Utadaiit*« • spravil LJubljana, Kopitarjeva k Veleloa «001-4004 Moteč na naročnina II lli, U Inozeuiitto 51.50 Ul. Cek. rad Uubljana 10.650 ra naročnino ta tO.JM ta Interne Zastopstvo ta oclate tt Italije la iaotemttTa Imai upi b. A. Milano ZrVENEC DECEMBLh 17 PETEK Sowjetische Angriffe gegen den Briickenkopf von Cherson abgewiesen Fortsetzung des deutschen Gegenangriffs im Raum von Kirowograd - Schwere Abwehrkampfe siidlich Newel Abwehr feindlicher Angriffe im Westabschnitt der siiditalienischen Front - Die Stadt Innsbruck von einem nordamerikanischen Bomberverband angegriffen DNB. Aus dom Fiihrcrhauptquartier, 16. Dezember. l)u« Oberkomnjando der Wehrmucht gibt bekannt: Melirere Angriffe der Sovvjets gegen den Briickenkopf von Cherson broclien im žusnmmengcfnsstcn Ab-vvehrfeuef zusammen. Im Kamne von Kirovvograd setzten unsere Truppen nach Abvvehr feindlicher Angriffe ihreu Gegenangriff fort und nalini,en gegen ziihen feindlichcn \Viderstand mehrere Ortschaften und vvichtige Ge-liiudeabschnitte iniSturm, Am Pri-pjet griffen die Sovvjets mit Panz.er-unterstiitz.ung nn. Sie vvurden unter liohcn ldutigcn Verlusten abgeschlagen. Im Kampfraum von S liyl o b i n scheiterten auch gestern nach Aechscl-vollen Kiimpfen alle Durchbruchsver-suche des Feindes. Siidlich Nevvcl sind schwere Ab-wehrkiimpfe gegen die mit iiberlege-nen Kriiften angrcilcndcn Sovvjets im Gange. An der Oslfront vvurden gestern 76 feindliehe Flugzeuge abgeschossen. lin Wcsta]»schnitt der s ii d i t n I i e -n i s c h e n Front trat der Feind go-stern beiderseits Mignano mit stiirke-ren Kriiften zum Angriff nn. Die Angriffe vvurden unter Abschuss zahl-reicher Panzer abgewiesen. l!m eine verlorengegangene Iliilie nordvvestlicli Mignano vvird noch gekiimpft. Bei FortscIzuMg ilirer im O s t a b s c h n i 11 mit Panzerunterstiitzung gefiihrten Angriffe erlitten die Briten auch gestern sclivvere Verluste nu Mcnschen und Material. Fin nordamerikaniseher Bomberverband griff in den MittHgsstunden des gestrigen Tages die Slodt I n n s-i) r u c k an. Durch Sprengbombeii ent-standen vor allem Schiiden in Wohn-vierteln und an kiilturellen Gebiiuden. In der vergangenen Nacht flogen vvenige feindliehe Storriugz.cuge in das rheiniseh - vvestfiilische In-dustriegcbicl cin. Dr. Gobbels o vojaških in političnih dogodkih v preteklem letu Berlin, 15. dcc. 1)NR. Državni minister dr. Gobbels je sklical dne 14. decembra vse voditelje državnih propagandnih uradov, da jim poda pregled o političnem in vojaškem dogajanju v preteklem Iclu in jim da nove smernice za njih praktično delo v okrožjih. Ne more se oporekali, da je dejal dr. Gobbels, da sta bili fronta in domovina v tem sedaj se končujočem Iclu izpostavljeni izredno težkim obtežitvam. Medtem ko so na bojiščih junaško se boreči nemški vojaki uničili vse uničevalne namere sovražnika, sc jili je ludi domovina izkazala vredne s tem, da jc proti brutalni silovitosti naraščajočega letalskega terorja in z njim povezane živčne ofenzive sovražnikov Nemčije zoperstavila naravnost občudovanja vredno zadržanje. V preteklih mese-cili je sicer odnesel nemški narod rane in brazgotine, vendar pa sloji sedaj trdneje kot kdaj koli poprej in jc do skrajnosti odločen ler pripravljen za zadnjo odločitev. Minister je nato označil sovražnikove utvare. Zaradi skrajšanja nemških bojnih črt jc sovražnik vzporedno z novembrom Iclft 1918 upal nn vojaški in politični zlom Nemčije in je moral sedaj žalostno ugoloviti izjalovljcnje svojih na- črtov in nczlomljcno vojaško in gospodarsko silo N nič ije. V Moskvi, v Kairu in Teheranu so se skušati sovražniki Nemčije, kakor jc poudaril dr. Gobbels, znajti v novem položaju. Kakor pa so dokazala prazna poročila s leh konferenc, jim ni preostala nobena druga pol, kot da so iskali odločitev v obupnem poskusu vdora nn celino, ki bo pa zanje zvezana z ogromnimi krvavimi žrtvami in o katere izidu žc l)tinkcrquc in Dicppc nc puščata nobenih dvomov. Dolgo se je minister mudil pri vprašanjih letalske vojne. Na posameznih primerih je dr. GObbels dokazal, da zna nemški narod opraviti tudi z najtežjimi vprašanji, pred katere je bil postavljen zaradi angleške fosfornc vojne proli ženam in otrokom, in da se jc odporna sila nemškega naroda v ognjenih viharjih terorističnih napadov snmo ojačiln. »Ko bo izvojevana končna zmaga,« lako je končni dr. Gobbels, »potem bosta premagana tudi trpljenje in beda, ki nnm ju je prinesel sovražnik. V zgodovini pa bo ostala zapisana samo odločnost, s katero smo branili našo svobodo. V leh tednih in mesecih pišemo slavni odstavek naše zgodovine.« Novi uspehi proti tolpam na Balkanu Zagreb, 16. dec. DNB. V južni Bosni 'je bil zlomljen odpor sovražnih roparskih tolp ter je bil zaseden nek važen kraj. V Dinarskem gorovju so imele roparske tolpe številne mrtve in ranjene. Zaplen jenih je bilo več skladišč orožja. Šele sctln j poročajo, da je nemškim in hrvaškim četam z nenadnim uspešnim izkrcanjem uspelo spraviti na varno veliko skladišče soli. Kot znano je sol za tolovaje, ki često bo-lu.jejo na skorbutu in ostalih boleenih nepravilne prehrane, prav posebno pomembna. Štirje komunistični komisarji so skušali pobegniti z motornim čolnom, pa jim to ni uspelo. Berlin, 16. dec. DNB. Uspešni boji nemških in zavezniških čet proti komunističnim tolpam na zahodnem Balkanu se vkljub težavnim vremenskim in ozemeljskim razmeram uspešno razvijajo. Med Srbijo in Črnoogro ležeči Sandžak je bil popolnoma očiščen komunističnih tolp. Komunisti so tudi zelo hudo ogroženi v se- vernovzhodni Bosni. V jugozahodni Bosni tolpe zaman poskušajo, da bi si pridobile nazaj izgubljene kraje V zahodni Hrvaški pa je znova uspelo zavzeti številna komunistična skladišča orožja in drugega vojnega materiala. Končno se je v scvernovzhodni Albaniji zaključilo neko očiščevalno podjetje, pri katerem so imele tolpe 150 mrtvih in 400 ujetih. Nemški grenadirji in lovci so zajeli ali uničili 5 topov, 160 strojnic, 8 metalcev min, 2 protitankovska topa, 4 protitankovske puške, velike množine streliva ter številne avtomobile. Trst, 16. dec. DNB. V neki kraški jami v bližini Pazina so znova odkrili trupla 26 domačinov, ki so bili v noči na 4. oktober odpeljani iz Poreča in ki so jih pozneje komunisti umorili in vrgli v kraško jamo. Med žrtvami so 3 žene, posestniki, trgovci, učitelji, miličniki, delavci in kmetje iz Poreča in okolice, ki