker je treba pomisliti, da bi bili lahko med izvoljenimi svetovalci tudi takšni, ki nimajo velikih dohodkov in ki jim seje pokrajinskega sveta res vzamejo čas, ki bi ga morali porabiti za vsakdanji zaslužek. Sklep je bil soglasno sprejet. Sedaj pa bomo videli, če bo pokrajinski upravni odbor na prefekturi ta sklep potrdil, ker ga zakon, ki smo ga omenili, ne predvideva. Nadalje je pokrajinski svet soglasno sprejel tudi sklep o prispevku pokrajinske uprave za nagrade, ki jih bo Kmetijsko nadzorništvo razdelilo kmetom, ki so se odlikovali na strokovnih tečajih za gojitev cvetlic; tarife za analize zasebnikom, ki jih vrši pokrajinski kemični, higienski in raz-kuževalni laboratorij, ki se bodo zvišale povprečno za 10 odstotkov; pravilnik za izvrševanje nadzorstva nad izdelovanjem in prodajo kmetijskih izdelkov in za pobijanje morebitnih goljufij. V ta namen bo pokrajinska uprava določila dve osebi, ki bosta nadzorovali kmetijske proizvode v izdelavi in v prodaji; pravilnik, ki določa tarife za izkoriščanje v razne svrhe pokrajinskih cest. Končno je pokrajinski svet imenoval odbornika Pittonija za pokrajinskega predstavnika v upravnem svetu državnega zavoda za opremo in dekoracijo ladij. Pogajanja pri Acegatu Dane,- se bodo pričela na sedežu Acegata pogajanja v zvezi s vporom. ki je nastal ori Anegatu katerega vodstvo noče skleniti za osebje dve ločeni pogodbi, čemur pa se uslužbenci upirajo. Pogajanj se bodo poleg krajevnih zastopnikov podjetja in sindikatov udeležih tudi člani vodstva zveze občinskih podjetij 'Z Rini* in osrednji sindikalni voditelji. Zbiranje prispevkov za novi sedež CGIL .-o se doslei obvezali, da bodo prispevali 365.000 lir in sicer gredo ti prispevki od 3000 do 12.000 lir. Temu je treba dodat, še 5000 lir, ki so jih zbrali na občnem zboru Zveze zar>ug železničarjev klet CGIL v Pulj na Reko in v Avstrijo CIT priredi na račun Delavske zbornice CGIL izlete v Pulj in no Reko 12. in 13. iulija ter v Avstrijo od 8. do 17 avgusta. Vpisovanje pri CIT na Trgu Unita in v Ul. Zonta 7, tel 23-675 in 23-998, dokler ne bodo zasedena vsa mesta Kdr je treba poskrbeti /.a kolektivna dovoljenja, naj 'nterecenti pohite. Podroben spored se dobi na sindikalnem sedežu v Ul. Zor.ta. Včeraj poskusna vožnja motornega čolna s na parniku «.S. Giorgio« v sta#em pristanišču se je včeraj ponesrečil 39-let-ni Valentin Kuret iz Ricmanj št. 7. Kos lesa, s katerim, ai je pomagal pri svojem delu, mu je zletel iz rok in ga u-daril po čelu in levi roki. Kureta so z rešilnim avtom odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral 5 dni. Uradna otvoritev letošnjega .tržaškega velesejma bo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v sejni dvorani novega paviljona mehanike, kjer bo predstavnik italijanske vlade izročil 15 razstavljavcem, ki so se udeležili vseh velesejmov od leta 1948 do letos, posebne diplome in umetniške plakete v spomin na jubilej. Med 15 imeni nekaterih velikih industrijskih obratov iz Trsta in Italije, sta tudi imeni Jugoslavije in Avstrije, ki se udeležujeta velesejma od vsega začetka. Za uradno otvoritev velesejma je najavilo svojo udeležbo že več gospodarskih o-sebnosti iz najrazličnejših evropskih držav. Omenimo naj še, da bo letos imelo občinstvo dostop na velesejem eno uro pred uradno otvoritvijo, in sicer zato, ker bodo otvoritev prenašali po italijanski televiziji. Prenos bo trajal od 10. do 10.45. Na velesejemskem prostoru bo več televizijskih kamer, ki bodo poleg uradne otvoritve snemale tudi najrazličnejše prizore z velesejma. Program za dan Jugoslavije še ni popolnoma izdelan, medtem ko se je zvedelo, da se bodo dneva Avstrije udeležili predsedniki in generalni tajniki trgovinskih zbornic Salzburga, Linza, Eisenstadta, Celovca in Innsbrucka, ki si bodo poleg velesejma ogledali tudi pristaniške naprave in industrijske objekte. Obiskovalci velesejma bodo tudi letos sodelovali v dveh nagradnih natečajih, in sicer dnevnem, ko bodo izžrebani številni praktični predmeti, medtem ko bodo ob zaključku velesejma izžrebali še «fiat 600» s sto litri bencina in o-ljem, dar čistilnice Aquila. Končno naj še omenimo, da bo jutri ob 18. uri tiskovna konferenca, na kateri bo predsednik velese je mske uatanove inž. Ernešto Sospislo prika2a! trgovinsko strukturo in program manifestacij, ki bodo pod okriljem letolnjega velesej •Vrli Jože* dvignil zadnji kos Uc\a • Največji žerjav v Sredozemskem morju »Veli Jože«, ki se je pred nedavnim vrnil iz Sueškega prekopa, je v teh dneh dvignil z morskega dna med Koprom in Izolo zadnje železne ostanke parnika «REX», ki so ga letala RAF septembra 1947 bombardirala pri Semedeli. Parnik »REX» je bil pred vojno največji parnik italijanske mornarice, saj je imel 51.000 ton in je osvojil modri trak leta 1933 na prekooceanski vožnji. Parnik so 8. septembra 1943 | je ukradel; ta pa je dejal rekvirirali Nemci in ga u-porabili za prevoz vojaškega materiala. Jugoslovanske oblasti so začele parnik demolirati leta 1947 kot vojni plen. da je odeje kupil od nekoga, ki ga je poznal samo po imenu «Tojo». Sledila je prijava in Franchinija so obtožili tatvine, toda sodišče je obtožnico spremenilo in Franchinija obsodilo za nakup u-kradenega blaga. Kakor smo že omenili, je včeraj prizivno sodišče spet spremenilo obtožbo. • # • Kaz»r.sko sodišče je včeraj oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 36-letno Margherito Druscovich por Benvegnu iz Ul E. Toti 23, ki ja bila obtožena, da je med leti 1952-1956 ukradla več kosov perila in obleke v stanovanju zdravnika dr. Giovannija Ber-nija, pri katerem je delala kot hišna pomrčnica Omenjeni zdravnik je tožil žensko, da je zlorabila njegovo zaupanje in ukradla razno blago; zahteval je tudi zadevno odškodnino. Prizadeta Mar-gherita pa je dejala, da ji je že uporabljeno perilo in obleko daroval sam Berni zlasti pa njegova pokojna mati; tožil pa da jo je iz maščevanja. ker je zahtevala s pomočjo 'sindikatov izplačilo svojih upravičenih zahtev. Dr Berili, je dejala ženska, jo je namreč nenadoma odpustil, ne da bi ji izplačal vse, kar ji je pnpadalo. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Dvakrat spremenjena sodba o nakupu ukradenega blaga Pred dvema mesecema je kazensko sodišče obsodilo 35-letnega Giovannija Franchi-r.ija iz Ul. Scala Santa 98 na tri mesece in 15 dni zapora ter 6000 lir glob* zaradi nakupa ukradenega blaga, toda Franchini je vložil priziv in včeraj so o tem razpravljali na prizivnem sodišču. Sodišče je nekolika upoštevalo priziv in obsodilo Franchinija na tri mesece pripora zaradi neprevidnega nakupa blaga. Zadeva se je zgodila v noči med 12. in 13. marcem letos. Millo Enio, ki je parkiral svoj tovornik na Trgu Li-berta, je srečal Franchinija, ki je nosil pod pazduho tri odeje. Millo jih je spoznal in o-čital Franchiniju, da mu jih im............................i....i .......................m Izpred kolenskega sodišča Slepi potnik v Avstralijo «Izlet» v bližnjo okolico Dva ilegalna prehoda meje: prvi možak se |e brez dokumentov izselil v Avstralijo (in tam kradel); drugi pa |e s »prijateljico" zabredel do Lipice r KRITIKE IN POROČILA } FOSCO GIACHETTI v gledališču «Verdi> Vdor italijanskih pilotira-nih («živih») torpedov v a-leksandrijsko luko v noči od 18. na 19. december 1941 je te davno predmet opisov v strokovnih knjigah in enciklopedijah (cj. Pomorsko enciklopedija Leksikografskega zavoda FLRJ, zv. I, geslo A-leksandrija). V omenjeni noči je podmornica Scire priplula pod minskimi polji do barikade pristanišča tir izpustila tri pilotirane torpede, v katerih sta bila po dva moža. Prav tedaj so se v luko vračali trije rušilci in tako so torpedi ob njih zapluli skozi odprta vrata barikade v luko. Prvi je pritrdil svojo tempirano eksplozivno glavo pod bojno ladjo Valiant, drugi pod Queen Elisabeth, tretji pa pod neko ladjo z na/to. Posadke vseh treh torpedov so padle v angleško ujetništvo. Zjutraj okrog šeste u-re je prišlo do treh eksplozij. Obe vojni ladji sta se potopili in nasedli na plitvem dnu. Trajalo je več mesecev, preden sta bili zopet usposobljeni za borbo. Tudi ladja z nafto je bila poškodovana in še neki rušilec poleg nje, ki je nakladal nafto. Tega uspeha pa sile osi, ki so bile takrat v zračni in pomorski nadmoči, niso znale izkoristiti. Robert Mallet je postavil svojo dramo «Vsa posadka« pran v čas, ko ■ so na ladjo Valiant pripeljali dva člana posadke italijanskih torpedov. Poveljnik ladje hoče od ujetnikov izvedeti, ali je ladja minirana, toda ujetnika ne govorita. Eden od njiju je neparno ranjen in poveljnik ga kljub zdravnikovim opozorilom izsiljuje, da bi začel govoriti. To je pogoj, pod katerim bi ga spravil v bolnišnico. Končno se ujetnik premisli toliko, da pove, da je ladja minirana, da bi s tem prihranil življenje posadke na ladji. Poveljnik res izda povelje, da se vsa posadka umakne z ladje, toda ujetnikov še ne izpusti, ker hoče vedeti, kje je nastavljena mina. Toda tega ne izve. Ko pa lanjeni ujetnik izdihne, ga poveljnik na svojih ramenih odnese z ladje. Poleg Fosca Giachettija, ki je igral poveljnika z angleško mirnostjo in zadržanostjo, so bile večinoma tudi o-stale vloge dobro zasedene, tako zlasti vloga častnika-tolmača (Checchi), obeh mornarjev (Oaldani in Barberi-to) in drugih (Cundari, Va-relli, Fantasia, Staccioli, Del-mi, Morelli in Reale). Občinstvo, ki je delo toplo sprejelo (med gledalci je bilo tudi več mornarjev), je na koncu s ploskanjem pozdravilo tudi režiserja Lucia Chia-varellija. 50.000 Ur odnesel iz zakristije Prve dni tega meseca je župnik cerkve sv. Terezije v Ul. Mrnzoni prijavil policiji, da je neznanec, ki je rad zahajal v cerkev, verjetno odne- sel iz zakristije 50.000 lir. Župniku so pokazali vrsto nlik sumljivih ose o, med katerimi je spoznal krivca 35* letnega Alessandra Bianehija z Ul. Gozzi 5 Agent, javne varnosti so takoj st »pili na delo, da bi malopridneža prijeli, a ga niso mogli najti ker ga sploh ni bilo v Trstu. Cez nekaj dni pa so ga Iztaknili v Bologni in z izgonskim listom odposlali v Trst Toda Bianchi se m prijavil, kakor bi moral, na kvesturi In spet so ga morali iskati po vsem mestu nekaj dni, dokler ga niso 15. t.m prijeli in zaslišali. Priznal da je ukradel omenjeno vsoto denarja v zakristiji, ker je brez dela in zaslužka, m da si je kupil obleko ter vozno karto za Bologno. Pri. -avili so ga seveda sodnim oblastem zaradi tatvine. s«-------- Modugno v Trstu V Trst je včeraj proti večeru prispel Domenico Modugno, pevec in avtor pesmi »Nel blu dipinto di blu«. Modugno je prispel iz Milana, kjer je bil zapleten v razpravo prav zaradi omenjene pesmi. Ze sinoči je začel z vajami v gledališki skupini »Stabile«, kjer bo nastopil v Aiantovi (Zalivski vrtnici«, s katero se bo •Stabile« predstavilo v začetku julija na beneškem festivalu in v zimski sezoni v »Tea-tro Nuovo«. Modugno bo med svojim bivanjem v Trstu pel tudi na gradu Sv. Justa, in sicer na neki dobrodelni prireditvi. «»------------------- Tržaški tehnik izumil novo varnostno ključavnico Tržaška gospodarska agencija ASTRA poroča, da je neki tržaški tehnik v teh dneh patentiral novo vrsto elektro-mehanične ključavnice, ki je izredno varna pred vlomilci. Ključavnica se zapira s posebnim ključem z dvojnimi zobci, ki delujejo na dvojni sinhronizirani mehanizem, katerimi se Vrata zapro. Komemoracija Frausina V petek ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madon-nina 19 komemoracija Luigija Frausina, v čigar spomin je bila podeljena zlata kolajna za udeiežbo v odporniškem gibanju. Govoril bo poslanec KPI Vittorio Vidali, predsedovala bo Marija Bemetič. Na komemoracijo je vabljeno občinstvo. Včeraj ste bila na kazenskem sodllču spet dva primera ilegalnega prehoda meje. 35-letni Giovanni Coslevaz iz Ul. Inlustrla 30 se je 27. novembra 1965 vtihotapil na ladjo »Toscana«, ki je tedaj odplula iz Trsta v Avstralijo. Na parniku ga niso odkrili; ko je dospel v Sydney, pa se ,e lahko brez skrbi izkrcal. Nekaj časa je delal in si služil kruh nato je bil obsojen zaradi tatvine in na zahtevo pora ter 24.000 lir globe in na 11 ipici pa ju je zasačila jugo-nlačilo sodnih stroškov. slovanska obmejna patrulja. Crna kronika je že imela I Prijateljica je pravočasno zbe- posla s tem nesrečnežem, saj si je hotel še pred Izselitvijo v Al/štralijo kar trikrat v i-?tem dnevu vrett življenje, pa "* iS vsakokrat pravočasno rešila r.jegova mati. Drugi nesrečnež in čudak, »i se e moral včeraj zagovarjati zaradi ilegalnega prehoda meje, je 43-letni Antonio Pel-legrim iz Cosenze Lanskega maja je Pellegrini prijel v 'fr. t, da bi se udeležil 2-*. maja vsedržavnega shoda vojnih .nvalidov. Prišel je že nekaj dni prej, p-i se je hotel neko-1'ko p- zabavati, Srečal je neznano »prijateljico« in jo povabil na izlet v bližnjo okolico. Odšla sta na Lovec, od lam pa v Bazovico in sta nadaljevala pot proti Lipici, tako vs«j trdi Pellegrini. Pri O «profesionalcih preplaha» Agencija »Giuli«« je seveda s svoj-mi očitki merila na levico, »oda po njeni logiki je eprofenonalec preplah a« tudi tam predsednik tržaške Zveze industr,jcev Doria, ki je na občnem zboru te zveze med drugim deial: «Za gospodarsko učinkovitost bi morali naprave tukajšnje železarne o-krepiti. Do sedaj ne kaže, da bi ime. /R/ v načrtih takšno nizacije naprav v jeklarni in I industrijo. Zato predelajo tu iiiiimiiiiimiimiiimiimiiiiiimiiii .................................................................. intimnimi... Demckristjanska agencija eOiulias, ki se vedno rada v kaj obregne, se je to pot spravila na «profesionalce preplaha», in sicer v zvezi z vestmi o železarni JLVA in o centru za strokovno usposabljanje. No, vesti o II. V A so se razširile v sami železarni, ker so pač delavci opazili, da podjetje ni obnavljalo zalog surovin v nekaterih oddelkih ter da ne kaže nikakšne prizadevnosti za obnovitev naprav, kar je pogoj za obstoj železarne. Dr. Palamara je nato p isreano zanikal vesti o ukinitvi nekaterih oddelkov »n o odpustu 600 delavcev, toda to velja samo za sedaj, valjarni, ki je le leta neogib no potrebna spričo zastarelih naprav. Vre to povzroča zaskrbljenost glede perspektiv vse železarne, katere bodočnost bi bila kompromitirana, če bi vodstvo je nadalje odlagalo svojo intervencijo. To na ne bi bilo le krivično, nesocialno in politično zgrešeno, marveč tudi predvsem v nasprotju z zahtevami in potrebami tržtičc in menim tudi z interes. 1RI samega. Skedenjsko železarsko podjetje je edmo železarsko podjetje, ki proizvaja jeklene plošče na Jadran u, kjer so velike ladjedelnice. Te ladjedelnice st morajo za svoje naročila jeklenih plošč obračati na italijanska in tuja železarska vodjetia vre kot 500 km daleč ker tukajšnja valjarna ne oroizvna niti dovolj jeklenih plošč niti plošč vseh mer, ki •krepitev, niti načrta moder-1 so potrebne za ladjedelniško ua kmju samo 20 odstotkov litega Železa, ki ga proizvajajo plavži v Trstu, ostalih 80 odstotkov litega železa pa mora jo podati za izdelovanje ■eklen k, plešč v železarne IL-VA ki so ob Ti renskem morju .» Dorui je v svojem poročilu *e om mil, da bi utegnile nastati resne posledice tudi za druga podjetja IR/ v Trstu, če bi preuredili proizvodnjo v sklopu vseh podjetij IR/ ter ne bi j.ri tem upoštevali ekonomskih interesov. Ce je prišel do teh sklepov sum predsednik tržaške tveze industrijcev, potem je oil preplah delavcev v železarn i II.VA v Skednju popolnoma upravičen. Odložitev načrtov za skrčenje proizvodnje za nekaj mesecev ne reši vprašanja in obstoju železarne še vedne grozi nevarnost, pa naj dr. Palamara to nevar- avstralskih oblasti ga je italijanski konzulat odposlal nazaj v Italijo, kamor je dospel ■>7 okiobra lani z nekim španskim parnikom v Genovo. Tu ga je it čakala obtožnica, zaradi kaiera se je moral včeraj zagovaijati Obtožen je bil, d se je brezplačno peljal iz Trsta t Avstralijo in da je emigriral brez potneg-, lista. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece zapora 2 meseca pri- .......................................................... pred tremi leti in porodile so le ravno iz negotovosti proračuna izdatkov za naše področje in iz teženj po izravna-nju vseh ustanov v Trstu z ustanovami v Italiji. No, dr. Palamara jr tudi tokrat, ampak le posredno, zanikal vest c razpustitvi centra in o odpustu delavcev; toda sama a-genciji «Giulia», ki očita drugim, da rkušajo ustvarjati preplah, začenja svoj članek z ugotovitvijo da obstajajo tu potrebe po normalizaciji v gospodarstvu. Kako se takšna »normalizacija« pojmuje, P a smo na primer videli že pri izenačenju cen tobaka z ostalimi pokrajinami v državi. nost zanika kolikor hoče. Na dlani je namreč dilema: ali se naprave v železarni okrepijo in modernizirajo ali pa bo morala prej ali slej zaspati, ker ne bo vzdržala konkurence. In pri tem je še posebno znacUno dejstvo da se .u v Trstu poteguje za okrepitev podjetij IR1 ravno Zve-2a industrijcev, to je Confin-austria ki se v ostalih itali-anskih pokrajinah proti tej okrepitvi bori s preživelo tezo o szase bni po budi« Drugt očitek omenjene a-gencije velja vestem o ukinitvi centra za strokovni, usposabljanje. Ta vest je sedaj neposredno prišla iz socialdemo-'-ratskih in republikanskih k rogov, to je iz krogov, ki so do pred nedavnim sodelovali v vlaii in najbrž še bodo ter jim pdi ni mogoče očitati iiprevr'.tnosli» v demokrist-jOV ske.n smislu. Podobne ve- Ne gre torej prt vsem tem za zlouotn• vesti, temveč za vesti, ki utegnejo morda biti včasih tud pretirane, ki J>a nas tajijo na podlagi stvarnih dejstev. Ko’ povsod, vtlja tudi v iem primeru na« lepi pregovor, da «je po toči prepozno ,-voniti«. Praksa pa- je še vedno pokazala, da je bolje, da je javno mnenje vedno bur no, saj se s tern pre- sti pa so se začele širiti žejp,e^* marsikatero zlo, žala, Pellegrini pa ni bil tako hitrih nog in so ga odpeljali na zaslišanje; čez nekaj dni pa so ga izročili italijanskim ubmejnim organom. Pri zasliševanju na poveljstvu policije v Trstu je Pellegrini izjavil, da so mu Jugoslovan >k; obmejni organi vzeli nekatere stvari in da so slabo lavnali z njim. Tržaška kvestura pa se je hotela o tem piepričati in je zahtevala zadevne informacije. Jugoslovanske oblasti so poslale takoj odgovor z natančnim o-pisom zasl -evanja in prepi--om potrdil«, ki ga je Pellegrini padpn>al, da so mu izročili vit odvzete stvari (osebno izksznico, pas, denar itd., ki jih pri vsaki aretaciji vse policije na svetu odvzamejo). Poleg ega so sporočili tudi, da je Pellegrini zaprosil za a--il če« da je pribežal v Jugoslavijo. ker je brez dela in ima ženo ,ter 6 otrok; njegove prošnje za azil pa niso u-poštevali. Pellegrini je imel že večkrat opravka s pravico zaradi tatvin, pretepa, groženj itd.; zoaj je v zaporu v Neap--ju, kjer mora sedeti 7 mesecev zaradi surovega ravnanja z družino. .Včeraj pa mu j e vojsko sodišče zaradi ilegalnega prehoda meje v Jugoslavijo prisodilo še 6 mesecev zanora in 20.900 lir globe. Zas^upila se je s plinom Ko se je snoči Giordano Gosmini iz Ul. S. Cilino 25 vrnil domov in je stopil v kuhinjo, je prestrašen zagledal na tleh svojo 45-letno ženo, ki je bila v nezavesti. V kuhinji je močno smrdelo po gorilnem plinu, zaradi česar je mož takoj odprl okna in poklical rešilni avto, s katerim so žensko odpeljali v glavno bolnišnico. Sprejeli so jo s pridržano prognozo na 1JI. zdravniški oddelek. Mož je izjavil, da izključuje, da bi si njegova žena hotela vzeli na tak način življenje. RAZPIS ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA SOLSKO LETO 1JM/M 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 1S-I1. (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31. 2. Prosilci lahko prosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca, b) za znižanje vzdrže-valnine v Dijaškem domu, c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, i) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podpore sprejemata do 30. julija t. I. predsednica Dijaške Matice ali pa u-prava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučit prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vta potrebna ppjasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Odbor Podpornega društva •Dijaška Matica« SNG v TRSTU V soboto 21. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 premiera JERZY LUTOWSKI DEŽURNA SLUŽBA Drama v treh dejanjih Prevedel UROS KRAIGHER Režiser JOŽE BABIC Scenograf JOŽE CESAR Asistent režije J02KO LUKES Osebe*. Tadeusz Osinski, kirurg - Stane Starešinič; Anna, njegova zaročenka - Zlata Rodoško-va; Seweryn Machce-vvicz, internist, ravnatelj bolnice - Stane Raztresen; Roman Brosz, administrativni vodja (upravnik) bolnice Rado Nakrst; Zofia, medicinska sestra - Mira Sardočeva; Klysiowa, bolniška strežnica - Leli Nakrstova; Piotr Dabek, prvi sekretar Okrajnega komiteja PZPR (Poljske združene del. partije) -Modest Sancin; Franci-szek Wielgosz, vodja o-krajnega UB (varnostne službe) - Julij Guštin; Waclaw Pierzchala, Zofijin brat, delavec pri žagi - Silvij Kobal; Janina, medicinska sestra - * • *; Doktor Korgut, zdravnik iz Brujska • Edvard Martinuzzi. Dogaja se v okrajnem mestecu na Poljskem februarja 1954. ponovitev V nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu ePrvi maj«. Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. man. Vladimir Babula: P'^ treh sonc - XVIII. 9.20: Punist D mu Lipatti igra valčke Freae-rika Chopina. 9.45: Pet pevcev -pet popevk. 10.00: NatJOveu ca* sa in poročila. 10.10: Ora s sla nimi skladatelji i« orkestri. 11.10: Igra Jan Corduvvencr » svojim ma'lim ansamblom. iijJ: Oddaja za cicibane. 12.00: vear zvoki. 12.15: Kmetijski n asven. In«. Drago HruSevar: Pit^J« let za zakol. 12.25: Veseli ^f1; dr ovčki na peti. 12.40: Ume*n pesmi poje Planinski oktet _ Maribora. 13.10: Zabavna P»- ba, vmes obvestila. 13.30: Iz b-per Donizettija ir» Rossinija-14.15: Igra trio Dorka Skoberne-ta 14.30; Naši poslušalci česti; tajo in pozdravljajo. 15.40: » knjižnega trga. 16.00: Glasbene uganke. 17.10: Zabavna ruleta-18.00: Četrtkova reportaža. 18.15-Vilko Ukmar: Simfonični poemi-18.45: Radijska univerza — Dušan Kušar: Kako so nastale g^ rc. 19.00: Zabavna glasba, vtnes obvestila In reklame. 19.30: Radijski dnevnik. 21.00: Dolgi f»-hod (Iz sodobne alžirske književnosti). 22.15: Po svetu Jazza. Original d-ixieland jazz band. TELEVIZIJA 17: uZurli-čapovnik v četrtek«, 18: Rubrika o lovu in ribolovu, 18.30: Vesti, 18.45: Eurovisioce Švedska, direktni prenos nogometne tekme, 20.50: Vesti, 21.10: Carosello, 21.20: Odnehaš ati na-daljuješ, 29.20: Potovanje na Jug. 22.50: Vesti. S A D I O OD VCUAJ C KAENA OHVKNTILA ') VSEM ČLANOM KULTURNEGA SKLADA Občni zbor, ki je aapovedaa za ponedeljek 21 ». m., «a bo vrlll ta dan, ampak en dan kasneje, to je v torek 24. t. m ob iotl ari. Ta mata sprememba je potrebna, ker je me-kaj odbornikov nepričakovano zadržanih. Vsekakor priporočamo članom številno udeležbo. ODBOR ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. junija se je rodilo v Trotu 10 otrok, umrlo je 8 ooeb, porok« ni bilo nobene. Umrli so: 60*1 etui Alberto Vatla, 47-leina LudmUla Terzer por. Rigotti, 69-letni Nicolo Giacomi-ni, 81-letni Giovanni Slavec, 43-letni Eraldo Puccini, 68Jetna Maria Sturm vd Lampont, 70. letni Leone Garibaldi, 69-letoa Maria Balz por. Mueller. e«------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor san Piero 2; De Cošle, Ul. P. Revol-tella 42; Depangher, Ul. San Oto-sto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanettl . Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. Valute Zlati funt . Marengo Dolar . • . Frank franc. Frank Švicar Sterllng Dinar . , Šiling , . Zlato ...'*. Zah, n. marka Mi jan! Rim |5800.— ,6000,— 4750.— 622.— 133.— 144.— 1720. 4950,— 626,— 137 — 146 — 1780.— 82— | 84,— 23.75 | 24.25 707.— I 70*.— 147.50 | 14».-: Četrtek, 1». junija 1*58 RADIO TRST A 11.30: Drobiž od vsepovsod in . .. Predavanje: »Kako je nastal Hagenbeckov vrt«. 12.10: Za vsi kogar nekaj. 12.45: V »vetu kulture. 12.55: Orkester Arman-do Sciascia. 13.30: Lahka glasba 17.30: Plesna glasba. 18.00: Mozart: Godalni kvartet v donolu. 18.30: Sirimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet; »Od kavčuka do avtomobilske pnevmatike«, 18.55: Koncert basista Danila Merlaka. 1».15: Radijska on iver-za: Tečaj o lokalnih samo upr a-i — Občina in Pokrajina (19). eO raodelltvi občinskih sedežev in o pripravi volitev« 19.30: Pestra glasa. 20.00: Šport 20.30: Slovenski oktet. 21.00; Ilustrirano predavanj«. Zgodovina odkrivanja sveta: »Žeja po dišali odpira nova obzorja« 21.30: Odmevi iz Italije. 21.45: Eddie Calvert z orkestrom Norele Pa--__nor. 22.15: Ansambel Franco Russo. 22.30: Grieg: »Peer Gynt» suito št. 1 op. 46. 22.45: Orkester Woody Herman. 23.00: Nokš.uml 23.30: Svetovno nogometno pr- venstvo — Zadnje vesti; nato Polnočna glasba. RADIO TRST 14.30: Kulturne vesti, 16.30: «9to let tržaških pesmi«, 16.45: V ritmu sambe, 18.25: Perez Prado in njegov orkerter, 21 Macbeth. RADIO KOPER peračlla v »tov: 7.00. 7.30, 13 30. 15.00. „ Poročil« v Ral-: *-30, 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. 7.15: Glasba za dobro jutro Vmes ob 7.45 Jutranji koledar 12.00: Glasba po željah. 13.30; Vesti. 13.40; Kmetijski nasveti 13.45: Skladbe po željah. 14.30: Pogovor t roilrcl. Govori pred-sednlk OLO Koper tov. Albin Dujc. 14.40: Domači zabavni an. sambi l. 15.10: Zabavna glasba vmes reklame, 15.20: »Moj fantič je prijezdil ..» In druge. 17 Ritmi kvinteta. 17.25: Iz oper 18.45: Zabavne melodije. 22.15 Jlmmy Mc Portland In njegov orkester. Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m, 2*2,1 m. 213,4 ■ Poročila: 5.00, 8.00, 7.00, 8 00, 10,00 13.00, 15.00, 17.00, 19 30 22 00 8.05: Igra Kmečka godba. 8.30: Lepe mešodtje. 9.00: Radijski ro- 19.55; Prenos tekme za nogometno prvenstvo Nemčija - Jugoslavija. K I M Excelsk>r. 16.00: »Džungla neizprosnih«, J. Mills, E. Portroan. Fenice. 16.00: »Deček izven zakona«, W. Disney. Technicolor. Finch. Eastmancolor. Nazionale. 16.00: »Plotone * secuzione«. D. Robin, G. Mar-chal. Fliodrammatico, 16.30: »Mašče- valne roke«. Audi« Murphy-Variete. Grattaclek). 16.00: »Družina Trapip«, avstrijski film v Eastmancolor. Supercinema. 16.00; »Jastrebovo oko«. Belinda Lee. Arcobaleno. 16.30: »Objektiv Burma«. E. Flyn Astra Roiano. 16.30: »Mučenje s puščico«. R. Steiger. Capitol. 16.00: Kako umoriti bogatega strica«, Kate Johnson-TV. Crislallo. 16.30: »Carmen Jones«-Belafonte, D. Daudridge. TV. Alabarda. 16.30: »Brez tebe Je noč«. C. Juergens, E. Bartok. Aldebaran. 16.00: «Prekleto močvirje«. Aurora. 16.30: »Vražji ovinek«. C Wi'l. David Wayne. . - Belvedere. 16.30: »Magdalena*- M Toren. TV. w Marconi. 16.30: »Fantazija*. Disney. Masshno. 16.30: »Passione gm* na«. Carmen Sevilla. TV. Novo Cin«. 15.30: »Zaročene* vseh« F. Sinatra. TV. Cdeon. ' 16.00: »Najlepša pesem*-j. De Palma. KINA NA PROSTEM Arena d«l flori. 20.30: »Bitka pr' Rio de La Plati«. v Paradiso. 20.30: «Amerikaoec Rimu«. A. Sordi. Ponzlana. 20.15: »Ljubimci morij«. J. Wayne. L. Turner-Valmaura. 20.15: »Heroji straio-sfere«. v- Arena Diana. 20.30: »Favorit like kraljice«. B. Doris. m Ariston. 20.30 In 22.00: »Sedem papanovih grehov«, M. Cbe* Garibaldi. 20.15 In 22.00: «MlS* spogllarelilo«. B. B. , ...-vs- Stadio. 20.30; »Podlo izslljev** nje« S. Ford. gj, Marconi. 20.15: »Fantazija«. Diso«y. , ArAl- Rolano. 20.30: »Devica Iz 0°* Secolo Sv. Ivan. 20.15; »Kavalirji kraljice«. [ MALI OOLAS« U) ■EMPORIO DELLO ME«, Trst, Ul. Mazzini 4°. N** pošiljke: svile, najlona^ rai#iya popelina, tiskanega Ulaga. f priložnost, največja ugodo Prodaja samo na težo. PHEDEN GRESTE NA DOPUST, se naročite na Pošljemo vam ga v k* terzko!i kraj, tudi v i®0" zemstvo. 15-dnevna naročnina Lit. 300. Telefonirajte na št. 37-33® Kine na C predvaja danes 1». t. m. i začetkom ob 1». »jj in nadaljevanje ob M.30 uri na prostem Dlm- «TITANIC> (Titanich) Igrajo: CLIFTON WEBB, BARBARA STANWICK. ROBERT VVAGNER V TRST«) KUPUJTE V NABAVILI BODETE OBUVALA NAJBOLJŠE KVALITETE Drevored XX. »eptem«*« Gospodarska recesija in mednarodno so delovanje Recesija, ki še prevladuje V gospodarstvu ZDA in grozi tudi gospodarstvom zapadno-evropskih dežel, je prispevala k temu, da se je z mnogih obstoječih odnosov v svetovnem gospodarstvu odstranila Zavesa, ki je skrivala njihovo pravo vsebino. Naj je še tako točno, da je v teku poslednjih let vladala visoka konjunktura in polna zaposlenost v. razvitih zapadnih deželah — in to v takem ob-segu, da je to postalo nevarno tudi za ravnotežje teh gospodarstev — prav tako in morda še bolj je res, da se svetovno gospodarstvo v teh poslednjih dveh, treh desetletjih nahaja v bistvu v hudi krizi. Svetovni denarni sistem ne funkcionira enotno, svetovno blagovno tržišče je razdeljeno na sektorje, organiziranega tržišča kapitalov praktično ni, denarno tržišče pa je izpostavljeno špekulacijskim gibanjem. Odločna politika polne narodne zaposlitve, ki je postala gospodarsko in politično nujna, je bi la sicer v stanju zagotoviti ne le znatno ekspanzijo tekoče proizvodnje, zlasti v razvitih deželah, ampak tudi hiter tempo razvoja proizvajalnih sil. Vse to je v danih pogojih težilo k temu, da se poveča nesorazmerje med zaostalimi in razvitimi gospodarstvi. Medtem ko je bilo moč problematiko polne zaposlitve reševati v nacinalnem obsegu, to vendarle ni rešilo vprašanja svetovnega tržišča in je zaradi tega visoka konjunktura v razvitih deželah stala na zelo šibših nogah. To se najbolje vidi vprav sedaj, v pogojih gospodarske recesije. Zaradi tega se tudi poudarja nujnost, da se sprejmejo ukrepi na širšem, mednarodnem področju, da bi mogli uveljaviti mednarodno politiko polne zaposlitve. To bi bilo treba napraviti tembolj, ker današnja proizvodnja zahteva znatno širša tržišča, kot jih morejo nuditi nacionalni in celo tudi regionalni okviri. Celotna teoretska shema nikakor ni zapletena. Ce bi dežele, ki se razvijajo, imele zadostna sredstva, bi s tvojimi nakupi opreme bile v stanju zaposliti celotno sedanjo svetovno industrijo. Poleg tega bi to — v razvitih deželah, s polno zaposlitvijo; v deželah pa, ki se razvijajo, s povišanjem proizvodnje in dohodka — zagotovilo ostale elemente gospodarskega blagostanja. Zdi se pa. da sedanje okoliščine vendarle ne dovoljujejo, da se rešimo začaranega kroga, ki nastaja zaradi postavljanja lastnih koristi na prvo mesto. Dejansko ne gre za neke načrte mednarodne miloščine, ampak za preprosto dejstvo, da v kompliciranih pogojih sodobnega življenja in gospodarstva, morajo tudi rešitve biti komplicirane, predvsem pa je potrebna odločnost za mednarodno sodelovanje. Vedno pogosteje se slišijo glasovi, ki zahtevajo tako sodelovanje. 'Združeni narodi so že davno poudarili potrebo po ustanovitvi institucij«, ki bi oskrbovala zaostale dežele z dolgoročnimi krediti. V začetku t. m. je Mednarodna organizacija dela postavila predloge in zahtevo, da se pri oskrbovanju s potrebno opremo tistih dežel, ki se razvijajo, najde tak vzvod, ki bo zajamčil visoko raven proizvodnje. Vsekakor pa ostaja dejstvo, da si resnice zelo težko utirajo pot. Položaj Zapadne Evrope Vzemimo na primer položaj v deželah Zapadne Evrope. Le-te so danes dosegle pomembne uspehe na področju gospodarskega sodelovanja v okviru OEEC (Organizacija za gospodarsko sodelovanje) z liberalizacijo in urejevanjem plačilnih odnosov v evropski plačilni zvezi. Tudi ie pustimo za tedaj ob strani vprašanje, kako bo glede tega v bodoče zaradi skupnega evropskega tržišča *n trgovinskega svobodnega Področja, ostaja vendarle dejstvo, ki nas mora presenetiti, ki pa tiči V splošnem odnosu teh dežel do nekaterih vprašanj. Povsem je jasno, da more neka dežela kupovati v tujini samo za tolp-ko, za kolikor proda. To je »noč spremeniti le tako, da ta dežela dobi še kredit, ali da ta dežela troši svoje rezerve. Vse dežele, ki se razvijajo, nimajo danes nekih posebnih rezerv. Njihove plačilne bilance so v splošnem deficit-ne, jn to tako tekoče, kakor tudi bilance kapitalov. Te dežele nimajo druge možnosti *a nakup, razen če «e jim o-mogoči, da prodajo ali da sa jim nudi kredit. Tega poslednjega je danes težko dobiti, ker tržišče kapitalov ni organizirano; prodaja pa naleti na vse mogoče ovire. Liberalizacija in finančna plačila Dežele Zapahne Evrope so dosegle precejšnjo (vendar Še nezadostno) stopnjo liberalizacije med seboj. Toda te liberalizacije ne uživajo o-stale dežele (če pa jo uživajo, je to samo delno in negotovo); dežele Zapadne Evrope pa poleg tega uveljavljajo precej visoke carine in zlasti ščitijo svoje poljedelstvo. Naj bo to še tako upravičeno v načelu (pa še to je vprašanje), vendar mora imeti svojo mejo. Toda ta meja se postavlja s stališča interesov teh dežel, ki ščitijo same sebe. Danes je sicer razširjeno mnenje, da ima neko gospodarstvo, čim močnejše je, tem večjo pravico braniti se in ščititi, toda tako stališče postaja v končni analizi ovira za nadaljnji razvoj tega gospodarstva samega. ZDA ne morejo na primer pričakovati, da bo zanje koristno, če drže, v svojih rokah pretežni del svetovnih rezerv zlata, če imajo aktivno trgovinsko in celo plačilno bilanco. To dejstvo so tudi v ZDA sprevideli in iščejo rešitve. Tudi dežele Zupadne Evrope so pogosto opozarjale na ta položaj v ZDA. Spričo tega pa bi mogli sklepati, da se dežele Zapadne Evrope zavedajo, da se podobno vprašanje začenja postavljati tudi pri njih samih. Pri reševanju takih vprašanj bi mogli uporabiti izredno mnogo različnih oblik. A vse se v bistvu zreducira na eno: da se tistim deželam, ki so dolžniki (ali ki so v današnjih pogojih pripravljene pojaviti se kot kupci na kredit) omogoči, da vršijo redno odplačevanje svojih obveznosti, ne da bi prj tem obremenile redno blagovno izmenjavo. To bi mogli doseči tudi na ta način, da bi za tisto količino uvoza iz de-žel-dolžnic, ki je potrebna za nabavo opreme (plačilo v gotovini) ali za odplačilo prejšnjih dolgov, odnosno za odplačilo obveznosti iz kreditov, ki bi jih sedaj zaključili za novo opremo — da se za vse to omogoči, da prodajo, t. j. uvozijo v dežele-upnice povsem liberalizirano, t. j. izven in iznad obstoječih uvoznih kvot in kontingentov, Ce bi deželam-dolžnicam nudili tudi ugodnejše carinske pogoje za tisto količino izvoza, ki je potreben za tekoča odplačila, bj to predstavljalo neki poseben mehanizem. Bilo bi povsem zgrešeno misliti, da gre pri tem za neke privilegije za dežele dolž-nice. Nasprotno, to bi bi la le neka shema, ki ima n amen, da poveča kreditno in odplačilno sposobnost tistih, ki so do sedaj kupovali in ki—so_ tudi v bodoče pripravljeni kupovati (morda celo v večji meri). Očitno je, da bi tak odnos bil v obojestransko korist. Vprav v sedanjih pogojih gospodarske recesije bi se olajšalo prodajanje opreme, hkrati pa bi se krepila kreditna sposobnost dolžnikov, predvsem pa bi se ustvarjali pogoji, da se s povečanjem proizvajalnih sil, ustvarja- njem novih proizvajalnih kapacitet in večje proizvodnje doseže ne le povečanje notranje potrošnje v deželah, ki se razvijajo, ampak zlasti tudi njihove