Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pragn-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^^ d«, ^.mj, razen pondeljka in.dneva po prazniku Veteizdajnišhi v Trstu Gglede tretjega dneva pfocesa, v katerem so bili obtoženci vprvič zaslišani, in sicer Bevk, Manfreda, Kosmač, Sofija Frančeškin in Bidovec, se nam k našemu včeruaš]ieinu sumaričnemu poročilu poročajo še sledeče podrobnosti. Na razpravi sta bila med poslušavci navzoča tudi general tržaškega kora Vacca Maggiolini in Rossi. Od kozularnega zbora sta bila topot navzoča tudi konzul Velike Britanije in konzul Združenih držav ameriških. Priznanje dijaka Bevka Prvi zaslišanec Bevk je na vprašanje predsednika, ali je v preiskavi prostovoljno izpovedal ali pa je bil prisiljen, odgovoril, da je izpovedal prostovoljno. Govori dobro italijansko in gladko, ne da bi se veliko prekinjal ali pomišljal. Dejal je, da sta ga za jugoslovansko iredento pridobila 1. 1925. brata Maksimilijan in Albert Rejec, ki sta ga najela kot korespondenta > Edinosti::. Onadva sta ga opozorila, da so Slovenci v Julijski krajini tlačeni, da nimajo nobenih šol, pa da je treba julijske Slovence ohraniti zavedne proces Obsodba se izreče že danes ali jutri Podrobnosti iz predvčerajšnje razprave Drugi teroristični čini Ciril Kosmač Nato je prišel na vrsto Oiril Kosmač, ki je najmlajši med obtoženci; ima namreč samo 20 let. Tudi Kosmač je študent. Pravi, da ga je v okrilje zarote privedla revščina. Jelinčič ga je namreč nastanil pri družini Komelj v Gorici, kjer je bil zastonj. V protiuslugo je moral izvrševati naloge ta.i-ne organizacije. Ni pa izvršil nobenih važnih nalogov in niti ni razdeljeval letakov. Slednje je potrdil tudi na izrecno vprašanje zagovornika Gianni-nija predsednik Cristini sam. izpovedbe Sofije Frančeškin Nato se je začelo zasliševanje Sofije Frančeškin. Frančeškin je elegantna, mlada in črno oblečena. Doma je iz Črnomlja na Kranjskem. Njen mož je Goričan in ima malo delavnico, oz, trgovino z bicikli in motornimi kolesi v Gorici. Na vprašanje, ali je v preiskavi prostovoljno izpovedala li pa je bila prisiljena, je odgovorila, da prostovoljno. t hmo s i • .•„„ „„ : Spoznala je Jelinčiča 1. 1928. Toda šele na- L 1928 šele hi s cer jul.ja m^eca gaje Rejec sled leta Jje MC>la posredovati tajno kore- posvehl v talcozvano ajno organizacijo Izro .l mu dJe£C0 in le ake v letu 5e|e jeJtudi zw. je namreč devet raket, in sicer tri bele, '.n modre _ —. „ clllSKi „„„„„;_ in tri rdeče, da jih naj ob neki priliki (ob kakšni in kedaj in kje?) zažge. Ko se je Bevk (botavljal, mu je Rejec rekel, da mora to storiti, ako hoče biti vreden članstva zarote. Avgusta tistega leta se je vršil Jijaški sestanek v Cvetrovžu. Tam je Bevk, kakor trdi, dobil delokrog iu navodilo, kako naj spolnjuje svojo nalogo kot član zarote. V izpolnjevanju te svoje naloge je obtoženec potoval sem in tja z raznimi pismi in drugimi stvarmi. Bevk prav', da s'; mu p stvar kmalu zadela preveč nevarna, tako da ie iv.i- ; fji{gno pia,„ ?riv« m incrrvslnvMTiftko stvar, ki da bo kma- Priznava tudi, da je pomagal pri tajni ekspa- ljen na žrtve za jugoslovansko stvar, ki da bo kma lu zmagala. Radi tega je svoje delovanje zopet za- čel in se je takrat tudi preskrbel z. orožjem za slu- ______________ ^__________^.......r_____ čaj, če bi ga srečale italijanske patrulje. Potem jo j tiM pri pobegu treh'oseb. ki so zapustile Italijo triaciji dveh antifašistov iz Milana. Predsednik jo vprašuje nato, dali ni pomagal Bevk predsedniku sodišča natančno pojasnil, kakšne naloge da je po iiaročilu organizacije izvrševal. Pri izvrševanju teh nalog pravi, da mu je pomagal največ cestni geometer Lenarčič. Pri eni taki priliki da ga je zasačila v neki gostilni patrulja miličnikov, ki mu pa ni ničesar naredila, potem ko se je legitimiral. Ta stvar da ga je zopet nagnila k temu, da bi svoje delovanje v zaroti nehal. Bevk pravi tudi, da je bil opremljen z dve- tri dni potem, ko se je zgodila eksplozija v skladišču municije na Proseku. Glede tega pa pravi obloženka, da ni pri tem nič udeležena. Tržaška tajna organizacija Vprašana po svojih zvezah s Špangerjem in drugimi tržaškimi obtoženci, izpove Sofija Frančeškin, da je po njenem mnenju in njenih vtisih ma šifrskima alfabetoma, katerih pa da so ni ni- M Tržaškem obstojala še posebna tajna teroristična koli posluževal. Po teh izpovedbah je začel Bovka natančno izpraševati predsednik. Dali je bil načelnik dijaške srenje? — Da. — Dali je bil član »Borbe«? — Ne. vedel pa je zanjo. — Dali je poznal Bidov-ca, Miloša in Valenčiča? — Ne. — Kaj niu je znano o osrednjem goriškem odboru? — Slišal je zanj, imen članov pa ne ve. — Dali je pomagal zbežati dvema italijanskima antifašistoma iz Milana po nalogu Rejca, ki je bil glede tega dogovoril z italijansko emigrantsko organizacijo v Parizu? — Da, do izvršitve pa ni prišlo, ker je bil med leni aretiran. — Dali je Zofija Frančeškin vedela za ta načrt? — Da. — Koliko je bilo vpisanih v njegovo akcijsko grupo? — Sedem. — Na ponovno vprašanje glede italijanskih antifašistov, ki so jih potem drugi spravili čez mejo, pove Bevk, da jo bil v to stvar zapleten tudi Jelinčič. Imen dotičnih oseb pa ne ve. -- Zakaj ni pustil svojega posla, dasi je večkrat imel to namero? — Zato, ker se je bal smrti, ki je bila zagrožena vsakomur, kdor bi kaj takega poskušal. — Kaj ve o požigu tolminskega otroškega vrtca? — Da se je sklenil na sestanku študentov. — Dali se je istočasno vršil podoben sestanek v Dolini? — Se je vršil, niso pa ti sestanki imeli samo antifašističnega značaja, ampak so se obravnavala tudi socialna in kulturna vprašanja. Vseh takih kongresov je bilo, če se prav spominja, deset. Nato je stavil obtožencu nekaj vpraSanj njegov zagovornik dr. Matosel-Lorianl, ki se tičejo sestanka v Cvetrovžu, na kalerem se je baje sklenilo, da naj se izvrši nek atentat v Italiji sami, da pa se je nekdo temu protivil. Mogoče je bil io on? — Iz Bevkovega odgovora se razvidi, da je bila to samo govorica in da se v resnici o čem takem ni govorilo. Nato je Bevk, 1?1 je danes star 21 let, šel nazaj v svojo kletko, iz katere je stopil Manfreda. Med tem časom sta se pojavila v loži tran-coski in madjarski konzul. Kaj je povedal Manfreda organizacija, ki da je bila v zvezi z nekim tajnim italijanskim antifašističnim društvom. To društvo je imelo prisego, ki jp vsebovala pretnjo smrti vsakemu, ki bi izdal njene tajnosti, vede ali nevede. Dr. Sfiligoj je o teh ljudeh dejal, da so nori. Glavni udeleženci so bili Marušič, Štoka, Bidovec, Rupelj in drugi, katerih da ne pozna. Nato je Fran-češkinova obširno povedala, kako da je doznala za atentat, ki ga je tržaška organizacija pripravljala na'uredništvo »Popola di Trieste«. Ona da se je že bavila z mislijo, kako bi se atentat dal preprečiti, da pa tega ni storila iz strahu, da bi je zarotniki ne ubili. Ko je to pripovedovala, se je obtoženka zače|a jokati. Obtoženka ie med drugim tudi priznala, da je zarotnike obveščal policijski agent Čeme na goriški kvesturi, če jim je pretila kaka opasnost. Nato se začenja zasliševanje obtoženca Bidovca. Izpovedbe Bidovca Bombni atentat na tržaško uredništvo Bidovec jc izpovedal zelo pogumno, Najprej pripoveduje o bombnem atentatu na svetilnik zmage. Ta atentat je izvršil v dogovoru in v družbi z Milošem ter Marušičem. Šli so iz Trsta v Barkovlje s tramvajem. Potem so se peš vzpenjali do pokopališča. Odtod so šli po cesti, ki pelje na Prosek do vznožja svetilnika. Marušič je ostal na cesti, da straži. Bidovec je bombo položil in prižgal vžigalnik, pctein so .se odstranili, vendar poka ni bilo. Potem začne pripovedovati o atentatu na uredništvo »Popolo di Trieste«. Nekega dne med 6. in 9, februarjem 1930 je prišel k njemu Marušič, češ, da je prejel mogočno bombo, s katero se bo poskušal atentat na tašistično palačo ali pa na kakšno podobno poslopje v Trstu, par dni pozneje pa mu jc povedal, da bodo skušali dvigniti v zrak uredništvo »Popolo di Trieste«. Potem so napravili ogled na licu mesta. Na dan atentata samega so se sestali pred manufakturno trgovino Oehlera. Miloš je nosil bombo, zavito v papir, pod pazduho. Na Predsednik je nato spraševal glede tretje bombe, ki da so jo baje zarotniki hoteli vžgati pred jugoslovanskim in irancoskim konzulatom, ali pa pred policijsko direkcijo. Obtoženec odgovori na to, da so zarotniki res mislili povzročiti eksplozijo pred jugoslovanskim konzulatom, in sicer v slučaju, če bi se požig šole na Katinari posrečil, tako da bi ta reč izgledala kot fašistična reakcija na ta čin. Ker se pa požig ni posrečil, so to namero opustili. Bombni atentat na policijsko direkcijo pa je bil nameravan za slučaj, če bi bil aretiran Marušič. Glede ostalih atentatov, n. pr. na pošto v Rcnčah in na Graziolija, pravi Bidovec, da ie za te stvari zvedel od Marušiča, udeležen pa da ni bil. Izgleda, da so bili to vse čini tržaške tajne organizacije. Imela je tudi šifrski alfabet, ki je odgovarjal goriškemu. Na tozadevno vprašanje predsednika pravi, da so v ječi ravnali z njim zelo lepo in da je izpovedal popolnoma prostovoljno. Pravi tudi, da je Marušič njega in Miloša zelo strahoval. Priznava, da se je udeležil požiga otroškega vrtca v Lokvah in pa požiga ljudske šole v Zgoniku. Poskušali so tudi zažgati žrebčarno v Lipici. Imeli so tudi veliko municije in inslrukcijo, kako da se postopa z dum-dum kroglami. Bidovec je tudi izpovedal o delovanju Kukca, ki je bil le dni ubit na italijanskem teritoriju tik meje. Na omenjenem sestanku, o katerem je Bidovec govoril, je bil navzoč tudi Kukec. Na tem sestanku se je govorilo, da je treba ubiti nekega Bra-toša. Kukec se zdi, da je tudi avtor poskušenega požiga šole na Gropadi pri Trstu. V nadaljnjem spraševanju pravi obtoženec, da jim je Marušič naročil, da naj bombo položita pod kakšen tiskarski stroj v uredništvu »Popolo di Trieste«, da pa to ni bilo mogoče, ker so vrata v strojnico bila zaprta. Marušič je Bidovca in Miloša tudi zaradi tega grajal, ker nista storila toliko škode, da bi list ne mogel več izhajati. Senzacija - zamišljen atentat na Mussotinija Zdaj se je zgodila senzacija. Državni tožilec Dcssv je namreč opozoril predsednika sodišču, da je pravkar dobil obširno pismo od obtoženca Marušiča, v katerem razkriva uprav senzacionalna dejstva, valeč glavno odgovornost za akcijo tržaške organizacije od sebe drugam. Marušič pa je bil napisal že prejšnjega dne \ ječi dolgo pismo s sledečimi izpovedbami: Najprej pripoveduje, kako se je seznanil s posameznimi obtoženci. Marušič sam je u služben v Banca d'Amcrica c dTtaliia v Trstu. V tej lastnosti se je seznanil z nekim trgovcem Ur-bančičem s kneža.ka in z njegovim p rok anatom Valenčičem. Valenčiča je Marušič najprej najel trgu sv. Katarine so se ustrašili karabinierjev, mi sleč, da ž.e kaj sumijo, Ko so se karabinjerji odstranili, so šli v poslopje redakcije lista, kjer jih r«. ua •■«... ,„ ___ _______________ r- ie na stopnjicah srečala neka stara ženska Stvar gfedu" in" je bil občnem'član lažnih italijanskih' in I je šla čisto gladko. Potem so odšli vsi domov čisto mešanih športnih društev Šele 1. 1928. se je začel i mirno spat k____! 1 ! ___ ___JI . .. 1. . .t i ,. ■•« 1 ilnttiinii*^ ManTreda Izpove, da se ie prvič udeležil slovenskega nacionalnega sestanka pri Sv. Jakobu v Trstu 1. 1926. Navzočih je bilo okoli 30 aseb. To pa da nanj nI veliko vplivalo v nacionalnem po- m J.. -_ ' — U , 11 n » itnnndi l I (i 1 l l n ti 'J 1/ I ti 111 baviti na podlagi študija zgodovine in literature s slovenskim nacionalnim problemom. Treba ie pomisliti, da obtoženi študenti ne pripadajo več starejši, predvojni generaciji, ampak da so vsaj deloma že izšolani v italijanskih srednjih šolah. Zajel je ljubiti Jugoslavijo, ne da bi sovražil Italijo. Za Iredentistično misel sla ga začela pridobivati Albert in Maksimilijan Rejec 1. 1928. V tajno organizacijo pa sla ga posvetil« šele 1. 1929. Takrat «o Je tudi seznanil z Jelinčičem. Šel je nalo na univerzo v 1'adovo, kjer se je vpisal v »Gul-c, lo Je v fašistično vseučiliško organizacijo. Obtoženec pravi, da se ni udeleževal nobenih terorističnih akcij, ampak da je razumel vso akcijo samo v smilili pasivne resistenen zoper tlačitelje narodnih in kulturnih pravic Jugoslovanov v Italiji. za to, da bi, skrbel zu razširjanje slovenskih Ji-stov, ki so čc/ Gorico prihajali- protjozno. To vse je bilo leta 1929. Septembra mesecu istega leta je Sel na sestanek na nek kraški hrib, za katerega je. bila izdana parola: »Snežnik«. Na tem sestanku sta bila dva oborožena neznanca. Na tem sestanku se je sklenil drug večji sestanek, o katerem je izpovedal že Bidovec. Na tem sestanku so bili zopet trije neznanci v uniformah fašistične milice. Eden je bil blond. drugi črn. Blondina so klicali Dušan. Neznanci so rekli, da jc treba ubiti občinskega stražarja Kureta -in znanega fašističnega stotnika Graziolija .iz Sežane. On, Marušič, da s celo stvarjo ni bil prav zadovoljen, posebno zato ne, ker je priman jkovalo denarju in jc tržaška organizacija hirala. Med toni pa je prispela bomba, katera je bila ] k vtem položena v uredništvo Popolo di Trieste«. Ta liomba je prispela I. februarja 1950 na avtomobilu in je bila zelo težka. Vžigalnik je hil preračunali ua 20 minut. Nato Marušič zelo obremenjuje Vadnjala, kii je obljubil tisoč: lir tistemu, ki bi ubil Graziolija. Nato govori o drugih bombnih atentatih, ki so jih zarotniki še nameravali, dokler jih ni prehitel mesec april, katerega meseca so bili aretirani. Nato sledi najbolj sen/.acionelna i »poved. To pismo je bil napisal. ka'kor rečeno, Marušič predvčerajšnjim. Danes j>a je napisal novo pismo, ki še ni objavljeno, pač pa sc dozdaj ve, da v tem pismu obtožnje čisto nove osebe terr pravi, dn jo bil zamišljen med drugim ludi atentat na predsednika vlade Mussolinija. Ta atentat, ki je bil po trditvah Marušiča že precej časa zamišljen, bi se imel baje izvršiti v teli dneh. /a tem senzacionolnim obvestilom državnega tožilca se je začelo zasliševanje Miloša. Miloš jo popolnoma potrdil izpovedbe Bidovca glede atentata nn tržaško uredništvo. Predsednik skuša Milošu dokazati, da so hoteli položiti bombo v uredništvo lista, dočim Miloš trdi, du so hoteli |iognati v zrak samo stroje. Ob toi priliki se jc vnel med Bidovcem, Milošem in Marušičem prepir, kdo da jo prav za prav dal iniciativo za ta čin. Nato pripoveduje Miloš o jjoskušoncm požigu kat.inarskc šole. Zu tajno organizacijo da je zvedel leta 1928 in je najprej |>renašal slovenske liste. Nato so /opet med obtoženci vname debata glede avtorstva raznih terorističnih činov. Nato se začenja zasliševanje Miroslavu Pertota, ki pa je primeroma malo obremenjen • K tretjemu raz.pra.vnc mu dnevu izvemo naknadno še sledeče podrobnosti: Mod atentati so navajali obtoženci v svojih izpovedbah še ubij-stvo nekega miličnika, ki je bil udeležen pni eksokuciji Vladimiru Gortana v Pulju, potem ubij.stvo fašista Cerkvenika in Blaži ne. kakor tudi miličniku Dal Fiunie. Miličnika, ki jc l>il udeležen pri e.kseikuciji Gortana, je po mnenju obtožencev ustrelil Kukec. Italijanski listi tudi da.ncs polemizirajo i nami in zlasti zamerijo Slovencu«, dn je objavil vest. kako da se. nahaja Trst mod procesom naravnost v obsednem stanju in da je policija aretirala okoli "VK) Slovencev i/, varnostnih razlogov. Italijanski listi pa, ki nas zaradi tega napadajo z najizbranejšiimi izrazi, niso v stanu, da bi te naše trditve doma utirali. To pa zato, ker so popolnoma resnične. Četrti dan razprave Izpovedbe Marušiča O nesreči, ki se je zgodila, so zvedeli drugega dne iz listov. On da je bil začuden, da je eksplozija zahtevala žrtve, ker so vsi mislili, ko so položili bombo, da v tiskarni ni ljudi. Sicer pa on ni poznat eksplozivne moči bombe. Nato je Bidovec priznal, da je pripadal tržaški tajni organizaciij in se udeleževal njenih sestankov. Na enem izmed teh sestankov so bili tudi trije zarotniki, preoblečeni v miličnike. On je vedel, da niso miličniki. Na tem sestanku se jc razložila tehnika bombnih atentatov. Bombo je Marušič dobil od Valenčiča, Valenčič pa od Vadnjala. Sploh je obtežen najbolj Marušič kot inicialor tržaške akcije. Med Bidovčevo izpovedjo ie prišlo slabo dijaku Manlredu. ki so ga pa spravili ktnalu k zavesti, Trst, 4. sept. (Od našega poročevalca). Na današnji popoldanski razpravi je bil prvi zaslišan bančni nameščenec Marušič, ki je izjavil, da prej ni hotel povedati resnice, in sicer radi tovarištva. Marušič je bil zaupnik treh celic na Krasu, dočim je Španger nadziral Prosek in Tržič, je imel Marušič vrhovno nadzorstvo na Krasu. K jugoslovanski tajili organizaciji je pristopil pod vplivom svojih jugoslovanskih čuvstev. Rekel je dobesedno: »Tudi danes lahko trdim, da se čutim Slovana, da pa nikdar nisem želel nasilnih dejanj, temveč sem jih odločno pobijal. V zadnjem času pa sem seveda svoje stališče spremenil.