.....■ \ Na tržaškem gradu sv. Justa niz kulturnih dogodkov ^7 Zbor Starši Ensemble iz Romjana je v Gradežu zasedel drugo mesto ZKB 0 1908. Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski dnevnik ČETRTEK, 26. AVGUSTA 2010 Št. 201 (19.908) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Iraku se obeta temna zora Rado Gruden Čez teden dni se bo Irak zbudil z Novo zoro. Tako se bo namreč - z velikim N - od 1. septembra uradno imenovala ameriška vojaška misija v Iraku. Ameriška vojska je po več kot sedemletni okupaciji prenehala z vojnimi operacijami v Iraku, umaknila svoj ogromni vojaški aparat in tako simbolično končala operacijo Iraška svoboda. Američani pa svojega dela v Iraku niso dokončali. Če pustimo ob strani dejstvo, da so zahodni del sveta leta 2003 pahnili v krvav vojaški spopad z namernim laganjem o vojaški oborožitvi takrat še Sa-damovega Iraka, lahko mirno ugotovimo, da danes o svobodi v Iraku ne moremo govoriti, za seboj pa Američani puščajo tudi do skrajnosti destabilizirano državo. Edina stvar, ki so jo skupaj s svojimi zavezniki dejansko dosegli, je bilo strmoglavljenje diktatorskega režima Sadama Huseina. Irak je sicer dobil novo oblast, ki pa je daleč od tega, da bi jo lahko imeli za demokratično. Pa tudi cena za to »demokratizacijo« je bila izredno visoka. Na tisoče žrtev so v svojih vrstah imeli ameriški »prinašalci svobode« in njihovi zavezniki, žrtev med iraškimi civilisti pa je bilo preko sto tisoč. Zato ni malo tistih, ki trdijo, da bi se Sadama lahko rešili tudi s precej manj krvi. Irak čaka izredno negotova prihodnost, v kateri bo nasilje še naprej igralo glavno vlogo. O tem pričajo v zadnjem času izredno okrepljeni napadi na iraške varnostne sile, pri čemer najbolj krvav davek s svojimi življenji spet plačujejo civilisti. Zato vojna še zdaleč ni končana, napovedovana nova zora pa za Irak ne bo svetlo, temveč bo predvsem temno obarvana. italija - Včerajšnje srečanje Bossi-Berlusconi ni prineslo zasuka Vlada ostaja taka, kot je Volitev (zaenkrat) ne bo Liga se je pustila prepričati, premier popustil pri UDC trst - V septembru naj bi se odločila njena usoda Kaj bo z železarno? Nekateri trdijo, da namerava nek skrivnostni vlagatelj odkupiti škedenjski obrat TRST - Usoda škedenjske železarne bo znana v septembru. V to je prepričan pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini, s katerim smo se včeraj pogovorili o perspektivah obrata in zaposle- nih po raznih dogodkih in govoricah, ki so zaznamovali poletno obdobje. Med glavnimi točkami je neznanka, kaj bo storil ruski magnat Aleksej Mordašov. Ta je v začetku avgusta potrdil, da namerava prodati svoj delež v družbi Lucchini. Odprti ostajata vsekakor vprašanje zadolženosti do bank in zagonetka, ali se je nek vlagatelj res ponudil, da odkupi ške-denjsko železarno. Na 6. strani RIM - Vlada bo zaenkrat šla naprej, predčasnih volitev ne bo in tudi širitev koalicije ni več na dnevnem redu. To je rezultat včerajšnjega sestanka Silvia Berlusconija z Umbertom Bossijem ob jezeru Lago Maggiore, ki so ga najbolj navdušeno pozdravili v Finijevih krogih. Bocchino je zagotovil, da je njihovo gibanje Prihodnost in svoboda lojalni član koalicije in da nove stranke ne bodo ustanavljali. Sekretar UDC Cesa je ironično odklonil morebitni »dodaten stol pri mizi«, medtem ko so demokrati ocenili, da vlada še naprej tvega krizo. Na 4. strani Ret: Portopiccolo ne bo postal naselje Na 5. strani Tabla Unije Istranov »vzdržala« le 48 ur Na 5. strani Kazni za taksiste, ki ne opravljajo svojega dela Na 7. strani Univerza resurs za goriško gospodarstvo Na 12. strani Smrt novorojenčka v tržiški porodnišnici Na 12. strani Po novogoriških študentih udarila kriza Na 13. strani gornja radgona - Na 48. kmetijsko živilskem sejmu Agra Kmečki zvezi priznanje Zadružne zveze Slovenije GORNJA RADGONA - Na včerajšnjem predzadnjem dnevu 48. kmetijsko živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni je Kmečka zveza prejela priznanje Zadružne zveze Slovenije ob šestdesetletnici delovanja. Predsedniku KZ Francu Fabcu je priznanje izročil predsednik ZZS Peter Vrisk, ki je poudaril pomen zadružništva v Sloveniji in Evropi. Delegacija KZ se je včeraj srečala tudi s slovenskim ministrom za kmetijstvo Dejanom Židanom, včerajšnji dan pa je zaznamovala tudi skupna seja slovenskih parlamentarnih odborov za kmetijstvo in gospodarstvo ob prisotnosti premiera Boruta Pahorja. Na 3. strani književnost - Pogovor z Borisom Pahorjem O uresničenih in še neuresničenih željah TRST - Nova knjiga, italijanski prevod Trga Oberdan, bo izšla čez kak teden, tržaški pisatelj Boris Pahor medtem daje intervjuje, ureja dnevnik, se srečuje z bralci. Tako kot že dolge mesece. Danes praznuje Boris Pahor 97. rojstni dan, čeprav je glagol slaviti v njegovem primeru najbrž pretiran. »Z ženo nisva nikoli kdo ve kaj stavila na leta. Praznike smo doma obeleževali zelo skromno, brez slovesa. Če je bilo le mogoče, sem raje sedel za stroj ... « O ljubezni do pisanja, odnosu z ženo, sedanjih obveznostih in skritih željah je spregovoril v daljšem pogovoru. Na 10. strani 2 Četrtek, 26. avgusta 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Neuspešno iskanje kompromisa z ministrom za delo DeSUS vladnega predloga o pokojninski reformi ne bo podprl Vlada misli predlog poslati v DZ 9. septembra - Brez glasov DeSUS-a vlada brez večine LJUBLJANA - Izvršni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) z ministrom za delo Ivanom Svetlikom včeraj še ni našel kompromisa glede usklajevanja pokojnin. Vlada predlaga 60-odstotno usklajevanju s plačami in 40-odstotno z inflacijo, DeSUS pa razmerje 80:20. Potencialne možnosti za kompromis so nekje vmes, pravi Svetlik. Če kompromisa ne bo prej, bo šla vlada s predlogom v DZ 9. septembra. Konstruktivni dialog je dal pomembne rezultate v smislu, da vlada odstopi od formule 50:50 in da DeSUS ne vztraja več na formuli obstoječega usklajevanja, je potem, ko je zapustil pogajanja z izvršnim odborom DeSUS, za medije dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Svetlik. Po njegovih besedah imajo še nekaj dela, da zbližajo stališča, kar zadeva razmerje med usklajevanjem s plačami in življenjskimi stroški. Danes se namreč še niso dokončno dogovorili, kakšno naj bo to razmerje. Vladni predlog ostaja 60-odstotno usklajevanju s plačami in 40-odstotno z inflacijo, imajo pa še nekaj časa, preden bodo te predloge povsem zaprli, sploh pa preden bo zakon sprejet v DZ, pravi Svetlik. Ko so se nazadnje pogovarjali z DeSUS, je stranka po besedah ministra vztrajala na obstoječem usklajevanju, vlada pa na t.i. švicarski formuli. Sedaj je rezultat po njegovem povsem drugačen. Vlada ta hip pred- Predsednik stranke slovenskih upokojencev Karl Erjavec žuga z vladno krizo laga usklajevanje 60:40, DeSUS 80:20, po Svetlikovih besedah pa so potencialne možnosti za rešitev nekje med tema številkama. Verjetnost, da bi dogovor dosegli še preden bo vlada zakon poslala v DZ, je razmeroma majhna, je dejal Svetlik. Pričakuje pa, da bodo v nadaljevanju razprave pri pripravi zakona našli kompromis. Vlada je odločena, da bo, če kompromisa ne bodo našli prej, predlog v DZ poslala 9. septembra. Glede zamrznitve pokojnin so se z ministrom pogovarjali predvsem o razmerah, v katerih se oblikuje proračun. Prvak DeSUS Karl Erjavec je v izjavi za medije še pred koncem zasedanja izvršilnega odbora dejal, da vlada in DeSUS stališč nista zbližala in bodo potrebna nadaljnja pogajanja. Groženj o izstopu iz koalicije po njegovih besedah zaenkrat ni. Izvršilni odbor je sicer sklenil, da DeSUS ne pristane na zamrznitev pokojnin in glede tega ne podpirajo nobenih sprememb od usklajevanja, ki je veljalo v letu 2009 in 2010. Če bo predlog za zamrznitev sprejet, poslanci DeSUS proračuna za prihodnji dve leti ne bodo podprli, je ponovil Erjavec. Pokojninska reforma pa ima po njegovi oceni zelo malo možnosti, da bi bila sprejeta, če je poslanci DeSUS ne bodo podprli. Prepričan je tudi, da proračun za leti 2011 in 2012 brez podpore DeSUS ne more biti sprejet. "Cenimo napore vlade za izhod iz krize, vendar ne moremo pristajati, da bodo ravno upokojenci nosili najvišje breme za izhod iz krize," je poudaril predsednik DeSUS. Pogajalskih izhodišč znotraj stranke Erjavec še ne razkriva. Po njegovih besedah pa je jasno, da vlada v tem trenutku ne podpira predloga usklajevanja pokojnin 70 odstotkov z rastjo plač in 30 odstotkov z inflacijo, na kar je Erjavec še pripravljen pristati. (STA) Festivalsko dogajanje je s sinočnjim in današnjim koncertom zaključil najbolj znani izvajalec flamenka na kitaro Paco de Lucia ljubljana - Na 77 prireditvah različnih zvrsti so našteli preko 70 tisoč obiskovalcev S koncertom virtuoza na kitari Paca de Lucie bo danes zaprl svoja vrata Festival Ljubljana LJUBLJANA - Festival Ljubljana 2010, ki se bo danes končal s koncertom kitarista Paca de Lucie, je obiskalo več kot 70.000 ljudi. Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da je zadovoljen z obiskom prireditev. Kljub slabšim pričakovanjem je bil obisk enak lanskemu. Na Festivalu Ljubljana 2010, ki se je začel 5. julija s koncertom Mahler v Ljubljani, je bilo izvedenih 77 prireditev različnih zvrsti, ki jih je oblikovalo več kot 2000 umetnikov iz več kot 30 držav sveta. Prireditve so potekale na 14 različnih prizoriščih, po Brlekovih besedah pa je bilo letos veliko več dogodkov na velikih prizoriščih, predvsem v Križankah in Cankarjevem domu. Brlek je dejal, da je bil najzajet-nejši zalogaj letošnjega festivala gostovanje Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ne samo zaradi velikosti predstave in števila umetnikov, pač pa tudi zato, ker so z njimi prvič sodelovali v celotnem obsegu. Stroški za program letošnjega festivala znašajo približno 2,5 milijona evrov, od tega so malo manj kot milijon evrov predstavljali prilivi spon-zorskih in donatorskih prispevkov, mestna občina Ljubljana pa je prispevala 600.000 evrov. Direktor festivala ocenjuje, da cene vstopnic niso previsoke. Vendar pa predvideva, da bodo vstopnice naslednje leto za večino prireditev cenejše, saj se je znižal tudi standard obiskovalcev. Za prihodnje leto tudi načrtujejo večje popuste za nakup vstopnic v pred-prodaji, ne bo pa več možen nakup "vročih vstopnic", ki so bile cenejše na dan same prireditve, je še dodal Brlek. Vodja programske službe Festivala Ljubljana Veronika Brvar je ob predstavitvi rezultatov dejala, da je Festival Ljubljana že pripravil program za glasbeni cikel Mladi virtuozi za sezono 2010/11. Na prvem koncertu bo 18. oktobra nastopil Godalni kvartet Ra-gazze z Nizozemske, sledilo bo še šest koncertov vzhajajočih glasbenih zvezd iz Slovenije in Srbije. Prav tako se bo prihodnje leto nadaljevalo Mahlerjevo leto, ko se bo Festival Ljubljana skupaj s s Slovensko filharmonijo poklonil 100. obletnici Mahlerjeve smrti s ciklom komornih in simfoničnih koncertov, mednarodnim simpozijem ter razstavo, je še dodala Brvarjeva. (STA) Volk predal poverilna pisma hrvaškemu predsedniku Josipoviču ZAGREB - Novi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk je včeraj v Zagrebu hrvaškemu predsedniku Ivu Josipoviču predal poverilna pisma. Ob tem je veleposlanik Volk v pogovoru ocenil, da imata sedaj državi "priložnost, da izkoristita pozitivno vzdušje v dvostranskih odnosih, kateremu smo priče v zadnjem času, in nadoknadita zamujeno". Reševanje preostalih odprtih vprašanj, po zgledu vprašanja meje, je po njegovih besedah le del naloge, ki je pred državama. Osrednja naloga, ki ji namerava v svojem mandatu nameniti tudi večino pozornosti, je krepitev sodelovanja na vseh področjih skupnih interesov, še zlasti na gospodarskem področju. "Priložnosti sodelovanja so na vseh področjih, mislim pa, da bo zmagoviti koncept tisti, ki bo znal združevati gospodarske kapacitete obeh držav in jih ponuditi na tretjih trgih, še posebej na področju turizma," je dejal, piše na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. Po