LJUDSKI GLAS POLITIČNI TEDNIK ZA SLOVENSKO LJUDSTVO. ♦ Izhaja vsak četrtek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za četrt leta K 4 50 in na mesec K 1'50. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr.. Učiteljska tiskarna. Zaupni sestanek priredi Kmetsko-delavska zveza ▼ nedeljo, dne 29. februarja 1920 ob 9. uri dopoldne v ho elu „TIVOLI44 v Ljubljani. DNI VNI RED: 1. Položaj kmeteko-delavcketa ljudstva. 2. Organizacija .Kmetsko delavske zveze*. 3 Volitev popravljalnega odbora. 4. NaSa organizacija in naš tisk. 5. Slučajnosti. Ker b > vstop dovoljen le povablj* nim, naj se »s*, ki se žeie udelvž ti t> ga važnega zborovanja, javijo gotovo do 22. februarja pismeno uredništvu »Ljudskega glasu*, da jim bo mogoče pravočasno dostavili vabilo. Iz vsake fare, iz vsake občine mora priti Zaupnik na to veI< pomemnn<> zbor'vanje, na katerem se b* do pob žili temelji veliki organizaciji kmetsko delavskega ljudstva. SKLICATELJI. ¥ bol za V soboto je bil sprejet v ministr- j skem svetu občinski volilni red za Slove- ; nijo in sredi marca se vrše po vsej Sloveniti občinske volitve. I To je najvažnejša vest, ki io ima spo- j ročiti »Ljudski glas« svojim bravcem v j tej številki! Zakaj? Zato k :r borno ob občinskih volitvah merili svojo moč, ker bomo šli v boj za občinsko gospodarstvo, ker se bo odlo- j čilo. kdo bo v bodoče vladal v naših ob- j cinah: klerikalni in liberalni bogataši — | ali kmetsko-delavsko ljudstvo samo. Nov občinski votivni red je tak, ka- j kor ga ie sestavi! in predlagal dr. Žerjav, I vendar se je vsled energičnega nastopa : našega sodruga, ministra Ant. Kristana v ministrskem svetu v nekaterih točkah i občine! posrečilo izbojevati bistvene izpnemem-be, in te so: Volivno pravico bo imel vsak, ki je naseljen v občini najmanj ene leto, vse one ženske, ki si samostojno služijo svoj kruh. bodo volile. Ni ta voliven red še tak, kakor ga zahtevamo socialisti, ker hočemo izbojevati mi splošno in enako volivno pravico za vse, moške :n ženske, vendar smo dosegli vkljub temu mnogo fn sedaj gre zato. da te svoje sadove tudi izkoristimo. Kako? Tako, da ne zamudimo nobene ure in nobene minute več ampak se vržemo takoj z vso silo v volivni boj. Slovenske občine morajo priti v roke ljudstva, biti morajo socialistične. Vsi vemo, ker smo občutili na lastni koži, kako LISTEK. V. PISANSKI: ,K„nec;. Zemljiška kniiga. Vsaka parcela, ki je privatna last. pri-vpisana v prvi del zpniljeknjižnega vložka. Ce imaš več parcel in so te ne-obremehjene ali enako obremenjene, po-pridejo lahko vse k onemu vložku, če pa so različno obtežene, obremenjene '• vsemogočimi dolgovi, užitki in obve-^mi, potem so parcele prepisane k raz-učnim vložkom. Vložki se tedaj ravnajo vknjižbah v bremenskem listu. F,n pocestnik ima torej lahko ali en sam ali več v‘ožkov. V mnogih slučajih je pa tudi ne-ebrenumjeno ali jednako obremenjeno posestvo razcepljeno v nebroj vložkov. Te-Ra kriv je navadno ali dotičnik, ki je te bustii premsnti (običajno notar) ali pa zernljeknjižni urad. S tem, če se število vložkov množi, se le izpeljavo v zemljici knjigi obtežuje. Vsakdo naj gleda, da čim mani vložkov — in te neobre-^eniene. Mnogoštevilncst vložkov ima le 1 nekoliko vrednosti, če prehaja ena ^rcefa b- rok eneea prekupca v roke dr«i-^ tak'h slučajih se jednostavno pre-•se cp| vložek na novega lastnika, ta ..^ar postaneš lastpjk nepremičnine ali kakeva poslopja), oglej si , ^klen zemliekniižneva urada. Iz te- pv i , , 'c rm/.neva uruuti. »v;- .vložke tvojega nepremič-Hfn če 7f,,° komplicira, vi se no7niinre5 a,} kako oo-a,i rfelnem vi'j*™*0 v rp,ntn('T On Če ternfcv dr,,7e posebej, da se je dovolila za begunce. pomislimo, da se je izdalo 1. 1919, ko J® bil poverjenik za soc. skrb sodr. Prepeluh za begunce nad 10 milijon o v« tedaj si lahko predstavljamo, koliko trum* Je dalo to, predno se je ta denar dobit. Ker so stroški za begunce ogromn*. se je zahtevalo še nadaljnega kredita * milijonov, ki Je vsled energične m nepr«f stane intervencije sodr. Prepeluha »n nistra sodr. Kristana tudi že orubljen- Begunci sami najbolje vedo, k0** izrednih podpor so poleg tega tudi.d° ^ Z vso silo se je sodr. Prepeluh z zel tudi zato, da se omogoči čim naj Jemu številu beguncev vrnitev v domovino. V kljub temu, da so delale italijanske oblasti take sitnosti, težkoče in ovire, se je vendar posrečilo spraviti v domovino nešteto beguncev. Z eno besedo: prav gotovo ni niti enega begunca, ki danes ne bi odobraval, da je sodelovala naša stranka tako I dolgo v ljubljanski deželni vladi, saj je rešila naša stranka s tem tisoče in tisoče beguncev največje bede. (Dalje prihodnjič.) Zaupni okrožni sestanki. ' [ t „Kmetsko-delavske zveze" se vrše v nedeljo dne 15. februarja L L v Mariboru, v Celju, v Novem mestu, v Kranju, v Brežicah. Na vabilih in v zadnji številki „Ljudskega glasu" je bilo pomotoma objavljeno, da se vrše 22. t. m., zato opozorite vse udeležence na to napako in pridite vsi že io nedeljo, ne pa prihodnjo. Pridejo poročevalci iz 1 jubljane. Prosimo vse sodruge, ki so dobili vabila, da se teh sestankov gotovo udeleže ter pripeljejo s seboj zanesljive zaupnike iz sosednjih občin. Pogovorili se bomo o organizaciji in ustanovitvi naše „Kmetsko - delavske zveze" ter o bližajočih se občinskih volitvah. Torej 15. febr. t 1. na svidenje. K. D. Z. •*- — Tnnr ——rrwmr~irmm >rwrmf-rf imi“ ir jm**A*i *.»