so bili umorjeni vsled svojega narodnega prepričanja, Saradžoglu o notranjepolitičnih vprašanjih Ankara, 16. dec. DNB. Ministrski predsednik Saradžoglu je pri sprejemu turških časnikarjev napovedal tudi ostre ukrepe proti navijalcem cen in vojnim dobičkarjem, glede katerih so bili na seji posebnega odbora v trgovinskem ministrstvu že sprejeti potrebni sklepi. Nadalje je vlada sklenila, da bodo občine upravljale, oziroma oddajale stanovanja, ki bodo postala prazna, da bi na ta način zmanjšale stanovanjsko krizo. Tozadevna odredba bo izšla v dveh dneh. Pripravlja se tudi zakonski osnutek, ki bo razširil krog onih ljudi, ki prejemajo zaradi vladne podpore živila po nižjih cenah ter bodo deležni teh ugodnosti tudi novinarji. O romunsko-turški trgovinski pogodbi je izjavil ministrski predsednik, da bo na njeni osnovi žn v prihodnjih dneh prispelo v Turčijo 600 vagonov moko iz Romunije. S tem bo preskrba turškega prebivalstva bistveno olajšana. Da bi dosegli racioniran.je zdravil, se bo smelo v bodoče nn zdravniški recept oddati zdravilo le enkrat. Ministrski predsednik je izročilo zanikal govorice o rarionira-aju sladkorja. Dejal je, da je slad'korja Sovjetski napadi proti mostišču Hersona zavrnjeni Nadaljevanje nemškega protinapada pri Kirovemgradu Težki obrambni boji južno od Nevela - Obramba sovražnih napadov na zahodnem odseku južnoitalijanskega bojišča Mesto Innsbruck napadeno od oddelka severoameriških bombnikov dovolj, ker sedanja njegova izdelava presega povpraševanje. Tudi cene sladkorja se ne bodo povišale. Stampfli — novi švicarski zvezni predsednik Bern, 16. dec. DNB. Za novega švicarskega predsednika je bil izvoljen zvezni svetnik Stampfli, ki je dobil 197 glaeav. Podpredsednik je s 147 glasovi postal zvezni svetnik Pilet-Golaz. Za zveznega kanclerja je bil izvoljen dosedanji katoliški konservativni vicekancler dr. Leingruber. Epidemija influence v USA Ženeva, 10. dec. DNB. Epidemija influence, ki je sedaj napadla tudi Združene države, se vedno bolj širi. Skupno cenijo število bolnikov že na 1 milijon, od katerega je bolnih 100.000 ljudi samo v Washingtonu, kjer bolezen najhuje divja. Vsled tega so morali zapreti mnogo tovarn, gledališča pa so morala prenehati s svojimi predstavami, ker je zbolela večina igralcev. Epidemija je doslej prizanesla le južnim delom države. Fiilirerjev glavni stan. 16. doc. DNR. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Več sovjetskih napadov proti mostišču lic rs on je propadlo v strnjenem obrambnem ognju. Na področju K i r n v -g r a d a so nadaljevale naše čete po od-brambi sovražnih napadov svoj protinapad in so zavzele navzlic žilavemu sovražnemu odporu v naskoku več krajev iu važno ozemlje. Oh P r i p i e t u so na-, padali Sovjeti s podporo oklepnikov. S težkimi krvavimi izgubami so bili odbili. Na bojišču pri Ž I o b i n u so se tudi včeraj po izpreniemb polnih bojih izjalovili vsi sovražnikovi prodorni poskusi. .lužno od Nevela so v teku težki obrambni boji proti Sovjetom, nanadujii-čimi z nadninfiiiini silami. Na vzhodnem bojišču jo bilo včeraj sestreljenih "fi sovražnih letal. Na zahodnem odseku bojišču je bilo včeraj sestreljenih 76 sovražnih letal. Na zahodnem odseku južnoitalijanskega bojišča je včeraj pričel sovražnik oli obeh straneh M i g ii a n u z močnejšimi silami svoj napad. Po uničenju številnih oklepnikov so bili napadi odbiti, še vodno trajajo borbo za neko izgubljeno višino severozahodno od Mi-gnana. Pri nadaljevanju svojih napadov, vodenih na v z h o ti n e m odseku s podpora oklepnikov, so tudi včeraj utrpeli Angleži težko izgube v ljudeh in gradivu. Oddelek severnoameriških lionilm'kov je napatlel včeraj v opoldanskih urah mesto I n n s h r u c k. Z razdiralnimi bombami je nastala predvsem v stanovanjskih okrajih in na kulturnih poslopjih škoda. V pretekli noči jo priletelo manjše število sovražnih nndlegovalnih letal nnd rensko - nc s 11 a I s k o industrijsko področje. Romunski tisk odgovarja Hullu Bukarešta, 15. dec. DNB. Bukareški tisk z ogorčenjem odklanja zahtevo ameriškega zunanjega ministra, naj romunski narod položi orožje in izstopi iz zavezništva z osnimi državami. »Porunca Vrc-mii« piše, da je bil Hull verjetno zaradi neuspeha njegovih Židov, ki vodijo propagando, prisiljen osebno poseči v defeti-stično kampanjo. Zavezništvo z Nemčijo, tako poudarja »Porunca Vremii«, je za Romunijo blagoslov in ji daje moč, da se zoperstavlja sovjetskim napadalccm. Ko- risti Nemčije in Romunije sc krijejo in bodo v očigled grozeči nevarnosti z vzhoda vedno istovetne. Ruskemu imperializmu se nc more Romunija zoperstaviti z anglosaksonskim puhlim besedičenjem, temveč zgolj z močjo trajnega in iskrenega zavezništva. Opustiti resnično tovarištvo z Nemčijo in položiti orožje pomeni za Romunijo samomor. »Actiunca« poudarja, da ie primer Italije dovolj zgovoren, kaj pomeni, ubo-ganjc takšnih šepetavanj in groženj. »Zora« proti Hullovim grožnjam Soiija, 16. dec. DNB. »Zora« se sprašuje, kaj jc prav za prav hotel ameriški zunanji minister Hull s svojimi izjavami o Bolgariji. Kot so ameriške države solidarne z USA, tako so evropske države solidarne z Nemčijo. List poudarja, da se v prvi svetovni vojni nihče ni brigal za usodo Bolgarije, razen Nemčije, ki je rabila bolgarske poljedelske proizvode in je zato dobavljala Bolgariji izdelke svoje industrije. Nepravičnost pa, ki je bila Bolgariji storjena s pogodbo v Ncuillvju, je priznal svoječasno celo list angleškega zun. ministra Edena »Yorkshire Post« Bolgariji so dejansko delali krivico, ker so ji odvzeli popolnoma bolgarska področja, kot Tracijo in zahodne pokrajine, katerih bolgarski značaj je bil priznan s skupino mednarodnih pogodb. Nadalje je bila Bolgarija vsled odškodninskih in re-pnrocijskili plačil preobtežena, njena armada je bila razpuščena in razorožena. Zato so Bolgarijo, ki je bila brez oborožene sile, dogodki presenetili in zopet je bila Nemčija ona, ki je dala Bolgariji orožje, da bi tudi v drugi svetovni vojni lahko ob strani Nemčije branila svojo svobodo, svojo neodvisnost in svojo ozemeljsko nedotakljivost. Poljaki v skrbeh Stockholm, 16. dec. DNB. Reuter javlja, da je bila seja poljske emigrantske vlade v Londonu, ki naj bi se bila bavila s češko-sovjetsko pogodbo in s pozivom Poljski, naj k temu sporazumu pristopi, odložena na soboto, ker je v.idja emigrantskega odbora Mikolajzyk »zbolel na