oceni Volka ureditev vprašanja meje vnaša povsem novo dinamiko v odnosih med državama, saj sta s sklenitvijo arbitražnega sporazuma naredili preboj v miselnosti, da je kompromis nekaj slabega. Po njegovih besedah tako doseženi sporazum že sedaj proizvaja celo vrsto pozitivnih učinkov v odnosih med državama, pozitivno pa vpliva tudi na celotno regijo Zahodnega Balkana. Volk je na položaju slovenskega veleposlanika na Hrvaškem nasledil Milana Orožna Adamiča. Pred odhodom v Zagreb je bil Volk koordinator za Zahodni Balkan na MZZ, od leta 2001 do 2005 pa je bil tudi slovenski veleposlanik v Italiji. Za vlaganja v Stožice se zanimajo Libijci LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor se je včeraj sestal s poslovno delegacijo iz Libije, ki se odloča o možnosti finančne naložbe v projekt Stožice. Libijski gostje so Pahorja seznanili z oceno možnosti pozitivne odločitve o vstopu v projekt. Dokončna usoda njihove naložbe naj bi bila znana v kratkem. Smrtna nesreča v Maranu VIDEM - V središču mesta Marano Lagunare je včeraj zjutraj v prometni nesreči izgubil življenje 48-letni domačin Livio Abram. S svojim skuter-jem je iz še nepojasnjenih vzrokov padel na tla in udaril z glavo v asfalt. Sodni zdravnik je preverjal, ali je ponesrečenec umrl zaradi posledic padca oziroma drugih vzrokov. koper - Nadaljevanje sojenja poslancu Slovenske nacionalne stranke Prijatelj ostaja v priporu Včeraj je pričala tudi hčerka novogoriškega podjetnika Marjana Mikuža, ki naj bi mu Prijatelj grozil, in pojasnila, da ji je Prijatelj v pisarni v DZ kazal nabito pištolo KOPER - Poslanec Slovenske nacionalne stranke (SNS)Srečko Prijatelj še naprej ostaja v priporu, je odločil senat koprskega okrožnega sodišča drugi dan glavne obravnave. Včeraj je pred sodiščem pričala tudi hčerka novogoriškega podjetnika Marjana Mikuža, ki naj bi mu Prijatelj grozil, in pojasnila, da ji je Prijatelj v pisarni v državnem zboru kazal nabito pištolo. Lara Mikuž, sicer zaposlena v državnem zboru pri poslanski skupini SNS, je med pričanjem razložila, da je Prijatelj prek SMS sporočil njenemu očetu najprej grozil, da ga bo diskreditiral in poslovno uničil. Zatem naj bi mu pisal sporočila z grožnjo o fizičnem nasilju oz. "da bi mu lahko koga poslal ali da se mu lahko kaj zgodi v prometu". Nato naj bi Prijatelj grožnje razširil na vso Mi-kuževo družino. Na vprašanje, ali je Prijatelj, s katerim je bila od februarja 2008 tu- Srečko Prijatelj arhiv di sodelavka, kdaj njej grozil, je odgovorila, da nikoli neposredno, vendar je omenila dogodek, ki ga je razumela kot posredno grožnjo. V času letošnje redne januarske seje je Prijatelj v pisarno, v kateri je poleg Mikuževe sedel še predsednik SNS Zmago Jelinčič, prinesel pištolo in jo pokazal Mikuževi. Po njenih navedbah je dejal, da je pištola nabita, želel naj bi, da jo Mikuževa prime v roke, vendar je to zavrnila in pištolo po mizi porinila proti njemu. Zmago Jelinčič pa je navedbe Mikuževe za STA označil za "ekla-tantno laž" in "neumnost". Po njegovem mnenju je njena izjava dogovorjena s policijo. "Tako je na naših sodiščih: določeni ljudje imajo policijsko zaslombo in lahko delajo in govorijo, kar hočejo," pravi Jelinčič in dodaja, da bo "z največjim veseljem" enako povedal tudi na sodišču. Pred senat je stopil tudi župan občine Divača Matija Potokar, ki je Prijatelja ovadil, ker naj bi ga poslanec izsiljeval za 20.000 evrov. Razložil je, da je podjetje Premik Invest, ki je dobilo posel gradnje poslovno-sta-novanjskega kompleksa v Divači, njegova lastnika pa sta bila Mikuž in Prijateljeva žena Aleksandra Prijatelj, med pridobivanjem gradbenega dovoljenja občini plačalo 12.000 evrov komunalnega prispevka. Posel nato ni bil izpeljan, po Po-tokarjevih besedah pa so denar vrnili. Omejenih 20.000 evrov je tako označil za izmišljotino. Prav tako je zanikal Prijateljeve navedbe, da je bila omenjena vsota podkupnina za pridobljen posel ter da je s tem denarjem kupil nov avto. Razložil je še, da je Mikuž oz. podjetje Premik net njegovi ženi Kleliji Potokar dalo 5.000 evrov sponzorskih sredstev za tisk neke zgodovinske knjige, ki pa jih je vrnil takoj zatem, ko je dobil prvo Prijateljevo grozilno SMS sporočilo. Potokar je sicer trdil, da Prijatelja pozna le bežno in se nista družila oz. se ne spomni, da bi bil kdaj pri njem doma. Na vprašanje, kako je vedel, da mu je sporočilo poslal Prijatelj, pa je župan odgovoril, da se mu je ime izpisalo na telefonu, kar pomeni, da je imel njegovo telefonsko številko, a župan to zanika. Sojenje se nadaljuje v ponedeljek, ko bo kot priča nastopil Marjan Mikuž. Moral bi že danes, a je zaradi dopusta svoj prihod na sodišče preložil. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 26. avgusta 2010 3 gornja radgona - Na včerajšnjem predzadnjem dnevu kmetijsko živilskega sejma Agra Med prejemniki priznanj Zadružne zveze Slovenije tudi Kmečka zveza Skupna seja parlamentarnih odborov za kmetijstvo in gospodarstvo ob prisotnosti premierja Boruta Pahorja GORNJA RADGONA - Včerajšnji dan na 48. kmetijsko živilskem sejmu Agra, ki od sobote poteka v Gornji Radgoni in se bo zaključil danes, je bil posvečen Zadružni zvezi Slovenije in Kmetijsko-goz-darski zbornici Slovenije, s katerima že veliko let sodeluje tudi Kmečka zveza, ki je bila na včerajšnji slovesnosti deležna pomembnega priznanja ob svoji šestdeset-letnici. Priznanje je predsedniku KZ Francu Fabcu izročil predsednik ZSS Peter Vrisk za promocijo kmetijstva v zamejstvu, ščitenje interesov slovenskih kmetov v Italiji in posledično ohranjanje slovenstva ter sodelovanje s Slovenijo. Na slovesnosti, na kateri so bili prisotni slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik odbora za kmetijstvo v Državnem zboru Republike Slovenije Franc Bogovič in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Ciril Smrkolj, je predsednik ZSS Vrisk med drugim opozoril na sedanji krizni trenutek, ki ovira razvoj kmetijstva, predvsem pa je poudaril po njegovem mnenju nezamenljivo vlogo zadružništva v kmetijstvu tako v Sloveniji kot v Evropi. Zato mu mora tudi država posvečati veliko pozornost, saj samo zadružništvo v nasprotju z liberalnim kapitalizmom lahko zagotovi ravnovesje v družbi v smislu enakopravnih odnosov. Minister Židan pa se je v svojem posegu zavzel za zaščito slovenske zemlje, saj je po njegovih besedah 14.000 hektarjev zemljišč, ki bi jih radi pozidali, zato bo sam na to vprašanje zelo pozoren, ker je kmetijstvo strateške važnosti. Delegacija KZ, ki je bila včeraj prisotna na sejmu Agra in v kateri sta bila poleg predsednika Fabca še tajnik Edi Buka- Prejemniki priznanj Zadružne zveze Slovenije na včerajšnji slovesnosti v Gornji Radgoni vec in sodelavec Erik Masten, se je srečala tudi z ministrom Židanom, kateremu so predstavniki slovenskih kmetovalcev v Italiji orisali tukajšnjo stvarnost in poklonili knjigo Borisa Pangerca Srce v prgišču zemlje, ki je izšla ob šestdesetletnici KZ. V razgovoru je minister zagotovil svoj čimprejšnji delovni obisk pri KZ, obenem pa poudaril, da sam med področja, ki jim je treba posvečati največ pozornosti, vključuje tudi odnos do manjšin oz. do Slovencev v sosednjih državah. Drugače je včerajšnje dogajanje na sejmu, ki se ga udeležuje tudi slovenska vinska kraljica Andreja Erzetič, zaznamovala tudi skupna seja parlamentarnih odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. za gospodarstvo, ki se je je, skupaj z ministrico za gospodarstvo Darjo Ra-dic in ministrom za kmetijstvo Dejanom Židanom, udeležil tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ki je zagotovil, da vlada daje pozornost tudi problemom kmetijstva ter pozval k skupnemu reševanju le-teh. Židan pa je poudaril, kako je hrana postala strateška surovina in je ni mogoče povsem prepustiti trgu ter da sta pridelovalni in predelovalni sektor neloč- ljivo povezana, proizvodnja brez domače surovine pa izgublja prednost. Po besedah Radiceve pa gospodarsko ministrstvo začenja pripravljati tudi »industrijsko politiko«, kjer bodo izpostavljene ključne panoge, med katerimi je tudi živilskoprede-lovalna. Drugače pa sta odbora na seji sprejela sklepe, da je ključnega pomena trdna in uravnotežena povezava agroživilske verige, da mora razvoj temeljiti na znanju, da je treba spodbujati domačega kupca ter povezanost pridelovalne in predelovalne industrije, pobude za razvoj podjetij pa morajo prihajati od njih samih. (STA+CR) slovenija MZZ obžaluje dogajanje v Reziji LJUBLJANA - Na slovenskem zunanjem ministrstvu so včeraj izrazili globoko obžalovanje nad odločitvijo občinskega sveta občine Rezija, da se to občino izbriše s seznama občin, v katerih velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Balažic je ocenil, da ravnanje občinskih oblasti v Reziji "ni evropska praksa", ampak bolj spominja na kakšne neurejene države, tudi v Evropski uniji, ki ne znajo ali nočejo izpolnjevati visokih standardov, katerim sta zavezana Evropska unija in Svet Evrope. Dodal je še, da je slovenski MZZ glede dogajanja v Reziji v stikih z italijansko stranjo in bo poskušal v naslednjih tednih zagotoviti, da do takšnih stvari ne bi več prihajalo, ter doseči rešitev v konstruktivnem duhu. Kot je znano, je občinski svet občine Rezija pred časom sprejel zahtevo, da naj se občina izloči s seznama 32 občin v FJK, za katere velja zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. Omenjeni seznam lahko sicer spremeni le predsednik Italije na predlog paritetnega odbora. Na omenjeni seznam občin je bila Rezija vključena leta 2002, januarja lani pa je tedanji občinski župan Sergio Barbarino zaprosil tudi za vključitev Rezije na seznam občin, kjer se na osnovi dekreta predsednika deželne vlade FJK izvaja t.i. vidna dvojezičnost. ljubljana svetovna prestolnica knjige - Obračun načelnika oddelka za kulturo v Ljubljani Uroša Grilca »Ključna kvaliteta projekta je raznovrstnost« V prvih štirih mesecih se je odvilo približno 200 dogodkov, obetajo pa se še številni drugi - Velik uspeh festivala Fabula in akcije Knjiga za vsakogar LJUBLJANA - Od začetka projekta Ljubljana, svetovna prestolnica knjige (LSPK) so minili štirje meseci. V tem času se je odvilo približno 200 dogodkov, obetajo pa se še številni drugi. Ključna kvaliteta projekta je, da opozarja na raznovrstnost, ki jo nosijo knjige, je povedal načelnik oddelka za kulturo mestne občine Ljubljana (MOL) Uroš Grilc. Kako bi ocenili uspešnost festivala Fabula 2010? Festival Fabula je gotovo pustil izredno močan pečat celotnemu dogajanju okoli Svetovne prestolnice knjige. Ambiciozen program z obiski svetovno znanih vrhunskih avtorjev in izdaja njihovih knjig v kar najbolj dostopni obliki je ena plat te uspešne zgodbe. Druga, zelo razveseljiva plat je, da je občinstvo festival sprejelo izredno pozitivno in da smo res doživeli prvi literarni festival, ki je pritegnil širok krog publike različnih generacij, kar doslej ni bila praksa. Tretja stvar je, da je bil festival zelo kompleksen in da je poleg dogajanj okoli leposlovja vključeval številne druge projekte, od dogajanja na javnih odprtih prostorih, strokovnih srečanj do otroškega programa. Vse to se je lepo ujelo z "duhom" Ljubljane - svetovne prestolnice knjige", ki daleč presega omejitev dogajanja na literaturo, temveč pro-movira knjižno kulturo v najširšem pomenu besede. To pa pomeni upoštevati celotno verigo knjige, od avtorjev, bralcev, založnikov, tiskarjev, knjigarn, knjižnic pa vse do tistih, ki se ukvarjajo z bralno kulturo. Kakšna pa bo podoba festivala v prihodnjih letih? Se lahko tudi po zaključku projekta LSPK obdrži na tej ravni? Letošnja izkušnja festivala in njegova evalva-cija, ki je sledila, sta nas nedvoumno zavezala k temu, da takšen koncept festivala ohranimo tudi v prihodnje. Ljubljana takšen literarni festival ne le potrebuje, hoče ga. Tako z organizatorji kot z javno agencijo za knjigo in ministrstvom za kulturo smo v tej smeri opravili razgovor in prišli do načelnega dogovora, da bomo pogoje za takšen obseg in približno takšno raven festivala tudi zagotovili. Zato ne čudi, da smo naslednjo izdajo festivala prestavili v čas zaključka programa Svetovne prestolnice knjige. In prav to je eden izmed ključnih ciljev programa LSPK - odpirati nova polja, nove vsebine, nove Uroš Grilc pristope glede knjige in bralne kulture z ambicijo, da ti postanejo trajni del kulturne ponudbe v Ljubljani in Sloveniji. Podobno, kot se je to zgodilo tudi z novim kulturnim časopisom Pogledi. Svetovna prestolnica knjige tako že danes pušča pomembne sledi v kulturni podobi Ljubljane. Kako uspešna pa je akcija Knjiga za vsakogar, v okviru katere se prodajajo knjige po ceni treh evrov? Lahko ta akcija kaj spremeni na založniškem trgu v Sloveniji? Projekt je le majhen košček v kompleksni strukturi slovenskega založništva. 