Leto XXIII., št. 2S1
OpravniJtvo. L>ubljana. Pucanijeva a!ic» 3. Telefon it. M-22. 31-23. 31-24
Inseratnj oddelek: Uubliana, Puccinijeva nli-
ai 5 — Teletoc it. 31-2? do 51-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42
Računi: za Uublianskc pokrajine pri poStno-čekovnem zavodu 5t. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio C.onti. Con. Post. No 11-3118
Erbifferfe Kampfe auf der Krim
Die Sowjets von einigen Dnjepr-Inseln geworfen — Die in der Kampiiinie Hegenden Teile von Kiew geraumt — 140 Sowjet-flugzeuge in drei Tagen vernichtet. Bomben aul die Vatikanstadt
vorragender Haltung alle Durchbruchsver-suehe des Feindes verhindert nnd beson-dere Abvvehrerfolge erzielt.
In Suditalien nehmen die schvveren Kampfe am Volturno standig an Heftig-keit zu. Bei fliren Angriffen gegen unsere HohensteJJungen erleiden die Briten und Nordamerikaner fortgesetzt schwere blirtlge Verluste. Eine vorgesehobene, voriiberge-liend vom Feind eingesehlossene Kampf. gruppe sprengte im Laufe der Nacht den Emschliessungsring und kampfte sich zu unserer Hauptkraft zuriick.
Sudlich Istonio griff der Feind auch gestern vvieder mit starken Kraffcen erfol-glos an.
Ein starker Verband schwerer deutscher Kampfflugzeuge griff ln der Nacht Schfffs. i ziele und Ausladungen des Feindes im Ha-; fen von Neapel an. Nach vorlaufigen Mel-' dungen wurde ein Handelschiff versenkt und neun \veitere schwer getroffen.
Feindliche Flleger griffen am gestrigen Abend die Vatikanstadt in Rom an. Bom. bentreffer verursachten Zerstorungen in der vveltberiihmten Mosaikvverkstatt und Schaden am Gouverneurpalast.
Feindliche Fliegerverbande drangen in den Mittagsstunden des 5. November nach Westdeutschland ein und vvarfen an mehre-ren Orten Spreng- und Brandbomben, dureh die besonders in Essen, Gelsenkir-chen und Munster Verluste unter der Be-volkerung und einige Schaden entstanden. Nach bisherigen Feststellungen vvurden 19 feindliche Flugzeuge abgesehossen.
In der vergangenen Nacht imternahm eine geringe Zahl britiseher Bombenflugzeu. ge Storangriffe gegen das westliche und nordlfche Keichsgebiet.
Deutsche Flugzeuge griffen in der Nacht zum 6. November erneut Ziele im Raum von London an.
Sclineliboote griffen in der Nacht zum 5. November erneut den Geleitzugverkehr an der englisehen Ostkiiste an und torpedier-ten drei Schiffe m»t zusammen 9000 BKT.
Ihr Sinken konnte infolge der sofort ein-setzenden starken Abvvehr nicht beobachtet vverden, ist aber \vahrscheinlich.
Im Nord- und Mittelatlantik versenkten deutsche Unterseeboote im Kampf gegen feindliche Geleitzuge vier Zerstorer, eine Korvette und fiinf Schiffe mit zusammen 29.500 BRT. Ein vveiteres Schiff und ein Bevvacher wurden torpediert.
LJubljana, nedelja 7» novembra 1943

— Cena 1.— L
Iskala vsak 4«a om r«a«4tljki Ntroiiiil mi« m c ■ ■ £ n o Lir lS^-v ▼ključno • »Poaedeljfkim Ja« trotn« Lir 36.50.
OtcdaiitTOi Puccinijeva ulici ker. 5. ker. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi ae ne vračajo.
Aus dem Fiihierhauptquartier, 6. Nov.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt;
Auf der Krim vvurden Angriffe der Sow-jets aus ihrsn Landekopfen beiderseits Kertsch und gegen die Enge von Perekop von deutsch-rumanischen Truppen in er-bitte rten K;impfen blutig abgeschlagen.
Am unteren Dnjepr wurden mehrere feindliche Vorstosse gegen die Briicken-kopfc Cherson und Nike pol abgevviesen.
Im jrrossen Dnjcpr-Bogen erzieite der Feind bei mehrereu starkeren Angriffen nur einige ortliche Ejnbriiche, die abge-riegelt oder im Gegenstoss bereinigt wur-den. E;n eigener Gcgenangriff siidiicn Dnjepropctro\vsk gevvann trotz erbitterten feindliehen Widerstandes Boden.
Zwischen Krementschug und Kiew war-fen unsere Truppen die Sovvjets von einigen Dnjepr-Inseln und schlugen vvieder-holte feindliche Angriffe in der Dnjepr-Schleife siidostlieh Kievv ab. In diesen Kampf en vemichtete die SS-Panzer-Gie-nadier-Division ^Das Reich« seit Begam dieses Jahres tien 2000. feindliehen Panzer.
Nordlieh Kievv vvarfen die Sowjets neu herangetiihrte iiberlegeise Krlifte in den Kampf. Um einen drohenden Durehbruch zu vereiteln, wurden unsere zi*h und ver-bLssen kampfenden Truppen auf vveiter westlich gelegtne Stellungen zuriickofenom-roen. Dabei '.vurden unsere Truppen aus den bereits seit Wochen in der Kampfii-nie liegenden Teilen der Siadt Kicv,- zu-ru ckgenommen.
Im Kam p f raum ven Welikije Luki vvurden starke feindliche Angriffe sudlich und westlich Nevvel mit virksamer Unterstut-zuirig der Lufi\vaffe abgcvviesen. In dem unubersichtlichen Wald- und Sumpfgeliin-df! siidvvestlich Nevvel sind Kampfe mit vorgestossenea feindliehen Kampfgruppen i m Gange.
Von der ubrigen Ostfront vverden nur nc*jh vergebliche ortliche Angriffe der Sovvjets siidiich des Ladogasces gemeldet.
Von 3. bis 5. November vernichtete die Lnftvvaffe an der Ostfront 140 Sovvjetfiug-zeuge, 6 eigene Fiuczeuge vverden ver-misst.
In den schvvercn Kampfen sudostiich Krementschug hat die rheinisch-westfali-sche 10€. Infani«rie-Division unter Fiih-rung von Generalleutiiant Forst in her-
Vsticilisaasllika konferenca v Toklju
Sestanek voditeljev šestih vzhodnoazijskih držav — Otvoritveni
govor Toja
To** i o, 5 nov dnb. (Vzhodnoazijska si.) V Toki ju so se sestali k veiiko-vzhodno-azijski konferenci voditelji šestih neodvisnih vzhodnoazijskih držav Japonske, Kitajske, Tajske, Mandžukua, Filipinov in Burme Na tej konferenci, ki je prva te vrste v zgodovini, bodo obravnavana vsa vprašanja o medsebojni podpori za dosego skupnega cilja.
Poleg ministrskega predsednika Toja, predsednika Vančingveja, predsednika Laurela in Adipadi Ba Mawa se udeležuje te konference tudi Subhas ČancLra Bose.
Na otvoritveni seji je v petek prvi iz-pregovoril min. predsednik Tojo. Najprej je podal pregled današnjega svetovnega položaja in je še enkrat osvetlil japonsk' ideal ustvaritve velikega vzhodnoazijskega skupnega področja. Temu idealu je postavil nasproti prejšnjo angleško-ameriško nasilni J, ko politiko, ki si je »v imenu civilizacije in k*ulture« samo prizadevala gospodarsko izkoriščati Azijo. Ob obravnavanju indijske neodvisnosti je postavil Tojo Angležem in Američanom direktno vprašanje, kako se združuje Atlantska listina s sedanjimi razmerami v Indiji.
Kot naslednji govornik se je zahvalil Vančingvej Japonski za njena prizadevanja in emancipacijo Kitajske ter je izjavil, da je sedaj končno napočil dan, ko bodo ideali Sunjacena uresničeni.
Toki°. 5. nov. (Vzhodnoazijska služba — DNB.) Japonska prestolnica je vsa v znamenju velikovzhodnjeazijske. konference. Po mestu valove vesele množice, ki z živahnimi vzkliki in z zastavicami pozdravljajo voditelje neodvisnih vzhodnoazijskih držav. V obširnih poročilih poroča tisk o dosedanjih posetih državnikov ter o sprejemih v cesarski palači.
Kakor je bilo že javljeno, je po zaključku pripravljalnih del in po ustanovitvi posebnih komisij pričela svoje delo pod To-jevim predsedstvom velikovzhodnoazijska konferenca. Vseh šest neodvisnih držav zastopajo vodilne osebnosti, in sicer Japonsko Tojo, Kitajsko Vangčinvej. Tajsko knez Van Vaitajakon (zastopnik tajskega državnega sveta), Mandžurijo ministrski predsednik Cang Cinhuj, Filipine predsednik Laurel. Burmo pa dr. Ba Maw. Razen Toja zastopajo Japonsko še zunanji minister Sigemicu, minister za Veliko vzhodno Azijo Aoko, mornariški minister admiral Šimada in osem drugih osebnosti. Subhas Candra Bose se udeležuje konference kot opazovalec. Kako dolgo bodo trajali razgovori, ni bilo objavljeno.
Politični krogi izjavljajo, da bo konferenca nudila ugodno priliko za plodovito izmenjavo mnenj prisotnih voditeljev nacionalne vzhodne Azije ter za proučitev vseh skupnih vprašanj, ki so v zvezi z vojno in z izgradnjo veliko vzhodnoazijskega življenjskega prostora.
Javljajo, da bo v nedeljo v parku Hibiya veliko ljudsko zborovanje, ki naj svečano proslavi sodelovanje vseh totalnih sil Ve-yzhodne Azije. Na zborovanju bodo množici govorili tudi zastopniki svobodnih narodov.
Tokio, 6. nov.- DNB. (Vzhodnoazijska si.) Zastopniki vseh narodov, ki so se udeležili ve I ikovzhodnoazi j skega_ kongresa v Toki-ju, so v soboto popoldne soglasno sprejeli naslednjo izjavo:
Za vzpostavitev svetovnega miru velja kot temeljno načelo, da poseduje vsak narod na svetu svoje lastno področje in da je deležen skupnega blagostanja z vzajemno pomočjo in podporo. Zedinjene ameriške države in angleški imperij sta, ker sta poizkušala pospeševati zgolj svojo lastno blaginjo, tlačila druge narode. Predvsem v Vzhodni Aziji sta se ogrešila s svojo nenasitno napadalnostjo in izkori-ščevanjem in sta poizkušala uresničiti svojo brezmejno častihiepnost, da naredita iz celotnega prebivalstva svoje sužnje. Končno pa sta oba še postala resna grožnja za varnost Vzhodne Azije.
V tem leži glavni vzrok sedanje vojne. Vzhodnoazijski narodi, ki jih preveva želja, da tudi s svoje strani prispevajo k svetovnemu miru, se zavezujejo, da bodo za izvedbo velikovzhodnoazijske vojne sodelovali, da bodo osvobodili svoje dežele anglo-ameriškega jarma in da si bodo sami zagotovili lastni obstoj in obrambo in tudi še naprej na temelju naslednjih pet načel prispevali k ustanovitvi Velike vzhodne Azije:
1.	Države Velike vzhodne Azije bodo zavarovale na temelju vzajemne pomoči in sodelovanja varnost in trajnost svojih področij in bodo vzpostavile po načelih pravice red splošne blaginje.
2.	Države Velike vzhodne Azije bodo zagotovile bratske odnose med narodi na tem področju s spoštovanjem suverenosti in neodvisnosti drugih in z izvajanjem vzajemne pomoči in prijateljstva.
Države Velike vzhodne Azije bodo ojačile kulturo in civilizacijo Velike vzhodne Azije s tem, da bodo spoštovale izročila posameznih narodov in bodo nadalje razvijale stvariteljske sile sleherne rase.
4.	Velikoozhodnoazijski narodi se bodo potrudili, da bodo s tesnim sodelovanjem na temelju vzajemnosti pospešili svoj gospodarski razvoj in s tem doprinesli k splošni blaginji svojega področja.
5.	Države Velike vzhodne Azije bodo vzdrževale prijateljske zveze z vsemi deželami na svetu in bodo skrbele za odpravo razrednih razlik, k pospeševanju kulturnih izmenjav in k odprtju naravnih zakladov na vsem svetu ter bodo s tem prispevale k napredku človeštva.
Tokio, 5. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Vladni govornik je spregovoril pred zastopniki inozemskega tiska o sedanji vzhodnoazijski konferenci in je k temu ron'čno pripomnil, da bo pač ta težko' tako dolgo trajala kakor moskovska konferenca. Tukaj vlada drugo ozračje, kajti med posameznimi narodi vzhodne Azije vlada medsebojno zaupanje, tako da ni potrebno izgubljati časa za razna objasnjevanja in zjave. Tudi skupni vojni cilji so bistveno jasnejši. Moskovska konferenca vsekakor ni prinesla nič novega. Sklepa joč po komunikeju je videti, da so Angleži in Američani kapitulirali pred sovjetskimi zahtevami.
Srditi boji na Krimu
Sovjetske čete vržene z nekaterih bojni črti ležeči predeli Kijeva izpraznjeni skih letal nnfčenlli v treh dneh - Bombe
mesto
otokov — V 140 sovjet-Vatikansko
Fiihrerjev glavni stan, 6. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
Na Krimu so nemško.rumunske čete v srditih bojih krvavo odbile sovjetske napade z njihovih mostišč na obeh straneh Kerča in proti Perekopski ožini.
Ob spodnjem Dnjepru je bilo zavrnjenih več sovražnih sunkov proti mostiščem pri Hersonu in Nikopolju.
V	velikem Djneprovem kolenu je dosegel sovražnik kljub številnejšim močnejšim napadom le nekaj krajevnih vdorov, ki so bili odrezani ali pa očiščeni g protinapadi. Lastni protinapad južno od Dnjepropetrov-ska je kljub srditemu sovražnikovemu odporu pridobil na ozemlju.
Med Kremenčugom in Kijevom so naše čete vrgle sovjetske čete z nekaterih Dnje-provih otokov in so odbile ponovne sovražnikove napade v Dnjeprovem kolenu južnovzhodno od Kijeva. V teh bojih je uničila oklopna grenadirska divizija SS »Das Reich« od začetka tega leta 2.000 sovražnih oklepnikov.
Severno od Kijeva so posegle v boj novo pripeljane nadmočne sovjetske sile. Da bi preprečile preteči vdor, so bile naše trdovratno in zagrizeno se boreče čete pomaknjene na postojanke dalje na zapadu. Pri tem so bile naše čete umaknjene iz predelov mesta Kijeva, ki so že več tednov ležali v bojni črti.
Na bojišču pri Velikih Lukah so b li / učinkovito podporo letalstva zavrnjeni močni sovražnikovi napadi južno ln zapadno od Nevela. Na nepreglednem gozdnem In močvirnem ozemlju južnozapadno od Nevela se nadaljujejo boji z napadajoeimi sovražnikovimi oddelki.
Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le še o brezuspešnih sovjetskih krajevnih napadih južno od Ladoškega jezera.
Od S. do 5 novembra je uničilo letalstvo na vzhodnem bojišču 140 sovjetskih letal, šest lastnih letal pogrešamo.
V	težkih bojih južnovzhodno od Kremen-čuga je rensko-\vestfalska 106. pehotna di. vizjja pod vodstvom generalnega poročnika Forsta s svojem zglednim zadržanjem onemogočila vse poizkuse sovražnikovega
prodora ter dosegla posebne obrambne uspehe.
V	južni Italji neprestano narašča silovitost težkih bojev ob Volturnu. Pri svojih napadih na naše višinske postojanke imajo Britanci in Američani stalno težke krvave izgube. Neka izpostavljena bojna skupina, ki jo je sovražnik začasno obkolil, je v teku noč| razbila obkolitveni obroč in se prebila k našim glavnim silam nazaj.
Južno od Istonija je sovražnik tudi včeraj brezuspešno napadel z močnejšimi si-lamL
Močna jata težkih nemških bojnih letal je napadla ponoči ladijske cilje in sovražnikovo Iztovorjeno blago v neapeljski luki. Po dosedanjih poročilih je bila potopljena neka trgovska ladja, 9 nadaljnih pa je bilo težko zadetih.
Sovražni letalci so včeraj zvečer napadli Vatikansko mesto v Rimu. Bombe so povzročile razdejanja v svetovno znani delavnici mozaikov in škodo na guvernerski palači.
Sovražne letalske jate so v opoldanskih urah 5. novembra prodrle nad zapadno Nemčijo ln vrgle na mnogih krajih rušilne in zažigalne bombe, ki so povzročile zlasti v Essenu, Gelsenkirchenu in Miinstru izgube med prebivalstvom in nekaj škode. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo sestreljenih 19 sovražnih letal.
V	pretekli noči je izvršilo majhno število britanskih bombnikov motilne polete nad nemškim zapadnim in severnim ozeniTen.
Nemška letala so v noči na 6. november znova napadla cilje na področju Londona.
Brzi čolni so v nori na 5. novembra ponovno napadli ladijski spremljevalni prim rt ob angleški vzhodni obali ter torpedirali tri lad je s sknpno 9.000 tonami.
Njihove potopitve vsled takojšnje močne obrambe ni bilo mogoče opazovati, je pa verjetna.
Na severnem in srednjem Afantiku so potopile nemčke podmornice v boju pr^ti sovražnim ladijskim spremljavam 4 rušila. 1 korveto «n 5 ladij s skupno 2(?.,?nr> tonami. Neka nadaljnja ladin in neka stražna ladja sta bili torpedirani.
Napesramnefšl mpad v Sej vojni
Angloameriška letala so namerno bombardirala Vatikan — Teroriziran^ papeža in zločinsko izzivanje katoliškega sveta
Rim, 6. nov. DNB. V petek zvečer so priletela nad Rim anglo-ameriška letala in vrgla proti 21. uri večje štev!lo bomb na vatikansko državo. Zadeta je bila svetovno znana delavnica moza kov, pri čsmer je bomba predrla 80 cm debelo železobetensko steno in povzročila velika razdejanja v no. tranjosti poslopja. Di-uga bomb3 je padla tik ob palači vatikanskega guvernerja, razbila skoraj vsa okna ter vrgla ;z zidov okvire. Tretja b:mba je poškodovala vati-
kanski vodovod, medtem ko je četrta padla v bližrno cerkve sv. Petra.
Med rimskim prebivalstvom je zavladalo zaradi tega brezvestnega napa/ii. na področje vatikanske države veliko ogorčenje.
V zvezi z očitnim dejansk:m stanjem tega zločinskega napada na največjo svetinj; katoliške cerkve in enega najzv:šc<nej-š h kulturnih spomenikov Zapada. moramo kar najostreje zavrniti vse poizkuse zani. k;o;a Reuterjeve agenc;je.
BcijI v Dnjeprovem kole nu m pri Kijevu
V gozdovih pri Nevelu uničenih 32 sovjetskih oklopnikov
Berlin, 6. nov. DNB. Boji 4. novembra so ostali brez vsakega vpliva na potek vzhcdne bojne črte, čeprav so boljševiki poizkušali znova napadati z močnimi silami v raznih odsekih, predvsem južno dd Dnjepropetrovska in severno od Kijeva. Na polotoku Kerču se nadaljujejo boji proti sovražnikovim predmostjem. Boljševiki poizkušajo predvsem priti naprej na griCnatem ozemlju na severnovzhodnem ozkem polotoku. Ogorčeni boji so se razvili za višine in kamnolome obalnega pasu. Kljub neugodnemu vremenu so napadala bojna in strmoglavna letala izkrceva-lišče, stražne ladje vojne mornarice pa sovražnikov pomorski promet. Ladijsko top" ništvo je ponovno potopilo eno sovjetsko topniCarko in težko poškodoval dva sovjetska izkrcevalna čolna. Na severnem dohodu na Krim so pritiskale sevjetske čete še naprej proti našim zapornim postojankam ob Tatarskem jarku na Perekopski zemeljski ožini. Naše čete so zadržale napade in uničile 12 sovražnikovih oklepnikov. Na nekaterih mestih so v zadnjih dneh poizkušale sovjetske čete prekoračiti lagune in solnata mečvirja Gnilega morja, prodirajoči boljševiki pa so vedno naleteli na naše čete in so bili odrezani ali uničeni. Proti neki na tem področju po sovražniku zasedeni postojanki so izvedle nemške in rumunske čete protisunek in si jo osvojile nazaj. Neka rumunska oklopna četa je pri tem ponovno dokazala na vzhodnem bojišču že tolikokrat izkazano nemško-rumunsko bratstvo v orožju. Čeprav je v boju padel njen poveljnik, je vendar kot prva drsegla zaukazani napadalni cilj.
Z Nogajske stepe proti severu prodirajoči boljševiki so uspeli prekoračiti s sla-botnejšimi silami vzhcdno od Herscna spodnji tok Dnjepra, s protinapadom pa so bili uivčeni in so izgubili okoli 400 padlih in ujetnikov.
Močnejši so bili sunki boijševikov proti naši zaporni črti južno od Nikopclja Z napadi v moči enega poika so poizkušali zaman napredovati na raznih točkah. Naše čete so pri obrambi sestrel le na vzhodnem krilu 8 izmed 20napadajočih sovjetskih oklopnikov in so si v srednjem delu predmostja z naskokom nazaj osvojile v prejšnjem dnevu izgubljen kraj.
V Dnjeprovem kolenu si je sovražnik še naprej močno prizadeval, da bi naše na tem področju izbočeno bojno črto porinil nazaj proti vzhodu. Močne sovražnikove napadalne čete so prodirale s pred-mostij pri Zaporožju skozi stepo, vendar so bile zavrnjene. Glavni napad so izvedli boljševiki zapadno cd ceste, ki vodi od Dnjepropetrovska k Zaporožju. Več divizij, podprtih z oklopniki in bojnimi letata se je poizkušalo prebiti proti jugu. S
strnjenjem močnih sril na tesnem prostoru je najprej uspel sovjetskim četam vdor, v protinapadu pa so jih nemške čete vrgle nazaj in uničile 23 sovjetskih oklopnikov. Tudi pri Krivem Rogu so izvedle nemške čete protisunek. Tukaj je preostala sovjetskim četam še neka zaporna vdorna postojanka. Oklopna skupina, ki je v zadnjih dveh dneh uničila 15 oklopnikov tipa »T 34«, je z napadom vzpestavila staro glavno bojno črto. Slabotnejši sovražni sunki proti našim zapornim postojankam južno od Kremcnčuga so se izjalovili.
Boji na področju Kijeva so bili ponovno zelo ogorčeni. V Dnjeprovem zavoju južnovzhodno od mesta je sovražnik 18-krat ponovni v bataljonski moči svoje napade, pcclprte z živahnim topniškim ognjem, kljub močnim oklopnim silam pa boljševikom ni uspelo omajati na nobenem mestu odpora naših čet. Severno od Kijeva je napadlo ponovno z večje število sovjetskih divizij in številnimi oklepniki proti zapadu in jugu. Tudi tukaj so vzdržali nemški grenadirji sovražnikov pritisk. Skupno s težkim orožjem so uničili v ogorčenih, zaradj gostih gozdov otežko-čen'h cbrambnih bojih in v protisunkih 22 sevjetskih oklopnikov in so preprečili sovražniku izkoriščanje s težkimi izgubami drago plačanih krajevnih prednosti.
V	srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili zgolj boji podrejenega pomena. Severno od Gomla in zapadno od Kričeva so zbolišale naše čete po uničenju štirih sovražnikovih oklopnikov svoje postojanke, medtem ko so ostali severnozapadno od Smolenska brezu<n>ešni vsi boljševiški napadi v moči polka, prdprti z živahnim ognjem težkega orožia. Na področju Nevela so dosegle nemške čete presenetljivo visoko število sestrelitev oklopnikov. 2e več dni so poizkušali boljševiki prodreti na tem težko prehodnem gozdnatem in močvirnatem ozemlju proti zapadu in jugu. Ko niso s prvimi napadj kljub velikim žrtvam dosegli zaželenih ciljev, so priteg-n-ii oklopnike in jih vrgli v borbo. Oklopniki, ki so bili navezani le na maloštevilne vozne mostove, so naleteli povsod ra nemški zaščitni težki ogenj in so nemške čete s sestrelitvijo 32 sovjetskih oklopnikov obdržale premoč.
V	severnem odseku se je omejila bojna delavnost na obrambo pred sovražnimi napadalnimi četami in na izvidniške napade južno od Ilmenskega jezera, severno od Ladoškega jezera in pri Novi pred Leningradom. Sovražnikovi napadi, ki so bili deloma izvedeni po silovitem topniškem ognju in z uporabo umetne megle, so bili zavrnjeni po večinoma že z obrambnim ognjem pred nemškimi črtami. Težko topništvo je znova z dobrim uspehom obstreljevalo sovražnikov promet na železaici
Evropsko poslanstvo Nemčije
Berlin, 6. nov. DNB. V neki goli NSDAPa je govoril državni organ-zacijski vodja dr. Ley pred drugim letnikom vojnih pohabljencev, ki bodo pozneje kot politični vooitelji vstopili v aktivno stranko, o ciljih in nalogah stranke. »Prav vojni pohabljenci so v prav posebni meri poklicani,« je dejal dr. Lev »da delujejo kot voditelji stranke.« Njihova vidna žrtev jih odlikuje pred vsemi drugimi. Poleg službe na bojišču ni za nemškega moža nobene višje naloge. kr.kcT voditi v stranki ljudi m s tem služiti Nemčiji.
Dr. Lev je razložil zgodovino nemškega naroda v zadnjih 300 letih in je pokazal na nje govo težko pot od majhnih sebičnih kneževin do velikega in enotnega narooia. »To enotnost je mogel uresničiti komaj Fiihrer.« Nikoli ▼ zgodovini še ni doživel stvaritelj kake ideje tudi njeno zmago. Adolf Hitler ni zgolj rodil idejo, ampak je tudi izvede! revoluc'jo, prevzel oblast in brani sedaj na čelu naroda to idejo proti mržnj; in nenaklonjenosti naših sovražnikov.