« »Samostojna* kmažka stranka in njeno delo za kmeta. (Dopis iz Štajerske.) Liberalna stranka je na smrtni postelji poklicala k sebi svoje otročičke, ter jim povedala, da bo vzela slovo od tega nehvaležnega sveta, ki se ne pusti več od liberalnih „dohtarjev" za nos voditi. Ob smrtni postelji so se zbrali stari in mladi, pa so rekli: Veliko nismo „po-verbali" za našo liberalno politično šta-cuno, ampak če bo kšeft šel, bo tudi nekaj. Nastal je jok. po joku „grevenga" in Klej, odprla se Je gora, rodila se je miška v podobi „Samostojne" kmečke stranke, ki je začela izdajati tudi svoje cajtenge. Naslov so si izbrali res prav dober, ker Samostojni" — so prav zares, to se Pravi, par zaslepljenih ljudi je ostalo na trdilu, generali brez armade, ali Samostojni kmetje brez — kmetov 1 V zadnji številki teh njihovih cajteng, ki jim pravijo Kmečki list, je razkril svojo •nodrost „kmet" Olševski, ki se je spravil poljska miš na našo stranko in pravi, da smo sami — boljševiki! „Glej ga, glej fanta", si je mislil mar-sikak naš kmet, tale Trapševski je pa že ta pravi „samostojnež!" Mesto, da bi povedal svojim bralcem, da so ravno klerikalci in liberalci krivi današnjega slabega položaja, da so ravno oni sami krivi, da se razmere še boli poslabšujejo, ker ^iso zmožni, da vladajo in ker nimajo v ueiovnem In kmečkem ljudstvu prav no-t^e8ia .z?uPanja pa klati možakar, da so i1V1 ^'ialni demokrati! — Ampak liberalni drugačna in čevelj žuli te aine „samostojneže" nekje drugje! stotne^nra .st,ranka in njeni „samo- obS'eTOmve0br,udrtd0^ d„a Se 5liSaJ° bodo pri teh v1r*tudL 10 dobro vedo, da pn teh vol'tvah tako propadli, da jih noben hrvaški piskrovezec ne bo mogel „zaflikati". In zakaj to! Zato, ker se je tudi naš kmet začel spametovati, zlasti pri nas na Štajerskem in v sosednji Koroški jih gre danes trumoma v našo, res ljudsko, delavsko in kmečko socijalno demokratično stranko. Naš kmet ve, da mu bo samo ta stranka dala tisto veljavo, katero njegove žuljave roke zaslužijo. Dala mu bo nazaj ono zemljo, katero so mu liberalni in klerikalni veleposestniki in grofje ter kloštri pokradli' in ga ogoljufali zanjo, dala mu bo nazaj one pravice gospodarstva v občini in v vlat', katere mu po njegovem številu gredo. Zato vpijejo sedaj te črne in bele smrdo-kavre, ki imajo na vesti največ grehov, kar jih je bilo prizadjani'n našemu malemu kmetu, kočarju, bajtarju, viničarju in delavcu, da smo boljševiki. Toda naj le vpijejo, vsaj oslovski glas še ni prišel nikdar do nebes. Vsak pameten kmet, kočar in bajtar, vsak obrtnik v vasi in na kmetih, vsak kmečki delavec bo pokazal hrbet tem ljudskim pijavkam, pa naj bodo to liberalni „samostoineži" ali klerikalci in pojde v tabor tistih, ki morajo vse svoje življenje trdo delati, podal bo svojo žuljevo roko delavcu in tako bo postala naša stranka, dosedaj stranka ponižanih in zatiranih, stranka — zmagujočih I Tedaj pa bo tudi za nas prišel dan odrešenja in socijalizem, katerega nosimo mi v srcu in oni na jeziku, bo vzel kot nekdaj Kristus v roke bič in vas bo napodil vse, ki ste se desetletja igrali z ubogim slovenskim kmetom in delavcem, ki ste mu jemali biro in davke, da ste objestno žrli pri polni mizi, vse tiste, ki ste nas uboge podili v strelske jarke, sami pa ste peli cesarsko pesem, in napodili Vas bomo tja, kamor spadate! Kmetje, naša dolžnost je, da se še boli oklenemo naše socijalno - demokratične stranke. Proč s Kmečkim Listom, proč z Domoljubom, naš list je Ljudski glas, pod njegovo zastavo se bomo zbirali, pod rdečo zastavo kmečkega odrešenja! — Kadar bomo zmagali tisti, ki moramo živeti in pitati naše sleparje, takrat si bomo tudi sami znali rezati kruh, sami vladati, sami delati in prisiliti do dela tudi tiste, ki danes na naš račun in na račun kmečke politike žro, in to so naši kleiikalci in liberalni „samostoj-nežil" — V boj za našo staro pravdo! Dopisi. Iz Jurkloštra. V nedeljo dne 6. jan. 1920 ob 11. uri dopoldne v gostilni pri Oradt v Jurklo-Štru se je vršil javni ljudski shod. Predsedoval na shodu je sodr. Dalameja Anton, posestnik v Jurkloštru. ?.e pred 11. uro je bila za zborovanje namenjena dvorana čisto polna, ljudje so celo na cesti stali. Kot govornik je nastopil sodr. Leskovšek iz Celja, katerega j« masa viharno pozdravila. Govornik je v svojem čez dve ure trajajočem govoru, pojasnil politiko liberalcev in klerikalcev pred vojno, zlasti pa med vojno. Takrat ko so pošiljali nas v klavnice so ostajali doma kot „unent-berlich" seveda da so nas in naše žene