21 knjig seveda ne more bistveno spremeniti založništva, kajti če na leto izide 6500 knjižnih naslovov, ne gre pričakovati znatnih učinkov na slovenskem knjižnem trgu. Res pa je, da je že sam začetek projekta pokazal - kar smo snovalci projekta upali - da je kakovostno in zahtevnejšo literaturo možno pri nas narediti zanimivo tudi za širši krog bralcev. Razveseljivo dejstvo je, da so prve tri knjige, ki jih je izdala Cankarjeva založba, čitanke Pahorja, Žižka in Makarovičeve, že razprodane. 8000 prodanih izvodov je za tovrstne knjige izjemen uspeh in sporočilo založnikom, kaj si kupci želijo. Poudaril bi rad, da Knjige za vsako- gar niso zgolj poceni in kakovostne knjige, to je projekt, ki temelji na tem, da knjigo kar najbolj približamo kupcu, tudi prek številnih prodajnih mest - tu so pomembno vlogo izpeljale knjižnice, kajti na številnih območjih knjigarn nimamo - in groba ocena je, da se tretjina izvodov proda v knjižnicah. Knjige za vsakogar so nadalje tudi zelo dobra promocija knjižnih naslovov, so dogodki, ki so povezani z njimi, so zgodbe, ki nastajajo okoli teh knjig. Kaj torej ta projekt lahko pomeni za založništvo? V bistvu smo projekt zastavili tudi tako, da podrobno spremljamo, kako, kje in koliko se knjige prodajajo. Teh podatkov doslej v slovenskem založništvu ni bilo, na tri mesece pa jih tudi javno objavimo. Na ta način transparentno izvajamo evalvacijo projekta. Številke bodo povedale, kako uspešne so izdaje. To je akcija, ki ima omejen obseg in ki ne more biti poslovni model, ker moramo vedeti, da so bile knjige subvencionirane in imajo močno podporo tako glede prodajnih mest kot tudi promocije. Gotovo pa je, da se bo projekt v neki obliki nadaljeval, saj ga kupci knjig očitno sprejemajo. Uspeh projekta Knjige za vsakogar temelji na tem, da združuje založnike, knjigarne in knjižnice in da kar najbolj razvaja kupce, zato ni to nič drugega kakor široka kampanja za promocijo knjige in branja. Kaj bodo iz nje potegnili založniki za svoje prihodnje poslovne poteze, pa je vprašanje tudi zanje. Kateri dogodki so zaznamovali poletno dogajanje? Program LSPK je bil čez poletje zaznamovan z zelo različnimi dogodki, ki so večinoma temeljili na dogajanju na prostem. Knjižnica pod krošnjami, branje na avtobusih s Progo 10, izredno zanimivo vsebino je program vpeljal s prvim Festivalom črk, ki tematizira oblikovanje, tipografije, tisk, vse tiste elemente knjižne kulture, ki prevečkrat ostajajo v ozadju. Del LSPK sta še dva nova parka. Sta zaživela, kakor je bilo načrtovano? Park v Fužinah se odpre jeseni. Zasnovan je kot bralni labirint, projekt izvaja zavod Exodus. Navje pa je seveda poseben park, ki je bil že prej zasnovan okrog knjige in mislim, da smo z LSPK to uspešno nadgradili. Vendar pa se bodo same vsebine knjiž- nih portalov v tem parku do konca definirale šele jeseni in takrat smo dolžni oblikovati nek koncept, ki bo posvečen knjigi. Vsebinsko in tehnično bomo tudi to zadevo rešili jeseni. Vse bolj se bliža zagon programa v Trubarjevi hiši literature. Kaj se obeta v prihodnjih mesecih? S septembrom LSPK dobiva nov ustvarjalni val, tudi z odprtjem Trubarjeve hiše literature kot posebnega prostora, mešanico muzejske in knjižnične dejavnosti. Je reminiscenca na Trubarja, ki pa hkrati poskuša definirati Trubarjev duh v današnjem času. Bistvo odprtja hiše ni zgolj nov javni prostor v središču mesta, ki bo tako ali drugače zaznamovan s knjigo. Glavni razlog za to, da Ljubljana dobiva omenjeno hišo, pa je zasnova programa, ki ima vizijo, da postane referenčno mesto za književnost, knjigo in družbenokritično refleksijo. Zato bo Trubarjeva hiša literature odprta za raznolikost in drugačnost ter bo omogočala izvedbo različnih programskih sklopov. Moram poudariti, da bo program v veliki meri slonel tudi na uporabi novih medijev in tehnologij, zato sem prepričan, da bo to pomembna obogatitev kulturne ponudbe v Ljubljani, tudi v smislu razvijanja bralne kulture, ker bo program posvečal pozornost tudi pedagoškim programom za šole. Se je zaradi projekta LSPK povečala prepoznavnost Ljubljane oziroma je to kaj vplivalo na večje število turistov? Moramo biti realni, projekt je pomemben bolj za Ljubljano in za Slovenijo, ostali njegovi učinki so posredni. Vsekakor pa je LSPK postal prepoznavna blagovna znamka Ljubljane. Lahko povem, da je bila na turističnih sejmih po svetu LSPK predstavljena kot pomembna kvaliteta mesta. Ne moremo pa pričakovati, da bi zato imeli naval turistov, ker vendarle knjiga ostaja vezana na jezik in to je prva ter ključna ovira, da bi bil to velik turistični projekt. Tudi v vseh drugih dosedanjih prestolnicah je zelo podobno. Res pa je, da smo številne obiskovalce predvsem z dogodki, ki se odvijajo na odprtih javnih površinah, uspeli opozoriti na to, da je Ljubljana nosilka tega Unescovega naziva in to nam kažejo tudi odzivi tujih gostov, ki so ostali zapisani v knjigi vtisov v informacijski pisarni LSPK. (STA) 4 Četrtek, 26. avgusta 2010 ITALIJA politika - Neodločen izid jezerskega srečanja med Bossijem in Berlusconijem Predčasnih volitev ne bo, vlada gre naprej brez UDC Zadovoljstvo Bocchinija - Za UDC računi brez krčmarja, za demokrate kriza ostaja RIM - »Gremo naprej kot doslej, brez Casinija in UDC, da realiziramo program,« je novinarjem ob odhodu iz vile Campari ob jezeru Lago Maggiore, ki jo je Berlusconi kupil pred dvema letoma, povedal Umberto Bossi. Na sestanku s premierjem in gospodarskim ministrom Tremontijem ga je spremljal minister Calderoli, pozneje pa se jim je pridružil še Maroni. Včerajšnji pogovori daleč od rimske vročine, ki bi morali rešiti usodo Berlusconijeve vlade oziroma koalicije, so se očitno končali brez sklepov. Kaj pa volitve, za katere se je še do včeraj zavzemal samo Bossi? »Ne, za zdaj ne bo nič,« je povedal. Minister Maroni ga je dopolnil s stališčem, ki ga je Berlusco-niju izrazila Severna liga: »Če nimamo dokazane večine, je treba na volišča. In tudi glede UDC je bila liga zelo jasna.« Toda Maroni ne verjame, da se bodo stvari uredile same od sebe, saj je prepričan, da obstaja načrt za odstranitev Berlusconija. Na dlani je, da včeraj ob jezeru ključa za rešitev krize niso našli. Najbolj so si oddahnili v Finijevem taboru, kjer so se očitno bali, da bi Finija v koaliciji zamenjal Casini. Predsednik poslancev novorojenega gibanja Prihodnost in svoboda Italo Bocchino je pohitel z obljubo, da »ne bomo ustanovili nove stranke. In še: »Z Bossijevimi besedami o morebitnih predčasnih volitvah se več kot strinjamo, saj ni nobenega razloga, da bi šli na volišča. Vladna koalicija ima enako število glasov, kot jih je imela na glasovanju o prvi zaupnici, samo da je zdaj subjektov, ki jo sestavljajo, več: Ljudstvo svobode, Prihodnost in svoboda, Severna liga in južnjaško avtono-mistično gibanje MPA.« Manj navdušenja so nad novo linijo ligaškega vodje, ki še do včeraj ni hotel niti slišati o kaki alternativi predčasnim volitvam, pokazali v UDC. Sekretar Casinijeve stranke Lorenzo Cesa je Bossijeve besede takole komentiral: »Če kdo misli, da nas zanima politika v stilu "primakni še en stol k mizi', ni prav ničesar razumel.« V Demokratski stranki, kjer so končno pokazali, da so se vrnili s počitnic, so prepričani, da tveganje predčasnih volitev ni minilo. Šef Bersanije-vega kabineta Filippo Penati je prepričan, da bo vlada še naprej tavala v temi: »Bossiju je uspelo preprečiti razširitev vladne koalicije in jasno je, da bo zdaj izrabil svojo moč veta in diktiral lastne pogoje,« je dodal Penati. Vila Campari ob jezeru Lago Maggiore, kjer se je Berlusconi včeraj sešel z delegacijo Severne lige ansa fiat - Škofje podpirajo Napolitana Delovno razmerje ni samo plača, ampak tudi dostojanstvo Emma Marcegaglia opozarja na pravice ostalih delavcev MELFI - Poleg predsednika republike Giorgia Napolitana imajo trije Fiatovi delavci iz Melfija, za katere je sodnik določil, da jih mora tovarna po odpustitvi vzeti nazaj na delo, na svoji strani tudi italijanske škofe. Mons. Giancarlo Maria Breganti-ni, nadškof v Campobassu in predsednik škofovske komisije za socialne probleme in delo, je včeraj izjavil, da je bil »Napolitanov poseg plemenit, hiter, prodoren in luciden«. Po njegovi oceni namreč podjetje nima samo nalog in dolžnosti ekonomskega značaja, ampak tudi osebne narave. »Zato ne zadostuje, da Fiat trojici izplačuje plače, kajti delovnega razmerja ni mogoče omejiti le na vzdrževanje s plačo, ampak vključu- je tudi socialno vlogo, kar pomeni odgovornost do človeka in okolja in torej dostojnost pred Bogom,« je presodil cerkveni dostojanstvenik. Popolnoma drugačnega mnenja o Fiatovem ravnanju je predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia, za katero Fiat ne ravna v nasprotju z zakonom in z odločitvijo sodnika. »Odločitve sodnikov morajo spoštovati vsi, vendar je problem drugje. Vprašati se moramo, ali hočemo imeti industrijsko prihodnost, in se v primeru pritrdilnega odgovora ustrezno ravnati. Ves ta čas govorimo o pravicah treh delavcev in pozabljamo, da obstajajo tudi drugi delavci, ki hočejo delati, in podjetja,« je opozorila predsednica italijanskih industrijcev. Delež dolgov občin presegel državnega RIM - Po podatkih računskih sodnikov je imelo proračunski primanjkljaj v letu 2008 kar 220 lokalnih uprav, seštevek dolgov, ki jih imajo občine od Turina do Catanie, pa je v razmerju do seštevka tekočih proračunskih prihodkov že presegel delež državnega dolga na BDP, ki bo letos dosegel 118,4 odstotka. Ob koncu leta 2008 je seštevek lokalnih dolgov znašal 62 milijard evrov, vendar v to številko ni vštet ogromen dolg prestolnice. Rim je bil namreč tako močno izpostavljen, da se je vlada odločila za ločitev starih dolgov od tekočih, zato ga je občino premestila v kategorijo »novoustanovljenih ustanov«. Če pa bi upoštevali tudi Rim, bi občine presegle 70 milijard evrov dolga, kar pomeni 120 odstotkov skupne tekoče proračunske vsote. Gre za več kot 1100 evrov na vsakega državljana. Trije moški padli v cisterno, eden umrl BARI - Trije moški, dva delavca in lastnik zemljišča, ki naj bi bil sicer ka-rabinjer, so včeraj izvajali dela za vzpostavitev neprepustnosti poljske cisterne za vodo. Eden od njih je po nesreči padel na dno cisterne, druga dva pa sta padla pri poskusu, da bi mu pomagala. Vzrok smrti prvega moškega je bila zadušitev, ostala dva pa so rešili gasilci in se zdaj nahajata v bolnišnici. Njuni življenji nista v nevarnosti. V Braziliji aretirali bankirja camorre RIM - Interpol je v Sao Paulu aretiral 41-letnega Luco Longobardija, ki je leta 1996 poročil nekdanjo miss Brazilije in se preselil v južnoameriško državo, kjer se je ukvarjal z bančnimi posli za camorro. Ta naj bi z eno samo operacijo na njegov račun položila deset milijonov evrov, seveda umazanega denarja. Longobardi je bil na seznamu Interpola med najbolj iskanimi osebami na svetu, ob-dolžen pa je pranja denarja. EVRO 1,2613 $ 0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. avgusta 2010 valute evro (povprečni tečaj) 25.8. 