»Ideja«, tako je nadaljeval dr. Lev, »sloni na globokem znanju in veri v večnost našega naroda :n na zakonih krvi in rase. Vi ste nosilci vseh kreposti. Nemčija je jedro zapada in Ziito mora izpolniti svoje evropsko poslanstvo!«
MccSiirvsM dogovori ks zssEsvc'!jnjjejo nevtraleev
Carigrad. 6 nov. DNB. Pevani Safa piše v listu »Tasvir Esk;ar«, da v moskovskem ko-mun keju sploh ni bi'a omenjena talantska izjava. Safa pripominja, da moskovske izjave n>so zadovoljile nevtralcev v F.vropi in je zato njihova vznemirjenost popolnoma razumljiva.
Beg caofklfe Iz	Italije
pr©£iseveru
Rim. 6. nov. DNB. Okoliše na da pošiljajo delovne moči iz krajev, zasedenih po Angležih in Američanih, na aele v prekomorske dežele in med arugim tudi v Abesinijo, je izzvala splošen beg moškega delavstva proti severu, Vciik del moškega prebivalstva južne Italije je zapustil mesta in vasi in sc poizkuša po samot-r'h gorskih stezah prebiti čez Apcnine skozi bojno črto na ;^ever.
Mt$ffitg©mery se prltažuje nad dopusti ameriških vojakov
Stockhoim, 5. nov. DNB. »Dags Posten« javlja iz Tangerja. da se je general Montgrr mery pritožil pri generalu Kisenhovvru, ker smejo ameriški vojaki zapusti med svojim dopustom Italijo, medtem ko morajo britanski vojaki zaradi pomanjkanja tonaže preživeti svoj oepust v Italiji sami. Angleži so predvsem zaio razburjeni, ker so ugotovili, da ;xv tujejo Američani na dopust po večini na britanskih ladjah. Zato se čutijo Angleži zapostavljene, kar je izzvalo že resne spopade med britanskimi in ameriškimi vojaki. Pred kratkim so bili taki nemiri v mestu Reggio Calabria.
Zdi se. da Eisenhcwer Montgomervjevega protesta ni upošteval, ker se ameriški vojaki še nuaalje vozijo na dopust.
Ameriške do&ave orožja MčMki
Buenos Aires, 5. nov. DNB. V prisotnosti ameriškega šefa generalnega štaba Marshala in podadmirala Johnsona se je sestal nedavno v glavnem mestu Mehike ameriško-mehiški »obrambni odbor«. Bilo je sklenjeno, da bodo občutno zvišane dobave orožja po zakonu o zakupu in posojilu. Podrobnosti niso znane, baje pa bo Mehika prejela tudi vojne ladje, veliko-kaliberske obalne baterije in tanke, s čemur bo država prišla vedno močneje v kremplje nenasitnega ameriškega imperija! izma.
Japonski siajsad
pri jezeru Timgting
Šangfraj, 5. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba. Iz Čunkinga javljajo, da so japonske čete napadle na področju jezera Čunko-Tungting severno in južno od reke Jance kitajske postojanke. V zapadni smeri je namreč napadla sedem kitajskih kolon. Čunkingška vest priznava, aa so (japonske čete dosegle uspehe, ko So vdrle pri Nanšiinu in Niulangčiju ter pri Kianšišungu v kitajske postojanke. Glavni stan generala Stahvellea v Čunkingu javlja, da pomagajo ameriška letala v obrambni borbi.
Naraščajoče protsangSeško razpoloženje v Indiji
Bangkong, 5. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Radio Delhi javlja, da se bodo v tretjem tednu novembra zbrali na povabilo indijskega podkralja v New Delhiju vsi guvernerji 11 indijskih provinc. V indijskih krogih v Bangkogu menijo, da se bodo najbrže razgovarjali o političnem položaju, ki je nastal zaradi vojne napovedi začasne vlade svobodne Indije. Spričo naraščajočega protibritanskega razpoloženja v Indiji pričakujejo, da bodo na zborovanju sprejeli kot ukrep opreznosti razglasitev prekega soda v vseh 11 indijskih pokrajinah.
Povečanje lakote v Kalkuti
Ženeva, 5. nov. DNB. Kakor javlja »Dai1y Mail«, so za zdravstvo pristojni mestni uradniki ugotovili nadaljnjo zaostritev lakote. V zadnjem tednu meseca oktobra je samo v Kal-kutti po dosedanjih ugotovitvah umrio 2214 ljudi nasproti 281 v istem tednu preteklega leta. V preteklem tednu pa je umrlo 2155 oseb.
ob Ladoškem jezeru ter tovarne tn oborožitvene obrate v Leningradu.
Trajno neugodno vreme je oviralo delovanje letalstva. Zgolj posamezno so za-mogli posegati naši letalci v boje na zemlji, stalno pa so napadali naši letalci razen čet na mostiščih na Kerču tudi železniške naprave in prevozne kolone na področju Nevela, Velikih Luk in Rževa. Tukaj je sestrelila tudi lovsk? skupina pod vodstvom stotnika Novotnv a 11 izmed 25 4. novembra sestreljenih .*ovražn& letaL
Padli so za stoj narod
In svoje prepričanje
žrtve krvave komunistične tra^kounedije v Kočevju
Marjan Sterniša
Kot prvi in glavni obtoženec v strahotni morilski justičnj komediji, ki jo Je uprizorila komunistična »Osvobodilna fronta«, je padel pod streli krvnikov tudi eden najidealnejših mož mlade slovenske generacije, arožniški poročnik Marjan Sterniša. »Jutro« je iz kroga njegovih prijateljev že prineslo tople spominske besede, posvečene možu kristalno čistega značaja in najbolj idealnih stremljenj. Naj sledi še nekaj življenjskih podatkov o njem.
Rojen v novembru 1*12, je zaključil svoje nadebudno življenje star že ne 81 let. Za njim žalujejo njegova mati vdova, ki je izgubila z njim vso nado svojih starih dni, ter sestre, ki so z njim izgubile edinega, dobrega brata. Ko je L 1932 ma-turiral na mariborski realki, je Marjan odslužil najprej svoj dijaški vojni rok, potem pa nadaljeval svoje študije na ljubljanski univerzi. Bil je zvest član akademskega društva Jadrana in Sokola ter Je ves prosti čas posvetil prosvetnemu delu v teh organizacijah. Ko so ga materialne prilike prisilile, da je zapustil visokošolsko življenje, je vstopil kot oficir v orož-niško službo. Po tečaju v Kamenici je bil orožniški poveljnik v Šmarju pri Konjicah, nato pa v Radovljici. Po izbruhu vojne je živel v Ljubljani.
2e v dijaških letih je Marjan Sterniša pokazal, ca je samorastel duh, ki hrepeni k dobremu in lepemu. Njegova literarna prizadevanja so visoko prekoračila okvir običajnega študentcvskcga pesnikovanja. V organizacijah se je udejstvoval zlasti v dramskih odsekih, kjer je bil glavni igralec, režiser in inscenator. Ko pa je postal orožniški oficir, je vse svoje sposobnosti posvetil službi, ki je zahtevala celega moža. Po nalogu vrhovnega orožniškega poveljstva Je sestavil teoretski del smučarske službe v orožništvu. Veljal je za enega najboljših mladih orožniških oficirjev ter v polni meri užival tudi zaupanje predpostavljenih.
V samozatajevanju in vedni pripravljenosti je bil poročnik Stemiša vzor tovariša in oficirja. Kot nacionalist je jasno videl. kam kaže življenjski kompas slovenskega naroda, zato je od vsega početka odločno odklanjal uničevalno komunistično akcijo. Da je on s svojimi vojaškimi in organizatoričnimi sposobnostmi eden njihovih najnevarnejših nasprotnikov, so komunisti dobro vedeli. Zato so že lani pripravili nanj atentat, ki naj bi končal njegovo nadebudno življenje. Tudi ob tej priliki je Strniša pokazal svoj pogum in svo-
jo prisebnost, ko Je z golimi rokami pobil
oboroženega napadalca ter razgnal njegove pajdaše. Kot pravi oficir pa se tudi potem ni umaknil jn se ni skril kam v varno zavetje, temveč je ostal na terenu in le še bolj aktiviral svoje udejstvovanje.
S pomočjo badoljevcev in njih topov se je komunistom naposled posrečilo, da^ so dobili v svoje krvave roke tudi tega idealnega borca. Zavestni morilci, kočevski »sodniki«, ki že sami sede na zatožni klopi pred sodiščem slovenskega ljudstva, so končali nadebudno življenje, ki je bilo do zadnjega diha posvečeno narodu.
Pavle Vdnar
Med obtoženci tn obsojenci zločinskega »procesa« v Kočevju je bil na enem prvih mest artiljerijski kapetan Pavle Vošnar. Komunisti so imeli njega posebno »na pd-ld«, ker se je, zvest svojemu slovenskemu prepričanju tn v pravilnem spoznavanju pravih slovenskih interesov, že od vsega početka odkrito deklariral za odločnega protikomunista fn nasprotnika njegovega uničujočega razbojniškega početja. Celo
leto so prežali na njega križem Dolenjske ln v Ljubljani sami, vendar brez uspeha, šele z pomočjo badoljevskega izdajstva so ga dobili v roke in razsuli nad njim vse svoje besno sovraštvo. Krvavi »sodniki« so tudi njega obsodili na smrt in rabeljski badnit je »sodbo« izvršil ter končal tudi to kipeče življenje.
Kapetan Pavle Vošnar Je padel pod zločinsko roko v svojem 41. letu, torej v najlepši moški dobi. Po rodu je bil lz Trsta, kjer se je rodil 28. decembra 1902. Absolviral je bivšo vojno akademijo v Beogradu in postal artiljerijski oficir. Služboval je v Trebinju, Osijeku in drugih krajih bivše Jugoslavije, zadnja leta pa je živel v Ljubljani. Povsod se je agilno udejstvoval v Sokolu in drugih društvih, povsod si je s svojo delavnostjo in svojim vedrim, življenja polnim temperamentom, pridobil velik krog prijateljev in dobrih znancev.
S kočevskim komunističnim zločinom Je obvdovela nesrečna Vošnarjeva soproga in osirotela njuna komaj pol leta stara hčerkica. Uvrstili sta se s tem v žalujočo dru. žino tlsočev in tisočev drugih Slovencev in Slovenk, ki tudi objokujejo svojce, padle kot žrtev nenasitnega komunističnega moloha. Njim vsem naj bo vsaj v majhno uteho zavest, da so njih najdražji padli za svoj narod in svoje prepričanje.
Pasek v mi
V roke nam je prišel komunistični letak, ki se doslovno glasi:
Od'ok o razpisu 3-odstotnega posojila Narodne osvoboditve.
CI. 1. Na temelju uredbe o posoj-'lu Narodne osveboditve AVNOJ-a od 15. I. 1943, ki se nanaša na ves teritorij Jugoslavije, razp suje izvršni odbor »Osvobodilne fronte« sl e venskega naroda posojilo narodne osvoboditve v znesku Lir petdeset milijonov za potrebe NOV in PO Slovenije in osvobojenega slovenskega ozemlja,
Cl. 2. Posojilo narodne osvoboditve se obrestuje s tremi odstotki, ki bodo izplača-n. istočasno s povrnitvijo posojila.
čl. 3. Posojilo bo povrnjeno po enem letu po osvoboditvi celokupnega slovenskega ozemlja v takratni narodni veljavi ln v razmerju današnje kupne moči lire v že osvobojenem slovenskem ozemlju.
Cl. 4. Vpis posejila narodne osvoboditve se vrši pri vseh odborih OF v času od 15. oktobra do 30. oktobra 1943 leta.
Ka položaju, dne 8. oktobra 1943.
Predsednik: Josip Vdmar 1. r.
Sekretar: Boris Kidrič 1. r. *
Komunisti so torej vrgli svoji »raji« zopet pesek v oči. Odlok o razpisu »narodnega posojila« je višek cinizma. »Narodno posojilo« razpisujejo ljudje, ki nimajo prav nlkake izkaznice slovenskega naroda. To posojilo razpisujejo mednarodni izvržkl ln uzurpatorji. Vsakdo, ki se mu hoče nekoliko razmisliti, bo lahko potrdil našo trditev, da je to najboij zlobno igranje z narodovim premoženjem. V Imenu naroda govorijo tisti ljudje, kf so dajali povelja ln povode za požiganje in rušenje slovenskega narodnega premoženja. Prav isti ljudje so ukazoli podreti dolenjsko progo, ki prav gotovo nima niti za las vpliva na vzhodno bojišče. Njihovi podrejeni rdeči železničar-ski prometniki so ukazali odpravo Vlakov v »dolenjsko republiko«, čeprav so vedeli, da se noben voz več ne vrne. Ves železniški park so komunisti uničili. V Grosuplju so požgali tovarno. Del Kočevja je zgorel, ker so ga namenoma zažgal! rdeči uničevalci
Kdor se dokoplje do bistva marksističnega nauka in boljševiške taktike, tistemu bo jasna vsaka namera komunistične OF. Mar ne nči židovski očak Mane, da mora narod gospodarsko propasti, da je treba uničiti trdne kmete in jih proletarizlrati, napraviti iz njih ljudi, kj nimajo nobene lastnine? Taki ljudje naj bi postali zaradi osiromašen ja nezadovoljneži in socialni revolucionarji.
Slovensko ljudstvo je po svojem čustvovanju in ovojem zdravem instinktu na-
sprotno komunizmu, kar komunistični voditelji prav dobro vedo. Zato so si izmislili peklenski načrt, če bo Slovenija razdejana, njeni kmečki domovi porušeni, potem bo — tako računajo — revno ljudstvo bolj dostopno za njihove nauke in bo samo sililo med komuniste. K sreči ne je že dovolj pokazalo, da ti računi niso točni in dav sa nepokvarjena večina ljudstva tHidi v največji, bedi noče o komunistih ničesar slišati, ker se dobro zaveda, da so vprav oni krivi te bede, saj poje njihov pesnik: »naš bog so rop, požig in umor!«
Razpis posojila je. kakor rečeno, le nov pesek v oči zaslepljeni raji OF. V resnici gre samo za nov rop jn novo tatvino, s katerima bodo skušali komunistični razbojniki iztisniti iz ljudi, v kolikor jih lahko terorizirajo, še zadnje "denaree, da bi si tudi po osvoboditvi izpod komunistične strahovlade ne mogli pomagati.
Poudarjamo še enkrat, da lahko že na prvi pogled spregleda ln obsodi postopanje komunistov in obenem njihove ribogojnice OF vsak dobronamerni, ki zna misliti z lastnimi možgani. Lj—ko.
V SVET
— tako bi lahko imenovali
„JUTBOV" RAZGLEDNIH
veliko sodobno časopisno publikacijo zabavne in poučne vsebine, ki bo izšla proti koncu leta
v velikem formatu in na 300 straneh.
V njej bo zbranega toliko zanimivega gradiva, da bo vsak čitatelj našel v zborniku
svoje NAJPRELJUBLJENEJŠE CTIVO.
Od resnega do zabavnega, od zanimivega in poučnega do kratkočasnega berila: od leposlovja do tehnike, od potopisov do najrazličnejših zanimivosti z vseh področij človeškega ustvarjanja, od domačih do
tujih zanimivosti, vse boste našli v tem zabavnem in poučnem
PESTROPISU,
ki bo vsakogar presenetil po svoji zunanji opremi, velikem formatu in pisani vsebini.
„JUTROV" RAZGLEDNHC
vam bo v razvedrilo in užitek v dolgih
zimskih večerih. Kljub velikemu obsegu in bogati opremi z ilustracijami bo knjiga veljala za one, ki se v naprej javijo za njen odvzem, samo 28 lir
Oli|iv>
Naborna komisija Slov. domobranatva posluje v bivšem Sokodskem domu na Taboru.
Naborni komisiji m morajo javiti zaradi
pregleda prostovoljci za Slov. domobran-stvo dne 8. novembra ob 9. dopoldne vsi zamudniki od št. 1 do 1450, ki Se še dosrtej iz kateregakoli razloga niso javili naborni komisiji.
Dan pregleda za ostale bo objavljen v dnevnem časopisju m po rad'-u. — Ljubljana, 4. novembra 1943. — Poveljstvo.
Viktor Entairael kot prosilec
Ničeva prizadevanja izdajalca, da bi podpri svoj omahujoči prestol
OdgoiIItev vzpostave
upravnega sodišča
Na podlagi člena L naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list št. 273-86 iz 1943, odrejam:
$ 1. Vzpostava upravnega sodišča v Ljubljani, odrejena z naredbo o vzpostavi upravnega sodišča z dne 21. maja 1943, št. 60, Službeni list št. 146-44 iz 1943, se do nadaljnje odredbe odgodi.
§ 2. Tožbe in pritožbe, vložene pri upravnem sodišču v Ljubljani, kakor tudi vse ostale spise tega sodišča prevzame v hrambo predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani
5 3. Sodniki upravnega sodišča, dodeljeni temu sodišču po členu 2., odst. 1. naredbe o vzpostavi upravnega sodišča, so na razpolago predsedniku pokrajinske uprave v Ljubljani.
§ 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave.
LJubljana, 3. novembra 1943.
Sef pokrajinske uprave:
Predsednik gen. Rupnik
t&ospodavsivo
»Reichskreditkassenscheine«
Včeraj smo poročali, da se morajo po naredbi, ki jo je izdal der Oberste Kom-mrissar ln der Opera ti onsaane »AdJriati-sches Kiistenland«. nemški bankovci, na-zvand »Reichskreditkassenscheine« zamenjati za lire, po obračunskem tečaju 1:10, in sicer v času od 1. do 10. t. m. Zamenjavo bodo izvršili vai denarni zavodi v Ljubljanski pokrajini.
Ti bankovci »Reichskreditkassenscheine« so prišli le v manjšem obsegu v promet, ko je prispela nemška vojska v naše kraje. Treba pa jih je razlikovati od bankovcev, ki so v prometu v Nemčiji sami. Bankovci »Reichskreditkassenscheine« so po obliki podobni nemškim državnim bankovcem, ki so v prometu v Nemčiji. Eni kakor drugI bankovci se glasbo na ReichsmaTke«. Razlikujejo se po risbi pa tudi po napisu. Nemški državni bankovci imajo napis »Reiehs-banknote« ln je na bankovcu vrhu tega napisano, da ga je izdal dlrektorij Reichs-banke, V Nemčiji so vrhu tega v prometu majhni bankovci, glaseči se na Renten-marke. Na »Reichskreditkassenscheinih« pa je označeno, da so izdani na podlagi uredbe o državnih kreditnfih blagajnah (»Reichs. kreditkassen«).
Nemčija je že v začetku vojne postavila načelo, da v okupiranih deželah ne smejo krožiti nemški državni bankovci. »Reichskreditkassenscheine« je izdala predvsem v zasedenih deželah, v promet pa so prišli še v deželah, ki niso zasedene, oa se je nem. vojska tam mu lila. V deželah, kjer so bili ti bankovci izdani kot zalkonito plačilno sredstvo, so Wie ustanovljene tudi posebne bogajne za te bankovce (Reichskreiit-kassen), ki pa so jih nemška oblastva zopet likvidirala, če so bile na novo urejene valutne razmere. Tako na primer na Poljskem, v Belgiji, Franciji, pa tudi v Srbiji in na Hrvatskem.
K nam so prinesli »Reichskreditkassenscheine« pripadniki nem. vojske. Naši trgovci, gostilničarji itd. so jih sprejeli v plačilo namesto lir. Sedaj pa se morajo ti bankovci zamenjati do 10. t. m. po ural-nem tečaju. Verjetno jih pozneje ne bodo več zamenjafli.
Vprašanje nemških državnih bankovcev, ki so prišli pri nas v promet, je zaenkrat nerešeno, kar je razumljivo glede na strogo načelo, da se nemški državni bankovci ne amejo iznašati iz področja Nemčije. Zato tudi dobe nemški cficirji ln vojak,, ko prispejo v okupacijslio področje, okupacijske marke, ki se jim potem, ko se vrnejo v Nemčijo, zopet zamenjajo za nemške državne bankovce.
Spremembe predpisov o poseku gozdnih pasov
Na podlagi člana 1. razglasa vrhovnega komisarja na oper2oljskem ozemlju »Jadransko primorje« o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 3. septembra t. 1., štev. 1, je šef pokrajinske uprave izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 6. t. m. in je na dan oobjave stopila v veljavo.
Razveljavljajo se členi 1. do 7. ln 12. naredbe s predpisi o poseku določenih gozdnih pasov z dne 8. maja 1942, štev. 87, ter naredb o raztegntvl te obveznosti na nadaljnje zemljiške pasove ob cestah in železnicah z dne 6. Junija 1942, štev. 111, 10. Junija 1942, štev. 115, 23. novembra 1942, štev. 213, 7. decembra 1942, žtev. 225, 12, februarja 1943, štev. 20, in 2. aprila 1943, štev. 37,
V veljavi ostanejo 5e nadaljnje določbe členov 8.. 9., 10. In 11, naredbe z dne 8. maja 1942, štev. 87, za pasove, navedene v tej naredbi, kakor tudi za vse ostale zemljiške pasove, na katere je bila razširjena obveznost poseka z nareibami o raztegni-tvi obveznosti poseka ob cestah in železnicah. (Od naredbe z dne 8. maja 1942 ostanejo v veljavi torej Se določbe, da se izsekane površine, ki se dajo oceniti kot relativno gozdno zemljišče, ne smejo obdelati za drugo vrsto kulture brez odobritve gozdnih oblastev ln Je obdelovanje izključno gozdnega zemlj'šče vobče prepovedano, nadalje določba, da dajejo morebitne Škode. povzročene z obveznim posekom, lahko pravico do odškodnine po veljavnih predpisih o vojni škodi in da se lahko dovoli oprostitev od zemljiškega davka, ki se nanaša na izsekano površino, kar pa ce velja za lastnike, ki niso izpolnili dolžnosti poseka, in kenčno določba, da ae morajo izsekana gozdna zemljišča, ko preneha obveznost lzsekavanja, v naslednjih treh letih zopet pogozditl po predpisih zakona o gozdih).
Z dnem uveljavljenja t« naredbe ae ustavi upravno kazensko postopanje groti kr-
stockholm, 6. nov. DNB. Prošnje poto: vanje Viktorja Emanuela v Neapelj ln njegova prizadevanja, da bi pridobil grefa Sforza ln Benedetta Crocea, da opustita svoje odklonilno stališče proti njemu in prestolonasledniku, je bilo zaman. Komaj z dokajšnjlm naporom je uspelo kralju, da ga je Sforza spiejel, ki pa mu je razložil, da on in njegovi somišljeniki nikakor ne morejo sodelovati z njim ln Um-bertom. Skrajno, kar lahko stori, je to, da pristane na regentstvo za malega Neapeljskega princa, dveletnega Umbertovega sina.
Nova poročila potrjujejo, da Badoglio so. glaša s temi predlogi in si sedaj prizadeva, da bi svojeglavega kralja pregovoril za abdikacijo. Kot nagrado za to novo Izdajstvo bi prevzel vodstvo regentskega sveta, namreč zgolj reprezentativne posle, medtem ko bi prešla prava vlada na Sfcr-zo ali kakega njegovega somišljenika.
Viktor Etnanuel v pravi huS
Stockholm, 5. nov. DNB. List »Evening Standard« prlobčuje karikaturo Viktorja Emanuela, ki Jo Je narisal znani politični
slikar David Low. Ta karikatura, v kats-rl naj se zrcali angleško javno mnenje, prikazuje Viktorja Emanuela kot majhnega in fikilečega moža s peresom na čepici. Na čepici piše: »21 let sodelovanja a fašizmom«. Vikfccr Emsnuel koraka počasi po stopnicah neke palače, na katere vznožju stoji Badoglio in javlja: »Vaše Vel'čanstvo, avtomobil čaka«. Ob vznožju stopnic pa stoji tovorni avtomobil z napišem: »Zbiranje odpsdkov«.
Bern, 4. nov. DNB. »Exchange« javlja iz
Neaplja: V razgovorih maršala Badoglia z zastopniki šestih političnih strank je nastopila kriza. Čeprav je, Badoglio izjavil, da bo v primeru, če bi kasnejše volitve prinesle večino republiki, takoj priznal iz tega izvirajoče posledice za kraljevski dom, zastopniki strank kljub temu niso hoteli stopiti v njegovo vlado. Izjavili so, da Badoglio, ki kaže svojo lojalnost kralju in prestolonasledniku, ni zanje primeren mož in da morajo odkloniti sodelovanje v vladi, ki bi bila podrejeno kralju.
Japonci potopili dve nosilki leta! in 4 križarke
Tokio, 6. nov. DNB. (Vzhodnoazijska si.) V vodovju južno od otoka Bougainville je japonsko letalstvo potopilo dve sovražnikovi nosilki letal in štiri križarke.
Tokio, 6. nov. DNB. (Vzhodnoazijska si.) K letalski bitki pri Boungainvillu, v kateri sta bili potopljeni v nekem ameriškem brodovju dve nosilki letal in štiri križarke, so se zvedele naslednje podrobnosti: V petek so japonska izvidniška letala odkrila sovražnikove pomorske edinice, obstoječe iz dveh nosilk letal. 4 križark in 5 rušilcev, ki so plule južno od Bougainvilla v smeri proti severu. Z Rabaula se je ta-
koj dvignilo k napadu 14 torpednih letal in
doseglo ob 17.30 sovražnikove pomorske sile. Ena nosilka letal velikega, tipa razreda »Island« je bila takoj zadeta s torpedom in se je po težki eksploziji potopila v dveh minutah. Druga nosilka letal srednje velikosti je bila prav tako s torpedom zažgana in se je potopila. Štiri križarke. izmed teh bi utegnila eventuelno biti dva rušilca, So bile takrto uničene. Napram sovražnikovim izgubam, ki so znašale 6 vojnih ladij iz formacije 11 ladij, je iaoonska izguba s samo tremi letali prav malenkostna.