goljufali na vse mogoče načine. Agitirali pridno za vojna posojila itd. Danes pa po 4V£ letnem klanju, nas ra ta buržoaska družba hoče še za občinske volitve goljufati. Kmetje in delavci so govorniku pritrjevali nakar je govornik opozoril ljudstvo, farjem, klerikalcem in liberalnim frakarjem nobenega glasa l (Viharno odobravanje!) Suhi vrh v Savlniskl dolini Pred kratkim je objavil „Ljudski glas" zanimivo poročilo o našem klerikalnem konzumnem društvu. Vsak je odobraval to. Opozarjamo vas še na vodjo tega konzuma, ki je sin tukajšnjega mežnarja in ki si je p^i tem konzumu nabral že prav lepe denarce. Klerikalni kon-zumi niso v prid ljudstva, ampak le na korist nekaterih koritarjev, da se debelijo v njih. Sramota je tudi, kako postrežejo v tem klerikalnem konzumu reveža in kako bogatina. Temu se priklanjajo do tal, reveža bi pa porinili najraje skozi vrata. Sploh je videti, da Ima ta črni konzum blago Je za klerikalne gruntarje, za revno ljudstvo pa preziranje, zlasti se je to videlo pri razdeljevanju pšenice in koruze. Zadnje čase je prišlo sem nekaj žita, a tudi tega so pobasaii vsega bogatini, ljudstvo je ostalo praznih rok. Skrajni čas bi že bil, da se zgane politična ekspozitura v Mozirju in stopi nekoliko na rep našim žitnim komisarjem. St. lij — Mislinje. Da klerikalec ne more živeti brez laži, je stara resnica. Na Novega leta dan smo imeli tu socijalisti javen shod, katerega se je udeležilo zelo veliko ljudstva, kar priča o zavednosti naših Pohorčanov. ; Govorila sta sodr. Rozman in Brezovšek iz Celja. Klerikaldl so vsled tega shoda kar podivjali. Zlasti mnogo opravka je imel naš župnik, ki je razkladal svojo modrost, da revni morajo biti na svetu, kakor tudi bogatini. Ja, ja, gospod župnik, reveži marajo biti na svetu in sicer, po Vašem mnenju zato, da redijo bogatine. Zal, da je ljudstvo takih naukov sito, Čudno, da ne pravi, da mora biti tudi pekel in nebesa in sicer pekel za reveže, nebesa bogatine. G. župnik je vendar prišel enkrat s pravo barvo na djm in povedal, kako si on misli rešitev socialnega vprašanja, povemo mu pa* da misli ljudstvo precej drugače. Tebi. St. Iljsko ljudstvo kličemo: Od socialistov ne preti veri nobena nevarnost, pač pa od politi-kujočih duhovnikov. Mi ne sovražimo nobene vere, vsako spoštujemo, odklanjamo pa take duhovnike, ki vežejo na prižnicah politične otrobe in ne razlagajo božje besede. St Lovrenc v Pohorja. Kakor beremo, bodo imeli le tisti vo-livno pravico, ki stanujejo vsaj dve leti v občini. Seveda naj bi veljalo to le za ljudstvo, za gospodo, uradnike in druge pa ne. Proti temu odločno protestiramo. Zakaj smo bili p? za fronto dobri? Zahtevamo volivno pravico za vse, ki stanujejo več kot pol leta v občini, ker nočemo, da bi vladali po občinah tudi v bodoče sami fajmoštri. Račje pri Mariboru. V nedeljo, dne L februarja se je vršil v Račjem lepo uspeli shod JSDS., iz Maribora je došel sodr. Eržen in s. Nachti-gall, in sta poročala o političnem in gospodarskem položaju. Shod je sprejel protestno resolucijo proti nameravani krivični reformi občinskega volilnega reda in proti nasilju antantnih kapitalistov ob naši Adriji. Pristopilo je takoj 40 novih sodrugov. Ustanovil se je krajevni odbor JSDS. Slivnica pri Maribora. Shod JSDS v Slivnici v nedeljo 2. februarja je lepo uspel in vsi navzoči so izvajanjem s. Eržena iz Maribora pazno sledili in jih odobravali. Ustanovil se je kraj. odbor JSDS. Pristopilo je takoj okoli 40 novih sodrugov. Sv. Miklavž pri Mariboru. Dne 2. februarja t. 1. imeli smo zopet dobro obiskan shod, na katerem je poročal sodr. zadružni tajnik Slanovec L? Maribora. Pristopilo je zopet dosti novih članov, kar posebno v oči bode našega klerikalnega župana Florjančičevega Ja-kuta. Zlasti ga skrbe občinske volitve, no mi ga borno že teh težkih skrbi rešili, ker o tem se je gotovo prepričal, kdaj je bil zadnjič župan. Pravijo, da bi bil sedaj rad državni poslanec, samo takih oslov ni več, da bi ga izvolili. Mi, Miklavžani smo si prav uobro zapomnili našega Ja- ! kata, kako je delal med vojno, ko je se- i del doma za pečjo, mi pa na fronti. Tudi mu ne svetujemo več, da sili ljudi k podpisom in jim grozi, kot je storil pri neki ; revici, češ, da bo Izgubila podporo, če se : ne podpiše, ker sicer mu bomo poskrbeli, i da bo premišljeval na sodišču, kaj je prav j ali ne! — Možje, bližajo se občinske vo- I iitve, zdto moramo paziti, da nas zopet ne ogoljufajo, kot je to navada pri teh klerikalcih! — Skrbimo, da pride naš list „Ljudski Glas“ v vsako kmečko hišo, ker ta je naš edini in pravi prijatelj! Dobrovci pri Mariboru. Dolgo smo tudi pri nas že čakali, da nas obiščejo ti „krivoverci ‘, kot pravijo kierikaici našim govornikom. Gostilna \iiko je biia mnogo premajhna za naš shod, ki se je vršil na praznik februarja, zato smo imeti shod v ljudski šod. LnsiO je pomo ljuustva, ki so zvesto po-Siusau govor sour. bianovca iz Maribora, ki nam je pokazal novo pot, pot, ki