zunanje, mednarodne kupne moči. Tako bi se ustvaril člen v gospodarskem sodelovanju in v politiki mednarodne polne zaposlitve. «»——- Nepismenost v Italiji Po najnovejših podatkih, ki jih je zbralo italijansko prosvetno ministrstvo, so v Italiji slabe gospodarske razmere krive v 47 odstotkih primerov, da so ljudje nepismeni. Revščina zavzema 32 odstotkov, malomarnost staršev 16 odstotkov. Šestina otrok neha obiskovati obvezno šolo, ker se gredo učit obrti, skoraj petina pa jih izostane zaradi bolezni. V 17 odstotkih primerov otroci ne hodijo v šolo, ker je ni ali je predaleč. V Italiji je bilo ob koncu lanskega leta 240.000 nepismenih šolske starosti, okoli milijon analfabetov med 14. in 16. letom ter okoli dva milijona nepismenih ljudi, starih nad 45 let. aii;/. — Mihec, povej ti meri, kaku nej človek go-'ori od ruske politike u Ijalekti jen de ne bi reku kašno grdo besedo? Uredniki pej pravejo, de grdeh besed se ne smej napisat! Videš, zdej ke Kitajci jen Rusi tolko šimfajo čez Jugoslavijo jen pole ke so še ubili tistega Nadža, ke je biu tudi an velek komunist, be reku, de Rusi ga — — Sst! Mouči! Kej nisi slišau kaku je u nedelo Tito reku, de uan ne bo zmerjau jen biu ordnar, ku so uni. če bomo midva govorila ordnar, bomo podobni unem. Zatu bodmo fini, čeprou govorimo po domače! — Jemaš prou! Ma jem le fajn pove-dau u nedelo, a?! Kaku morejo govort uni tam, de so za mir jen enakopravnost, če pej ne pestijo Jugoslavije pr miri, de be delala doma, ku se ji zdi narbulše! Kar naprej nekej šimfajo jen čejo nekej uečet, ku de be Jugoslovani ne jemeli svojo pamet. Sej tudi Rušam ne vancava pamet, ke se vide kaku je z njeh mladino. Sami pravejo, de njeh mladina slabo živi, de nečko pije jen de neče delat. Tam nej nucajo svojo pamet jen druge nej pestijo pr miri! — Sej narveč slabga pride prou od tega, ke se ledje intrigirajo za reči, ke jem ni neč mar. Dosti bulše be blo, če be vsak pome-tau pred svojem pragam jen anmi drug-mi rajši kej pomagau, če be tou jen če be mogu. — Vidi, denmo reč, tam u Alžiri! če be Francozi rekli: «Ben, česte bet sami, pej bodte!» be biu preči mir. Jen pousod drugod po sveti glih taku. Ma žilca jem ne da mira glih koker kašnim babam, ke se brigajo za vse, samo za svoj prah pej ne. — Prou praveš! Videš, za ano prgliho: kolko let so se Jugoslovani jen Taljani gledali po strani. Jen magari še se kašni. Ma vselih se vide, de če se če, se lahko marsikej pobolša. Jemamo, denmo reč, konfin, ke ga skoro ni. Ledje pridejo nu grejo gor nu dol jen kepavajo jen jejo kar jem paše. Jen še ke so tle režimi na vsaki strani drgačni, ma vselih se da živet. Les nej se pridejo špeglat tisti, ke mislejo de vse znajo! — Mihec, govoriš ku an velek. Sej nisi nanka tolko naumen ku zgledaš. — Pejt se solit! NAŠ DIJAK JE PRINESEL SLABO SPRIČEVALO Je temu kriv sam, ali si k temu pripomogli tudi mi Nekaj razmišljanja o tem ne bo nikakor odveč Včeraj so v neaterih šolah ali razredih zaključili letošnji pouk. Marsikateri dijak že ve, da je šlo slabo, marsikateri drug je v dvomu in bo šele čež kak dan konkretno zvedel, da je izgub:! leto ali vsaj počitnice. Marsikateri oče ali mati se bo zaradi tega znesel nad fantom oz. dekletom in to brez razmišljanja, da bi gr troka pač prestrašil in ga prisilil na večjo marljivost. V neredki družini bo jok, pone. kod celo palica. Praksa pa nam dokazuje, da s tem sistemom ne bomo prišli daleč, kajti strah je emocija, ki ne more nikoli postati spodbuda za konstruktivno delo, za večjo voljo, za večjo dejavnost, skratka za pozitivnejši odnos do dolžnosti. Nasprotno, strah lahko samo zavre pravilni duševni razvoj otroka ali ga u-smeri v povsem zgrešeno smer. Poleg tega bi morali starši, čeprav so z otrokovim neuspehom prizadeti, vedeti, •IMMMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM!lllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll!llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllliltllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll,l**,MII llllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllll KDOR SI NE MORE PRIVOŠČITI POČITNIC V TUJINI Karavanomanija na Angleškem Ob angleških cestah nastajajo nova stalna karavanska naselja, s stotinami prikolic, restav. racijo, plesnim lokalom, televizijsko dvorano, igriščem in trgovino, v kateri si postrežeš sam Potujoč po znanih nemških avtocestah ne bo človeku prišlo niti na kraj pameti, da bi nemški poslovni rasi le-te mogle služiti za kar koli drugega, razen za prevoz. Tujca le preseneča količina blaga in število ljudi, ki se gibljejo iz enega industrijskega središča proti drugemu. V Angliji, v deželi z isto in celo večjo gostoto prebivalstva, z mesti, ki se postopno zlivajo med seboj in v kateri je prometna mreža prav tako razvita kakor v Nemčiji, imajo ceste širši namen. In to je moč opaziti na prvi pogled. Takoj pade v oči, da ceste služijo v Angliji' tudi za življenje in razvedrilo. Z leve in desne strani ceste, pokrite s temnosivo mešanico asfalta in peska, ki vodi po middlandskih blagih klancih in padcih proti Manchestru, je polno majhnih naselij, ki bi jih mogli zamenjati za ciganska naselja, če bi na teh malih hišicah na kolesih ne opazili televizijske antene. To so moderne karavane avtomobilov s prikolicami, ali le prikolice, ki so jih podjetni ljudje posodili proti najemnini milijonom Angležev. Ob angleških cestah je nad 3.000 iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii Armendariz se smeje Sloviti mehiški filmski igralec Pedro Armendariz. ki ga poznamo la vlog, kjer Je bil njegov obraz pretežno resen In namrščen. mest za parkiranje takih karavan, najmanj toliko pa je še tako imenovanih «divjih naselij«, ki jih oblastj niso odobrile. Tem karavanam posveča vso pozornost tisti mali človek, ki ne more na letovišče v Italijo, Španijo ali Jugoslavijo, sovražijo jih pa arhitekti, ker jim karavane kvarijo angleško pokrajino, kakor tudi lastniki hotelov in skromnih penzionov, ker jim odjemajo dolgoletne goste. Karavane so poleg tega postale tudi ideal mladih parov brez stanovanja, železničarjev v pokoju, za katere so mestne stanarine previsoke, hkrati pa tudi vseh tistih, ki ne marajo ostati na istem kraju. Tragična posledica te težnje modernega človeka za spremembo kraja je v tem, da je obil.ca karavan omejila njihovo pokretnost. Ob cestah namreč nastajajo nova stalna karavanska naselja, s stotinami prikolic, restavracijo, plesnim lokalom, televizijsko dvo. rano, igriščem in s trgovinami, v katerih si sam postrežeš. Pred sto leti so se milijoni ljudi strpali v mesta, sedaj pa njihovi vnuki in pravnuki beže iz njih; na nesrečo pa so tudi tu spet prisiljeni združevati se. Pred sto leti so se ljudje naselili v velike mestne vojašnice, sedaj pa beže iz njih v morje malih prenosnih hišic. Povratek na dom Nič ne mpre tako razjeziti angleških avtomobilistov kakor to, da na povratku z ženo in otroki z nedeljskega izleta slišijo po radiu običajno obvestilo: »Po toplem in sončnem dnevu so ceste preplavljene z avtomobili, ki vozijo proti Londonu z gostoto 26.000 avtomobilov na uro.* To so ure nervoze, ali — kakor pravijo angleški avtomobilisti ure — velikega toda počasnega plazenja. Vaš živčni sistem je postavljen pred preizkušnjo ko se približujete Slovitemu Staysonovem mostu, tej «črni packi* na avtomobilski karti članov angleškega avtomobilskega združenja. Ta most ima rekord v nervoznem čakanju, ki ga povzroča avtomobilistom. Avtomobili, motorna kolesa in skuterji so lanskega leta stali pred tem mostom v 6 km dolgi vrsti. Angleške ceste so prav tako specifično njihov pojav, kakor čaj z mlekom, ki ga v vsaki ustanovi raznašajo ob 11. dopoldne, kakor ure, v katerih je prepovedano točenje alkoholnih pijač, kot obvezna siva obleka državnih uradnikov. Angleške ceste imajo temnejšo barvo asfalta kot na kontinentu, so ožje, parkiranje pa je dovoljeno tudi na najožjih krajih, kar spreminja vožnjo po njih v pravo umetnost, kako se izogniti trčenju. Kolikor je vožnja po angleških cestah prijetna zaradi velike discipline in prisotnosti duha vozačev, toliko je ta vožnja nevarna izven mest. Najboljši angleški strokovnjak za promet na angleških cestah, Aleksander Samuels, svetuje svojim sodržavljanom, naj odprejo posebne javne čitalnice, v katerih bi avtomobilisti, pod nadzorstvom strokovnjakov, proučevali cestno mrežo pred odhodom na izlet. Strokovnjaki bi jih informirali o vzporednih poteh, na katerih se morejo ogniti »ozkim grlom* na glavnih cestah. Toda Angleži ne poslušajo takih nasvetov in se še nadalje gnetejo po glavnih cestah. Ali pa so to morda Angležinje? Avtomobili in ženske Neka nedavna tiha revolucija pri bencinskih črpalkah priča o tem, da v modi avtomobilizma — in spričo tega tud' na cestah — prevladujejo v vedno večji meri ženske. Velika podjetja so svoj čas zaposlila na bencinskih servisnih postajah mlada, čedna dekleta — mehaničarke — da bi pritegnile avtomobiliste. In mnogi razgovori med temi dekleti in avtomobilisti so se zaključevali s tradicionalnim vprašanjem: »Kaj dela mlada lady zvečer? Ali bj bila pripravljena iti na sprehod?* Toda ta doba je minila. Namesto lepih mehaničark, imamo zopet mehanike, po možnosti — lepe mehanike. Ta sprememba je povezana z množičnim pojavom ženske za volanom, še več pa zaradi tega, ker se vsa avtomobilska moda ravna po okusu in zahtevah žena iz srednjih slojev prebivalstva. Angleške ceste, kljub temu da so črne, niso nikakor dolgočasne: če so megla in oblaki prisilili Angležinjo, da uporablja večjo plast šminke kot Francozinja ali Italijanka, je ona spet iz jstih razlogov prisilila svojega moža, da kupuje avto živih barv. Ne le, da so se razširili dvobarvni avtomobili, ampak med barvami prevladujejo tudi taki nevsakdanji odtenki, kakor so na primer barva rumenega diamanta, bleščeče siva, rdeča v odtenku znanega rdečila, bledo plava z zelenkastim sijem, rumenkasta in končno barva »jutranje meglice*, ki bt jo mogel opisati samo slikar, ki je navajen angleškega podnebja. Tovarne avtomobilov zatrjujejo, da so ženske celo postavile izdelovalcem naslednje zahteve: da bi bili ročaji tako izdelani, da bi si ne polomile dolgih nohtov; da bi se vrata zapirala neslišno; da bi ogledalo nad šoferjem bilo čim večie! da pedali ne bj trgali nogavic in obleke itd.... Imamo seveda tudi dve vrsti odpora proti takim zahtevam. Prvi prihaja »iz ljudstva* in sestoji v tem, da moški in ženske z majhnimi dohodki ponosno jahajo motocikle, oblečeni v najbolj fantastično »marsovsko* uniformo bodočnosti: beli šlem in obleka iz kože; druga vrsta odpora pa je aristokratska in poosebil ga je milijarder Gyll-bankian mlajši, ki je nedavno preuredil zase neki starj londonski taksi in ga opremil s svetilko kočij iz viktorijanske dobe, Elizabeth TayIor bo spet igrala Pred dnevi smo zapisali, da J* Jc Elizabeth 7’aplor ponovno lotila filma. Bilo pa je. to le nekaj scen za film »Mačka na uroči strehi:», ki ga je začela preden se je njen mož, filmsk, producent Mike Todd, ponesreči Sedaj pa vemo, da se Elizabeth Taynr dejansko loteva filmske dejavnosti, kar s o ji svttovali njeni prijatelji, da bi pozabila na svojo tragedijo. Sicer še ne vemo, kateri bo njen prvi novi film, ker bo to sporočila šele nocoj na tiskovni konferenci, ki jo bo imela skupno z najstarejšim sinom svojega pot. moža MiLnm Toddom mlajšim, ki je prevzel vodstvo oče- tove filmske družbe. Za gotovo pa se ve, da bo Elizabeti: Taglor v kratkem pripravila nov film. Ze sedaj proučuje nekaj predlo- gov. Pri tem ji pomaga svetniI njenega pokojnega moža Joe Flynn, ki je sicer v filmskem svetu le malo znana osebnost. •* ■ m*.-*** ič IM ..os* Edy Campagnoli praznuje 24. rojstni dan v družbi svojega zaročenca, nogometaša Lorenza Buffona. Poroka bo 26. t.m., nato pa poročno potovanje v Pariz. da je zmerjanje, žalitev in podcenjevanje otroka zelo cenena kazen, in da taka »vzgoja* ni težka in jo zmore vsak, tudi tisti, ki se na vzgojo niti najmanj ne spozna. Mnogo teže je pred tako kaznijo se vzdržati, vzdržati se pred ravnanjem, ki nikamor ne vodi. eKako pa naj na vse to, na otrokov neuspeh reagiram? Naj mu oprostim, kot bi se ne bilo nič zgodilo?» bosta vprašala prizadeti oče in prizadeta mati. Nikakor, to bi bila nova napaka. Kot ni pravilno otroka poniževati in ga žaliti, če ni uspel, tako tudi ni pravilno iti mimo njegovega neuspeha in pomen neuspeha zmanjševati. Razumen oče in razumna mati bosta skušala najprej od' kriti razloge otrokovega neuspeha. Te razloge pa ne smemo iskati le in najprej pri o-troku, ampak najprej v lastnem odnosu do otroka in v vzgojnem okolju otrokove družbe. Sem spadajo družina, šola in otrokova družba. Ce starši svojega otroka zares ljubijo in ga žele vzgojiti tako, da bo otroku samemu najbolj v korist, ga v vsakem primeru ne bodo vzeli kot edinega krivca, ampak kot nekakšnega bolnika. In bolniku je treba pomagati. Ali bi ne bilo smešno, če bi bolnika kaznovali, ker je bolan? Kot ne moremo kaznovati bolnika, ker je zbolel, tako ne moremo kaznovati otroka zarad: njegove »bolezni* — neuspeha. Končno, za njegov nepravilen odnos do učenja bi morala biti dovolj velika in logična kazen — negativna ocena. Vsak osebni nastop staršev bi bil zgrešen, kajti med njim in otrokom se bo ustvaril ie odnos nezaupanja, v otroku samem pa odnos strahu ;n odpora. Kako nerazumno in krivično ravnajo tisti starši, ki svojega otroka kaznujejo zaradi neuspeha v šoli, bomo videli, če vzamemo v poštev, da so temu neuspehu prav pogosto krivi tudi sami. Sp’omnijo naj se le, kolikokrat so bili do o-troka pretirano strogi,, neizprosni, avtoritativni. Taka vzgoja ne more uspeti. Otrok postaja strahopeten in, kar je najhuje, zgubi zaupanje vase. In ta negotovost vase se bo najprej izrazila v šoli, med izpraševanjem, pri pismeni nalogi, torej tedaj, ko je za u-speh potrebno predvsem otrokovo zaupanje v lastne moči, v lastno znanje. Mnogo je tudi staršev, ki od otroka zahtevajo preveč, Niso redki starši, ki menijo, da mora njih dijak biti v razredu prvi. Vse matere bi hotele isto. Tako da bi razred s 25 dijaki moral imeti 25 odličnjakov, ki bi bili vsi »najboljši v razredu*. Smešno. Pri tem se niti ne sprašujejo, če je otrok sploh sposoben za boljši uspeh. Ce pred otroka postavljamo previsoke cilje, hkrati pa ne jemljemo v po- štev njfegovih zmožnosti, M nam bo zelo verjetno zgodilo, da se nam bo uprl in da v šoli ne bo pokazal niti tistih sposobnosti, ki jih ima. Včasih zahtevamo od otroka, da se uči tudi izvenšolskih predmetov kot na primer tuje jezike, glasbo itd. in vse to gre preko njegovih umskih in fizičnih sposobnosti in tak otrok je vedno utrujen, nikoli ni prespan. V takem primeru ne uspe ne tu ne tam in zaradi manjših neuspehov izgubi voljo do dela. Ne smemo pa pozabiti, da so zelo pogosti tudi starši, ki gredo v drugo skrajnost in ki otroku nudijo prav vse, ki o-pravljajo vsa njegova dela, k' opravljajo tudi tista dela, ki bi jih moral edino otrok opravljati. Celo naloge mu delajo. Tudi s tem smo otroka pokvarili, ker tudi tak otrok ne bo samostojen. Tak otrok še najraje v šoli zataji in to ne zato, ker bi se ne hotel učiti, ampak zato, ker ni mogel dobiti zaupanja vase, ker ni navajen na sistematično dolgotrajno delo. Pa tud: šola je včasih kriva. Pogosto se od otroka zahteva preveč in sicer zato, ker učitelj ali profesor ne zna v otroku zbuditi zanimanja za predmet, ali zato, ker s svojim netaktičnim ravnanjem izzove v njem odpor, ki se bo spet izrazil v pomanjkanju vo. lje za učenje. Iz vsega tega bi se na prvi pogled zdelo, da ni otrok nikoli kriv. Tega nikakor ne mislimo. V poštev pa smo vzeli le najslabše dijake, toda dijake, ki so ali bodo prinesli domov slabe ocene, kj pa za to niso le sami krivi. In teh je večina. Preden začnejo star. ši s pridigo in zmerjanjem, bi se morali najprej poglobiti v vse tri gornje probleme. Najprej bi si morali izprašati vest in šele nato se lotiti otroka. Ce so že med letom ali že prejšnja leta opazili, da o-trok ni za šolo, da je ali fizično ali intelektualno šibak, ali da ga šola sploh ne zanima, čemu ga silijo v šolo? Ce pa je otrok za šolo sposoben, če je nadarjen in f!zično razvit, naj starši proučijo svoj odnos do njega, razmere v šoli in dijakovi družbi in šele nato naj sklepajo. S palico, smo že rekli, ne bodo prišli nikamor. Z medsebojnim zaupanjem, dobro voljo od obeh strani in prav;m, odkritosrčnim razumevanjem se bodo najprej odkri. li vzroki neuspeha, nato pa še pot k izboljšanju. Za tiste redke dijake, ki so zares sami krivi, pa vsa naša dobra volja in dobra volja staršev ne bo zlahka pomagala, ker je pri teh treba iskati povsem oseben motiv neuspeha. Prejeli smo PRAVNIK. Glasilo za pravno teorijo In prakso. Izdaja Društvo pravnikov LRS, Ljubljana. Leto XIII., 1958. Števil, ka 1-2. timi ■•■niimiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiititiiiiiiimiiininiMitiiiiiiiiitiiHuiiiHMiiiniiiiiiiiiiiiii ... Ali znaš uporabljati parfum? Ciceron je sicer nekoliko pretiraval, v nečem pa je imel prav Bilo je v onih vročih dneh konec maja, ko je bilo tako zadušljivo vroče in vozila sem se v enem vozu tržaških fi-lobusov Običajna gneča, vročina pa nemogoča. Vse bi bilo še znosno, da rti bila v moji bližini neka ženska, od katere je prihajal tako močan neprijeten auh, da so se vsi oziral >n vsi od nje odmikali, koliko- se je pač v gneči dalo. Spomnila sem se, nu uraz-košno dobo» 17. in IS. stoletja, na dobo baroka in rokokoja, ko so sc moški in ženske plemiških družin obsipal' z dišavam , da bi prekrili smrad svoje