Brezupen položaj čungkistške
V Čunkingku zahtevajo takojšnje operac'je proti Japonski
SanoJtaj, 5. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Dopisnik United Pressa v Čungkingu poroča: Jasno je, da čungkinške čete v boju proti Japoncem tako dolgo ne bodo nnele ni-kake vidnejše vloge, dokler jih ne bo mogoče bolje oekrbovati. Za hrbtom čungkin:kih čet namreč stalno preti lakota, suša in kobilice so opustošile velike dele pokrajin, pomanjkanje prevoznih sredstev pa ne dopušča niti izpraznitve področij, v katerih vlada lakota. n'ti njihovega oskrbovanja iz bližnjih pokrajin. Tudi položaja v Indiji ne moremo primerjati s položajem čungkinške Kitajske. Ind ja se lahko bori proti lakoti z dovozi iz Avstral je popolnoma vseeno, ali so to možnost upoštevali ali ne, medtem ko je čungkinška K'tajska bloki-
šiteljem s to naredbo ukinjenih določb o poseku določenih gozrinifli pasov. Ustavi se tudi izvršitev zaradi omenjen:h prekrškov pravn:močno izrečenih kazni in zaplemb lesa.
Izvršitev naredbe o izdelovanju in popravilu čevljev
Pokrajinski gospodarski svet v LJubljani opozarja čevljarje, da je (po naredbi z dne 30. oktobra 1943) od 7. novembra 1913 naprej prepovedano izdelovanje čevljev po meri.
čevljarji, ki imajo ta dan od poprej naročene čevlje v delu ln za nje že rezervi-*-ano usnje, morajo taka dela dne 7. novembra 1943 naznaniti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu z navedbo imena in bivališča naročnika in vrsto čevljev (moški, ženski, visoki, nizk; gorski itd.). Naznanila se lahko predlagajo ta dan tudi p:> pošti. Izdelavo novih čevljev za te naročnike amejo ti čevljarji dokončati.
čevljarski Obrati smejo od dne 7. t. m. naprej izvrševati le popravila čevljev. Vsak čevljarski obrat mora napraviti seznam strank, v katerega vpiše vse stranke, ki žele, da jim bo popravljal čevlje. Tiskovine za take sezname se dobe pri odseku za obrtništvo v Ljubljani, Čopova ulica 1. (Tako zvani pol novi čevlji ne spadajo med popravila ln se do nadaljnjega ne smejo izdelovati.)
Vsi družinski poglavarji se pozivajo, da se do IS. novembra t. 1. vp šejc. pri svojem stalnem čevljarju v te sezname, in sicer sebe in vse družinske člane, ki imajo oblačilne izkaznice, čevljarski obrat potrdi stranki vpis v seznam s svojim pečatom, oziroma z zabeležko svojega obrata ln navedbo sedeža na hrbtni strani oblačilne izkaznice. Zato morajo stranke prinesti s sebo<j k vpisu oblačilne izkaznice.
Zaradi tega bo za mesec november t. 1. Pokrajinski gospodarski svet nakazal čevljarjem na nabavne knjižice usnje za po-pravilna dela le v začasni izmeri.
rana na vseh štirih straneh m zato ne more podvzeti nikakc akcije.
Sanghaj. 5. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Iz Čungklnga poročajo, da So tam zelo i razočarani n:id rezultati moskov-.ke Iccnfercn-I ce. ker vzhodnoazijsko bojišče :e veonc n: priznano za enakovredno z evropskimi boii-! šči. Zato čungkinški voia"ki list »Sao V.an« ; Pao« zahteva znova, naj sc prične že letos le-! talska efenzija skupno s suhozern-kim- in po" morskimi opcrac:jarm proti Japonski »Skrajn: i čas je, da zavezn ki opuste bo' od otcAi do j otoka in da prično glavni napad na Japonsko.« ugotavlja list, ki poziva »zaveznke«. naj se spopadejo z japonsko vojne mornarico.
Poslani!? O.^ikia
obiskal Atlantski
Berlin, 5. nov. DNB. Jponski poslanik Ošima si je ogledal Atlantski zid in je končal svoj večdnevni obisk z ogledom neke armade v južnozapadri Franciji. Poslanik je odnesel prepričevalne vtise o močni o-brambni pripravljenosti številnih vojaških naprsv in trdnjav ter o udarni moč: ta_ mošnje vojske.
Sprememba cenika za surove kože
Na podlagi člena 1. razglasa o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943. šte. 4, je šef pokrajinske uprave izdal naslednjo odločbo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 6. t m. in je dobila obvezno meč na dan objave.
Oaločba vitkega komisarijata za Ljubljansko pokrajino z dne 20. septembra t. 1. štev. 97, se razveljavlja ter se vzpostavlja cenik za surove kože z dne 11. septembra 1941 Trgovci, ki so v času veljavnosti od'očbe z dne 20. septembra 1943. štev. 97 plačevali proizvajalcem c<;ne po ceniku iz navedene odločbe, morajo doplačati proizvajalcem v osm h dneh razliko do višjih cen po ceniku iz ooločbe z dne 11. septembra 1941.
Množica ladij čaka v Gibraltarju na popravilo
Algeciras 4. nov. DNB. V četrtek je v gibraltarski luki čakalo 40 ladij na popravilo v tamkajšnjih dokih. Med njimi čaka 12 ladij že zelo dolgo. Ker pa število poškodovanih angleških in ameriških ladij stalno narašča in ker so tudi doki ostalih sredozemskih sovražnikovih luk prenapolnjeni, bodo večino poškodovanih ladij za sedaj le začasno popravili, da bodo sposobne za potovanje v prekomorske luke, kjer jih bodo šele dokončno uredili.
Kratke vesti H vsega sveta
Berlin. 6. nov. DNB. Poštno ministrstvo javlja, da je bila javna telefonska služba med Nemčijo, vključno Generalno guber-nijo in češkomoravski protektorat, ter z vzhodnimi deželami razširjena na devet nadaljnjih krajev in tako na skupno 57 krajev v Estonski in Latviji.
Kodanj, 5. nov. DNB. Iz Thistena v Jut-landu poročajo, da sta tamkaj v pretekli noči strmoglavila dva angleška bombnika, eden pri Kallerupu, drugi pa pri Sund-byju.
Madrid, 6. nov. DNB. LTrugvajski ministrski svet je sklenil uvedbo obvezne vojaške dolžnosti. Narodni skupščini je bil že predložen temu primeren predlog.
Stockholm 6. nov. DNB. Kakor poroča ne ka vest iz Moskve, pr:občena v »Goteborge-Handels u. Sch ffahrtszeitung« je objavil ameriški poslanik Harriman ustanovitev severnoameriškega vojaškega sveta pod vodstvom ge-neralnega majorja Deana Naiosa sveta bo. vzpostavitev čim ožjega stika med Sovjetsko in severncamerško voko.
Stockholm. 6. nov DNB TT priobčuje vest iz NVashu^ona. po katori je zunanji minister Hull izjavil v Moskvi, da bo odpotovala v Washington sovjetska gospodarska de-legac;ja.
Stockholm. 6. nov. DNB. Po poročilu len donskega oopisn ka lista »Nva Dagligt Alle handa« poizkuša bivši rumunsk kraii Karo' sprožiti sedaj veliko ag:tacijsko kampanjo za sebe. Vso njegovo ag tacijo vodijo tvrdke Birdvvell, Russcll "n Ass v Ne\v Yorku. k: go preje delale reklamo za Plmskc zvezdo Normo Shearer.
Ženeva, 6 nov DNB Po neki vesti iz Lon-aona je bil imenovan za avstralskega pos'ani" ka v Moskvi tajnik nekega delavskega združenja Mr. J. L. Mahrney
Sockholm. 4. nov. DNB Lord Cra gmvle je izjavil v torek v angleški zgornji zbornici, da Anglija ne bo dopustila, da bi po vojni obstojale velike trgovinske mornancc. ki ne bi bile pod angleškim nadzoretvom.
Ženeva. 4 nov DNB. V zadnj' številki lista »L fe« piše izda iatelj Henrv Lutze. da sta brez dvoma Amerika in Anglija medsebojno tesno povezani, venoar pa bi bilo nevarno 'z tega sklepati, da se zategadel jlažje sporazumeta. Anglija bi že morala spoznati, da se je Amerika vedno bor la za neodvisnost vseh narodov. in s cer tudi gotovh narodov v angleškem imperiju
Stockholm. 4 nov DNB Po londonskih po-ročil h se velike angleške železniške družbe zelo razburjajo nad ziavo ministra za vojne prevoze Lorda Leathersa. v kateri je te dni izjavil v zgornji zbornici, da mora vlada tudi
Eo vojni obdržati nadzorstvo nad štirimi veli-inv železniškimi družbami Buenos-Aires. 4 nov DNB V zadnjih dveh letih je uspelo argentinski industriji, in sicer posebno oborožitveni proizvodnji, da se je zelo osvobodila inozemske odvisnosti.
Sortna Gorica v novem položaju
Hodi! po zemlji sem naši in pil nje
prelesti
Hodil pc zemlji sem naši in pil nje
bolesti.	.
Zupančič
Po aolgem presledku sem spet vide! njo, ki ji kraljica rajsko mile Vipave, ponosnih Gor in valovit li Brd. Neko veselo, neodoljivo raz-b.irjenje sem začutil, ko sem stopil na njena b agoslovl jena tla: Gorica! Ko! ko toplih občutij iz roine mladosti je povezanih s posvečenim zvokom tvojega imena, koliko nežnih spem nov se drami zmerom znova v tvoji nepozabni sred n'. Ves svoj čar si raz'i!a v nas, da nas zmerom i znova vabiš v svoje blago in ljubeznivo naročje.
In me je potegnilo povsod tjA. kjer smo se v Studentovskih letih »likali« To so zanimive reči. O njih morda kdaj pozneje. GoTica nas zanima danes predvsem zaradi svoje nove zunanje podobe, kakršno dobiva po viharju, ki je zdivjal mimo nje Toda zjasnilo se je. Sedaj jc konec hude nadloge, ki je stiskala Gorico; nje življenje se t:ho obnavlja in normalizira.
Goričanl so zadovoljni, da so nevarnosti mi-n ie in di se je vse tako lepo izteklo. Pod zaščito nemške verske ie tudi Gorici zagotovljeno nvmo, redno- življenje, zagotovljen njen rr>sta;iek n. napredk.
Zgodovinski skrsbol goriškega mesta
Bilo je pred 28 Ieri, ko sem odhajal iz Go-r ce Takrat sem obstal na slovitem in prostranem glavnem mestnem trgu z vročo željo, <l' vtisnem v spomin vse podrobnosti goriškega mestnega osrčja, da bi ta podoba živela d 'Igo. dolgo vrsto let. Šepetaje sem menil, zroč tja gori k starodavnemu goriškemu Gradu: »Siri prijatelj, bog ve, kdaj se bova spet vdela!« Ni bilo tedaj zarnan, da je mora! priti stražnik — očetovsko dober in prijateljski, kakor so bili vsi goriški stražniki Kumarjeve vrste — in spraviti dečka domov z besedami: »Fant, spat pojdi!«
Odtlej se je svet prelomil. Zopet navdaja človeka sreča, kadar stoji sredi Travnika, zroč t a gori. Da. da, starodavni goriški grad je markanten zgodovinski s:mbo! goriškega mesta. Do uporabe topov ni bil nikdar zavzet. Do začetka 14. stoletia je bi! staln3. pozneje začasna rezidenca goriških grofov. Ob precej strmem p »bočju so naslonjene starinske goriške hiše. Tukaj so v srednjem veku stanovali uradniki in sluge goriških grofov, dokler ni dobila ta mselbina po grofu Henriku II. svojega mestnega privilegija. Tukaj je tudi najzanimivejši, najstarejši spomenik starega mesta, cerkev sv. Duha, ki jo je dogradila rodbrna pl. Rabattov 1. 1398. To je najstarejša goriška cerkev.
Tam ob sotočju Travnika pa je slavni goriški Raštel. spojna ulica mestnega osrčja z gradom. Zlasti ob tržnih dneh zaživi starinski Kaštel. Okoličani preplavijo trgovine in pro-d;<ja!n:ce po hišnih vežah. Vsega dobijo, česar potrebujejo. Težko si je misliti n. pr. Ljubljano brez Šempetrske ceste ali Starega trga, težko Trst brez ulice Cavana. toda še mnogo težje Gorico brez Raštela, ki je naj.mačilnejša ulica stare Gorice.
Nova in stara Gorica
Številne spremembe je doživela Gorica po prvi svetovni vojni. Te spremembe so razni erno morebiti še večje, nego so brle n. pr. v stavbnem ter regulacijskem oziru v Trstu. P priključitvi Solkana Kronberga, Ajšo-vice,
~-"V -m
' .'''i ^ Mm*-
Iz prve knjiga Letopisa Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so mogli izvedeti tudi širši kulturni krogi, da se je v okviru naše Akademije ustanovila Bibliografska komisija, ki si je izbrala za predsednika rednega člana Akademije prof. dr. P o 1 c a, za tajnika pa nje gen. taj-nika prof. dr. Ramovša. Na podlagi referata, ki ga je izdelal naš vodilni biblio-graf dr. J. S I e b i n g e r (natisnjen je v omenjenem Letopisu), je bilo sklenjeno,
1. da se za dobo 1919—1842 izdela vsa bibliografija, knjižna in strokovna, 2. da naj bibliografija izhaja v dveh ločenih serijah in sicer a) letna, knjižna, ki naj podaja tudi vse ocene, poročila itd., kar je s knjigo v zvezi, b) strokovna v posameznih snopičih za posamezne stroke ali skupine strok; 3. potrebna je izpopolnitev Sirnoni-čeve bibliografije in zamašitev vrzeli za dobo 1913—1919; ker bo Ie-ta zahtevala največ dela in časa. se naj prične z delom za prvo in drugo skupino (t i. za razdobje 1919—1942) najprej. V poročilu o Akademij ini izdaji slovenske bibliografije je tudi omenjeno, da je komisija poverila dr. J Slebingerju izdelavo podrobnega načrta, določitev vrstnega reda za strokovno bibliografijo. določitev sotrudnikov in podobno.
.Dr j Slebingerja referat »Sedanje stanje in naloge slovenske bibliografije« navaja, kaj smo Slovenci na tem področju že storili, našteva vse naše bibliografske
Št. Petra, Standreža, Vrtojbe, Ločnika, Pevme,
št. Mavra in Podsabotina leta 1927., je naraslo število gorišk'h prebivalcev na 46.000. Opazoval sem vse te spremembe, tehtal njihovo važnost ter si pozorno ogledoval razne ulične in cestne preaore. Spremmba cb ulici N. Sauro, kjer je podjeten gostilničar s svojo soprogo velikopotezno uredil svoje prvovrstno urejeno gostinsko podjetje, je zelo povzdignila celotno sliko ob sodni in rotovški palači. Predor ob ulici Crispi je primerno nadomestil prejšnji skromni prehod za pešče vzdolž prijaznega poslopja nekdanje realke v smeri k staroslavni goriški stolnici sv. Hilarija, ki je s tem bliže primaknjena osrednji goriški prometni žili — Korzu.
Omeniti je še menda najvažnejši predor ob vladni palači na Travniku, ki je bil povezan s temeljito preosnovo vsega okoliša nekdanjega uršulinskega kompleksa ob Nunski ulici. S tem je bila načrtno preoblikovana vsa ta
spise, posebej še biografske in strokovne bibliografije, ki so zbrale že obsežen material in omogočile vsaj na teh področjih evidenco in pregled. V svojem poročilu je dr. Šlebinger jasno očrtal naloge, ki še čakajo slovensko bibliografijo.
Po najnovejših informacijah je zadeva z izdajo slovenske bibliografije stopila že znaten korak naprej in smemo pričakovati, da bo v deglednem času poslala naša Akademija v svet prvo knjigo velikopotezno zasnovane slovenske bibliografije za leta 1919—1942. Uresničenje te koristne in hvale vredne zasnove je bilo tem lažje, ker je dr. Janko Šlebinger že dolrra leta mislil na potrebo takega dela in zbiral sproti gradivo. stoječ kot upravnik naše največje knjižnice na obrežju slovenskega knjižnega toka in na točki, kjer je pregled najlažji. Tako smemo trdno upati, da bo svojim dosedanjim splošnim in specialnim bibliografijam pridružil delo bo krona njegovega dolgoletnega bibliografskega prizadevanja
Slovenska Akademija znanosti in umetnosti je izdala že več znanstveno važnih knjig kj sodijo večidel v krog posameznih strok in panog. Doslej še ni izdala ln dokler ne izide njen pričakovani (ali tudi že zasnovani?) veliki Slovar slovenskega jezika, nov, obsežnejši in moderni teršnik«. tudi ne bo izdala splošno koristnejšega in uporabnejšega dela kakor bo bibliografija za l 1919—1942. Kajti nobe-
osrednja mestna četrt, ki ji vriska Rimska ulica izrazit pečat. Preureditve ob Crispijevi ulicj. so bistveno dopolnile preosnovo Travnik— Nunska ulica. Omeniti je še spremembe na Komu in na nekdanjem Katarininem trgu. Tudi pot v Kostanjevico, kjer so pokopani pregnani francoski kralj Karel X. ter njegovi sorodniki vojvoda Angulemski s soprogo in grof Cham-bord, je lepo preurejena, prav tako tudi dohod na Grad, do katerega vodi danes širok drevored, ki ga obkrožajo lično urejeni nasadi okoli Gradu.
Razmišljal sem o vseh teh preureditvah. Kakor vsak pojav, tako imajo tudi takšne pre osnove več strani. Toda dozdeva se, da tiste stare, ljubke Gorice ni več, ki je slerveia po svoji domačnosti, prijetni in topli romantiki. Prepričani pa smo, da je Gorici pod seoanjo novo upravo zagotovljena tista rast in tisti napredek, ki bo i znova poživil javne naloge soške prestolnice.
njih razmerah dorvoij težko stališče v skrbi za življenjske potrebščine m drugo. Vendar so vse te ženske notranje sproščene, kar odtehta mnoge druge težave. Hišnim uslužbenkam nasprotno ni treba skrbeti za hrano, stanovanje, luč in kurjave, vendar jim notranja tesnoba grem življenje, da ne vidijo teh dobrot Delavke različnih poklicev prihajajo izmenoma zjutraj na delo in zvečer izmenoma skupno domov. Pogovori so različni. Druga orugi za upajo in potožijo sveje skrbi in bolečine, si dajejo nasvetov, poguma, tolažbe. Tudi služ-k-nja ie mnogokrat v skrbeh in obupu, posebno še. kadar je brez službe. Nikogar n'ma, da b; mu potožila, se z njim posvetovala, ali da bi ji dal poguma. Povsod se čutj tujo. Poleg tega pa jo mori še neko neugnano hrepenenje po nečem neznanem, ki se ne di ubraniti. Morda je v službi pri veččlanski dru-ž ni, a ona vase zaprta samotari, in če bi govorila — kdo bi jo razumel? Njeno delo je dovolj odgovorno in utrudljivo. Droge delavke nimajo tako intimnega stika z osebami, ka zahtevajo več pozornosti in srca Glavno je, da delo obvladajo z razumom in rokami. Služkinja mora streči otrokom, bolnim, občutljivim in razvajenim. Tudi je kdaj od tega ali onega nadlegevana. Delati mora od zgod" njega jutra in v noč, z različnimi ljuomi in v različnih razmerah, kar je za mnoge, ki so premalo pripravljene na vse to, res težko in komaj zmogljivo Zato si dekleta iščejo večkrat potj ven iz takih zaprek v samoosvojitev za vsako ceno. Tako je največkrat fant tisti, ki jo razume in potolažj z obljubo, da b& kmalu trpljenja konec, ko bo vsa samo njegova. Zakaj bi ga ne ljubila, ko je tako dober? Ko ga vzljubi, ni več svoja, ampak njegova. Nima več svoje volje, zato ustreza fantu, nazadnje pa je — zapuščena. Po statistiki je dognano, šteto po poklicih, aa je največ nezakonskih mater in splavov iz vrst služkinj. Tudi v pogledu obupnih dejanj je odstotek prav visok
Res ni mogoče vsega zla preprečiti, toda omiliti in zlo zmanjšati se da. Vzemimo pred vsem naslednje: Hišne uslužbenke imajo v Ljubljan tri hiše. V njih sta ave prenočišči s približno sto posteljami. Koliko dobrega, vzgojnega se da v teh hišah narediti N: dovolj, da dobi dekle prenočišče in prestor, kamor lahko postavi svoj kovčeg. To dobi lahko tuai v drugi hiši. Znano je, da marsikatero brezposelno dekle rajši išče prenočišče kjer koli, le v po6eiskem zavetišču nt, ker se ne počuti domače. Priznavam, da je z ženskami težko. Marsikatera le prerada dela samovoljno. Poo besedo »svoboda in prostost« razumejo, da lahko brezobzirno delajo, kar hočejo, vsaka po svoje se hišnemu redu in snagi le nerada in z ugovarjanjem ukloni. Kje je vzrok, oa smo tako daleč prišli? Zakaj se vzgoja, ki jo služkinje tako nujno potrebujejo, že poprej
ni začeta? Eno tako arretiKe imuno te nad
35 let. drugo nad 12 let Koliko lepega časa se je zamudilo! KoJike koristj bi imele uslužbenka, ko bi v tako obsežnih prostorih mogle obiskovati poučne tečaje za vsa dela. k' »padajo v hišno gospodinjstvo in zaanje b' ne smelo b.ti lepo vedenje in srčna <xn<ka! Koliko laže bi služile, bile bi bolj spoštovane ;n upoštevane!
Zavetišče bi moralo b'ti šola. vzgmališče posvetovalnica in pravi dom za dekleta, kjer bi se počutile re-> kakor doma Boij bcieča. ne izkušena dekleta bi v kočljivejšh zasebnih za devah prejemala primerna navodila m nasvete za pom.rjenje notranjosti Vodilna oseba zavetišča bi morala biti izkušena, imet precej
Na podoben način kakor j etika in rak, je postala tudi gniloba zob pravcata ljudska bolezen, kateri velja posvetiti posebno pozornost, ker povzroča škodo ne le človeškemu zdravju, ampak prinaša tudi gospodarsko izgubo. Neka preiskava zob Šolske mladine je pokazala, da ima skoro 85% današnjih otrok gnile zobe. Ta od stotek je pri odraslih osebah še mnogo večji. Konkretno pomeni to, da 95% ljudi boluje na bolezni, ki ustvarja podlago za mnogotera druga obolenja. Pri tem pa niti ni vpoštevano dejstvo, da gre zaradi bolezni zob v izgubo mnogo delovnih ur in mnogo zaslužka. Statistike pravijo, da mora med 40. in 60. letom življenje izpreči polovica uslužbencev, ki so v delu omagali zaradi oslabelosti, in velikega dela teh oslabelosti so krive zobne bolezni. Karies je pojav, ki stane vsako leto na stotine milijonov denarja, poleg tega pa povzroča ljudem še silne bolečine.
Zdravniki se vprašujejo, ali je bilo že ▼ starih časih tako kakor danes. Ali so tudi naši predniki trpeli na zobnih boleznih in njih posledicah? Na to vprašanje odgovarjajo zobarji z odločnim: ne! Najdbe v grobovih srednje Evrope pričajo, da je pred kakšnimi tremi tisočletji trpelo na gnilobi zob kvečjemu 10% prebivalcev. Iz te ugotovitve izhaja torej, da je gniloba zob tipična civilizacijska bolezen, ki se je močno razširila zlasti v zadnjih 200 letih. Preiskave pričajo, da so teh obolenj krive -prehranjevalne razmere, kajti zdravje želodca je vedno v zvezi z zdravjem zob. V teku zadnjih 200 let se je pripravljanje jedi tako kompliciralo, da trpe zaradi njih vsa prebavila občutljivih organizmov. Popolnoma upravičeno lahko torej sklepamo, da je zobne gnilobe kriv proces civilizacije
Cerkveni zakladi
materinskega in psibok&kegi flota ki bon?
tudi v posameznih ttžkih primerih dati prava navodila — Če je mogoče v drugih državah hišnim uslužbenkam dati več izobrazbe, zakaj bi b lo to pri nas nemogoče? — Taka izobrazba b bila kakoi valok.m. v katerega siceT butajo \a'ov a se razb jejo n re poškodujejo obrežja Zadostna zobrazba je aekietom var >tvo. da tud v najhujš borbi ostanejo zvesta svojemu narodu r. domovini Brez zadostne izobrazbe j h pa n-.,ttgnc pogubni va1 za sabo m un č;, kar n dobrc zasidrano v notranjem lastnem prepr čanju in zrelem nastopu.
Sclezija.
in moderna kuhinja. Ta kuhinja si na vs« načine prizadeva, da bi ljudem prihranila žvečenje, zato jim streže v mimih časih z belim kruhom in raznimi slaščicami, ki se kar »topijo« med jezikom in nebom. Toda pri tem ljudje često pozabljajo, da silno škodujejo samim sebi. Cim finejše jedi kdo zauživa, tem bolj ograža svoje zobovje. ki propada od stopnje do stopnje.
Vprašanje, kj je posebno važno, se zdaj glasi: Ali je mogoče od pomoč i temu zlu? Zdravniki pravijo, da je mogoče. Toda na kakšen način? Treba se je vrniti zopet k naravnemu načinu prehrane, uživati kruh pomešan z otrobi, tako da vitamini ne gredo v izgubo. Tudi pri ostalih živilih je treba paziti na to. da se pri kuhanju ne izgube dragoceni vitamini. Kakor hitro se bodo ljudje vrnili k pravemu načinu prehrane, se bodo poslcdice takšnega prehranjevanja pokazale tudi pri zobeh. Vprašanju, ali je mogoče ojačiti odpornost zob, to se pravi njih poapnenje, lahko v celoti pritrdimo. Važno pa je, da se na tej poti vsi držimo nekih nučel Zaradi tega ne sme zanemarjati pravilne prehrane že mati, ko daje nastajajočemu otroku življenje. Vsaka mati mora skrbeti za to. da žs med nosečnostjo uživa dovolj snovi, katere so potrebne otroku pri nastanku zobovja. Doraščajočemu otroku je treba dajati takšno hrano, ki pripomore k ojačenju zobovja in kosti. Po zaključeni razvojni dobi pa mora vsakdo sam skrbeti za svoje zobe s smotrno nego in snago. Zdravniki pravijo, da bi bila gniloba zob, če bi ljudje izpolnjevali vsa j>otrebna navodila, v dveh do treh rodovih popolnoma odpravljena. Seveda bi bil v ta namen predvsem potreben povrntek k naravnemu življenju.