bo pripeljala tudi našega ubogega malega kmeta v boljše življenje, i-o snodu so se možje pogovorili še uosti, in si izvolili odbor, ki bo delal še naprej, da se tuui aaso od klerikalcev in liberalcev izmozgano ljudstvo otrese težkih verig hlapčevanja. Ljudski Glas pa bomo širni, da ga dobi in naroči vsak, zato bodi pozdravljen naš novi glasnik za resnico in pravico, s Teboj bomo šli v boj za našo staro pravdo, in s Teboj bomo zmagali, kajti v Kmečko zvezo ali v Samostojno kmečko stranko pojdejo samo tisti, ki še niso bili. zadosti ogoljufani, mi pa gr črno roko v roki z delavci, in tako bomo tudi zmagali ter vas pognali kamor spadate, vi kmečki prijatelji, ki nas poznate samo pri voiitvan. Mšek in Florjančič se ze sedaj kregata, kdo bo posianec, ampak oba se motita, ker tudi ubogemu našemu ljudstvu se odpirajo oci! Možje v boj brez strahu, ker ta boj je boj pravice zoper krivico, na naši strani stoji vse ljudstvo, ki zahteva pravice in svobode, na strani Kmečke zveze in Samostojne stranke pa peščica klerikalnih in liberalnih oderuhov, ki bi vas radi še naprej odirali. Maribor. Znani klerikalni agitator Zebot, ki je zlasti naše kmečko ljudstvo farbai, jo prišel v špehkamro. Zakaj so ga zaprli, se ne vemo, govori se pa, da je hotel nekega uradnika podkupiti, da bi mu dal volilni imenik. Mi bi se temu prav nič ne čudili, ker klerikalci še niso rukoli nic poštenima storili. Z goljufijo in sleparstvom so vodili naše ubogo kmetsko ljudstvo za nos, zlasti pri volitvah. — Opozarjamo vse pri nas organizirano ljudstvo, da nam vsak slučaj takih ali podobnih grdobij, zlasti ce bi kje kaj grozili ubogemu kmetu, takoj naznanijo našemu tajništvu v Ljudskem domu v Maribor, Berggasse 4. Št. lij v Slovenskih goricah. iz našega kraja se malpkedaj kaj sliši, in še takrat, samo slabo. Naš „ljubi rojak" Zebot se je preselil v sodnijske zapore, nam ni seveda prav nič žal, ker smo že do grla siti njegovih farbarij. St. lljčani mu bomo poslali v znak hvaležnosti „marjaškarte“ da bo pozabil „mavšeljna", s katerim je obiral svoje drage pristaše. Dobro bi bilo, da bi tudi pri nas priredili kak shod, ker naše ljudstvo že željno pričakuje naših govornikov. Št. Peter pri Mariboru. Največji reveži med vsemi smo gotovo viničarji, ker moramo še danes ue-lati za oO krajcerjev na dan. 'i o sramoto, k-iera še na Kitajskem ni več mogoča, ; nas sili, da se tudi mi organiziramo, ivmečka zveza in Saifiostojna kmečka stranka sta stranki bogatašev in dohtarjev, zato tam ni za nas prostora. Sramota za Kmečke zvezarje in Samostoj-neže, ki nas se danes plačujejo tako, da si ubogi viničarji še kruha kupiti ne moremo. — Viničarji, niali kmetje, proč od ten ljudskih pijavk, ki so vam pili kri med vojsko in jo hočejo še naprej, za nas je samo še socijaino-demokraticna kmecko-cciavska zveza, ven s Stražo, Slov. Gospodarjem in drugmi takimi lažnjivci, v :.aso kocu spaua r.jutiski Glas, ki je inč euini zaščitnik in zagovornik. Na delo, za našo staro pravdo, milijoni . žuijavih ueiavskih rok nas kneejo k seoi, podajmo jim roke, da zmagamo za pravico, Kmečki zvezi in Samostojnežem pa brco! Šmarje na Štajerskem. Stepli so se med seboj na shodu klerikalni Kmečki zvezarji in liberalni Samo-ScOjneži. Je pač pouobno tem pijanim ža-: bani. Iako rešujejo naše ubogo ljudstvo | stradanja ti naši nasprotniki, ki imajo ; veano polne usta ljubezni, rn polnih ko-; zareki pa si ubijajo glave, kako bi strli drug urugega, in računajo, kako bi zopet zvonili našega revnega kmeta in viničarja za njinove .pijane stranke. Kmetje in ueiavci, viničarji,- pokažite nrbet tem pijancem, ker ce ne bouo imeli več vašega denarja, če vas ne bodo mogli več izmoz-gavati za vase težko pristužene krajcar-cke bodo morah tudi sami že enkrat za- ; četi delati ter se bodo iztrezniii. — Am- j pak prepozno bo, ker je začelo, ljudstvo mpregicnavati in bo te pijane pretepače spodilo kamor spadajo. Lato na noge, kajti na vas ubogi kmetski trpini gleda vse delavstvo s ponosom! izšla le kojiapfciiia mm .Mko-lHa Mf I. zvez.k: Kaj hoče „K!iietsivO-(le«avSKa zvez<* Priredil: Jurij Skopec. Cena samo 60 vin. Kazpošiiia se le najmanj po i0 izvodov v skupniu zavitkih. Sourugi! Somišljeniki! Vaša dolžnost je, da razširne to knjižico v tisočih iZ/omn n.eu naše Kiuetasito ljudstvo, ki je tavalo doslej v klerikalni temi. Naročite jo nemudoma v upravi -LjuoSiiega Glasil!