« Ob-točenec je navajal da je teroristično organizacijo ustanovil Bidovec. Tedaj je tudi prodrlo stališče, da se imajo vsekakor vršiti nasilne akcije. Na sestanku na Monte Spacato so bili prisolni ludi neki neznanci. Marušič pa oporeka, da bi bil on šef tajne organizacije. O Božiču se jc sklenilo, da se izvrši atentat ob priliki poroke italijanskega prestolonaslednika. On je predlagal atentat na svetilnik, ki sta ga potem izvršila Miloš in Bidovec. Bombo je pripravil Valenčič. Predsednik sodišča jc vprašal obtoženca: »Zakaj ste hoteli storiti zlo jugoslovanskemu konzulu, (mišljena jc nameravana eksplozija pred konzulatom, o kateri jc bilo že govora), ki je vendar dober človek in gentleman?« Obtoženec: »Nismo hoteli njemu storiti zla, šlo je samo za demonstracijsko dejanje pred konzulatom, ki ne bi bilo nobenemu človeku škode napravilo.« Marušič je dalje priznal, da je imel v rokah načrte smodnišnic v Bazovici in Katinari. Na prej omenjenem sestanku so neznanci dali nalog, da se imata ubiti voditelj kraških fašistov Grazioli in policist Kuret, ker jc kakor jc omenil Marušič, za take renegate bila določena smrtna kazen. Marušič priznava, da je sam nekoč dal nalog, da se umori Graziolija. zakar jc bila razpisana nagrada 500 lir. Po naročilu obtoženca Špangerja jc dal tudi povelje za požig italijanske šole v Herpeljah, kar pa španger zanika. Dalje jc navajal Marušič, da je imela organizacija strog statut, po katerem so delovali člani. Marušič je dobil tri bombe, vse od Valenčiča, ki mu je obljubil tudi revolver in avstrijsko puško. Valenčič jih je poučeval tudi o ravnanju z bombami po navodilih Vadnjala, ki je bil tudi voditelj v Št. fetru na Krasu, 'vaienčič je pri konfrontiranju z Marušičem potrdil njegove navedbe. Bombe so bile napravljene v tovarni Urbančič v okolici Št. Petra, torej na italijanskem teritoriju. Iz Marušičeve spomenice izhaja, da je dal španger izdelovati bombe po znanih delavcih v tržiški ladjedelnici. Nato je sledila konfrontacija obtožencev Miloša. Bidovca, Valenčiča, Marušiča in špangerja, ki so glavni obtoženci. O atentatu, ki je bil nameravan te dni proti Mussolini ju, jc izjavil Marušič, da so nameravali položiti peklenski stroj pod sedež Mussolinijevega avtomobila. Slovanski protifašisti so izrabljali sodelovanje Valenčiča. ker le-ta ni bil osumljen in so ga hoteli v fašistični milici celo imenovati za voditelja. Valenčič je zanikal drugi del Maruši-čevc izpovedbe. Marušič jo končno izjavil, d« je bil prej za miroljubno slovansko propagando, da se je pa v zadnjih treh mesecih dal pregovoriti k nasilnim dejanjem. O tajni organizaciji je Marušič izpovedal, da gre pri tem ■/* trotove celice, katerih ."lani se med seboj ne po- ■ i ' 1 . f- - As y zna jo. ■ ' > > * k ■ i Povelja za atentat na »t'o- polo oi Trieste« pa ni izdal Rejec. Izpoved Špangerja Nato je bil zaslišan pnihodnji obtožonee, 24 letni Alojzij španger, mizar. Tudi on jc pripadal organizaciji .in je zvedel od Bidovca, da bo poslopje > Po po In d i Trieste« |x>gnano v zrak. Priznal je, da jc izrekel napram Sofiji Franče-škiin usodne, besede: 3 Beri te danes poslednjič ,Pojx)lo < I i Trieste'!« Nato so bili zaslišani obtoženci Rupelj, Obad, Znhur in Nikolaj Kosmač, ki so pripadali posebni celici in se udeležili več p lotiif asi storžkih terorističnih aktov. S tem je bila dopoldanska razprava končana. Popoldne so bili zaslišani ostali obtoženci, katerih jzpo\edbe se krijejo z njihovimi priznanji pred preiskovalnim sodnikom. Po zaslišanju obtožencev se je začelo zasliševanje prič katero se ima končati še v nocojšnjih urah. Obsodba že v soboto! Veliko jiozornost je vzbudilo, da se proeef razvija veliko hitreje, nego so listi iiuijiovedo-vali še pred dvema dnevoma, pišoč, dn 1*> trajala razpruva najinenj deset dni. Danes se z vso gotovostjo tuli. dn bo že jutri prišel na vrsto državni tožilec, nakar bodo prišli na vrsto zagovorniki, ki bodo svoje govore tudi že jutri končali. Obsodba sc bo zato izrekla že v petek [Kinov i ali pa najkasneje v soboto zjutraj. Poučeni kropi trdijo, da je to določeno na. nienoma, du bi obsodba padla na dan 6. sep. teinbrn. Pomenljiva seja ministrskega sveta — Belgrad, 4. sept. Danes je bila ob 11.30 do 13.40 seja ministrskega sveta pod predsedstvom generala Živkoviča. . Seje so se udeležili ministri Uzunovič, Marinkovič, Drinkovič, Kumanudi, Srskič, Maksimovič, Šibenik, Švrljuga, Radivojevič, Trifunovič, Preka, Najdorfer in Švcgel, vsi razen Korošca, Frangeša in Demetroviča, ki niso v Belgradu, nego na potovanju, Na seji so pretresali načrt dela za nadaljnjo izvajanje sklepov, sprejetih na seji ministrskega sveta 4. julija 1930. Razen drugega je bilo v zvezi s prej spreje- timi sklepi sklenjeno objavil', da dani kabineta izjavljajo: Da imajo samo en program, ki Je obelodanjen v manifestu Nj. Vel. kralj« dne 6. januarja 1929 in v sklepu kraljevske vlade dne 4. julija 1930. Oni se tedaj smatrajo za člane homogenega kabineta, prepričani, da pravilni razvoj narodnega in državnega življenja izključuje v bodočnosti povratek in vzpostavitev nekdanjih strank, in izjavljajo, da so odločeni, da v bodoče politično delujejo samo na te| podlagi in skupno sodelujejo ne glede na svojo prejšnjo strankarsko pripadnost. Priprave za 6. september Sprejem deputacij — Poskusni nastop vojaštva Rojstni dan Nj. V. prestolonaslednika Ljubljana, 4. sept. AA. Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra dne 6. t. m. se proslavi v vsej državi na svečan način. V ta uameu bo ta dan ob 10, v tukajšnji stolni cerkvi sv. Nikolaja pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve.. V pravoslavni kapeli je isti dan slovesno blagodarenje ob' 9, v evangeljski cerkvi pa ob 10. Slovesne službe božje se udeleže vsi državni in samoupravni uradi po svojih zastopnikih. Na državnih in samoupravnih poslopjih bodo razobe-šene državne trobojnice. Med službo božjo bo pred stolnico in pravoslavno kapelo postavljena častna četa, zvečer dne 6. septembra t. 1. pa se vrši ba-klada z vojno muziko. Vrnitev naših letalcev Svetovna gospodarska kriza Od vsepovsod prihajajo vesti o padajočem prometu v trgovini, padanju dobičkanosnosti v industriji, nerentabilnosti kmetijstva in naraščajoči brezposelnosti. Ni je države, kjer bi bile gospodarske razmere sijajne. Opaža pa se, da gospodarska kriza ni povsod tako ostra, kakor v nekaterih državah. Posebno se opaža gospodarska kriza v državah, kjer imajo brezposelnih na milijone. Pa tudi agrarne države niso dosti na boljšem. Preiskujoč vzroke gospodarskih kriz, vidimo, da je najbolj značilen pojav krize nadprodukcija, istočasno pa premajhna moč delavcev in kmetov. Ne opažamo pomanjkanja živil, kajti v Ameriki se dogaja, da kurijo lokomotive s koruzo, dočim istočasno vlada v nekaterih goratih kitajskih pokrajinah lakota, kjer ne stradajo samo tisoči, ampak milijoni. Tudi v drugih strokah vidimo, da ie produkcija dovolj velika, da bi se lahko krile vse potrebe, toda mehanizem modernega kapitalističnega gospodarskega sistema je pač tak, du mora ostati blago \ skladiščih in tudi eventuelno propasti1. Gospodarske krize so periodičen pojav v sedanjem gospodarskem življenju. Gibanje gospodarskega življenja se razvija po posebnih zakonih valovito: dobri koniunkturi sledi depresija, ki preide v krizo, nato zopet se začenja gospodarstvo dvigati, dokler ne doseže viška in ne zapade zopet v depresijo. To valovanje gospodarskega življenja se vrši v gotovih presledkih. Ugotovilo se pa je, da so bili ti intervali od enega viška do drugega pred vojno veliko večji kakor sedaj. Sedaj se valovanje vrši hitreje, kajti vedno bolj prehajamo v dobo visoko razvitega kapitalizma, ko se vsi pojavi krize odigravajo hitreje in je sploh tempo gospodarskega življenja veliko hitrejši. Mnogokrat se je že poskušalo na podlagi izsledkov moderne narodnogospodarske vede in statistike vplivati na razvoj konjunkture zlasti v tem smislu, da se omilijo ostrine, ki pač nastajajo zlasti v krizah. Mnogokrat se je že poskušalo, toda prav vidnih uspehov do sedaj ni bilo. Zlasti so poskušale notne banke z reguliranjem obrestne mere na denarnem trgu doseči kolikor toliko stalno ravnovesje. Toda v celem ti poskusi niso uspeli, čeprav moramo priznati, da so se banke zelo potrudile in dosegle marsikaj, toda da bi odločilno vplivale na potek konjunkture, je bilo nemogoče. Kajti vpoštevatr je treba, da na potek konjunkture ne vplivajo samo sezijski in gospodarski momenti, ampak tudi psihološki in politični, sploh vzroki izven gospodarskega življenja. Tu pa seveda je bilo usmerjevanje težje, ker se je vršilo po drugih principih. Čc pa ne bi bilo teh vzrokov, bi se dalo v svrho kolikor mogoče enakomernega toka gospodarskega življenja marsikaj več napravi. Gotovo je, da bi gospodarske krize ne nasto-■pale tako ostro, kakor nastopajo danes. -n" Kakor smo že v uvodu omenili, je letos slabo gospodarsko leto. Predvsem moramo ugotoviti veliko zmanjšanje kupne moči kmeta, to pa zaradi nizkih cen njegovih proizvodov. Danes so cene žita veliko nižje, kakor pred vojno. Ne smemo ižgub-ljati dosti besed o drugih važnih kmetijskih proizvodih. Naj omenjamo samo hmelj, ki se prodaja po smešno nizkih cenah, tako da niso kriti niti stroški za obiranje in pridelovanje. Ob takih cenah je seveda rentabilnost kmetijstva izključena. Razumljivo je seveda nadalje, da zaradi nizkih cen pada tudi kupna moč kmeta, kar vedno bolj opaža industrija » zvezi s trgovino, ki se doslej nista dosti brigali za kmetijstvo. Toda sedanja agrarna kriza je prisilila industrijo in trgovino, da vendar ceni kmeta kot svojega najboljšega odjemalca. Tudi pri nas čutimo težo agrarne krize. Žito, hmelj in vino, najvažnejši naii proizvodi imajo tako nizke cene, da je dvomiti o rentabilnosti produkcije. Les, ki je poleg poljedelskih proizvodov in živine največji del imetja našega kmeta, doživlja Izredno nizke cene, kajti povsod na svetovnih tržiščih se opaža pojačenje konkurence, zlasti pa sedaj, ko tudi drugod vlada gospodarska kriza. Na Irgu pa se pojavlja tudi z vedno večjimi količinami lesa sovjetska Rusija, ki po naših pojmih prodaja les brez cene. Mimogrede omenjamo, da se opaža konkurenca tudi na drugih tržiščih za naše proizvode. Ne samo naša država, tudi drugod se branijo ruske konkurence, spomnimo se samo petroleja in konoplje. Naravno je, da te razmere v agrarni produkciji odsevajo tudi v industriji. Že smo imeli priliko poročati o manjši zaposlenosti v železarski industriji, nadalje se je letos iz gorenjih vzrokov občutno zmanjšala prodaja umetnih gnojil in tovarne so bile primorane skrčiti obrat. Zlasti moramo povdariti, da je pri nas zaradi zastarelosti kmetijstva poraba umetnih gnojil še vedno premajhna in je daleč za drugimi kmetijsko naprednimi državami. Zato je ludi hektarski donos naših pridelkov maihen v primer! z drugimi državami. Zato morajo naše tovarne umetnih gnojil izvažati velike količine dočim je pr! nas ltonzum majhen, pa bi lahko v slučaju povečanja na primerno višino lahko vzel vso produkcijo naših tovarn umetnih gnojil in bi bilo treba ustanoviti še novih. Vojaške vezi med sovjeti in Nemčijo VarSava, 4. sept. AA. ^ Gazela Poljska« opozarja v svojem članku pod naslovom »Za kulisami sovjetsko-nemške zveze<< na neka odkritja v zvezi s smrtjo nemškega letalca Amlingerja v Rusiji in samomora njegove žene. List ugotavlja, tla je zveza med Nemčijo in sovjeti, ki je v vojaškem pogledu jako intimna, potrjena z nepobit-nimi dejstvi. List opozarja na odkritja nemškega socialističnega poslanca Kinklerja, ki jih je objavil »Vor\\'Srts« že leta 1928 ter na odkritja sovjetskega tednika »Ogonjak«, ki dokazujejo, da predstavlja reichvvehrov vojni kader armado treh milijonov mo i, Belgrad, 4. sept. m. Po včerajšnji prvi poskusni vaji je danes bil na slavnostnem prostoru na Banjici glavni poskusni nastop našega vojaštva. Ta poizkus je v vsakem oziru sijajno uspel in je pokazal vse spretnosti, notranjo disciplino in moč naše hrabre vojske. Današnji skušnji je prisostvovalo tudi številno občinstvo, ki je z navdušenjem pozdravljalo vsak nastop vojaštva. Že v prvih jutranjih urah so bile v.