influenci«. Poljski emigrantje so v zelo težkem položaju. V lor 'onskih poljskih krogih smatrajo namreč »Timcsove« pripombe o »skupnih mejah« Sovjetske zveze in Češkoslovaške kot potrditev starih sovjetskih zahtev po vzhodni Poljski ter se boje, da vsebujejo Edenove izjave v Spodnji zbornici, da so namreč »o Be-neševem paktu razpravljali že v Moskvi z Molotovim in Hullom ter da britanska vlada pozdravlja to pogodbo« tudi angleško priznanje moskovskih ozemeljskih zahtev. Poljski begunski krogi pa pravijo, da se na tej podlagi ne more pogajati »nobena poljska vlada«. Po vladni seji, ki je bila sedaj preložena, naj bi Mikolajczyk in zunanji minister poljske Influenca v Angliji Ženeva, 16. dec. DNB. Vsled izostanka padlo pridobivanje premoga v grofiji Dur-han v zadnjih tednih za 30.000 ton tedensko. Londonsko ministrstvo za narodno zdravstvo objavlja, da dnevno narašča umrljivost, ter da še vedno ni uspelo zajeziti epidemije Bolgarsko-romunska trgovina Sofija, 16, dcc. DNB. Danes bosta bolgarski trgovinski minister Vazov in romunski poslanik Cristu podpisala bolgar-sko-romunsko trgovinsko pogodbo. Ob tej priliki je izjavil minister Vazov zastopniku lista »Zora«, da bo z novo pogodbo razširjena blagovna izmenjava med obema državama. Bolgarija bo uvažala iz Romunije predvsem petrolej in njegove derivate. Poleg dogovora o blagovni izmenjavi in o plačilih je bil sklenicn tudi finančni sporazum, s katerim so bila zadovoljivo rešena nekatera vprašanja, ki so v zvezi s pogodbo, sklenjeno v Cra-yovi. Zakaj ni možen mir? Bukarešta. 16. doc. DNB. »Curentul« komentira izvajanja turškega lista »Cum-huriyetac, ki piše proli ideji angleške in ruske nadvlade v Evropi, tor pravi, da tako dolgo nc more biti govora o vlade obiskala Edena. Predvsem si namreč prizadevajo, da bi si zagotovili britansko podporo pri teh kočljivih sporih. Toda tudi obisk pri Edenu jc bil sedaj odložen. Pač pa je včeraj ponovno vabil Poljake k pristopu k češko-ruskemu paktu Benešev zunanji minister Ripka, kt jc dejal, da bi pogodba poljskemu narodu in vsem ostalim narodom srednje Evrope omogočila enako sodelovanje s Sovjetsko zvezo, kakršno jc n. pr v odnosih med njo in Češkoslovaško. Bivši podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Sumner Wclls je v nekem članku jutranjika »Na-cion«, ki izhaja v Buenos Aircsu, napisal, da vzbujata konferenci v Kairu in v Teheranu pomisleke, ker ni bilo prav nič omenjeno, na kak način bo ostalim združenim narodom omogočeno, da sodelujejo pri političnih odločitvah, ki bodo morale biti sprejete ob koncu vojne. Enako ni bilo nikakega govora o kakršnem koli mehanizmu, ki naj bi prinesel v prakso vsa zagotovila in obljube konference. trajnem miru, dokler streme Angloamerikanci po vojaški diktaturi in dokler zahtevajo Sovjeti za obnovo 20 milijonov sužnjev. Romunski listi poudarjajo v toj zvezi, da je dejstvo, da se v zadnjem času javljajo zopot stotine prostovoljcev na vzhodno bojišče, pač. najboljši odgovor na zavezniško zahtevo romunske kapitulacije. Perzijska vlada odstopila Stockholm, 16. dec. DNB. Iz. Teherana poročajo, da je odstopila perzijska vlada. Verjetno je to le predigra z.a vladno spremembo, ki jo namerava izvesti ministrski predsednik Ali Su-licilv še pred sestankom novega parlamenta, tu bo kmalu izvoljen. Pričakujejo, da bo šah poveril Sulici!yjti sestavo nove vlade. Odpor proti Rooseveltu Ženeva, 16. dec. DNB. Senator Wall-green, član odbora za vojaške zadeve je objavil, da je sestavil zakonski osnutek, ki naj prepreči nedaljnje napredovanje častnikov v generalski čin. Roosevelt namreč ustvarja visoka častnika mesta in povišuje nanje častnike v takem obsegu, da je sedaj po senatorjevem mnenju, skrajni čas, da odbor za vojaške zadeve vse to zavre. Borba za slovenstvo V razvoju dogodkov, ki so s svojo ležo padli ua Slovence še pred letom 1941, so nam je bistvo našega prizadevanja nekako zabrisalo, tako da smo kajkrat izpovedovali lo, česar pn svojem notranjem prepričanju sicer ne bi mogli. in dola I i lo, kar hi morali opustiti ali celo preprečili. Skratka: oddaljili smo se oti slovenskega narodnega programa in lc preveč razkrajali svojo narodno bistvo ter ca zamenjavali zdaj z ono. zdaj z drugo v osnovi prutinaroiluo ideologijo. Nekako pozabili -mo. tla jo osnova, iz katere mora izhajati vse našo prizadevanje, vso našo mišljenje in In-snovanje, slovenski narodni program. Nedvomno .ie to eden največjih razlogov. zakaj so ob uri potrebo nismo znašli žo oli prtih začetkih. Sctlnj pa jo prišel čas. ko moramo visoko dvignili prapor slovenskega narodnega progrnmu in v njegovem okviru 7. vsn silo in 7. Vsem narodnim idealizmom izpovedali vero v lastno narodno življenje. Slovenski narodni program jo naš življenjski priigram. Kdor bi so njegovi čistosti odpovedal, la hi so odpovedal volji do življenja. Komunizem ne ogroža aamo tistih vrednot, ki so morda važno za jm-otlinra in za njegovo življenje v okviru naroda, temveč pretresa in uničuje bistvo naroda samega. Borba proli komunizmu jo torej borba za slovenstvo in za slovenski narodni program. Kdor sctlnj no bi liolol izpovedovati ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih svojo pri prnvljcnost za tlelo in žrtve, ta je dejansko zatajil slovenski narodni prtieram iu sc pridružil vrslant njegovih izdajalec v. A no samo lo. Tudi tisli. ki v lom prizadevanju neiskreno postavlja na pr»o mesto nc koristi lastnega narodnega programa, temveč harunta z vsemi mogočimi teoretičnimi zainislimi izven narodnega bistva, tudi ta so pridružuje vrsli onih. ki sn so oddaljili oti narodnega programa. Vsi moramo prisluhniti slovenskim ljudskim množicam in ujeli zvok njihovih potreb in njihovih teženj, ki jih danes to množice lako glasno izpovedujejo. ln ta izpoved slovenskih množic so glasi: ♦ boj za slovenski program proti komunizmu. v Dr. Gobbels gospodarskim voditeljem Berlin, 16. tlec. 1)NB. Državni propagandni minister tir. Goebbels je v sredo pred voditelji berlinskega gospodarstva prikazal one silo, ki bodo odločilno vplivale na razvoj v prihod^ njem vojnem lotu ler je na tej i>od-lagi o|K>zoril nu sigurne izglede za evropsko zmago. Letalski boji v južni Italiji Berlin, 16. dec. DNB. Nn južnoitalijanskem bojišču so pri Mignanu nemška bojna letala 14. decembra napndla več zbirališč sovražnih oklepnikov. Bombe so zadele skrite oklepnike, spremljevalne vozove in