« /^upniki, takoj vsi na oeio! V vsako hišo jo nesite ! Po svetu. Jugoslavija je odklonila ultimatum ententnih kapitalistov, ki kupujejo v Parizu svoj imperi-jaiistični mir. Kaj bo ententa sedaj naredila, menda še sama ne ve, londonskega pakta si ne upa izvršiti. Mečkajo in mečkajo, ne zmečkajo pa ničesar. Anglija je prišla v hude škripce, ker y njenih kolonijah, zlastk v Indiji, precej vre. Boljševik! so začeli širiti tani svojo propagando in s tem so jo zgrabili na najobčut-ijivejšem mestu. Vsa agrarna moč Anglije sloni namreč le na kolonijah. Italijanski socijalisti so vložili v italijanski zbornici energično interpelacijo v zadevi jugoslovanskih ujetnikov. .Pričakovati je, da bo imel ta odločni nastop italijanskih sodrugov uguune posieaice za uooge jugoslovanske ujetnike, ki zdihujejo v laškem robstvu. Sadovi Prepeluhovega potovanja v Italijo, o katerem smo pred kratkim obširno poročati, se torej že kažejo, vkljub „Domoljubovem" zabavljanju. Kaj so pa klerikalci doslej storili za ujetnike?? iz ionetSKu - delavske zveze. Krajevne organizacije KDZ. (=Kmetske delavske zveze) začnemo ustanav-: ijati takoj po zaupnem sestanku, zato ^rosimo naše zaupnike po deželi, da nam nemudoma javijo, kje so že pripravili vse potrebno za ustanovni občni zbor, da pošlje osrednje vodstvo govornika. Dne 7. marca 1. 1. se vrši več ustanovnih občnih zborov „Kmetske delavske zveze". Javite nemudoma, kje je že vse pripravljeno, da pošlje osrednje vodstvo govornika. Vse dopise glede „Kmetsko delavske zveze" je naslavljati za enkrat izključno le na uredništvo „Ljudskega glasu", Ljubljana, Frančiškanska uiica 6/11. in ne na posamezne krajevne organizacije J5DS ali pa celo na strankino tajništvo. Občinske volitve. Ker se vrše volitve že cez en mesec, opozarjamo vse i naše zaupnike, da pripravijo čim preje ; ustanovitev krajevne organizacije v „Kmetsko delavske zveze". Vsa navo-idia dobe v brošuri „Kaj hoče Kmetsko delavska zveza", ki je že izšla in jo takoj naročite po več izvodov. Pozor zaupniki!!! Nujno vas prosimo, da ne skličete prav nobenega shoda brez prejšnjega privoljenja osrednjega tajništva. Zgodi se pogosto, da skličejo v kakem kraju kar na svojo pest shod in zahtevajo potem govornika iz Ljubljane. Dotični govornik Je pa za napovedan dan oddan že drugam in tako ostanejo ljudje na cedilu. To se mora odpraviti, vsak shod se napove šele potem, ko je dogovorjen z osrednjim tajništvom. Ali že imate v svoji knjižn ci prvi zvezek Zabavne knjižil ce ^Ljudihega (ilasu‘ G. Keller: DON CORREA. V zalogi je še nekaj te prekrasne, po-Fudne povesti, ki bo razveselila vsako hišo. Cena je le 3 K, kar je za današnje razmere res malo. Po en Izvod ni vredno naročati, zato naročite po več izvodov skupaj ter jih razprodajte med svojimi prijatelji. V vsako h šo naše kn]'ge! Naroča se pri upravi »Ljudskega glasu«. Viničarji trpini. Cel svet se organizira, samo mi gledanu) in čakamo! Med tem, ko se bore delavci po mestih za izboljšanje plač, stojimo ravno mi, kot največji sužnji, brez vsake pomoči, prepuščeni samim sebi, rn nikogar ni, ki bi se zmenil za največie reveže, za nas — viničarje in male kmete. Avstrija nam je bila največja mačeha in mislili smo, da nam v Jugoslaviji zasije solnce boljše bodočnosti! Ali kako je sedaj? Tisti, ki so imeli v Avstriji moč, vele-iposestnrki in agrarci, ki so nam postavili viničarsko postavo iz leta 1886.. to so zastopniki naših klerikalcev in liberalcev, se združujejo danes zopet v organizacijah, klerikalci v svoji Kmečki zvezi in liberalci v Samostojni kmečki stranki. Samo mi, največji reveži, viničarji, kočarji, malP posestniki še vedno gledamo in upamo, da nam pade kaka drobtinica z bogate klerikalne in liberalne mize. Možje, žene! Ali smo re« še premalo pretrpeli, ali nam ni vojska zadosti odprla oči, zakaj še stojite na razpotju in čakate, da nam bodo razne politične stranke, ki nas niso nikdar poznale drugače kot ob volitvah, zopet naleknile verige suženjstva in hlapčevstva na roke. Živimo v velikem času revolucije. r>va velika sveta si stonta nasproti, pr/l tabor bogatašev in veleposestnikov, tovarnarjev in bank. kateremu pravimo tabor kapitalistov in drugi tabor trpinov, ki nimaio dnizega 'cot pridne roke, ki de-kdo od zore do mraka, pa nimajo od dela svojih rok druzeva kot prazne želodce, strgam: obleke in bolne ude. Oba ta tabora se pripravljata na ve-) Uk bol. boj na življenje in smrt. Tn kdor bo močnejši, ta bo zmagal. Kam spadamo ml. viničarji in mali kmede? Na to vprašanie odgovor ni težak? Poglejmo samo naše plače in snloh naše življenje! Večina štajerskih viničarjev (ma svoie plače od 40 vinarjev do 1 K na dan- m to samo za tiste dni. katere re« deka!’ To 5e nadvečia sramota, kateri ni enake na svetu. Za to plačo si ne moremo kupiti še soji. Delavci v tovarnah zaslužno no 40 in še več kron na dan. na deifito samo osem ur. ml oa moramo tr-0^1 in stradati za 30 krafeariev na dan! To se mora prenehati in sicer hitro, da th' noginemo gladu. Danes ko se bližajo občinske in državnozborske volitve, prihajajo k nam klerikalci in nas vabijo v Kmečko zvezo, ravnotako nas hočeio organizirati liberalci v svoji Samostojni kmečki stranki. Ali pozor viničarji, ne pustite se zape-Ijavati od teh človeških pijavk, kajti viničar, ma!l kočar ih bajtar se ne more in se ne sme organizirati tam. kjer so organiziran! tisti stanovi bogatašev in veleposestnikov, katerim morate vi z žulji obdelavati njih zemljo za 30 krajcarjev In še manj na dan. Postaviti sl moramo samostojno stanovsko organizacijo viničarjev, malih kmetov in bajtarjev, ki mora organizirati v svojih vrstah vse trpeče brate in ki edina bo v stanu, da nam pomaga tako. kot je treba in prav. Delavske stanovske organizacije nam bodijo vzgled: kot so dosegle te svojim članom boljše življenje, ♦ako ga moramo tudi mi za nas izbojevati. — Zvezati se moramo in podat! roko delavstvu! Le tako bomo postali močni w» veliki ter dosegi! to. česar želimo — svobodo, neodvisnost in človeško živlie-jde. Ce pa se bomo cepili po raznih kmečkih zvezah, bomo ostali večni hlapd in !