umazanosti. Da. vprav ta vtis sem imela, kot ga :mam vsakokrat, ko srečam rensko (na srečo redkokdaj moškega), ki tako krepko diši, ali bolje smrdi, ker si verjetno iz bojazni do vode skuša s večjo dozo dišav prikriti neprijeten duh že sesedenega znoja. Cicerom je nekoč rekel, da zenska najprijetneje diši, če nima nobenega duha, to se pravi, te ne uporablja nobenih dišav. To je nekoliko pretirano, kajti ženske smo že take, da se rade odišavimo, vendar je treba pri tem paziti, ‘-ako to storimo. Zahtevati da bi ženska ne uporabljala dišav, bi bilo nekoliko preveč. Strežnica kratice Nefrete je že pred do-dobrimi pet tisoč leti zaba-,'fiila; »Med libijskimi dišavami sem opazila tudi dišavo, i*l čudovito diši. Ta dišava se l.rani v stekleničkah, ki imajo tako tenke stene, kot luski-t.a jajca, na zunanji strani so na posodice okrašene. Te stek-'eničke prihajajo s Krete. Upam, da se med prevozom bodo razbile*. Tudi Grki- nje in Grki sami so, razen v I brega okusa. In to ne glede špartanski dobi, uporabljali na spremembe letnih časov, dišave, prav tako tudi stare Rimljanke in Rimljani. Prej smo omenili barok in rokoko in zgodovina se v. tem smislu nadaljuje. Vsaka doba pa je imela in ima tudi v tem svoje spremembe, svojo modo. V začetku našega stoletja so bile v modi dišave iz cvetja, danes se kupujejo povečini «e-sence* in kolonjske vode. Tudi esence in kolonjske vode se povečini izdelujejo z dišavami iz cvetja ali dišečih rast. lin. Francosko mesto Grasse je glede tega znano. Nahaja se ob Sinji obali, kjer cvete cvetje, ki ima najbolj močan duh in mesto Grasse živi le od tega. v zadnjem času imamo celo »sintetične* dišave. So pa istega porekla. Preidimo sedaj na praktično plat. Pi e j smo omenili Cicero-nov rek izpred 2000 let, ko je rekel, da »lepo diši tista ženska, ki nima nobenega duha*. Ta Ciceronova ugotovitev velja še danes, toda v t oliko, da odišavljanje temelji na čistoči, kajti šele na duh, ki odraža Čistočo, bomo začele skladno dajati tudi dišave. Najprej moramo vedeti, kako kupimo dišavo, oziroma parfum. Ni dovolj, da parfum poduhamo v steklenički, ampak ga moramo kapljico zliti na roko in šele po dveh minutah poduhati. Ce nam parfum tudi tedaj zares ugaja, ga bomo kupile, sicer pa ne, kajti pogosto parfumi povsem drugače diše na koži kot v stekie-nički. Odveč bi bilo poudarjati, da parfum odraža tudi okus in značaj ženske. Zenska, ki ljubi močne dišave, prav gotovo nima posebno do- ker vemo, da se pozimi uporabljajo ene, poleti pa druge, blažje dišave. Močne in bolj izrazite dišave so znak ostrejšega značaja. Blažje, milejše dišave pa znak občutljivejšega značaja. Poleg tega naj velja železno pravilo, da dajemo parfum na kožo, ne pa na obleko. In tudi na kožo po možnosti s pršilnikom, ker le tedaj pride parfum do izraza. Kapljica parfuma lahko damo tudi za uhelj, v vratni izrez, v lase. Ce imamo bolj suho kožo, parfum prej izhlapi in se moramo pogosteje odišavljati. Toliko o par/umiranju nas novanje, kjer je vse tako zračno in kjer prijetno diši. Za zračnost služijo okna. Za prijeten duh najraje sveže cvetje. Samo ob sebi se razumi, da je temelj spet čistoča i» pogosto prezračevanje. VčasiM pa ni odveč tudi blag parfum. Ne mislimo tu na posebne dišave. V drogerijah dobimo vrsto preparatov za osveževanj« stanovanj. Obesiš ga v stranišče, v garderobo in povsod kjer se moraš boriti z morebitnim močnim duhom. Vte-kakor ne pretiravajmo. Včasih si pomagamo tudi • stekleničko, v kateri smo imele parfum. Namesto da bi ga vrgle stran,, jo odprto damo » vrečko in obesimo v omaro samih. Kaj pa naš dom? Zelo j med perilo in obleke. Tako prijetno je, če stopite v sta- I stanovanje bo gotovo prijetno. — Odprite usta) r- Zakaj?, Gorlško-beneški dnevnik Seja občinskega tdbon v Boriti Asfaltirali bodo križišče Ulic Formica, Cappella in Rafut Okrepili bodo javno razsvetljavo v UL V. Veneto V torek: zvečer je b’la seja gorišktga občinskega odbora, ha kateri so sprejeli sledeče iflriepe; izplačilo 2.8 milijona lir za saldo občinskih stroškov z volitvami — ta denar bo pozneje država povrnila; 9.5 milijona lir za okrepitev io preureditev centralne kurjave v šoli Clemente v Ulici leopardi (do tega stroška je prišlo, ker so šolskemu poslopju prizidal' še eno nadstropje), 1.5 milijona lir za asfaltiranje križišča Ulic Favetti, Formica, Cappella in Rafut (pozneje nameravajo asfaltirati vse še neasfaltirane ceste v tamkajšnjem okolišu); 826.000 lir za ureditev pokopališč v Standrežu, Pevmi in Slavnega pokopališča na Mirenski cesti (pretežni del denarja bodo uporabili za popravilo prvih dveh pokopališč). Del seje so odborniki po-»vetili javn razsvetljavi: sklenili so potrošiti 1.750 000 lir za nrmestitev 37 neonskih žarnic v Ul Vittorio Veneto; riclep bodo predložili v odobritev občinskemu svetu. Glede socialnega skrbstva pa so sklenili plačati civilni bolnišnici v Gorici štiri in pol milijona lir za bolniško oskrbo bo nikom za meseca januar in februar, nadaljnjega pol mi.ijona lir pa bodo plačali še za ostale bolniške stroške. Zaradi naraščajočega prometa na križišču Ul. Leoni in Paolo Diacono je odbor sklenil kupiti napravo ki bo z oddajanjem svetlobnih znamenj cpozerjala šoferje da je na tern mestu križišče S 1. julijem bodo odprii čitalnico v občinskem parku Enajstim učencem so odobrili štipendije po 20.000 lir ;z fonda ustanove «Matilde Covacig«. Na konci so določili program manifestacij ob odkritju spomenika Enricu Tatiju, ki bo prihodnjo nedeljo na Trgu C. Bsttisti. Veliko zadovoljstvo na izletu SPD v Zagrajem in pokrajinsko mejo. Strošek 90 milijonov lir. Nadaljnjih 50 milijonov lir pa bodo porabili za razširitev mosta nad reko Torre na 11 metrov. Ker je mogoče, da bo cesta Bračan, Dolenje, Mernik prevzela pokrajinska uprava, je pokrajinska uprava sklenila pripraviti načrt za razširitev te ceste, za katero bo verjetno prispevala država 120 milijonov lir. Odborniki so dalje odobrili 85.000 lir za dokončno ureditev razsvetljave v Lanterni d’oro na gradu. Ker namerava pokrajinska uprava preurediti lokal, da bi postal čim-prijetnejši predvsem v zimskih mesecih, ko ga bodo ponovno odprli, so pooblastili tehnični urad, naj pripravi načrt za postopno izvedbo predvidenih del. Odv. Culot je sporočil odbornikom, da so 13. junija na dražbi zaupal; pleskarskemu podjetju Luigi Pellican iz Za-graja pleskanje pokrajinske palače. Pellican je vzklicno ceno 1.266.500 znižal za 11 odstotkov. Gradbenemu podjetju BTuno Perco iz Gorice pa so oddali dela za ureditev dveh stropov zavoda Duca d’Aosta v Gradiški, ker je vzklicno ceno 1.800.000 znižal za 5.50 odstotka. Odbornik dr. Polesi je poročal o ukrepih, ki jih je sprejela pokrajina, da bi se v Gorici odprl industrijsko-teh-nični inštitut. Predvideva se, da bodo s poukom v novem inštitutu pričel; že v prihodnjem šolskem letu. Oživite v prosvetne v Gorici in okoliških vaseh Navezati bi morali tesoejše stike in sodelovati s prosvetnimi društvi, orkestri in zbori oa Tržoškem Prosvetno delo, ki je ponovno zaživelo na Goriškem po drugi svetovni vojni, je pričelo v zadnjih letih polagoma pešati, tako v Gorici sami kot na podeželju. Vzroke za to uvadanje prosvetne dejavnost'. je bilo treba iskati bodisi v pomanjkanju dobrih pevovodij in režiserjev bodisi, ker je kazalo, da mladina ne čuti veg takih potreb prosvetnega udejstvovanja, kot so ga čutili starejši ljudje. V zadnjih letih je vladalo na Goriškem precejšnje mrtvilo, tu pa tam je bilo čutiti glas o kaki prosvetni prireditvi ali športnem srečanju Aka-demsko-srednješolskega kluba •Simon Gregorčič», o nastopih mladinske skupine v Sovo d-nj ah, o koncertih v tržaškem in koprskem radiu, ki so jih imeli pevski zbori. Po zaključiti« tržaškega vprašanja in po dolgem pri- m Gojenci Dijaškega doma so prikazali burko v dveh dejanjih Dragotina Ketteja ■Naši dijakii. •IIIIIIIJIItllllllllllMHHMMIIMIIIMIMIIIIIfimfIMMIIIIIIIIIMIIIMINMIIIIMMMIIIIIMIIttlllllllltIMMINUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIMIIIItMmillllllMIlimiM Pismo iz novogoriškega okraja Mladina pred izbiro poklica Poln avtobus Goričanov ter ljubiteljev prirode iz okoliških v.isi je v nedeljo obiskal nekatere najbolj znane turistične kraje v Soški dolini. U-godno vreme je zelo prijetno vplivajo n» razpoloženje izletnikov ki so se v tako velikem številu odzvali vabilu SPD. Najprej so se ustavili v Mengorali, od tam pa so nadaljeval pot h grobu Simona Gregorčiča v Sv. Lovrenc, pred cr0bom so se spomnili «goriškega slavčka«; njemu na čast « . prebrali neko njegovo pesem, obenem pa so se spomnit' tudi njegovega življenjskega boja za umetnost .'n pravice našega naroda. Po kosilu v hotelu «Krn» v Tolminu so popoldne obiskali tolminska Korita, kjer so si izletnik ogledali Hudičev most m Dantejevo jamo. Na novratšu so se ustavili še v Mostu r.a Soči, kjer so občudovali čudovito oarvo Soče, ki tvor pred jezom veliko u-metno jezero. P ed povratkom ja bila še obvezna postaja v Novi Gorici. Udeleženci 'zleta so se vrnili »Židane« Volje, saj so imeli vseskozi lepo »reme. Gostovanja SNG v Doberdobu SN j iz Vrsta bo prihodnje dn po vzgiedu gostovanj v SovodUjah in na Oslavju gostovalo tud' v Doberdobu. Nastopile bo s tremi igrami, ki iih je občinstvo na Goriškem zelo .epo sprejelo. 25. ji niji bo ob 20,30 nastopilo « komedijo «Topcze»; 28. junija ob 20.30 s komedijo »Naši hubi otroch, e * 29. juniji ob 20. uri pa s priljubljen)' otrsško igro zRdeč i kapica«. Vabimo Kraševce, da izkoristijo tako ifcpo priliko ki se jim nudi iiu si ogledajo vse igre, -.b katerih a* boao razvedrili i Seja pokrajinskega odbora Razširili bodo cesto proti Gradiški V torek zvečer je bila pod predsedstvom odv. Culota seja [^krajinskega odbora. Odborniki so se posvetili predvsem preureditvi pokrajinske ceste, ki pelje proti Cervinja. nu. Razširili bodo oVinek pri Farri • 'in razširili cesto ie FBrre do Gradiške od sedanjih 7 na 11 m. Strošek bo znašal 75 milijonov lir. Razširili dobo od 7 na 11 m 6,5 km pokrajinske ceste med Iker so tisti fantje in dekleta, Le slaba petina mladine ostaja na kmetih • Pomoč šole in poklicne posvetovalnice pri usmerjanju mladine v poklice Jutri se bodo zaprla šolska vrata. V učilnicah, ki so bile po središčih prepolne, bo do začetka septembra zavladal mir, ni gr bodo na mnogih šolah motili le pleskarj. in mizarji r popravili. Večina učencev in dijakov se bo poslovila od svojih u. "iteljev in profesorjev le za slabe tri mesece z «Na svidenje pr hpdnje leto!«. Tisti, ki 10 se pridno učili, posebno zdravstven? šibki otroci bodo .ned počitnicami odšli v kolonije v planine in k morju, taborniki pa se pripravljajo ria taborjenja. Iz goriškega o-kraja bo letos odšlo v kolonije in na taborjenja blizu tisoč šolskih in predšolskih o-trok, med njimi 300 otrok padlih borcev v NOV. Letovali bodo na otoku Krku — v Malinski, v Valdoltri v Kobaridu na Predmeji, v Omiš-jju, ob Nadiži in Krki. Blizu 1700 šoloobveznih o-trok v okiaju pa bo jutri zaključili obvezno šolanje in nižjo gimnazijo. Ti ne bodo stisnil’ ob ,-lovesu roke svojim vzgojiteljem z besedo «Na svidenje!«, kajti ti ne bodo imeli več tako brezskrbnih počitnic Ti dečki in deklice so se-aaj pred pomembno prelomnico v življenju, pred izbiro poklica Ako bo odločitev pravilna, bodo v življenju srečni m zadovoljni, ob slabi izbiri pa za vse življenje nesrečni. Poklic se ne izDira od danes do jutr. Zato mladim ljudem pomaga pri njihovi nadaljnji usmeritvi tudi šola. /si ucenci na Goriškem že nekaj let, pred koncem zaključnega letnika šolanja, odgovorijo na anketna vprašanja. da se ugotovi, kam ta mladina žeti. Iz letošnjih anketnih -dgrvorov je moč ugotoviti, da bo okrog 300 slaba petina učencev, ki leto? konča obv.-zne šolanje, ostala doma na kmetih, vsi ostali pa bodo nadaljevali študij, se vključili v uk, da pridejo do poklica ali pa se že kmalu /•posul’ kdt nekvalificirani delavč? Na to mislijo predvsem tisti, ki niso dovršili osnega jazreua osnovne šole a- 11 nižji- gimnazije in dosegli predizDbrazbe, ki je pogoj za skleniti v vajenskih Učnih pogodb. Mn >g. mladi ljudje prihajalo na poklicho posvetovalnico — ustanovo pri okrajn posre. :’ovahi'ii za delo, Jci je Oprem-jena r mnogimi pripomočki n »parati, s katerimi poMic-n' psinolog ugotavlja sposobnost i r. nagnjenje kandidata za neki poklic fn mu na podlagi ugotovitev svetuje. Posveti /aln.ca te v Novi Gorici vse bolj uveljavlja, zlasti, ki so se zatekli po nasvet v posvetovalnico že pred nekaj 'eii, vsi zadovoljni z izbranim 'joklic“m. Razveseljivo je, da že sami "tarši. ki sc pogosto nezaupni do novosti, v vedno večjem števil’’ pošiljajo svoje otroke v poklicno posvetovalnico na preizkušnjo, da bi si tako izbrali res najbolj ustrezajoč poklic. Kot že rečeno, posvečajo precejšnjo skrb izbiri poklica tudi na mnogih šolah, pe pa še na vseh. Učitelji in profesorji seznanjajo mladino s prednostmi in nevšečnostmi, .. katerimi se človek sreča v poklicu Ob pomoči vodstev podjetij omogočajo mladini tudi izlete, da si ogleda razne tovarn* in proizvodni proces, 'ako da mladina, še preden se odloči zp. poklic, vsaj bežno sp /zna delo raznih strok. Za katere poklice se mladina odloča■> Fantje se zlasti radi odl-čajo za mizarje, kar je gotovo v zvezi z mizarsko tradicijo Solkana. Se večje pa je zanimanje za mehanične poklice, pa tudi v gradbeništvo je zadnja leta noljši priliv mladine. Le redki pa se odločijo za kolarje, kovače, čev-'jarje in še za nekatere druge poklice, ki na Goriškem, zaradi premajhnega dotoka mladine izumirajo. In kakor sicer čudn- zveni, tud' za tr-■lovski poklic, posebne med fanti, m posebnega zanimanja. Z zaposlitvijo fantov v raz--iih poklicih ne bo posebnih težav. Mnogo teže pa bo najti primerno zaposlitev dekletom, ker n« Goriškem še ni obrtnih in industrijskih obratov. v katerih bi lahke zaposlili večje število žensk V ta namen so v teku priprave za ustanov tev konfekcijske tovarne v Novi Gorici. Razmiš-jajo pa tudi o ustanovitvi odmin-itrativne šole, ki bi dajala potrebni kader za administracijo podjetij in ljudskih rdborov. J. J. «» . Za nekatere je že za druge pa šele bo KONEC ŠOLSKEGA LETA Včeraj je bilo v Gorici izredno živahno: dijaki srednjih šol so zaključili šolsko leto. Veselje jim je pretreslo sleherno vlaken: pustili so za omarami šolske knjige in torbe in še poslcdnjikrat v tem šolskem letu obiskali šolsko poslopje, ki so ga bili, kakor sami pravijo, že siti. Letos se je šolsko leto precej podaljšalo. Nekaj zaradi volitev, ki so odnesle nekaj učnih dni, predvsem pa zaradi azijske influence, zaradi katere so bile šole zaprte. Nižje srednje šole in osnov, ne šole bodo zaključile s pou. kom prihodnji teden. «»----- IZ SOVODENJ V nedeljo proslava 50-letnice posojilnice V nedeljo 22. junija bo za 50. obletnico ustanovitve so-vodenjske posojilnice in hranilnice priložnostna prireditev s katero bodo Sovodenj-ci proslavili ta važni dogodek. Na vrtu prj gostilni Vuk bo kulturna prireditev, na kateri bo nastopil domači fantovski pevski zbor pod vodstvom pevovodje Dorija Klavčiča ter tamburaši PD «Rade Pregare« iz Rojana v Trstu. Pričetek ob 18. uri. Vabljeni! • «»---- IZ STANDREZA 27. julija k izviru Soče V nedeljo 27. julija organizirajo Standrešci enodnevni avtobusni izlet k izviru Soče. Izletniki bodo na poti k izvi-iu ob skali tudi nekatere najvažnejše turistične kraje v Soški dolini. Vpisovanje pri Slavi Markočičevi in pri Ta-baju. «»----- Nesreča delavca v SAFOG V bolnišnici Brigata Pavia so obvezali prst leve roke delavcu v SAFOG 32-letnemu Romanu Marangonu iz Kapri-ve. Marangon je ob 14.30 prevažal železne bloke, ki so mu stisnili prst in z njega odgrnil; kožo. Zdravil se bo nekaj dni. «»----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvisjo temperaturo 25,8 stopinje ob 1330 uri, najnižjo pa 11,2 stopinje ob 5. uri. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Deset tisoč spalnih sob«, D. Martin, ci-nemascope v barvah. VITTORIA. 17.15:" »Senca na oknu«, B. Barrett, J. Bary-more. CENTRALE. 17.00: «Na nebu je stezica...«, C. Villa. MODERNO. 