24.8. ameriški dolar japonski jen 1,2613 106,49 8 5751 1,2611 106,19 85719 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 39,0290 591500 38,9655 591520 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4475 0 81850 7,4487 0,81930 L/1 1 LC11 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna \J,0 1 OJU 9,4710 80165 9,4165 79410 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 24,920 1,2994 24,888 13156 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 284,35 15,6466 280,71 1 1 IC1UL.0 1 JIX1 1 l_l| II 1 L poljski zlot 4,0070 1 3449 4,0220 1 3409 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,4349 1,9558 1,4301 1 9558 ICV romunski lev II1Y*\\/CKI litac 4,2405 3,4528 4,2418 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7084 2,2324 0,7080 2,2433 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 1 9318 290,00 1 9335 LUI jIVCI III 0 hrvaška kuna 7,2770 7,2785 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 25. avgusta 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26375 0,31750 0,53375 0,10500 0,15667 0,22667 0,635 0,891 1,143 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.535,13 € +264,32 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. avgusta 2010 ponarejanje - Finančna straža v Firencah izpraznila dve kitajski skladišči Kitajskima grosistoma zasegli oblačila in dodatke ponarejenih blagovnih znamk FIRENCE - Finančna straža iz glavnega mesta Toskane je v dveh skladiščih v Sesto Fiorentinu in Campi Bisenziu zasegla več kot 26.500 oblačil in modnih dodatkov ponarejenih znamk. Finančni stražniki so ob tem ovadili dva kitajska grosista, stara 21 in 24 let, sicer bratranca, ki sta osumljena trženja proizvodov s ponarejenimi blagovnimi znamkami in prikrivanja ukradenega blaga. Kitajska veletrgovca sta skladiščila in prodajala na debelo modne dodatke nizke kakovosti, ki sta jih dobivala iz Kitajske. Na tiskovni konferenci v Firencah so finančni stražniki povedali, da so v akciji zasegli predvsem denarnice, listnice, na-ramne torbe, cigaretne etuije, potovalne kovčke s kolesci in toaletne torbice. Večina tega blaga je bila kopija izdelkov prestižnih modnih hiš, čeprav na njem ni bi-Primeri v Firencah lo imena modnega oblikovalca. Na tak na-zaseženega blaga čin sta iznajdljiva Kitajca hotela zaobiti za-ponarejenih kone, ki ščitijo blagovne znamke, vendar blagovnih znamk očitno nista vedela, da modni proizvajalci registrirajo ne samo podpisa, ampak tudi dizajn svojih kreatorjev. ansa vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,48 IMTTIDCI IDDDA 3 Qi1 -0,95 +0 80 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,95 15 94 +0,77 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 137,10 -0,38 -0,63 +041 TELEKOM SLOVENIJE 242,02 91,57 -0,12 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,71 DELO PRODAJA - CTni -0,72 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,39 +0,20 ISlnrtBENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,56 C ~»A +0,09 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 16,50 8,00 -2,88 -2,44 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 440,00 440,00 162,45 +0,20 +1,55 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 86,00 16,92 +1,18 +0,12 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. avgusta 2010 -1,16 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,075 80,44 1444 -0,46 -0,07 +1 05 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,35 -1,53 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,88 3,51 -2,80 -1,13 -1 75 EDISON ENEL ENI 0,87 3,68 15 39 -0,47 FIAT FINMECCANICA 9,085 -0,65 -1,46 FINMECCANICA GENERALI IFIL 7,835 14,16 -0,25 -0,42 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,21 1049 -2,43 -0 10 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,82 -2,25 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,71 6,135 1 9 -0,68 -2,31 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,145 12 33 -0,21 -1,25 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 26,12 -0,56 -1,17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,67 5,51 +0,96 -1,34 TENARIS TERNA 1,014 13,12 +0,30 -2,31 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,14 0,095 +0,80 -2,34 UNICREDIT 7,045 1,85 -1,19 -2,79 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 72,71 $ +0,26 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. avgusta 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 821,59 3.271,18 +0,23 -0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.843,10 81 8,89 -0,96 +0 13 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.394,13 629,35 +0,09 +0 10 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 253,71 1.462,19 +0,53 +0,00 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.337,05 -0,48 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.059,98 1.790,88 +0,19 +0,88 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.055,33 1.079,04 5.899,50 +0,33 -1,30 -0,61 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.117,24 3.450,19 2.384,66 -0,75 -1,17 -1 20 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.142,1 2.587,40 -0,89 -1 04 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.845,39 2.926,55 20.634,98 2.596,58 18.179,64 -1,66 +0,12 -0,11 -2,03 -0,72 Četrtek, 26. avgusta 2010 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik devin-nabrežina - Bodoče turistično naselje na območju nekdanjega kamnoloma Župan Ret: »Portopiccolo bo sodil v okvir Sesljana« »To ne bo novo bivanjsko naselje«- V uradnih aktih le »cona kamnoloma pri Sesljanskem zalivu« »Devinsko-nabrežinska občina ne bo dobila novega naselja. Vsaj dokler bom jaz župan, ne!« Tako je devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret odgovoril na vprašanje, ali bo njegova občina kmalu bogatejša za novo naselje v Se-sljanskem zalivu. Govor je, seveda, o turističnem naselju, ki ga namerava družba Serenissi-ma SGR zgraditi na območju opuščenega kamnoloma pri Sesljanskem zalivu. Družba je dala načrtu ime Portopicco-lo, tako naj bi se imenovalo tudi naselje. Ob tem se je zastavilo vprašanje, ali bo Portopiccolo postal 19. naselje v občini. Župan Ret je zelo jasno odgovoril: »Ne!« Zakaj? »Ker ne obstaja nobeno bivanjsko naselje. To bo le turistično naselje in bo spadalo pod Se-sljan,« je pojasnil. Devinsko-nabrežinska občinska uprava torej ne namerava povečati števila krajev in zaselkov v občini. »Z odgovornim za anagrafski urad gospodom Kukanjo smo preverili zadevo. Novim gradnjam na območju nekdanjega kamnoloma bomo dodelili hišne številke, na katerih bo pisalo ime Sesljan,« je zagotovil Ret. »Ustanovitev nove vasi ali zaselka je nemogoča,« je nadaljeval župan. »V vseh uradnih aktih, od sklepa občinskega sveta o podrobnostnem načrtu, ki bo omogočil gradnjo v bivšem kamnolomu, do vseh drugih za to potrebnih dokumentih, je omenjen kraj Sesljan. Pri pripravi teh dokumentov smo bili zelo pazljivi, da bi preprečili možnost gradnje bivanjskega naselja. Tako na primer v novem turističnem zaselku ne bo šole, ne bo lekarne, ne bo ambulante. Območje bo ostalo turistično.« V tehničnem žargonu ima celotno območje oznako G, kar predpostavlja turistične rezidence. Zato so bile tudi pristojbine za gradnje temu primerne: 10-odstotne, medtem ko so pristojbine za bivanjske gradnje bistveno nižje: 3,5-odstotne. »Podobno je bilo tudi s prenovitvijo nekdanjega hotela Europa v turistične rezidence. Lastnik si je prizadeval, da bi plačal nižje pristojbine, a se je moral držati zakonskih predpisov o 10-odstotnem "prispevku" za turistične gradnje,« je pojasnil de-vinskonabrežinski župan. Od kod se je torej pritihotapil ta Portopiccolo? Ret je potrdil, da je bilo v celotni uradni dokumentaciji uporabljen izraz »Zona Cava Baia di Sistiana« (Območje kamnoloma Sesljanskega zaliva). Tudi na spomladanski seji, na kateri se je občinski svet soglasno izrekel za ohranitev turistične namembnosti območja, je bil govor le o Sesljanskem zalivu. »Prvič sem slišal za ime Porto-piccolo pred slabim mesecem, na predstavitvi načrta konec julija,« je razkril župan. Ali lahko lastnik na lastno pest poimenuje novo naselje? »To lahko stori, če je naselje turističnega značaja. Na Sardiniji imamo več takih primerov. Pa tudi sam Milanello, športni center, v katerem trenira nogometni prvoligaš Milan, sodi v to kategorijo. Vsi, predvsem v Levo Giorgio Ret; desno bodoče turistično naselje Portopiccolo pri Sesljanskem zalivu (računalniška simulacija) športnih krogih, ga poznajo kot Mila-nello, v resnici pa toponomastično ne obstaja, ker sodi v okvir kraja Cesate pri Milanu,« je primerjal Giorgio Ret. Torej: novo naselje bo sodilo v okvir Sesljana, »kvečjemu bi lahko ulico, ki bo peljala do naselja, imenovali Via Porto-piccolo,« je namignil župan. Kaj pa bi se zgodilo, ko bi bodoči lastniki hišic v turističnem naselju zahtevali, naj dobi kraj samostojno ime? Devinsko-nabrežinski župan je nakazal sedanje stanje: novo naselje bo postalo in ostalo turistična cona, ne bo postalo nov naseljeni kraj v občini. Bodoči lastniki turističnih rezidenc bi sicer lahko čez čas zaprosili, naj postane naselje samostojen naseljen kraj. Dovolj bi bilo, ko bi zaprosili za dovoljenje za vselitev (»abitabilita«). Ko bi do tega res prišlo, bi se spremenila njegova namembnost: območje bi izgubilo status turistične cone in bi postalo bivanjsko naselje. Teoretično torej obstaja možnost, da bi Portopiccolo postal 19. naseljeni kraj v občini. A Giorgio Ret je včeraj dvakrat ponovil: »Dokler bom jaz župan, se to ne bo zgodilo.« M.K. Bandelli ustanavlja Drugi Repentabor Bandellijevo združenje Un'altra Trieste-Drugi Trst širi svoje okoliške dependanse. Po Drugih Miljah in Drugem Devinu-Nabrežini bo nekdanji tržaški občinski odbornik za javna dela v soboto »krstil« Drugi Re-pentabor. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila, bo nov »politični laboratorij uprt v desno sredino, a ne samo, da bi zaznal potrebe ozemlja, predvsem glede tistih vprašanj, ki jim tradicionalna politika ni zmožna vedno prisluhniti. Predstavitveno srečanje, na katerem bodo orisali tudi bližnjo pobudo združenja Un'altra Trieste-Drugi Trst na Opči-nah, bo v soboto, 27. avgusta ob 17.30 v prostorih restavracije Furlan na Colu. Prisotni bodo predsednik Franco Bandelli in člani vodstva organizacije. Okenca za potne liste Tržaška kvestura opozarja, da bodo okenca urada za izdajanje potnih listov danes odprta od 9. do 12. ure. Informacije nudita omenjeni urad (telefonska številka 040-3790728) in urad za stike z javnostjo (tel. št. 0403790502). goldonijev trg - Natanko 48 ur po postavitvi Društvo Promemoria odstranilo spominsko tablo Unije Istranov mačkolje - Jutri Odkritje tabel z imeni predelov vasi v narečju Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja jutri zvečer ob 20. uri na trgu »pod lipo« v Mačkoljah predstavitev in odkritje kamnitih tabel z nazivom glavnih vaških predelov v narečni obliki (P'R PILA, N' M'T'ŽICE, P'D LIPUA, N'ULCE, P'R CJ'RKVE, N'KLAN-CE in N'KRŽIŠCE), ki jih je izdelal umetnik kamnosek Pavel Hro-vatin. Teh imen ni na nobenem smerokazu, ker so bila doslej poznana le domačinom. V zadnjih nekaj letih pa se je vas spremenila tako po zunanjem izgledu kot tudi po sestavi prebivalstva. Priseljeni sovaščani najbrž ne poznajo teh imen, gotovo jih ne poznajo številni popotniki, ki obiščejo vas, prav želja po njihovi primerni predstavitvi pa je bila glavna spodbuda k izvedbi te pobude. Program jutrišnje krajše slovesnosti bosta sooblikovala MePZ Mačkolje in Pihalni orkester Breg. V ponedeljek ob 18. uri je Unija Istranov pod (nesojeni) spomenik na Goldonijevem trgu postavila spominsko tablo in venec v spomin na »vse nedolžne žrtve totalitarizmov«. Včeraj ob isti uri, se pravi natanko 48 ur pozneje, je društvo Promemoria tablo odstranilo. Znašla se je pred vrati bližnjega poslopja, v katerem je sedež ezulske organizacije. Evropski parlament je 23. avgust z lansko aprilsko resolucijo označil kot dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Kot smo poročali, je Unija Istranov na ta dan (v