-e tribune zasedene. Med drugim sta prisostvovala vojni minister general Iladžič in prvi kraljevi ad juta nI Dimitrijev!?. Generalna vaja se je vršila po programu, kakor se bo vršila veličastna parada 0. septembra. Sodelovale so vse panoge vojske, pešci, konjenica, tojmi-šlvo, letalci in mornarica. Nastop je bil veličasten in je uspel v splošno zadovoljstvo. Končno je bila izvršeno tudi skušnja zamenjave zastav. Na slav- nosti 0. septembra bodo svečeniki blagoslovili zastave. Otl katoliških duhovnikov bodo blagoslovili zastave vojaški duhovniki Rožič, Davorin Medved in Slanko Banič. Belgrad, 4. sept. z. Jutri dopoldne pridejo v Belgrad na velike svečanosti, ki se bodo vršile na rojstni dan prestolonaslednika Petra, banovinski svetniki iz vseh banovin. V Belgrad prispejo v teku jutrišnjega dneva. Na kolodvoru jih bo sprejel posebni odbor. Predsednik vlade general Živ-kovič bo sprejemal banske svetnike po banovinah v tistem redu, kakor bodo prihajali v Belgrad. Prve bo sprejel ob pol 9, poslednje pa ob 5 popoldne. Zvečer bo priredil v čast banskih svetnikov večerjo v Gardijskem domu« na Topčiderskem brdu. Novi Sad, 4. sept. AA. Šest jugoslovanskih letalcev, ki so sodelovali na letalski^ tekmah držav Male antante in Poljske, so krenili ua svojih letalih iz Zagreba ob 14.54. V Novi Sad so prispeli ob 15.45. Nn novosadskem letališču so tekmovalce sprejeli podban dunavske banovine gosp. Nikolič, predsednik občine s člani občinskega odbora, zastopniki vojaških oblastev, člani aeroklulm iz Belgrada in mnogi meščani. Prvi se je spustil na tla kapetan šintič, ki je bil deležen kot prvi zmagovalec na teh tekmah, posebno viharnega sprejema. General Dokič je z navdušenimi besedami čestital jugoslovanskim letalcem, da so si priborili prva mesta. General Mitrovič pu jc našim tekmovalcem čestital k njihovi krasni vojaški zmagi. Množica je našim zmagovalcem prirejala neprestane ovacije in se divila njihovim divnim akrobacjam, ki so jih proizvajali v zraku. Ves čas je svirala vojaška godba. Komandant letalskega polka je priredil zmagovalcem na čast bogato večerjo. novo organizacijo Evrope Ostri govori na m« Ženeva, 4. sept. as. Na evropski debati 6. ev,-ropskega manjšinskega kongresa je govoril zastopnik Ncrnccv iz poljske Šlezije Ulltz proti Briando-veinu načrtu, posebno proti zavarovanju absolutne narodne solidarnosti evropskih držav, ki naj bi kristalizirala teritorialne enote, a se ne bi ozirala na narodne skupnosti. Sedanji trenutek ni ugoden za organizacijo Evrope, Manjkajo vsi znaki za evropsko solidarnost spričo bojazni, ker se sedaj vse razprave o madjarskem kraljevskem vprašanju, o avstrijskem Ansohlussu in o možnosti revizije mirovnih pogodb, celo, če se o tem govori samo na volivnih shodih, takoj smatrajo za vzrok vojne. Današnji državniki so prezrli spremembo v nazi-ranju države, ki bo prišlo. Tako zvana kriza parlamentarizma ni toliko kriza parlamenta, kakor kriza držav, ker se današnjim državam nalaga mnogo preveč nalog, katerih niti ne morejo izpolniti, Narodnost bi morala biti temelj države, ne pa prazen teritorijalni državni pojem. Manjšine odklanjajo Poincarejev pojem asimilacije kot zastarel, ker resnično voljo življenja imaijo le narodne skupnosti, in sicer preko državnih meja. Tudi manjšine so za združitev Evrope, toda zahtevajo jo na podlagi stanja evropskih narodov. jšinskem kongresu Razen govora Ulitza je omeniti še izjavo vo-ditelia katalonske manjšine Estelricha, ki je omenjal Stresemannov manjšinski testament na prejšnjem zborovanju Društva narodov in sprejem, ki so ga priredili Katalonci lansko leto Stresemannu v Barceloni. Na njegov predlog se je konferenca dvignila s sedežev, da počasti spomin Stresemanna. Estelrichov govor je dosegel še več priznanja kakor Ulitzove navedbe proti Briandovemu načrtu, formuliral pa je tudi ostreje svoje ugovore, navajajoč: 1. Manjšine so proti pojmu absolutne levito-rijalne suverenosti, ki igra glavno vlogo v Briando-vem načrtu. 2. Manjšine so proti vsaki novi organizaciji, ki bi pemenila oslabitev Društva narodov. 3. So proti temu, da bi ostalo večno sedanje evropsko teritorijalno stanje. 4. Manjšine niso mnenja, da bi bili dani psihološki predpogoji za izvedbo evropske federacije. Dostavil je: »Vsi smo proti navideznim rešitvam, hočemo pa organizacijo Evrope pod pogejem, da se s tem organizira skupno življenje narodov, kar je naloga Društva narodov. Po govoru madjarskega govornika iz Češkoslovaške, ki je naglašal nevzdržnost sedanjih mej, je bila debata odgodena na jutri. Incident v bližini jugoslovansko - italijanske meje Belgrad, 4. sept. C.lede incidentu blizu naše meje, v katerem je. bil ubit Kukcc in o katerem smo mi prinesli poročilo v sredo, 5. septembra, poroču tukajšnja »Politiko« sledeče podrobnosti: Obupna borba v gozdu Dogodek se jc zgodil pri Slivlci. Italijanske obmejne oblasti so bile že pred dnevi zvedele, du mislijo mejo prekoračiti neke osebe, ki jih je oblast, žc dolgo iskalu. Na koti 581 so bili postavljeni kot straža miličniki Giovanni Dus, Roman . Moise. in Ivan Cami.nada. Postavili so si majhen šotor. Kur so se začuli streli in je nekdo pogodil Moiseja, ki se je zgrudil mrtev. Drugi miličnik Caiminada je bil ranjen v prsti. Nuto sc je razvila obupna bitka nicd tretjim niilič-nikoni Dusom in pa mod enim iz neznancev, ki so bili prekoračili mejo. Tu neznanec je bil Josip Kukec, ki je doma iz Postojne in nu katerega glavo je italijanska oblast razpisala nagrado 20.000 lir. Kukec je predstavljal z revolverjem v vsuki roki strašnega nasprotniku. Dus sc jc, kakor poročajo italijanski listi, vrgel nanj. Prej je bil že. izprožil nanj puško in ga ranil. Nato se je, ker je puška odpovedala, vrgel nanj in ga udaril s kopitarni po glavi. Kukec se kljub temu ni zgrudil. Dus se je po tem začel z. njim ruvati. Tu borbo je trajala baje več kot en četrt ure. Kukec ni mogel streljati, ker gu je miličnik držal za obe roki, pač pu je Duša ugriznil v desno roko tako, tla mu je odtrgal kos mesa. Končno — tako je i>o\edal Dus, ki pričakuje odlikovanje — je Dusu uspelo, tki je nameril revolver, ki ga je v eni roki držal Kukec. v Kukca samega in ga tako ustrelil. Glede drugega tovariša, ki je zbežal, trdijo tržaški listi, tla je to bil H'"! , I V Kuk-čcvcin nahrbtniku so našli razne papirje. Ubitega miličnika Moiseja so prepeljali v Postojno. Kjer leži mi mrtvaškem odru. Ranjeni miličnik Camilada pa 1k>. kakor se pričakuje, gotovo okreval. Dobil je strel v prsn. Kukec v postojnski mrtvašnici Ku.kčevo truplo leži v mrtvašnici postojnskega pokopulišča. Prišel jc preiskoval mi sodnik, ki je konstatirni, tla imu Kukec rano nu plavi, v boku, v tilniku in nu desni roki. Nu hrbtu mrtveca so opazili tlve brazgotini, o katerih sodiijo, tla jih je dobil v borbi, ki se je preti leti bila vršila po iiupntlu ua postajo \ Prest ra lik u. Mišičevje pokojnega Kukca je silno razvito in je razumljivo, da jc morala borba ■/. njim biti \ resnici strašna, ako je res, kar italijanski miličnik pripoveduje, kujti čuje se v Postojni verzij«, tla je Kukec, ko je v klel, du jc izgubljen, izvršil samoumor. Postojnske oblasti so zaprle Kukčevo mater, sestro in njegovo nevesto. Potem so jih peljali k truplu, če ga spozna jo. Mati je reklu, da to ni njen sin, dočim sta sestra Ivana iin njegovu nevesta izjavili, tla jc to res Kukec, To je potrdil pod prisego tudi sosed Matija Frank, ki stanuje v hiši št. 102, dočim stanuje Kukčeva rodbina na štev. 100. Napačen alarm Nervozna atmosfera, ki je vladala včeruj na meji po spopadu s Kukcem in njegovimi tovariši, je rodila najrazličnejše govorice, med katerimi je posebno ena razburila vse kroge. Govorilo se jc namreč, tla jo prišlo tlo ponovnega spopadu med miličniki iu nekimi neznanci, v katerem tlu so bili tri je miličniki ubiti. Izkazalo pu se je, tla to ni res. »Popolo di Trieste« poroča, tla se je 'preteklo soboto okoli 9.4? zgodil na železniški progi Rihcnbcrk—-št. Danici sledeči dogodek: Nek neznanec je skočil nu tovorni vlak, .ki je počasi vozil i/ Rilienlberku v Trst iu nameril nu kon-duktt rju. revolver. Konduktcr gu jc hotel vreči s platforme, toda neznanec je ustrelil, pu kon-dukterja ni zadel. Nuto je neznanec skočil nu tlu. Komlukter je dal \luk ustaviti in je tekel zu neznancem, pa gu ni: mogel ujeti. Nu to so bile opozorjene oblasti, ki so zastonj iskale napadalcu. Zdaj pu je koiuhuktcr po fotografiji Kukcu, ki so j t» našli v njegovem nahrbtniku, spoiznul, du jc bil tisti neznanec lvukcc. V indiji ni mirte Pooma, 4. sept. AA. Kmetje v lslampurju v Satarskem okraju so priredili v poslednjem času velike manifestacije proti indijski vladi in vsem osebam, ki imajo v rokah administracijo. Vladine oblasti mislijo, da nameravajo prcbivalci v. lslampurju ustanoviti svoje lastne oblasti. Zato je vlada odredila vse potrebne mere, da ne bodo mogli kršiti zakonov. Gibanju prebivalstva v lslampurju se je priključilo okoli 4000 oseb. Vlada je odposlala v Islampur potrebna vojaška ojačenja; začetek operacij bo jutri. Boinbay, 4. sept. AA. Pogajanja za mir v Indiji, ki so bila z Gaiidbijem, so sc razbila. Pogreb VI. Gjorgjeviča Belgrad, 4. sept. in. Danes je bil pogreb Vladami Gjorgjeviča, dolgoletnega predsednika srbske \lade in znanega jiolitika. Pogreb jo bil dokaz njegove priljubljenosti. Poleg kraljevega zastopnika, predsednika vlade in ministrov se je pogreba udeležil diplomatski zbor, odlični zastopniki belgrajske liiužbe in številno prebivalstvo. Pri odprtem grobu so govorili pomočnik zunanjega ministra dr. Bako-lič, v imenu akademije znanosti Ljubo Pavlovič, v imenu Rdečega križa dr. Alavpovič in v imenu zdravnikov dr. Stefunovic. V decembru nadaljevanje pogajanj z Avstrijo Belgrad, 4. sept. z. Trgovinska pogajanja z Avstrijo se do konca tega leta ne bodo nadaljevala, nego bodo ostale v veljavi dosedanje odredbe in sporazumi, dokler se ne sklene nova trgovinska pogodba. Na obeh straneh se vršijo poizkusi za pripravo potrebnih predlogov, da bi se spori likvidirali na ta način, da nobena od zainteresiranih držav ničesar ne bi izgubila z novim stanjem, ki bi se imelo uvesti. Zelo je verjetno, da se bodo pogajanja v decembru nadaljevala. Odhod ženevske delegacije Belgard, 4. sept. AA. Nocoj ob 18.30 je odpotoval v Ženevo na skupščino Društva narodov minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič s svojo soprogo. Dr. Marinkovič bo šef našega odposlanstva na tej skupščini. Ministra spremljajo dr. Ivan Perne, šel odseka v ministrstvu za zunanje zadeve in glavni tajnik ministrstva za zunanje zadeve in Kosta Pavlovič, tajnik šefa našega odposlanstva. Belgrajske vesti Belgrad. 4. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena na predlog ministra financ po potrebi službe: za davčnega inšpektorja v II. 2. v Celju Janko Stanič iz Brežic; za davčnega kontrolorja v II. 2. c Brežicah Karlu Grah iz, Celja. Belgrad, 4. sepl. z. Dela nu Majevici za iskanje petroleja se bodo preko zime ustavila. Dosedanji rezultati niso izpolnili pričakovanj. Tu sc petrolej nedvomno nahaja, vendar zelo globoko. Zato je treba dobiti za vrtanje nove stroje. Inže-njerji so prepričani, da se lu nahajajo velike množine petroleja in da je to odkritje za našo državo velike vrednosti. Belgrad, 4. sept. z. Finančni minister pripravlja -zakon o bnnovinskem gospodarstvu. Tu zakon namerava urediti bano vinsko budžeti-raiijc. Vrenje v Budimpešti Praga, 4. sept. AA. »Prager Presse«, »Narodni osloboženi» in »Pravo lidu« komentirajo budimpeštanske demantije. »Prager Presse« pravi, da socijalna demokracija ni odgovorna za ekscese, nego da so ji vzrok oblastva. Madžarska ni ničesar ukrenila, da podpre brezposelne, ki jih je do 250 tisoč. Režim se naslanja samo na vojaško silo. »Narodni osloboženi« -^izjavljajo, da se madžarska vlada sklicuje na pomanjkanje denarja, da ji ni treba izvajati socijalne politike. Toda ta argument je izgubil prepričevalnost, odkar so rešeni procesi optantov, katerih zahtevam je bilo ugodeno v breme madžarskih reparacij. Vlada je našla sredstva, da [»pravi položaj lastnikov zemljišč, ki so bili obremenjeni z dolgovi, ni pa znala podpreti privatnih podjetij z ugodnimi posojili. Vedno ima dovolj denarja za vojsko in ilegalne organizacije. »Pravo lidu« poudarja, da bo v sedanjih borbah madžarsko plemstvo premagano, če se bo proti svojemu lastnemu narodu posluževalo sredstev, ki so dovoljena samo v vojni. Delavsko nezadovoljstvo dokazuje politično nesposobnost onih, ki kale mir v Evrpi s svojimi konspirncijanii in intrigi-ntjo v korist Habsburgov, nočejo pa videti bede naroda, ker razpolagajo sami z velikanskimi zemljišči. Preveč generalov Bukarešta. 4. sept. p. V Hoinuniji se namerava znižati število generalov, ker jim ima Romunija več kakor Francija, tako da pride ua 9C0 vojakov 1 geuerak Franjo Rus o sebi Misli z misijonske razstave Ljubljana, 4. septembra. Včeraj smo pisali, da bo imel splošno priljubljeni operni pevec g. Franjo Rus dne 20. t. m. v operi slavnostni večer in bodo njemu na čast peli »Gorenjskega slavčka«. Ob tej priliki smo, da seznanimo še oni del naše javnosti, ki tega simpatičnega pevca morda še ne pozna, naprosili g. Rusa za kratek razgovor o njegovi življenjski poti in pevski karieri. G. Rus nam je pripovedoval: Rodil sem se 1. avg. 1870 v Šmartnem pri Litiji. Ze kot deček sem imel lep glas ter so me znanci mojih staršev zato pogosto hvalili. Šmar-tinski učitelj in organist g. Bartl je pregovoril moje starše, da so me poslali v Ljubljano, kjer sem se leta 1888. vpisal v Cecilijansko šolo. Bil sem takoj sprejet v frančiškanski zbor, v katerem sem pel vse šolsko leto. Moj učitelj Foerster, me je povabil tudi v šentklavški zbor, kjer sem pel že prvo leto solo pri raznih latinskih in figuralnih mašah. Leta 1890. sem bil sprejet tudi v opero, kjer sem pel solo v zboru in tudi male solistovske partije. Opera je bila tedaj še v.čitalnici v Šelen-burgovi ulici. 