Obvestila ..Prevoda"
tu natisnjeni seznam slovenskih romanov in pripovednih zbirk. Slov. pesniki ir pisatelji v podobah se zde v tem okviru in obsegu odvečna obremenitev prostora, ki bi bil potreben za tekst; zadostoval bi kratek kronološki ali abecedni biografski in bibliografski pregled Kot priročnik je praktično uporabna zgodov.na v letnicah »5000 let v. 30 minutah« Sega od uste-novitve kraljestva Faraonov (3000 let preo Kr.), do nemške zasedbe Rima I 1943. Statistični vedež je zastopan s serijo »Svet v številkah«. Hitro računstvo, navodila za eovomištvo (ali so v takem prročn ku res potrebna?), najsplošnejša pravila o lepem vedenju peščica pravn h navodil, pregled slovenske slovnice in pravopisa na necelih 10 straneh (dober ie seznam vsakdanjih jezikovnih spak). nekaj tu jk. pa tujih izrazov in rekel, dalje migljaji glede izbire poklica, sto praktičnih nasvetov za vsakdanje ž;v-Ijenje. seznam domačih zdravil in nekaj razn h zanimivosti — to zpopolniuje vsebnskc. ogrodje knjižice Pr jezikovnih razgovorih v drugem (tuon samostojno izišlem) delu je označena izgovarjava samo pr ang!eščni, nemško hi italijansko besedilo bo torei služilo na hitro roko tistim, k; že nožna jo glasoslovne elemente cbeb jezikov Tako je 5 kniiž^o vsak dobil nekaj, a vsr malo. vendar tol;ko. da kaže imeti vsaj takle priročnik kje na dosegu roke.
Knjižica verzov
Tanka knjižica na 32 straneh z naslovom »Poezije« predstavlja v nov- žetv slovenskega poetičnega slovstva kaj skromen pojav Njen pisec Albn Čebul ar je zda! I 1941 takisto drobno knj;žco z naslovom »Maj Pesmi v prozi« Po oblik niso bile take pesmi v prozi, kakor jih poznamo pri drugih, pcmcaitiicj-
Pogled a hriba Sv. Mihaela na Goric«
Zrelostni izpit hišne uslužbenke
Spomenik padlim v Gorici
Zadnji ča« je Ml ▼ javnosti čotl več glasov Iz vrat gospodinj in hišnih uslužbenk. Izkušena organizatorka ln pozna, valita obojnih nam je poslala naslednji prispevek:
V zadnji številki »Domovine« pod naslovom »Gospodinjske pomočnice in gospodinje« je Maruška lepo napisala, da je prišla v Ljubljano z namenom, da si poišče službo. Sreča ji je bila naklonjena Dobila je službo v zelo ugledni družini Gcspod:nia je b la zelo dobra, od nje se je naučila mnogo dobrega Ona pa se je potrudila ustreči vsem gospejimm željam. Skrbela je. da je bilo vse v redu in gospo spoštovala kakor svj0 dru^o mamo. A zgodilo sc je. da je spoznala človeka, s katerm sj je hotela ustvariti skupno bodočnost Ker pa 6o Se bali. da bi jo prekmalu zgubili, so temu nasprotovali, in gospa ji na prošnjo ni dovolila v nedeljo izhoda. Pravi tud!. da ne more razumeti, zakaj vsaka gospodnja brani imeti fanta. Saj vendar sama ve, da šele potem ima dekle večje veselje do dela.
Hvale vredno je, da sta gospodinja in pomočnica lepo v soglasju delali, se sporazumeli, bili druga drugi naklonjeni in Se spoštovali Toda skoraj povsod, ne samo v službi, tudi v družini ali kjer koli, pride rado kaj vmes, da se to soglasje razruši, ker so povsod postavljene gotove meje Če ima dekle fanta, to vendar še ni tako hudo. da bi gospodinja nasprotovala. Mogoče je, da dekle res bolj z veseljem dela, ker jo vodijo notianji občutki. Znano pa je, da je delo zaljubljenke bolj raz treseno Vedno imajo manj misli pri delu. Njene misli uhajajo tja, kjer je njeno srce Zato je njeno delo bolj površno narejeno, v marsikaterih primerih tudi pozabljeno. Mogoče tudi, da sta bila kak ukaz ali opozorilo preshšana ali pa z nejevoljo in godrnjanjem izvršena. Gotovo, da mora s takimi napakami q<-sedanje soglasje prenehati, kar bo gotovo tudi glavni vzrok, zakaj gospodinjam ni prav, če ma pomočnica fanta Težko je, vsaj dokler se prva vzplamenela ljubezen malo ne ohladi Ljubezen je huda reč. Saj pravijo: »Če je kuharica zaljubljena, rada župo presoli.«
Zgodi se tudi, da se pametm gospodinji, ki ima pomočnico rada. dekle smii in ji brani fanta morda zato, ker vidi, da je fant ni vreden, da bi bil slab mrž ali pa, aa je poroka že vnaprej izključena ir b: dekle morda nosilo 'e zle posledice ljubezni. Glede nedeljskega prostega popoldneva pa Poselskj red, § 8.. določa, da ima posel »vsako nedeljo pet ur prostega časa in se sme svobodno odstraniti« Torej ni treba posebej prositi za nedeljski izhod
Ko že govorimo o ljubezni, je prav, če se s tega vidika še malo bolj poglobimo v raz mere hišne uslužbenke Če vzamemo ženske drugih poklicev, bodisi kmetijske, tovarniške ali obrtne delavke, vidimo, da ;majo v seda-
na varnem
Spričo velikih skrbi najvišjih vatikanskih krogov zavoljo ropa cerkvenih dragocenosti, ki ao jih anglosaški agenti odpravili iz cerkva v južni Italiji in na Siciliji ter prodali v Londonu ali v Newyorku muzejem ali zbiralcem, je papež Pij XII. sklenil, da spravi cerkvene zaklade sloveče opatije Mcntecaa-sino pred amgleško-amariško grabežljivo, stjo na varno ln jih shrani v Vatikanu.
Tako se glasi posebno poročilo »Kartner Zeitung« iz Rima, ki nadaljuje: V opisani namen so bili tovorni avtomobili vatikanske države poslani v Motite Cassino, od koder so že pripeljali prve najdragocenejše obredne predmete ln umetnine. Ta sklep je bil storjen, čeprav je Monte Casvino po lateran-ski pogoibi eksteritorijalno področje in pa-pe&ka posest. Toda popež je bil že dalje časa zaskrbljen, ker pozna stanje na S ciliji. Zato je balo treba spraviti na varno umetniške zaklade iz prvega stoletja po Kristu, med njimi slovečo zbirko Incunabul, v kateri so tudi starinski pergamenti Taoita, Cicerona in drugih pisateljev. Ko so se Angleži ln Američani pojavili v južni Italiji, se je zakladnica Monte Cassina še znatno obogatila ker so Številne cerkve iz pokrajine Neaplja Beneventa, Caserte ln Avelli-na zaradi caPk/enih ropov na Siciliji rešile svojo dragoceno lastnino v eksteritorijalno opatijo Monte Cassino. Te dragocenosti sa neprecenljive, ker so same dragotine iz srednjega veka. V Vatikanu pa so se takoj oglasili i pomisleki, ali bo lo po Izkušnjah a cerkvami v južni Italiji in na Siciliji zakladi v montecassinski opatiji zadosti zavarovani pred pohlepnostjo anglosaških agentov. Pomisleki so bili tembolj utemeljeni, ko »o se v Neaplju ln okolici pojavili angleški agent-je. ki so sestavili spiske o vseh umetninah, katere so bile iz neapeljskih cerkva spravljene v Monte Cassino.
Razdeljevanje moke, riža in testenin
Ljubljanski trgovci in zadruge naj dvignejo nadaljnja nakazila za moko, riž in testenine v uradu na Novem trgu štev. 4/II po naslednjem redu;
8. nov. od 2 nazaj do P. 9. nov. od O nazaj do Ko, in 10. nov. od Kn nazaj do A
Pri tem nakazovanju dajemu nakazila po obrnjenem abecednem redu.
Potrošniki prejmejo z novembrsko živilsko nakaznico, izdano od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: na odrezke za kruh, z datumom od 11. do 20. novembra, za vsak dan po 124 gr krušne moke, odnosno pri pekih po 150 g kruha: na odrezke j za riž in testenine za drugo polovico meseca novembra po % kg riža in % kg testenin.
Izdajanje dvojnic živilskih nakaznic
Vse potrošnike ponovno in najresneje opozarjamo, da skrbno čuvajo svoje živilske nakaznice, ker dvojnic (dupbkatov) Prevod ne bo Pod n<>!»enim p°gojem izdajal. Izvzeto je samo dokazano uničenje nakaznice po višji s:li, kakor to predpisuje člen 3. četrti odstavek naredbe št. 78 Vis. komisariata za ljubljansko pokrajino cd dne 23. aprila 1942
Zato prosimo stranke, naj ne prihajajo ne na Prevod ne na Mestni preskrbovalni urad v teh zadevah ker ni mogoče nobene takšne prošnje upoštevati, čeprav bi prinesle potrdila polic je, da so prijavile izgubo ali tatvino živilske nakaznice.
Naročite sc na rcmzae DOBRE KNJIGE!
KULTURNI PREGLED
Slovenska bibliografija
nei?a dvoma ni, da je tako bibliografsko delo potrebno znanstvenim delavcem vseh strok; samo tako dobe pregled vsega, kar je bilo opisano iz teh strok v našem jeziku in v navedenem razdobju. Toda tako zasnovana bibliografija, kakor jo pripravlja naša Akademija, je pomembna in koristna tudi z vidika univerzalne kulture, ker omogoča dragocen razgled po vsej naši duhovni tvorbi, kolikor se izraža jezikovno. V našem kulturnem krogu* je še mogoč tako podroben bibliografski pregled, kakor pri velikih narodih spričo ogromne produkcije sploh nj več mogoč, a tudi pri nas si je mogoče pridobiti to izjemno kulturno dobrino skoraj samo tedaj, če se opravlja bibliografsko delo sproti s smotrno natančnostjo in se ne izdaja v prevelikih presledkih. Zaradi sorazmerno velikega časovnega okvira in zelo obsežne. malone konjunkturne produkcije v tem času, bo tudi delo. ki ga pripravlja Akademiji močno nara°lo
Toda ko bo delo izšlo, bo Imela slovenska znanost pred seboj v lahko dostopni In uporabni obliki ključ do vse. sicer nepregledne produkcije v knjigah in časopisih tega razdobja. Kdaj pozneje bo treba izpopolniti vrzeli. ki vodijo od S'monlčeve bibliografje preko Šlebingerjevih rednih bibliografij d0 I 1913. kakor bo tudi treba poskrbeti za redno izhajanje bibliografij po letu 1942 Ce bo mogoče po tej poti spraviti v red slovensko bibliografije. bo dobila naša znanstvena n literarna kultura veliko prednost pred drugimi narodi: imela bo bibliografski pregled vsega, kar je drugod pregledno le glede knjižnih izdaj ali za posamezne stroke, le redko pa zajema tudi ogromno tvarino v dnevnem tisku. Koliko za-
leže tak pregled zlasti v literarni zgodovini m v drug:h strokah, kjer je treba biti v stalnem stiku s preteklostjo, je komaj treba poudarjati. Neobjavljeno gradivo, razprave z novimi dognanji. monografične študije itd so nedvomno pomembne. Akademijinih publikacij dostojne knjige. Toda pričakovana in zaželena Slovenska bbl:ograf:ja za L 1919—1942 bo tudi prak-tično uporabno delo. kakor bo dragocen priročnik za znanstveno delo ob mnogih prilikah in potrebah Prav glede na ta namen in pomen smo hoteli s temi informativnimi vrsticami že sedaj opozoriti na delo. ki ga pripravlja Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Iz kronistovih zapiskov
Pojav »Ročnega obzornika«
Med knjigami, ki so :zšle v zadnjem času. zavzema »Ročni obzornik« posebno mesto Pri-realtelj pravi o tej drobni, a vseb nsko tehtni knjižici, da je »zrasla iz potreb časa, imeti pri roki kratek pregled čez človeško dogajanje« Na sto straneh, kar jih obsega prvi del obzornike (drugega tvorijo slovensko-italijansko-nemško-angleški razgovori) je pač težko podati četudi £e tako skromen pregled človeškega dogajanja ali znanja. Vsak poizkus, da se zajamejo nedosledna področja preko katerih svobodno veje človeški duh. je že celo pr debelih žepnih encklopedijeh obsojen k slovarsko kratkem kopičenju gesel Tem manj lahko zajame kniižica za prvo informacijo ali opora spominu. Tako prinaSa najprej pregled slovenskega slovstva v njegovi najbolj shemariffn razdelitvi dob. pojavov in ®men Preprost bralec bo t pridom uporabil kot kažipot k Sita nju slovenskih knjig iz kake ljudske knjižnice
Gnili zobje —
bolezen dvllkadja
95 odstotkov ljudi ona gnile zobe, kar ustvarja pezžlago
za druga obolenja
/
Kronika
*	General VValter LicUel 40 let vojak. T>ne 1. novembra je obha.aj 401 etn co zvestega vojaškega službovanja v nemški pe-hot general VValtei Lichei.
*	Novi prostovoljci za vzhodno boječe. Iz Namurja v Belgiji poročajo da je od tamkaj v zadnjem ča3u odrinil nov oddelek prostovoljcev na vzhodno bojišče.
» Smrt znanega gragkega /-»ravnika Ne. davno je umrl dvorni svetn k prol di Rudolf Michel, ki je oil med vodilnim g reškimi zdravniki Po rodu ;e bi! iz sucict-skih krajev -n je bil izprva vojašk- zdravnik. Pozneje je predaval sodne medicin-: na grašk; un verzi. Njegovo glavno delo je »Učna knjiga torenz-čne p.sihiatr je«.
*	Kitajska narodna vojska. Armaua kitajske narodne vlade šteje sedaj že približno 6000 častnikov od katerih je 2;>00 oficirjev že obsoiviralo predp:san? tečaje Ta kitajska vojska je organizirana po japonskem vzoru ter ima v svojih tehničnih oddelkih japonske svetovalce.
*	Italijanske znamke s pretiskom itai . janski minister za promet je .zrlai odlok glavnemu ravnateljstvu italijanskih pošt da se morajo vse znamke s sliko Viktorja Emn.ruela pokriti s črnim pretiskom Ma-p's se bo glasil »Stato della republica fa-«c:sta italiano«. Ital janska fašistična vlada. je o tej stvari že obvestila svetovno poStno zvezo v Bernu.
» Sovjetski častniki v MarShallOveni giavnerrs stanu. Ameriški časopis »Armv and Navi jounal« najavlja imenovanje šefa ameriške vojske generala Marshalla za medzavezniškega vrhovnega poveljnika s se-dežem na britskem otoku in pristavlja da sc bodo v Marshallovcm glavnem stanu nahajali tudi sovjetski oficirji. Za domnevnega naslednika generala Marshalla v Ameriki smatra imenovani list generala Eisenhovverja.
*	Konec zatemnitve v Severnj Afriki. Nemški listi poročajo, da so biii predpisi o zatemnitvi na področju Severne Afrike ukinjeni. Samo v nabrežnih mestih veljajo še ukrepi za delno zatemnitev.
1% hjub&jatte
u— Novi grcb°vi. Po kratki in mučni bolezni je preminila žena vlakovodje državnih železnic ga. Angela 2 e r j a 1 o v a , roj. Kalin- Za njo žalujejo soprog Anton, sin inž. Anton ter drugo sorodstvo. Pogreb blage pckojnice bo v nedeljo ob 15. iz kapeie sv. Jožefa na 2ala'n k Sv. Križu.
—	Za vedno je zapustil svojce usnjarski obratovodja v pokoju g. Joško Pečan. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v nedeljo ob 16. iz kapelica sv. Antona na Žalah r.a pokopališče k Sv. Križu.
—	Po doigi bolezni je umrla soproga uradnika Pokojninskega zaveda ga. Mara S lami če va, po rodu Hafnerjeva. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob po! 16. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminil je strokovni učitelj in rezervni kapetan I. razreda g. Janko B 1 a g a n j c. Zapušča so-
progo Matildo, hčerke M;l:no.
"irio, Na-
do, sinove inž. Dušana, Savo in Sveto-zarja ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremili v ponedeljek ob 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu — Umrla je g-a. Amalija Kras o v č e v a roj Saunig. Za njo žalujejo sinc-a dr. Ciril in Gustav, hčerke Viktorija. Helena in Jolanda ter drugo sorodstva Pogreb pokojnice bo v ponedeljek ob pol 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Smrtna Ilos&. Po dol^i mučni bolezni je umrla posestnica iz M .ndeičeve ulice št. 1 g. Ana Do<inšek. P, greb bo v nedeljo 7. t. m. ob pol 3. uri z žal k Sv. Križu.
u— Poročila sta se v trnovski cerkvi Tone Juvančič. trgovec in Breda Del Linz učiteljica Poročil ju je prof. Jank. Mla-kar, za priči sta bila nevestin oče Avgu i Del Linz. policijski svetnik v pok. in ir.s Boris Ccrnigoj. Mladima poročence-na obilo sreče!
u— Spremembo vremsna nam je davi napovedal barometer. Vse zadi.je dni se je drž-? 1 precej ustaljeno na 7G7 mm. včeraj pa je v jutranjih urah padol v poševni črti na 763 mm Ozračje je sicer bilo davi še nadalje mirno, vendar je bilo nebo prepreženo s temno sivimi oblaki. V petek čez dan smo imeli 6 2" C. včeraj zjutraj pa 2.8° C.
u— Prijava stanovanj, Me-tn1 stanovanjski urad spet opozarja hišne lastnike, da so dolžni prijav:ti vsa s-voja stanovanja, vštevši lastna, na tiskovinah, ki so na razpolago na mestnem poglavarstvu Mestni trg št. 2. soba št 38, po nabavn ceni 0.30 L. T:skovine morajo točno izpolnit1-ter navesti podatke tako. kakor so v res. n'ei.
u— Italijanski tečaji v Zavcdu za italijansko kuliuro. Zavod za italijansko kulturo fL'Istituto di Cultura Italiana) sporoča. da se od ponedeljka 8. t. m. sprejemajo priglasila (vpisi) Informacije daie tajništvo Zavod o na Napoleonovem trgu št 6/1
u— Vodnikova pratika 1944 objavi med drobnejšim gradivom prispevke naslednjih piscev: Borisa Orla, dr. Oskarja Reye, dr. Janka Lokarja, Davorina Ravljena. dr. Franceta Ogrina. dr. Antona Urbanca. Miroslava Ambrožiča, dr. M. Foersterja. Pavla Karlina, Andreja Skulja, J. A. Podbregarja. Janka Čolnarja, Drag. Gregorca in drugih. Za lepe ilustracije sta poskrbela prof. France Pcdrekar in Mirko Subic. Ker tudi letos trpcvci ne bodo prodajali koledarjev, si pravočasno zagotovite Vodnikove prat>ko, ki prinese za vse leto mnogo koristnega, poučnega in zabavnega čtiva ra starn in mlado!
u— Darovanje po vseh cerkvah v Ljubljani. Današnjo zahvalno nedeljo bodo po vseh cerkvah v Ljubljani pobirali v dobrodelne namene. Vsi prebivalci so napro-šeni, da po svojih močeh prispevajo za si-: omake. sirote in druge žrtve sedanjih 'ežkih razmer.
u— V ponedeljek "b pol 9. bo v stolnici .naša zadušnica za majorjem Danilom Ko-jrivico-Borutom in Rudijem Marinčičem :akor tudi za ostalimi žrtvami komunistov rn1.j3 .f-qb in v w"čeviu. u— Sprejem častnikov v policijsko službo. V policijski varnostni zbor se ho sprejelo gotovo število častnikov čina poročnika in nadporočnika. prvenstveno aktivnih iz vrst bivšega orožništva, policije izjemoma iz ostalih vrst orožja. Reflektanti naj predlože predpisano opremljene prošnje pove'jst\m policijskega varnostnega zbora v Ljubljani — šempetrska vojašnica. Rok predložitve prošenj d<> 25. novembra 1943 u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobete od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan. Cesta 29. oktobra 7. telefon 41-52.
u— Hišm gospodarji! Ravnajte se pO navodilih hišnega starešine, ki je predstavnik zaščitnega oblastva in odgovorni organ za zaščito v vašem poslopju.
u— SamarijansKi tečaj Slovenskega Rdečega križa se bo pr čel v ponedeljek, 8. t. m., ob 17. v dvorani mestnega magistrata.
u— Otroški vrtec drž. učiteljske šole v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani sporoča, da se bo delo v otroškem vrtcu pričelo dne 8. t., m. od 9. ure dalje. Starši naj pripelje}; omenjenega dne otroke v pritličje na žensk: strani šolskega poslopja.
u— Starše in dijake-inje srednjih, stro kovnih, meščansKjj, šol opozarjamo, da se prične 8. novembra s poukom v vseh odsekih: 1. za posamezne predmete, 2. za ,ie-z:ke, 3. za privat ste 4 učna popravljata -ca-korepetitorij »Napredek«, lzbirj pred metov po žel 1 Najpopolnejša organizac -ja. Vpisovanje dnevno. Specialne instruk-cije za srednje šole — Kongresni trg 2 (v prostorih Trgovskega učnega zavoda). Središče mesta!
11— Opozarjamo, da je vstKomur omogočen obisk Večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgod-nj h popoldanskih urah, ko brati počivajo ali zvečer Pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo. korespondenca, trgo-vinstvo računstvo, nemšč n . stenografija, strojepisje Dovoljen obisk p.>samea «• predmetov Prčetek 5. novembra Vpisev"1-nje dnevno Prospekti na razpolago: To-gro-.ski učni zavod. Kongresni trg 2 Središče mesta!
i:— Specialni pouk modernih jezikov prične v novih začetniških in nadaljevanih tečajih dne 8. novembra. Dopoldanski, popoldanski in večerni oddelki. Odlična učna metoda. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt: Speciahli jezikovni pouK — v središču mesta — Kongresni trg 2 (v prostorih Trgovskega učnega zavoda).
u— Najboljši pouk za dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol se vrši v prvem Učnem zavodu Kerepetjtorij. Mestni trg št. 17/1. Pogoji najugodnejši, posebno za pTivatiste in one ki nimajo- redno šolskega pouka! Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16.
u— Gospodinjska š«Ia na Privezu 11
poučuje praktično se robno kuhanje. Informacije cb torkih, petk h, sobotah dopoldne v šo-sk kuhinji
u—. Specialni pOuk modernih jezikov -pr čne v novih začetn ških in nadal eval nih tečajih dne 8. novembra. Vpisovanje dnevno Specialni jezikovni pouk — v središču m"st>i — Kongresni trg 2 (v prostorih Trgovskega učnega zavoda).
u— Pomoč pri učenju nudimo dijakom dijakinjam gimnazij m privatiftom. Ljua-skošolski tečaj. Jezikovni tečaj vseh, modernih jezikov za vse poklice. Vpisovanj-' dnevno Lichtenturnov zavod ali Miklošičeva cesta 22a. I nadstr., Delavska zbor niča.
u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti n za Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje se vrši še naknadno Informacije in nove prospekte daje ravnateljstvo.
u— Učite se strojepisja; Novi eno-, dv°-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično S. novembra. Specialna strojepisna šela: največja moderna strojepisnica. Desetprstna metoda. Učn na nizka. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo
jezike itd. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni tečaj«, Domobranska 15.
u— Knjigovodstva, korespondence, sten«, grafije, strojepisja se dodobra nauč te v specialnem tečaju, ki prične 9. novembra. Izbira predmetov po želji. Učnina n zka. Podrobne informacije: Trgovsko učHišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15
u— Zapomnite si dobro, da boste dosegli za vaš p'saini stroj, ki ga nameravate prodati, najvišjo dnevno cenc pri tvrdki EVEREST, Prešernova 44.
u— Članstvo Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani se obvešča, da se občni zbor. najavljen za 14. novembra 1943, ne bo vršil.
u— Opozarjajo ^ v«i imetniki nalivnih peres, da ima tvrdka »Everest« še na za. logi rezervna peresa, ki so precizno zdelana iz najboljšega materiala ter docela odgovarjajo kakovosti zlatih peres. Na zalogi tudi specialna kopirna peresa za kopirno knjigovodstvo. Ljubljančani, pohitte dokler traja zaloga! »Everest«, Prešernova ul:ca 44.
u— Ce žetlite prodati vaš radio aparat,
obrnite se najprej na tvrdko EVEREST, Prešernova uL 44, kjer beste prodali aparat hitro in po najvišji dnevni ceni ter pro. ti takojšnjemu plačilu.
u— Nesreče. Z vrelo juho se je popari-la po vratu 18 letna dijakinja Ana Dober-letova iz Ljubljane. Na cirkularki si je porezal prste na desnici 34 letni mizarski mojster Filip Rot iz Borovnice. 62 letna upokojena uradnica Brigita Berlanova iz Ljubljane je padla in si zlomila desnico. Otroška neprevidnost je na Ježici zahtevala svojo žrtev. Otroci so našli bombo in jo začeli obmetavati s kamenjem. Nenadno je nastala eksplozija in so drobci naboja hudo poškodovali po vsem telesu 7-letnega sina železničarskega strojevodje Janeza Gosarja. Ponesrečenci se zdravljena kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Založba »PLUG« Vas vabi. da se kot reden naročnik naročite na njene redne knjige. Kot tak boste imeli znaten popust. Doslej so izšle Gelč Jnntes »SREČA NA CREP1-SJAH«, Herman Melville »BELI KIT«, novembra in decembra pa lzideta oba dela velikega romana Jona Steinbecka »SADOVI JEZE« kot izredno izdanje je pravkar izšlo umetniško ilustrirano delo dr. Janka Lokarja »GOZDOVI IN VODE VABIJO« — Miklošičeva cesta 30 — tel. 44-42.
Obvestila Rdečega križa
Slovenski Rdeči kr ž ponovno vabi svojce internirancev. kcnfin rancev in kaznjencev, ki so šc v Italiji, da se v interesu teh oseb zopet zglasijo pri po zvedov;:lnem oddelku v Narodnem domu, Bleiwe ssova ce-
sta.