17.00: »Ladja nasilja«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje vse dan in ponoči lekarna D'Udime, Ul. Rabatta 18, tel. 2124, čakovanju potrebnih dovoljenj iz Rima je prišlo gostovat na Goriško Slovensko narodno gledališče iz Trsta. Pričele so se redne predstave v goriški Prosvetni dvorani, kjer se je po dveh letih ustvarila že precej stalna publika, nekaj predstav je bilo tudi na podeželju. v Standrežu in v Doberdobu. Letošnjo poletno sezono pa bo SNG zaključilo z nastopi po slovenskih vaseh na Goriškem. Dva taka nastopa sta bila v Sovodnjah, dva na Oslavju, pripravljajo se tri je nastopi v Doberdobu in kot se zdi, bomo imeli prililoo videti odlične tržaške igralce tudj ti Standrežu. Ne moremo trditi, da so se gledalci trli k predstavam, vendar moramo pomisliti na dejstvo, da so bile te vasi dolga leta brez vsakršne predstave in da je treba podeželsko publiko šele vzgojiti. Zaradi tega upamo, da bo Slovensko narodno gledališče nadaljevalo s predstavami po naših vaseh. Kar nas je najbolj razveselilo, pa je bila prebuditev prosvetnega delovanja med našimi ljudmi, posebno med mladino. Ze nekajkrat je letos nastopil odlični doberdob-ski pevski zobr, v Sovodnjah se je sestavila dramska skupina, ki je Se nekajkrat z uspehom nastopila, to nedeljo bo v Sovodnjah kulturna prireditev, na kateri bo nastopil sovodenjski pevski zbor skupno s tamburaškim zborom s Tržaškega, čez mesec dni bo prosvetna prireditev ob Doberdobskem jezeru. Tudi v nekaterih drugih krajih delujejo pevski zbori, v Standrežu so izvedli odličen občni zbor prosvetnega društva, na katerem so položili temelje za nadaljnje delo. Naši ljudje so torej ponovno občutili potrebo po prosvetnem delovanju. Razumemo, da so danes potrebe različne, kot so bile pred leti, da občuti današnja mladina danes precejšnji tuji vpliv. So pa nekatere oblike prosvetnega delovanja, ki ne zastarijo. Sovodenjski dramski igralci so že nastopili z uspehom v Sovodnjah, v Gorici in v Kostanjevici na Krasu. Zakaj ne nastopijo tudi v Doberdobu, Standrežu ali v kateri drugi slovenski vasi? Zveza slovenskih prosvetnih društev bi morala posredovati med raznimi pevskimi zbori, da bi priredili skupne nastope, danes v eni, jutri v drugi vasi. Treba bi bilo izmenjavati naše prosvetne skupine s tržaškimi. Na Tržaškem delujejo tamburaški zbori, folklorne skupine in tudi orkestri, ki so že navdušili občinstvo z Avsenikovimi polkami, Te skupine bi morale priti od časa do časa na goričko podeželje. V Gorici je dve leti uspešno delovala dijaška folklorna skupina (v Sovodnjah eno leto); potrebno bi jo bilo oživiti. Ljudje so se tore) prebudili. Pred seboj imamo številne možnosti. Izkoristimo jih torej, kolikor je seveda v naši moči. Kulturne prireditve, izmenjave s tržaškimi tovariši, predavanja, izleti, športna tekmovanja, vse to so razne oblike prosvetnega delovanja, ki se dajo le z malo dobre volje izvesti. Protest Združenja stanovanjskih upravičencev Združenje stanovanjskih u-pravičencev sporoča, da se je seznanilo s sklepom pokrajinskega sveta, s katerim je formalno protestiral proti ukrepu prefekture o izpraznitvi silosa ter e namestitvi izseljen.li posameznih oseb v skupnih bivališčih. Združenje se pridružuje protestom prizadetih, ki so se obrnili tudi nanj, ter protestu pokrajinskega sveta. Nekatere družine, ki so v hotelih in nekaterih občinskih zavetiščih, so opozorile Združenje stanovanjskih upravičencev, da so jim nekateri občinski uslužbenci po ukazu občinskega komisarja sporočili, da jih bodo preselili v stare hiše, last občine, v katerih ni niti higienskih naprav in ki jih nameravajo v kratkem porušiti. Doslej je veljal kriterij, da so vse družine, ki imajo pogoje za vselitev v ljudske hiše in k; so dalj časa prebivale v občinskih zavetiščih, premestili v normalna ljudska stanovanja. Združenje stanovanjskih upravičencev zahteva, naj prefekturni komisar na občini odkrito pove, ali js izdal omenjene ukaze ter naj tudi pojasni vzroke. Poleg tega pa naj tudi izjavi, da se bo tudi v bodočnosti ravnal po dosedanjih kriterijih dodeljevanja stanovanj družinam, ki prebivajo v skupnih stanovanjih, kot se je dogajalo v preteklosti. VPRAŠANJA IN ODGOVORI «Hladna trajna> VPR \SANJE: Zanima me kakšen proces se dogaja v la-,u pri ’ako zvani «hladni trajni« in ali je ta način ko-dranja za lase škodljiv? ODGOVOR: Hladna trajna ‘esto ji iz dveh faz. V prui lazi, ki traja 15 do 30 minut, e poa vplivom posebne tekočine zdrobi notranja struktura lasu, tako da ta postane popolnoma mehak. V naslednji faz-, ki traja manj časa. deluje na las iz kislin sestavljena tekočina, ki vrne lasu prvotne, strukturo. Ker je v tej fazi las tesno navit, bo ostal skodran tudi pozneje. Seveda posega ta način kodra-nja las precej energično v samo sestavo lasu in je zato potrebna velika natančnost pri delu. Glede škodljivosti takega kod*anja je še težko govorit', ker se šele relativno •nalo časa uporablja. Izgleda, la ne škodi močnim lasem; zlasti za tanke lase pa ni pri-poročlj'vo prepogosto kodra-n je, zlasti če koncev las, ki so že bili pod vplivom preparata niso prej porezali Ni še ugotovljeno, če. «hladna trajna« povzroča prhljaj. Pri- j z mešanico rumenjaka in limoninega soka. Zobje se ji majejo VPRAŠANJE: Citala sem, da je neka pevka, ki je bila i.a ten da zaradi majavosti zgubi vse zobe, dobila v Ljubljani tekočino, pod vplivom katere so se ji zobje ponovno utrdili. Zanima me, če res obstaja taka tekočina, ker se sama nahajam v podobnih težavah ODGOVOR: Tekočino o kateri ste slišali, prodajajo v klovemit pod nazivom vPara-gin T.» Sestavljena je iz ekstrakta raznih domačih ze-’ šč. Uporablja se za masiranje dlesni in ima lahno antiseptično delovanje (preprečuje vnetja), obenem se učvr-ščuje dlesen Zal, vas pa motamo razočarati glede čudo-delneg t učinka tega zdravila -Jolezen o kateri govorite, je zelo komplicirana. Prizadeta te vsa okolica zoba; dlesen, zobna vrečica, in okolišna kost. Oblike, v katerih nasto-na so različne in številni so vzroki. ki jo povzročajo. Zdravljenje sestoji seveda predvsem v odstranjenju vzro- noročajo po trajni umiti lase j kov, ker pa imamo mnogo-MiHMiiiiiiiHuiiHitiiiiiiiiMmiiiiniiiiiiiiiiimMiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiHiirmiiiiM Z obiska na tržaškem velesejmu Kolektivni razstavi lesa Jugoslavije in Avstrije Medtem ko Jugoslovani pripravljajo odprtin pregleden razstavni prostor, so Avstrijci postavili zaprt paviljon poln dekoracijskih efektov V posebnem paviljonu na ne stole, športne artikle in tržaškem velesejmu bo tudi, številne druge lesne izdelke. letos razstava lesa in lesnih izdelkov. Poleg številnih italijanskih podjetij, ki bodo prikazala v glavnem razne obrtniške in industrijske lesne izdelke, bosta tu razstavljali tudi Jugoslavija in Avstrija, pomembna izvoznika Jasa, katerega dobršen del gre prav skozi tržaško pristanišče. Lesno razstavo jugoslovanskih podjetij je tudi leto« projektiral inž. arh. Stevan Planič, organizacija razstave pa je poverjena podjetju «Ex-port drvo« iz Zagreba, ki ga na velesejmu predstavlja Ivo Vuletin. Na razstavi so letos zastopana slovenska, hrvaška in bosanska izvozna podjetja, in sicer «Export drvo«, »Slovenija les«, «Lesnina», »Lignum Koopa in »Sipat« iz Sarajeva, ki se letos prvič u-deležuje tržaškega velesejma. Značilnost letošnje jugoslovanske razstave lesa in lesnih izdelkov je predvsem v tem, da bodo prikazali minimalno količino mehkega smrekovega lesa (lani smo videli mnogo trdega bukovega in hrastovega rezanega lesa), zato pa bo toliko večji .poudarek na dokončnih izdelkih. Ti naj v malem prikažejo možnost jugoslovanske lesne industrije, ki gre od parketov, furnirja im vezanih plošč pa do najluksuznej-ših izdelkov iz najrazličnejših vrst lesa. Tako bomo letos na primer videli spalnice, ki jih jugoslovanska podjetja že izvažajo v Nemčijo, potem luksuzno delovno sobo, kakršne že v velikem številu izvažajo v Belgijo, povprečno jedilnico, več garnitur za opremo sprejemnic in delovnih sob (fotelji in mizice), razne vrste stolov in polic, otroške igrače in opremo za otroške sobe, vrtne garniture, ležal- Poudarimo naj, da se vsi razstavljen. predmeti že izvažajo v najrazličnejše evropske in izvenevropske države. Jugoslovanska lesna razstava bo zavzela ves prostor ob desni steni lesnega paviljona in bo razdeljena na posamezne oddelke. V teh oddelkih ne bodo razstavljala iposamezma podjetja, temveč bodo artikli ene vrste (na primer stoli) združeni na e-nem prostoru, kar bo obis-skovalcem omogočilo, da si bodo lahko takoj ustvarili jasno sliko o celotnem izboru določene vrste artikla. Tako bomo videli takoj na začetku razstavnega prostora sobne opreme (garniture, spalnica, jedilnica in delovna soba ki bo istočasno služila tudi za informacijsko pisarno), nato pa bodo sledili oddelki, v katerih bodo razstavljeni razni drugi izdelki lesne industrije, med njimi vrtne garniture, športni artikli itd. Dekoracija tega razstavnega prostore bo prilagojena okolju, ka- pomeni, da bo-oo na primer spalnico in jedilnico opremili s preprogam* in zavesami, oddelek, kjer bodo prikazane vrtne garniture, bo predstavljal vrt, vse pa bo osvetljeno z močnimi fluorescenčnimi lučmi ter številnimi foto-g rafijami. Končno naj še omenimo, d« je bil za lesne izdelke letos določen nekoliko večji kontingent kot lani, kar bo o-•nogočilo seveda temu primemo večje kupčije. Prav nasproti jugoslovanskega razstavnega prostora, in sicer v središču lesnega paviljona, stoji že skoraj dokončan avstrijski paviljon. Gre za zaključeno in zaprto celoto, ki je osnovana predvsem na dekoraciji. Tu vidi- mo številne fotografije, ki prikazujejo gozdove obdelavo in transport lesa, vmes pa so napisi, ki obiskovalce o-pozarjajo, da je les osnova gradbeništva in da je les vedno moderen. Vidimo tudi nekaj starih lesnih izdelkov, med njimi starinsko orodje za obdeiavo lesa, ki se ostro odraža od modernih žag in drugih strojev, ki jih danes uporabljajo v lesni industriji. Zanimanje obiskovalcev bo prav gotovo pritegnil starinski bicikelj, ki je z razliko od ostalih, napravljen ves iz lesr. Vso razstavo pa prepletajo živobarvne dekorativne plo-rfcve n luči med katerimi je videti izdelke avstrijske lesne industrije. Zaenkrat smo videli predvsem razne vrste furnirja, lesa za obdelavo, okenske okvirje in oknice, najrazličnejša vrsta, parkete, leseno stopnišče, stole in druge ar-rikle, ki jih Avstrija ponuja za izvoz. Razlika med jugoslovansko :n av.trijsko razstavo v le-'nem paviljonu je očitna: medte.r. ko bo jugoslovanski razstavni prostor odprt in pregleien, tako da obiskovalec lahko v trenutku dojame vse, ktr mu nudi pregledne slike. Razlika je tudi v tem, fa so jugoslovanski projektanti dali poudarek predvsem na azstavijen* predmete, medtem ko so Avstrijci upoštevali‘predvsem dekoracijo, v kateri pa se razstavljeni predmeti izgubijo. Les je sicer, da do otvoritve velesejma manjka še nekaj dni in niso izključene kakšne spremembe, vendar te ne morejo bistveno vplivat na vtis, ki ga obiskovalec dobi v lesnem paviljonu. Vsekakor pa lahko že da-.es reicmo, da bosta jugoslovanski in avstrijski razstavili v lesnem paviljonu vzbu-'ala največjo pozornost občinstva k.rat opravka s prirojeno manjvrednostjo okoliinega tkiva zoba, ni vedno uspešno. Priporočamo Vam, da poiščete pon.oč pri zobozdravniku. Skrbno pazite na ustno higieno Koristilo Vam bo, če boste dvakrat dnevno po 5 do '0 minut masirali dlesen, lahko z nepretrdo zobno ščetko, prstom, ali pa z limonovo lupino. Ce si boste preskrbeli prej omenjeno zdravilo, ga kanite nekaj kapljic na zobno ščetko in z njo masirajte. Pripor; čljiva je vitaminska m hormonska terapija, ki pa m* ra biti izvršena pod zdravnic ško ontrolo VPRAŠANJE: Pred nekaj dnevi mi je prijateljica razlagala, da so možni pri ženski vsi znaki nosečnosti, ne da bi ženska v resnici pričakovala otroka. Zanima me, če je t° res možno? ODGOVOR: Predvsem mo- tamo poudariti, da so taki primeri silno redki. So pa večkrat omenjeni v medicinski i'-leratu-'-, primeri, da je ženska imela vse znake praoil-e.o potekajoče nosečnosti, da -o ti znaki zavedli babico in ■’elo zdravnika, tudi do P°" todnih popadkov je prišlo in šele, po so žensko z vso brzi-no pripeljal•' v bolnico so u-gotovih pravilno diagnozo. Navadno so to starejše ženske, ki že dolgo leta zaman želijo otroka. Ta njihova žel)a> zlasti pri psiholabilnih tipih, je lahke tako močna, da sproži v ti lesu ves proces sprememb, ki se normalno dogajajo pri nosečnici. Čeprav to izgleda neverjetno, ne smemo pozabiti, du moderna medicina polaga vedno več važnosti vplivu živčnega sistema, zlasti vegetativnega živčevja na človeški organizem. Pomislimo samo na razvoj psihoterapije in njen vedno večji pomen v splošnem zdravilstvu. dr. S. M. HOROSKOP ZA DANES___ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zadovoljstvo in blagostanje. Prineslo vam ga bo nepričakovano sporočilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Z* današnji dan se fizično in duševno dobro pripravite, ker do terjal velikih naporov. DVOJČKI (od 21. 5. do 22-6.) Z zdravjem bo dobro. Le še nekaj ur imate na razpola-go za to, da postavite temelje trajnejšim uspehom. RAK (od 23. 6. do 22. 7J Brezuspešno se boste boril' proti nasprotniku, ki ;ma boljše položaje, kot so vaši. LEV (od 23. 7. do 22. «•> Možni gospodarski uspehi, intuicija vam bo pomagala, d* prebredete neke težave. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Na boljšem boste od vašega tekmeca, pa čeprav je on Pre" pričan, da vas bo ugnal. Pre' vidnost z ženskami, oz. z moškimi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23-10.) Ne obljubljajte ničesar, ko veste, da obljub ne boste mogli držati. Prot; večeru bodite pozorni na svojo okolio°- ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Brez skrbi, vse se bo razvilo, kot sami pričakujete. strelec ' ■ •' -ji .»j* P*VIWOW 4*^ r’ : tem kj ■Sv-vti*- Tak bo letos videti tržaški velesejem. Slika ne nudi sicer povsem točne podobe, ker velesejem 4ele urejajo, vendar lahko iz nje razberemo osnovno razdelitev raznih razstav: V paviljonu «A» bodo razstavili najrazličnejše naprave za potrebe gospodinjstev, hotelskih in drugih i0*1** skih obratov, ter opremo za urade. V naslednjem paviljonu «B» bo mednarodna razstava lesa, kjer bo kot običajno zlasti pomembna udeležba Jugoslavije in Avstrije. V gastronomskem parku, ki Je letos razširjen, bodo stojnice za pijačo In Jedačo. Ta del velesejma so povsem P1*" uredili in Je tu zgradilo podjetje iStocks nov paviljon. Sledi »Palača narodova, katera na naši sliki razumljivo ni videti, ker Je bila posneta s terase te palače. Na levi strani je nov velik paviljon s snežno-belo streho, v katerem bodo razstavljeni mehanični izdelki in električni m*' terial. Ta paviljon je začasen In nameravajo na tem mestu zgraditi večnadstropni paviljon. Na prostoru pred velesejmom, ki bo tudi povsem na novo urejen* pa bo razstava zgodovine italijanskega letalstva in razstava ZDA posvečena medplanetarnim poletom. Socializem in mir Kvalitetni skok v oboroževanju, ki mu je priča naš rod, je prinesel v mednarodni položaj nov element. Na obzorju človeške zgodovine se je pojavila nova pošast, kakršne človeštvo ni poznalo. Najuglednejši znanstveniki govore o možnosti uničenja človeškega rodu, vsi pametni ljudje pa o verjetnosti takšnih uničevanj in pustošenj, kakršna si človek komaj lahko predstavlja. Vse človeštvo je prevzel strah pred katastrofo, v kateri bi trpelo na sto in sto milijonov človeških bitij in v katerih bi se najbolj razvite, pa druge dežele, spremenile v razvaline. Takšna — kvalitetno nova — nevarnost za človeštvo neogibno nalaga tistim silam, katerih pogled je usmerjen v prihodnost, obveznost, da znova prouče nekatera svoja gledišča o gibanju zgodovine v naših časih in da jo vskladijo s tem novim momentom. Prvi dve svetovni vojni sta globoko pretresli mednarodno skupnost. Ena izmed posle-dio tega potresa je bila, da so protislovja, ki so takrat razjedala mednarodno skupnost, prišla še bolj do izraza, posledica tega pa je bila, da so sledila letom vojskovanja leta sprememb naprednega značaja v skokih. Prvi svetovni vojni je sledila zmaga prve socialistične revolucije v zgodovini — revolucije v Rusiji ter razpad Avstro -Ogrske in Otomanskega cesarstva. Drugi svetovni vojni so sledile uspešni socialistični revoluciji v Jugoslaviji in Kitajski ter zmage narodnoosvobodilnih gibanj ter razširitev področij socialističnih odnosov v vrsti evropskih dežel, kakor tudi dežel Južne Azije, s čimer se je začel razpad kolonialnega sistema. Kakšne družbene posledice lahko pričakujemo od morebitne tretje svetovne vojne? Po mojem mnenju je treba iskati odgovor na to vprašanje v naslednji smeri. Svetovni vojni, kakršna je zdaj možna in kakršna nam zdaj grozi, ne bi sledile samo strašno trpljenje in tegobe, marveč tudi uničenje tistih gospodarskih pogojev, na katerih sloni; sedanja stopnja družbenega razvoja. Zato bi vojna pomenila potisniti človeški razvoj nazaj, in sicer v svetovnem obsegu. Socialistične družbene sile so nosilec in glavni zagovornik človeškega napredka. Njihova zgodovinska vloga se zato zrcali tudi v tem, da najjasneje in najgloblje čuti odgovornost za usodo človeštva. V občutku te odgovor nosti in v dejanjih, ki jih ta odgovornost nalaga, se kaže njihova napredna zgodovinska vloga. Ker človeštvu kot celiti grozi »atomska smrt* kot največja nevarnost, ‘je nafavno, ! H d* je glavna naloga sil socializma v mednarodnih stikih — preprečiti to nevarnost. Drugače povedano; odvrnitev glavne nevarnosti s poti človeštva v lepšo prihodnost je glavna naloga tistih sil, ki naj povedejo ljudi v to lepšo prihodnost. Izpolnitev te velike zgodovinske naloge ne bi pomenila preprečiti katastrofo in' nazadovanje človeškega razvoja, marveč bi to hkrati v o-čeh vsega človeštva potrdilo pozitivno zgodovinsko vlogo socialističnih sil ter s tem prispevalo k razvoju in zmagi socializma v svetovnem obsegu v zdaj največji možni meri. Zato je onemogočenje a-tomske vojne zgodovinska naloga, na katero morajo socialistične sile na področju mednarodnih stikov osredo-' točiti vse svoje napore. V tem smislu je uboj za mir in premagovanje vseh ovir na poti k njegovi ohranitvi ..'