1892 se je opera preselila v novo operno poslopje. Kot solist sem vedno bolj napredoval in sem pel naslednje solistovske partije v operah: Nabornega častnika v »Canebas«, Nikolaja v >Mornarji na krove, Don Alveria v »Afričankk, poslanca v »Aidi . Nacka v Starem ženinu-, Remen-dada v »Carmen«, Vaška v »Prenočišče v Granadk, Valentina v »Urhu, grofu celjskem.?, Riccarda v »Ernank, sodnika v »Maškaradnem plesue, Flavia v »Normi t, Gastona v »Traviatk, dudača in mladega kmeta v »Halkit, Borsa v »Rigolletu«., Antonija in mladega vrtnarja v »Čarobnih gosliht, Smenderja v »Veselih ženah Vindsorskihc, častnika v »Mamselle Nitouche«, Aiaksa v »Lepi Heleni«, glasnika v »Lohengrinu«, Ruiza v »Trubadurju«, vodjo glumačev v »Prodani nevesti«, Janka v »Vodnjaku«, Maksa in Kiljana v »Carostrelcu«, Lorenza v »Fra Diavolo . Slike mojih zadnjih 0 vlog bodo razstavljene v izložbah tvrdk Magdič, »Elite« in Herzmansky. Leta 1899. sem odšel, zaradi materialnih ne-prilik, kot koralist v Djakovo. Tam sem deloval 7 let pri cerkveni glasbi, pa tudi v društvenem življenju kot pevec. Vrnil sem se nato v Ljubljano, kjer sem nastopal ves čas kot gost pri raznih opernih predstavah deloma v solistovskih deloma v zbornih vlogah. Po vojni, ko se je opera znova pričela, pa sem kot prvi nastopil pri novem slovenskem gledališču, kamor me je poklicala uprava Sedaj nastopam večji del v zboru.Tri korake od mene strank — Na gostilničarjev opomin, naj orožje spravi, je Rodič to tudi storil. Zdaj je Kondrič hipno vrgel raz sebe suknjič, se zaletel v Rodiča ter ga z neznansko silo vrgel ob cestna tla. Vseh očividcev trdno prepričanje je, da bi bil Rodič na mestu mrtev, ako bi bil pri padcu priletel ob v neposredni bližini stoječi ka-men-odbijač. lzvošček je nato nasilno pokleknil na Rodiča, segajoč mu v žep. V silobranu je. liodič streljal na svojega napadalca ponovno, saj je po tretjem strelu še klečal Kondrič na njem. Kondrič se ni zgrudil in obležal nezavesten, kakor trdi novomeški »Slovenčev poročevalec, marveč je še po četrtem strelu stal na cesti nekaj časa, nakar je za roko držan, sam stopil v kočijo. Nikakor ni res, da bi bil Rodič pobegnil; res pa je, da je takoj po obžalovanja vrednem dogodku krenil proti Novemu mestu javit se pristojni oblasti. Vsi šentpeterski očividnei pripisujejo veliko več krivde Kondriču nego Rodiču in sočustvujejo z mladim fantom, ki je po večletnem bivanju v tujini, vrnivši se v domovino, skoro pred domačini pragom prišel v to neljubo nesrečo. Smrtonosni konjski udarec M. Sobota, 3. septembra. Včeraj opoldne so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 73 letnega starca Ivana Lukača iz Bakover. Njegovo stanje je bilo kritično in vodja bolnišnice je odredil takojšnjo operacijo. Krog treh popoldne je bila operacija izvršena. Starca lo ni rešilo. Danes je za vedno zatisnil oči. Smrt je povzročil konj. Starca je neki kmet iz Veržeja naprosil, da bi mu pomagal pri nalaganju sena. Lukač se je prošnji odzval. Med delom se je preveč približal konju, o katerem ni vedel, da rila. Ko ga je žival začutila za seboj, je brcnila in zadela starca v trebuh. Starec se je takoj zgrudi! in si več ni mogel opomoči. Lukača so mučile ves dan silno bolečine. Ker je mislil, dn ponoči bolečine ponehajo, ni iskal zdravniške )>omoči. Stanje pa je poslalo vedno bolj kritično. Radi tega so ga prepeljali v bolnišnico, a kakor rečeno, bilo jc že prepozno V spomin vojščakom Dobrepolje. . septembra. Dobrejioljska fara in vsa dobrepoljska dolina se vneto pripravlja, da v nedeljo, dne 7. septembra, dostojno počasti svoje pokojne rojake, padle na krvavih poljanah. Odkrili bodo mogočen spomenik, ki ga je zasnoval domačin, umetnik, prof. Fr. Kralj. Prostor za spomenik je bil po umetnikovi zamisli in želji izbran pred zvonikom farne cerkve, zato sc je moral tamkaj izravnali ves prostor. Ze lansko jesen so se domačini marljivo lotili dela: moral se je podreti zid za novi dohod k cerkvi, oba ostala dohoda skozi pokopališki zid pa sta se primerno razširila, tako, da vodijo zdaj lv cerkvi Iri široka, okusna stopnjišča. V središču teh dohodov stoji spomenik, mogočen, veličasten umotvor, nad 7 metrov visok. Spomenik je sestavljen iz Ireh popolnoma samostojnih delov, ki pa vendar tvorijo čudovito harmonično enoto. Spodaj zelena gomila, potem kvadraten podstavek, lepa kvadratna plošča iz na-brežinskega marmorja, v katero so vklesana imena vseh padlih domačinov, skupaj 102 farana. Podaljšek podstavka omogoča steber, spodaj ožji, zgoraj bolj širok, v temno rdeči barvi. Na vrhu pa stoji vojak v polni bojni opremi, držeč so z levico za ranjena prsa, desnico pa dviga kvišku nad glavo, pokrito z jekleno čelado, puška je Tevežu zdrknila iz rok... Na pročelju podstavka so reliefno izklesane velike številke 19—14 in 19—18, ki oklepajo lepo izraženo ]>odobo križa. Vsa imena faranov so razvrščena v skupinah po vaseh, črke so rdeče barvane, kot kri, ki je tekla v potokih iz globoko krvavečih ran naših ljudi... V steber, ki se dviga nad ploščo jjodstavka. je jmložil umetnik s tem, da ga je v vrh razširil in mu dal rdečo barvo, globok simbol daritve življenja, ki je hkratu izražena tudi v kipu vojščaka vrh stebra. Steber je visok 3 metre, kip vojaka vrh njega pa 2 m 50 cm. Ves spomenik pa je visok nad 7 metrov. Po svoji veličini in izrazni moči napravijo kip vojščaka nepozaben vtis. V marmor je vklesan eden izmed mnogih groznih prizorov s krvavih bojnih poljan: smrtno zadet, pada vojak, oči ima zaprte v bolečini, izraz obraza je poln trpljenja in vendar je še v trpljenju lep, poveličan; vojaku vise ob pasu ročne granate, puška mu je i zdrknila k tlom, levica krčevito grabi za rano na i prsih, da so prsi i upognjeni, žile in mišice pa hsra-zile in ilapete, desnica pa je dvignjena nad glavo in skrčena v pest. Nič sanjavega ni na spomeniku, nič brezpomembnega. Prizor iz strašne vojne je. resničen, pretresljiv, ter s svojo grozo presunfc sleherno srce. Morda bo pogled na kip koga osuj»-nil, a samo tistega, ki grozote vojne ne pozna; vojaki iz strelskih jarkov ga bodo razumeli .. Mnogo je postavljenih spomenikov jio domovini, toda v nobenem ni menda tako silno, tako lepo in do podrobnosli izražena misel daritve za domovino. Ravno vsled tega je ta sjiomenik v Dobrepoljah po svoji izrazni moči morda največji v Sloveniji. Dobrepoljci so s lem spomenikom pokazali svojo veliko pieteto do pokojnih bratov, očetov, sinov, pa tudi veliko razumevanje za umetniška dela svojega velikega domačina umetnika prof. Fr. Kralja. Požar na Jezici Jezica, 4. septembra. Danes popoldne ob Ireh je začela goreti mala šupica na vrtu posestnika Avbeljna. Tam so se igrali trije otroci, izmed katerih je menda eden zažgal slamo, ki je bila v poslopju naložena, nakar se je požar hipoma razširil in so plameni švignili takoj tudi na sosedno poslopje, mizarskega mojstra Franca Štefeljna. To poslopje, že zelo slaro, je bilo krito s slamo in znotraj dobro založeno s senom, slamo, steljo, drvmi in drugimi vnetljivimi snovmi. Vsa letošnja krma je bila naložena v poslopju pod streho. Ognjeni plamoni so hipoma obliznili vso streho, ki jo vsa pogorela. Tudi krma je čisto vsa zgorela, dalje precej drv, stelje ter ves leseni del poslopja. Gospodar jc bil zelo malo zavarovan, škode je okrog 20.000 Din. Gasit so takoj prihiteli domači ježenski gasilci, dalje gasilci iz Stožic s svojo novo motorno brizgalno, ki je ob tej priliki prejela svoj ognjeni krst, ter tudi gasilci iz črniič. Vsi napori in prizadevanja vrlih gasilcev so bila osredotočena na obvarovanje sosednih poslopij, kar se jim je v polni meri tudi posrečilo v teku dobrih dveh ur. Mali Avbcljnov Tonček, ki so ga sumili,^ da je bil z drugimi otroci tik pred začetkom požara v šupici na vrtu, je žc priznal, da je zažgal v šupici slamo. Pokazal je tudi natančno kroj, kamor je položil žveplenko. Tatovi v Šmarjeti Šmarjeta, 3. septembra 1930. Dne 3.. lo je v sredo ponoči ob 2 so se pojavili tatovi v hiši g. Janka Karlovška. Vsled ropota so se domači prebudili in Sli gledat. Našli so vrata hiše na obeh straneh odprta in tudi vrata jedilne shrambe. Ugotovili so, da so ukradli precejšen lonec masti, spiti 1 liter malinovca in 1 liter vina. Ako jih ne bi g. Franci, domači sin prepodil, Bog ve. koliko bi še odnesli. Kolikor sc je v temi videlo, so bili trije moški. Imeli so tudi kole v roki. zbežali so proti jKikopališču. Kdo bi bili, ni znano. Sumijo cigane, ker so se prejšnji dan z družinami v Ireh vozeh jKijavili v šmarjeti. it Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba nuravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spki navajajo, dn pri zastrupi jenjih s svincem Franz-Jnsef«: voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično p rotiš red -stvo. Frnnz-Josef grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kaj pravite ? Žadnjič je nekdo r 'Slovencu* slraino v »« in natančno, istočasno pa tudi lično in okusno delo, ki bo — brez pretiravanju — v okras '.uloliernemu javnemu, trgovskemu ali obrtnemu lokalu, pa tudi stene zasebnega stanovanja ne bo kazil. V oglu načrta se nahaja tudi kartica, obsegajoča okolico LJubljane in Gorenjsko. — 'toplo priporočamo vsakomur, da si brž nabavi novi jmčri stolnega mesta Ljubljane, ki velja po komadu Din 15. — Seznani ulic ter drugih podatkov je v lisku ter Izide v najkrajšem času kol dopolnitev načrtu. ■jc Prepovedan tisk, Z odlokom ministrstvu za notranje zadeve je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej komunistični list »Iskra«, ki izhaja v Čikagu. •jc S kolesa padol in si zlomil roko. Iz Murske Sobote: Poštni uradnik g. Puhan je v ponde-Ijeit zjutraj sedel na kolo, da bi se peljal v urad. V naglici je pozabil pripeti hlačnice. Komaj je imel par metrov pota za seboj, mu je veriga ujela hlačnico. U. Puhan se je zvrnil in je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko, ■jc V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 23 od 4. septembra t. 1. je objavljena »Uredba o številu in vrsti oddelkov v državnih bolnicah«, dalje »Pravilnik o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili«, »Pravilnik o brezplačni in znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni eksploa-taciji«, »Pravilnik o terenskem delu tehničnih uslužbencev gozdarske stroke-, »Pravila o polaganju izpita v ljudskih in višjih narodnih šolali« in >.Izprememba in dopolnitev v navodilih o pristojnosti za posle resora ministrstva za trgovino in industrijo I. štev. 36.413-0 z dne 4. dec. 1929. •jc 7. septembra pridite na veliki mladinski tabor na Rodne pri Rogaški Slatini, •A" Če hočete spoznati delo slovenskih misijonarjev Knobleharja in Barage In njunih naslednikov, oglejte si misijonsko razstavo v paviljonu K. ik Pouk na Ant. Rud. Legatovem trgovskem tečaju v Mariboru je začel in ker so nekatera mesta prosta, se še vršijo vpisovanja. Maribor, Vrazova ulica 4. ■jc Šolske potrebščine kupile v prvovrstni kakovosti pri lv. Bonač, Selenburgova ulica. Velika izbira, najnižje ccne, točna in hitra postrežba. Naznanjam, da otvorim 6. septembra ZOBNI MIIJE no Bledu Grajska cesla 102 DRUCKNER ljmdert Kamnik V Bredo, dne 3. septembra t. 1. ob 5 popoldne se ie peljal z gornjega grada — od nadškofa dr. Jegliča — naš knezoškof dr. (iregorij Rožman in se proti večeru ustavil v Kamniku pred graščino na Za,pričah, kjer 11111 je graščinski oskrbnik gospod Gerlovič takoj pokazfil stanovanje gospoda Šamana in njegove gospe soproge, s katerima veže našega knezoškofa prisrčno prijateljstvo; znano je, s kolikšno ljubeznijo je gospod knezoškof vzgajal in vodil njiju sina, tragično ponesrečenega planinca — akademika Pavla Šumana. — Gospoda dr. šumanu zvabijo nesrečno mikavne planine vsako lelo v svoje )Kxinožje — na letovišče v zapriško graščino, nekoč last njegovega iskrenega prijatelja dvornega svetnika dr. Schneida. — Obisk visokega družinskega prijatelja je iskreno razveselil fcumanove, pa tudi vse, ki so videli oba otožna sta-rlša — resnično potolažena. Vrhnika Konjem so repe porezali. V noči od sobote nn. nedeljo je bila izvršena večja in dobro organizirana tatvina konjskih repov po raznih konjskih hlevih, tako med drugimi pri tvrdki Kunstelj, (ilomu v Bujerju in Langelvalterju ua Stari ccsti. Repi so bili porezani konjem prav pri žili. Storilcem še niso na sledu, sum pu gre za tem. da je storilec odšel čez mejo in je imel pri delu za pomoč take, ki jim je položaj z nun. Charles Gos — Prevel J. Gorin: Na Matterhorn čez Zmuttshi greben (Nadaljevanje.) Z ledom napolnjeni kuhalnik sva pristavila k špiritovemu plamenu in Jan, kuhar, ker je slučaj tako nanesel, je moral premisliti, kako nama bo pripravil večerjo. Ura je bila polna lihe, veličastne vedrine. Večer je napočil, ves mlačen in poln prosojnih senc; z ametistno barvitostjo je potrosil rajdo gora. Oba sva se vsedla in gledala. Nič več nisva govorila. Tako blizu Matterhornove podlage sva bila, da nisva mogla videti vrha. Prav nad nama je ležalo široko kamenito pobočje, prerezano in nagubano z ozebniki in žlebovi; nosilo je belo perja-nico snežnega grebena. Zgornji deli šije:l so se oblikovali v silovit stolp, črn m preteč, na redko poprskan s svetlimi snežnimi lisami, in od italijanske strani, od italijanskega grebena, ki je predstavljal eleganten in razkosan obris, so padali ledeni prepadi v globino, nad njimi pa so kipeli skalni lanci, polni preteče zmaličenosti. Neprestano so tam drveli plazovi in kamenje v globine. Za zarezo Cola du Liona je sledil razkošno dvignjeni Dent d'Herens. Strašna ledena gmota, skoz katero so se vlekle pravilne riže visečih ledenikov, je odsevala v senci, kljub bledoti svojega večnega snega. Sklanjala se je globoko dol in se družila z belo ra-vanjo Tiefenmattskega ledenika, čigar skrajni, najvišji robovi so se dvigali prav do naju. Matterhorn in Dcnt d'Herens. Ničesar ni bolj različnega kot prizor teh dveh gora. Ce greš iz Zermatta naokrog čez Breuil, Valpelline in Col d'Hn-nuija poseben popust. Cene zu polno vplačani abomnu (v oklepaju cene zu uradnišlki abonma) |x> obrokih: Ložu v parterju št. 1—0 400 Din ("545 Din): loža v I. redu št t—5 500 Din (590 Din): ložu v I. redu št. 6—9 588 Din (+75 Din); loža v II. redu št. 1—4 250 Din (201) Din); loža v 11. redu Št. 5 do b 288 Din (225 Din). — Par ter ni sedeži: I. vrste 150 Din (100 Din): parterni sedeži II. do III. vrste (15 Din (90 Din): parterni sedeži IV. do VI. vrste I tO Din (H5 Din); parterni sedeži V II,—IX. vrste (05 Din (80 Din); parterni sedeži X.—XI. vrste 95 Dan (75 Din). — Balkonski sedeži I. vrste 106 Din (80 Din): balkonski sedeži II. vrste 75 Din (55 Din): balkonski sedeži III. vrste 62 Din (40 Din). — Galerijski sedeži I. vrste 50 Din (58 Din); galerijski sedeži ll.—III. vrste 40 Din (50 Din); galerijski sedeži IV.—V. vrste 50 Din (23 Din). Uprava izrecno izjavlja, d« razen abonmajev nc bo nobeni uradmiški skupini dovolila kakih posebnih ]>opus{ov od dnevnih cen, zato vabi vse p. 11. uradnike, da se poslužijo razpisu abonmaju, ki je izredno ugoden. Abonmaji se IkkIo sprejemali v veži dramskega gledališča od torka 9. septembra dalje, lanskim abonentom so rezervirani njihovi sedeži od torka do najkasneje četrtka (t. t. 111. Novi oix)uenti sc sprejemajo takoj in sicer od torka do četrtka na sedeže, ki v lanski sezoni niso bili abonirani. od petka 12. t. 111. do srede 17. t. m. pa sploh nu sedeže, ki so v gledališču na razpolago. Priglasi za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. ure in od 5. do 5. ure popoldne. Za letošnjo sezono je razpisanih pet abonmajev: A, B, C, D in E. Vsak abonent dobi v toku sezone 58 predstav m sicer 20 dramskih ter 18 opernih iu operetnih. 0 Tudi — jubilant! Ta mesec obhaja tudi ljubljanski M on te Carlo pod tivolskim gozdom svojo — sedemdesetletnico! Zakaj bi pa kronist lega ne smel povedali v čast Monte Carlu. ki so ga že takrat, ko 'je stekla, prva železniška lokomotiva iz Ljubljane čez »morost« proti Trstu (lela 1857.) ustanovili častiti penžljonisti raznih »branž-. Naš mali Monte Carlo naj torej še mnogo let živi! (»Velikega« so v Tivoliju pred štirimi leti itak zaprli.) 0 »Kopamo se.