SpsSsije štajersko
Razstava vaške knjige je od pretekle sobote odprta v Mariboru. Na razstavi je zastopanih 45 spodnještajerskih krajevnih skupin z nad 50 vaškimi knjigami in dvema posebnima mapama V vaške knjige se zapisujejo v?i omembe vredni dogodki da ostane knjiga trajna kronika sedanjim n bodočim rodovom.
Pri mariborskem ljudskem vseučilišču e je 2 t m. pričel tečaj, ki bo trajal kake i mesece ped naslovom »Štajerska pesem. >!es in umetnost.« Tečaj vodi rektor Ka-el Hutter. sodeluje pa več strokovnjakov
Šola za pihalno godbo v Laškem je bila )red dnevi izročena svojemu namenu kot oodružnica celjske okrajne glasbene šole. '"Solo vodi kapelnik laške godbe Roprel
Nesreče. 29-letni pomožni delavec Milan 3orovič ie bil nekje na cesti povožen od colesarja in je dobil hude poškodbe na glavi. 15-letni Anton Zelenika iz Maribora je nadel pri telovadbi in si zlomil roko. Pri logometu pa si je ylomil roko na mariborskem železničarskem igrišču 21-letni ključavničar Rudolf Heindl. 61-letni ekonom Janez Sirk iz Kamnice je padel z voza in si poškodoval prsni koš. 15-letni kolarski vajenec Stanko Brumen iz Par-tinja se je igral s patremo. ki mu-je ranila levico. Tovorni avto je podrl 11-letnega Jožefa Schoneckerja iz Studencev in ga poškodoval na glavi 19-letna Zora Golo-bova iz Bistrice pri Rušah se je zastrupila z gobami. Ponesrečenci leže v mariborski bolnišnici.
Živilski trg pred nedelfo
Na njem so posamezne gospefirje našle tt?31 priboljške
za nedeSfsko kosilo
Ljubljana. 6 novembra Prejšnji teden je bilo na živilskem trgu skoraj več cvetja kakoT živil, zdaj ic pa trg /a,-pet dobil svoje navadno !:cc Uancs v Ivir n njem živnhn' kakor pred velik ir prazn:kr.m Po snegu diši n pridelovale? povrtnine >x f>h delujejo svoje vrtove in nj vice /a zmVsk počitek ter pospravljajo zav'nie iesens-.- rr dclkc Vseh pridelkov seveda nc o »J • v/mri />t<> pa zdaj tcmbr.li zalai»iwi t.<? / ,-i-im [>:br< se zavedajo, da / lahkoto pr< Jajc Ivac na trgu. Ob sobotah je kupč ia h' ž'\ahnei.ša Po tradic-j: prih' a;<. cb sub^tah na /i l-k trg tudi posamezne kmetice* /. zunanjih kra jev. Tako so tudi dane« or nclialp precc-l S ;<ga Danes je bilo šc tcin /. vahnoi- m t-«u ker It bilo zopet naprcaai sveže zeljt • glavah n mestni stojnic" kake t navadno ob tržirh dneh ob sredah ;n sobotah Razpn tel' ic bila n» prodaj tudi repa Kupovalccv zc'ja jc h'!o mnogo več. vendar sc jc tud- nred stoiivo" z repo zbralo tnliko gc>pr<iinj. da so sc zvr-tUc v precej dolgo vrsto. Naproda-' ie b:!o lepe. zelje m kupovale: sn zaradi tega tem rajši jakali v vrsti.
Pozornost je budilo, da sc bil- ilanos branjevci dobro založeni z jabolk Tu in tam so prodajali tuai prcccj lena zimska jib ka. To blago je seveda naprodaj na naVznčc Odkar je prodaja jabc% urejena, j- sadja dovolj na trgu. medtem ko ga prej"njc ča-e ni smo niti videli
Gospodinje je trebi zopet opozoriti na gobe. Zlasti ob sobotah, ko morajo gospodinje razmišljati, kai bodo skuhale za nedeljske ko silo. bi sc morale ustavit' pri prodaia'cih eob. Ni prazna beseda da so gobe dobro naoome-stilo za meso in da spada io rned najredilnejšo in najo-kusnejSo rastlinsko hrano. Gospodinje, ki znaio dobre prpravljat gobe. tudi ob nedeljah ne bodo pogrešale mesa. Pr: tem je treba upoštevati, da so gobe mnoge cenejše od mesa Naprodaj je le res lepo b'agr„ Danes so med gobami prevladovale štorovke. ki so primerne tua za vlaganje Večina gospo* dinj šc zelo slabo pozna gobe n kupuje 'e tiste, ki i'h pozna Zato tud: ni pr.sebnega zanimanja za lepe štorovke ker jih prejšnje čase ni bilo toliko nnprodaj in se gc.sno<l:nje niso scznani'c z njim* Mnogo bolj gosnod n.ie poznajo rjavega ježka, k ga preprosti nabiralci gob menujejo »srn ca«, nekateri p-a celo »mavrohi«. čeprav so tc gobe silno daleč od mavrohov. Gospodin:e raae kupujejo rjavega ježka, ki se pa ne nu.re niti prmerjat; po okusnosti s storovkaini. Rade tudi vprašujejo po »s;vk"h« n milijo, da je vsaka siva goba sivka.. Zdaj teh kolr.bamic še n? mnoge, ker so izrazite mraznice. ki začno bolje ra.st šele. ko žc nastopa prvi mraz. Trda nekatero druge kolobarnicc so prav take d<;fcrc kakor sivke. Da gnspcoinjc in kuharice tako slabo poznajo gr.be. jc tudi krivda gfjspodinjskih knj'g, ki ge.be le po-vršno mrenjaio in nekatere cele, ši" r'jo stare zmote. Zdaj sc ni treba nikomur bati. da bo na trgu kup-'! strupene gob?, ker ie nredaja ped strog:m tržnim nadzorstvom. Slebernn vrsto gob. čctuo'i je nc poznate, ki je naprodaj na trgu. smete kupiti brez pomisleki in čeprav bi vam prodajalci nc vedeli povedati imena gobe Na pr no a j so le pregledane cnbe Pr prav Vi srnic gobjih jedi pa tud' ni takšna umetnost, da bi si gtApcdlnje ne upale kupovati grb
Znnč lno je. da so fe tudi danes nekatere gospodinje mnogo bolj zanimale za kunce n pcru'nno kakor /a oobc Penitnine seveda ni b lo mnogn r.arn- lai. venoar precej več kak"r prejšnje tržne dn mencla z?.r,id; tega ker b; posamezni rejci rad nred zimo raznrodal nekaj živali, saj no bod.j mogl vseh hrrniti pc z:m:. Razum'j:vo ie, oa ni naprodaj zgolj p -tana perutn na. pa tudi kunci n-so bili posebno tolsti Danes so nekateri že kupova"; perut nino. da jo b"<ir; do božiča op tali. Naprodaj jc b i tud rrecej lep kopun. ki je tehial 2-5 kg. za 200 lir.
■'Bi/miiaamr.aJa aa—
&
Smrt najstarejšega koroškega »^nika. 2. t. m. .je urnrl 81-letni dr. Hans Sit-t. enberger. najstarejši koroški pesnik, o katerem smo pred mesecem poročali. da je bil v slavnostnem tednu zo 10 oktobra odlikovan s prvikrat podeljeno nagrado koroškega okrožnega vodje. Pokopan bo v Celovcu.
V Bistrici pri Plib^rku je bil prirejen dan stranke s tremi prireditvami v Vaškem domu. Pri jutranji svečanosti mladine je sodelovala igralska družina iz Beljaka. Popoldne je na zborovanju govoril okrožni govornik Mdssler, zvečer pa je bil vaški večer ob sodelovanju ženskega pevskega zbora in boroveljske kmetske godbe, celovški gledališki prostovoljci pa so uprizorili kmetsko igro.
Smrten padec z vlaka. Gosjoa Marija Koflerjeva od Sv. Joba je hotela na kolodvoru v Brnici skočiti na osebni vlak, ki se je že premikal. Pa je sirota padla pod kolera in je bila na mestu mrtva.
|	Na ze'enjadnem trgu n; bile večjih spre-
}	menih Naprodaj sc b ie \f-c vrste princlkov
|	kakor prejšnje tržne dn Blaga je bilo pa
:	Tia!n več kakor v srede
Z-*"?	da zpvt tra trg!
D~ce!a prav je. ia je prodaja svežega žel a '"od kontrolo ri pa prav, da se prodaja sedaj zelje samo na enem kraju in s mo ob določen h dno:' Malo je gosp dinj. j u "'nej) ce'e ure čai"at: v vrst', da lahko dob ^ dve do tr- glave zel a. poleg tega pa turi se in nji letni čas ni nič kaj prijeten za tak- č-kanj? Zaio apeliramo na mero iajne :nest>:. rai se piodaja zelja uredi. ' tako. k:;kor prodaja krompirja, da se bo žeje dob lo pri pos mezn'b trgovc h v raz-n'h delih mesta. Na ta način bo kontrola prav tako možna, g: spod n jam pa bo pri-i hranj:nega mnogo časa in prezebanja. Se-i daj si 1 hko nabavi o zelje le oni. ki majo I ves dopoldan čas. delovni sloji, ki so tečne hran? najbolj potrebni pa sploh ne morejo oriti do njega. Zlasti sedaj, ko ni druge zelenjave. j? zelje važen priboljšek in bi b:lo zaradi tega nujno potrebno, da postane cio-stopno vsem slojem!
gcLgčffsica
KOLEDAR
Ncdcl.ia, 7. novembra: Engelbert.
i> A -N A & rs J L i: i R E D I T V E K-r.o Mrliča: Me;.', di Kino Sloga: Zaupam T; svojo ženo. Kino Union: Mcser ket detektiv. Kino Mete: Veliki kralj. Kino Kode'jevo: Vabimo na ples.
D E Ž U R N E L E K A K -N E
D:5; Deu-; Klanjšček Dia, Cesta Arie^ Rea 4; Bolni-| nec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo
vrši od setote od 20. do ponedeljka do 8. : zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, ! Cesta 29. oktobra 7. Telefon 41-52.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 13. do 6. ure!
DRAMA
! Nedelja- 7. nov., cb 14.: Kavarnica Izven. Cene od 22 lir navzdol; — ob 17.: Cvetje v jeseni. Izven. Cene od 22 lir navzdol, j Ponedeljek. 8. nov.: Zapito. I Torek, 9. ncv., ob 16.20: Kavamica. Red Torek.
Sreda, 10. nov., ob 16.30: Cvetje v jeseni. Red I.
I Četrtek. 11. nov., cb 16.: KOvarstv<» in ljubezen. Red četrtek.
*
Carlo Goldoni: Kavarnica. Komedija v treh dejanj h. Slika iz Benetk za časa ro-kokoja in n"Stanka kavarnic, ki so postale središče n pozor šče meščanSltekga življenja.
Tavčar: Cvetje v jeseni. Dramtizaeija Tavčarjeve povesti v 13. slikah: O. šest. V glavnih vlogah: dr. Ivan — Skrbinšek. j Presečni k — Cesar, njegova žena — P. Ju-; vaneva- Meta — Levarje^a, L;za — Ra-| karjeva, Danijel — Lipah, Skalar — Košuta (prvič), Kal r — M. Skrbinšek, Luca — Kraljeva. Rež:ser: prof. O. šest; scenograf: ing. E. Franz.
OPERA
Nedelja, 7. nov., ob 16.: Prodana nevesta. Izven. Cene oei 32 lir navzdol. I Ponedeljek, 8. nov.: Zaprto. Torek. 9. nov. ob 16.: Netopir. Red B. Sreda, 10. norv., ob 16.: Orfej in Evrjdika. Red Sreda.
I fjetrtek. 11. nov., ob 16.: Netopir. Red A.
*
B. Smetana: prodana nevesta. Komična 1 opera v treh dejanjih. Osebe: Krušina. —• Janko, Ljudmila — Poličeva. Marinka — Vidalijeva, Miha — Dolnčar, Kata — špa-nova- Vašek — Banovec, Janko — čuden, Kecal — Lupša, cirkuški ra^matelj — Jel-nikar, Esmeralda — Barbičeva. Indijanec I — Marenk. D rigent: D. žebre; režiser: C. Debevec; koreograf: P. Golevin; sceno. S graf: V. Skružnv.
RADIO UU3UMA
NEDELJA,
NOVEMBRA
8.3C—9.00: Alpske pesmi. 9.00—10.00: Nemški .ki in napevi. 10.00—10.15: Poročila v nemščini n slovenščini. 10.15—10.40: Orgelska glasba ln ersko predavanje. 11.30—12.00: Prireditev slovenskih domobrancev. 12.00—12.30: Opoldanski kon-12.30—12.45: Poročila v nemščini ln slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo. 14.00_14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Pozdrav iz domovine«; koncert Radijskega or-estra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. 17.00—17.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. 17.15—17.40: Popoldanski koncert. 17.45 18.00: Kmetijsko predavanje. 19.00—19.30: Koncert klavirskega dua Seifert-Demšar. 19.30— .-,5: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega novnega poveljstva v italijanščini. Napoved vograma za naslednji dan. 19.45—20.00: M3la -"Ta 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10— 21.00: Pisani zvoki. 21.00—22.00: Lepi napevi. 22.00 22.10: Poročila v nemščini.
ših avtorjih. Cehular imenuje tako verse libre. Tudi njegove »Poezije«, drobno in bledo cvetje, zrasle nekje n^ perifernih slovstveni njivah velikega zgodovinskega "časa so na zunaj podobne ».Maju« samo da so to pot stih' r-mani. Čebula r kaže neko. v času splošne mate-ria!;zacije ž vl?enia kar presenetljivo trdovratno voljo do pesniškega uveljavljanja, toda z vztrajno volje n1 v skladu moč njegove pesniške nadarjenosti Stihi teh »Poezij« so nes n -"ko neizraziti rnisl m čustva Ir jih izraža sedijo v glavnem med loei conimunef; sleherne socialno usmerjene poeziie. v vsej knjižici m ničesar kar b pr čevalo o več kakor stihotvor-skem naporu Kai nai rečemo o verzih, kakor so na cr tile' »Nekoč smo bil- fantje krepki, / možje posta! zdaj smo resni. ' robati jarki upadla !:ca / na ustnih ;ec strasnotesni (!) Iz Čebularjevih »Poezij« se oglaša neki pesmšk-primitivizem k: ?e bil pr nas v zadnjem desetletju že bolj redek V splošnem ie bil »Maj« zanimivejši 'n boljš- od »Poezij« Čebular naj bi ->e globlje seznanil s tehniko poezije, skrb-neje obravnaval iez'k ki bc-d' v pesm h še č' stejš: kakor v proz. psal manje, a z večjim respekteni do poetične besede ki ni govorica vsakdanjega življenja, marveč jezik močnih, prekaljenih, v ognju notranjega doživljanja iz-čiščenih duš Pesniško delo. Ic ne daje iz polnega in ne zajema iz globokega, je zlasti v času velike heroične napetosti, v viharjih dogajanja manj vredno kakor v naravi suho listje, ker niti ne pogneji tal za prhodnje setve in žetve.
• enoveva Fox:
29
LE 1 M
Roman
»Po Champlainskem jezeru nizdol mislijo priti. To vam bo velika bitka... Kdaj ? Kdo ve? Te diri, bi dejal... K^-j, več ko sto sodov nabojev da je spodaj v Verge-n-nesu?... Da, čete pri Burlingtonu .. In vojašnice- v Plattsburgu — polne sc pre-natrpane. Stotnik Baker pravi ... Da vsaj te preklete izdajalske duše ne bi. . Vse sama kupčija in še kako umazana... A zadnja beseda še ni izgovorjena . .
Ko bi vsaj Jožef venomer ne zaganjal svojega indijanskega tuljenja, je nejevoljno pomislila Izabela- k» je vneto vlekla na uho. In Polly je kakopak mislila, da mora posnemati brata. Ona pa je sedeia tu tako sama, žive duše ni imela, da bi še je oklenila izgubljena je bil? kakoi duh, k' blodi po gozou Se pravi, če je bilo duhovc-m v gozdu t'iko pr duši kakor nji. so bi!i res. nično vreJni pomilovanja.
9. poglavje
Rumena ovsena kaša se je že dve uri cmarila v kotlu, očeta Owensa in Jožefa pa še ni bilo k zajtrku.
»Dvakrat sem ju poklicala,« je rekla gospa Owensova, »kaj neki delata, za Boga? Koliko časa je že, kar sta prinesla mleko v hišo. Upam vsaj, da ni nobena izmed kra»v
zbolela. Bela, daj, skoči ven in poglej, kaj je z nj'ma.«
Izabela je pogledala v skedenj im se ozrla po dvorišču. Stekla je k sladkornim drevesom, da vidi, ali se sok nabira, in pokukala tudi v kolibo, nato pa ziirjala še precej dafeč po pašniku in ju kPcala. še vsa zasopla se je vrnila in povedala: " »Nikjer ju ni. Dolly je tudi izginila «
»Čudno- da sta odjahala, ne da bi zaužila kak grižljaj. Nu, pa sed^o v božjem imenu in jejmo. Saj nas bo cd lakote ko. nec, če bomo še dalj čakali,« je zamišljeno rekla mati.
Bili so b?š sredi zajtrka, ko sta vendar že vsa mokra in blatna priklobuštrala v izbo oče Owens in Jožef, oba slabe volje, kakor da b' se jezila še na deske pod svojimi nogami.
»Moj Bog, kod sta se pa klatila?« ju je pokarala mati Ovvensova. »Stavim, da sta lačna kakor dva volka.«
»Po vsej farmi na okrog! Kobilo sva iskala — pa je nisva nikjer našla.«
Oče Owens si je s komolcem potegnil po čelu In si obrisal znoj.	'
Izabela je spustila žlico v skledo, da ji je brizgnilo mleko po čistem predpasniku. Dolly izgubljena! Joj, to je bilo skoraj enako hudo kakcr izguba rodbinskega člana.
»Takoj po zajtriiu jc pojdem iskat.« se je hlastno ponudila.
Oče ji je zastrmel v oči.
»Težko, da bi imela več sreče od naju dveh, Bela. Dollv ni uSla. Ukradena je, ali
pa n sem John Owens. Povodec v hlevu se mi zdi čisto tak, kakor da bi ga bil nekdo prerezal. Izpustil jo je aH pa od jahal na nji, ko smo b'li snoči zunaj v kolibi. I.n dolar stavim, da vem, kdo je bil.«
Grozeče je vrgel oči skozi okno.
»Ali. če ga dobim, tega konjskega tatu, mi pojde v ječo. za to bom poskrbel. dobil ga bom, p3 da mi je iskati vse poletje. Rajši bi imel Indijance za sosede kakor belce, ki kradejo konje.«
»Nekaj dobrega je pri vsej stvari,« je za spoznanje bolj upapolno dodal, ko je pojedel tri, štiri žlice kaše; »Delly pozna vsakdo daleč na okrog, in če bi jo skušal ta Allen prodati čez mejo, bodo takoj vedeli, č,-gava je.«
»Saj ne veš, ali je imel Allen prste vmes,« ga je žena opomnila.
»še predobro vem. Maščevati se mi hoče zaradi 'volov- in to mu je zdaj uspelo,« je menil.
Izabeli ni šlo v glavo, da bi bila Dolly res 'zginila. Pustila je zajtrk nedojeden in stekla v skedenj, še vedno z upanjem, da se je morda kobila vrnila. Toda njene krotke rjave oči ji niso več gledale naproti iz hleva. Nič več je ni pozdravljal njen pričakujoči, tiho moledujoči razget: »Ali si mi prinesla košček sladkorja?«
Požvižgala je Jeffu, naj gre z njo, splezala čez leso in hodila po pašniku sem ter tja, ne misleč na to, da sta bila že oče in Jožef vse pregledala kn pretakn'la. »Sem-
kaj. Dolly! Dolly. Dolly!« Morda je tičala ondukajle v sumahovem grmovju ali zgoraj v gozdu: »Dolly, Dolly!« Kaj ni bila Dolly njena posebna ljubljenka, že od nekdaj, prav izza dni, ko je še žrebe štorklja-la na dolgih, negotovih nogah? Ali ni bila še vselej prišla, kadar jo je Izabela klicala?
»O Bog. pomagaj mi, da jo najdem,« je molila, ko se je vzpenjala po griču navkreber, *ne daj. da bi jo odvlekli v Kanado!«
šele ko je prehodila vso farmo, tja do močvirja, kjer je morala skakati z ene travne lehe na drugo, da se ne bi vdrla do kolen, in preiskala vse mračno borovje, kli-čoča, venomer kličoča, je naposled verjela, da Dollyje res ni.
Materi srce ni dalo, da bi jo oštevala zaradi krila, ki ga je bila raztrgala, in zaradi časa- ki ga je bila zapravila z iskanjem.
»Jaz na tvojem mestu, Bela, ne bi bila v skrbeh. Kar zanesimo se, da jo dobimo nazaj. Oče se je odpravil na pot in bo povsod razglasil "novico. Najbolje je, da prepusti vso stvar njemu.«
Popoldne si je Izabela postavila kolovrat na široki, kameniti hišni prag in predla na toplem soncu. A niti rahlo brnenje kolesa niti sladko vriskanje taščic n! moglo potolažiti njene žalosti nad izgubo kobile. Ko je čez nekaj časa gospa Ovvensova prinesla iz hiše stol in platneno srajco, ki jo je pravkar obrobljala, je bil stolček pred kolovratom prazen.
Okviri
;ln 2 tfa^m, predvojno »p<>mUd«n«ko, Toldi« pa«, in zelja ter raaae re -■	_..._,«,___,—...—...—...——...—)
v Kam- me. prodam. Glince. Loč-i kiamne table, prodani O • CDB CD« CD B C3B CD« O K CD ■ CD« CD« C3BOBC3B C3B O
nikaneva ul. 7.
Kfor fSAe »!u*tx> plača a> »nac.o :>ew»<U> L. -JO n ara tn pni* taiso —J50 m <la]a.D j« o%slovm jj* Mfro L S,— Sajmanjšt trnoe ir.s » ocia* .!• 7— — Z!> 8«nltve tn dopisovanja Je plačati m ™)rr r>««wlo L 1.—, a vse dni«	U —JJ6 ea oef»edo. a dr*, ln pr<«v takso L —jso
ra.	n**lf>v» »!• «tfrc t J— *«»l*niinJ3' innt m t* nelafl* I* L 10—
i> K V A l• K E M O G G O M B A č Gledališka 14
jiY i
SLUGA ls_e uaruesiltev, ali stično sloibv. Ponudbe na o^lasn: uutle.es »Jutra« po. Mlajši«. 19635-1
CiOSP. POMOČNICA rr.i.T.a. išče stalno službo pr: manjši družini Ponudbe na oglasni oddale!-: i Jutra« pod šifro »K iiih I družini«.
10610-1
GOSPA gar ;-.i. ^. vešča ijO-ifiOfi TtjntVU. ibČT- službo. Po-n".<ib- na ogl o<i<l. Jutra
GOSPODIČNA trg')fs!;o iiVibtai- na, ! triletno c:sarn''ko (nala>o in 7.na-n mi :i!-n-»tega in francoskega ia ti' :orr.. iu» , anskega ji-zika,
■ primerno zapeslitcv. Ure tii'i: '; otrokom v |»ipoI ln ti -*k'h urah Ponudb* n« ogl. »M. Juira [»*t »Al! kut in-fitrnk orir« ra niijcšolci-«.
19323-1
BOLNTČARKA,
ki jc prokticir&la v bolnici, tffic mesto, kot pomo? pri zdravniku ali m nego bolnikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nO'i »Bolničarka«.
19110-1
BLAGAJNICARKA
% <!■ l?ro!"'no prakso, v^itna in jv^tTia. iščf primerno na-mn?t''cv. firo tudi na Primorsko. Ponudb*1 n*	odd. J:rtri pod .Zaupljivi 100«.
19141-1
POSTRE2NICA
išče sluJ.bo za dopoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.
19628-1 I>OB!*A KUHARICA z večletno prakso, želi me-njati službo k bol|ši družini ali v solidno gostilno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p-od »Kuharica«.
19642-1
AKADEMIK t trgovskim tečajem nastopi neka i časa v siužbo. Iščem delo za popoldne. Čopova 21-11, levo.
19519 1
GOSPA . VDOVA
kt ili let. zdraha in krep. ka. »re za gospodinjo k«ke-ir.u gespodu it kakšni b T?!
i siVlljO
<pri- ir.. m r.a dom. NaaliJV v v«.-h pesi. Ju;™. :!>"riS-!a GOSP. POMOČNICO , /: dobrimi f-pričeva i ali pnporoč li sprejmem k ri. laiis. i dr .ž ni Na-' :ov nove cgl&a. r ddtdvk jut a«	19621-la
DflAVKO, .: i n o. noš: eno lanepljivo. -r-<-m w Bp -'frijsk a-govino. , i>'ne ponuni oirf. o Id. ! 11, trn fir-1 »O-ntrum«. l'.VJ(j4:a
DFKLE, j -ridna, jioSt^na. m domala 'f-!a. dob- st«!n službo. Na-lov v t-iipti posl Juira.
19446-1.%
FANTA
za lemnc'-« nfi* in opravl:anje 1 konja. 6pre;m.r-m v »talno -lužbo. Naslov v verh pvl. Jutra.	19443- la
SLUŽKINJO /a, vsa domača dela. ižčem. Naslov v oelas •ifidtlku »Jutra«.
19676-la ČEVLJ. POMOČNIK e ta:<oj sprejme. M. še. Medvedova ulica št. 19
19092-1 a KROJ. POMOČNIKA za male komade in vajenca sprejme Erjavec, igriška 3.
19593 la SIV. POMOCNICO prvovrstno, sprejme Beli-har-Veleplč, Ciril Metodova 35/b. ir-581-la
POSTRI2NICO zn vsak dan popoldne iščem. Naslov v oclasnem oddelku Jutra. 19511-la
BOLJŠO KUHARICO za dvočlansko rodbino spreimem takoj. Ulica 3. maja 2, III. nadstr. od 14. do 15. pop. 19509-la
DOBRO FRIZERKO takoj spreimem. Saion Sever. Skofja ul. 6.