. v sodobnih pogojih glavna vsebina boja za socializem na področju mednarodnih stikov«. (Komunist, dne 29. maja 1958; podčrtal A. B.) Ce hočemo to nalogo izpolniti, moramo biti prepričani, da jo je moč izpolniti. Res je, da naraščanja sil napredka, naraščanja sil socializma, v današnjem svetu ne spremlja avtomatično tudi. zmanjševanje mednarodne napetosti in zmanjšanje vojne nevarnosti. V zgodovini ni nič avtomatično. Zakoni zgodovine se uresničujejo prek zavestne človeške dejavnosti. Mehanizem; objektivni pogoji — človeška zavest — zavestna in premišljena dejavnost pa ima svoje lastne za-korie, po katerih se razlikuje od mehanizma, ki ga človeške roke narede iz železa in jekla. Zamotanost sedanjega mednarodnega položaja in bližajoči se vplivi mnogih raznolikih družbenih sil v narodnem in mednarodnem obsegu povzročajo nejasnosti in zbeganosti v zavesti naprednih pa tudi socialističnih sil. Dejstvo, da se tekmovanje v oboroževanju nadaljuje, poraja v takšnem položaju tudi določene dvome o tem, da bi katastrofo lahko prepre- MukaiiiMlMiiHiiiimMiitmiiiiiiiiiimiiiiiiMii Pri 18 mesecih že povzročil policijski prekršek ACQUI TERME, 18. — Mau rizio Pešce ima sicer šele 18 mesecev, vendar ima že na vesti policijski prekršek, za katerega je moral njegov oče plačati globo. Otrok je ostal za hip sam v avtomobilu in je v tem času pritisnil na iclakson. Ko je začelo trobiti mu je tako ugajalo, da ročice ni odmaknil od klaksona. Ko je pritekel oče, je že našel stražnika, ki mu je pomolil listek za globo. čili. Nekaterim se zdi* katastrofa celo neizbežna. Njihova logika je preprosta; sile socializma napredujejo in v svetovnem obsegu zmagujejo in zato od sil, ki so socializmu sovražne, ni moč pričakovati, da bodo s prekrižanimi rokami čakale do konca, kako se bo njihova sedanja «po-litika sile« jasno pokazala za neustrezno, da obrne kolo zgodovine naaaj; socializmu sovražne sile bodo segle po zadnjem sredstvu. Takšna shematična logika sprejema dosedanje gibanje mednarodnih političnih stikov kot nekaj, česar niso ustvarili ljudje, marveč višje sile, in kar je zato nespremenljivo. ((Kapitalizem prinaša vojne, kakor prinašajo oblaki neurja«. Ta pesniška formula se spreminja v odsev nemoči pred »usodo«. Spreminja se v opravičevanje kapitulacije pred težavami na poti miroljubnih, predvsem socialističnih sil v boju za mir. Spreminja se v opravičevanje politike, ki ne išče izhoda iz sedanjega mednarodnega položaja v smeri ustvarjanja pogojev za trajni mir. Zakoni gibanja sodobne družbe, ki jih je odkril Marx, vodijo to gibanje iz kapitalizma v socializem. Konkretna pota tega gibanja pa so odvisna od mnogih einiteljev, od razmerja med silami v raznih deželah in delih sveta v posameznih farah tega gibanja. Zgodovinsko naključje je torej, da je šlo gibanje zgodovine v času prehoda iz e-ne družbene ureditve v drugo skozi svetovno vojno, v kateri so bile dežele s socialističnim družbenim redom in dežele s kapitalističnim družbenim redom zaveznice in da so nekatere izmed njih kmalu potem ustanovile nasprotne vojaške bloke. Dva vojaška bloka in tekmovanje v oboroževanju med njima, to je zdaj najneposred-nejši vir vojne nevarnosti. Zato je opustitev tekmovanja v oboroževanju med blokoma najbolj bistvena naloga miroljubnih sil. Napori v tej smeri, prizadevanja, da bi dosegli sporazum o opustitvi a-tomskih poskusov in sporazum o postopni atomski razorožitvi kot začetku širših sporazumov na področju razorožitve ter na drugih področjih, so iz istih razlogov deležni široke in čedalje širše podpore svetovne javnosti. To je dokazal zadnje leto pomemben odmev pozitivnih predlogov vlade ZSSR. Sedanja prizadevanja, da bi tekmovanje v oboroževanju zaustavili, pa lahko primerjamo z zdravljenjem simptomov. To prizadevanje ne posega v vire tekmovanja. Vir tekmovanja je v blokih. Dokler obstajata bloka, bo zmerom možno ponovno tekmovanje. Zato bo boj za mir pravilno usmerjen, če bomo prešli od prvega cilja — o-pustitve tekmovanja v oboroževanju in ustvaritve drugih pogojev za pomirjenje v odnosih med obema blokoma k drugemu, višjemu cilju, k ustvarjanju takšnih pogojev v mednarodnih stikih, v katerih b) lahko blokovska razdelitev odpadla. Daleč smo od misli, da bi ta cilj zlahka dosegli. Dostikrat smo poudarjali, «da blokovske razdelitve sveta ni moč odpraviti z razpravami o mehaničnem, enostranskem razpustu blokov . ..» (Kardelj, referat na VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije). Razdelitev sveta na bloke ima obeležje začaranega kroga, v katerem vsaka akcija odi protiakcijo. Naloga je torej v tem, da pridemo iz začaranega kroga, da najdemo pota in načine, kako bodo miroljubne sile prebile ta začarani krog. Ni je magične formule, po kateri bi lahko naenkrat skočili iz začaranega kroga. Bistveno je, da imamo cilj pred očmi in da odkrijemo korake in poteze, ki bi mednarodne stike razvijali v smeri tega cilja. Metode so lahko različne. Najbolj splošno prnvilo v tem oziru je očitno nujnost, da se vsestransko razvijejo stiki med deželami ne glede na to, ali pripadajo blokoma ali ne. V duhu tega pravila je razvijanje gospodarskega, kulturnega in naposled tudi političnega sodelovanja ined deželami enega bloka ne glede na njihovo velikost , in vlogo v bloku z deželami drugega bloka in tudi z izv^n-blokovskimi deželami. (Mimogrede rečeno; v tej smeri je šla pobuda predsednika romunske vlade Chivu Stoicg ‘o balkanskem sodelovanju, vtem ko gre sedanja gonja vzhodnih dežel proti naši deželi v nasprotni smeri .. .) V smislu tega splošnega pravila je razvijanje vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki presega blokovske okvire, kakor je sodelovanje v okviru širokih mednarodnih organizacij, predvsem pa OZN. Nova kvaliteta vojskovanja v naših časih ima tudi to posledico, da je strah pred vojno univerzalnejši in globlji kakor je bil kdajkoli, da so torej sile miru močnejše kakor so bile kdajkoli. Zato je fronta boja za mir mnogo širša kakor je bila kdajkoli. Ta fronta daleč presega fronto boja za socializem, ker obsega razen socia-stičnih dežel vse napredne in miroljubne sile sedanjega sveta. Ce bi se vse te sile lotile premagovanja blokovske razdelitve sveta, tedaj bi postala izpolnitev te naloge možna. Izpolnitev te naloge pa bi rodila nedogledne pozitivne sadove. To bi pomenilo prehod iz začasnega premirja v trajno mirno koeksistenco vseh držav in narodov ne glede na njihovo notranjo ureditev. tem bi bili ustvarjeni pogoji za nemoteni nadaljnji družbeni napredek vseh dežel. To bi na stežaj odprlo vrata v novo dobo v razvoju človeštva — v dobo socializma. ALES BEBLER Ta članek je bil objavljen v zadnji številki revije «Medju-narodna politika* Kjer se prepirata dva ali... Ne Milan ne bo središče SET Pogresena usluga Pelle Turinu je najbrž se Milanu zapravila možnost, da bi postal uprav, no središče SET,. in tehtnica se je tako nagnila v korist Bruslja Imre Nagy s hčerko leta 1S56 nekaj mesecev pred oktobrskimi dogodki. Danes in jutri italijanska dneva na svetovni razstavi Milanska Scaia tePiccolo Tealro in živi šah iz Marostice v Bruslju Prvič bodo nastopili v inozemstvu tudi karabinjerji s svojim «carosellom» Uspeh Italije na svetovnem tilmskem festivalu * Slika gole ženske z divjaki, ki bi jo radi spekli - spotika ameriškega paviljona BRUSELJ, 18. — Kakor je bilo že določeno, bosta jutri in v petek dva italijanska dneva na svetovni razstavi v Bruslju. Ob tej priliki bo vrsta manifestacij umetniškega in folklornega značaja tako na razstavi sami kakor tudi v gledališčih ali na mestnih trgih. Zlasti predvidevajo naslednje predstave: dve operi, ki ju bo predvajala milanska Scala, in sicer Cimarosovo »Tajno poroko« in Puccinijevo «Tosco». Orkester milanske Scale bo ostal še nekaj dni v Bruslju, in sicer do 23. t. m. zaradi vrste simfoničnih koncertov. nam so vstopnice za vse predstave milanske Scale že sedaj razprodane. Veliki nastop karabinjerjev, ki ga bodo prvič prikazali v tujini na konjskem dirkališču v Vois-foitu, bo spremljal defile iz-vensenjskih italijanskih avtomobilov, ki jih bodo prikazala dekleta v deželnih nošah. Nadalje »Šahovsko partijo« z živimi figurami iz Marosti-ce bodo prikazali dvakrat: prvič v notranjosti razstave v sektorju Belgique Joyeuse in drugič na slovitem bruseljskem Grand. Plače. , Ta dva italijanska dneva predstavljata poanto italijan- Kljub razmeroma visokim ce-timtiiiiiitiitiiiiiMtiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiirtifiitiiiiiiiiiiiitiiiiitiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiit Proizvodnja družb iz skupine ENI Proizvodnja naravnega plina, ki so jo dosegli v preteklem aprilu na področju AGIP Mineraria, družbe iz skupine ENI, je znašala 393.239.531 kub. metrov. V prvih štirih mesecih tega leta so proizvedli skupno 1,711.537.432 kub. metrov zemeljskega plina. V preteklem aprilu so navrtal! 18.236 kub. metrov med vrelci in raziskovalnimi vrtinami. Družba STANIČ — petrolejska industrija — družba, ki je povezana s skupino ENI. je oddala skupno iz čistilnice v Bariju in Livornu v prvih štirih mesecih t. 1. 1,207.900 ton surovega petroleja. Iz tega so dobili 1,094.000 ton izdelkov, od katerih so okrog 24 odstotkov izvozili. STANIČ je pri čistilnici v Bariju začela z gradnjo naprave za katalitično razžveplanje, tako imenovani »Hidrofiner*, s čimer bodo prilagodili kvaliteto plinskih olj in petrole-jev, ki jih proizvaja čistilnica, nizkim (jdstotkom žvepla v teh oljih, ki jih zahteva tržišče. Ta naprava bo začela obratovati SOMICEM, prav tako družba v skupini ENI, nadaljuje z intenzivno dejavnostjo v o-srtdnji in južni Italiji. V Laziju je družba začela z geološkim) deli na koncesiji Poggio Mirteto (kakih 50.000 ha), ki so ji jo dali nedavno. V Abrucih sta vrtini «Bo-nanno 2» in »Villa Fonsina« dosegli 1650 oziroma 2000 m globine. V Campagni je vrtina «Serroni 1», v pokrajini Avellino dosegla 2500 m. V Pugliah je končno vrtina «U-gc-nto 1«, ki bi morala doseči 4000 m, dosegla 1900 m. V pokrajini Foggia, na »koncesiji Monte S. Angelo, je družba začela z geološkimi raziskovanji. AGIP Mineraria, družba skupine ENI, nadaljuje v Siciliji z raziskovanjem na področju Gele. Vrtine 9 in 10 sta dosegli 2800, oziroma 1851 m globine. Družba je hkrati navrtala nadaljnji dve vrtini, namreč »Gela 11» in ((Gela 12», ki sta obe že dosegli 350 m; čez nekaj dni bodo navrtali tudi vrtino «13». Tudi v drugih conah Sicilije so AGIP Mineraria in podjetja, ki so z njo povezana, nadaljevala z vrtanjem številnih vrtin: «Noto 2», cLippone 1» in ((Caltagirone 1» so dosegle 2166, oziroma 1946 in 1200 m globine. V neposredni bližihi pristanišča Gela je AGIP Mineraria 2gT* dila poskusno napravo zs proizvodnjo asfalta, ki bo začela obratovati proti koncu tega meseca. Zena ustreljenega generala in bivšega obrambnega ministra Pala Maleterja s tremi otroki; sedaj žive v New Yorku. Otroci so svoj čas pisali prošnjo za posredovanje in pomilostitev njihovega očeta tudi maršalu Bulganinu. ske udeležbe na razstavi, toda že nekaj časa so obiskovalci razstave imesli priliko videti italijanske predstave, in sicer zelo uspešno predstavo ((Harlekina, sluga dveh gospodarjev«, ki ga je uprizoril Piccolo Teatro iz Milana in Vivaldijevo »Ninfo fe-dele«, ki pomeni svetovno premiero. Na svetovnem filmskem festivalu si je 4tal'ia zagotovila kar pet nagrad: eno za najboljši siže, ki so jo dobili Fellini, Flaiano in Pinelli za film »Fortunella« in nagrado za najboljšo fotografijo, ki jo je dobil Piero Ludovico Pa-veni za film «La muraglia ci-r.ese«; hkrati je Italija dobila nagrado za najboljši filmski tednik, ki jo je prejela INCOM za svoj tednik št. 1664. Toda mimo uradnih nagrad je Italija dobila še dve nagradi, ki so ju dodelili Liz-zanfjevemu filmu «La muraglia cinese«: gre za «Zlato oljko« belgijskega «Prix Fem-mina« in za nagrado žirije gledalcev, ki pomeni največji uspeh pred publiko. Zaradi vesti, ki so jo prejeli v zvezi z ameriškim paviljonom v Bruslju, je predsednik Eisenhower sklenil poslati na svetovno razstavo šefa ameriške obveščevalne službe, Georgea Allena, Senator Styles Bridges, republikanec iz Nevv Hampshirea, je to vest izdal tisku in izjavil, da je od neke osebe, ki je ni hotel imenovati, dobil pismo, v katerem le-ta izraža svoje skrajno nezadovoljstvo nad raznimi podrobnostmi ameriškega paviljona. Predvsem naj bi jo razburila neka jedkanica, ki predstavlja golo žensko na obrežju, medtem ko je v ozadju opaziti skupino divjakov, ki so na tem, da si spečejo to, kar se zdi človeško telo. Senator Bridges je to pismo pokazal predsedniku Eisenhowerju, ki naj bi takoj sklenil, poslati AUe-na v Bruselj. —-«*------ Oceanografska raziskavanja v Ameriki NEW YORK, 18 — Prvič po koncu vojne je ameriška mornarica dobila dovoljenje, da napravi prvi važen korak, da bi mogla tekmovati z uspehi, ki so jih Rusi dosegli na področju oceanografskih raziskovanj. Ministrstvo za obrambo je dalo na razpolago 3,800.000 dolarjev, da bi tri ladje prilagodili za oceanografska raziskavanja. Pomanjkanje u-streznega ladjevja za oceanografska raziskovanja je skrbelo upravo, zlasti pa člane odbora tehničnih svetovalcev predsednika Eisenho-werja. Na podlagi proučevanja uspehov, ki so jih na tem področju dosegle tako ZDA kakor Sovjetska - zveza, so prišli do zaključka, da je treba posvetiti večjo pažnjo o-eeanografskim raziskovanjem, ki jih smatrajo za zelo pomembna ne le zato, da bi dobili temeljne podatke o morjih kot viru za prehrano stalno naraščajočega prebivalstva, ampak tudi zato, da bi oc|krili nova obrambna sredstva proti podmornicam. V teh poslednjih letih so Sovjetski zvezi razvili živahno dejavnost na področju o-ceanografskih raziskovanj, ki jih sedaj vršijo s kakim ducatom velikih, primerno o-premljenih ladij. Zaroka japonskega prestolonaslednika TOKIO, 18. — Prihodnjo nedeljo bo baje objavljena zaroka japonskega prestolonaslednika Akihita. Zaročenka bo menda 18-letna Hatsuko Kitaširakava, bivša princesa, ki sedaj sicer nima plemiškega naslova. Po vojni so namreč vse te naslove ukinili razen za cesarsko družino. Princ Akilpto ima 24 let. Baje *o pri izbiri "neveste u-poštevali tudi njegove želje, kar se je verjetno zgodilo prvič v zgodovini cesarske družine. Pred Časom se je govorilo, da bo princ poročil neko navadno meščanko, toda glasnik cesarske palače je izjavil, da mora biti bodoča japonska cesarica oseba, ki je prejela «visoko» vzgojo. (Oti našega dopisnika) Države podpisnice rimskega sporazuma o ustanovitvi Skupnega evropskega tržišča, ki naj bi zajelo sest državnih ozemelj v Žapadni Evropi in katerega končni cilj je povečanje dohodka na prebivalca Francije, Italije, Beneluxa in Holandije, verjetno niso predvidevale težave, na katere bodo naletele pri ostvarjanju Svojega načrta. Kot znano sporazum o Skupnem evropskem tržišču s 1. januarjem 1959 verjetno sploh ne bo stopil v veljavo, ker Francija zaradi težavnega ekonomskega položaja do konca leta ne bo mogla zmanjšati svojih carin, kar pa je osnovni pogoj, da ekonomski sporazum šestih držav sploh prične delovati. Sest evropskih držav pa doslej še ni izbralo niti svoje prestolnice. Že v začetku leta so zunanji ministri držav članic prejeli nalogo, da pregledajo posamezna mesta v svojih državah in predložijo «kandidate», ki bi imeli največ pogojev, da postanejo center ekonomskega organizma, od katerega pričakujejo mnoga ne samo gospodarstva por sameznih članic, marveč tudi. delovna sila, posebno v Italiji, kjer je brezposelnost še vedno najbolj pereče notranje vprašanje. . i Na delo je odšel tudi posebni odbor evropskih urbanistov in končna odločitev je bila izrečena sr.edi pomladi: prestolnica Skupnega evropskega, tržišča lahko postane Milan ali pa Bruselj! Torej samo dve mesti .sta pokazali, da imata vse pogoje, ki so potrebni centru, ko bi v naslednjih desetletjih imel važno viogo v ekonomskem razvoju šestih zapadno-evropskih držav. Toda katero ima boljše pogoje? Milanski dnevniki so se razumljivo zavzeli za domače mesto, pri tem pa so bili nekateri precej dosledni in so prikazali tudi njegove slabe strani. Tako je na primer Milan mnogo bolj oddaljen od prestolnic ostalih 5 držav članic SET kakor Bru selj, tudi letališče je od mesta mnogo bolj oddaljeno kakor letališče Bruslja in pozimi zakrito v meglo. Končno tudi telekomunikacije niso tako moderno urejene, kakor v belgijski prestolnici, vendar pa ima Milan pred Brusljem prednost v tem, da ni državna prestolnica, kar je iz političnega vidika zelo dobro. Milan je tudi večje kulturno središče, kjer izhaja 840 periodičnih listov, s čimer se Bruselj ne more pohvaliti. Končno je znano trgovsko in gospodarsko središče, kjer se na primer ob priliki spomladanskega velesejma srečujejo poslovni ljudje z vseh kontinentov. Italijanska vlada je izbiro komisije urbanistov vsaj v začetku sprejela z zadovoljstvom in je italijanskega ambasadorja v Bruslju pooblastila, nai skuša doseči tudi pri belgijskih predstavnikih podporo za italijansko mesto. Toda nenadoma se je na pozor-nici pojavil Turin, ki je bil i* seznama urbanistov črtan, zaradi svoje zemljepisne lege. Turin je sicer zelo lepo mesto, znano tudi po svoji industrijski dejavnosti in kultur- inrtiiiitttiimmiiiitiiiiiiiiiimiiMiiimtiimni ni preteklosti, toda urbanisti ga niso izbrali, ker so pač smatrali, da ima Milan večje prednosti. Se preden so zagnali turin-ski časniki vik in krik' proti Milanu, je bilo razumljivo, da je moralo mesto dobiti podporo za svojo iniciativo pri neki višji osebnosti v Rimu in res: na ves hrup, ki ga ie zagnal Turin, se iz Rima ni nihče oglasil. Italijanski ambasador v Bruslju je bil v nerodnem položaju, kako braniti interese Milana, če pa si niti doma njgo na jasnem, katero mesto podpirajo vladni organi: Turin ali Milan. Ker so Milančani zaslutili, da bi morala biti skrivnostna o-sebnost sam zunanji minister Pella (ki ima prav gotovo svoje račune v Turinu), so ga povabili v Milan. Tu ministru ni preostalo drugo, kakor da javno podpre Milan in vsaj začasno zakrije svojo hinavsko igro s telegramom, poslanim ministroma Mattarelli in Ange+iniju, naj posredujeta za čimprejšnje izboljšanje prometnih zVez z Milanom. Milančani so se umirili in na- yidez. tudi Turinčani; toda zakulisna igra se je