« Prejeli smo: K poročilu »Vič Kopamo se« je povedano, kaj vse počenjajo pri vodi podivjani otroci. Tik kopališkega prostora pri Bonifaciji na Viču pa tudi kurijo otroci in pe-čej koruzo, dim pa podi kopalce iz vode. S kurjavo pa lahko pri večjem vetru nastane kak požar, ker eo v bližini tudi hiše in kozolci. — Na to posebno opozorimo policije! O »Plaukec po mestnih ulicah. V našem mestu se marsikaj »modernizira«,, zlasti pri hišah, cestah in javnih nasadih. Olepšava je v preteklih 10 letih znatno in vidno napredovala, le sempalje so ostale še hibe, ki kaze notranje kakor zunanje lice mesta; to so »planke< ob prometnih ulicah in cestah in — nu da, — ob nezazidanih parcelah! Čuden »estetičen okus imajo nekateri gospodarji! Ali bi ne bilo lepše pa nič dražje, če bi ob takih zaplankanih kompleksih stala žična ograja na betonski podstavi in tudi trpežnejša bi bila! Tudi ta rubrika zahteva olepšanje! © Mestni okraji in — javna stranišča. V celem mestu imamo za par sto ulic in 55.000 prebivalcev nič več in nič manj kot — 12 javnih stranišč (s kolodvorskima dvema, na peronu, vred). Pa Barje treba še izločiti, ker si to higiensko zadevo sami »urejajo«. Res: križ je v Ljubljani z napravo novih javnih stranišč, a potreba vpije vsak dan bolj po njih! Okoli tega perečega prašanja hodijo gotovi faktorji kakor okoli vrele kaše! Domač Movek godrnja, tujci pa z glavo zmajujejo! Pa to 6e ni vse! Razne ozke ulice in parki bi vedeli o po-Bledicah o nočnih in ranih jutranjih urah marsikaj povedati in — pokazati. Zatorej: Napravile stranišča, to zahteva higiena in tu ne pomaga nobeno clncanje!... 0 Hodniki na Zahjjaku. Med najbolj zapu-IKene ulice v mestu, za katere se je mestna občina najmanj brigala, je spadal gotovo Žabjak, kljub lemu, da je tam precej prebivalstva. Končno se je meslna občina le odločila, da naj s splošnim napredkom mesta napreduje tudi Žabjak. Včeraj so pričeli na Žabjaku postavljati ob levi strani hodnike, tako da bodo mogli iti pešci v blatnem vremenu vsaj po hodnikih. 0 »moderna, na pol razdrapana lesena ograja obdaja še danes poslopje policijske stražnice na oglu Masarykove in Dunajske ceste, ki pač ne služi v olepšavo ondotnega kraja. Če že mora kaka ogra- £i hiti. nni se postavi z betonaslimi stebrički, s akršno Ima železnica svoj svet ograjen! S to pa — pročl 0 Za Saša velesejma se toči v gostilni pri »Maiarončku« pristni Jeruzalemec po znižani ceni. ELIDA KREME Kranj Maribor Someščani! Schiffererjevu pristava prodana. V torek, dne 2. septembra t. ]., ob 11 dop. se je v ršila v občinski pisarni javna dražba, na kateri je krajevni šolski odbor prostovoljno prodal označeno pristavo. Interes za to dražbo jc bil, kot smo žc, enkrat poudarili, precejšen in se je pri dražili zbralo 8 refhktuutov-družiitcljev. l/klicna cena je bila KO.tKH) Din. Ta vsota pa jc na dražbi kar hitro rasti« in se večala do prav lepega ^esku 200.000 Din, katerega je kot najvišji pMudnik ponudil znani stavbenik g. Jo-sdip Slavec i/. Kranju, ki je tako postal novi lastnik pristave. Za podjetnika, kot jc g. Slavec, ki razpolaga s tovornimi avtomobili in stavbenim materijaloni, bo prostorna pristava zelo ugodna za skladišča in podobno. Predstavlja pa ta parcela tudi prostor, kamor spada kaka velika reprezentativna palača ali poslopje. — Solidnemu, domačemu podjetju g. Slavca, ki razpolaga izključno le s slovenskim kapitalom, želimo ob tej priliki najlepše uspehe. Slovesne zamenjave starih polkovnih zastav z novimi jugoslovanskimi na rojstni dan Nj. Vel. prestolonasledniku kraljeviča Petra 6. septembru sc udeleži župun g. Pire, k.i je odpotoval v Belgrad v četrtek zvečer in sc bo vrnil bržčas v nedeljo popoldne. Pondeljkov sejem dne t. septembra. Na lig jc bilo prignanih: volov 150, prodanih 54. cena 3000—1000 Din; krav 48, prodanih 19, cena 1500 do 2500 Din; telet 6, prodana 2, cena 650—1900 dinarjev; juuic 6, prodana 1, cena 2600—3000 dinarjev; bika 2, prodana 2, cena 4500—6000 dinarjev; konj 1, neprodan, cena 2000 Din; ovac 44, prodanih 12, cena (20—180 Din; ko/, 6, nobena prodana, cena 250—300 Din; svinj 70, prodanih (8, cena 300—1500 Din; prašičev 104, prodanih 46. cena 300—1500 Din; na sejmu na Glavnem trgu je bil promet zelo živahen, blaga vsake vrste dovolj. Videti je da Kranj veliko kon-suinira živilskih potrebščin, obratno pa okoličani večinoma kupujejo predmete, ki jih domu ne pridelajo. Čim dalje bolj obiskan postaja petkov sejem za zelenjavo 111 mlečne izdelke nu Glavnem trgu. Cerkveni vestnih Vodstvo stolnih Marijinih kongregucij v Ljubljani vabi vse Manice, du se v čini obilnejšem številu udeleže prireditev mednarodnega misijonskega kongresa v Ljubljani v dneh od 6. do 11. septembra t. 1. Sc posebno se opozarja na misijonsko prireditev Marijinih družb na Rakovniku, ki se bo vršil« v pondcljek 8. septembru ob (6. uri. Stolnn kongreeija Kraljice presv. rožnega venca v Ljubljani ima svoj prvi redili shod v soboto 13. sept. t. 1. ob navadni uri. S* društvenega £2v!jen;S »Ljubljana*. Drevi ob 8 važna pevska vaja. Zadnja pred koučertom. Udeležba obvezna. — Pevovodja. Drevi, t. j. na predvečer rojstnega dne Nj. Vi-sueanstva prestolonaslednika Petra ter na predvečer zamenjave polkovnih zastav naše vojske se bo vršila po mestnih ulicah v znak radosti mestnega prebivalstva patriotična povorka. Letošnji rojstni dan prestolonaslednika Petra bo za našo državo zgodovinskega pomena, ker dobijo vsi naši jugoslovanski polki nove zastave, pred katerimi se bodo odslej borili za svojo domovino. V torek, dne 9. t. m., prispe 7. vlakom ob 11.36 iz Belgrada v Maribor zastava našega domačega mariborskega polka ler se bo na kolodvoru vršil svečan sprejem nove zastave. Prosim vse prebivalstvo mesta Maribora, da v znak svojega veselja nad temi slovesnimi dogodki okrasi svoje domove z zastavami ter da se v čim večjem številu udeleži nocojšnjega sprevoda ter slavnostnega sprejema zastave v torek dopoldne. V nedeljo, dne 7. t. m., se v Mariboru vrši tudi kongres jugoslovanskega narodnega delavstva, katerega se udeležijo delegati iz cele Jugoslavije, Čehoslovaki in tudi vvestfalski Slovenci. Vabim prebivalstvo, da obdrži svoje hiše tudi pri tej priliki okrašene z zastavami. Načelnik: dr. Juvan, Med nebom in zemljo Prof. Strohschneider drži besedo: tudi obdravsko prestolico je posetil ler razpel žico od bogoslovja na dr. Franzovo hišo. V sredo ob šestih jc bila prva predstava; v množicah so sc zgrnili Ma-riborki preko prostranstva Glavnega trga. »Drava« zasvira »Trauermarš«, »Totenmarsch« začuješ od tu in tam; opazk brez konca in kraja. Na račun pasan-lov giedo, kolesarjev in zakasnelih mazikanlarjev, sploh na račun vsega, kar se pojavi v bližini iu kar ii i prof. Strohschneider. Potem pa lahka nevoznost, pričakovanje. Končno se iz strehe tronadstropne dr. Franzove hiše izlušči pojav moškega: profesor Strohschneider. Še čuješ opazke. Prof. Strohschneider spregovori v nemščini in prosi pozornost; spodaj tolmači njegove besede v srbohrvaščini mena-žer. Nalo pride od zgoraj znamenje s piščalko; »Drava« zasvira — prof. Strohschneider se z mladostno eleganco spusti na žico. Opazk je konec .. . Z lahno, prožno hojo odmerja korake po žici; potem pa: skoki, prednožke, ples — nekje na sredini poklekne in daje godbi takt; na mah zgrmi preko žice. Gledalci zastrme — teda prof. Strohschneider je obsedel z žico med nogami. In se smehlja prestrašenim gledalcem ... V trenutku se vzpne zopel na vrv in nadaljuje s programom. In balončki! deset jih je, ki lete kvišku; jedva štiri jih zgreši kralj zračnih višav itd., itd. Zvečer pa je prof. Strohschneider pokazal Mariborčanom, kako je liišlno večerjati na žici. Mariborci so se pri tem seveda malce spogledali; druge besede niso našli nego prav iskreni: »Dober tek«. ♦ □ Današnji komunistični proces bo posebno radi tega zelo zanimiv v svojem poteku, ker sc obtoženci vse svoje navedbe pri zasliševanju od strani tukajšnjega obmejnega policijskega komisarijata pozneje pred sodiščem preklicali, v kolikor so se tikale priznanja tajne komunistične propagande po posameznih tajnih celicah v Studencih, Rušah in na Teznem. V leni pogledu so se pred preiskovalnim sodnikom zelo različno zagovarjali. Baš radi tega se je v vseh tukajšnjih krogih zanimanje za omenjeni proces še prav posebno stopnjevalo, lako da je pričakovati pri današnji obravnavi precejšnje udeležbe od strani občinstva. Obravnava prične ob pol devetih in se vrši v razpravni dvorani 53. Obtožbo zastopa namestnik drž. pravdnika Sever. □ Tudi rezervni častniki se udeležijo nocojšnje velike patriotične manifestacije, ki jo priredi tukajšnja Narodna odbrana v proslavo presto-lonaslednikovega rojstnega dne in zgodovinske zamenjave polkovnih zastav. Zbor za rez. častnike je ob 18 pred Narodnim domom na voglu Talten-bachove uljce, kjer se imajo javiti pri članu reditelju. Ob tej priliki poziva Združenje članstvo, da se udeleži dne 8. t. 111. velikega narodnega slavja v Št. Ilju. □ Direktor magistralnih uradov J. Kochler se je vrnil z dopusta ter je ob uradnih urah strankam zopet na razpolago. □ Mariborski časnikarji so si včeraj popoldne Pod vodstvom načelnika okrajnega cestnega odbora r. Zebota ogledali gradbena dela pri dupleškem mostu, ki se sedaj dovršuje. Koncem tega meseca bo most gotov in se bo začetkom oktobra vršila svečana otvoritev ler blagoslovitev novega mostu. □ Na unionski verandi se je v sredo zvečer pričel težkoatletski meeting »Železničarja«; v roko-borbi se je spoprijelo 15 parov, v boksu pa trije pari. Občinstva je bilo bolj malo, ker je istočasno proizvajal kralj zračnih višav na Glavnem trgu svoje vratolomščine in se je tamkaj zgrnilo pol Maribora. Težkoatletski večeri »Železničarja« se prihodnji teden nadaljujejo. O Na Malo Gospojnico ostanejo trgovine na splošno željo mariborskega trgovstva cel dan zaprte. □ Pri kongresu jugosl. plinarskega in vodovodnega združenja, ki se vrši dne 7. in 8. t. in. v Sarajevu in ki se ga poleg zastopnikov 13 plinarn v naši državi udeleže ludi inozemski strokovnjaki, bo mariborsko mestno občino zastopal ravnatelj mestne plinarne inž. D. Tomšič. □ Prihodnji četrtek se bo odločilo — glede uvedbe občinske trošarine za prihodnje proračunsko leto. Omenjenega dne se namreč vrši redna seja občinskega odbora; glavna točka dnevnega reda je razprava o obč. trofarini, ki se je že pretresala na več sejah finančnega odseka. □ Usodni padec, 701etni viničar Jurij Juder iz Brestmice je spal na krmi pod streho; naslednjega jutra se je bržčas radi teme spodtaknil in padel skozi odprtino na tla. Pri padcu si je polomil rebra in se pobil na glavi ter obrazu. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. □ Cene morajo imeti vsi prodajni predmeti v izložbenih oknih -in drugod; te dni vrtijo glede tega nadzorstvo po trgovinah organi iukjašniega policijskega predstojništva. Z ozirom na to se je podala včeraj k nadsvelniku V. Keriovanu, predstojniku mestne policije, posebna deputacija tu- kajšnjega trgovskega gremiia, da se v navodilih policijskim organom točno določi, kateri predmeti se smatrajo kot luksuzni iu kateri ne, da se bodo trgovci pri izobešanju cen vedeli ravnati. □ Ljudje izginjajo... Od doma v Wolfovi 1 je izginil neznano kam 16letni Josip Jerič, sin železniškega delavca Josipa Jeriča. — Že prvega t. m. je odšla od svojega doma v Slovenski ulici 36 Helena Stole, žena mizarskega pomočnika. Od tedaj se ni več vrnila. Izginila je neznano kam. □ Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši v času od 17. do vključno 19. t. m. na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Pouk je brezplačen in traja dnevno od 9 do 12 ter od 14 do 17. Udeležbo ie javiti z dopisnico ravnateljstvu šole najkasneje do 16. t. m. □ Poučne novosti v Prosvetni knjižnici na Aleksandrovi cesti 6 Hildebrand, Reinheit und Jungfržulichkeit; iz zbirke »Der katolisehe Ge-danke« —: Soiron, Das Evangelium als Lebensform des Menschen; Hervvegen, Lumen Christi; Przvvara, Goltgeheimnis der \Velt; Rademacher, Die Gott-sehnsucht der Seele. Nadalje: Fiedler, Defensive oder Offensive? Einc Trilogie der kat. Aktion; Churchill, Nach dem Kriegc; Trubeckoj, Smisl žizni in Solovjev, Duhovnija osnovi žizni. □ Zboljšan 11 hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A-razredu opoldne iu zvečer Din 8.30, v B-razredu Din 12.30, v C-raz-redu Diu 14.30. Priglašajtc sc! , Celie Avto je povozil v torek šestletnega Karla Kneza na državni cesti na Lavi. Fantek je pomagal porivali voz drv, ki ga je vlekla neka ženska, stopajoč tik ob cestnem hodniku na levi strani ceste v smeri iz Celja proti Levcu. V isti smeri je vozil avto neznanega lastnika, ki se je pravilno držal desne polovice ceste. Ko sta bila avto in voziček, katerega sla poleg Knezovega fantiča pomagala porivati še dva druga dečka, v isti višini ceste, jc pridrvel od zadaj z veliko naglico še drugi avtomobil, ki je hotel na vsak način prvi avto prihiteti. Ko je napravil ovinek mimo prvega avtomobila, pa je zadel ob voziček in potegnil z blatnikom za seboj tudi Korelčka, ki je zadobil pri tem hude poškodbe. Na energično zahtevo očividcev je potegnil avtomobilist fantička v bolnišnico, kjer so mu mjrali takoj zašiti rane na gluvi. Najbrže ne bo mogel nekaj tednov zapustiti bolnišnice, kar ie zani tem bridkeje, ker se )e ravno veselil, da bo š?J danes prvič v šolo. Mesto, kjer se je nesreča zgodila, leži tako rekoč v celjskem predmestju, kje^ je vedno dosti ljudi in nikakor ni pripraven prostor za prehitevanje avtomobilov. Ker pa je cesta tam ravna, bi moral avtomobilist vsekakor videti gručo otrok in počakati, da jih oba avtomobila pustita zadaj. Torek je bil za vozače sploh nesrečen dan, saj so prišle tudi še štiri ovadbe radi kršitve cestnega reda. m" Misterijozen roparski napad pri belem dnevu. V nedeljo, 31. avg. t. 1., ob pol 16 se je sprehajala za Confidenlijevo gostilno ob Voglajni s štiriletno deklico blagajničarka v Woggovi trgovini, gdč. Avrelija Bedr.ič. Nenadoma se je pojavil pred njo neznan moški, zagrabil gospodično z eno roko za le-vico, z drugo pa za grlo, jo vrgel na tla in ji skušal iztrgati zlato vratno verižico. Medtem pa so prihiteli k naapdenki dva gospoda in neznana dama. Drzni ropar jc pobegnil, oba gospoda za njim, dama pa se je podvizala, da je spravila napa-denko k zavesti. Predno pa je prišla gdč. Badra-čeva loliko k sapi, da bi se gospej zahvalila, je pa lela že odšla in zaman je čakala napadenka, da bi se vrnila tudi oba gospoda, ki sta tekla za roparjem. Z ozirom na la dogodek, ki je bil pa prijavljen šele v četrtek, naproša tukajšnje policijsko predslojništvo, da sc ona dva gospoda in pa gospa, ki so prihiteli na pomoč, zglasijo v svrho natančnejše informacije takoj pri policijskem predstoj-ništvu. Prodaja bukovine iz mestnega gozda. Mestna občina proda bukovino iz svojega gozda V Pe-čovniku, kolikor jo je določene za sekanje v tekočem letu. Obenem sprejema ludi ponudbe za nakup bukovine v letu 1931. Prodaja se bo vršila dražbe-nim potom in se interesenti vabijo, da si pogledajo zadevni oglas na mestni deski. & Konservator g. dr. Šteli; se jc mudil včeraj v Celju in si ogledal ter fotografiral pred kratkim odkrile slike v opatijski cerkvi. Po izjavi g. kon-servatorja predstavlja zlasti starejša plast slik iz srede 14. stol. eno najkvalitativnejših del gotskega slikarstva pri nas. ■čr O sporedu svečanosti ob prihodu nove za-stave 39 p. p. se je pečala seja vojaških in civilnih predstavnikov ter zastopnikov kulturnih društev, ki se je vršila v torek zvečer na magistratu. Zastava dospe v Celje v torek 9. t. m. z