I9^07-la
TAPETNIKA
ali spretnega va;enca z daljšo učno dobo, spreimem. Dopise na Ogl. cdd. Jutra pod »Spreten«. 19588-la
DELAVCA za pomoč v delavnici in rai-našanj >. -'ščem Samo znujn-n:a vredni naj pufte svoj na_ =Iov in podatku o doivdanjoa doln v ogl. ndd. Jutra jiod >El-i-'rop^-!iHipc. 197<g-la
PODJETJE večie. staro išče kompanjo-nafkol s 500.0(X) (z mesečnim dobičkom 30.000). — Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Vrednost inventarja 2.nno.oon«.	19813-ia
VZGOJITELJICO m!;-do. inteligentno k otrokom za popoldan se sprejme t.ikoi. Ponudbe na ogi. odd. Tutra pod »Sprehodi«.
19834-1 a GOSP. POMOČNICO zanesljvo in pošteno i Sie maniš- -IroSina. Sprejmemo pa ssmo proti priporočilu zanesljive osebe. Predstaviti se takoj: Cbristof. Povšetova ulica 33a (Kodeljevo).
19833-la ATITOMEHANIKE
dru? ni Ponnihft na n?l. od i.
Jntra pod »Gitjiortirj« rnkoj J [p 1 autokleparja. iščemo, ili fioznrje«. KUHARICA
197t^-l ; Ponudbe na »Amot«, pošt-
ni oredal 229.
19711 - la
-vti nn v=eh hišnih del, popol. j n- : i rarr.ostojno. isč* za|io-si:t v za Jez da.-. Ponudba nn t!, odd. Jutra pod »Varčna-	19705-1
KUHARICA tal." t. >:im'*'oj»»f. vajena v- hipnih del. i5rp »liižbo

•tz'n
PontKbe na pod »rVimo. 1977:-!
pri bo! j
otrl. ndd Jntr: sto no«.
DEKLE z Ar ž. dvora?redno trgovsko ?o'n išče kakršno Voli za po 'itev. Na s'o v v cpr?vi Jutra pod »Zinesliivn dekle«.	19R31-1
KUHAPTCA Kr In.-i vseh gospodinjskih dol — pridna ir poSfen* — **V
P.-nndb na od' .Tntrs pod »Belavmi«.
197
i «8 i
MLADO GOSPODIČNO ir dobre družine, išč-em k 4-1-tnemu fan:ku za dot^ldan-eke sprehode. Ponudbe na ogi. odi. Jutra po! »Pre-i-nos; angltščina« 19464-1«
POSTREŽNICO, ta .esljivo 'n pošteno, iščein za l"pnHansk.' nre Bežigrad. Ln.riiS-vtt la.	'947".ta
NATAKARICO, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. sorej-ir.om na Sv Jakoba trgu št. 5.	19567-la
POSTREŽNICO !šom za nekaj ur dopoldne v stalno sl' ž'00. Nislov v oglas, oddelku »J'ttra«.	lc,573-la
MLAJŠE DEKLE sprejmem ra popoldan k otrokom. Naslov pove ofdasr.i oddelek »Jutra«.
19559-la
DEKLICO iščem k otroku za po-psldne od pol 3 do pol 5. ure. Naslov v oglas oddelku »Jutra«.
19656-la
POSTREŽNICO
re.« ftridno in poJt^no. ki lTia voljo do dela. » dobro hrano. z« r^l	iščem. darš;č. EinSpileTi^vB 29-IT.
lS.r^-la
SOBARICO
in gospod n:?ko pomočnico, zmožno hidi kuhan«, sprej-m *mo takoj. Z^M.-i^i dnevno med 10 in lg. ttrn in od '7. do '9 nre Nttslfv v vseh posl. -Tntra^	!95S"-1a
KUHARICA fSnmo=lo'T,3 bol^a sprejme. Pli.žba st.iln« Ponudb« na ogl o'd .Ttt^a po l »Privatno gospodinjstvo«
197S9-1a A T TTrr,T T * "V^KE
'"rn 7t fnVoj	T- vseh
FRIZF.R. VA1ENKO
rri'no. takoi sprejm-m. Ivan Mer lak. Sv Petra 76
19539-44
VAJENKO
boUšo. sprejmemo. Nov! trg 5 A. E. R. 19617-41
VAJENKO sprejme fn-n-rdc' salon >Ra-kar« Pri-?iTnOva nI 7
19851-44
VAJENCA
snreimem. Čokct Avgust, klenarstvo. napeljava vodovodov Litibliana. Gregorčičeva 5.	19580-44
K\OI. VAJENCA aH vaienko spreime takoi Marjan Karlln. Beethovnova 15. 19794-41
VA.TEtfKO za šteparico sprejme Lo-vro Mulej. čevljarstvo. Frančiškanska 19796-4!
DOBER DEČEK, marljiv, bi se rad izučil fine ali precizne mehanike. Po dogovoru tudi plačamo. Poizve se Gra-beljšek Franc. Sv. Petra št. 76.	19699-44
Uit IV. VAjtiNCA prindega fanta takoi spreimem. Sjlon »PoUnc«. Ko-pitarieva ul. 1. 19670-44
KONSER V ATORISTKA
poučuj 3 glusuvir. Nt.l>1jv v vseh poni. jutra. 1
ANGI-ESčiNO
povičuje gospodična. — Latika in uspeina metoda! Izgovarjava dovršena! Pridem na dom. — Naslov pove ogl- oddelek »Jutra«.	19612-3
NEMŠKO in fraucot-ko konvemeijo poučuj.- pr.jfe.-orics Ponudbe na ogl. odd. Jutra po! »Kanver-zacija«.	19633-3
INSTRUKCIJO ntžješolca išče visoko-šolec, izkušen, z dobrimi uspehi v dosedanjih instrukcljah. — Ponudb.-pod »Izkušen in zene-,-liiv« na oglas, odcie'- k »Jutra«.	19708-3
RUŠČINO poučujem od 12. do 2. Za obed! Naslov oddati pod »Leonid Slabov. akademik«.
19595-3
ANGLEŠČINO
poučuie doktor prava, ki ie živel dalje časa med Angleži. Ponudbe pod »Hiter uspeh« na ogl. odd. Tutra.
19600-3
ANGLEŠČINO poučujem v zameno za nemščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamena«	19508-3
INŠTRUKTOR ICO latinščine, za 5 realno gmn. — iščem Ma-dov r veph posl. Jutra.	19763-3
POUČUJEM nemščino, italijanščino, angleščino pos?rr.oznike're) ali man'še sknoine. Tstotjm priprava v vseh srednješolskih predmetih. Honorar ugoden. Vrhovčeva 12, vi-«oko pritličie, levo <pr; V-a varni Tabor).	19798-3
KONVFRZACITO nemško. nud: Tigoftefica v popoldanskih nrah. Naslov v vseh pori. Jutra 19S^S-3
PEEMOG
DEVA I. P»ga€ffilk
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
ELEKTROMOTORJI 20 PS — 3 PS — 3.5 PS kompletni z zaganjači 380 Volt, non, sc ugodno prodajo. »ELHOMA« J. Siej-ko, Sv. Petra c. 3—5.
19822-6 ELEKTROMOTORJE 0,5; 4; 5,5 Ps, prodam. — Naslov v upravi Jutra.
19776-6
VENTILATOR
2,5 Ps, črpalko z motorjem 260 lit/min, črpalko brez motorja 150 lit min 18 At. in motor 2,5 Ps, prodam. Ing. Babnik Ivan, Tavčarjeva 10.	19775-6
ČEVLJE in PLAŠČ za 12 letnega fanta, moško suknjo in ženski zimski kostum, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19836-6 ŠIVALNI STROJ
»Singer«, samo glavo z dolgim čolničkom in električno peč, novo, znamke Siemens 15H0 KW, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
19710-6
RADIOAPARAT
z električnim gramofonom, prodam. Oblak, Delavski dom 11, I. Ogled od 13. do 14. ure.	19759-6
KOZARCE za vkuhavanje, dobite še v zalogi v železnini »Fer-rum«, Leon Stupica, Gradišče št. 2 (poleg Uršulink).
19712-6
ZLATE FAZANE
krasne, prodam. Naslov v upravi Jutra.	19664-6
DESKO SUKNJO prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	19669-6
JEDILNICA lepa, črna, hrastova, naprodaj. Ogleda se pri Simčič. hišnik. Frankopanska 21.
19668-6 ZBIRKO ZNAMK zelo lepo urceno, večinoma evropske države, prodam. Ogled dnevno od 11. do 12. ure. Naslov v ogl. odd Jutra.	19667-6
MOŠKO KOLO nemške znamke in par gumi plaščev in zračnice, prodam Gosposvetska c. 55.
19666-6 RADIO »MINERVA« 5-1-1 igi\1no pro'am. Krakovski na? i p 14-1. 19309-6
OOJZERJ1	| BLAGO ZA SUKNJO I CTTKOfKO (TAJIOO ' C
dobro ohranjene — aa skungsovratnik in šatuljo, proda Koračln. Pugijev.^ a otroka 8—10 let, prodani tkuptcrtiligram), prodam.'al. 10	19b74-- ^
— Naslov v c glas. od- Stari trg, 28-1. desno. ' BILJARD,	U
uel.-.u »Jutra«. 19652-6	19592-6 a.ozlji.u kletno po-te- m
2 BLAZINI	1 PSICO	[ijo. 4kar 2» klsauje repe q
— -1—----------1 ■— . - .. .__
blago, naprodaj __.._ ---- r---------------
nišiu ulici štev. 19-1. nikarjeva ul. 7.	; Kupim pa ročni voai.:e.-. —•; - -----
19655-6	1964J6*»ll ticbto oh:anjen Ur SiKIs.NO OPtKO
ŠIVALNI STROJ	' ROCNl VOZIČEK	.cikelj. Poizve se v Flori- CEMENTNO
iensKl. 2A domačo po- nosilnost 150 kg. prodam.! )naski ulici Stev. 9. »* ^m rnblje.1« -
rabo. naprodaj na Do- jiretn> Opekarska 6	\ ______ _	°k,U srK,U
•enjskl cesti štev. 19-1. i	19608-6 KONJSKO SENO	vo imj.k ftn.n.-M	.
19654-6 MOŠKO SUKNJO	dobro, prodam 3.000 kg l«tkr.n kotlu-i-k za kulianje
PLAŠČ	črno. marengo, skora, novo. Naslov v oglas, cddrfku t.a prn«.m . roj u m*o n
Peroianer. » prav do- UI?odno prodal Sefic. Sv! »Jutra«	19632-« ri- n" t ogl.ittilod. ([»O ».bn«).
trem stanju, naprodaj p£tra naJ;p 29 na Tyrševi cesti ^67^— 1 MAlo PECiČO
GALERIJA OBERSNEL
HtttlMMttllMlMIlilMIMHKMIHdtlllllN*
CESTA ARIELLE REE
3 Umetnine 2
o
19607-<i ŠTEDILNIK
namizni, skoraj nov.
pri- -im. tinoiihm ?v. Krii
i 'nra i .
197VM1
u 0-ruke. kiuvirtie. krcaM- levo poslopje
.ieue ;u diatonične vseh ve- 2 POSiELJI	____
I kosti, kupuj' po najvišjih in 2 omarici ugodno p^km. tri
•itievmh eenah al |im-mmo Bohorič«* 3.	:9lo7-6 ČEVLJE	i	_____, •	.,
v kolijsko prtulajo tvTdka v ŠIVALNI STROJ	' št. 37 dekliške, več parov f.0^'"^«	T'^. ™ nT
Evertrt. Prešernova 44. .. .	v, nov,_ pro- ; dekli,ke oblek pro<)am. 5 kamnov	od^ ^ v v«h P-1.
•6	za. 1000 lir proda Meše. Dvt POSIELJI
.	^ Zarntkova ulica štev. 3 tni le, z * burni mr^.mt
'	T P,963S< -	10691-6 dl.ru ol.t: nij'no. ug«'no n.i-
ZAPESTNA URA
|i.-0'!aj. K i|ii'n oreliovo (ndit
DAMSKO KOTO ^	NM,0V T ^ ^	'	^fe	prodam S,
rKt, -i POTOV. KOVČEG I BICIKEL	^m^^O ^^
bro ohranjen., prodam. -	; »AutodiHc«. dobro ohranten	pRT 1 L84	'
Jutru. SVITER
ročno delu ^a mofiki-ga pro-'»ra. N.-tslov v vseh posl. Ju- j tra.	19Ž50-6 '*
. ZEPHYR PEČ,
j 13. do 16. ure. JavorSkova fi.! srednje veliko. prodam.
19433-6 j Vprašati J-I HT ADTTNTO OMARO lektro-ivU-mateko m r «'a-
FOTOELJ - POSTELJO jVra. tjo.	______ _____^	_______
prodam. Aleše»čva 31-1. levo. I Ponudb? na ogl. odd. Jutra ;t. 43, prodam. Kokolj — 195MM! pod »'lakoj upirahljivi«.
1011.8-6
C.ASPERČEK
Smar.
9767-45
19597-6 fkorai novo. |*o «m , /j t SENO	'U'li»ka c. 5.
Jesn0 '"""'itifcTesent* trn vag^nske koli-| JJCORNIF
1 MMKO SIlKNlO	i'1"	tP,TUfe
~ i „ 1 MU8KO SUKINJU	, ,0„. r„tr, ^ OiV)iodar»k iv«?. n(. u !i7 . . „., „-.t„ «,
gos ilno. prodam.^ — črno, maiengo in goizerje fL ' Bl^eisov. J9. 19306-6 & ^ ^Um. ^rt 3
ŠIVALNI STROJ	i	19715»-«
fkori: nov, radi olootovana
Ambrožev trg J-I. POLGOJZERJE
• - ŠTEDILNIKE in PECI 196J6-6 (rod,«,, pofcvt * od J. r)0	vellkosM '.igod-
z l mno cevjo, prodam. Stre-'oopolnoma~nove. St 32. ^U, ^	^ no proda SuStert'«. men.
VoTnA parat	,pro?,ft® ah, zamenjam I MOŠKO'KOL^
IV .H^ATT' .-a	28 8neJ hpolnuma	prodam -
|\o«Uander '»^^6x9. m Ifc« it. 24. Naalov v vseh N^,ov T ^ j1ItT,.
19"5<5?m 7a gasilce, stavbenike Itd
DAMSKI PI.ASČ
zimski, črn » krzinrm. dobro ohranjen, iigo '•>«• vri. i; m. Vatlov v ps-h	Ju'ra.
i;w>.Vt'i
DESKO KOLO za io 1.5 le star-ga r«eeni * satnoprožilcem ;n sto-lirorlam Krir'an mih.. Blei- j«l"m. v usnjenem etuijti — wei?ovo.	19711-6 pr0d»m. Barura. Rof.n.i dol..
GOJZERICE
nove. št. 10. napredni Rvlje. | vn 3-11. desno 1971f>-6 ,,ovo rjavn t.aško ter črn Stl^l. Ogled vsak
poslovalnicah
»Jutra«. 19571-8
OREHOVO SPALNICO
C. X.. št 131. 19537-6 >n 1 »Milnico nudi po MODRO ŽENILI I SF.SPO lucodnl ceni mizarstvo
dan
OTROŠKO HARMONIKO Rimski plašč, šo tonro olirtu med 2. in 4. popoldne
zrlo poceni prodam K.vlnv njen. poceni prodam. E'n«pi-|v gostilni v vs«h no«l. Jutra 10711-6 ''r-:< va 15- podpritličj*.
KNJIGE	|	19636-6
razne rmto'>«ne riro-Invin«ke I PISALNI STROJ
na CelovSkl ce-tl 73.	59569-6
KRZNEN PALETO, jrjav folen. odlično ohranien *plr> nirofinn na-
n romane 1 n mščini pro. i(kovf,»g), ,j0bro ohranjal — iljen. zelo ugodno n»-r,, 'srednir vel k prodam. 0?led Prodaj. Ogled v krznar-
u -..............— "—Selc^bur-
lP564-<5
(kun. NT'is'or v rsuh pori
tra.
PTTTTVTSKFGA BIKA
I»'tm«=ečne!ra. zamenjam zn ? 'esenska praSifka nI! za 1
H7JS-61Etrrlijka ul. 34-11. di*no — jstvu Smole,
vsak dan od 10. do 14. nrf. !poX.V
19'»V5-6 delavnica. Tyrftcv.\ c. l.> (Figovcc, levo dvrriSČ ).
1P816-C
SESALKO
KLAVIR. HARMONIKO v novem stanju, sselo 80 bafOT. ztmtnke M-inl-Ib-- i ugodno proda šušteršič, »old ujodno nro!am N*i»lov (mehanična delavn!rft na v T*i"i| nnsl ,1'i'ra. 19T9- n |Tyrševi 13 (Figovec. le-
EI.^KTROMOTOR
. P8. 150 vn!t. 'A
P?.
| vo dvorISče). CIRKULARKO
19320-6
rro'«m Fr. Kham Konf'«pl za mizarje, najnovejši trjr e	i9i?*i-6' model, m vrtala! strni
FORD	i relo ugodno proda Su-
os.cbni V P. amiTikniisk' v Steršlč. mehanična de-|TVom<-nem ftuni« r novimi lavniCa. TyrSeva 13 (FI-inimami. prna »Adler-P-rvI- govec, levo dvori#če).
1951O-0
GRAMOFON
nknli 7n kjr težkega. NTvIov »Portabri«. pisalni stroj .Ad-j v vseh pogl. .T-jTrn 197J7-6 ;Ier« in krojaški »>»'. nnoro.'
ZAJČJO HTSTCO
trinndstropno pmdam Oospo- in sin. B!eiwoi*ova St.
da'. Oirled pri tvrdki Ivan
-vtska 95-T, ] >vo. 19716-« .36-
KUHINJSKO OPRAVO lepo. moderno, proda mizarstvo A. Cmerman v Dev. Mar. v Polju 111 19565-6 OTROŠKO KOŠARO na kolesih, prodam. —
MLADO KOBILICO
1:5 mesecev staro, prodam. — Vpraša se: Rožna n!:ca 9.
19743-6
JEDILNI SERVIS
m 6 oseb nerabl:en. ngodno nrnTnm. Naslov v vseh poel. Jutra..
SMUČARSKE ČEVLJE St. 41. predvojno blago.
. »a ^icmu, j/juurmi. -
"i:.'.Naslov v oglas, oddelku
»J'lt.M«. TRENČKOT
19566-6
N,ftfi°0V	dobro ohranien. rrodam
oddeK-u »Jnt~a«. 1^31-3 Parmova j Bežigrad
ce«. Kend* KcrsnTievs
19V<r..(1
RADIO
izvrFtnn ohranien NVInv
pro "um. :
KISLO ZELJE
RADIO . APARAT Sestcevni, nove znamke, . velik format zelo dober	p^ovrstno -
10751-6 P^v^- Naslov v,°s'®S;!veako količino v sodčkih
nll brez. dobavi željama
19819-6
I SIV A INI STRO!
;Singer. moški povrSnlk. ! rjav, usnjen, in 2 dam-v*rh po«i. j,,-rs ska kostumi, rjav In 1917J c,1 moder, prodam. Kamni-' j ška 13.	1!>779-6
; 4 MOŠKE SUKNJE , predvojno blago, pro-197R7-« dam. Naslov v ogl. odd.
'Jutra.	19773-6
BITUMEN SMOLO par sodov, produ Jugo-
POČNI nov. ugodno rro<J-m. Skara, JanSeva 2
ANGLEŠKO BLAGO t.emnomodro, za žen-ki
rad. I nini,-. aH C,,ltn1n vn. deč-	jJiuu.i
19562-6 gjf ptaS K^ov v,^. Ljubljana, S ška
PISALNO MIZO	i0^1^"^^™"- 19fi24"S
pocJni prodam. Na.«lei- v v««h ' CRN KLAVIR
posl. Jntra.	19753-6
TRICIKEL skorni nov. pr.jdam. Poizve se pri P;rnat A!o;i. Karlov-"l-a ?. Pesništvo. 197.52-6
ČRNO OBT FKO novo. zs sTednnilrbelo no--*nro. prrvl.tJTl, 0?!ri!*
v zelo dobrem stanju — prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19623-6 MATERIAL
Homan, Sv. Petra cesta št. 81.	19576-6
ŠKORNJE
ibcksusnie n več parov m-v
ogl. odd. J ti tra. 19736-6! gojzek^e 1981°-fi ČEVELJČKE	It. in 37 zamenjam za
St. 28. plašče*, muf in R0jz<.rjce ;t 38. VerovŠko-ovratnik ter volnene va „1 j, škv,. 19523-6 hlačke ?a 3—4 leta stare. | VISOKI OMARI pa otroka prodam, ^mnr-1^ kroj„jko mizQ (r,udl).
tln^xnVo 19792"° jkor»' nt)v0- P°ccni
SVETILKO	B.ibnik Jože, mizar.
za zaeiranje, iz podrte-j5kf	5t" 40 '«	obsevanj« »Pftnex*ol«. 'B!eiweišovr"52'' dvorišč
gapo-lopji, cddambvea-!™10	""Mam. Mrak.. ekoraJ nera»,1.1eno. pro-, leiWC,S0Va	d,onsf
plično. proti odvozu. — Sr- pp'ra ^ 19558-6 .dam gmartinska'fl
19791-6
ston-19750-n i,
temno moder, krmen. «'v o vrstnik tn mnt prosit m. Na-slov v vseh p«l Jutra
i<W5-fi »SOLUS SVETTT.KO«
za obse\-a.njr, kompletno, vi-
eoko; veliko'dvodelno hlad'l-'Ctrofkl- fbro chrtvnjena. na-
nieo: dve msjl hišici: vel ke ;i,roJaJ- B"*"**6-« ^ potne košare; štir v-like le-
eene kovf^re: »ri ženske 1ež-ne plašče n predvojnega hla
PFIJEVO T.TPTro
ri'odn.m Vrtač* R-TT nieo r^ofa ?>
KITARA
"dT^na. pooont noproilaf. Tr žaSka c. ?9-TT. nadstr.
i<i-=>7.n
ŠPORTNI VOZIČEK
nov, velik laliko nadomešča trlobokega. naprodaj. Bohori-ževa ul. 3.	19526-6
VOLNENO PREPROGO 3.5x2.5 m. zel-- dobro ohranjeno, prodam pr; tvrdki »Umetnost«. Kolodvorska 30.
19502-6
DESKE Jelove-smrekove. v debelini 13 do 50 mm in bres ove. bukove, hrastove, .javorjev« in lipove plohe d-Vte v skladišču zadrasre »Marad« v T\-vinozdravniški nlic-i {». Cu-krarno).	19500-6
BOS. PREPROGO 2x3 m. usodno pro :am. Naslov v vseh pori. Jutra.
19474-6 ŠKORNJE ST. 42, prodi« ali zam t Jam za. proti, vrednost. Stari trg 3-1, desno.
19481-6 SMUČAR. OBT.EKO za 10—15-Mnega fanta ozir. deklico, prodam »l< znmonjBm. Naslov v vse- po=l. Jutra.
19179-6
POSTELJO
z mrežo in 1 mizo n^ndno prodam. Bolgarska nI. ?!.
194R7-P KTTHTNT. OPRAVO
-'korai novo. ntroiino nrodam. "oizve se Breznik. 3SeIe7o'na.
19173-R
n m CVILHA
za i^mnice. prodam N?=1nv v rs"h po«l Jutra. 19479-6 PSA,
nomskem nvčaria !5 mesecev stareirt. dobi-ejn Fnvjra prodam. Poljanske '7 Vinotnč.
I9'fi9-C,
FTnvrpT vini moistrski izdelek, ugodno nrodam Naslov nove oglasni oddelek
19550-n
ŽENSKI PLAŠČ
zimski, moder, za sred- 110 njo postavo, in damsko j POSODO zaprstno liro prodam. U, k:snn'' relin. dobite pri Naslov pove ogl. oddelek |Oosrodatvki zvozi ni'twetsova »Jutra«.	19546-G 09	'9304.C
1®.
VEČ SERVISOV
19686-8 jedilni pribor, nastavke. po!eg kino stoga)-
Vprašati pr* Dover Jo-| ZEMELJSKI KAMNI
1V„K„„ .(,	10*7-1 c	Cir!l-M-todova — trrfaztii. naprodai. Jerneje
"■	1.17'1-e | (TvrSeva - Dunajska) 47. Ivan. 9tojV,
; pritu/M«/	19616-6
MOŠKE ČEVT.TE močne, popolnima no-|ve, visoke. St. 39. proda Reya. Oospo-vetski
St5PORTNT VOZl" K4"61 20 LETNIKOV »LOVCA«'	^^
I predam. Natlov v vseh t«sl. HRASTOVO dobro onran'en. pr^ Jutm,	19003-8 za 350 litrov
Mušič. Gofposvet!«^ 50 j DVE RUH kredeNCL vrtnega seua Proda Ja- ("x"refe
SVETILKO
za obsev.mii »ReHns-
19522-6 RAZLIČNE VRFČF.
prodata Vaupetič, Kolodvorska 48 <m. dvorišču
SVTLENA SITA	j vaze, svetilke, slike, vi-
ra moko. d ("bite v zalogi pri soko omaro, umivalnik, Ferrum Dur Stnnica. f le»- fotelje, stole Itd. proda ^
-on Gradišfe - poleg ItSu- komlsijska pikrim Trt-ld,m Vprašati pri Simno l!nk.	19^,85-6 buč, nad florjansko cer- !w Albi^ Mancfeličcva ul.
18790-6 15-1.	19513-6
19^24 6 | PPF.DPFČICO . iz masivnega železa, pro-
KAD
. , ZIMSKO SUKNJO rov in 2.X)_kg	ohranjeno in boo fuclos) ugodno prodam. Vrenjak — Rožna lb'"9-6 dolina VH-52. 19510-6 RJLHI J . OTROŠKO POSTELJO ........... . r— i? blazine, predvojno zjmenjam sneJke 22
j del ek od 2. do 8. uri. — fclago. novo, prodam. Na- tr M razpe druee refi _
fl_____ —	_ — ___ _ r-1 / .*/ v>	I rsriH liitro
'j vogalno in prostostoječo — uežič. Stare to va, 26 'mizno omart — luster — ste-
dem Naslov v vseh posl. !bri, ~v ^^SfiS ,n ^ tra.	19C50-« ma,e!,kwtl Ogledoti v pone-
ŠPATNTCO
vo. prodam. Nariov v vt«eh 1 ZIMSKO SUKNJO pori. Jntra.	fl»»fHW8 -rjavo, za vednjo postavo in
ZIMSKI PLAŠČ	;snežke m 4-letnega otroka,
prodam. Celovška 130. levo.