ponedeljek) na lastno pobudo postavila venec in tablo na Goldonijevem trgu, ob navzočnosti policije. Predsednik društva Promemoria Sandi Volk pa je že naslednji dan (v torek) napovedal, da bo društvo tablo odstranilo, ker zasebniki ne smejo na lastno pest postavljati spominskih obeležij na javne objekte. Zgražal se je nad dejstvom, da so sile javnega reda tako potezo sploh dovolile. Kljub javni napovedi dogodka policistov in mestnih redarjev včeraj ni bilo, pa tudi predstavnikov Unije Istranov ne. Na oknih sedeža te organizacije, ki gledajo naravnost na sredino trga, ni bilo videti nikogar. Zbralo se je približno ducat nasprotnikov spominske table, na kateri piše »V spomin na vse nedolžne žrtve totalitarizmov«. Sandi Volk je ponovil, da je bilo ponedeljkovo dejanje Unije Istranov pod vodstvom Massimi-liana Lacote nezakonito, društvo Promemoria pa hoče spet vzpostaviti zakonitost, v kolikor pristojne oblasti tega niso naredile. Spomnil je, da je bilo društvo Promemoria ustanovljeno leta 2003 ravno v nasprotju s predlogom tržaške občinske uprave, da bi v okviru obnove trga spomenik (ki ga Tržačani imenujejo »stojalo za CD-je«) posvetili žrtvam vseh totalitarizmov. »Predlog je nastal med Illyjevim upravljanjem, prevzel ga je župan Dipiazza, nato pa se je postopek ustavil,« je dejal Sandi Volk. Poudaril je, da »društvo, ki zagovarja zaščito vrednot protifašizma in protinacizma, ne sprejema skupnega čaščenja naših padlih in njihovih mu-čenikov«. Poleg tega je tudi mnenja, da je pridevnik »nedolžnim« na tabli Unije Istranov neumesten. Začetek in konec včerajšnje akcije: brata Sandi in Pavel Volk na delu na Goldonijevem trgu (zgoraj) in tabla pred vhodom v poslopje v Ulici Pellico kroma Akcija je stekla točno ob 18.10. Trije člani skupine so se približali zobča-stemu stebru sredi trga in sneli verižico ter tablo. Venec je ostal privezan na stebru, tablo pa sta brata Sandi in Pavel Volk spravila v najlonsko vrečko. Skupina jo je zatem mahnila čez cesto pred sedež Unije Istranov. Ker se na zvonec ni odzval nihče, so »plen« pustili pred zaprtimi vhodnimi vrati poslopja na Ulici Pellico. Zraven je bil tudi Samo Pahor, ki je članom društva zaman svetoval, naj tablo raje izročijo silam javnega reda, da ne bo pobuda v bran zakonitosti izpadla zgolj kot provokacija. Kakorkoli že, skupina je ob 18.15 odšla, vrata sedeža Unije Istranov pa so bila še vsaj pol ure zaprta. Številni mimoidoči se za bliskovito akcijo in zapuščeno tablo niso zmenili. Društvo Promemoria je s svojim dejanjem nemudoma pisno seznanilo tisk in Unijo Istranov. (af) 6 Četrtek, 26. avgusta 2010 VREME, ZANIMIVOSTI železarna - Po poletnem prepletanju dogodkov, govoric in zahtev po njenem zaprtju Septembra bo znana usoda škedenjske železarne Mordašov, ki se namerava znebiti družbe Lucchini, bo takrat razkril lastne načrte Ali bo ruski magnat Aleksej Mordašov res unovčil milijone evrov z ministrstva za gospodarski razvoj, kot je to zatrdil pred kratkim predstavnik krožka Er-cole Miani Maurizio Fogar, in obenem zapustil škedenjsko železarno ter delavce prepustil usodi, medtem ko bo banke, katerim je dolžan 700 milijonov evrov, napotil na sodišče? Ali pa bo Mordašov, ki je v začetku avgusta v Piombinu potrdil, da se namerava znebiti družbe Lucchini, končno razkril svoje načrte in javno povedal, ali je res kdo pripravljen odkupiti železarno? In če ta vlagatelj obstaja (kar je sicer Mordašov zanikal), kakšna bo usoda škedenjskega obrata in zaposlenih? To so glavna vprašanja, ki so si sledila v poletnem obdobju v zvezi z usodo železarne in ki so sad različnih dogodkov, govoric in zahtev po zaprtju obrata, ki izhajajo iz protesta škedenjskih prebivalcev in njihovih združenj, pa tudi iz političnih krogov. Prihodnost železarne bo vsekakor znana v septembru, nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini, s katerim smo se včeraj pogovorili o dogajanju v zadnjem obdobju. V železarni je bilo namreč »živahno«, saj so bile polemike med vodstvom obrata in predstavnikom delavcev, ki je odgovoren za varnost. Na vprašanje varnosti pri delu v škedenjski železarni kot tudi upoštevanja okolja so sicer že večkrat opozorili panožni sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil, nenazadnje ravno na tiskovni konferenci konec julija. Tedaj so na sindikalni skupščini zaradi negotove usode delovnih mest tudi razglasili stanje pripravljenosti, za prihodnost pa niso izključili ostrih protestnih pobud, med katerimi je tudi stavka. V zvezi z odnosi med vodstvom železarne in delavci oziroma sindikati so včeraj izrazili globoko zaskrbljenost deželni svetniki Italije vrednot Alessandro Corazza, Demokratske stranke Sergio Lupieri in Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič, pokrajinska svetnica SKP Elena Legiša ter občinski svetniki SKP Iztok Furlanič in Marino Andolina ter Zelenih Alfredo Racovelli. V skupni tiskovni noti so poudarili, da bi morali vsa okoljska vprašanja in številni protesti združenj prebivalcev namigniti vodstvu železarne drugačno obnašanje, ki bo odprto dialogu in sodelovanju. Zavrnitev obnove delovne pogodbe za določen čas enemu delavcu res ne bo rešilo železarne milijonskega dolga do bank, so na-glasili politiki in vprašali, kakšna usoda je pravzaprav doletela sporazum o varnosti, ki ga je vodstvo toliko reklamizi-ralo in nato podpisalo. V obdobju, ko prihaja v Italiji do hudih sporov med delodajalci in delavci (od tovarne družbe Fiat v Melfiju do družbe Fincantieri), se mora lastnik železarne ograditi od take politike, ker delavci železarne niso osamljeni, so še poudarili svetniki. Pokrajinsko tajništvo sindikata Fiom se bo medtem ponovno sestalo danes, je še povedal Borini, ko bo tudi postalo »operativno« novo sindikalno enotno predstavništvo Rsu. Priziv desno usmerjenega sindikata Ugl, ki se je postavil po robu izidu nedavnih volitev za obnovo članstva Rsu v železarni, je pokrajinski urad za poravnavo sporov včeraj zavrnil. Zdaj torej vsi čakajo na prihodnji sestanek z Mordašovom, ki bo v septembru. Mordašov je na srečanju z vodstvi škedenjske železarne in drugih obratov skupine Lucchini-Severstal, ki je bilo 5. avgusta v Piombinu, potrdil, da namerava prodati svoj delež v grupi Lucchini, ker bo zapustil to panogo v Italiji. V zvezi z denarjem, ki ga dolguje bankam, je Mordašov vsako oceno oziroma odgovor preložil na prihodnje srečanje. Na specifično vprašanje pa je zanikal govorice, češ da je nek vlagatelj pripravljen odkupiti škedenjski obrat. Če torej ni avgustovski sestanek še razkril ničesar, se bo to nedvomno zgodilo septembra, je prepričan Borini. Aljoša Gašperlin Ali bodo plamene v Škednju kmalu ugasnili? kroma kontovel - prosek - Odprtje novega gostinskega obrata Sagra Inn Jedi na žaru in kraška vina Lokal vodi podjetnik Edi Lalovich, ki ima poslovne interese tako v Italiji kot v Sloveniji Prav na meji med Prosekom in Kontovelom je v ponedeljek odprl nov gostinski lokal Sagra Inn tržaški podjetnik Edmondo (Edi) Lalovich, ki bo do 18. oktobra (odprt je od srede do nedelje med 17. in 24. uro) na prostem ponujal spe-cialitete z žara, v jesenskem in zimskem času pa bo odprl gostilno in picerijo. Gostom bo po dostopnih cenah ponudil kvalitetne kulinarične dobrote in izbrana vina domačih vinogradnikov. Edi Lalovich se je po končani kmetijski šoli pred skoraj tridesetimi leti (1983. leta) pričel ukvarjati z gostinsko dejavnostjo in turizmom. Ob gostilnah in barih v Trstu ima tudi hotel in prenočišča, izposoja pa še kolesa in avtomobile. Trudi se povezati Slovenijo in Italijo v želji, da bi turisti na tem prelepem delčku Krasa ostali dlje kot en dan. V bodočnosti načrtuje, da se bo preselil z družino (ženo Luiso in 18-letnim sinom Luko, ki študira za geometra v Trstu) v Štanjel, kjer gradi gostinski lokal s prenočišči. Vsi trije pa se pridno učijo tudi slovenskega jezika, saj se 46-letni podjetnik Edi zaveda svo- jih korenin po očetu. Mati je bila sicer Furlanka, stara mati po očetu pa iz Rakeka, ki je obiskovala šolo tudi v Kosovelovem Tomaju. Lokal, ki ga je poimenoval Sagra inn, stoji prav na meji med Kontovelom in Prosekom, kjer sta bila nekoč mehanična delavnica in kino. Zunanji prostor, ki ga krasita kamin, za katerega drva nabavlja na Idrijskem, in žar, sprejme 160 gostov. Notranja prostora, picerija in gostilna, ki bosta z obratovanjem pričela sredi oktobra, pa premore-ta vsak po 80 sedežev. V kuhinji in strežbi bo zaposlenih deset ljudi. V lokalu se gostu trudijo ponuditi kvalitetne jedi na žaru, kot so odo-jek, čevapčiči, ljubljanski zrezek, pa tudi razne ribe in školjke. Meso nabavlja tudi v Sloveniji, ob domači kapljici in brezalkoholnih pijačah toči tudi Laško pivo, ima pa tudi pester izbor ustekleničenih belih in rdečih vin kraških vinogradnikov in vinarjev, ki še dodatno bogatijo bogato kulinarično ponudbo.Tudi cene so primerne. Za sladice na šagri ponujajo palačinke, breskve v vinu, melono in lubenico. Seveda pa bo z obratovanjem drugih dveh loka- lov izbira mnogo bolj pestra. Ob koncu tedna bo poskrbljeno tudi za glasbo v živo. Odprtja, ki ga je pospremila godba iz Saleža, so se udeležili številni znanci, prijatelji in tudi nekateri vidni predstavniki gospodarskega življenja. Predsednica gostinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Pavla Zi-vic in tajnik združenja Davorin De-vetak sta mlademu podjetniku zaželela veliko uspeha ob novem podvigu. V veliko pomoč z nasveti in pri delu pa je bil tudi predsednik sekcije trgovine na drobno Ervin Me-zgec. Podjetnik Edi je namreč že dalj časa član gostinske sekcije SDGZ, kjer aktivno deluje in se vključuje v tradicionalno prireditev Okusi Krasa s tržaško restavracijo El Fornel. Olga Knez Na sliki KROMA: Edi Lalovich (na sliki z ženo Luiso) ima poslovne interese tako v Italiji kot v Sloveniji, v novem lokalu Sagra Inn pa nudi mesne in ribje jedi na žaru ter kraška vina, v jesenskem in zimskem času pa bosta v prostorih lokala obratovali tudi gostilna in picerija. Izbor istrskih vin v Muzeju Revoltella V nizu Umetniške čaše (Calici d'arte), ki poteka v okviru poletnih pobud Muzeja Revoltella in je posvečen krajevnim vinskim sortam, bo zadnje srečanje na vrsti danes ob 19.30. V središču pozornosti bodo vina 16 proizvajalcev iz hrvaške Istre, ki jih bo Touring Club Italiano (TCI) vključil v prihodnjo izdajo priročnika Vini buoni d'Italia. Prednja-čili bodo malvazija, refošk, teran in razna muškatna vina. Film o Camille Claudel Biografski film Camille Claudel (r. Bruno Nuytten, 1988) bo jutri ob 20.30 zadnji v nizu filmov, ki jih Muzej Revoltella ponuja v poeltnem času v sodelovanju z Občino Trst in društvom La Cappella Underground. V filmu o življenju kiparke, starejše sestre dramaturga Paula Claudela ter učenke in ljubljenke Augusta Rodina nastopata Isabelle Adjani in Gerard Depardieu. Drevi pri Sv. Ivanu kanadski film RIP Prireditev Open Door Gledališča v gledališču 2010 ponuja drevi še en film na odprtem. Pred malim gledališčem v svetoivanskem parku bodo ob 21. uri predvajali film RIP: A Remix Manifesto (r. Brett Gaylor, Kanada 2009, 80'). Film je v angleškem jeziku z italijanskimi podnapisi. Razpis za fotografe, ki ljubijo žensko lepoto V okviru državnega lepotnega tekmovanja z naslovom »La modella per l'ar-te«, ki bo jutri ob 21.30 v kavarni Stella Polare na Trgu sv. Antona, so razpisali istoimenski natečaj za umetniško fotografijo. Kar v kavarni, kjer je na voljo pravilnik, se lahko še danes vpišejo fotografi iz cele Furlanije-julijske krajine. Udeleženci bodo slikali selekcionirane manekenke, do 4. septembra pa morajo v omenjeni kavarni izročiti največ štiri fotografije. Najboljše izdelke bodo septembra razstavljali v kavarni sami, 2. oktobra pa bodo nagradili zmagovalce. Marestate: jutri I • v • zadnje srečanje V okviru pobude Marestate 2010 bo jutri zvečer na vrtu Pomorskega muzeja ob 21. uri potekalo zadnje srečanje z naslovom Na poti od Kvarner-skega do Tržaškega zaliva, na katerem bo Marino Vocci predstavil podobe, zvoke