osebnim vlakom, ki pride ob tri četrt na 10 dopoldne. Mesto bo svečano okrašeno, pri sprejemu bodo poleg celokupno celjske garnizije, vseh uradov in društev navzoči tudi učenci in učenke vseh celjskih šol, ki bodo z zastavicami v rokah tvorili špaiir od kolodvora do vojašnice Kralja Petra. Za zastopnike društev bo določen poseben prostor pri kolodvor-skeni izhodu. Unec Malo je manjkalo, da ni bil ob meji ubit tukajšnji mesar siubio. Podal se jc kaki dve uri po-tem, ko so padli usodni streli na škocijanski cesti, s svojo ženo in otrokoma v gozd, da bi naželi praproti za steljo. Sicer je ludi on slišal okrog poldne od meje sem strele iz pušk, a jo vendarle šel v gozd, dasi ga je sosed svaril. Izkaznico za vso družino je imel v redu. Ko so prišli črez mejo, je skočil s klicem v slovenskem jeziku »crkneš- pre-deuj miličnik z naperjeno puško, odprl zaklop in ustrelil bi ga bil, ko bi mu ne bil tega v zadnjem trenutku preprečil karabinjer. ki je prišel z miličnikom in ki se mu je zazdelo, da kak napadalec ne bo imel s seboj žene in otrok. Pa tudi še potem je Uoici miličnik Subica po vsej pili ustreliti; komaj so ga došli financi in karabinjer pomirili. Šu-bic pa je prupričau, da bi ostal na mestu mrtev, če bi ne bilo 2 njim žene in otrok« 010002894848532323534823484823535348234802232323235323535348482323235348235353 Slovesno vsloličenje novega berlinskega škofa. Škof dr. Schreiber zapušča cerkev sv. Hedvike po pontifikalni službi božji. Dosedanji apostolski administrator v Berlinu dr. Schreiber je bil s papeško bulo imenovan za škofa. Nova berlinska škofija obsega Veliki Berlin in deželi Bran- denburg in Pommern. Andreejeva vrniizv v domovino Parnih »Bratvaag« s k strni članov An-dreejeve ekspedicije in topničarka »Michael Sars sta pretekli torek preplula v Tromso. Prebivalstvo je izredno spoštljivo sprejelo ladjo. Začasne krste s kostmi so takoj nato prepeljali v bolnišnico, kjer bodo švedski in norveški učenjaki preiskali trupla. Potrjuje se, da manjka Andreejeva glava. Kakor poroča neki ude.leženec nočne vožnje na topničarki »Michael Sars«, so izvedenci ugotovili identiteto Andreejevega okostja po obleki. Drugo okostje je najbrže Prof. dr. Adolf Hoel, znanstveni voditelj urada za Spitzberge, ki je polarnega raziskovalca Andreeja še osebno poznal, je s švedsko-norveško komisijo dospel v Tromso, kjer se ie udeležil sprejema trupla Andreeja in njegovega spremljevalca. Fraenkelovo. Tretja skupina kosti baje ni od Strindberga, marveč od severnega medveda. Potemtakem so tedaj Andreeja z gotovostjo spoznali. Vse kaže na to, da je Andree delj časa živel kakor njegovi tovariši. Andreejev dnevnik obsega samo poldrugo stran, in je nadaljevanje drugega dnevnika, katerega še niso našli. Pisava je popolnoma nečitljiva. Ladijski zapisnik, ki obsega čas dveh mesecev, kaže, da je vožnja z balonom trajala samo par dni. Naslov sc glasi: Opazovalna knjiga med vožnjo na saneh proti jugu.« Parnik Jsbjorn« je s švedsko-norveško ekspedicijo priplul do Vito, kjer bodo natančno preiskali teren, kjer so našli Andreejevo okostje. Zanimive podrobnosti iz Andreejevega dnevnika. Posebni poročevalec lista »Berliner Ta-geblatt« jc imel v Tromso razgovor z voditeljem ekspcdicije dr. Hornom. Iz tega razgovora poroča Berliner Tageblatt« naslednje zanimive podrobnosti: »Medtem ko bo tu najdeni dnevnik,« je dejal dr. Horn, »dostopen šele, ko ga bodo strokovnjaki popravili, je cela observacijska knjiga dobro ohranjena. Skoro gotovo bo ravno la knjiga vsebovala bogate podrobnosti, ki nam bodo pojasnile, katero pot so med obupnim bojem napravili raziskovalci čez led proti jugu in kakšna je bila njihova usoda na te m težkem pohodu za življenje. Čeprav so strani čez in čez napolnjene s številkami, vsebujejo več kakor samo date observacijske knjige; so obenem neke vrste dnevnik, v katerem so zapisane različne ideje, ki marsikaj pojasnjujejo. Za arktično raziskovanje bodo velike vrednosti. Za vse čase bodo pravi zaklad polarnega raziskovanja. Na par sto straneh, ki so med seboj sprijete in jih sedaj ločujejo drugo od druge, so pisane beležke, ki so še popolnoma čitljive. Ves dnevnik je pisan med vožnjo po ledu, ki sc začenja pri 83. stopinji severne širine. To pomeni, da so se trije samo za silo opremljeni DIŠAVE SLON možje na dveh saneh pomikali naprej čez pro*o, ki znaša v zračni črti okrog 330 kilometrov. Treba je poznali samo Amundsenove izkušnje na plavajočem ledu med njegovo ponesrečeno ekspedicijo na severni tečaj, da razumemo, kako ogromne napore so morali prestati ti trije možje, preden jih je dohitela smrt radi izmučenosti. Led je bil očividno nakopičen v velike griče, čez katere so morali raziskovalci s skrajno težkimi napori vleči svoje sani. Pogosto so nastale v ledu razpoke, ki so vrgle može iz njihove smeri. Pogosto je najbrže led tako močno plaval v drugo smer, da so bili napori celih dni izgubljeni. Če nizko računamo, moramo reči, da je bil pohod čez led 400 kilometrov dolg.« Dne 11. septembra 1897 se je Andreejev zračni balon dvignil na Spitzbcrgih proti severu. Dr. Horn je mnenja, da je ekspedicija šele decembra meseca prišla na Beli otok. Najmanj dva meseca so se morali boriti proti ledu, da so zopet prišli na trdna tla. »Ali ta tla«, pravi dr, Horn, ta majhni, pusti prostor sredi plavajočega ledu jc moral strašno razočarati raziskovalec in uničiti vse njihove nade. Najbrže so bili njihovi pravi cilj Spitz-bergi.« Junaški humor. Dr. Horn nadaljuje: »Napori Andreeja in njegovih tovarišev zaslužijo tem večje občudovanje, če pomislimo na predpogoje, ki so jih morali izpolniti. Jaz bi jih primerjal z znamenitim Nansenovim potovanjem čez !ed v letih 1893 do 1896. To potovanje je bilo sicer daljše, pa je bil Nansen boljše opremljen in je imel v začetku tudi pse. Značilno je veselje do življenja, ki se odraža iz knjige. Semtertja so posejane tudi šale, > Repas pendant le voyage« (obed med potovanjem), piše Andree v tej sicer čisto švedsko pisani knjigi o jedeh, ki so jih za-vžili posamezne dni. Prvega dne sc glasi: »Medvedja šunka s čokolado in čajem«. Semtertja so napisane tudi pripombe glede pro-vijanta. Septembra meseca so napisane cclo misli o bližnji vožnji z balonom. Z nezlomljivo voljo piše lu Andree: »Načrti za bližnjo ekspedicijo.« Tehnični podatki, ki so tu zabeleženi, so praktično že davno prekošeni, vendar pa je njihova vrednost kljub temu neminljiva, ker pričajo o silni volji, živeti in ustvarjati, katero so Andree in njegova spremljevalca imeli očividno še v teh poslednjih brezupnih dnevih. Ta knjiga s svojimi suhimi številkami bo ostala za vse čase velik človeški dokument« Budimpcštanski policiji je padel v roke 231etni Josip Farago, ki so ga mnoge policije zaman iskale že dve leti. Farago se je izdajal za sina bogatega veleposestnika in je lovil svoje žrtve na izviren način. Najel si je kje sobo in se jc gospodinji izdajal za imovi-tega veleposestnika. Potem je pogledal okoli po hiši, če ni morda kje kako dekle, zrelo za možitev. Če jo je našel, ji je takoj pričel dvoriti, naslednjega dne pa je že zaprosil starše za njeno roko. V kratkem času je od svojega tasta izvabil ves denar, kar ga je mogel dobiti. Potem js seveda brez sledu izginil. Razen tega je Farago tudi ropal stanovanja najemnikov, ki so bili na potovanju. Potem se je združil z nekim beračem, katerega je predstavljal za bivšega slavnega virtuoza na violino. Skupno sta prosjačila po ulicah in si potem denar delila, pri čemer je dobršen del seveda spravil Farago. Sedaj pa je vendarle policija napravila konec slenarijam tega nadebudnega mladeniča. Tisočletna dreves u V francoski vasici Alouville (izg. Aluvil) stoji star in izredno velik hrast. Leta 1896. je tamkajšnji župnik dal napraviti v njegovem deblu kapelico, ki je šc danes ohranjena. Drevo mora biti staro najmanj tisoč let. Tudi v Normandiji, istotako na Francoskem, imajo velikanski hrast s kapelico v deblu. To meri devet metrov v obsegu. — Zelo stara drevesa so cedre na Libanonu. Naravoslovci pravijo, da imajo najstarejše cedre več tisoč let. Danes pa so že silno redke. — V Ameriki rastejo tako zvane sekvaje, ki dosežejo nenavadno višino — angleški učenjak je zmcril eno, ki je bila visoka 123 metrov — in dolgo življenje, ki se raztegne lahko v tisočletja. Kaj je človeško življenje v primeri z življenjem teh dreves! General Allen, bivši vrhovni poveljnik ameriških čet v Porenju, je 31. avgusta v starosti 71 let umrl. Bil je na obisku pri nemškem poslaniku v Wa-shingtonu, kjer ga je zadela kap. Tanki v prihodnji vojni Ob italijanski meji so imeli Francozi velike vojaške meje. Tanke, to je neke vrste oklopne avtomobile, ki se pomikajo na velikanskih verigah, so spravili Francozi čez skoro 3000 metrov visoke grebene, V tankih je prostora za več mož in za strojne puške. Ti tanki vozijo s hitrostjo navadnega avtomobila in strokovnjaki računajo, da bodo v nekaj letih dosegli hitrost 150 km na uro. V prihodnji vojni se bo vojak kar v tanku peljal v nasprotni tabor, če mu ne bo sovražnik pod-kuril s težko granato. Srečen zakon. »Moja žena je zelo skrbna zame, vsak večer me takoj sezuje.« »Ko prideš iz pisarne?« »Ne, ko hočem iti še enkrat z doma.« Ženska olimpijada v Pragi se vrši ta teden Prišle so športnice iz vsega sveta. Na sliki vidimo skupino Japonk. Čisto na desni jc dr. Kinoshita, ki vodi skupino, poleg njega pa je gdč. Hitomi, najboljša tekalka in skakalka Vzhodne Azije. Anny Johnson kandidira Iz Londona poročajo: Izdajatelj lista »Daily Mail« lord Rothemere je ustanovil na Angleškem novo stranko britanskega imperija. Pred kratkim je ponudil svetovno znani letalki Amy Johnsonovi, ki se je pred kratkim vrnila s svojega uspešnega poleta v Avstralijo, kandidaturo za izpraznjeni mandat v mestni četrti Brownleyu. Amy Johnson je ponudbo sprejela in bo imela v naslednjih dneh svoj prvi volivni shod. Časnikarjem je mlada le-talka izjavila, da se bo borila za pravice mlade Anglije. Ker je mlada letalka silno priljubljena, je brez nadaljnjega možno, da bo v svojem okrožju dobila največ glasov. V tem slučaju ji bo brez dvoma odprta pot navzgor. - PEUb - odstrani takoi.lo brez sledu „Creme Oriaol* Dobiva ae v lekarnah, drogerijah in partumerijah. Zalo ja' »Cosinochoinia. Zagreb. Smiči klasov« 23. Telefon 49-9! Radio Pogoriiče na tovornem kolodvoru v Hannovru, žar, ki ic vpepelil 150 deloma z kjer je zvečer 30. avgusla izbruhnil ogromen poraznim blagom naloženih vagonov. Programi Radio-Ljubljana i Petek, 5, septembra: 12.00 Sprehod po šu-marski razstavi: lesno-obrtni oddelek, razlaga dr. Dular, ravnatelj velesejma — 12.30 Plošče — 13.00 Časovna napoved, borza — 13.30 Iz današnj. dnevnikov — 18.30 Koncert radio orkestra — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova — 20.30 Orgfeski koncert Matija Tomca. — 21.00 Samospeve poje g. M. Jelačin, nato poje g. Tone Pe-trovčič narodne pesmi s spremljevanjem orkestra. Sobota, 6. septembra. 8.30 Prenos iz Banjic pri Belgradu: Predaja polkovnih zastav. — 12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert radio orkestra — 19.30 Tedenski pregled. — 20.00 Prenos iz Belgrada. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse). Drugi programi i Sobota, 6. septembra. Belgrad: 9.00 Prenos službe božje iz Saborne cerkve. 10.00 Prenos parade iz Banjice. 17,05 Popoldanski koncert radio kvarteta. 17.30 Koncert mladinskega zbora. 18.00 Koncert zabavne glasbe. 20.00 Prenos opere iz belgrajskega narodnega gledališča. — Zagreb: 12.30 Opoldanski koncert na plošče. 20.30 Prenos iz Belgrada. 22.40 Plesna glasba. — Budapesti 19.00 Prenos iz študija, nato koncert cig. glasbe. 22.25 Zabavni koncert. — Dunaj: 15.15 Popoldanski koncert. 17.40 Mozartove klavirske sonate. 20.05 »Kater Lampe«, komedija, nato večerni koncert. — Milan: 17,00 Plošče. 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe. 20.40 Komedija. 21.15 Pester koncert zabavne glasbe, nato koncert zabavne glasbe do 24.00. — Praga: 17.00 Popoldanski koncert ork. 19.35 Šlagerji. 20.00 Koncert na kitaro. 20.20 Zabavni koncert. 23.20 Plesna glasba. — Langenberg: 17.30 Večerni koncert. 20.00 Veseli večer (koncert); nato plesna glasba. 24.00 Mojstri jazza (plošče). — Rim: 17.30 Popold. koncert ork. 21.00 Veliki koncert zabavne glasbe. 23.00 Plesna glasba jazz orkestra. — Berlin: 16.30 »Razbiti vrč«, veseloigra, H. v. Klurt. 17.30 Koncert radio orkestra. 20.00 Koncert godbe na pihala, nato plesna glasba do 0.30, — Katovice; 16.20 Plošče. 18.00 Koncert. 20.15 Lahka glasba. 23.00 Plesna glasba. — Toulouse: 18.00 Ples, glasba. 18.25 Pesmi, 19.00 Zabavna glasba. 19.40 Zabavni koncert, 20.15 Violinski koncert. 21.00 I*>n-cert operetne glasbe. — M. Ostrava: 17.00 Popoldanski koncert ork. 18.00 Plošče. 19,35 Šlagerji. 20.20 Zabavni koncert. 21.00 Ljudski koncert. 22.25 Zabavni koncert. — Leipzig: 16.00 Koncert radio orkestra. 19.00 18 plošč. 21.00 Zabavna glasba. 22.20 Plesna glasba. Moderni slepar Na jesenski razstavi Tudi kupčija se razvija Na gozdarsko in lovsko razstavo prihaja vedno več obiskovalcev. Prihaja vedno več tudi trgovskih interesentov. Izmed odličnih gostov, ki so doslej obiskovali prireditev, moramo omeniti, da je • bil včeraj v Ljubljani iu na razstavi mehlkanskf konzul dr. Rudolf VtSgell lz Belgrada. Podrobno st je ogledal razstavo, katere okusni in zanimivi aranžma je pohvalil. Posebno se jo zanimal za parjeno bukovlno, ki bi prišla v poštev za izvoz v Mehiko, kamor se izvaža mnogo severnoevropskega lesa. Mehikanski konzulat v Belgradu je pripravljen dati našim izvoznikom vse informacije glede predmetov, ki bi prišli v poštev za izvoz v Mehiko. Kakor smo že omenili, prihaja na razslavo vedno več trgovskih interesentov. Začele so se sklepati tudi že kupčijo. Zaključke zaznamuje posebno pohištvena stroka. Nadalje se prodajajo tudi avtomatske tehtnice, stroj za obdelovanje lesa, stroj za testo, cementni izdelki in mozaični tlakovi. Raznolikost obrtniških izdelkov na velesejmu je tako velika, da iinumo na primer samo mozaični tlakovi 42 vrst raznih vzorcev. Naše strugarstvo dokazuje, kako lepe predmete lahko izdelujemo s preprostim stražnikom: okvire, nastavke, obešalnike, karnisc, lustre itd. Domače izdelovanje šablon Za črkosli-karjo je že tako razvito, da nismo več navezani na uvoz. Naš najmanjši lesni proizvod, ki ga izvažamo, je poleg vžigalic gotovo zobotrebec izdelan na roko. Dolenjske družine zaslužijo lepe denarje In se ta naš proizvod lepo spravlja v denar po Italiji, Avstriji, Nemčiji In Švici. Pa je tudi lepo etuiran v raznih škatljicah v najrazličnejših velikostih. Tudi •/.a ribniško izdelke je veliko interesa. Posebno gre miniaturna kuhinjska roba. Ponos Strojnih tovarn in livarn je njihov stranski jermen, za katerega je veliko interesentov. Prodaje so se vršile tudi pri kmetijskih strojih in v kovinskih izdelkih. Zborovanje gozdarjev Redna glavna skupščina J.