nadaljevala. Sledila je seja vlade, na kateri je Pella zopet pokazal svoje pravo lice. Na njegovo prošnjo in ob podpori nekaterih njegovih privržencev je večina ministrov sklenila. naj o usodi italijanskega kandidata ■— Turina ali Milana — odločijo italijanski poslanci evropskega parlamenta 21. junija v Strassburgu. Proti'taki odločitvi je minister Togni odločno protestiral, toda vsi protesti, tudi tisti iz Milana, so bili zaman. Vlada se ni hotela izreči in. kot je znano, je 18. junija zaključila svoje delo. Preden pa bo bodočemu predsedniku vlade uspelo sestaviti novo vlado, se bo usoda prestolnice novega evrooskega organizma že odločila! Pred odhodom v Strassburg so se italijanski poslanci Skupnega evrooskega tržišča - sicer sestali, toda do odločitve, kakor predvideno, ni prišlo. Možje so se domenili, da bodo glasovali na tuiem in to tai-no. V takšnem položaiu je vsekakor razumljivo, da bo pravi čudež, če bodo ostali njihovi kolegi v evropskem parlamentu izvolili za novo prestolnico italfiansko mesto, kajti prav tu bo prišel kot nalašč stari pregovor »kjer se orenirata dva, tretji dobiček ima*. Edino upanje, ki ga gojijo italijanski predstavniki je v tem, da tokrat do izbire evropske prestolnice mogoče še ne bo prišlo in da se bo o njej razpravljalo šele v decembru, ko bo verjetno tudi celotni položaj Skupnega evropskega tržišča razčiščen in bomo videli, če bo sploh prišlo do carinskih olajšav v okviru Skupnega evropskega tržišča in do uresničitve ostalih ekonomskih načel tega velikega organizma, ki bi poleg napak, ki so predvsem organizacijske oblike, vendarle lahko za Zapadmo Evropo pomenil korak naprej v izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva. predvsem naibolj siromašnih predelov šestih držav članic. D. M. umi imunimi m 1111111111 ti h imunimi minili Zločin zaradi ljubosumnosti Slavni odvetnik morilec? Ustrelil je očeta In ranil mater mladeniča, ki mu je odvzel prijateljico ŽENEVA 18. — Veliko senzacijo je. izzvala ve«t, da je dal preiskovalni sodnik aretirati znanega ženevskega odvetnika Pierra Jaccouda zaradi umora in nameravanega u-mora. Odvetnik, ki je eden izmed najbolj znanih švicarskih advokatov in ima med svojimi klienti tudi take ljudi kot je n. pr. princ Aga Kan, je obtožen da je umoril Charlesa Zumbacha. Vest, da je nanj padel sum umora, se je raz-neela že pred tednom, vendar p« policija m hotela, da «e njegovo ime objavi, dokler ne bi bilo izdano povelje za aretacijo. Sedaj pa je po-icija sporočila, da je hotel Jaccoud napraviti pretekli teden, ko je b'l klican na poučijo, samomor. Sedaj se nahaja v bolnišnici pod stražo. Policiji se je posrečilo pojasniti zločin, ki se je dogodil v začetku preteklega meseca v nek' vili na periferiji mesta. Zumbach je bil umorjen s strelnim orožjem In pri tem ja bil t ranjena tudi njegova žena. Prvotno je policija mislila da je treba zločince iskati med nekaterimi malopridneži, ki so bili areti-lani, potem ko je Zumbach malo pred smrtjo prijavil neko tatvino. Toda po podrobnem proučevanju življenja in odnosov vsakega posebej od Zumba-ohove družine, je bil Jaccoud :azkrinkan. Dognalo se je namreč, da je eden od Zum-bachovih sinov imel ljubavno -azmerie z neko mlado žensko, ki je bila prej prijateljica znai.cga ženevskega odvetnika. Najprej se za to podrobnost n;so zmenili, toda po .aslišapju številnih prič je policija doznala, da je Pierre Jacco id večkrat izreke: grož- nje na račun družine mladeniča, ki mu je odpeljal mladenko. Ob ponovnih zaslišanjih se je znal Jaccoud z ne-verjetn-.- spretnostjo izgovorili in se izogniti obtožbi. Sele v zadnjih dneh je začel postajar negotov in vznemirjen, toda dejanja še nikakor ri priznal. Dom* eva se, da se je hotel Jaccoud z usmrtitvijo staršev jnlade/iiča maščevati nad njim. Sicer policija še ni povedali podrobnosti, preiskovalni sednik pa je dal odvetnika aietireti Še bodo stavkali londonski avtobusi klica je še utegnila zbežati iz hiše, medtem ko se je starka od bolečin zgrudila in umrla. Kmalu pa ** umrla tud; vnukinja, ker je v bolnišnici niso mogli rešiti. «»------ Primanjkljaj v oddelku za dobrodelnost LONDON, 18. — ci na londonskih ki že sedem tednov stavkajo, so z večino izglasovali, da bodo še nadaljevali stavko. Mogoče pa se bo stavka v naslednjih dneh raztegnila še na druga transportna sredstva. Sindikat je že porabil dve milijardi lir za to »stavko. «»------ 11 delavcev zgorelo SOLEDAD, (Kalifornija), 18. — Enajst kmečkih delavcev je zgorelo, ko se je kamion, s katerim so se peljali na delo, vnel. Osem delavcev, ki so bilj ranjeni, pa se nahaja v bolnišnic’. Kamion je imel leseno karoserijo, ki je bila zaprta od zunaj. CLERMONT-FERRAND, 18. — Neka osemdesetletna starka si je dala opraviti ob alkoholnem gorilniku, ko je nenadoma ogenj zajel njeno obleko in takoj nato še obleko njene petletne snukinje. De- MILAN, 18. Sodni oblasti v Milanu so prijavili znaten primanjkljaj v občinskem oddelku *a pomoč in dobrodelnost, gre za okrog dva m> Jijona in pol. Ugotovilo se je, da je odgovoren za poslovanje, kjer je nastal primanj-,'icljaj, neki 53-letni uradnik, Uslužben- za katerega se "ne ve,- kje se avtobusih, trenutno nahaja. 200 ribičev utonilo? MEHIKA, 18. — Oblasti mehiške države Chiapas so sporočile, da obstaja bojazen, da se je dve sto ribičev potopilo med nevihto v ponedeljek. Ribiči so bili na 21 čolnih, o katerih ni sledu. Ce so ribiči res utonili, potem je to največja nesreča v zgodovini naše dežele, je dejal neki mehiški funkcionar. RIM, 18. — St. 1243 »Uradnega lista* od 17. junija objavlja odlok predsednika republike, po katerem se na predlog prosvetnega ministra uvaja v zgodovinski pouk na srednj’h šolah državljanska vzgoja. RIM, 18. — Iz Viareggia je davi prispel v Rim bivši egiptovski kralj Faruk, «Poroka device* spet visi »Poroko device*, ki jo je prof. Mauro Pelliccioli popravil, so včeraj dopoldne zopet obesili na njeno mesto v 26. dvorani Pinakoteke Brera. Slika, ki jo je v nedeljo poškodoval »anahronistični slikar« Nunzio Gu-glielmi, ne kaže s prostim očesom vidnih sledov poškodb. Pač pa je sedaj . delo postalo še bolj ((popularno« in vsi obiskovalci pinakoteke se ob njem ustavljajo še s posebno pozornostjo. Gassman na Dunaju z Alfierijevim «0restom» Italijanski veleposlanik na Dunaju je priredil velik sprejem na čast Vit-toriu Gassraanu in njegovi skupini, ki bo dala na dunajskem festivalu dve predstavi Alfierije-vega »Oresta«. Na »prejemu je bil tudi vice-kancler Pittermann, zunanji minister Figi ter številne osebnosti iz politike, diplomatskega zbora ter seveda pisatelji in igralci. Se prej Je imel Gassman' tiskovno konferenco, na kateri je odgovarjal na vprašanja novinarjev. Zvečer je bila v Burgtheatru že tudi prva predstava, ki je doživela pri občinstvu o-gromen uspeh. Nekoliko drugačna igra Na železniški progi Faenza - Lavezzola je strojnik nekega vlaka še pravočasno opazil, da se na tirih nahaja velik kup kamenja, ter vlak u-stavil, ne da bi zavozil v kamenje. Karabinjerji so ugotovili, da je znosil kamenje na progo neki deček. Kaj ga je k temu nagnilo, se ne ve, a zdi se, da mu je to bila igra — pač nekoliko drugačna kot kaka druga. Dva dečka zadušena v zrnju V ‘ trekem kraju blizu Brescie se je neki enajstletni deček igral v prostoru v tretjem nadstropju, ki je uporabljen za skladišče žita. Nenadoma je začelo teči v prostor žito po neki veliki cevi in je dečka »povozilo« in zasulo. Čeprav se je na vso moč otepal, se ni mogel več rešiti iz velike množine zrnja. Ko so pritekli delavci in ga odkopali, je bil deček že mrtev, ker se je zadušil. — O zelo podobni nesreči pa je prišla tudi vest iz Francije. Nekje pri Clermont - Ferrandu je neki trinajstletni deček padel z mostu nad žitnim silosom. Mehanizem, ki vleče žito k vrečam, ga je pritegnil, da je izginil pod kupom 4 kubičnih metrov zrnja. Kljub napornim prizadevanjem očeta in drugih delavcev, so dečka izvlekli izpod žita že mrtvega. Rešil je dušo pred peklom »Ce hočeš rešiti svojo dušo pred peklom, moraš tri leta hoditi peš po vsej Italiji in se smeš ustaviti samo za potrebni počitek*. Tako je baje naročila tik pred svojo smrtjo neka mati svojemu sinu v Cosenzi. In sin se je napotil 15. avgusta 1955 na pohod in obredel vso Italijo. Živel je od miloščine. Toda sedaj ge je hotel v Pozzuoliju skrivaj vkrcati tia neki parnik, ki je odhajal v Grčijo, in pri tej priložnosti ga je policija zasačila. Ker pa ni imel nad seboj kakega hujšega prekrška, so ga odgonsko poslali v njegovo Cosenzo. Zaradi nekaj češenj ob življenje Včeraj je v bolnišnici v Noli umrl 12-letni deček za posledicami poškodbe, ki mu jo je zadal neki kipet. Dečka je kmet zasačil, ko je z drugimi dečki kradel češnje. Fant se je prestrašil in je kar zdrsnil z drevesa ter padel prav pred kmeta. Ta ga je v jezi močno brcnil v spodnji del trebuha ter povzročil, da mu je počila trebušna opna. 19. junija 1951 ------------------- «r-t Šport med slovensko mladino ŠE 0 TELOVADBI IN ŠPORTU NA NAŠIH VIŠJIH ŠOLAH Razgovor s prof. Pavletičem in Mamolom Dijaki-sportniki s trgovske a v sre Za zaključek nase anketa o telesnovzgojnem in športnem delovanju na slovenskih višjih šolah v Trstu, smo naprosili prof. telovadbe Pavletiča in Mamo-la za nekaj informacij in pojasnil, k> sta nam jih rade volje dala. Prof. Pavleti® nam je na naša vprašanja odgovarjal takole: — Kakšen cilj zasledujete pri pouku telovadbe? - Šolsko telovadbo pojmujem predvsem kot komplementarno k splošnemu pouku Zaradi tega stremim za tem, da se dijaki pri telovadbi v prvi vrsti razgibajo, da sc jim telo odpočije od pogosto nepravilne drže v šolskih klopeh. Pri tem vztrajam pri gibih, ki vplive jo na pravilno rast in razvoj telesa ter vsega organizma. Ne težim torej za tem, do bi se .dijaki pri telovadb/ nekaj naučili, čeprav tega ne izključujem v drugi fazi, ki pa pride na vrsto le, kadar nam to dopuščata čas in prostor - Kakšno je Vaše mnenje o športu na slovenskih šolah? - Kvaliteta šolskega športa seveda ne more biti na zadovoljivi višini, predvsem zaradi pomanjkanja časa. Za telovadbo imamo na teden »la rizpolago 90 minut, od katerih je treba za slačenje In oblačenje odšteti- dobrih 20 minut, tako da nam o-stane komaj dobra uro. V tem času je treba najprej zadost/ti šolskemu programu, ki je sicer precej elastičen in šele nato se lahko posvetimo raznim športnim panogam. Spričo tega dosegajo višji športni nivo le fiiti dijaki, ki se športno udejsti ujejo izven šole v raznih drnitvih — Kakšna je po Vašem mnenju kakovostna razlika v »p 'rtu med italijanskimi in slovenskimi dijaki? - Taka primerjava je danes nemogoča. Na italijanskih šolah imajo organizirana medšolska tekmovanja v košarki, atletiki in celo smučanju. Pri nas tega ni at* po je le v zelo skromni meri. Poleg tega nimamo niti primernih prostorov za treniranje. Kako pa to. da dosegajo slovenski dijaki v Gorici tako dobre rezultate? — V Gorici so dijaki vključeni v skupna medšolska tekmovanja z italijanskimi dijaki. Na razpolago imajo stadion, na katerem lahko redno trenirajo in rezultati seveda ne izostajajo Pri nas pa kot že rečeno — nimamo primerne telbvadnice, še manj seveda igrišča in Itidi s skupnimi nastopi z italijanskimi dijaki ni bilo doslej nič. — Upate v izboljšanje položaju? ... ... — Naravno Obljubili so nam že, da bomo še letos kademije s prof. Pavletičem dini. lahko uporabljali nov šolski Hadirn v Kolohji, ki ' je bil nedavno dokončan , in tudi za medšolska tekmovanja skupno z italijanskimi dijak• so perspektive ugodne. S /veda pa si v začetku ne moremo obetati kdo ve kakih uspehov, saj je vsak rezultat šele produkt vztrajnega dela * * * Prof Mamolo. ki poučuje na realni gimnaziji in klasičnem liceju pa nam je dal nekaj zanimivih podatkov -o poteku letošnjega šolskega turnirja v odbojki. "■— Na turnirju je sodelovalo sedem moštev in sicer po dvr iz realne in klasične gimnazije ter trgovske ak. ter eno z .učiteljišča, ker je tam malo fantov. Učiteluščniki so letos nastopili prvič in se prav dobro odrezali. Favori ta tekmovanja sta bili moštvi trgovske ak. in klasične gimnazije, ker je moštvo realke odpovedalo že po prvih tekmah. Moštvo trgovske uk. je igralo dobro ves čas turnirja, le v zadnji igri klasično gimn je zaradi nervoznosti izgubilo in bilo s tem porazom ob prvo mesto. Sicer pa uspeh klasične gimnazije ni bil slučajen. Na klasični gimnaziji so začeli gojiti odbojko in pripravljati moštvo že v samem začetku šolskega leta. Redno in stamo o hodili na treninge, kar se je na turnirju seveda zelo poznalo. Čeprav so se poz'fpopolna borili psi člani moštva, je še posebej izstopal Pavlica, čigar udare so bili odločilni za končno zmago. Poleg Pavlice so v zmagovitem moštvu igrali še Košuta, Spacal, Svetiva Bole in Sirca — Kakšna pa je bila končna le*-tvica: — 2 Klasična gimn. 12 točk, 2. Trgovska ak. 10 točkj Realna gimn. S točk, 4. z\.lasična gimn. B 6 točk, 5. Učiteljišče in Realna gimn. 4 točke, J. Trgovska ak. B 0 točk. — Kako pa je z ostalimi športi Imamo kaj dobrih atletov? — Lansko leto smo na stadionu organizirali atletsko tekmovanje. Čeprav smo imeli stadion na razpolago le nekaj ur in nismo imeli možnosti na njem trenirati, so nasi dijaki dosegli nekaj res lepih rezultatov. Zanimivo je tudi, da dobrih rezultatov niso dosegali le tisti dijaki, ki se udejstvujejo tud, izven šole temveč tudi it/ki, ki so takrat sploh prvič stopili ,ia tekmovalno stezo. Omenim naj le Gašperlina, ki je pretekel 100 m v času 11”9. V 0'talem je na naših šolah :icjvec nogometašev, pa trdi za orodno telovadbo je nekaj zelo dobrih moči, kot so na primer Sancin z učiteljišča Bensa, Rupel, Furlani/: Pečar z Realne gimn. itd. V raznih atletskih panogah so dobri Pavlica Pečar, S-.ncin, Pilat. Furlanič, Pertoi, Delak, Florjančič, Starc itd. * # * Iz tega kar nam je povedal pro* Mamolo je razvidne da je na slovenskih višjih šolah kar precej dobrih športnikov, ki bi v u-rejen.n razmerah za slovensko šolo in v boljših pogojih za treniranje lahko dosegli odlične rezultate. Upamo da se bodo razmere in pogoji v prihodnjem Šolskem letu izboljšali in da bodo ,šolske oblasti poskrbele .a bol;šo telovadnico in tudi za igrišče v Kolonji. ka zaključek ankete pa velja še enkrat poudariti, da ».'mi levji delež šolske tt lesnevzgojne dejavnosti ravno na profesorjih, ki vlagajo v svoje delo mnogo idealizma, ki je v ostalem vedno bil srž vsakega športnega delovanja. P-zlo Pred današnjim srečanjem v četrtfinalu Jugoslavija ali Nemčija? Nemci visoko cenijo jugoslovanske nogometaše in niso prepričani v zmago. Problem limanica: Beara aliRrivokuča? Ognjanovič namesto Sekularca Slovenski gimnazijec na bradlji med šolsko telovadbo. MALMOE, 18. — Po SU km naporne proti od Vesteraasa oz. Eskilstune, so jugoslovanski nogometaši prispeli pčeraj p Malmoe na skrajnem južnem rtu Švedske, kjer bodo v četr.ek odigrali četrtfinalno tekmo z Nemci. Prvotno so re sicer nameravali ustaviti v letoviškem kraju Falsterb ki je • d Malmoe oddaljen kakih 30 km in ki je glede na svojo prirodno lepoto pravi raj. Tida v Falsterbu so hiraj. Toda v Falsterbu so bi' zatohle brez kopalnic in tekoče vode, igrišče ža trening pa majhno in trdo. Zaradi tega so v Falsterbu samo prespali noč in se drugo jutro vrnili v Malmoe, kjer so se namestili v središču mesta p hotelu »Arhaden». Ze včeraj po ildnt' so trenirali vsi razen Sekularca, ki je teže poškodovan ir verjetno do zaključka prvenstva sploh ne ho mogel več nastopiti. Menda im j zlomljeno piščal leve noge. Pred srečanjem z Nemci Psihoza, ki je kot klešče stiskala jugoslovanske nogometaše spričo težkih borb za uvrstitev v četrtfinale( t.j. med S najboljših enajstoric ca svetu, je končno popustila. Sedaj ne preostaja drugega kot zbirati fizične in psihološke moči za težak boj s trdimi in vzdržljivimi Nemci. Ko smo se razgovarjal’ z nogometaši pred odhodom iz Vesteraasa niso prikrivali, da bi se raje borili s Cehi ali Irci kot pa z Nemci, ki so spočiti. Toda že ker je naneslo tako, st je pač treua sprijazniti tudi i Nemci in če se bo dalo se jim tudi oddolžiti za poraz, ki so ga zadali pred z leti p Švici v četrtfinalu, ko so premagali Jugoslovane z 2:0, čeprav so bi-i* Jugoslovani takrat favoriti. Po mnenju pečine strokovnjakov, novinarjev in opazovalcev v srečanju med Jugoslovani in Nemci ni favorita. Mnogi celo menijo, da imajo Jugoslovan, več možnosti na uspeh kot njihovi nasprotni-vi pogoj je le. da vzdržijo fizični naper. Glede tega je Tirnanič dejal, da ne gre samo za fizično napor. Glede tega je Tirnanič dejal, da ne gre samo za fizično temveč udi za psihološko kondicijo, ki si jo je treba pridobiti. Tirnanič sam je prepričan, da bodo njegovi fantje premagali Nemce samo, če se bodo z njimi spopadli s takim zaupanjem vase in s takšnim prepričanjem v zmago kot so se spoprijeli s Francozi. Spremembe v moštvu S kakšno postavo boste nastopili v četrtek? Na to vprašanje nam je Tirnanič odgovoril, da vsekakor ne bi hotel menjati formacije, ki je j/ostala standartna. Toda ena spremimba je neizbežna: namesto poškodovanega Sekularca bo igral Rade Ognjanovič Ti-nanič ima vanj popolno zaupanje, ki ga je upravičil tudi v tekmi s Paragvajci. Toda zaradi enega igralca ne namerava menjati cele napadalne vrste. Praksa je pokazala da je najbolje, če se poškodovanega igralca nadomesti z rezervnim igralcem za isto mesto, t.j. zvezo z zvezo in ne zpezo s centrom ali krilom itd. Toda Tirnaniča muči še en problem: kdo naj varuje jugoslovanska vrata? Beara ali Krivo/inča? Beara je poškodovan in z njim ni vse v redu. Včeraj ga je bolelo koleno m vprašanje je, če bo proti Nemcem lahko nastopil. V cstalem je njegova poškodba vplivala tudi na njegovo igro c roti Paragvaju, ki vsekakor ni bila na višini. Vendar pa ho končno odločitev sprejel Tirnanič jele v četrtek pred tekmo samo. Kaj pravijo Nemci? Nem„ki reprezentanti so že dalj c asa p Saltsjobadenu. Stopil, smo do iijih in poiskali tre n« ja. Brez obotavljanja nam je Se pp Herberger odgovorih — Poznam jugoslovanske nogometaše in visoko cenim njihove sposobnosti. Imajo pravo plejado izvrstnih nogo- tetašeu Čajkovskega, Mitiča, Bobeka, Horvata in Vukasa so zamenjali novi igralci, ki so jim po vrednosti popolnoma dorastli. Glede na četrtkovo te.cmo nimam kaj dodati onemu, kar sem rekel že v Ženevi l. 1954: Jugoslovani ,o zelo nevaren nasprotnik in zdi se mi. .da bo letos za nas teže kot je bilo pred štirimi ,eti. Iz razgovora z nemškimi igralci pa smo imeli ptis, da niso ravno navdušeni nad dejstvom. da se bouo srečali z Jugoslovani — Jugoslovansko moštvo je zelo dobro — je dejai krilec Ecke 1, ki je nastopil tudi p Ženevi, Prevladuje mišljenje, da smo mi Jugoslovanom zaradi nase fizične kondicije neprimeren nasprotnik. Toda prav teko je tudi res, da so Jugosl' vam za nas z njihovo izvrstno tehniko neprimerni. Prognoze zaradi i ega ne bi ItllimilimilimilllllllllHIHIHHIHIIIHIIMIIIIinmUlMtlllllllllllllllllllllMIIItllHHIflllHIimMIIH Koletarika prireditev na dirkališču Vigorclli Baldini premagal Riviera s časom novega rekorda 10 km je prevozil v času 12’22”4 s povprečno hitrostjo 48.465 km na uro MILAN, 18. — V okviru sinočnje mednarodne kolesarske prireditve na dirkališču Vi-gorelli, katere glavna točka je ' bil dvoboj med Baldinijem in Rivierom v zasledovalni vožnji na 10 km, je zmagal Baldini z absolutno najboljšim časom na svetu. 