in okuse območja med obema zalivoma. Ob tej priložnosti bo Pomorski muzej odprt od 20. do 23. ure ob sodelovanju prostovoljcev združenja Cittaviva. Vstop je prost. sdgz - 10. septembra V teku prijave za avtobusni izlet na MOS Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) sporoča, da bo 10. septembra organiziralo tradicionalni izlet na 43. MOS - Mednarodni obrtni sejem v Celju za člane, torej obrtnike in druge podjetnike, kot tudi za morebitne interesente. Avtobus bo odpotoval ob 7. uri izpred bara G na italijanski strani prehoda Fernetiči. Udeleženci si bodo ogledati sejem in se tako seznanili s trenutnim položajem obrti in gospodarstva v sosednji državi. Izletniki bodo obiskali še razstavni prostor SDGZ, ki ga je tudi letos pripravila slovenska stanovska organizacija skupaj s kolegi Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca in s pomočjo in pokroviteljstvom Deželne komisije za obrt FJK (CRA FVG). Po ogledu sejma je predvidena večerja v znani pivnici v Domžalah. Število mest je omejeno, zato pohitite. Prijave zbira tajništvo SDGZ v Trstu (na telefonski številki 040 67248.24/23) do vključno torka, 7. septembra. / TRST Četrtek, 26. avgusta 2010 7 sv. just - Po večletnem premoru spet predstave na prostem Na grajskem dvorišču festival Grad z zvezdami Med 10. in 20. septembrom niz 8 dogodkov - Na sporedu muzikal, gledališče, glasba, ples Grad sv. Justa ponovno odpira vrata večernim kulturnim dogodkom. Od 10. do 20. septembra bo na velikem grajskem dvorišču (tako imenovanem Piazzale delle Mi-lizie) zaživel festival Grad z zvezdami, ki ga po zamisli Občine Trst prireja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine. Pod tržaškim nebom bodo zaživele gledališke predstave, operetne arije, muzikal in kabaret (spored objavljamo v sosednjem članku). Festival so včeraj navdušeno predstavili župan Roberto Dipiazza, odbornika Paris Lippi in Paolo Rovis, direktor gledališča Rossetti Antonio Calenda ter Renzo Piccini, podpredsednik Fundacije CRT, ki je gmotno podprla tudi ta mestni gledališki projekt. Lippi, tržaški podžupan in predsednik gledališča Rossetti, je prepričan, da ponuja grajsko dvorišče izvrsten scenarij za predstave na prostem, ki jih bodo znali ceniti tako domačini kot turisti. Podobno razmišlja tudi Rovis, ki vidi v festivalu nadaljevanje poletnega niza Serestate in uvod v kulturno dogajanje okrog oktobrske regate Barcolane. Da bo dostop do gradu lažji, bodo ob predstavah okrepili avtobusno progo št. 24, v roku treh let pa naj bi bil Grič sv. Justa še dostopnejši: do njega naj bi vodilo dvigalo, v katerega bodo obiskovalci stopili v nastajajočem parkirišču pri rimskem gledališču ... Dipiazza je prepričan, da se je odločitev občinske uprave, da v ovrednotenje gradu vloži preko šest milijonov evrov, izkazala za pravilno. Posebno je vesel tudi, da bo med festivalom na gradu ponovno obratovala vinoteka La bottega del vino, ki se je s kančkom nostalgije zelo rad spominja. Sicer pa je včerajšnja tiskovna konferenca nudila tudi priložnost za izmenjavo laskavih pohval med Občino in gledališčem Rossetti: župan se veseli skorajšnjega Ca-lendovega imenovanja tudi na čelo gledališča Verdi (»tako bomo končno ustvarili mrežo sodelovanj«). Calenda pa je navdušen nad županovo upravo, ki kljub krizi vlaga v kulturo in »želi vrniti dušo kraju, ki ima za Italijane poseben čustveni naboj« ... Poljanka Dolhar Od leve: Piccini, Dipiazza, Lippi, Rovis in Calenda med včerajšnjo predstavitvijo, spodaj grajsko dvorišče -prizorišče festivala kroma Spored festivala Na gradu sv. Justa je Antonio Calenda, direktor in umetniški vodja Stalnega gledališča FJK - Il Rossetti, včeraj predstavil spored Festivala z zvezdami, ki bo na grajskem dvorišču potekal med 10. in 20. septembrom. Festival bo v petek, 10. septembra, uvedel Musical StarTs, v sklopu katerega bodo mlade tržaške »zvezde« ponudile izbor pesmi najslavnejših muzikalov. Med koncertom bo tržaško združenje trgovcev podelilo nagrado Rosa d'Argento 2010. Naslednjega dne bodo na grajskem dvorišču uprizorili balet Carmen ; na melodijah Georgesa Bizeta bo zaplesala Rossella Brescia. V nedeljo, 12. septembra, bo španska skupina Yllana predstavila glas-beno-humoristično predstavo Pa-GAGnini, v kateri nastopa tudi priznani violinist Ara Malikian. Ljubitelji operete bodo prišli na svoj račun v torek, 14. septembra: Bagliori da Vienna je poklon 150-letnici dunajske operete, ki ga bosta izoblikovala sopran Alexandra Reinprecht in tenor Andrea Binetti. Družbenim temam, v prvi vrsti boju proti mafiji, sta posvečena gledališka dogodka. V sredo, 15. septembra, bosta Sebastiano Somma in Orso Maria Guerrini uprizorila II giorno della civetta , po istoimenskem romanu Leonarda Sciascie. V petek, 17. septembra, pa bo Sebastiano Lo Monaco predstavil gledališki monolog Per non morire di mafia, povzet po istoimenski knjigi Pietra Grassa. Vmes, v četrtek, bo Trst ponovno obiskala skupina Oblivion in predstavila svoj razposajeni Oblivion Show, festival pa bo v nedeljo in ponedeljek (19. in 20. septembra) zaključil muzikal Jesus Christ Superstar (z italijanskimi nadnapisi). Vse predstave na grajskem dvorišču se bodo začele ob 20.30, ob slabem vremenu pa jih bodo »prenesli« v gledališče Rossetti, kjer jih bodo uprizorili ob 21. uri. Predprodaja vstopnic se začenja danes pri blagajni gledališča Ros-setti in na običajnih prodajnih mestih. Na voljo so tako abonmaji za celoten festival (cene od 60 do 95€) kot vstopnice za posamezne predstave (od 8 do 25€). (pd) občina trst - Drugi primer v dveh tednih Lena taksista Družinico sta pustila na tleh - Včasih je cesta prestrma, včasih pa preozka TAXf Sredi avgusta je odmevala novica o tržaškem taksistu, ki 85-letne gospe ni hotel peljati domov, ker je bila pot po Ulici Felluga (pri Sv. Alojziju) prestrma. Avtomobila ni hotel poškodovati, zato je gospo, ki se s težavo opira na svojo palico, sredi nevihte pustil kakih 150 metrov od hiše. Ne gre pa za osamljen dogodek. Nekaj podobnega se je zgodilo pred dnevi, ko je tržaška občinska policija denarno kaznovala kar dva taksista. Če je bila cesta pred dvema tednoma za taksista prestrma, pa je bila tokrat preozka. V tržaškem predmestju se je mlada ženska, ki je v družbi svojih dveh otrok tovorila nekaj težjih torb, odpravila na postajališče taksijev. Prvega taksista v vrsti je zaprosila, naj njo in oba malčka odpelje domov. Ko je bilo taksistu jasno, kje stanuje mlada gospa, je njeno prošnjo zavrnil. Presenečena se je obrnila na drugi taksi v vrsti, odgovor pa je bil enak prvemu. Taksist ji je razložil, da je pot do njenega doma grda in ozka, zaradi česar bi moral z avtomobilom zagotovo opraviti nekaj zahtevnih manevrov. Nazaj grede bi moral del poti bržkone prevoziti vzvratno, čemur zaradi preskromnih vozniških veščinin očitno ni kos. Taksisti pa seveda (na srečo) niso vsi enaki. Takoj zatem je namreč razpoložljivo vskočil tretji voznik in se ponudil. Družinico je pospremil domov in po tem, kar je znano, se je s svojim taksijem vrnil nazaj »živ in zdrav«. Jezna gospa se je obrnila na tržaško občinsko policijo, ki je z njeno pomočjo ugotovila, katera taksista sta se tako obnašala. 56-letni W. U. in 63-letni G. O. bosta na podlagi 86. člena prometnega zakonika plačala vsak po 77 evrov globe (to je najnižja predvidena vsota, medtem ko znaša najvišja globa 305 evrov). Poleg prometnega zakonika je v veljavi tudi tržaški občinski pravilnik za javne avtomobilske storitve, ki predpisuje, da morajo taksisti na občinskem območju ugoditi vsaki zahtevi, če je v skladu z obstoječimi zakoni. Tržaška občinska policija opozarja, da nekateri posamezniki nepravično mečejo slabo luč na vse poštene taksiste. Občane pa vabi, naj prijavijo vsakršen primer nekorektnega ravnanja s strankami. (af) milje pod zvezdami - Prejšnjo soboto zaključek Pozitiven obračun Raznolikost prireditev in vrsta novosti, ki lahko postanejo stalnica miljskega poletja Med novostmi pobude Milje pod zvezdami je bil tudi Praznik prijateljstva: na sliki koncert godbe skupnosti Italijanov iz Buj kroma Prejšnjo soboto se je v Miljah s koncertom Komornega orkestra Furlanije-Julijske krajine pod vodstvom Romola Gessija zaključila letošnja izvedba poletne pobude Milje pod zvezdami, katere obračun je po oceni domače občinske uprave, ki je skupaj z združenjem Compagnie del Carnevale Muggesano ter ob podpori Dežele FJK, Pokrajine Trst, tržaške Trgovinske zbornice in Fundacije CRTrieste prirediteljica pobude, nedvomno pozitiven. Tako o nizu glasbenih, umetniških in razvedrilnih prireditev, ki je potekal od 9. do 21. avgusta, meni občinska odbornica za kulturo Roberta Tarlao, ki je poudarila predvsem raznolikost pobud ter uvedbo peš cone na območju starega pristana in večerno odprtje trgovin, povezano s pobudami Mandrač praznuje, Barvni večeri in Milje v živo. Med novostmi je Tarlaova še posebej omenila pobudo, ki naj bi postala stalnica miljskih poletij, se pravi prvo izvedbo Festivala prijateljstva z odkrivanjem okusov in glasbe držav in dežel območja Alpe-Jadran, od koder so prišle tudi številne godbe in folklorne skupine. Poleg tega so bile Milje tudi prizorišče pobud, kot je bil Svetovni festival mladinske folklore, in glasbenih srečanj, kot je bil koncert skupine Discoinferno s poletno plesno glasbo, ali koncert glasbe iz 60. let prejšnjega stoletja ter nastop glasbenikov konservatorija Tartini. Prav tako ni mogoče iti mimo razstav, ki so bile na ogled v občinski razstavni dvorani Giuseppe Negrisin in v Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara, kot je treba tudi omeniti tradicionalno poletno povorko miljskih pustnih skupin. Z zaključkom pobude pa dogajanje v Miljah ni zamrlo, saj bo 4. in 5. septembra potekala četrta izvedba Miljskega jazz festivala, od 11. do 19. septembra pa bo potekala pobuda Euromarathon. 8 Četrtek, 26. avgusta 2010 VREME, ZANIMIVOSTI muzeji zvečer - Torkova predstava Odčitava monodrame Patricka Suskinda Kontrabas Nastopila sta igralec Adriano Giraldi in kontrabasist Giovanni Mayer V izrazito glasbeno obarvanih muzejskih večerih, ki so jih že sedemnajsto leto zapored priredili Mestni muzeji - letos v sodelovanju z glasbeno ustanovo Casa della Musica - Scuola di Musica 55 - je nekaj mesta dobila tudi besedna umetnost, seveda tesno povezana z glasbo. Tako je bila v torek, 24. avgusta, kot osrednja prireditev na sporedu zanimiva, po svoje ganljiva in razmišljanje vzbujajoča odčitava monodrame Patricka Suskinda Kontrabas z igralcem Adrianom Giraldijem in kontrabasistom Giovannijem Mayerjem. V bistvu je šlo za bralno predstavo, a skrajno dodelano, saj je s petimi stojali za branje, igralcu omogočalo tudi premike po odru, ki je s preprostimi scenskimi elementi ponazarjal protagonistovo stanovanje. Poleg tega je pomembna stalna spremljava na kontrabasu predstavi dala dodatno sporočilno noto. Nemški pisatelj Patrick Suskind je svetovno zaslovel leta 1985 z romanom Das Parfum, v istem obdobju je velik uspeh doživel tudi njegov gledališki monolog Das Kontrabass, ki je sicer izšel štiri leta prej (marsikateri tedanji abonent Slovenskega stalnega gledališča se verjetno spominja odlične postavitve z Antonom Petjetom). Kakorkoli že, Suskin-dov žgoči »monolog proti ničevnosti prvih violin« ima v sebi vrsto vprašanj, ki neprenehoma pretresajo človekovo duševnost in ne zadevajo samo doživljanje in ustvarjanje umetnosti, čeprav se ravno iz te teme razraščajo stiske in obsedenost protagonista, kontrabasista v velikem državnem orkestru, ki je svojega glasbila v bistvu ne ljubi. Tako se monolog, pravzaprav dialog s tihim nevidnemu poslušalcem, z navidezno hvalnico kontrabasu, ki je s svojimi nizkimi toni nepogrešljivi temelj celemu orkestru in celo pevcem, a je povsem neopazen in enako neopazen je tudi glasbenik, ki nanj igra. Protagonist zato v svojem kontrabasu vidi vzrok, zaradi katerega mu ne uspe, da bi življenje polno zaživel in dosegel cilje ter uresničil želje, denimo zbudil zanimanje mlade