vozove z gorivom ler so povzročile silovite eks-ploz.ije in obširne požare. Mossor-schmittovi lovci, ki so ščitili napade nemških bojnih letal, so sestrelili 2 sovražna lovca in eno topniško letalo. Protiletalsko, topništvo je enako uničilo dve sovražni lovski letali. V jugovzhodnem Sredozemlju je nemška protiletalska obramba ob morski obali zbilu dva štirimotorna ameriška bombnika. Nov načelnik ameriškega mornariškega zbora Washington, 16. doc. DNB. Predsednik Roosevelt je imenoval za načelnika ameriškega mornariškega zbora generalnega poročnika Aleksandra A. Vnndegrifta, ki je vodil invnzijske nastope ameriških mornariških vojakov na Gvadalkanar.ju. Vandegrift je IKistnl naslednik generalnega poročnika Thomasa lloleomba, ki je odstopil. Istočasno je Roosevelt objavil senatu, da je polkovnik Morrit A. Etlson napredoval za brigadnega generala v mornariškem zboru. »Tasviri Efkar« o Menemendžogluvem govoru Carigrad, 15. dec. DNB. »Tasviri Efkar« pripominja k ugotovitvi zunanjega ministra Menemendžogla, da bo ostala turška zunanja politika nespremenjena. Iz teh izjav izhaja, da bo Turčija prijela za orožje zgolj v primeru napada. V 600-Ictni zgodovini Turčije se ni nikoli pripetilo, da bi Turčija napadla kakega prijatelja od zadaj. Badoglijevo izdajstvo Nemčije ni prineslo sreče Italiji, kaf so dokazali najnovejši dogodki. Tobačni semenj v Izmiru Istanbul, 16. dec. DNB. Letošnji !o-bačni sejem v Izmiru se bo pričo! dno 20. januarja 1944. Nemški in. ameriški kupci tobaka se že pripravljajo na ta dogodek. Kaže, da bodo zaradi proko-morskega povpraševanja cene prccej narasle. 372 žrtev napada na Hanoi Hanoi, 15. d ec. DNB, Doslej ugotovljeno število žrtev ameriškega bombar-diranja preteklo nedeljo znaša 372 mrtvih, \ 316 težko ranjenih in 225 lahko ranjenih. ! V torek zvečer je bil pogreb padlih žrtev, kateremu so prisostvovali zastopniki francoskih oblasti in japonskega, poslanstva. Primorci, prijavite se v Slovenske narodne straže! Oklic poveljstva SlovenskL narodnih strnž na Primorskem PRIMORCI! Tudi našo lepo Primorsko ln Goriško si je mednarodni zločinski komunizem izbral za svojo krvavo žrtev. Tudi pri nas poskuša pod sleparsko krinko osvobodilnega boja izvajati najhujši teror nad poštenimi Slovcnci. Našo lepo deželo hoče prekriti z ruševinami in jo preplaviti s krvjo, spremeniti jo hoče v pokopališče! LJUDJE PRIMORSKI! Zdaj nam gre za biti ali ne biti! Strnlmo se, vstanimo in družno kot en mož pobijmo tega uničevalca in najbolj zagrizenega sovražnika naših narodnih svetinj! Komunistična OF nam hoče vzeti naše slovenske šole, ki so se nam zdaj po tolikih letih slednjič vendarle odprlel Pobija nam naše župane, ki so se postavili na čelo naših bratov in sestra na Primorskem! Slovenci! Primorci! Zadosti je gorja, zadosti prelite krvi in ruševini Nič več nočemo grobov! Mi hočemo živeti! Iz nas samih je v tej najusodnejši uri primorske zgodovine izšla pobvda za ustanavljanje SLOVENSKIH NARODNIH STRA21 Oblasti so temu našemu pokretu naklonjene ln so ga pripravljene podpreti. Zato kličemo vse Primorce, mole in fante, da vstopajo ▼ Slovenske narodne straže I Kličemo vse, prav vse, ki še čutijo in mislijo slovensko, ki so siti varljivih in umazanih gesel komunistične OF! PRIMORCI! Prijavljajte se v Slovenske narodne straže, ki vam bodo ohranile vaše Imetje in življenje. Prijavljajte se od 16. decembra naprej! Vsi, ki bodo vstopili v Slovenske narodne straže, bodo pravi slovenski vojaki. Zagotovljena jim, jc plača, obleka in vsa oskrba njim in njihovim družinam. Reka, Trst, Gorica in Postojna so zdaj zbirališča Slovenskih narodnih straži PRIMORCI! Pokažimo, da smo Slovenci I Ne preslišimo tega krika naše na smrt izmučene zemlje, ki nas poziva na oborožen odpor proti našemu največjemu sovražniku — komunizmu v OF, ki se je v peklenski zaroti zvezal z izdajalsko savojsko divizijo »Garibaldi«, da bi naš narod uničil in poteptali Slovenci! Primorci! Domovina sama hoče, da primete za puškel Vsi v Slovenske rrtrodne straže! SMRT KOMUNIZMU! SMRT OF! ŽIVLJENJE PRIMORSKI IN GORIŠKI! Poveljstvo SLOVENSKIH NARODNIH STRA2 Slovesen pogreb kočevskih junakov Slovenski domobranci nam dajojo v teh urah nove in vzvišeno dokaze svoje neomajne, noiiprosno, trdno in zagrizeno voljo, da zmagajo mednarodni zločinski komunizem, Iti jo napovedal vsemu slovenskemu narodu in naši slovenski grudi hoj na življenje in smrt. Veličastna zmaga naših neustrašenih in v trdih bojih skovanih domobrancev, ki so jo v teh dneh odnesli v Kočevju oh sodelovanju in podpori zmagovite nemško vojsko, vliva v„cm, ki šo čutijo s trpljenjem in bolečinami našega naroda veselo upanje, tla bodo komunistično banilitske tolpo pognžene v prah in za vselej pro-gnan? iz slovenske domovine. V tcin trenutku ko vsi pnšloni Slovenci klanjajo 28 žrtvam, ki so v Kočevju podarile svoja mlada cvetoča življenja ta lopšo in srečnejšo bodočnost našega naroda, ca zgradbo nove in komunističnega terorja prosto Slovenije. Ljubljana, ki jo prav v teh dneh, ko jo navdušeno vzklikala in s cvetjem obsipala naše domobranske junake, pokazala, da jc kot srce pokrajine odločno in neizprosno proti mednarodnemu komunizmu in njegovi slovenski izdaji Osvobodilni fronti, naj pokažo tudi v soboto, 18. decembra, tla zna ceniti, spoštovati in ljubiti žrtvo svojih domobranskih sinov, V soboto, 18. decembra, bodo vseh 28 trupel naših kočevskih junakov zjutraj oh 7 izpostavili na Kongresnem trgu v počastitev. Popoldne ob 14.30 bo slove- sen pogreb po ljubljanskih ulicah na novo »Pokopališče junakov« na Gradu. Pozivamo vso Ljubljančane, posebej še našo mladino, da pohiti v soboto do: poldne pred mrtvaški otlor In počasti spomin teh fantov, ki so padli kot izklesani, zavedni Slovenci. Njihove krste zasitilo s cvetjem in i venci In tako tlo-kažite, da Ljubljana ceni in spoštuje veliki dar naših z neminljivo slavo ovenčanih junakov, da Ljubljana jo in ostane slovenska in protikomunistična. S svojo udeležbo na posrrcbn pa naj Ljubljana manifestira s svojo odločno in trdno voljo, tla bo vodila boj proti komunizmu in vsem njegovim izrodkom do popolnega uničenja tega največjoga in najbolj zagrizenega sovražnika našega naroda. I Vedno ¥ešj® številke o komunističnem porazu Odkrivajo se cela pokopaHšča, kjer so komunisti pokopavali svoje mrliče Spored žalnih svečanosti za padlimi kočevskimi junaki LJUBLJANČANI! V soboto, 18. decembra, ko bodo na Kongresnem trgu izpostavljene krste s trupli naših kočevskih junakov, izobesite črne zastave od sedme ure zjutraj do mraka. • Trupla 28. kočevskih junakov, kl so padli kot žrtve podlega komunističnega napada v Kočevju, so zdaj pripeljana v Ljubljano in bodo v soboto, 18. decembra, od 7 zjutraj do 14 30 na najslovesnejši način izpostavljena na Kongresnem trgu, pred spomenikom sv. Trojice. Vse dopoldne bo polaganje vencev in cveltja s strani slovenskih društev, zastopstev uradov, šol in občinstva. Ob 14.30 se začno pogrebne svečanosti na Kongresnem trgu. 1. Duhovščina opravi pogrebne molitve. 