Š.U. se vrši v dneh od 6. do 9. t. m. v Ljubljani. V soboto dne b. septembra ob 10 oz. 11, bo imela podružnica Ljubljana odborovo sejo in redni občni zbor v dvorani Delavske zbornice, ne v dvorani magistratne posvetovalnice, kakor prvotno razglašeno, (in od 16 istotam pa glavna uprava svojo sejo). V nedeljo 7. septembra ob 10 bo v dvorani Kazine svečana otvoritev glavne skupščine in predavanje g. ing. Lupše o gozdovih in lovu v Siiamu. V ponedeljek si bodo zborovalci ogledali go-zdarsko-lovsko "razstavo in v torek 9. septembra se vrši izlet skozi gozde Kamniške korparacije v Kamniško Bistrico. Gozdarjem, predstavnikom zelene stroke iz naše prostrane države, ki bodo te dni obiskali belo Ljubljano, kličemo iskreno »Dobro nam došli«. Vsak dan ob pol petih se vrši ogled gozdarske raisUve pod strokovnim vodstvom. Zbirališče k temu ogledu pred paviljonom »N« (nova zgradbu nasproti glavnemu vliodu). Vsak dan razen nedelj In praznikov ob pol šestih popoldne se vrši nadalje ogled lovske razstave pod vodstvom strokovnjaka. Zbirališče pred srednjim vhodom paviljona »Gc. Veliko zanimanje vzbuja lovski kiuo na velesejmu, ki kaže vsak večer najkrasnejše naravne posnetke iz življenja naše divjačine, lov na jelena, divjo kozo, srnjaka, lisico, lov s pastmi. Naia obrt na velesejmu Zavedajoč se velikega pomena naše obrti za narodno gospodarstvo je tudi letos veksejmska uprava šla na roko' Uradu za pospeševanje obrti ter odstopila na razpolago večji brezplačni prostor za naše male obrtnike. Vpoštevala je, da so stroški za razstavo lahko prav veliki, ki jih posamezni obrtniki ne zmorejo, To dejstvo je vsekakor vredno javne pohvale. Pod okriljem Urada za pospeševanje obrti se je na zunanjem pokritem prostoru paviljona M zbralo 9 obrtnikov s svojimi proizvodi. To so: Pletarski tečaj v Lužarjih, Zveza dom lesnih obrti v Ribnici, Sodarska zadruga Tacen, Carš-Roh, strugar, Ljubljana, Vintgar, lesna industrija, Genica Vojska, izdelovanje perila, Josip Božič, izdelovanje soboslikarskih vzorcev, Cilka Zaje, strojno pletenje, Mala Loka, Ivan Gostinčar, cementarna Pešata, Oberstar Josip, strugama, Sodražica, Matija Tomažič, izdelovanje zobotrebcev, Rebolj Krtačar, Franc Učakar, pletarstvo (pleteno pohištvo). Izdelki kažejo, da se naši obrtniki resno trudijo pri izdelovanju blaga inres dobavljajo kvalitetno blago, ki se v mnoffočeni prijetno odlikuje od druge robe. Želeti je le, da vztrajajo pri lem delu naprej. Novi založniški program Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Borza Dne 4. sept. 1930. O priliki jesenske velesejmske razstave je izdala Jugoslovanska knjigarna obsežen oglas, ki vsebuje njen novi založniški program. Ta program zasluži našo največjo pozornost, ker predstavlja v našem domačem založništvu in knjigotrštvu vele-pomemben preobrat. Na mesto svobodnega, slučajnega zalaganja in izdajanja knjig stopa sedaj organizirano in sistematizirano izdajte- Razlogi, ki so vodili Jugoslovansko tiskarno do tegi koraka, so globoko utemeljeni in je organizirano ter sistematično izdajanje knjig, združeno z novim gospodarskim načelom knjigotrštva, t. j. z nizko mesečno naročnino, morda sploh edini pri nas mogoči način izdajanja. Važen je torej novi načrt Jugoslavnske knjigarne z dveh vidikov: s književnega in z gospodarskega. V književnem pogledu pomeni na novo oživljena »Leposlovna knjižnica«, ki bo od decembra t. 1. dalje redno izhajala, pravi pravcati dogodek, in jo na novo ustanovljena »Zbirka domačih avtorjev« bistveno izpopolnjuje ter nje ceno znatno stopnjuje. »Ljudska knjižnica«, ki bo odslej izhajala redno vsak drugi mesec, se bo glede kvalitete del odločno izboljšala ter bo tvorila skupno z zbirko mladinskih spisov temelj družinske knjižnice, katera se mora ustanoviti v sleherni slovenski družini, ako naj ima naša kulturnost, na katero toliko in tako pogosto trkamo, kaj pravega in dobrega smotra. Vrnu tega namerava izdajati Jugoslovanska knjigarna še Zbirko poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov, ki bodo pri vsaki hiši, v vsaki delavnici, trgovini in obratovalnici neobhodno potrebni. »Leposlovna knjižnica« bo obsegala letno okroglo 92 tiskanih pol, t. j. 4 do 6 knjig na okroglo 1500 straneh, Za prvi letnik so izbrana sledeča dela iz svetovnega slovstva v prvovrstnih prevodih: Felix Tlmmermans: Župnik cvetočega vinograda. — Fran bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 124, Stavbna zakli. 40, šešir 105 den., Ruše 280-300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88.25—88.50, agrari 55—56, vojna škoda ar. 438.50—439, kasa 438.50—43875, 12. 43850—439.50, 8% Bler. pos. 97.25-97.75, 1% Bler. pos. 86.375—86.75, 7% pos. Drž. hip. banke 85.50—86, 6% begi. obv.76--77. — Bančne delnice: Ravna gora 74 deu., Hrvatska 50 den., Katolička 36 den., Poljo 56—56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191.25—192, Jugo 77.50—78 -(78), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 65 den., Narodna 8.050-8.250, Obrtna 36 den., Praštediona 915—925 (925), Etno 155-165, Srbska 168 den., 2e-maljska 130—133. Industrijske delnice: Nar. šum. 25—30, Guttmann 150 -160, Slaveks 60 den., Slavonija 200den., Našice 11C0—1200, Danica 46—102, Pivara Sar. 165-190, Drava 210—250, šečerana Osjek 309—311, Nar. ml. 20 deu., Osj. Ijev. 180 do 205, Brod. vag. 100-110, Union 120-135, Vevče 128 den., Isis 39-45, Ragusea 398—405, Oceania 210—225, Jadr. plov. 502 -515, Trboveljska 397 do 399 (399), Ceinenit Split 300- 400. Belgrad. Narodna banka 8.120, 7% inv. pos. 90—91.10, agrari 56—56.50, vojna škoda 413, 9. 455, 12. 463, 7% Bler. pos. 89.25-89.50, 6% begi. obv. 77.25-77.75. Notacije državnih papirjev naših v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 86.125 86.75, New-york: 8% Bler. pos. 96.50— 97.—, 1% Bler. pos. 86.50—87.—, 1% pos. D.H.B. 84.75-85.—, Dunaj. Don. sav. jadr. 89.50, Wiener Bank-verein 17.80, Creditanstalt 48.50, Escompteges. 159.25, Živno 92.—, Union 24.—, Ruše 35.5, Alpine 25.25, Trboveljska 49.15, Rima Murany 85.25. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je doživel danes izpremembo: pri nas se je nazadovanje cen ustavilo m danes so ostali v primeri z včeraj tečaji neiz-premenjeni. Budimpešta javlja znatno učvrstitev tečajev in tendence. Ljubljana. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompl.) Pšenica bč. 80—81 kg 1% 227.50-230, 79-80 kg 2% 217.50-220, 78-79 kg 212.50—215, koruza bč. 177.50—180, bč. okrogla za mletev 200—202.50, ječmen spoml. pivov. 69—70 kg 210-212.50, oz. 66-67 kg 175-177.50, oves bar. 205- 207.50, rž. bč. 72 kg 2% 167.50-170, moka Og vag. bi. 380-385. Novi Sad. Notacije so ostale neizpremenjene. Promet: Pšenica 27 vagonov, oves 3% vagonov, koruza 40 vagonov, otrobi 6 vagonov, moka 15 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: okt. 15.05-15.42, zaklj. 15.42—15.43; marc 16.53-16.62, zaklj. 16.62-63; maj 17.40-17.92, zaklj. 17.35—36. Rž: okt. 9.67-9.83, zakli. 9.85 do 9.88; marc 10.90-11.10, zaklj. -. Koruza: sept- 15.50—15.65, zaklj. 15.45—15.50; maj 15.20 do 15.50, zaklj. 15.38-15.42. Tranz. maj zaklj. 13.80. Iz službenih objav Razglas o prvi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 86 do 98 zakona održavnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih sprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem |iasu prvo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 24. septembra t. 1. ob 11 dopoldne v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II. nadstr. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehn. oddelka v Ljubljani, Turjaški trg MI. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cefie uradno odmerjenega proračuna, ki znaša skupno 490.460 Din. Razglas o prvi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev regulacijskih del na Ljubljanici v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu Ministrstva za zgradbe od 20. avgusta t. 1., br. 58.087 in na ]x>d-slavi čl. 86 in 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih sprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev relugacijskih del na Ljubljanici v Ljubljani in sicer: 1. naprave provizorične zatvornice s proračunom 320.223.94 Din; 2. naprave opornih zidov in brežin na bregu, na Sv. Jakoba nabrežju, na Prulah in na Krakovskem nasipu s proračunom 3,318.698.95 Din; 3. ureditev Frančiškanskega mostovja s proračunom Din 1,359.183.68; 4. regulacijo potoka Gradaščice s proračunom Din 659.994.24; 5. naprave ramp na Cankarjevem nabrežju s proračunom 34.990 Din; 6. regulacije potoka Mali graben, s proračunom Din 314.276.20, torej v skupnem iznosu 5,989.367.01 Din prvo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 10. oktobra 1930 ob 11 dopoldne v prostorih tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg št. 1. — Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada v Ljubljani, šolski drevored Št. 2, oziroma jc dobiti vse ofertne pripomočke proti plačilu Din 500 pri tem uradu. Dražbeni oklic. Dne 1. oktobra 1930 ob 9 bo pri sodišču na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Leveč, vi. št. 85, označba nepremičnin: hiša z gospodarskim jioslopjem 65.300 Din, zemljišča 67.493.60 Din. pritikline 7228 Din. Skupno 140.021.60 Din, manj vknjižene služnostne pravice ocenjene na Din 20.000, cenilna vrednost 120.021,60 Din, najmanjši ponudek 80.014.40 Din. K nepremičnini zemljiška knjiga Leveč. vi. št. 85. spadajo sledeče pritikline: 1 konj, 1000 hmeljskih drogov, poljski voz, konjska oprema in drugo gospodarsko orodje v cenilm vrednosti Din 7228. Pod najmanjšim ponudkoni se ne prodaja. Vadij 12.202.16 Din. — Okrajno sodišče v Celiu, oddelek 111. ,. Nov odvetnik. Po § 8 odv. zakona se objavlja, da je gospod 6 a 1 i Andrej z dnem 29. avgusta t 1. vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. — Advokatska zbornica v Ljubljani. , , Dražbeni oklic. Dne 10. oktobra 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Slonici, vi. št. 317. Ceinliia vrednost 14.385 Din, vrednost pritikline 150 Din. najmanjši ponudek 9690 Din,- Okrajno sodišče v Ptuju, ... Bolgarske literarne nagrade Lepa knjiga jc vsepovsod v krizi, zlasti pa še pisatelji. Izdaja nobenega slovanskega znanstvenega ali književnega dela ue prinese takega zaslužka, da bi mogel dobiti pisatelj dostojno nagrado. Zato mnoge slovanske države vnelo podpirajo dobro knjigo kot temelj splošnega napredka z državnimi nagradami pisateljem najboljših del. V Češkoslovaški razen prosvetnega ministrstva razpisujejo letne nagrade za češko i n slovaško književnost tudi pokrajinske uj>rave. Na Poljskem dajejo take nagrade poleg prosvetnega ministrstva tudi večja mesta. V Sovjetski Rusiji, Ukrajini in Belorusiji imajo priznani pisatelji državno plačo razen tega pa še dvigajo njihov ugled s tem, da nekatere proglase za ->narodne poete-,. Letošnje leto se je v to kulturno tekmo spustila tudi Bolgarija. Prvo bolgarsko državno nagrado je dobil Konstantin Pet k a no v za roman Krasni časi, kjer opisuje kmclsko življenje. P. Dmitrovu so prisodili drugo nagrado za povest Polje zlata in bojno polje, kjer tvori ozadje balkanska vojna. Pesnik N i k o 1 a R a k i t i n je zaslovel že s svojimi Donavskimi soneti. S svojo zbirko Po leti na črnomorskem obrežju, pa si je priboril državno nagrado. V priznanje zaslug sta dobila drž. pod- ljeno. — Joban Bojer: Izseljenci. — Peter LIppert: Od duie do dute. — Andrč Gide: Tesna vrata. — Wac!av Berent: Živo kamenje. — Po .imenih pisateljev, ki so tu oznanjeni, smemo pričakovati v tej zbrki vzorno vrsto del iz svetovnega sloVctva. Pisatelji, ki uživajo po svetu nesporni sloves velikanov in oblikovateljev sodobnega slovstva, nam bodo sploh prvič podani,v slovenskem jeziku. Kp-likega pomena jc to za razširitev obzorja in poglobitev vrednosti našega prevodnega slovstva in — seveda — za naše čitajoče občinstvo! Vseh pel zbirk in revijo »Dom in Svet* lahko naročiš proti mesečnemu plačilu neznatnih zneskov! S tem načinom prodajanja je odprta pot do knjige najsiromašnejšim in najrevnejšim ljudem: — dana je vsakomur možnost, zgraditi si polagoma, za mal denar, dragoceno in bogato knjižnico, ob kateri' bo rastel sam, njegova družina in potomstvo njegovo. Naročnina velja na mesec: za Leposlovno knjižnico (4—6) knjig letno 15__Din v platno, 12.50 Din v karton; za Ljudsko knjižnico (6 knjig letno) 12— Din v platno; za Zbirko domačih pisateljev (4 knjige letno) 10.— Din v platno; za Zbirko mladinskih spisov (4 knjige letno) 8.— Din vezano; za Zbirko poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov (3 knjige letno) 10,— Din v platno; za Dom in svet 8.— Din. Zbirke so naročljive posamič ali v poljubni izberi. Kdor si želi dopolniti zbirke s knjigami, ki so že izšle, uživa pri naročilu dopolnilnih knjig za dotične zbirke, katerih je naročnik, 25% popusta na knjigotrške cene. Kdor se zanima za te zbirke, naj si naroči — brezplačno — pri Jugoslovanski knjigarni prospekt, v katerem je vsa akcija podrobno popisana. poro F. Popov a-Mu Ulova za zbirko jiovesti z na-slovoin »Žena mojega prijatelja« iu Koralov za Zbirko novel. Ce kje, pač Jugoslavija v tem oziru ne bi smela delati izjeme. Se bolj kakor velikim narodom so potrebne književne državne nagrade pisateljem nam Jugoslovanom, ki imamo toliko svojih bratov izven jugoslovanskih državnih mej, kjer je jugoslovanski tisk ali zatiran ali pa se težko razvija. -b- * .los Pavčič: Mladina poje. (Za male pianistu.) Skladatelj J os. Pavčič jo izdal te dni v založbi Učiteljske TIskarne v Ljubljani klavirski album z gornjim mulovoin. To je >/,birka priljubljenih slovenskih šolskih pesmic , prirejenih '/a klavir in pelje v najlažjem slogu. Zbirka bo služila za sjn-eniljevanje malčkov pri šolskem pevskem pouku, obenem pa je ludi dobro učno gradivo, |>o-rabno za klavirsko šole. Vsaka nota ima številko za prstni red, da se bodo mali igrači lažje spoznali iu si pridobili vajo v prebiranju prstov. Besedilo ne me!i, ker je tiskano nad obema notnima sistemoma. Pesmic je euainšlirideset. Vzete so iz snovi, prikladnih za otroke. Zbirko priporočamo staršem mladih pevcev m igra čem, pedagogom in šolnikom. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani in stane na dobrem papirju v kvari formatu 24 i>iu. Šport Ženska olimpijada v Pragi Naša reprezentanca je že odpotovala k ženskim igrani v Prago. Odpotovale so naslednjo atletinje: Batclko, Čabrijun, Janovič. Kraj-novič. Neferovič, Petričič, štefunini, Tratnik. Hašk je dni 3, Concordia I, PSK I in Ilirija I atletinjo. Odpotovala je pu ludi bazenska reprezentanca, ki je sestav I jenu: Gršetič, krem-zir I in II, Bobinsku, I. Tonkovič, Z. Tonkovič (vse (oucordiu), Jovunovič (Jugoslavija), Bro-d«r Joža (Atena), Cinipernian (Murska Sobota). V bazeni istu slika kot pri lahki atletiki. Medtem ko so pred leti skoraj izključno naše igralke reprezentirale liazcno. sedaj sploh ne pridejo v poštev. Dobro spričevalo vsem tistiui delavcem v bazenskem sporni. Kakor smo že v našem listu omenili, so izbirne tekme za gesta\o lahkoatlctske reprezentance dobro uspele v pogledu rezultatov. Gotovo bi bili ti rezultati še boljši, če bi sc naše atletinje tako pripravile kot so se češke, Češka laMcoatietska reprezentanca trenira skupno in pod strogim vodstvom mesec dni. Tako kot v Zagretim se je vršil tudi v Pragi izbirni miting. Razlika med rezultati, doseženimi v Pragi iu Zagrebu, ni velika. Rudi primerjave navajamo rezultate: Tek 60 m: Smoliva (CSR) 8 sek.. Bate!kova (J.) 8.2 sek. Tek 20« m: kruusova (CSR) 26.8 sek.. Butelkova (J.) 28.6 sek. Skok v višino: iJlIrieho-va (CSR) 147 eni. Tratnik (J.) 145 cm. Met krogle: Vodičkova (CSR) 10.40 111. Neferovič (J.) 10.21 m. Met kopja: VVagnerovu (CSR) 27.85 m, štefunini (j.) 25.96111. Tek 10« m: Kruusova (CSR) 12.? s., Petričič (J.) 13.4 sek. Tek 80 ni čez zapreke: Svchrovu (CSR) 15.6 sek.. štefunini (j.) 13.9 sek. Štafeta 4 krat 100 m: Češka v času 31.7 sek.. [ii-gosluvija 5*5.9 sek. Met diska: Blechova (CSR) 54.89 m. Ne ler o v iič (J.) 30.38 ni. Skok v daljavo: Sniolovu (CSR) 504 cm, Krajnovič 4J.) 467 cm. Razlika res ui velika na sanic-ni mitingu bo mogoče šc manjša, izgledi na uspeh'.proti Cchi-njaiu so pu šc manjši. Vzrok? Slani pesem. Za taka r« prczciitančnu srečanju se vrši vse premalo priprav in treningov. Da se jc Ialiku atletika razvijala v istem tempu kot sc je pričela, bi danes lahko zabeležili vse drugačne uspehe. Jugoslovanska bazenska reprezentanca Igra s češko in poljsko reprezentanco. Menda tudi v bazeni nc bomo dosegli posebnih luvorik. Vseeno pu upamo, da nas bodo lnlikoatlctiiijo dostojno reprezentirale. Po končanih tekmah v Prugi nastopijo šc na Dunaju. SV V1LACH v LJUBLJANI Na praznik, v ponedeljek, gostuje v 1 jub-Jjuni star znanec naših športnikov, Ilirija je povabilu simpatično moštvo Beljačuuov za dva dni, kar nu LNP rudi lastne prireditve ni mogel dovoliti. Vsekakor bo pu start Vilucha v ponedeljek zanimiv, posebno ker je Vjluch v izborni formi. Brez, dvoma je eden najboljših amaterskih klubov v Avstriji. Za Ilirijo bo pa tu tekmu zadnji trening pved pokalnimi in prvenstvenimi tekmami. Prvi nastop v jesenski sezoni našega prvaku bo gotovo zanimiv. Posebno šc, ker je moštvo zopet v dobri formi. fNTERNACIJONALNI MEETING. FINALE: ASK PIUMORJti : I SSK MARIBOR. V foboto in nedeljo <>. in 7. t. m. se bosta vršili v Ljubljani na igrišču ASK Primorja zanimivi športni prireditvi. Na oba zadnja dneva bodo tekmovali naši lahkoatleti skujino z. inozemskimi športniki. V nedeljo se bo ludi odigrala finalna Ieknia med finalistoma pod/.veznega spomladanskega turnirja. Kot finalista nastopita I SSK Maribor in ASK Primorje. Mariborčani so nasprotnik, ki zasluži splošno zanimanje. V zadnjih dveh letih se je nivo mariborskega nogometnega spoila zelo dvignil, vsled česar niso porazi ljubljanskih moštev mkaka iztie-nadenja. Posebno so dokazali Mariborčani, du se znajo boriti v prvenstvenih tekmah. Tudi nedeljska finalna tekina nosi značaj prvenstvene borbe. Ker je ob tej priliki dana Primorjašein možu nosi. da se sestane,jo z nasprotnikom, ki jim je nedavno prizadejal visok poraz, je pričakovali ostre- in zanimive l>orbe. Tekma se odigra ua igrišču ASK Primorja ob 17. uri, a pred lem se vrši internacijonalni Ialiko-atletski meeting. Vstopnina je za obe prireditvi skupna iu običajna. * SK Korotan. Jutri, v soboto, so vrši ob pol 10 redna odborova seja; na sporedu so zelo važne točke. — V nedeljo 7. t. m. pa imamo ob pol 10 mesečni sestanek, ki je za vse člane strogo obvezen. — Predsednik. SK Ilirija. Lahkoalletska sekcija. Na internacionalnem meetingu ASK Primorja ti. iu 7. t. m. bedo tekmovali sledeči atleli: Vrečko, Sporu, Ku-mer. Majhenič, Orosy, Outrala, Stepišnik II., B;inko, Rotar. Atleti se pozivajo, da se vsi točno zberejo, in sicer v soboto 0. t. m. ob 15.30, a v nedeljo 7. t. m. ob 14.30 pred vhodom na igrišče ASK Primorja. Vso potrebno opremo naj prinesejo s seboj. — Načelnik. NOGOMET Krasna zmaga dunajskega prvaka. Velik boj sc jc vršil na Dunaju ined italijansko Genovo in dunajskim Rupidoin. Bila je to namreč druga tekma med omenjenima kluboma, ki naj bi j>ni-ncsla odločitev v pogledu, katero od obeh moštev bo šc nadalje sodelovalo v borbi za srednjeevropski pokul. Prva tekma sc jc. vršila v Genovi in Rapid jc srečno izsilil neodločen rezultat 1 : t. Ni bil pa tedaj Rapid enakovreden nasprotnik s ličnim Italijanom. Ni čudno, du je hotelo nad t7.000 ilunajčanor videti to drugo, odločilno srečanje, od katerega je /u visela pravica Avstrije, du bo sodelovala lahko tudi v drugem kolu boril) zu srednjeevropski pokul. — Ogromna množica gledalcev je prišla popolnemu nu svoj račun, kajti avstrijski prvak je dosegel rekordno zmugo nad Italijani in sicer v ra/merju t : f> (1 : 2). Rapidovi igra vri so |>o-dali morda liajdovršenejšo igro sploh in v vsn-kem pogledu nadkrilili svojega nasprotniku, ki |ia clo zadnjega ni popustil. Prav miliče ni |iri-čakoval takega uspeha dunajskega llirpidu, ki pa jc zasluženo dosegel številčno visoko zmago Veselje publike jc bilo nepopisno. S to zmago sc je avstrijski prvak kvalificiral za nadaljnje sodelovanje v borbi za srednjeevropski pokul, dočim je Genova izpadla. Naročajte .Slovenca* I Mali oglasi Vsaka beseda 50par ali proitor drobne vrstice 150 Din. Najmanjši rrttfsek SDin.Oglasi nad 9 vritic sc računajo višje Zaoqla*e stroqotfqovskega in reklamnega značaja vsaka vrdica2Dm. Naimaniii zneicklODin.Prijlojbina za Sifro2Din V>akoqla> treba plačati pri naročilu.Na piimena vjjralanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka. Ček.račun ljubtjana103ti9.Tel.št.23-2B II Službe iičejo Absolventinja trgovskega tečaja, hčerka trgovca, dobro vzgojena, se priporoča za manjšo pisarno kot začctnica. event. sc založi kavcija. - Istotako sc priporoča mlad, priden trgov, pomočnik za trgovino mešanega blaga, ki se ie izučil v veliki engro trgovini, v svrho nadaljnje izobrazbe, v kondicijo za njegovo marljivost in zvestobo jamčijo starši in učni šef. - Naslov pove 'jprava lista pod št. 10082. I Trgov skejra učenca poštenih staršev z mešč. šolo, sprejme trgovina z mešanim blagom. Sctina ' Peter, Sevnica ob Savi. niča (Štajersko). iluzbodobc Učenke za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš. Ljubljana, Dalmatinova ul. 13. Več dobrih težakov se sprejme pri Ljubljanski gradbeni družbi — Slomškova št. 19. Vajenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejme t a k o i Franc Pavlin, specerija v Ljubljani, Gradišče št. 3. Razpisuje se služba ORGANISTA IN CERKOVNIKA ki bi bil obenem izvež-ban občinski tajnik — do 1. oktobra. Prošnje s spričevali in vprašanja na dekanijski urad Vuze- Trgovski vajenec s predpisano šolsko izobrazbo, iz dobre hiše, se sprejme v trgovino meš. blaga in semena. — Al. Berdajs, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši. Krojaški mojster . išče vajenca od 15 do i 16 let iz dobre družine. Ponudbe pod št. »10.160.1 na upravo »Slov.« | Pošteno dekle ki ima veselje do kuhinje in ki bi opravljala druga hišna dela — se sprejme. Gostilna Tržaška 9. Učenko zdravo in pošteno, s pri-j merno šolsko izobrazbo, | sprejmem takoj v trgo-| vino z mešanim blagom. Hrana in stanov, v hiši. Prednost imajo dobre ra-; čunarice ter voljne pomagati pri gospodinjstvu. - Naslov: Ludvik Vidmar, trgovec v Ambrusu, pošta Zagradec, Dolenjsko. Zaslužek Iščem za vse kraje v državi zastopnike za prodajo nove patriotične slike. Prodajo je odobrilo in omo-j gočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno. Obrniti se je osebno ali pismeno Izdavačkoj kancelariji -Beograd, Kolarčeva 3/1. Pouk Gosli poučuje bivši učitelj konservato-rija, Študcntovska ulica 9/1. Šoferska šola I. oblast, konc.. Camernik, Ljubhana. Dunaiska c 36 (Jugoavto). - Tet 2236 Pouk in praktične vožnie V* Francoščino in nemščino poučuje strokovno izprašana učiteljica. — Naslov pove uprava »Slovenca* pod št. 10.170. stanovanja Petsobno stanovanje ; in pritikline v sredini mesta, v mirnem kraju, se s 1. novembrom odda. Naslov sc izve v upravi ■.Slovenca« pod št. 9717. Meblirana soba lepa, se odda solidnemu gospodu v bližini sv. Jožefa. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10101. Stanovanje soba, kuhinja s pritiklinami, se odda za takoj mirni stranki v Trnovskem predmestju. Naslov v upravi -»Slovenca« pod št. 10.130. LOTU F3TM Pisarniški prostori se oddajo v najem. — Poizve se: Krekov trg 10. HOTEL IN RESTAVRACIJA „BELI KRANJEC" A. KAJFE2, LJUBLJANA, FLORIJANSKA ULICA ŠT. 4 TELEFON 2625 NatcenefSa izvirno vina ININ NIN •••• ••t iz domačih zidanic V nedeljo 7. septembra zvečer pridejo k meni vinogradniki, od katerih sem kupil naša domača vina. Kdor dvomi na pristnosti mojih objavljenih vrst vina, se lahko informira v gori imenovanem času v moji gostilni naravnost pri producentih, da so vsa vina, katera točim, popolnoma originalna iu nepotvorjena ter tudi niso mešana s tujim manjvrednim vinom. S spoštovanjem A. Kajfež. fTUOI l ^ZA VAS je izredne vainosti, da stalno zasledujeta gospodarska In druga porotlla v dnevniku „Slovencu** In pregledata tudi njegov oglasni del. Trgovcu In obrtniku, pa tudi poljedelcu Je najboljll svetovalec „Slo-venec". Narola »e pri upravi v Ljubljani ali pri njenih podružnicah In zastopstvih Dijaki Dva dijaka srednješolca sprejmem v vso oskrbo v bližini šole. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10161. Dijaka (-injo) nižješolca sprejmem v popolno, dobro oskrbo. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 10.166. IG Alfred Bernik j trgovski potnik, se poziva, da se do 10. sept. 1930 zanesljivo zglasi pri Ivanu Zaletelu, trgovcu v Stanežicah št. 39. Prodamo Dva štedilnika (Tischherd) se prodasta. Kolodvorska, Uranič. Parkete hrastove in parjene bukove ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parketov, Mengeš - Slovenija. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244. III.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95. Radio-aparat še nov, izboren. Ingelen 3, z zvočnikom Amplion A C in ostalimi pritiklinami, prodam ali zamenjam za pisalni stroj radi selitve. — Naslov pove uprava pod štev. 10.104, Prva celotna izdaja I Ooktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40'—. eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljublje ni. Posestva Manjša nova hišica z dvema sobama, kuhinjo in drugimi pritiklinami -na Brodu št. 19, pri Novem mestu - zaradi preselitve po ugodni ceni naprodaj. »Hotel Pošta« v Dravogradu, z gostilno, trgovino in 10 orali zemljišča, se proda. - Griso-gono Oskar, Pakrac - Pošta, Slavonija. Iinrfn^n Glasovirjc in pianine »Dalibor« (ČSR) opetovano razstavljamo na Velesejmu v Ljubljani, paviljon »E«, od 31. VIII. do 15 IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Obrt Traverze vseh profilov dobite takoj pri tvrdki Fr. Stupi-ca, železnina v Ljubljani, Gosposvetska c. 1. Podpisani naznanjam cenj. občinstvu, da otvorim v soboto dne 6. septembra na Celovški cesti št. 50 konjsko mesnico ter se obenem priporočam cenjenim odjemalcem za obilen obisk. — Postrežba točna in solidna. ANTON JES1H, MESAR. Kdor rabi vrefe hupi |IH II<1|- teiltje pri tvrdki: Mirko MlaKar • Ljubljana - Slomškova ulica št. 11 Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča ve* lika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. — Ceniki franko. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkpv in delov. Ljubljana, Karlovška cesta 4 (postaja cestne železnice). iiien Talarje birete, šemisete za vele-častito duhovščino ter obleke za gospode izdeluje in se priporoča Fran Himmelreich, kroj. mojster, Pred škofijo št. 9. novo preurejeno in adaptirano. Radio* termalni vrelci 38° C. Zdravniško nadzorstvo. Kopeli v bazenu in kabinah. Solnčne in zračne kopeli. Lepa izpre-hajališča in izleti v okolico. Radio termalna voda zdravi revniatizem, živčne bolezni, ženske bolezni itd. Od 1. IX. dalje pension po Din 55*—. Prodajo sc buhova rezano drva iz suhega tovarniškega lesa v koncih od 20—40 cm, 3—5 cm debelih, boljše kurivo kakor oglje ali cepljena drva, posebno pripravno za štedilnik in peči, po 333 Din za 1000 kg, postavljeno pred hišo v Ljubljani. - Ne manjše pošiljke kot en tovorni avto od 2500—3000 kg. — Naročila, dokler traja zaloga, na tvrdko: REMEC - C O., lesna industrija, Ljubljana, Kersnikova ulica 7. PSenltno moko najboljSili mlinov nudi najceneje veletrgovina lila in mlevskib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. 100 hg koruze . . 175 D rešet. ovsa 190 D prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Jnserati v-Slovencu* imajo največji uspeh; SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NCDI PO IZREDNO OGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULK5A 6 IL NADSTROPJE So»So S ■E SR ».Žž-So ■g-gs ecoo e ..K (Al03-it - ..SK so »-»O • S — s kes-s ■ » N s t»ssg Rumeni gusarji 62 (Sodobna zgodba.) >Torej, bratec, dobro srečo!*- reče Mihael, ko -ta se nekaj minut razgovarjala. Seveda ne moreva -'.-h podrobnosti že vnaprej določiti; boš že sam po -voj; razsodnosti ukrenil vse potrebno, ko pride T»t .<■ [žigoma sledil. Morda bo pa le veter ropot v,j /.', odnašal, da ne pride veslačem do ušes; " /š io pa se bodo morda čudili, ne bo jih pa • /./.< - v. '■»! ho bili Berczine navajeni, ni pa tudi \< r■;:> bi mogli spoznali, tla Budžak ni več gospoda/ nn .-.voji lanši. Pri dJaz vse vedeti, sel,c odgovori možak in zavpije: Hej! Hejlo!« Čoln se ustavi. Čez nekaj hipov zagleda Mihael, kako se njegova temna senca ziblje na vodi niti sto metrov pred njim. Njegov tovariš si s tremi veslači čolnu hitro nekaj po kitajsko dopoveduje. Z veseljem so sprejeli ponudbo, da jih lanša naveže na vrv. Mihael požene lanšo mimo čolna in pred njega, zanašajoč se na temo, da ga ne bodo mogli spoznati. Hitro pritrdijo vrvi, trije gusarji pa se lagodno zleknejo na dnu čolna, da se odpočijejo. Ko dospe do pomola na jezeru, ga sprejmo Tim, Čeng in Eh Sang, ki so z ozidja željno gledali, kdaj se bo vrnil- Ko so trije gusarji stopili iz svojega čolna, so se strašno začudili, ko so jih nenadoma zgrabili trije tujci, jih razorožili in jih peljali v trdnjavo k njihovim ujetim tovarišem. 46. Ladje gorijo. Timov široki obraz je kar žarel, tako zelo je bil mož zadovoljen sam s seboj. Gospod, stavim, da je do pičice natančno vse tako kakor treba,' pravi Mihaelu in zamahne z roko proti številnim brodovom, ki so bili v lepi bojni vrsti zasidrani ob jezerskem bregu. Ste mogli dobiti potrebnega goriva? vpraša Mihael. Več ko dosti, gospod. V trdnjavi in v vasi smo dobili polno reči, ki bodo dobro gorele: sod kolo-maza, stare košare, nekaj smole, polne posode para-fina in še dnige reči. Vse smo spravili na oni-le dve džunki, nn krov in podenj. Sampani, ki jih je za pol tucata, so pa tudi obloženi z gorivom, da ga več nositi ne morejo.« 7.a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čet. Izdajatelj. Ivan Itnkovcc. Urednik: Franc Kremžar.