*>meta!l bodo z «aml. kot dosedaj! Delavstvo no mestih in tovarnah je njočno stanovsko organizirano, In če zboli delavec v tovarni, dobi bolniško Podporo! Kaj pa tl viničar in mali kmet? Ce zboliš. Lahko pogineš od lakote, zdravilka ne moreš plačati. K .. 2®*° viničarji, pojdite po vaseh in zbudite svoie trpine in organlzi-j^mio se organizacija je edini naš up ih Baše odrešenje ! v* Sia,;ostna zavf*rovanje, bolniško Htev v‘ničarski zakon, raz povi5anie Piače, in stvari čaka In kliče viničarje male kmete: Vstanite, zbudite se In organizirajte se, dokler ne bo prepozno! V slogi je moč! ■ ' Vsi za enega, eden za vse! In zmagali bomo mi. Viničar. Opomba: Vse one, ki žeie ustanoviti organizacijo ali se zanjo zanimajo, opo-zarjismo, da se osebno zglasijo v Kmečkem.'tajništvu v Mariboru, Ljudski dom, Berggasse 4, v pisarni Zveze delavskih zadrug. Uredništvo. S3 Iz naše države, s Stranka liberalnih gruntarjev vneto agitira po deželi in snuje svoje organizacije. Mi to prav pozdravljamo, da bomo po deželi vsaj vedeti. Kako in kaj je z liberalci. Nam ne morejo biti nevarni, kvečjemu klerikalcem. V klerikalni tabor in v liberalnega naj se zarečejo birti. šta-cunarji, vojni dobičkarji, gruntarji in bogataši sploh, revno ljudstvo, to je bajtarji, kočarji, posli, kmečki delavci in drugi pa do zadnjega vsi v »Kmetsko-delavsko zvezo«. Zoper žensko volilno pravico sc tudi sicer za vsak napredeK tako »vneti« samostojni liberalni kmetje. Tvornica sukna. Ministrstvo prehrane bo v najkrajšem času ».bnoviio in i opravilo veliko tvornico sukna Teckarcvič in drug v Leskovcu, tako da bo tvornica žc tekom februarja začela z delom. Invalidi — 600.000 takih rodbin Je v našem kraljestvu — so se oglasili pri ministrskem predsedniku in zahtevali, da se jim izplačuje 150 dinarjev mesečno, kar bi znašalo skupaj dva do tri milijone dnevno. Naseljevanje v Jugoslaviji. Ministrstvo za agrarno reformo je tekom preteklega leta naselilo okdli 2000 rodbin iz Črne gore, Hercegovine in Like v Stari Srbiji in Maeedonijl. Z ozemlja, ki ga je v vojni osvojila Rumunija, je prišlo v Belgrad odposlanstvo Malorusbv, ki prosi za dovoljenje za naselitev v našem kraljestvu. Malorusi, katerih je okoli 130 rodbin, bi se naselili v okolici Veleša. Pravtako je' prišlo v Belgrad. kakor se je že poročalo, tudi odposlanstvo lužiških Srbov. Republikanska stranka. Več bivših ministrov srbskih in uglednih politikov je podpisalo proglas #a ustanovitev republikanke stranke. Ustreljen tihotapec. Na Vrhniki se z največ jo strogostjo preiskujejo vlaki, ki se pripeljejo iz Ljubljane. Te dni se je pripeljal tja tudi Černič iz zasedenega ožemita, nieeovi ženi so nri pregledovanju nekaj zaplenili, kar je Černiča tako razjarilo, da se je sprl s srbskimi vojaki in le eneva za prsi prijel, pa se ga le volak otresel. Černič je potetrnil nato kuhinjski nož, s katerim je mahal okoli sebe. nato je pa zbežal v bližnjo hišo. srbski voiaki pa za njim. Iz hiše je pobevnil Černič in se skril, za nfim je pa pohitel srbski vojak in ga je z dvema streloma usmrtil. Proti verlžništvn. Zagrebška policijska oblast je odredila, da se vsem trgovcem. ki so bili kaznovani zaradi oderuštva in naviianja cen odvzamejo morebitni potni listi in se jim v nobenem slučaju ne Izdajo novi. Protialkoholni sosvet. Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo se je ustanovil protialkoholni sosvet kot posvetovalen organ protialkoholnega oddelka. Namen tega sosveta Je. da v vseh vprašanjih, ki se tičejo protialkoholnega gibanja, stavi protialkoholnemu oddelku primerne nasvete in predloge ter ga podpira pri nadzorstvu glede izvrševania vseh protialkoholnih vladnih odredb. Člani tega sosveta so poleg zastopnikov vladnih oddelkov, zastopani tudi člani »Orlovske zveze«. »Sokolskega Savez.a SHS«, Izobraževalne organizacije »Svobode« in »Svete vojske«. Ameriška pomoč Srbiji. Iz Marseilla poročajo, da je ameriški Rdeči križ poslal Srbiji 242 ron živeža, volne, obleke, perila, zdravil in dva težka avtomobila. V Belgrodu se vrše pogajanja med vlado in opozicijonalnimi strankami za sestavo koncentracijske vlade, v kateri bi bile zastopane vse strarike. Uspeha najbrže ne bo. Parlament bo najbrže razpuščen dne 15. februarja, nato pa čimpreje razpisane volitve. • Deželna vlada za Slovenijo še ni sestavljena. ker se čaka na rezultat pogajanj v Belgradu. Polovična vožnja za delavec. Vsi delavci, ki