2. Govor zastopnika nemške vojske. 3. Govor zastopnika slovenskih domobrancev. Za občinstvo, kl »e bo udeležilo sprevoda in pogrebnih svečanosti, je določen prostor na Kongresnem trgu v parku •Zvezda«. Akademiki te akademičarke se postavijo na pločniku pred nunsko cerkvijo. Prav tam bo zbirališče tudi za verska društva. Za spomenikom sv. Trojice ima svoje zbirališče predstavništvo tiradnišlva. Vsak urad naj pošlje k pogrebni svečanosti vsaj po dva svoja zastopnika. Šolska mladina in dijaštvo bosta tvorila špalir po glavnih ulicah, kjer se bo pomikal žalni sprevod. Sprevod bo šel po naslednjih ulicah: lz Kongresnega trga mimo nunske cerkve po Šelenburgovi ulici, Prešernovi ulici, čez trimostovje, Stritarjevi ulici, na Grad. Vse nevojaške osebe, ki se hočejo pogreba udeležiti, imajo svoj določen pro-| stor za oficirskim zborom. Ljubljana, 16. decembra. Izgube komunistov pri njihovem porazu v Kočevju so po najnovejših poročilih mnogo višje, kakor pa smo zapisali pred dnevi. Vsega števila padlih komunistov seveda ne bo možno ugotoviti, ker so tolovaji svoje mrliče sproti odvažali in jih v vsej naglici pokopavali, da bi prikrili izgube Po računanju domobranev, ki so se udeležili bojev, ter civilistov, ki so mogli opazovati prevažanje mrličev iz Kočevja, moremo trditi, da se bliža število padlih komunistov številki tisoč. To sc pravi, da so komunisti doživeli uničenje, kakršnega ne pomnijo od svojega nastopa sem. Pomen tega tega silovitega poraza je seveda izredno velik. Predvsem je prizadejal komunističnim tolpam tako ogromno žrtev, da se bo zaradi njih udarna sila komunizma na Slovenskem zelo zmanjšala. Dalje pa pomeni za katastrofa dokazilo, da preveva domobranske vrste visoka borbena stopnja in sposobnost, da že z malimi silami kljubujejo še tako številnim komunističnim krdelom. Končno pa pomeni komunistični poroz v Kočevju najhujši opomin in udarec po glavi komunističnemu zaledju, ki je tako zaverovano v namišljeno udarnost in borbeno sposobnost komunističnih tolp. / Cele gruče komunistov pokošene Komunistične Izgube je treba deliti v dve kratki časovni obdobji. Prvo obdobje obsega čas obrambe, ki jo je izvajala posadka. Izredno dobra obrambna taktika je povzročila komunistom visoke izgube. Cele skupine komunistov, ki so naskako-vale obrambne postojanke, so padale in obležale. Komunistično poveljstvo ni šte-dilo s človeškimi življenji in je brezobzirno ukazovalo vedno nove in nove naskoke. Komunisti so padali v skupinah po 50, 30, 20 ljudi. Branilci so na skakovolce pričakovali iz neposredne bližine in si-pali nanje ogenj z najnovejšega tipa stroinic. ' Komunistične Izgube je povečala taktika napadalcev, ki so morali vse svoje padle sproti pobirati. Tako so se znova in znova izpostavljali ognju branilcev in padali. Veliko zmedo in veliko izgub je povzročilo med komunisti tudi nemško letalo, ki je sipalo strojnični ogenj na komuniste. Divizijski poveljnik Bračič ubit Sredi boja je padel in takoj obležal mrtev med drugimi tudi komunistični »divizijski« poveljnik Mirko Bračič. Pokopali so gn med velikimi slovesnostmi kar sredi boja. Se jim je zelo mudilo. IVileg tega bnndita je padlo tudi še precej drugih poveljnikov, med njimi zloglasni »Pero«, poveljnik brigade, po rodu Črnogorec, ki je slovel po svoji krutosti in brezobzirnosti. Spodletele spletke Sredi najhujših bojev so komunisti začeli z razgovori o predaji. Branilci so razgovore sprejeli z edinim namenom, da si pridobe časa, kajti nemška pomoč jc morala zdaj zdaj priti Komunisti so kot pogoj premirja postavili nesramno zahtevo, da se morajo branilci predati brezpogojno, s pristavkom, da je življenje nemških vojakov zajamčeno, za življenje slovenskih domobrancev pa ne morejo jamčiti. Ta predlog je nemške vojake silno razburil in razgovori so se zaradi tega takoj prekinili. A zavlačevanja tudi več ni bilo treba. V mesto so se začeli kmalu valiti oklepni oddelki nemške vojske. ki so, »kot bi mignil«, razbili in pokosili komunističn napadalce. 70 voz mrličev 2« med samimi boji so civilisti v Kočevju mogli opažati prevažanje mrtvih komunistov. V noči, ki je sledila najhujšim bojem, so odpeljali iz Kočevja 70 voz mrličev. Te so potem pokopavali v bližini Kočevja. Sedaj odkrivajo te grobove in štejejo komunistične izgubo. Do sedaj so našli dvoje pokopališč, ki nista daleč od Kočevja. Na enem je pokopanih 200 padlih komunistov, na drugem pa okrog 100. Za ostale komunistične mrliče se do sedaj še ni ugotovil kraj, kjer so pokopani. Ponovne izgube Drugo obdobje, ki je značilno za komunistične izgube, jc prihod nemške oklepne vojske v Kočevje. Sedaj so bili komunisti potisnjeni med dva ognja in od dveh strani se je sipalo razdejanje v njihove vrste. Z naglim begom so se sicer komunistične tolpe skušale rešiti, toda to 6e jim je le deloma posrečilo. Ponovno je prišlo do masovnih izgub. Šele razbitim preostankom komunističnih tolp se je deloma posrečilo, da so se izvili iz klešč ter se zatekli v gosdove, kjer pa jih je ponovno presenetila nemška vojska. Uničene komunistične tolpe Poleg izgub, ki so jih komunisti doživeli v samem Kočevju, prihajajo tudi poročila o hudih izgubah v okolici, zlasti v Dolenaji vasi. Številke, ki ogovarjajo dejanskemu stanju, segajo verjetno le nad tisoč 'aka Avšič obdolžen izdajstva Krivdo za tako velik poraz je komunistično vodstvo že proti koncu lioja naprtilo Jakobu Avšiču, ki je vodil vso operacije proti Kočevju. Kakor ve povedati civilno prebivalstvo, so komunisti Avšiča oklenili in uklc-njenega odpeljali s seboj. Na čelo be-žečih ostankov je bil postavljen zloglasni Daki — Stanko Semič. Zdi se, da je usoda »generala« Avšiča s komunističnim porazom v Kočevju docela zapečatena. Pač najboljši opomin vsem tistim častnikom, ki 6e še vdi-njajo