19.5-7-6
,,,,,„„ „ 1 Ploteršnikova 26, podpriti. 1U/88'6|	19506 6
MOŠKO OBLEKO ! DESKI PLASČEK temno, za srednjo posta- ri 3—4 letnega, lahka mo-vo in za man.jšo poatfevo ?ka obleka za močnejšega .... . „ suknjič in zimsko suk- sredniega gospoda in nove
KIa\VIR. mRMONIKO	5fpske smučr^ke h'"^.
tvo. prodam Cimennan -,Karlla- Beethovnov^ l5. prodjm. Star, BletVeisova - -	19'95-6,17, stanov. 8. Ogld med
VOLNENO BLAGO i 12 in 14. urn. 19520-6 mo. ko, dobro, zamenjam ! M7SOFLEKS za. štrapacne Škornje št. Zeiss Ikon zrcalno foto -41—42. Naslov v ogl. Odd. kamero za plošče in film. Jutra.	19694-6 Format 9 * 12. prodam.
novo BHweisovn f9-Il. HARMONIKA
19M5-6
19614-6
KNJI2NO OMARO
veliko, iolgo 3 -50 m. visoko
»a — prndnm Og!cd od 14. 2-40 m, orAova koren:na, pri-do 16. ure. Nariov v vh no- 'merna »udi kot vitrina
slovtilnjeah Jutra.
TRICIKEL, nov. dobro ohranim, radio in sode r.a kislo zelje njndno prodam. Ntflov r vseh p*'-Jutra	ipt'«.,'
C.OTZERIE št. 59—4« n.rbolie obran'*, ne. prodam. Rimski c. št. 7. TT. nndstr. vrata
19'47-fi 30 LITRSKE SODČKE
za kisanje zelja, razprodiia-mo komad 20 lir. Pohitite, dokler trata 5e zaloga. Gerovac. Kolodvorska 8.
19322-6 che Inico. Dobro ohranjeno — prodom. Ogl*l h) naslov v
mjmsrrn
radio aparatf-dobro ohranjene — kufm.e
IJI. Ktrn ) » -. a I. t., u "I'
I	aha.	19.194-7
radio aparat
•11.1,1. iiiite omaii.in. kupim. Naslov r v*-h |*jsl. Ju. tra.
pi{fpiux;i
ve?jO in iin.njAo. najrajši p -r-*iski. ku|»iin. Ponudbe na ogl. '"Id. Jutra i»id »Pre (iroga«.	197II1-7
1" /SODO
II	prtfPirg. lepo la #i;bnn p <• Kup ,11. Nado* v vs-h posl. Jutra	19597 7
otroško KOTO ".a 9 i t siaro jujncko. kupim. 1'uiiu lin- na o^l. .>Jd. J uff« («ii »Otr'Sko kolo«.
radio
mmo h- Ijše rr»te. kupim takoj. Ponudite na ogl. odd. Juira |iol iRadione 1«.
19495 7
šivalni STROJ samo prvi.vre.eB. malo rab-l:en ali nov. [ogrerliv in zložljiv, kupim takoj. Ponul-le- na ogl. o .4. Jutra jn-d »Pfafr«.	19i9;-7
?etod. knpiin po 2.5 lire kilogram. Beithovnov* 4 stanovBnie 6.
19168-7 eiektt?ično pfč dobro ohranjeno, kupim — Ponudbe na Ofrl oddelek »Jutra« pod šifro »Pečica«.	19613-7
BLAGO 7n, zimsko mofiko obleko, samo predvojno, srajce St. 36. spodnje zimsko moš.:o perilo, robce, volnene nogavice. mo''ki» tevije štev. 41. otroško čevlie ln tletr: za 3 leto. 5 let. 12 ln 13 let state otroke, isiota-ko za vse navedene starosti otrok oblekce. perilo. pležč':e itd., kitpim takoj. — Kupim volntn žemper (moški), vse v najboljšem stanju. Ponudbe prosim na cg'as, rddelok ^Jvtra« pod šifro r Blago In prril «.
19552-7 MOTORNO KOI O n,l 1i5 do 250 ccm in radio, v9c v dobrem stanju, za-inji irodol. kupim. Ni.fl>v v v-eh pori. Jutra	19 ltl7-7
RADlo ,'ubrO ohranjen, kupim. Na-slov v vseli poel. Jutra.

1992-'' 7
prazne škatle .10 Mama mieka zopet *u-puiemo B Guštin, Vodnikov trs 2	1-324 M-7
koze za krzno od domačih in divjih bivali, kakor tudi boljše krzno, krznene plašče, jopice. lisičje boe itd, aooro ohranjeno. Kupuje krzriarstvo Kot — Mestni ti g.	J-317-M
P.SalNI STROJ
i"Orc j'irau.eu kjpm W-i-grlOO ti-JII>iVifrtL» 41 4.
zeijnate glave in re(u ta r bunjc, kupuj*
i,o<iii'lMrrka mu. lil- i w«i-90va 29	1931.16-7
KNJIGO »Kon riziologiia«, kupim ali si izposodim proU od--kodnini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Medicine«.	19317-7
MOŠKO KOLO n ltnsk'1 kolo. d~br0 ohra-njeno, šivalni stroj, mani .te ■ Šinger« al »Pfaff«. in fa--aliii -troj »Portabel«. k-jpaa. Ponodbe na ogl. odd. Jutra po! .Kupim raino«. 198W-7
PREPROGO :«rz:.sko, lej^j. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pol »Pi-rzi sk:.«.	'9309 7
klavir znamke »ISOsindorfer« aH »Stciuway«. kupit; Ponn'be na ogl. odd. Jutra pod »F.5-senlorTer«.	1956o-7
KNJIGE nem-ke 11 slovenske, znanstvene in zaliavne — k'ip>ije K!eitnayr & Bamberg. Miki«. ;;j.vs	19.S5-7
nalivna peresa, bol ša. inbro ohnin;nna. k»-jnlje najvišji dnevni coni tvnika Ev TCst. Pr»šcrrnve 44.
19417 7
MIZARSKI KLEJ.
nrvovrsien. kii[im. Ponn.THe na Cgl od!. Jutra no-t »fllejc 19425-7
ELEKTROMOTOR
'/• PP. 3° i/2 0.	ali 910
obratov. Kupim. Fr K hm. Kon^resn'- trg 8. 19}24-7
PiSARVSKO OP7EM0 ali dele (arvrikan-k! tip' In tudi iraJn železno blflzn nn. kupimo. Ponudbe na «»1. nd-dol'4; Jutra pod »Trgovsko rmd:etie«.	195?.S-7
BR1LJANTNI PRSTAN moško žimo al Jap. nro, b ugo zu m<»ke snjce in ilup.elo. blagu v hub"nus in suknjo, kui/m Pont: Ibe na ogl "odd. Jutra pod »Ornega«.
UK5S9-7
KI.VO MATICA	fflefon VI-4!
Roman osamljene žene slavnega zdravnika, kateremu je zdravniška dolžnost jj glavni cilj življenja.	•
MOJA SI!
V gl. vlogah: Lotte Koch, Willy Blrgel, ^ Victor Staal. Predstave ob delavnikih:
ob 15. ln ob 17.30 url. Predstave ob nedeljah: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 url.
MOŠKO OBLEKO novo, črno, za večjo postavo, predvojna rooa, ia otroško košaro z žim-nico, v dob.em stanju, prodam. Naslov v otlas.
sklad ščti Ranzinger. 19646-6, Jutra.	19695-6
NOVI ZABOJI	I BEL KOŽUŠČEK
tohcijnih izdelk >v so stalno! za deklico 6—8 let se naprodai v glnvni zB,og:. Ora-1 proda ali zamenja. Na-
dišee 4.	19050-«
DVA ŠPORTNA PLAŠČA domska, prol-un Ka<*č. \Yol-fova 1?. dvori*?1«. 1961^
DVA KAPUNA prodam radi primanjkljaja plče. — Naslov v vseh posloval. »Jutra*.
19706-6
DAMSKI PLAŠČ
BOLJŠE PREDMETE
spreime v komisijsko pro-da;o gospodarska pisarna Tribuč Sod-rskti steza 2, nad florijansko cerkviio.
J-327-N-6 BRE^^.i. METLE. ■irZaje m Tnoate. omeTn itd.. dob9e pri Go?pv3an=k: zvezi. R!o;w. ifnri	iu Maistrova
19395-6
T-334 M 6 rjav (predvojno blago)
KREDENCO, piodam. Hranilniška 9.
19543-S
MOTOCIKLE
125, 2C0, 350 in 500 ccm, prvovrstne in mal, Ste-dljiv avto, proda žužek, Ljubllana — Tavčarlevp. ul. 11.	19545-6
CANKARJEVI Zbrani spisi, popolnoma novi. naprodai na Karlovškl cesti 18-11 — levo.	19563-6
MRČES
'uši «ten;ce holh Itd.'* zn neslMvo anifite t »Tnrtn« praškom ProTtrr« TTAVP -nT 1	lim-"
BLAGAJNI zidno in ročno, prodam. Januš, Cegnarieva 6.
19599-6
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, v dobrem sta-ntu, naprodai. Vprašati Predjamska 5). 19602-6
za srednje močno postavo, prodam. — Moste. RibnlJka 15. 19709-6
MOŠKE HLAČE dobro ohranjene — za srednjo postavo, naprodaj v Vošnjakovi ul. 4, TI. nadstropje, desno
19373-6
ČEVELJČKE močne, za 31etnega, naprodaj v Rožni do inl, cesta VII št. 28. 19672-6
PARKETNO PASTO prvovrstno, dobite še v zalogi v železnini FER-FTJM LEON STUPICA. Gradišče.	19675-6
OTROŠKO KOŠARICO
oiov v ogi. odd. Jutra.
Naslov v upravi Jutra.
19521-6
DAMSKO KOLO
novo, prvovrstni nem?Vi Športni model in otro?ko postljieo — staiico, pro-i dam. Tyr?cva 90-I (pri Stadionu).	19516-6
ŠIVALNI STROT ULla j »Sinirer« dobro ohranien. 19700 6' kroiaflti, pirodam. Pred TOVORNI AUTOMOB"iL Skofii° 19 in šleper (traktor) zi 20 ton	*
skoraj v novem stanju ze!o DOBFO ODEJO ugodno naprodaj. Merkur, 'i kokoš, nrodam. Zg. Si-Puharjeva 6. ' 19801-6 ?ka. Vodnikova c. 90.
VEČ BICIKLEV	|	,	19586-6
in nekaj tricikljev, zaradi MOŠKI PTASČ izpraznitve skladišča po ze->"«--n. nrf^nn nrodam Zg. lo znižam ceni naprodaj. —-SiSka, Vodnikova c. Šušteršič, mehanična delav-	19587-6
niča, Tyrševa 13 (Figovec,! LEICA APARATE
levo dvorišče).
19S03-6 in slične, maloslikovne ima-
TOPOLINO FIAT lino Je nekaj komadov na m tovorni avtomobil, oba1 zalogi. Fototehnika. Blei-le kot v novem staniu. ze- weisova 15.	19582-6
lo ugodno naprodaj.. Mer- FOTOAPARATE, kur, Puharieva 6. 19802-6 fotopribor in slične pred-VEČ TRICIKLEV	j mete, prodate naibo!i?e pro-
različne velikosti, zaradi iz- ti takoilniemu p'ačilu ali praznitve skladišča po zelo izročile v komisijo rrroti znižani ceni naprodaj. Su- mali odškodnini ▼ strokov-Jteršič, meha nična delavnica,1 ^^ trgovino Fototehniki — Tyrševa 13 (Figovec. levo B'?itrcisova 15. I95S3-6
19812-6
I
OTROSKF ČFVEI.IČKE
na kolesih, z žlmn!co|Tyrševa 15 (Figovec, levo proda Koračin. Puglleva; dvoršče).	19815-6
dvorišče).
SAMSKO SOBO .	,n n^e. St. 22, p«.
P°* ono3Y- 'n j * dim	ali zamenjam za vefe.
Za 3 800 lir naprodai. Su- y	,d: M(lnnontora 34.
šteršič, mehanična delavnica!	0 -----
ulica 10.	19679-6
MOŠKO KOLO
ZAJČJI HLEVČEK Štiridelen, prostoren, so-
nemške znamke »Presto«, iidno grajen, stene lzo ohranjeno, ugodno napro.1 Hrane s plutovino, prodaj. Naslov oddati pod dam. Vprašati: Sitar ln »Presto« v ogl. odd. Jutra. Svetek. Frančiškanska 3.
19596-6
19782-6
19750-c
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Tel.27.30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Obilo prisrčnega smeha in zabave Vam nudi najboljši nemški humorist Heinz Riihmann v svojem filmu
»Zaupam 13 svojo žene"
ij Heinz Riihmann kot neprostovoljni varuh lepe žene — pomeni vrsto blaznih pustolovščin. — Predstave ob delavnikih ob 15. In 17. url. V nedeljo ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30.
KINO UNION	Telefon tt-t\
Nenadkriljiva burka, pri kateri se boste do solz nasmejali
Maser kot detektiv
V gl. vlogi: Hans Moser; sodelujejo: lepa Elfriede Datzig, simpatični Wolf Albach Retty in drugi priljubljeni dunajski igralci. Predstave: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri!
KINO MOSTE Gustav Frohlich v grandloznem vojnem filmu
VELIKI KRALJ
Odlični posnetki bitk med Avstrijo in Prusijo
Nedelja ob%2., V24 in i/26. uri; delavnik ob 6. uri" V nedeljo ob 10 30 url matineja Prihodnji spored: VIOLANTA
KINO KODELJEVO	Tel. 41-64
Kako pleše Dunaj ob veselih Straus-sovih valčkih, vam bo pokazal šegavi Hans Moser v velezabavnem filmu
VABIMO KA PLES
Predstave: nedelja ob 14.30 ln 17. url, delavnik ob 17. uri
»Miline rlu Maurier:
30
!Z0V ZALFV
Roman
»Če ste tako popolra mati, kaj potem delate tu na Galebu', zakaj sedite s podviti-mi r.og?mi. kaj puščate, da vam veter piha lase v obraz in se prerekate z gusarjem o intimnih zakonskih vprašan'ih ?«
To pot ie bila Dona t'sta, ki se je zasmejala. Segl3 si je v lase ln poskusila urediti razmršene kocire s tem, da ji-h je povezala s trakom, ki si ga je potegnila iz životca.
»Veste, kaj dela lady St. Columb ta mah?« je vprašala.
»Rad bi vedel.«
»V postelj' leži z vročico, glavobolom in prrhlajenim želodcem; nikogar ne pušča d.o sebe razen zvestega sluge Williama, ki ji časih prinese grozdja, da bi si ohladila vročino.«
»Nje-a milost se m' smili, posebno če si, med tem ko tako polega. beli glavo s pr?m'šljevanjem o neskladnosti v zakonu.«
»Tega ne dela za to je mnogo prepa. metna.«
»Ako je iady St. Columb tako pametna, zakaj se je potem v Londonu našemila za razbojnika in obula moške hl3če?«
»Ker je bila besna.«
»Zakaj je bila besna?«
»Ker ni bila prav uporabila svojega življenja.«
»In ker se ji je zdelo, da ni prav uporabila svojega življenja, je poskusila ubežati vsemu ?«
»Da.«
»če zdaj leži lady St. Columb z vročico v svoji postelji in kašlja in se kesa minulosti, kdo je potem ta, ki sedi na palubi zraven mene?«
»Ladijski vajenec. najneznatnejši ftlan vaše posadke.«
»Ladijski vajenec ima silen tek; ves sir je pojedel in tri četrtine kruha.«
»žal mi je- Mislila sem, da ste že končali.«
»Saj sem.«
Nasmehni se ji je Pogledala je v stran, da ji ne bi čitai v očeh in jo spoznal za lahkomiselno; sicer je pa vedela, da je res taka. vse eno ji je bilo. Potem je iztrkal svojo pipo nia palubi in vprašal: »Bi radi krmarili ladjo?«
Spet ga je pogledala, oči so ji zaplesale.
»Bi jo lahko? Kaj se ne b<> potopila?«
Zasmejal se je, vstal in jo potegnil k sebi; skupaj sta stopila k velikemu kolesu, kjer je rekel krmarju nekaj besed.
»Kaj moram delati?« je Dona vprašala.
»Primite z obema rokama ze prečke — tako. Drž'te ladjo stalno v njenem pravcu — tako. Ne pustite je, da bi sc premočno
zakrenila, drugače se spodnje jadro ovihne prot' jamboru. Ali čutite veter za zatilnl-kom?«
»Da.«
»Obdržite ga tam; ne dajte mu, da bi vam pihal od spredaj po desnem licu.«
Dona je stala pri kolesu in držala za prečke. V naslednjem trenutku je začutila dvig ladje, gibanje brzečega ladijskega trupa, zagon broda, kadar je rezal Širne valove. Veter je žvižgal v križih in konop-ju, in tudi v ozkih triogeln'h Jadrih nad njen^ glavo je brnelo in šumelo, med tem ko je veliko štiriogelno spodnje jadro tr_ zalo za svoje vrvi ln se napihovalo kakor živo bitje.
Spodaj na srednji palubi so bili možje opazili, da ima ladja drugega krmarja. Drezali ao drug drugega, kazali kvišku in se smejali ter ji v bretonskem narečju, ki ga ni razumela, klicali šraijivke, med tem ko je stal kapitan zraven nje, z rokami v globokih žepih dolge suknje, z ustnicami našobljenimi, kakor da bi žvižgal, z očmi uprt'mi predse na morsko plan.
»Torej je vendarle nekaj, kar moj kajut-ni dečko nagonsko zna.« je rekel nazadnje.
»Kaj je bo?« Je vprašala, in veter Ji Je v tem položil laoe Cez obraz.
»Ladjo zna krmariti.«
Smeje se je odšel in prepustil »Galeba« nji sami. Dona je vztrajala celo 1110; tako
srečna se je zdela sama sebi, kakor Ja- | mes z novo igračo. Nato je začutila, da Ji j roke omagujejb; ozrla se je po krmarju, ' ki ga je bila zamenila. Stal je nedaleč od kolesa in jo režč opazoval; zdaj je pristopil in vzel kolo spet v svoje roke. Sla je dol, v kapitanovo kabino, legla na njegovo posteljo in zaspala.
Ko je enkrat odj?rla oko. g!a Je videla, kako je prišel noter, se sklonil Cez zemljevide na mizi in Cečkal račune na pap'r. Nato je morala spet zaspati, kajti ko se je zbudila, je bila v kabini sama. Vstala je, se pretegnila in odšla na palubo, nekeliko zle volje, ker Je bila že spet lačna.
Ura je b'la sedem. Laxlja je plula vzdolž obale; Francoz je stal sam pri krmilu. Nič ni rekla, samo pristopila je, se postavila k nJemu in se zagledala v nerazločno črto kopnine na obzorju.
«
Zdaj je svojim ljudem nekaj zaklical, na_ kar so splezali v konopje, roko čez roko-majhne, vitke postave, v svoji okretnosti op'cam podobne. Dona je videla, kako se Je veliko štiriogelno spodnje jadro zgruz-nflo in padlo v gube, kx> so ga prtdrgaveuH na križ.
»Kadar s kopnega opazijo ladjo, je prvo, kar zagledajo, spodnje Jadro. Do mraka Imamo še dve url, pa ne maramo, da bi nas kdo videl.«
Gledala je proti daljni obali; srce ji je razbijalo v čudnem nemiru; takisto kakor on in njegovi ljud;'e. je bila tudi ona navdana z duhom krasne pustolovšč:ne.
»Zdi se mi, da se pripravljate na nekaj vražje noroglavega in prismojenega,« je dejala.
»Saj ste si želeli Godolphinove lasulje, ali ne?« je bil njegov odgovor.
Pogledala ga je od strani, osupla nad njegovo hladnostjo in njegovim mirnim, enakomenrm glasom, ki ni zvenel nič druga Ce kakor takrat, ko sta ribarila v reki. »Kaj se bo zgodilo?« je vprašala, »kaj nameravate?«
Ni Ji takoj odgovoril. Spet Je nek3j ukazal ljudem, in ti ao zvili novo jadro.
»Poznate Filipa Ra hleya?« je vprašal Cez čas.
»Harry ml je pravil c ni^m.«
»Oženjen je z Godoipl- . , $ sestro — a to le mimogrede. Filir Rp-rhie; oriCr.kuJe ladjo iz Indije, in ta z s »m o tem oropa-
no zvedel, dni"
bi g? bil Pkuša) sreča.
ti. Kakor je vr-r stvar zdaj. domnevam, da Je V zadnjih <lveh dneh pripiuia na doirče-ni kraj. M01 namen le. d- lo zavzamem tako, kot io zasidrana ter postavi"? ^a-jo zased no moStvo :n -o odpaljem čez pre! v.«
»A Ce bi bila njena posadka močnejša od vaše?«
2 I M O ZA ŽIMNICE
NUDI NAJUGODNEJE IZ LASTNE NAJMODERNEJŠE HIGIJENSKO UREJENE TOVARNE
»21
MILAN JAGER Tovarna; FUŽINE Prodajalna: Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
SČETKARSKE IZDELKE
VSEH VRST NUDI NAJUGODNEJE —
NA DEBELO — IZ LASTNE TOVARNE
BIEDERMEEER knjižno omaro in 4 atole,
kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Originali.
19650-7
KOLO
moško in žensko, 1 balon gumami in pisalni stroj, kovčeg, nov ali dobro ohranjen, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pot »Krušna in balon gum?«.
19G90-7
f STEKLENICE,
vsakovrstne, tudi parfumske in medicnske, plača naboljše »Metalia«, nasproti Delavske-
ga doma.
ROČNO URO	1 HISO
(zapestnico, uhane, pr- 'petstanovanjsko, lepo, novo-stanj ali drugo podobno zidano, za Bežigradom, takoj stvar kupim. Ponudbe pro^n za 580.000 lir. Ponud-na ogl. oddelek »Jutra« be na ogl. odd. Jutra pod pod »Nakit«. 19671-7 i»Pet stanovanj«. 19719-2»
RJAV FOLN PLAŠČ j LEPO HISO dobro ohranjen, za visoko'ali vilo takoj kupim do zne>-postavo, kupim. Ponudbe na ska 1,000.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foln«. 'ogl. odd. Jutra pod »MeJJan« 19777-71	19717-30
SLOVAR	| PARCELO
angleško - nemški, kupim, lepo, sončno, t šiški. v h-Ponudbe pod »Izčrpen« na meri 606 kv. m. prodam za ogl. odd. Jutra. 19713-7 150.000 lir. Ponudbe na ogl. DECIMAL. TEHNICO |odd. Jutra pod »Trata«.
19647-7 i do 200 kg z utežmi, kupim
fcikoj. Gerovac. ulica 8.
ELEKTR. VLAK
takoj kupim. Ponudbe na ogl. mld. Jtura pod »Dobro ohranjen«.	19619-7 ;
RADIOAPARAT dobro ob ranjen, bol išs vrste, kupim. Ponudba DELAVNICO na ogl. oddelek »Jutra« ,ob Tržaški cesti, 9X6 pod »Radio«. 19703-7 |m- sull°. odstopim do-5TLDILNIK	j tičnemu, kdor mi pre-
ža postaviti v sobo, ku-:skrbl dobrega mizarja Im takoj. Mestni trg Za trl .tedne. Ponudbe
19730-20
St1
12-11.	19705-7
BAKRENI KOTEL »11 lz železa vlitega, od 80—100 litrov, kupim za pralnico. Naslov: Novak. Gledališka ulica 4-II.
19683-7
ČISTO VOLNO
Kolodvorska j STARO HISO
19805-7 • 1 dvoriščem, v središču mesta lali v bližini glavnega kolodvora. takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina. kolodvora«. 19726-20
STAVBNO PARCELO pri Sv. Jožefu prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »460.000«.
19780-20
na ogl. oddelek »Jutra«,' STAVBNO PARCELO pod »Nizka najemnina« 518 m-, v bližini 25 m ši-19707-171 roke ceste za enonad-PIANINO	' str°Pno vilo prodam za
v dobrem stanju vzamem v^ 50-000 lir. Naslov v cgl najem proti primerni od-i°dd- Jutra. 19793-20 škodnini, ki jo poravnam 1 »GLOBUS«
event. za delj časa. Naslov
(za pletenje). svetlo ali! v poslovalnici Jutra; temno rjavo kupim 8 do 9 štren. Ponudbe z ceno na oglasni odd. Jutra pod
»Pletenje«.	19590-7 - ,	, ..