10 km oz 25 krogov dirkališča (+66 m) je prevozil v času 12’22”4/5 s povprečno hitrostjp 48.465 km na uro. Riviere je isto progo prevozil v času 12'29”2/5 s povprečno hitrostjo 48.038 km na uro. Toda Baldiijijev čas ne bo priznan kot nov rekord, ker predvideva pravilnik mednarodne kolesarske zveze, da so rekordi v zasledovalni vožnji veljavni le,_ če jih kolesar doseže v vožnji na kronometer, t. j, sam. Pri 5 km je bil v vodstvu Francoz s časom 6’12”3/5 in s povprečno hitrostjo 48.780 km pred Baldninijem s časom 6’13”2/5 in povprečno hitrostjo 48.205 km. Kolesarska dirka diletantov po Avstriji DUNAJ, 18. — Kolesarska dirka po Avstriji za diletante bo letoS od 6. do 12. julija. Poleg avstrijskih se je bodo udeležili tudi italijanski, švedski in belgijski kolesarji. Etape so naslednje: 6. julija: Dunaj - Eisenstadt -Gradec (212 km); 7. julija: Gradec - Spittal (224 km); 8. julija: Spittal • Bruck (131 km); 9. julija: Bruck - Innsbruck (149 km); 10. julija: Innsbruck - Salzburg (162 km) in Salzburg - Ried (92 km); 11. Ried - Schaerding (32 km na kronometer) in Schaerding - Linz (91 km); 12. julija Linz-Dunaj (192 km). hotel dat t, verjeti pa moram v našo zmago. Kapetan moštva Fritz Wal-ter je bil večji pesimist: — Ne bo lahko — je dejal. Jugoslovansko moštvo je izvrstno in mislim, da ne bomo tako lahko uspeli kot pred 1 leti. V ostalem so bili takrat Jugoslovani favoriti in mi smo zmagali. Po splošnem mnenju smo danes favoriti mi, tcia bojim se, da se ne bi zgodovina ponovila — v korist Jugoslovanov Seveda pa ne mislijo vsi tako. Rahn. ki je v odločilni tekmi 1. 1254 dvakrat zatresel mrežo Madžarov, je dejal: — 7 ukaj smo kot doma. Imeli bomo mnogo navijačev in zmcgali bomo! Pred odhodom iz nemškega tabora je Sepp Herberger dejal, da, bo njegovo moštvo nastopilo najbrž v naslednji postavi; Heri- enrath; Stollenvoerk, Ju-»koiviak Eckel, Erhardt, Szy-maniak; Rahn, Walter Seeler, Schaeffer, Klotd. L. L. Pozor: Rahn! t 'L 'T-" * Helmut Rahn je najboljši realizator nemške reprezentance. L. 1954 je na svetovnem prvenstvu v Švici dosegel zmagoviti gol v finalni tekmi z Madžarsko, na sedanjem prvenstvu pa je te štirikrat zatresel nasprotno mrežo in sicer dvakrat v srečanju z Argentinci, enkrat z Irci in enkrat s Ceho-slovaki, ko je desegel izenačenje, na katerega skoraj nihče ni več računal. Njegov gol proti Cehoslovakom je Nemčiji praktično zagotovil vstop v četrtfinale. Jugoslovanska o-bramba bo morala danes budno paziti na tega odličnega nogometaša, ki se odlikuje z izredno hitrostjo. prodornostjo in ostrimi streli. m * : • : » DISCIPLINSKI UKREPI Triestina kaznovana z globo 71000 lir MILAN. 18. — Razsodišča* komisija nogometne zveze je sprejela naslednje uikrepe proti moštvom in posameznikom: Globe: 75.000 lir Triestina, 60.000 lir Palermo, 35.000 lir Lanerossi, 12.000 lir R»venn», 10.000 lir Biellese. Izključitve: za eno efektivno nedeljo: Conti (Carb.). Strogi opomin: Mancini (Biellese); navadni opomin: Grillo (Milan), Boniperti (Ju-ventus). ATLETIKA FRANCKFURT, 18. — N* atletskem mitingu v Vzhodni Nemčiji je sovjetska atletinj* Tajsija Čenčik izboljšal* sovjetski rekord v skoku v višino za ženske z rezultatom 1.76. Ta rezultat je samo z* 1 cm slabši od uradnega svetovnega rekorda Kitajke Cen Feng Yung in za 2 cm Od rekorda Romunke Balasove, ki pa še ni bil priznan in ki ga je Balasova dosegla 7/. junija letos v Bukarešti. ______________TENIS____________ LONDON, 18. — Američanka Luise Snow je v tretjem turnusu teniškega turnirja za «Queens cup» izločila Italijanko Silvano Lazzarino z rezultatom 12:10, 6:0. Svetovno nogometno prvenstvo Danes na štirih igriščih srečanja v četrtini finala Brazilija * veliki favorit proti Waiesu - Jugoslovani upajo na revanžo proti Nemcem (Od našega posebn. dopisnika) tekma se je končala z zmago STOCKHOLM, 18 — Jutri 1 Jugoslovanov s 3:1. Jutri bo bo stopilo svetovno nogi .c,-no prvenstvo v drugo fazo, v fazo direktnega izločanja iz četrtfinala v poltinaie in iz polfinala v finale. Kot znano, so se v četrtfinale kvalificirale Brazilija, Nemčija, Jugoslavija, Francija, Švedska, Sovjetska zveza. Severna Irska in Wales, ki se bodo ju-tr; zvečer pomerile med seboj po naslednjem razporedu: Nemčija-Jugoslavija, Bra-zilija-Wales, Francija-Š. Irska in Svedska-SZ. V današnjem švedskem tisku prevladuje prepričanje, da je veliki favorit v četrtfinalu samo Brazilija. Nemčiji in Franciji dajejo prednost pred Jugoslavijo in S. Irsko, medtem ko vlada za srečanje med Švedsko in SZ velika negotovost kljub optimističnim nagibom v korist Švedske. Zal pa jutri ne bodo mogle nastopiti vse enajstorice v enakih fizičnih in kondicijskih pogojih, ker so morale tri od njih šele včeraj odigrati težke dodatne kvalifikacijske tekme. Gre ga reprezentance SZ, Walesa in Severne Irske, ki je med vsemi še najbolj prizadeta, saj je morala včeraj igrati s podaljški vred celih 120 minut. Povrh vsega pa so morale od včeraj do danes ravno te tri reprezentance opraviti tudi najdaljša potovanja' (poleg Jugoslavije) od starih v nove rezidence. Tri tekme v 72 urah predstavljajo vsekakor pretirano obremenitev igralcev ih skoraj ves tisk objavlja v tej zvezi očitke na račun organizacijskega odbora, ki ni poskrbel za bolj elastične termine. Srečanje v Malmoe med Nemčijo in Jugoslavijo bo po splošnem mnenju potekalo v znamenju izenačenosti z lahno psihološko prednostjo za Nemce. Tekma bo obenem predstavljala povratno srečanje iz četrtfinala svetovnega prvenstva 1. 1954, ko so zmagali Nemci z 2:0. Pozneje sta se Nemčija in Jugoslavija srečali še 1. 1955 v Beogradu in Nemčija nastopila z najboljšo postavo, Jugoslavija pa bo morala na igrišče brez poškodovanega Sekularca, katerega bo zamenjal Ognjanovič. Skoraj gotovo pa se bosta v moštvo po koristnem počitku vrnila bek Sijakovič in Milutinovič, ki je s svojimi nespornim: kvalitetami steber jugoslovanskega napada. V jugoslovanskem taboru vlada zervni vratar Uprichard huje poškodoval, Gregg pa najbrž tudi še ne bo okreval. Brazilci, ki bodo igrali proti Walesu, doslej še niso bili poraženi in tudi nobenega gola še niso prejeli, čeprav so bili v .tako imenovanj železni kvalifikacijski- skupini. Nobenega dvoma ne more bit: o tem, da so za jutri veliki favoriti in njihbv eventualni poraz bi bil prav gotovo naj- za srečanje z Nemci optimi- večje presenečenje, toliko bolj, ker bodo lahko nastopili z stično razpoloženje. Zmagovalec iz Malmoe se bo v polfinalu pomeril z zmagovalcem četrtfinalnega srečanja v Stockholmu, kjer se bosta jutri sproprijeli reprezentanci Švedske in SZ. Obe reprezentanci sta se v zadnjih letih že dvakrat srečali in sicer 1. 1954 v Moskvi in 1. 1955 v Stockholmu. Obakrat je zmagala SZ z visokima rezultatoma 6:0 in 7:0. Toda jutri bodo nastopili Švedi ojačeni s profesionalci iz Italije, s Skoglundom, Gustavs-sonom, Hamrinom in Liedhol-mom. Liedholm bo takrat igral v krilski namesto v napadalni vrsti, kar daje slutiti, da bodo Švedi prakticirali defenzivno igro z izoliranimi protinapadi, zaradi česar nameravajo ustvariti na sredini igrišča solidno pregrajo ž močno krilsko vrsto. Rusi se zavedajo, da bo tekma s Švedi težka in da bodo morali zaigrati vse drugače' kot včeraj proti Angliji- če bodo hoteli zmagati; Mnogo upanja polagajo na ponovno vključitev stratega Netta in Salni-kova v moštvo in pa na svojo čvrsto obrambo z Jašinom na čelu. Tekma med Francijo in Severno Irsko bo v Norrkoe-pingu. Francija je favorit in če se bodo prognoze uresničile, bp prvič v zgodovini svojega nogometa vstopila v polfinale v katerem se bo srečala z zmagovalcem dvoboja Brazilija-Wales, t.j, po vsej verjetnosti z Brazilijo. Irci, ki so včerajšnjo zmago nad CSR precej drago plačali, bodo nastopili utrujeni, razen tega pa tudi brez prvt-ga in drugega vratarja, ker se je re- Danes (četrtfinale, začetek ob 18,45) MALMOE: Nemčija Jugoslavija, sodnik: Wiss-ling (Švica); NORRKOEPING: Francija - S. Irska, sodnik: Gardeazabal (Španija); STOCKHOLM: Šved- ska - SZ, sodnik: Leafe (Anglija). Prenos po televiziji; GOETEBORG: Brazi- lija - Wales, sodnik: Sei-pelt (Avstrija). Drugi polčas tekme Nemčija - Jugoslavija bodo prenašale jugoslovanske radijske postaje. Začetek prenosa ob 19.55. Torek, 24. (polfinale) GOETEBORG: zmagovalec iz Malmoe proti zmagovalcu iz Stockholma; STOCKHOLM: zmagovalec iz Norrkoepinga proti zmagovalcu iz Goe-teborga. isto postavo, s katero so porazil; SZ z izjemo Vave, katerega bo zamenjal titularec Mazzola. D. KOŠUTA ................... Kolesarska dirka po Švici zaključena Fornara je zmagal v dirki po Švici V zadnji etapi je bil prvi Švicar Tiefenthaler ‘ ZUER1CH, 18. — Pasquale | zmagovalec za gorsko naera-' Fornara je ze četrtič zmagal do. V zaključnem sprintu je na kolesarski dirki po Švici, s čimer je dosegel nov rc-gord v številu zmag na tej dirki, ki je doslej pripadal s tremi zmsigami Švicarjema Kublerju in Kobletu. Na drugo mesto v končni klasifikaciji se je uvrstil Nemec Jun-kermann, k.i se je uveljavil na letošnji dirki po Italiji. Lep uspeh predstavlja tudi tretje mesto mladega Catala-na, ki bi z nekoliko več sreče lahko tudi zmagal. Zadnja etapa Klosters-Zue-rich je ptotekla mirno. Tempo je bil Sicer ves čas precej hiter, vendar pa se nikomur ni ljubilo uprizarjati pobegov, če izvzamemo Defilippi sa, ki je ušel nekaj sto metrov pred vrhom vzpona na Hulfte/gg (955 m). Na vrh je prvi privozil Defilippis z majhno prednostjo pred skupino, v kateri se je uveljavil Catalano, ki je tudi končni Švicar Tiefenthaler presenetil skupino in si zagotovil zadnjo etapo. Vrstni red v zadnji etapi Klosters—Zuerich (211 km): 1- Peter Tiefenthaler (Sv.) 5.54’40"; 2. Defilippis; 3. Be-nedetti; 4. Mueiler (Nem.); 5 Keteleer (Bel.); C. Schwei-zer (Sv.); 7. Christian (Avst.): 8. Gimmi (Sv.) vsi s časom zmagovalca. Končni vrstni red: 1. Fornara (It.) 40.39*4!”: 2. Jur Armann (Nem.) 40.48’ in 47”; 3. Catalano (It.) 40.48* in 38"; 4. Defilippis (It.) 40.49* in 04"; 5. Keteleer (Relgija) 40.54*19"; 6. Janssens (Belg.) 40.58*49”; 7. Gimmi (Švica) 41.05*07”. uaiovnro* aredDlk STANISLAV NENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst /"VLADIMIR BARTOL 105. N* ALAMUT Toči bree spanja so mu kmalu izpile svežino z lic. Obraz je upade i in oči so mu odsotno in mračno strmele i čela. bn Tahir, eden od onih, ki so bili v raju,» so si šepetali ki, če so ga zagledali. Včeraj še komaj opazen solarček, is že silen junak, ob čigar imenu so vztrepetavala mlada Nekoč si je želel, da bi bil tako splošno znan. Zdaj mu ilo vseeno. Včasih so ga občudujoči pogledi celo vznemir-Proč si je želel od vseh ljudi, proč si je želel, v samoto, bi bil sam s svojimi mislimi, s svojo Mirjam. >a, Mirjam je bila velika skrivnost, ki ga je ločila od vseh novincev in tudi od njegovih tovarišev. Kolikokrat se mu mjalo o njej, če se mu je le posrečilo zatisniti oči. Imel je tek kot da bi bila neprestano prisotna. Zato ga je sle a družba motila. Včasih, ko je bil čisto sam, je zaprl oči sel se je v paviljonu, kakor tisto noč, in Mirjam se je niala nad njim. Videl Jo je tako živo, zaznal je tako na-no vse podrobnosti okrog nje, da mu je bilo v peklensko o ker se je ni mogel pritakniti. Zares, nič manj ni trpel nesrečnega Ferhada, ki ga je bil Kozrov Parvis ločil od i. Večkrat ga je obšel strah, da bo znorel... Sulejman in Jusuf sta našla čez dan uteho v svoji slavi lezgodaj sta pojezdila na čelu svoje čete z gradu in po i, polni občudovanja, so ju spremljali na poti. Toda njuna razdraženost, ki so ji bile vzrok težke noči, si je pogostoma našla svoj odtok prav pri učencih. Jusuf je rjovel kot lev, Kadar ni šlo, kakor je hotel. Toda učenci so kmalu ugotovili, da so bili Sulejmanovi rezki, pridušeni izlivi veliko bolj nevarni. Mnogokrat je neusmiljeno bril norca iz njihovih napak. Njegov posmeh je učinkoval kakor udarec z bičem. Jusuf Je bil radodaren v pojasnilih. Rad je videl, če so ga spraševali in če jim je mogel potem razlagati. Zadostovalo mu je, da so kazali strah in spoštovanje, ko so se mu približali. Toda staviti Sulejmanu vprašanje je bilo prav toliko, kot tvegati strahovito zaušnico. Taka sta bila čez dan. Ko pa se je približal večer, sta se ju polotila tesnoba in strah. Vedela sta, da spet ne bosta skoraj vso noč zatisnila očesa. Nekoč je dejal Sulejman Jusufu in Ibn Tahirju; »Tako ne morem vzdržati več. Javil se bom Seiduni.* »Kaj si znorel?* Jusuf je bil ves prestrašen. »To ne pojde, Sulejman,* je odvrnil Ibn Tahir. »Potrpeti moraš, kot morava tudi midva.* Sulejman je vzrojil. s „ »Saj nisem iz lesa! Pojdem k njemu in vse mu bom povedal. Ali naj mi da kakšno naiogo, da bom smel »pet v raj, ali se pa sam zadavim.* Oči so se mu bliskale kakor zveri. Vrtel jih je, da se je videla belina, in besno škripal z zobmi. Prihodnje jutro je prosil Abu Sorako, naj ga pusti k Abu Aliju. »Kaj hočeš pri njem? »Moram govoriti z njim.* »O cem? Morda bi se rad pritožil?* »To ne. Prosil bom, da mi da nalogo.* »Dobil Jo boš, ko bo prišel čas, ne da bi prosil zanjo.* »Toda jaz moram govoriti z Abu Alijem.* Abu Soraka Je opazil v njegovih očeh blazen lesket. «Naj sami pojedo kašo, ki so si jo skuhali,* si je mislil. »Ker tako vztrajno moleduješ, te bom priporočil velikemu daiju.* Nekaj neprijetnega Je spreletelo Abu Alija, ko je slišal, da želi Sulejman govoriti z njim. »Počakaj,* je velel Abu Soraki. šel je k Hasanu in ga vprašal za svet. »Razgovori se z njim,* je dejal Hasan. »Potem ml pridi poročat. Nemara bova izvedela nekaj prav zanimivega.* Abu Ali je pričakoval Sulejmana v veliki zborovalnici. Bila sta sama v vsem velikem prostoru. »Kaj ti teži srce, Sulejman moj, da želiš govoriti z mano?* Sulejman Je pobesil pogled. »Hotel sem te prositi, častiti veliki dal, da me popelješ k Seiduni.* Abu Ali Je vidno osupnil. »Kaj ti ne pride na misel? Seiduna dela od jutra do večera za naš dobrobit. Ali bi mu rad čas kradel? Jaz sem njegov namestnik. Vse, kar sl nameraval povedati njemu, povej zdaj meni.* »Težko je ... Samo on ima lek zame.* »Samo govori. Sporočil mu bom.* »Tako ne vzdržim več. Hočem nalogo, ki mi bo spet odprla vrata v raj.* Abu Ali se Je nehote za korak odmaknil. Za trenutek Je ujel Sulejmanov pogled. Bil Je pekoč kot ogenj. »Blazen si, Sulejman. Ali veš, da je to, kar zahtevaš, skoraj upor? In da Je za upor določena kazen s smrtjo?* »Bolje umreti, kot dalje tako trpeti.* Sulejman Je to zamrmral, toda Abu Ali ga Je razumel. »Pojdi zdaj. Mislil bom nate. Morda te čaka odrešenje prej, kot pričakuješ.*------- Ko se Je Abu Ali vrnil, ga je Hasan vprašal s pogledom. »Hoče, da mu daš nalogo, da bi spet prišel v raj. Prav da ne more več vzdržati.* Hasan se je nasmehnil. »Nisem se motil,* je dejal. «Strup in vrtovi delujejo. Kmali bo prišel čas za poslednjo preizkušnjo * Neke noči se Je Sulejmanu od trajne neutešenosti zmračilo v glavi. Vstal je, stopil k Naimovi postelji in sedel nanjo Naim se je prebudil in zagledal postavo, ki je sedela ob njegovih nogah. Po obrisih je spoznal Sulejmana. Nagonsko se je prestrašil. »Kaj ti je, Sulejman?* Sulejman mu ni odgovoril. Nepremično je strmel vanj. Iz polteme je sijal njegov bledi, upadli obraz. Polagoma ga j« Naim razločil. Zgrozil se je. »Kaj hočeš?* Sulejman Je z naglo kretnjo potegnil odejo raz njega. »Pokaži pršil* Naim Je odrevenel od strahu. Sulejman ga Je pograbil za prsi. »O Hallma, Halimal* Je zastokal. »Na pomoč!* Blazno se je razlegal Nalmov krik skozi noč. Na hodniku so odjeknili koraki straže. Sulejman se je predramil. »Pri Alahu! Zadavim te, če me izdaš. Sanjalo se ti je!* Hitro se je potuhnil v svojo posteljo. Stražar Je vstopil. »Ali si ti zakričal, Naim?* »Da. Nekaj strašnega se mi je sanjalo.* Vojak je odšel. (Nadaljevanje sledi)