komunističnim tolpam kot »tehnični svetovalci« ali »operucijski častniki«. Junaško zadržanje branilcev Prav posebej je treba omeniti hrabrost domobrancev, ki so pokazali v tej borbi ne samo visoko stopnjo borbenosti, temveč tudi veliko discipliniranost in kakovost. Zvedeli smo, da so dobili tudi od strani zastopnikov nemške vojske zelo odločno priznanje. Poleg poveljnika Ša-biča bo v zgodovini slovenskega domo-branstva gotovo blestelo ime Kužnika Franceta in Jakoša Jožeta, ki sta veliko doprinesla k uspešni in učinkoviti obrambi. Kočevski pora* bo brez dvoma ostal v razvoju protikomunistične akcije važen mejnik, tako z moralnega, kakor tudi z dejanskega stališča. Slovenski domobranci so dobili primer, kaj vse premore požrtvovalnost, neustrašenost in discipliniranost, če je združena z zavestjo jasnega cilja pred seboj. Iz Dobrove Dobrova bo kmalu očiščena komunističnih nasilnikov. Naši vrli domobranci so pridno na delu. Te dni je aretirala patrulja tukajšnje cdinice nevarnega komunističnega zločinca Skrablja iz Brda, ki je še predlanskim kot komunistični komisar skupno z zloglasnim Velkavrhom organiziral prvo komunistično mobilizacijo v okolici. Novomobilizirana »armada« je tedaj že po par dneh klavrno razpadla — ljudje so se k sreči spametovali in se vrnili domov. Preteklo pomlad je ponovno sledila prisilna mobilizacija, ta pa je nn žalost zahtevala žrtve — trije najboljši fantje iz Poilsmreke so padli, pač samo zato, ker niso hoteli sprejeti njihovega pogubnega nauka. Drugi so se srečno rešili in vstopili v domobranske vrste, da branijo narod in svoje domove. Aretirani Škrabelj se je udejstvoval zadnje čase kot tere-nec, imel je seveda pri tem poslu tudi svoje sodelavce, ki bodo prnv tako kot on — prej ali slej zapadli roki pravice. Premoženje Božidarja Jakaca in njegovih rodbinskih članov Zaplenjeno je premoženje komunista Božidarja Jakaca ter njegovih rodbinskih članov po običajnem postopku o zaplembi premoženja upornikov. Literarni večer preložen Zaradi pogreba padlih domobrancev bo literarni večer najmlajših preložen na prihodnji teden. Prirejen bo v torek popoldne ob petih. Vstopnice so v predprodaji v Akademski založbi, Hotel »Slon«. Od Ljubljane do Ljubljana, 16. decembra. | Ce se hočeš peljati v Trst ali kamor koli, moraš biti v vlaku vsaj eno uro pred odhodom. Namreč zato, da lahko sediš. Pot od Ljubljane do Trsta je dolga in marsikdo mora stali. Da pa bi kdo odstopil svoj sedež ženski, pa še misliti ni. Tako sem sttfrila tudi jaz, saj znanci so mi lako svetovali; in res, ko sem prišla v voz, je bil še skoraj prazen. Še pol uro je manjkalo do odhoda, pa je bilo že natrpano ljudi in prtljage. Razburjenja zaradi rezerviranih prostorov seveda ni manjkalo. Če vidiš prazen prostor in pomisliš, da boš moral kljub temu celo pot stati, si ga zaželiš in te jezi, zakaj se listi, kateremu je znanec prihranil prostor,\ne pobriga, da bi tam že sedel. Vlak je odpeljal. Gledaš ljudi, poslušaš njihove pomenite, zraven pa si želiš, da bi bil čimprej na cilju. Toda pot je dolga, na vsiki postaji vstopajo novi potniki, s težavo so vtrpajo v prenapolnjen voz. V Postojni, kjer vlak precej dolgo sloji, se marsikdo potrudi do restavracijo, drugI pa Izvlečejo iz svojih torb in torbic malico, pripravljeno za pot. Edan obira piško, drutri si reže klobaso — marsikdo pa žveči suh kruh. Knkor kdo more. Ko vlak odpelje, je žc vsakdo pospravil prazen papir, ki je ostal. Kdor ljubi red. tra zloži in spravi nazai v torbico: marsikdo pa ga vrže pod klop ali kar sopotniku pori noge. Ko smo se peljali proli St. Petru, se je že mračilo. Dolgo že nisem videla jasnega neba, lam pa so se prikazale prve zvezde Gledala sem nebo in neverjetno se mi je zdelo. Kako tudi ne, 1(0 je pri nns vedno megla, nebo sivo, da bi skoraj pozabili, kakšna je luna. Tam pa je sijala, da so so^ hiše belile v njenem soju. Ko smo bili že blizu Trsta, smo jasno razločili Miramar, ki so je Trsta pa nazaj belil v mesečini. Vsakdo je vlekel svoje kovčke s police, komur je bilo usojeno stati celo pol na hodniku, se je oddahnil, češ, ko pridem v Trst, bom vsaj lahko sedel. Ker so hoteli ponajveč zasedeni, skuša vsakdo dobiti sobo pri znancih, ali pa poišče hišo, katere naslov mu je dal la ali oni prijatelj. Jaz sem, hvala Bogu, dobila sobo že ob osmih, torej uro po prihodu vlaka. Samo četrt ure je še manjkalo do policijske ure, ki je ob devetih, pa so še zvonili na vratih in povpraševali po sobah. Hudo je, če mora Človek ostati brez strehe, tako rekoč na cesti, pa tudi tam ne moreš bili, ker so pač taki časi in kakor pri nas, ne sme nihče ponoči na cesto. Vstala sem zgodaj, saj čas je dragocen in če hočeš videti Trst, ga moraš dobro pregledali. Pihala je burja, da je odnašalo klobuke. Tu in tam je v kaki ulici zatišje, pa si misliš, kako bi bilo lepo, ko tako sije sonco, čo ne bi bilo burje. Pa kakor moramo mi voljno prenašali našo meglo, Tržačani prenašajo burjo. Kolikor je meščank, imajo povezane okrog glave najrazličnejše šale — bržkone marsikatera opleni švojega moža, da ei iz njegove pahovTosodo in prosila jesti. Otroke ima doma in njihovi želodci zahtevajo hrane, ona pa jim je ne more dati dovolj. Bila sem pri maši v cerkvi gv. Jusla. Stranski oltarji so zapaženi z vrečami peska. Ljudje prihajajo in odhajajo, molijo; vsak položi svoje težave Bogu. Ta prižiga svečko sv. Luciji, "ki jo zelo ča-ste, drugi zopet stopi pred oltar, poklekne in moli. Zdi se mi, da so Tržačani bolj verni kot mi Ljubljančani. Na živilskem trgu ob mostu se pogajajo. brarijevke z gospodinjami. Jabolka, zelje, repa, solata, kokoši, purani, race in gosi, copate, trakovi, majce, krpanec, vse dobiš na trgu. Ogovorila sem bra-njevko v domačem narečju, pa me pogleda, češ, ti no govoriš našega narečja. Takoj je spoznala, odkod prihajam. Pa me je vprašala, kako je pri nas, saj je ona živela pred svetovno voino v Ljubljani, zdaj pa je že dolgo v Trstu. Dolna še vedno govori slovensko, njeni otroci so se raztepli po svetu, toda materinega jezika niso pozabili. V trgovinah so se Ljubljančanov že navadili. Marsikje te ogovoro v našem jeziku, drugje pa te zopet debelo pogledajo. Pa se že dobi 1olo/nicnh nn »Pokrajinski pod|K>rni zavod — Zimska jiomoč — ček. rnč. I6.5SO! Knjižice Izšel je Knjiilc« Duhovni koledarfek 1944 spomin našim mučencem Cen* 1 liro Obvestila ljubljanskega »Prevoda« Izredna dodelitev živil