LUTZOVO PEČ	'mi lastno koncesijo. Na-
•n-ednio ali veliko kupim, slov v ogl. odd. Jutra. Ponudbe na upravo pod	19515-17
»Peč«.	19598-7 j SKLADISČE
STELA2E	1 veliko suho, ▼ sredini
19637-17 GOSTILNO v sredini Ljubljane dam takoj v naiem osebi
pisarna za nakup ln pro-
dajo nepremičnin, Pe-trareova 26, proda: več stavbnih parcel, enodružinsko vilo za Bežigra-ki dom, travnik, njive
19697-20
INVESTIRAL
bi rad gotovino v lepo hiSo ali vilo z vrtom do zneska 2,000.000 lir. ali isto takoj rabljene, skladiščne in rab-1 Ljubljane, dam takoj v'kupim. Ponudbi na ogl. odd. ljcno stekleno steno, ku- najem. Naslov v ogl. odd. i Jutra pod »Metoda«. 19718-20 pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.	19514-17 i TOV AR. POSLOPJE
Jutra pod »Stelaže«.	! HISO.	|v bližini Ljubljane, cirka
19605-7 5 sob, kopalnica, velik 120.000 kv. m sveta, 4 veliki GRAMOFON. PLOŠČE i vrt, z gospodarskim po-j objekti in 21 malti masivno x slovenskimi narodnimi inislopjem, oddam v na- Izidauo, vodna moč za elek-božičnimi napevi — kupuie'jem s 15. nov. Ponudbe I trično centralo, ob glavni ee-po naivišii dnevni ceni na ogl. odd. Jutra pod	bližini železnice, ugod-
tvrdka Everest, Prešernova; »V Polju«.	19784-17 ;n0 naprodaj. Pripravno za tek-
44.	19S04-7 j PRIMEREN PROSTOR stilno ali kako drugo industri-
DAMSKO KOLO	za mizarsko delavnico jo. Delovna moč na razpolago,
bosansko preprogo 2 x 3, iščem. Ponudbe na ogl. Resni interesenti naj ae obr-belo angora volno ali ka- odd. Jutra pod »Mizar«, inejo na: Ruiolf -Zore, Ljub-pico za 4 letno punčko, i	19785-17 ljana. Gledališka ulica 12,
vse dobro ohranjeno, ku-| MALO SKLADISČE pim. Naslov: Gerbičeva najbolje prazen, suh prostor. 39-1.	19439-7; v kleti (■sobica), vzamem v
RADIO	_ Inajan. Ponudbe, na ogl. odd.
novejši, 4—6 cevni, kupim Jutra pod »Tudi v stari hiši, ali zamenjam. Ponudbe na T centrumu«.	19627-17
upravo pod »Denar in blago«.	19557-7 ! S
ŠIVALNI STROJ dobre znamke, nov al i ma
PARCELO	i PARCELO
večjo ali manjio, na Mh-ju Iv šiški. oddaljeno tli minti-
ali v Trnovem, takoj kupim. j te od tramvajske postaje, v Gotovina na razpolago. Po- izmeri 700 kv. m, takoj pro-nudbj na ogl. odd. Jutra pod ' lam. Ponudbe na ogl. odd. »Mrje ali Trnovo«. 197J4-20 i Jutra pod »Tramvajska posta-HISO	ja.«	19733-;»
nedovršeno, dvostano-vanjsko, ob Dolenjski cs- Cv sti prodam. Možna ta- ^ kojšnja vselitev. Poizve se v gostilni Toni na i Rudniku.	19701-20' ENOSOBNO
HIŠO	: stanovanje, poceni, za-
4 stanovanjsko, novo, z menjam za večjega. Na-vsem komfortom, v centru slov pove oglasni odde-mesta. prodam. Cena nizka, lek »Jutra«. 19611-21 Ponudbe na ogl. odd. Ju-! TRISOBNO tra pod »izredno«.	j stanovanje, kabinet, kojalnica,
19591-20, v centru, zam-n.am ia dvo-
tanovanje
PARCELO
sobno ali enosobno 1 kabino-
do cca 50.000 lir. kupim. Po- tom. Ponudbe na ogl. odd. nudbe no ogl. odd. Jutra pod I Jutra pod »Ugodnost«. »Znotraj bloka«. 19761-tO i	19650-?!
.ZEMLJIŠČE 1000 m1 ! ENOSOBNO ob Malem Grabnu, Cesta dveh stanovanje iščem, plačam cesarjev, prodom. Pomi;b° na' za tri mesece naprej, ali ogl. odd. Jutra pod »Najbolj- zamenjam sobo s štedil-ši ponudnik«.	19770-20 ni kom. Ponudbe na ogl.
Hišo ali VILO	odd. Jutra pod »Zame-
v Rožni dolini, kupim. Po-jnjava«.	19693-21
nudbe na ogl odd. Jutra pod! DVOSOBNO
19578-20 PARCELA ena najlepših, ob glavni cesti Bleivveisove, okrog 800 kv. m, sončna lega. peščen teren — ugodno naprodaj. Najboljša naložba denarja! Ne zamudite! Rudolf Zore. Liubljana. Gledališka ul. 12. 19.379-20
PARCELO kupim takoj, do 60.000 lir. Po-redovalci strogo zključeni. Le direktne,
ur u	- NAPRODAJ:
lo rabljen, kupim. Ponudbe Industrijsko podjetje, pri , na npravo Jutra pod »Sin-;pravno ^ vs;lko str0]c0j z|
ger-Pfaff«.	19558-7;vclllcim zemljiščem. Hiša *esne ponudbe na ogl.
FOTOAPARATE	_ t cnonadstropna, trgovska z oddelek »Jutra« pod ši-
vseh vrst ter fotopribor in večjim vrtom na r.a j promet- fro »Takojšnje plajilo za slične predmete kupujemo nejši ob tramvajski pro-»i.lparcei0i.	19553-20
in plačamo najvišje cene.; Zazidljive ploskve 200 m5.; LEPA PARCELA, Sprejemamo tedi v komisi- j Hiša dvonadstropna, nova z!cca. 22.000 kv. m, blizu re-10 pToti mali odškodnini. 7 stanovanji po "2 sobi in|mize, naprodaj po 75 lir za Tudi najcenejši aparati, ka- kabinet. Travnik v izmeri.kv. ra. Resni kupci naj se
12.C00 ms v Rožni dolini.j oglasijo na poštni predal št.. Zemljišče 20.000 m5 in j 050. Posredovalci izključeni. 10.000 m'. Gramozni teren, "	19^23-20
znotraj bloka. Parcele v Ši-' PARCELO
kor Box, pridejo v poštev Fototehnika — BIeiweisova 15.	19584-7
GOJZARICE It. 30, dobro ohranjene, ku-p;m. Naslov t vseh posl. Jutra. __19772-7
B TOLKEL - GUME gume za motorna kolesa ln avtomobile, stare
ški n na vzhodni strani od 4S.OOO lir dalje. — Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ul. št. 10.
19774-20
MAT O HISO
blcikle in motoma ko- z veiikim dvoriščem zno-lesa kupimo. »Merkur«, I traj bloka kupim. Ponu-Puharjeva 6. 19817-7, "ibe na. ogl. odd. Jutra SKUNKS	I »Hisa — takoi de-
rjav. muf ali ovratnik, j nar«	19818-20
kupim. Ponudbe na ogl. I PARCELO odd. Jutra pod »Solidno! travniško ali nfivsko, pn-jtrzno«.	19821-7 merno za zidavo dvostano-
LEHRBUCH	vanjske hiše v bližini Ljub-
der systematischen Ana-tomie: Jullus Tar.dler ali Rauber-Kopsch ali Toldt kupim. Ponudb
v obsegu 750 kv. m. v Zg. šiški, prod-im za 100.000 lir. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Rosa«.	19729-20
KOMFORTNO HISO lepo. veliko, večstanovanjsko, na z;'lo lepi in senčni legi v Bežigradu, takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Komfortna hiša«.
13738-20
HIŠO
vJesranovanisko. 1 res lopimi lokal! in krasnim donosom, takoj prodam za dva milijo-Ijanc, kupim. Ponudbe na, na j!r_ Ponudbe na ogi. odd. ogl. odd. Jutra pod »Do j,ltra >Len donose.
40.000«. HISO
19773-20
na ogl. odd. Jutra nodis tremi lokali, zelo lepo in »Medicina«.	19807-7 renovirano, na uajprometnejši
točki v šiški, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Renovirano«.	19720-30
RABLJEN rrrr>nNIK kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štedilnik«.	19783-7
ELEKTR. FRI2IDER manjši, in rešo za dve
»REALITETA«
nakup in prodaja nepremičnin, Prešernova 54,
posodi kupim, ev. pla- jima v prodaji njivo v iz-čam v naravi. Ponudbe! meri ca. 1700 m2, stavbna ogl. odd. Jutra pod no parcelo v šiški. ne-»Frižider«.	19693-7 dograjeno hišo. 19S96-20
Jutra pod »Len donos.
19727-20 VOGALNO PARCELO rbsegajočo 6S0 kv. m. ze. zidave dvonadstropni«, ob Blei-weisovi eesti — prodam u .mOOO lir. Ponudbe na ogi. odd. Jntra pod »Črna Drst«.
19T52-20 KRASNO PARCELO " za zidavo vile. v izmeri 900 kv m, za Bežigradom, takoj prodam po 290 lir ra kv. m. Ponudb' na ogl. odd. Jutru pol »Vihar«.	19731-20
»Ali parcelo«.	19756-20
REALITETNA PISARNA Habran Miro, Cigaletova I-p. proda več lepih stavbnih parcel v vseh delih mesta po zelo ugodnih c -no.h 19737-20
STAVBNO PARCELO, krasno, prt cerkvi v Sp. šišk'. ugodno prodam. Nsslov v vseh posl. Jutra. 19758-20
HIŠICO takoj kupim do 500.000 lir.
moderno stanovanje v Zg. šiški, zamenjam z dvo- ali trisobnim stanovanjem v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »šiSka«.
19677-21
ENOSOBNO
Ponudbe na ogl. odd. Jii'm a]i dvosobno stanovanje, iščem
P^^V^0®«!®^ Za tak°j SU 8 15" "0V- P1'V
TKGOVSKO HIŠO (^un lahko za več mtvecev na-stanovanjsko. v s-rogem een-j	Ponuibe na ogl. ^
tru ali vilo, parcelo kakor! Jntrfl d >Dobra rtT!lnk;„ tudi vsej1 zemljišče, takoj t	1947Via
kupim. Višina milijonskega I iseEM zneska je irel^entna Ponnd- ?arsonjero ali eno-dvo-bc na ogl. odd. Jutra _pH SObno stanovanle. Ponu-»Trelevan^n«.	197,J',I dbe na ogl. odd. Jutra
DVODRT^nvsK-O VILO p^ »Dve osebi«, s 1000 kv. m lepega vrta —I	19797-21a
pro 7nm za 1.000.000 lir. Ponudbe n,-. ogl. odd. Jutra pod | ENOSOBNO »Vrtna. vila«.	19714-20 stanovanje s kuhinjo —
HISO	,iščem za takoj, eventu-
štiristanovanjsko. v bližini-elno samo prazno sobo. Dolenjega kolodvora. ta':nj, Ponudbe prosim 11 a ogl. prodam za 222.000 lir. Po- oddelek »Jutra« pod ši-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjska«.	19732-20
DRUŽABNIKA
Iščfim za oovršitev
h;še še
fro »Zakonca brez otrok« 19572-21a
STANOVANJE sestoj eče iz 1 sobe ln
v surovem stanju ali pa isto kuilin je, y okolici me-tnkoj nrodnm za 4oo.rvY) lir. j sta, iščem za takoj. Pla-Ponudbe na ogl odd. Jutra i čam za več meseccv narod 1 še v surov »m sta:u«. jPrej- Ponudbe na ogl.
107•■>'.•■") oddelek »Jutra« pod si-
HIŠO ALI PARCELA kupim do 500.G00 lir. Ponudbe e a ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.
19781-20
PARCELO
v izmeri 6'» kv. m, za rdavo tronadstropnici ob Plečnikovi aveniji, takoj prodam. Ponudbe na ogl. o-ld. Jutra pod »Aveniia«.	19725-20
PARCELO °09 kv. m obseg«;oč,o, v bli-zini Kolezije. takoj prolara za 200.000 lir. PonudV na o?l. 0"d. Jutra pod »Bližina Kolezije«.	19724- Z'"*
HIŠO
tronailstropno. na Prulah, takoj prodam Ponudbe na ogl. Jg odd. Jutra pod »Pnilo«. 1 g§ 19T23-30 ! g
PAFCELO
600 kv m veliko, prodam ; g za 55.000 lir. Ponudbe na _ ogl. odd. Jutra pod »Debro = zrno«.	1&T3S-20 g
PARCELO	|
k.:crkoli v Ljubljani ali nje- j g ni okolici, kupim takoj do • = 10;\000 lr. Ponudbi na ogl. | g o'd. Jutra pod »T.'ubl :nna-okolica«.	19763-30
PARCELO v strogem središču nI; v neposredni bližini Ljubljane, takoj kupim. Plačam zelo dobro jn cena ni važna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod ■Ni važno«.	19737-20
PARCELO večjo al: manjšo, v Ljubiian'> takoj kupim za razpoložljivi znesek 2~r>.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Če. rt milijona«.	19735-20
Iro »Upokojeni vdovec brez otrok.« 19622-21-a
č i t a j t e pazljivo oglase
„JUTP. AM
DO 4000 LIR NAGRADE
<iam onemu, ki mi preskrbi ali odstopi malo komfortno stanovanje, v strogem centru. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok«.
19800-21»
OPREMLJENO SOBO
sončno, sejariiuno, g souporabo kejalnicO, oidam. Naslov v vseli posl. Jntra. liTrJO-U
OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice, oddam v Trstenjakovl ulici 1-1, levo — poleg kavarne Majcen.
19570-23 OPREMLJENO SOBO
e souporabo kopalnice in kuhinje. takoj oddam boljši osebi. Naslov v vseh posl. Jntra.	19503-23
OPREMLJENO SOBO 5 posebnim vhodom, v središču, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.
19490-23
SOBO
jlegantno opremljeno. o4'am takoj boljšemu gospodu ali zakonskemu pora. Slomškova nI. 15-m. desno.	1947«-?3
OPREMLJENO SOBO s souporaba kopalnice, oddam blizu Tivolija. Naslov v vs*h posl. Jutra	19467-23
SOBO
veliko, sončno, udobno opremljeno, s souporabo kopalnice, odda mirna stranka. Ogled med 12 in 16. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.
19551-23 OPREMLJENO SOBO lepo. oddam v središču mesta, blizu kolodvora. Slomškova ulica 7-n.
19547-23 OPREMLJENO SOBO oddam takoj ali s 15. novembrom redni osebi. Pire, Slomškova ul. 4.
19542-23
LEPO SOBO
oddam v središču rednemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
19574-23
VEČJO SOBO opremljeno za 1—2 osebi, s posebnim vhodom, oddam v Pleteršnl..ovi ulici 26.	19657-23
SONČNO SOBO s posebnim vhodom, v središču mesta, oddam z 15. nov. ali poznejj le stalnemu, red-n.mu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.	19541-23
SOBO
z dvema posteljama, oddam Dajajše zakoncema, brez g'j-spodinjstva ali 2 gospodoma. Naslov r vseh posl. Jutra.
19531-33
DVE SOBI
opremljeni, sončni, v rili — oiidom. Jegliceva 11. 19799-23
^■a—msBgai
Umrla ml je moja ljubljena in nenadomestljiva žena, sestra, teta, snaha in svakinja, gospa
soproga uradnika Pokojninskega zavoda
5. t. m., po dolgi bolezni, vendar nepričakovano.
Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 7. novembra 1943, ob pol 4. uri popoldne, iz kapele sv. Nikolaja na Žalah, k Sv. Križu.
LJubljana, Bohinjska Bistrica, Celje, dne 5. novembra 1943.
Globoko žalujoči LAVOSLAV — soprog; in rodbine HAFNER, DOKTORIC, SLAMlC, dr. LEBAR

f
Umrla nam Je naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa
Amalija Kraševec
rCj. SAUNIG
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 8. t m. ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu.
LJubljana, Logatec, Urgna sela, Beograd, dne 6. novembra 1943.
Globoko žalujoči:
Dr. CIRIL, GUSTAV, VIKTORIJA por. FLERE, HELENA, JOLANDA por. DERGANC. otroci in ostalo sorodstvo
KLOBPCABNA »PAJK«
Vam strokovno osnaži, preobllka ln prebarva VaS klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov — Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 88
MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union)
-1»WiCT|MMH|WMWlllHI>M>^^
Za koroško področje Reioha se SPREJMEJO TAKOJ
STROKOVNI IN
POMOŽNI DELAVCI
VSEH PANOG. — Prijave in pojasnila pri BORZI DELA v Ljubljani.
ZAHVALA
Vsem, ki so ob boleči izgubi našega edinega sina
Bojana Gabra
z nami sočustvovali, vsem tovarišem, ki so počastili njegov spomin s krasnimi venci in cvetjem ter vsem, ki so ga spremili k pokoju v prerani grob, srčna hvala.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 8. novembra ob 7. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda
Ljubljana, dne 6. novembra 1943.
ŽALUJOČI STAR9I
Zapustila nas je za vedno po težkem trpljenju, naša ljubljena blaga mati, stara mati, prababica ln tašča, gospa
Terezija Kukovec
posestnica
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol 4. uri pop. z Zal, kapelice sv. Cirila in Metoda, k Sv. Križu. Ljubljana, Ljutomer, dne 6. novembra 1943.
Žalujoči rodbini: KUKOVEC, KRAUT
f/Jt
OPREMLJENO SOBO ,
s posebnim vhodom s hodnika, oddam takoj dc^jnemu gospodu ^ PRAZNO SOBO 160 lir v Prečni ulici 8. t^ dcnM;,in-	,
19274-23 SOBO IN SOBICO
UPOKOJEN MORNAR
ieli poročiti gospodično ali vdovo staro od 40 let naprej. Naslov v vseh posl. lastno Jutri.	19775-25
postrežbo. Ponudbe na ogl. | SIMPATIČNA VDOVA
oid. Ju.ra pol »Takoj ali po- ieli spoznati situiranega eo-
epoda v svrho ženitve. kopalnice, oddam v sre- ____*	„ „„1 „.q,
dlšču mesta. Ogled od OPREMLJENO SOBO C lLno ll'
12 ure dalje. Naslov v leP<>. s souporabo ku- :m >R<*no
oglas, oddelku »Jutra«, ^^e (plin ali elektrl-1 MMnTVbfflUMM^^
19609-23 k*) in kopalnice Iščem H9W v M / f/jfei
SONČNO SOBO	^ december- - Po*
suxvc.>o SUBU	nudbe na oglasni odde- „.mn,„.„,T
lepo, blizu glavnega ko- ,pk. »Tntra« rwi ,nnh«: RADIOAPARAT
iodvora oddam z dobro	19^9^ " P«°.«o. i^e tel. uradnik.
domačo hrano, na.iraja ___ _
rednemu gospedu. Na- • SOBO	______ ____
slov v vseh poslovaln:- nameščeno ali prazno, s IO(j »Zanesljivo D F.«
.Za ev. poškodbe odgovarjam. •Ponudbe na ogl. odd. Jutra
cah »Jutra«.
LEPI SOBI od iam samo za pisarno. Naslov v vseh posl. Jutra.
18999-23 OPREMLJENO SOBO lepo, e posebnim vhodom, oddam 1 ali 2 osebama. Gospo-svetska 12-11.	19CG1--33
KABINET
19620-23 souporabo kuhinje, Išče mlad zakonski par z lastnim po6teljnlm perilom ln kuhinjsko posodo. Ponudbe na oglas.
19144-37 STARE KRAVATE sprejmemo v popravilo. Istotam izdelujemo vse potrebno perilo za no-
oddelek »Jutra« pod šifro	vorojenčke. Novi trg 5
»Reden plačnik«.	1AER.	19618-37
19625-23a POSOJILO
VEČJO SOBO	iščem posojilo 50.000 lir proti
išče zakonski par s 15. nov.	vknjižbi. Vrnitev, obnrtova-
... . , ali 1. dec. Ponudbe na ogl.	nj« po dogovoru. Ponudbe na
opreml.en, oddam solidni <*»-.,-di. Jutra pod »Brez p.rila«.	ogl. o,Id. Jutra pod »Poso-
bi. Naslov v vseh pori. Jn-1	19«3-i33a	jjlo 50/1«.	19629-37
.	OPREMLJENO SOBICO VASE ROKAVICE,
LfcMJ SUHO	maihno, išče gospodična, torbice, vsakovrstne ierlje
opiumijeno, oddam so- Pnnilfihr n, oel	Iu. kakor tudi semij, najceneje
tra.
t.i	j	Ponudbe na ogl. odd. Ju-
lldnemu gospodu s 15	^ oSkro^na<5.
novembrom na Gruber- * *
Jevem nabrežju štev. 16.
1 SOBO
19674-231 OPREMLJENO SOBO s
štedilnikom išče gospod.
barva in čisti Hairula Dže mai, Mestni trg 11.
19241-37
ČRNO NALIVNO PERO »Parker«, sem Izgubila.
drag spomin.
lepo, s souporabe kopalni-'Naslov v ogl. odd. Jotraj J™* . ce oddam s 15. nov. Dal- pod »Sobica«. 19604-23a. ^ naJ)JroSam najdite. mati nova 3-II., levo.	OPREMLJENO SOBO ljp, da ga vrne proti
19594-23'z dvema posteljema ali dobri nagradi v Jnter-OPREMLJENO SOBO : prazno in souporabo ku- natu »Miadlka«, Kolma-lepo, sončno, oddam bolj- hinie. išče učiteljica. Po-1 nov grad, Večna pot 17. ši gospodični. Sv. Jakoba nudbe na ogl. odd. Jutra	19702-37
trg 9-1, desno. Vhod: Sti- pod »Tri osebe«. 19603-231 Ska ul.	19606-231 SOEO
OPREMLJENO SOBO j v cent-u išče vleposestmk Iz veliko. oddam zakon- dežele. Plača v naravi — skemu paru brez otrok ponudbe na ogl. odd. Jn-
O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije pri Jugo - Kredit, Ljubljana, Beethovnova 15-11. levo.	19641-37
200 LIR Je Izgubil v trgovini Je-lačin upokojenec. Pošten najditelj r-aj Jih odda v oglas, oddelku »Jutra« 19681-37
ali dvema gospodična-	tra pod »živež« 19SU-23a
ma s souporabo kuhi-	.IT
nje, v bližini stare cer-	, ENO ALI .
kve v šiški. Naslov pove	elegantno opremljeni sobi v
oglasni oddelek »Jutra«	centom ^ m y	0
SOSTANOVALKO	f^f^ ^
z vso oskrbo sprejmem	! ren^plačmk«. 19814-23a
v Plorijanskl ulici 19-Ii — desno.	19577-23
OPREMLJENO SOBO
oddam s 15. nov. Ogled od	MLAD TRGOVEC
12 do 2. Naslov v ogl.	Jelj prevzeti trgovino a'
0 Avi™?;}9l}l'2}	P« priženiti. Razpolož-
OPREMLJENO SOBO	fiiv k,p;tal 150.000 lir —
!,epo» lr 2, P°stel)ama> of	Ponudbe na cgl. odd. Judam. Naslov v vseh posl.	tra pod »Poštenost«. Jutra. 19585-23	1953",-25
OPREMI.JENO SOBO	OBRTNICA
lepo, za 1 osebo oddam.	saraostojna. srednjih
BERAČ, ki Je naSel v ftraaftl-
škanski pasaži črn krznen telovnik, se naproša, da istega proti nagradi odda v salonu
»Franja«.	19704-37
POZOR! Vljudno vabim stranke,
katere so nosile k meni čevlje r popravilo ali bi drugače z menoj v poslovnih stikih, da se zglasiio pri meni glede vpisa v seznam (po novi uredbi glede popravila čevljev) najkasneje do 12. t. m. S seboj naj prinesejo oblačilne izkaznice, d« se oa njih potrdi vpis. Klavier, Vošnjakova 4. 19525-37 POTUJEM V ZAGREB Sprejemam naročila. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	19561-37
ZAPESTNO URO sem izgubil r tramvaju od Figovca dc Borštnikovega trga. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagrad: v
ufiavi Jutra.	19829-37
»♦♦»»♦♦«»»»♦♦»♦>♦♦♦»♦
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«,
Šelenburgova ul. 4
tel. št. 2109 ...............
i~9 sT
KUPUJTE
edino pri našib
OGLAŠEVALCIH!
Naslov v vseh posl. Jutra;|£eli poroditi gospoda ali:
___________ '9589-23 vdovca brez otrok. Ponud-
OPREMLJENO SOBO be na or!.	Jutra po<1
lepo s souporabo kopalnice, ,>Srcčni zakon«. 19627-25 oddam takoj gospodu. Na-. VDOVA slov v ogl. odd. Jutra. srednjih let, s pokojnl-19832-23 no in hišico, žtll v OPREMLJENO SOBO svrho možitve rečnega sončno s posebnim vhodom znenja s starejšim, oddam solidnemu gospodu.'situlranim gospodom — Rimska 12-IT. 19665-23 kateri ceni poštenost.
OPREMLJENO SOBO Sestanek naj bo določen lepo. s posebnim vhodom, "d- Ponudbe na oglacnl od-dnm boljšam gospe ln. Flo- delek »Jutra« pod šifro ri.anska ul. 31. 1971S-23 »Harmonija«. 1S543-25
Ka bsžiž —
wJutrov razgle&nik"
Za letošnji božič bodo vsi čitat-eiii in prijatelji ».Jatra« prijetno presenečeni Za cenen i&.mar bodo dobili velik zbornik zah v. nega in poučnega štiva z domačih in t jj n livad. Čudovito pestri povestnik se bo imenoval »Jutrov Razglednih«. Obsegal bo 250 do 300 strani velikega formata m ga ne bo mogla pogrešati nobena družina. Razgledni k bo imel trajno vrednost, saj bo čim popolnejše zrcalo današnje velike dobe. Kot tak jc zlasti primeren tudi za reklamo, zato moramo vsem našim tvrdkam in podjetjem toplo priporočiti, naj si čim prej zagotovijo svoje mesto v zJutrovem Razgled, niku«.
Vsem, ki ste nam ustmeno ali pismeno izrekli sožalje ob prebridki izgubi našega ljubljenega papana, dedka, pradedka, tasta in strica, gospoda
SKUŠEKIVANA
LISTRATORJA DAVČNIH URADOV V POKOJU
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo za poklonjeno cvetje in številno spremstvo.
Ljubljana, Maribor, dne 5. novembra 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
■


ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in z nami delili bol ob prezgodnji izgubi našega dobrega gospoda
izrekamo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem vencev in šopkov, gg. pevcem, prijateljem rajnega, ki so ponesli njegove telesne ostanke do zadnjega domka, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki se spominjate pokojnega v molitvi za pokoj njegove duše.
Sedmina bo v sredo, dne 10. novembra ob 7. uri v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, cln~ 6. novembra 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
Umrl je
t
Blaganje Janko
strokovni učitelj In rez. kapetan I. razr.
Pogreb bo v ponedeljek 8. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — na Tjokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana^ Zer lUn, Teramo, Perugia, Maribor, dne 6. novembra 1943.
Žalnjoči:
MATILDA, žena; MILENA por. BIH ALI; I	ing. arh. DUŠAN, učiteljica VIDA, stud-
arh. SAVO, NADA, SVETOZAR, otroci — in osta!o sorodstvo
/