potujejo, da prevzamejo odka-zano jim delo, dobijo polovično vožnjo na železnicah, parobrodih in poštnih vozovih. Nakaznice in legitimacije, ki morajo imeti sliko, izdajajo podružnice »Državne posredovalnce za delo« po 50 vinarjev. Divji prašiči na Štajerskem. Okoli Podčetrtka se baje klatijo cele črede divjih svinj, ki delajo kmetom veliko škodo. Ali se temu ne da odpomoči? Nove volitve v »Kmetijsko družbo«. Deželna vlada je razveljavila vse sklepe zadnjega občnega zbora »Kmetijske družbe«. S tem so razveljavljene tudi volitve. Nove volitve se bodo vršile po delegatih iz cele Slovenije, ki se izvolijo poprej po podružnicah Izmenjava denarja 15. februarja. Po odredbi ministrstva za finance se začne zamenjavanje kron na nove kronsko-di-narske novčanice po Hrvatskem, Sloveniji in ostalih krajih preko Save in Donave 15. t. m. V ta namen se sestavijo posebne komisi le, sestoječe iz uradništva Narodne banke in ministrstva za finance. Gospodarske vest;. Vrednost naše krone se dviga. Na švicarski borzi, ki je merodajna, se ;5e vrednost naše krone dvignila nad češko in poljsko krono ter bo kmalu enaka z nemško marko. Avstniski kroni se ne priznava skoro nobena vrednost. Cena srebru je zadnje čase izredno poskočila ter le za 60 odstotkov višja kot je bila teta 1918. Oglje za kovače. Ker so se čule pritožbe. da prtmanjkuie domačim kovačem no deželi oglja za njihov obrat, kar se občuti posebno pri nujnih popravah kmetijskega orodja, obrnilo se je poverieništvn za kmetijstvo na merodajne faktorje In dobilo sedaj odgovor od državnega nad-zomlštva veleposestva kneza Auersperga. da je del zaloge oglja in eventualno tudi del pove produkcije na razpolago domačim kovačem. Zaradi naročil nai se chračaki domači kovači na Slovensko kmetijsko družbo v Ljubljani (potom podružnic). na družbo Ekonom v Ljubliani, na Clospodarsko zvezo v Ljubljani ali na Zadružno zvezo v Celiu. Tl zavodi bodo nanireč posredovali dobavo. Nadomestilo za petrolej je iznašel Amerikance Andrad. To je nekak prah, ki se zmeša z vodo, a ta mešanica baje gori ravno tako dobro kot petrolej. Za 65 vinarjev je mogoče napraviti štiri litre te mešanice. Za sadjerejce. Mesec februar je naj-pripravnejši. da se staro drevje osnaži. Staro skorjo in mah je treba ostrgati z debla, deblo pa namazati z apnom. Lahko se že pripiavijo cepiči, ki pa se morajo v kleti zakopati v zemljo, da se ne posuše ali ne poženejo popkov. Pritlična drevesa se obrezujejo, ravno tako žive meje. Rane je treba zamazati z voskom ali vsaj s premešano ilovico. Pripraviti je kole in urediti sadjerejska orodja. Gose-ničja gnezda naj se obero z drevja, zemlja okrog drevja pa se naj okoplje In zrahlja. Agrarna statistika. Dela za agrarno statistiko, ki bi služila kot podlaga izvedbi agrarne reforme, so se zabela najprej v tem zmislu, da se določi sedanje stanje veleposestev v celi državi. Te dni je bila dovršena statistika za Slovenijo in Prekmurje ter so sestavljene mape in pregledni detailni izkazi. V Sloveniji je 242.586 ha veleposestniške zemlje, od katere je samo gozdov 171.742 ha. V Prekmurju je 19.973 ha veleposestev. Za Banat so izdelani v katastrskih mapah pregledni načrti veleposestev ter površin zemljišč, predanih za to leto v začasen zakup. V Hrvatski in Slavoniji bodo znašali stroški za agrarno statistiko okoli milijon kron. Tvornica vžigalic se bo ustanovila v Rušah pri Mariboru. Predpriprave se že vršijo. Papirnati drobiž (20 vinarski) ljubljanske občine je v prometu. Z njim se lahko tudi plačuje pri vseh uradih. Za pridelovanje sladkorne pese v Sloveniji. Dne 20. t. m. se je vršil v Ljubljani razgovor glede sladkorne industrije. Po razgovoru, ki so se ga udeležili priznani veščaki in interesenti, se je sklenilo podpirati z vsemi sredstvi uvedbo pridelovanja sladkorne pese povsod tam, kjer je za to ugoden svet in pozvati vlado, da prouči načrt, al: so na Posavju dani pogoji za ustanovitev sladkorne tovarne. V tem slučaju je treba takoj začeti s pripravljalnimi del; za to industrijo. BS539 Drobiž. Največja vojna ladja na svetu. Iz Londona se poroča, da je bila te dni izpuščena v morje v Angliji največja vojna ladja na svetu, oklopna križarka Hood. Dolžina te ladje znaša 258 m, prostornina 41.200 ton in moč strojev 144.000 konjskih sil. Ladja je opremljena s prvovrstnimi topovi, med temi tudi z obrambnimi topovi proti zrakoplovom. Ladja bo upotrebljavala mesto premoga sirovo olje. katerega bo lahko vozila seboj do 4000 ton. Proti natakaricam. Predsednik policije v Požunu je odredil, da se morajo v mestu zaposlene natakarice takoj odpustiti in nadomestiti s strokovno izvežba-nimi moškimi natakarji. Odredba se utemeljuje s številno brezposelnostjo domačih natakarjev. Kam naj gredo sedaj natakarice ? Iz zgodovine tobaka. Prvo v,est o tobaku imamo od prvega Kolumbovega potovanja krog sveta leta 1492. Takrat je videl Krištof Kolumb na otoku Guanakani ljudi, ki so na zelo primitiven način kadili