za božič mladini do 18. leta in nosečim ženam Za božične praznike bodo razdeljena na nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, šc naslednja živila: 1. ofrokom do 9. leta: 750 gr pšeničnega zdroba nn odrezek št. 10 dodatne nakaznice GMa ali GMb; 2. mladini do 18. leta: 180 gr bonbonov na odrezek B dodatne nakazuicc GMa, GMb ali GMc; 3. nosečim žcnain (po dovršenem petem mesecu nosečnosti): 750 gr pšeničnega zdroba proti izročitvi gluve posebne dodatne nakaznice za kruh. Upravičenci bodo prejeli te dodatke na sledeči način: u) pšenični zdrob na dodatne otroške nakaznico GMa in GMb pri trgovcih: Šarabon A., Zaloška ccsta od številke 393.501 do št. 394.200 iu od št. 398.500 do št. 399.500; Nnhnvljnlna zadruga drž. žel., Ma-sarykova ccsta, od 394.201 do št. 394.900 in od 399.500 do 400.500; Anko Alojzij, Gajcva 5, od 394.901 do 393.500 in od 400.301 do 401.400; Nab. zadruga drž. uslužbencev. Vodnikov trg, 393.501 do 396.100 in od 401.401 do 402.300; Nab. zadruga mestnih uslužbencev, Prečna ulica. 396.101 do 396.700 in od 402.301 do 403.200; Kranjc Anton, Igriška, 396.701 do 397.300 in od 403.201 do 404.100; Sober Viktor Sv. Jakoba trg, 397.301 do 397.900 in od 404.101 do 405.100; Knčor Franc, Sv. Petra cesta, 397.901 do 398.500 in od 405.101 do 406.000. Noseče žene naj kupijo zdrob pri enem od teh trgovcev. b) Bonbone nn dodatne mladinske nakaznice GMa, GMb in GMc pri trgovcih: Sumi, Gradišče, od št. 393.501 do številke 405.500; Jeras, Miklošičeva cesta, 405.501 do 408.500; Mimosa, palača Ljub. kredit, ba^ e 408.501 do 411.000; Pelicon, Wolfova, 411.001 do 413.500 Resmnn, puluča Buta, od št. 415.501 do 415.500; Sline, Bleivvoisova, 415.501 do 417.500 Bonbon, Miklošičeva ccsta, 417.501 do 419.300; Vavpetič, Celovška cesta 69, 419.501 do 420.500. Dramsko gledališče Petek, 17. dereinhrai Zaprto. Sobota, IS. decembra, ob 16; »Normanskl Ja oakl«. Red Sobota. Nedelja, 19. decembra, ob 10.30: Proslava 25 letnica sinrll Ivana Cankarja. — Ob 16 »Nfvesta • krono«. Izven. Cene od 22 li navzdol. Ponedeljek, 21. decembra: Zaprto. Proslava 25 letnice smrti Ivana Cankarja r Drami. V nedeljo, 10. doccmhra, ho 10.30 v Drami prnslHva 25. obletnice smrti Ivnna Cankarja. Sporod ho obsegal sledočo točko: spominski govor — bero prof. Frnnce Vodnik, čilanjo odlomkov iz Cankarjevih del: Podobo iz sanj, Lopa Vida, Kuren Grešnik Lenari, Mojc življenje; brati hodo Saričeva, Jan, Milan Skrbinšek ln Dehevec. Drama ho proslavila 25 letniro sinrti Iva na Cankarja z uprizoritvijo njegove drame »Lepa Vida« v popolnoma novi znsedlil reiljl. Premiera bo prodvidouia v mesecu januarju. Opozarjamo, dn se ho prvi?, t letošnji sezoni ponovita T nedeljo ol) II Strlndher gova draina »Nevesta a krono«. Operno gledališče Petek, 17. decembra: Zaprto. Sobota, 18. dcccmbra, ob 16: »Melodije srca«. Opereta. Krstna predstava. Izven. Cene od 32 Ur navzdol Nedelja, 19. decembra, ob 16: »La Roheme« Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 21. decembra: Zaprte. Dnevne novice PEVCI LJUBLJANE I Zberite se danes v petek ob tričetrt na dv« ns Žalah, da zapojsmo v slovo svojemu dolgoletnemu članu uredniku Viktorju Csačiiu. Predsednik. Mesto cvetja na krsto pokojnega urednika gosp. Viktorja C e n č i č a daruje Stolni Vincencijevi konferenci 100 lir družina Ivana Hakovca- Sv. maša zadušnlca zn pok. gdč. Anleo Drobnlč, učiteljico v Begunjah prt Cerknici, ho darovana danes ob 7.30 v kapelici Slomškovega zavoda na Poljanski ceati. Sv. maša zadušnlca za pok. Stankom Oblakom od Sv. Gregorja, ki je padel od komuuistov, bo v soboto, 18. t. in., ob 8 v kapeli Slomškovega zavoda, Poljanska e. 6. Vabljeni val prijatelji ln soSolol. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani vabi tvoje člnne, dn se potnoštevllno udo-leže pogreba pokojnega g. Viktorja Cenčlča, k I bo v potek ob 2 z Zal lz kapelice av. Krištofa na pokopališče k Sv. Krilu. Zarsdi pogreba padlih domobrancev v soboto nablrke knjig za domobrance n* bo. Pač pa bodo nabirali knjige ludi v nedeljo in sicer na običajnih mestih od ds-setih do dvanajstih. Obiski kočevskih ranjencev na Studencu. Bolnišnica na Studencu je sprejela več ranjencev i/ Kočevja. Sedaj sporoča uprava bolnišnico, du je dovoljen obisk ranjeucev iz Kočevja su-mo v torek, petek in nedeljo in lo vedno le od 3—5 popoldne. Sumo hudo Milne jc dovoljeno obiskovati tudi v ostalih dnevih. 1'oilna liranllnlea t LJubljani vabi vse svoje hrunilne vlagatelje, ki so na kakršen koli način Izgubili svojo hranilno knjižico, da izgubo hranilne knjižico osebno javijo uajkasneje do konca t. m. pri blagajni zavoda zaradi uvedbo postopka zu priznanja njihove terjatve pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu. Občni zhor SloniSkove drnžhe. Slomškova družba iporoča članstvu, da ho Imela svoj letni občni zhor dno 27. decembra t. 1. v Mnrijnniiču, Poljanska cesta 28. Pred občnim zborom, to Jo oh 9, sn udeležimo sv. maše za vte irtvo komunizma, za njih siroto kakor tudi za vso ostalo slovensko mladino, kl JI vojne razmero preprečujejo obiskovati šolo. Ker s deželo ne moremo pričakovati mnogo udeležbe, zato pa tem bolj apeliramo na vso članstvo, bivajoče v Ljubljani, dn se udeleži občnega zbora. Kdor Je še z dušo In srcein katoliški učitolj, to ho videlo po udeležbi. Dve Javni produkciji »nle Glasbene Matice hoilela v torek ln sredo, dne 21. In 22. t. m., obakrat v muli filharmonični dvorani, začetek ob 17. Kola Glasbeno Matico ima v letošnjem letu Izredno veliko štovllo gojencev, trenuluo jo obiskuje 780, katero poučuje 29 učnih moči. Na torkovi produkciji h0 nastopilo 30 gojencev klavirskega, violinskega oddelka in oddelka na čelo, v aredo pa 24 gojeneov ls oddelka la anlo-petjo, klavir In violino. Podrobni apnreSlov.< pod St. 8690. MIŠI. PODGANE in Ščurke zanesljivo pokončate s strupom, Iti ga dobite v droge-riji KANC, 2idovska ulica I. POŠTENO DEKLE za vsa biSnn dela. k dvema starejšima osebama, sprejmem takoj. Povletova ul 72. ' V neizmerni žalosti sporočamo, da je po volji Vsemogočnega nenadoma umrl gospod Alojzij Peterlin . okr. šolski nadzornik v Kočevju Pogreb bo v Ljubljani v soboto, dne 18. decembra 1913 ob treh popoldne. Molimo za njegovo dušol F. CIIIESA 20 Ni bilo treba, da bi gospa Irena še mislila na to. Drugi dan je prišla Amarilis in povedala, da si je Aminta, brez tuje pomoči, som našel zaposlitev v največji knjigarni v mestu. »Veš, teta. nikakor ni r«s, da nI za nobeno rabo, kakor si že večkrat trdila. Govori francosko, nekoliko nemško in celo nekoliko angleško...