rastlino, imenovano v njihovem jeziku „tabako“, in spuščali dim iz ust in skozi nos. — V Evropo je prvi prinesel toba-kovo seme Španjolce Gonzalo Hernandez de Oviedo in sicer v Španijo, kjer so začeli gojiti tobakovo rastlino kot lepotično cvetko in radi zdravilne vrednosti. Jean Nicot francoski poslanik na Portugalskem, jc poslal v Francijo tobakovo listje kot zdravilo proti prsnemu raku, in je pridal tudi seme z naročilom, naj ga sadijo. Po N'cotu je dobil tobak latinsko ime „herbae nicotinae14. V Franciji se je tobak kmalu priljubil kot sredstvo proti glavobolu, in sicer so ga v to svrho njuhali, česar so se naučili od španjolcev. Prva tvornica za njuhalni tobak je bila v Sevilli na ŠpansLem. Iz Francije se je razširil tobak po celi Evropi in iz Evrope po ostalem svetu. V Italiji je bil že leta 1737 proglašen za uržavni monopol, in je prinesel državi prvih pet let 46.000 dukatov čistega dobička. *MfcAw>T~w\4,«re».*-.4** . ^ «■ ^.^» u Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? Dobri prijatelj v takih hudih dneh vam je Felletjev pravi Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 27 K. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 4 K. Slaba hrana vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red, 6 škatljic 12 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje! Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 358,. Hrvatska. USTNICA UREDNIŠTVA. Rog. Slatina: sodr. Č. in V. Hvala lepa za vaše informacije, da se bomo vedeli ravnati. Karčevlna: sodr. F. V.! Vaše dolgo pismo smo prejeli in ga uporabimo. Iščem v Sloveniji dobro idoč mutni mlin z 2—3 tečaji v najem. Preša za olje ni izvzeta. Naslov pove upravništvo tega lista. Zamenjam svole posestvo za večje. Moje posestvo obstoji iz 4 johov rodovitne zemlje, 2 johov travnikov, 1 joha njiv, nov podni cimper z opeko krit, noy dobro tekoč, iz dveh tečajev sesloječ mlin, hiša v dobrem stanju, vse z opeko krito, pol ure od kolodvora Laški trg. Naslov: ‘-A. S., poštni predal Laški trg.- Mišt-potigane stentae-ščurki n vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 7*—, za podgane ia miši K 7'—; osobito ostra pasta za podgane K 7*- ; za šfiurke K 7-—; posebno močna tinktura za stenice K 7—; uničevalec moljev, prašek za nši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutn ni K 6 —; prašek proti mrčesom 6 K; proti ušem pri ljudeh 4 8 K; mazilo ža uši pri živini 4—8 K; tinktur« proti mrćesu no sndjn in zeli ni id! (uničevalec rastlin) in mravljam K 6‘- . Pošilja po povzetju Zavod za ekspoit M. Jflnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3. N. GOGOLJ: (Dalje.) Majska roč ali ut« pljunka. „Da-'bi zapbsal . . .? Ah, v« delleta, kaj si vsega 'e izmislite!*4 je zatepn I Kalen k med smehom in požuga) s prstom; zaletaval se je nazaj, ker jja noge niso hotele držati na enem 'mestu. .Ali pa boste pustil-, da v},s vse kar vprek poljubim? Vse po vrsti vas bom poljubil, vse . . .“ in s kratkimi koraki se je pognal za njimi. Dekleta so /akiiča'a i" zbežala ena pr--ko druge; k6 so se vkorajžile, so /bežab na dru- o stran ceste, ker so vid« le, da Kalenik nikakor ni bil hitrih nog. „T. m je tvoja, koča 1“ so zak-iČale umikajoč ge in kazale na kmečko hišo, ki je bila m- ogo večja od drugih in bila I; st vaškega župana. Kf lenik jo je pokorno ubral v ono stiau in znova lotil zmeijali župana* Kdo je vendar ta župan, ki si je nakopal toliko neprij-tnih govoric in obrekovanj na glavo? O! ta župan je važna oseba v vasi! Predno se Kal-nik dokup je do ki nea svoje pots bomo m- še lahko nekaj i-kli o županu. Ce a vas se mu orikri'H, kadar ga za p h da ; dekleta. tudi najuilajša. mu vos ijo .dober d. n". Pa kdo bi od fantov n- hotel poslati žiiian? Župan ima prost dr slop v vse kroge m poslarni muzik spoštljivo drži kap-- v roki, dokler potika župan svoje to ste in gr> be prste v n eL-ovo ti bačnico od drevesnega lubja. I ri občinski seii a i pri sho -u ima župan . prVo besedo ne gl« d nat", da njegovo ob asi omejuj nekrgiko gii sov -.e-ino, in skoraj po s\«i|i volji poš Ija, kogar se nji mu ljubi, uiviuMi ces e in kopali jaike Župan je mrk ia poglee sirov in ne ljubi mnogo govo i i Še pie i dn\n mi. davnimi časi, ko se je vozila Katarina, carinja blaženega spomina, na Krim. so nega izbrali za spremljevalca; cela dva a(i« pa je to edino nj- g-.vo o-o — cel hndir in že i d daleč zagleda lepo krnet co. Toda šele ted. j. ko se je do dobra ogledal, da li ne gleda odkodi svakinja, ga nameri na piiknpljivo hči ce. pujje prih. Splošno hn Pitno diiištvn v LjnSliani : registrcvana zadruga z omejeno zavezo: sprejema hranilne vlojic vsak delavnik od 8 do 12 ure dopoldne in od .! do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pn od 8 do 1. ure popoldan in jih obrestuje po (‘istih 4'7a. [jim FmiiHsnsla ul. 6. registrovana tadrugn i orne Eno zaveto. Tiskovine za Sole. županstva In urade. ItaimodertieJSe plakate in vabila za stiode in :: veselice. ::