« »Seveda: nekoliko rusko, nekoliko kitajsko, nekoliko vsega.« »Plačo bo imel seveda majhno. Toliko, da bo mogel živeti.« »Naj bo zadovoljen s tem in naj zahvali Boga.. Gleda naj, da ga ne odslovijo že prvi dan.« vra. . Tako kmalu ga le niso odslovili. Seveda si je moral najeti sobo v mestu, kjer je bil Ronchettto preveč oddaljen, da bi mogel vsak dan hoditi domov. Prihajal pa je domov vsako soboto in je vsakokrat prinesel materi cel kup tiskanega papirja, ki ji je zadostoval za ves teden: stare revije s slikami, stare knjige t obledelimi platnicami, ki so pričale, da je knjiga dolgo časa v izložbi zaman vabila mimoidoče, da bi jo kupili, in še druge stvari, kakršnih je v«č ko dovoli v skladiščih knjigarnarjev. Gospa Mama Luiza je sprejemala vse, vse prebirala z neverjetno naglico. Knjiga s tri sto strani ni bila zanjo več kot za lastovico višina tri sto metrov. Če je sledila z mislimi ali ne, če je razumela ali ne, to je bila postranska stvar. Zabavala se je s čitanjem. Imela jc pri tem tak užitek kot tisti, ki prepotujejo z avtomobilom Evropo, Azijo, Afriko; ali kaj vidijo ali ne, to se jim ne zdi važno, le da avto frči z brzino najmanj sto kilometrov na uro in da so zvečer od te blazne dirke kar omamljeni. Toda nekega dne jI je Arminta prinesel poleg drugega nek kriminalni roman. Po prvih devetih straneh je začela polagoma čitati počasneje. Pazljivo je prebrala celo knjigo. Nato jo je začela brati od začetka. »Aminta,« je dejala naslednjo soboto, »ti si pravi angel. Ti si tolažba svoje nesrečne matere... Od takrat ni marala več drugih knjig. Vidiš, Amarilis, da sem našel pravo zdravilo,« je Aminta dejal sestri »Odšla je spet, ne da bi jadikovala Ni zahtevala kakor navadno, da ostaneta 11 ali Ariana vsaj eno uro ob njeni postelji in poslušata li-tanije njenih težav. Vse bolezni so izginile. Ne potrebuje več skodelice liamilič-nega čaja, niti praškov, niti tablet niti drugih zdravil, ki jih ima na nočni oma- rici. Zdaj lahko vse spraviš proč. Zdaj je dovolj tisto zdravilo, ki ga ji prinesem jaz.« Zares. Vse nekdanje bolezni in težave so izginile. Toda začelo se je pojavljati novo zlo, ki se je javljalo v govorjenju, kakršnega prej ni poznala, v posebnem razlaganju stvari, kakor da bi povsod tičale skrivnosti, da bi za vsakim oglom bile zasede in bi se pod vsako opeko skrivali tajni prehodi. Nekoč je Amarilis morala vstati sredi noči, ker jo je poklicala mati, ki je trdila, da je slišala korake na podstrešju. Na noben način je ni mogla prepričati, da so to miši. Belila si je glavo z vprašanjem, kaj ima gospod Tantardieni v sobi na koncu hodnika, ki jo je ohranil zase, čemu je hodil vanjo vsak dan in ostajal v njej pol ure ali še več... Tudi iz drugih razlogov jo je gospod Jona razburjal: nekateri argentinski izrazi, ki se jih je še posluževal, nejasen vonj po ladji, po kolonialnem blagu, po sumljivih stvareh. .. Čudni so tisti kraji onstran luže: dežele morskih razbojnikov, Indijancev, črnih sužnjev in belih suženj, duh po žganju in tobaku, zakrinkani ljudje, roparji, pripadajoči tajnim družbam, ki se poznajo med seboj po skrivnih znamenjih. »Ste opazili?.., čudno zarezo, ki jo ima na prstu leve roke?i Toda ne samo o gospodu Tantardiniju, o vseh in o vsem si je ta uboga Jenska izmišljala temne zgodbe. Zdelo se je, kot da njeni dolgi in drobni prsti ves dan tkejo meglo: prav tako tudi Se ponoči, I ko ni mogla spati ali pa v polsnu Tkala je znova celo svojo lastno preteklost! predvsem žalostni konec svojega soproga. Nesreča?i.. Kaj šel Samomor?.. Kaj šel Pripovedovala ie o mreži, v katero se je revež ujel, o skrivnostnih listinah, ki so predstavljale večmilijonsko vrednost, ki jih je imel v aktovki, ko so ga vrgli iz vlaka. Kdo ga je vrgel?... Kdo je bila na primer misijonarka, ki je sedela v istem oddelku? ... Morali bi ji strgati pajčolan z glave in plašči Videli bi, kakšna redovnica ie bilal... Potem Amarilis. Vedno znova ji ie pripovedovala zgodbo o stricu Lovrencu, ki pa je postajala vedno bolj neverjetna. Pripovedovala je o spletkah, ki jih je pripravila hudobna tekmovalka, ki je razdrla zaroko, tik preden sta se hotela vzeti. Tudi je stric Lovrenc umrl kar nenadoma... v najlepših letih... Mar veš zakaj?... Bolje je, da ne govoriva o tem. »Da, bolte je, da ne razpravljaš o teh starih zgodbah,« ii je pritrdila Amarilis. Toda nekega dne, ko je uboga sanjarka začela govoriti o njeni materi, je deklica zardela in vzkliknija: »Molčil Če zineš samo še besedo, te pustim in grem. Dobro veš, da vas lahko vsak hip pustim na cedilu.« Gospa Marija Luiza se je potuhnila kakor otrok, ki se boji, da bo tepen, in umolknila, IX. Nekega večera je sedela v jedilnici, kjer je Amarilis zakurila peč, da bi ji mati ne bila v napoto v kuhinji, medftem ko ie pripravljala večerjo. A gospa Marija Luiza se je kmalu zopet vrnila v kuhinjo. Izjavila je, da je raje v kuhinji. Ni hotela biti ponoči sam v tisti grdi sobi, kjer sta jo stara Tantardinija gledala z okvirjev, kakor da bi hotela pleniti nanjo. Sedla je na klop poleg štedilnika in Vzdihnila od časa do časa: »Ni se še vrnila .., Ura je že sedem... Zakaj je še ni?... Ko je nekaj časa brskala po ognju, je spustila iz rok grebljico in dejala: »Zdaj je brez dvoma ne bo več ., . Uboga moja Aria-nal... Kako smo nesrečni!...« Amarilis jo je pokarala. Ko pa je odbila osem in sestre še ni bilo od nikoder, je tudi sama postala nemirna. Odkar je odhajala Ariana vsako popoldne v vilo onkraj jezera, kjer ie poučevala klavir Boneliijeve otroke, se je vračala vsak dan pred večerom. »Grem telefonirat,« je rekla materi. »Ti pa večerjaj medtem.« Stekla je k Pollijevim, ki so imeli trgovino in gostilno in kjer je bil edini telefon. Da ie dospela do telefona, ki je bil na koncu malega hodnika med trgovino in gostilno, kjer ie bilo vse polno košar, vreč, steklenic in celih kupov raznega blaga, ji je morala pomagati fcfcpo-dinja, ki se ie noto umaknila, a pustila priprta vrata, ker je hodnik bil temen. Ni se zmenila za to, da se ie pogovor slišal v gostilniško sobo. »Pravite ob petih?... Da je odšla od vas ob oetih... Ne, nikakor se ne vznemiriam ,.. Bržkone je šla v Ponte k prijateliem . .. Seveda; zdaj se spomnim. Nameravala j« iti v Ponte... Oprostite, gospa«