sopranistke, v katero je zaljubljen. A na koncu se mu vendarle preblisne, da ovira ni kontrabas, temveč njegova nesposobnost, da bi presegel tehniko, pa čeprav tako dovršeno, in dosegel raven umetnosti. Adriano Giraldi, ki je tudi priredil besedilo in prevzel skrb za režijo, je tenkočutno nakazal raznoliko protagoni-stovo čustvovanje, v katerem vse več prostora prevzema zagrenjenost. Obenem najdeta v Giraldijevi odčitavi svoje mesto tudi humor in neka plaha nežnost, tako da se kontrabasistov lik pred poslušalcem razkriva v raznolikih odtenkih. Izredno zanimiv je tudi doprinos kontrabasista Giovannija Mayerja, katerega kontrabas med vso predstavo nikoli ne utihne, temveč dopolnjuje Gi-raldijev govor: zdaj je nevtralna podlaga besedam ali pa nazorno dokazuje protagonistove trditve o zmožnostih glasbila, še največkrat pa je prepričljiv glasbeni ugovor njegovim trditvam. V okviru Nokturnov je bilo v torek predavanje Giannija Gorija o pevki Luciji Valentini Turrani. V sredo, 25. avgusta, sta nastopila glasbenika Mau-rizio Camardi in Mauro Palas s koncertom, ki je bil navdahnjen na glasbo Sredozemlja, v nizu Nokturnov pa je bilo na sporedu srečanje z v Krminu rojenem tenoristom Enom Mucchiutti-jem, ki so ga septembra 1943 aretirali v Trstu in poslali v nacistično taborišče. Po osvoboditvi je doživel uspešno kariero in nastopil v pomembnih italijanskih in tujih gledališčih. (bov) POLETNI FOTOUTRIP '10 NA POČITNICE - S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. Adriano Giraldi je tudi priredil besedilo in prevzel skrb za režijo, na spodnji sliki Giraldi s kontrabasistom Mayerjem kroma Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 26. avgusta 2010 VIKTOR Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.36 - Luna vzide ob 20.11 in zatone ob 8.03 Jutri, PETEK, 27. avgusta 2010 JOŽE VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,3 stopinje C, zračni tlak 1015,4 mb raste, veter 14 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,4 stopinje C. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV SREDNJE ŠOLE SV. CIRILA IN METODA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek, 30. avgusta, ob 8.30. Zbirališče v veži TTZ Žige Zoisa, Ul. Weiss št. 15, ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj imajo s seboj malico. Kdor se ni prijavil, se lahko prvi dan vseeno pridruži. Sporočamo tudi, da bo od 6. do 10. septembra potekala fotografsko - biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in info (razen do 27.) do 3. septembra na tel. št. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bodo letne suplence učnega osebja za pokrajini Trst in Gorica ter za vse stopnje in vrste šol s slovenskim učnim jezikom za š. l. 2010/2011 podeljene 31. avgusta na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah pri Trstu (Bazoviška ul. št. 7), in sicer: ob 9.30 za otroški vrtec in osnovno šolo iz prvih treh pasov pokrajinskih lestvic; ob 11.30 za nižjo in višjo srednjo šolo iz prvih treh pasov po- OSMICA PRI LOJZETU - Brje, Slovenija 20.8.-29.8.2010 UH Osmice V polnem delovnem razmahu praznuje danes svoj rojstni dan prof. Boris Pahor Iz vsega srca mu želimo veliko dobrega v tem njegovem trudu in velikem poslanstvu. Svet slovenskih organizacij tf* društvo tigr J V TlttlfM i SOU ■ jrpLj .iti fM m 1111 n i nMiinHi rjlT, jln In {-F^JbdF Borisu Pahorju CHVjjmjrfmL udnfLfdnt nu pnitvibu nju.j rud luhm liudsifanm. undiuLu vluMiirlwvdf krajinskih lestvic; ob 14.30 bodo podeljene suplence na podlagi t.i. »repov« lestvic, ki se nanašajo na kandidate, vključene v lestvice druge pokrajine. Na oglasni deski tega urada (bodisi na sedežu v Trstu bodisi na goriškem oddelku) bodo vsaj 24 ur pred imenovanji objavljeni seznami razpoložljivih mest in sklopov ur. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da bo prva seja enotnega zbora učnega osebja v sredo, 1. septembra, ob 11. uri na sedežu v Ul. Ca-ravaggio 4. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bo redni pouk za šolsko leto 2010/11 začel 13. septembra. Turistične kmetije BORIS PERNARČIČ Medja Vas št. 7, je odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-208375. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmi-co v Samatorci št. 22. Tel. 040 -229180. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040 - 299435. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št. 040 - 327240. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Gabrovcu št. 27. Tel. 040 - 229424. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križ-man. Toplo vabljeni! V PRAPROTU je odprla osmico družina Briščak. Frančko in Robi (Bobo) bosta vam točila rujno kapljico. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. Prof. Borisu Pahorju, ki danes praznuje svoj rojstni dan, izrekamo iskrena voščila ter se mu zahvaljujemo za neutrudno delo pri utemeljevanju slovenske narodne zavesti in enotnosti. Stranka Slovenska skupnost ¿j Čestitke Bredi in Egonu se je pridružil mali NATHAN. Srečnima staršema iskreno čestitamo, Nathanu pa želimo vso srečo. Morena, Christian, Daša, Damjan in Danja. S Poslovni oglasi NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. 0 Mali oglasi ČRNE IN ČRNOBELE ljubeznive mucke podarim. Tel. št. 040-225068. DOMAČE SLIVE za marmelado prodajam po ugodni ceni. Tel. št.: 040420604 (v večernih urah). PODARIM ljubitelju živali male mucke. Tel. št.: 040-220333. PRODAJAM knjige za prvi, drugi in tretji letnik srednje šole. Tel. 040226702. PRODAM Isuzu Trooper LS, 3000 cc, 159 cv, prevoženih 160.000 km, 7.500,00 evrov. Tel. št.: 348-8865580. PRODAM domač krompir. Tel. št. 040 - 2024228. PRODAM posodo za grozdje (10 kvin-talov). Cena po dogovoru. Tel. 040 -814212. PRODAM rabljeno opremo za fitness. Tel. 347-1796350. PRODAM vespo GTV 250, letnik 2007, prevoženih le 2.340 km, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. št. 3355702717 ali 040 - 227034, ob uradnih urah. SONČNO S POGLEDOM NA MORJE: pri Sv. Jakobu prodajamo stanovanje v zelo dobrem stanju (72 kv. m., balkon, dvigalo). Tel: 040 - 44171 ali 327 - 6950659. V DOLINI dajemo v najem 150-metr-sko okusno opremljeno stanovanje v hiši z lepim razgledom na morje. Cena: 1.600 evrov mesečno. Telefonirati samo če resno zainteresirani. Tel. 338-6055075. VIŠJEŠOLSKA SUPLENTKA pomaga pri učenju srednješolcem in višješol-cem na območju zahodnega Krasa. Tel. 348-4643850. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju dijakom srednjih šol in dijakom nižjih razredov znanstvenega liceja. Tel. št.: 349-4031872. / TRST Četrtek, 26. avgusta 2010 9 U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Shrek e vissero felici e conten-ti - 3D«. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »La nostra vita«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'apprendista stregone«; 20.00, 22.10 »Qualcosa di speciale«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Shrek e vissero felici e contenti - 3D«; 16.15, 18.05, 22.05 »Shrek e vissero felici e contenti«; 16.05, 18.05, 22.05 »Giu-stizia privata«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Nightmare«; 17.50, 20.05 »Letters to Juliet«; 16.05 »Sansone«. FELLINI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualcosa di speciale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Letters to Juliet«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.10, 18.20, 22.15 »Giustizia privata«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 21.00 »Carja Mikonosa«; 16.10, 18.00 »Marma-duke«; 16.40 »Mačke in psi 3D«; 19.20 »Odrasli«; 21.20 »Plačanci«; 17.10 »Predatorji«; 19.50, 21.50 »Salt«. KOPER - PLANET TUŠ 14.40, 21.40 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 21.15 »Superžur«; 18.40 »Zadnji gospodar vetra«; 11.00, 17.00, 19.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro.)«; 21.00 »A-Ekipa«; 13.10, 16.20 »Svet igrač 3 (sinhro.)«; 12.30, 16.40, 18.55, 21.05 »Salt«; 13.00, 16.10, 18.20, 20.30 »Plačanci«; 12.00, 15.10, 17.10, 19.10 »Marmaduke«; 11.05, 13.05, 15.05, 17.05, 19.05 »Mačke in psi 3D«; 21.10 »Mati in hči«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Io, loro e Lara«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Shrek e vissero felici e contenti«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'apprendista stregone«; Dvorana 3: 16.30 »Sansone«; 18.00, 20.05, 22.15 »Il segreto dei suoi occ-hi«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Nightmare«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »L'apprendista stregone«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »Shrek e vissero felici e contenti - 3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.00, 20.40 »San-sone«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Nightmare«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Qualcosa di speciale«. S Izteti KRUT obvešča, da je še nekaj dodatnih mest za 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Terme Montegrotto od 3. do 12. oktobra. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. [I] Lekarne Do sobote, 28. avgusta 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 2087331) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Ü3 Obvestila SKD VIGRED prireja v torek, 31. avgusta, za otroke in spremljevalce, izlet v deželo Rdeče kapice. Odhod iz Šem-polaja ob 8.30. Informacije in prijave do nedelje, 29. avgusta, na tel. št. 3803584580 ali na e-mail: tajnistvo@skdvigred.org. IZLET SPDT - V četrtek, 2. septembra, bodo planinci SPDT odpotovali na devetdnevno planinarjenje po Črni Gori. Zadnji sestanek pred odhodom bo v ponedeljek, 30. avgusta, ob 19.00 v društvenih prostorih v Boljuncu. Avtobus bo odpeljal točno ob 20.00 izpred hotela Danev na Opčinah proti Ljubljani, kjer se nam bodo pridružili še ostali izletniki. Morebitne informacije lahko dobite tel. št. 3384913458 (Franc). SKD IGO GRUDEN sporoča, da bo društveni izlet v nedeljo, 5. septembra, v Ziljsko dolino na Koroškem. Odhod ob 8. uri iz Nabrežine, povratek okrog 20. ure. V ceni izleta (35,00 evrov) je všteto kosilo v slovenski gostilni. Vpisovanje v Kavarni Gruden v Nabreži-ni in v trgovini Kosmina. Info: Vera Tuta (040-299632 ali 339-5281729). SDGZ sporoča, da bo v petek, 10. septembra, na sporedu tradicionalni izlet na 43. MOS - Mednarodni Obrtni Sejem v Celju za včlanjene obrtnike ter druge podjetnike in morebitne interesente. Avtobus bo odpotoval ob 7. uri izpred bara »G« na italijanski strani prehoda Fernetiči. Število mest je omejeno, prijave pa zbira tajništvo SDGZ v Trstu na tel. št. 040-6724824/23 vključno do torka 7. septembra. OBČINA DEVIN-NABREŽINA v sodelovanju z zadrugo La Quercia vabi na enodnevni izlet v park Gulli-verlandia (Lignano) v sredo, 8. septembra. Info in vpis na tel. št. 3357611598 (Monica) od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da do danes, 26. avgusta, bo delovala po poletnem urniku, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 27. avgusta, ob 18.00 obisk vinske kleti v Ronkah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD: sporočamo, da delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. SKD GRAD BANI vabi na Šagro pod kostanji, ki bo 28. in 29. avgusta ter 4. in 5. septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi na praznovanje zavetnika Svetega Jerneja v nedeljo, 29. avgusta. Ob 9.30 bo v mačkoljanski cerkvi slovesna sveta maša, ki jo bo daroval dr. Stanko Janežič, prelat mariborske nadško-fije. To bo obenem tudi ponovitev njegove diamantne maše ob 65.letnici mašniškega posvečenja. Ob 17.00 se bodo iz zvonika oglasile melodije pri-trkovalcev, ki so se odzvali vabilu domače pritrkovalske skupine »Turn«. Ob 18.00, bo pesem zvonov spremljala tudi procesijo po vasi s tradicionalnim blagoslovom vozil in voznikov. Praznovanje bo sklenila prijetna družabnost na prostem ob cerkvi. Nedeljsko praznovanje bo že večer prej, v soboto 28. avgusta, ob 20.00 v prostorih »Stare šole«, uvedlo srečanje z dr. Stankom Janežičem. Prisrčno vabljeni v Mačkolje! VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI - v nedeljo, 29. avgusta, se bomo poklonili 9 tovarišem, ki so jih Nemci pred 66. leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji. Zbrali se bomo ob 11. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine. Sodelovali bodo: Katerina Iscra (taborniki), Matia Mosenich (skavti), mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad in MoPZ Tabor. GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj sporoča, da se bo odvijala glasbena delavnica v Dijaškem domu v Trstu od 30. avgusta do 3. septembra. Prihod otrok od 8.00 do 9.00, odhod od 16.00 do 16.30. Prostih je še nekaj mest, pokličite med 9. in 12. uro v tajništvo šole na tel. št. 040 - 418605. O.P.Z. SLOMŠEK IN ML.P.S. SLOMŠEK prirejata v Slomškovem domu v Bazovici od 30. avgusta do 3. septembra med 8.30 in 12.30 poletni pevski teden. Posebna pozornost bo namenjena petju otrok od 5.leta starosti dalje. Poleg malice bo čas za igro in za ustvarjalno delavnico. Info in vpisovanje na tel. št. 040226480 (g. Zdenka) in 349-6688759 (Anna Maria). Vljudno vabljeni novi pevci in pevke! ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNA TABORIŠČA obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teo-rični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccu-pa.org; www.yccupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča starše otrok, ki so zahajali v poletni center v Devin, da so v uradu za šolstvo (Trg Sv. Roka) na razpolago predmeti, ki so jih otroci tam pozabili. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 45. študijske dneve »Draga 2010« v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). V petek, 3. septembra, bo ob 16.30 okrogla miza na temo Odnosi med generacijami: sodelujejo dr. Hek-tor Jogan, dr. Damijan Paulin, Julija Berdon, Neža Kravos, Jernej Šček in prof. Joži Peterlin. Ob 20.30 bo na prireditvenem prostoru koncert skupine »Perpetuum Jazzile«. V soboto, 4. septembra, bo ob 16.30 okrogla miza z naslovom Koroški Slovenci 90 let po plebiscitu: sodelujejo dr. Zdravko Inz-ko, dr. Karel Hren, dr. Jože Marketz in dr. Janko Zerzer. V nedeljo, 5. septembra, bo ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri, bo predavala dr. Mateja Pevec Rozman na temo Etika in sodobni človek - kaj vodi v srečno življenje? Zaključno predavanje ob 16. uri bo imel pisatelj Drago Jančar na temo Pisatelj med umetnostjo in angažmajem. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori do 5. septembra delovali s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV pri Narodni in študijski knjižnici vabi ženske in moške, da se v narodni noši udeležijo letošnje osrednje slovesnosti v Bazovici v nedeljo, 12. septembra. Letos je 80-le-tnica ustrelitve štirih junakov 19302010. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 13. septembra, začenjajo treningi za vse starostne skupine: 1. skupina-Palčki (36 let): pon 16.30-17.30 na Opčinah in pet 16.30-17.30 v Gropadi; 2. skupina-Zajčki (7-14 let): pon in pet od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-Škra-ti (od 15. leta dalje): pon in pet od 19.00 do 21.00 na Opčinah. Za 2. in 3. skupino je predvidena tudi gimnastika pri Briščiki ob sobotah. Za vpis in informacije: 349-7597763 Nastja, 3356278496 Nikol ali na info@cheerdan-cemillenium.com PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdan-ce Millenium se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo v torek, 14. septembra. Za informacije in vpis: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Ni-kol ali na info@cheerdancemille-nium.com KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tridnevno rezidenčno delavnico o »sanjah«, ki se bo vršila od četrtka, 23. septembra popoldne do nedelje 26. septembra v agriturizmu v Bačvi (HR). Delavnico bo vodila psihologi-nja-psihoterapevtka dr. Lucia Loren-zi. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 347-4437922. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra 2010 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nati-vitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. Prireditve PRAZNOVANJE FARNEGA ZAVETNIKA NA OPČINAH: Openska župnija vabi na 10. večdnevno praznovanje farnega zavetnika sv. Jerneja. Spored: danes, 26. avgusta: romanje na Zalo-stno goro blizu Vrhnike, ogled izvira Ljubljanice in kratka vožnja po reki (rezervacije g. Marica 040/212200). Petek, 27. avgusta: po maši ob 19 uri: ogled dveh dokumentarnih filmov o dobrodelnih pobudah v pomoč otrokom (Jože Andolšek: Etiopija; Ernest Saksida: Brazilija). Sobota, 28. avgusta: Ob 19. uri sv. maša, po maši kratek orgelski koncert najmlajših organistov (Niko Trento in Rok Dolenc) in pevski nastop Moške pevske skupine Sv. Jernej. Nedelja, 29. avgusta: procesija okoli cerkve in slovesna sv. maša; popoldne ob 17. uri veselo družabno srečanje z bogatim srečolovom pod lipami za cerkvijo. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA 2010 - Ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na osrednjo slovesnost »Slovenski večer z odprtjem razstave« v petek, 27. avgusta, v osnovni šoli v Vuizenici od 16. ure dalje. Za informacije pokličite na tržaški urad ZSKD, 040-635626. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na slovesnost ob odkritju kamnitih tabel z imeni predelov vasi v petek, 27. avgusta, ob 20. na trgu »Pod lipo« v Mačkoljah. Sodelujeta MePZ Mačkolje in Pihalni orkester Breg. ZAKLJUČNA PRIREDITEV 12. otroških poletnih delavnic ZSKD bo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri v domu »La Fi-nestra« v Gornjem Tarbiju. OBČINA ZGONIK sporoča, da bo v četrtek, 2. septembra, na razstaviščnem prostoru v Zgoniku, od 17.30 do 19.00 seminar »Civilni posegi za mir«, ob 19.00 na Županstvu, otvoritev razstave »Nekoč je bila meja«. Ob 21.00 v prostorih KD Rdeča Zvezda v Sale-žu, predvajanje dokumentarnega filma »Domani torno a casa«. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustre-litve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje združenih mešanih pevskih zborov in mladinskega pevskega zbora bodo 2., 3., 8., 9.in 10. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. SKD VIGRED vabi v četrtek 2. septembra, na prostor pod vrtcem v Šempo-laju ob 20.30 na nastop dramskega odseka PD Štandrež z veseloigro »Gu-galnik«. OBČINA ZGONIK vabi v petek, 3. septembra, od 19. ure dalje, na »Koncert za mir«, ki bo na razstaviščnem prostoru v Zgoniku. Nastopile bodo skupine: Grinders (Kras Ita), Wondernois Land (Kras - Slo), Black Mamba Rock Explosion (Ts), Wooden Legs (Ts), Zibba E Al-melibre (Ita). Vstop prost. Ob 18.uri v sejni dvorani Županstva v Zgoniku okrogla miza, sledi dviganje zastave miru. Koncert prireja Občina Zgonik s podporo in pokroviteljstvom Pokrajine Trst ter v sodelovanju s krajevnimi društvi Trst ter Omizjem za mir FJ-k. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Kovačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. Prispevki V spomin na Milo Pertot daruje Rožica 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Marka Bitežnika darujeta Stanka in Riko 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 26.8.1999 26.8.2010 Ob enajsti obletnici smrti v Milana Svaba se ga z ljubeznijo v srcu spominja sin Igor Trst, 26. avgusta 2010 26.8.2002 26.8.2010 Mirjam Brajkovič por. Radovič Leta bežijo, a misli k tebi nenehno hitijo, v prsih naših pa žalost neizpeta. Tvoji najdražji Vižovlje, Trst, 26. avgusta 2010 Ob smrti očeta ITALA GIUGOVAZA izrekamo Brunotu in družini iskreno sožalje upravni odbor in člani Konzorcija Dolina 1 0 Četrtek, 26. avgusta 2010 KULTURA / naš intervju - Pogovor s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem »Zdelo se mi je, da mora iz tega, kar sem prestal, nekaj nastati« V naslednjih dneh bo izšel italijanski prevod Trga Oberdan - Danes praznuje 97. rojstni dan Za vsakim »velikim moškim« stoji baje »velika ženska«. Tako trdi marsikdo in najbrž je med njimi tudi Boris Pahor; nikoli ga sicer nisem slišala izrecno omeniti zgornje trditve, njegove besede pa zvenijo na isti valovni dolžini. »Ko govorijo o meni večkrat pozabijo, da bi brez ženine pomoči težko postal to, kar sem. Težko bi ustvaril toliko knjig, če ne bi razumela moje potrebe po pisanju. Da sem lahko toliko pisal, je žena veliko žrtvovala. Dvajset let sem vsak prost trenutek preživel v Dutovljah, kjer sem pri Marič-ki imel sobo, v kateri sem pisal. Vse dokler ni sestra svoje shrambe preuredila v garsonjero, v kateri pišem še danes. Komaj je bilo mogoče, sem sedel za pisalni stroj. Vse svoje knjige sem natipkal na pisalni stroj; na roko dodajam samo popravke, ki jih je včasih kar veliko, saj bi ob vsakem branju rad kaj izboljšal. Popravljene tekste je večkrat ponovno pretipkala prav žena...« Boris Pahor slavi danes 97. rojstni dan, čeprav je glagol slaviti v njegovem primeru najbrž pretiran. »Zženo nisva nikoli kdo ve kaj stavila na leta. Praznike smo doma obeleževali zelo skromno, brez slovesa. Če je bilo le mogoče, sem raje sedel za stroj ... « Tržaški pisatelj pravi, da se morda skrivnost tako dolgega in zdravega življenja skriva ravno v disciplini in vnemi, s katero je pisal. »Vtem, da ima človek nek cilj, da čuti in želi, da bi ga dosegel... Ko me včasih sprašujejo za nasvet, jim lahko rečem samo to: treba je poiskati cilj in delati zanj. Drugega res ne znam svetovati.« No, kdor ga pozna, ali samo opazuje med številnimi javnimi nastopi, ve, da se Poklon Borisu Pahorju je pripravila tudi Tržaška knjigarna, ki je pisatelju posvetila eno svojih izložb kroma Boris Pahor tudi zelo vneto izogiba prepihov ... »Tudi žena me je zafrkavala, ker sem se vedno bal prepihov, a je naposled razumela, kako so škodljivi. Prepih je kot jeklena puščica, ki gre skozi tebe ... « Skoraj paradoksalno pa se skrivnost tako dolgega in aktivnega življenja morda skriva v grozodejstvih, ki jih je tržaški pisatelj videl na lastne oči, okusil na svoji koži. Čeprav pravi, da še danes čuti vpliv nemškega obdobja, ko je človek postal »le lačna žival«, mu je rešitev iz nekropole, v kateri je preživel najhujše mesece svojega življenja, podarila novo rojstvo. »Leto po vrnitvi iz francoskega sa-natorija sem že objavil zbirko novel. Tista moja slovenščina je bila res boga, a de facto se je takrat začelo moje novo življenje; to je bilo novo psihološko in kulturno rojstvo. Že prej se mi je zdelo, da moram nadoknadit izgubo mladosti, trmoglavo sem se trudil ponoviti maturo, ker tista iz semenišča ni veljala. V Bengaziju mi je to uspelo, nato sem se vpisal na univerzo: hotel sem nekaj doseči, da ne bom faliran študent kot v osnovni šoli. No, nekaj francoščine, ki sem se je naučil v Padovi, mi je v taborišču tudi rešila življenje ... Po vojni se mi je zdelo, da moram uveljaviti vse, kar sem prestal: da mora iz tega nekaj nastati. Pa čeprav me je taborišče ''spraznilo" in se mi je znanje šelepo-stopoma začelo vračati v spomin. Veliko sem bral: italijanske avtorje zaradi šole, saj sem poučeval italijansko književnost, slovenske pisatelje zase ... a moje branje je bilo precej anarhično.« Je »velikemu starcu«, kot ga imenujejo italijanski mediji, danes ostala še kaka skrita želja? »Že dolgo bi rad napisal Imjigo o fašizmu, nekaj podobnega Nekropoli. Če želim biti pošten in ostati zvest svojemu materialu, sem vse, kar sem doživel in spoznal, že napisal: lahko bi ga združil v novo knjigo, čeprav ne bi vedel, kaj naj za-vržem. Tudi med pisanjem Nekropole sem imel ta problem. V njej sem združil tisto, kar sem že objavil v knjigah Moj tržaški naslov in Onkraj pekla so ljudje, a tudi nove asociacije, ki so se pojavile med mojim ponovnim obiskom taborišča. Joža Mah-nič je sicer dejal, da se knjigi poznajo šivi, da zmeraj nekam preidem ...ja, kaj hočem, asociacije so pač nekaj naravnega.« Pahor dodaja, da ni ob izidu raznih prevodov Nekropole nihče omenil "šivov', piran - V cerkvi sv. Jurija Svečan začetek Tartini festivala V petek, 27. avgusta, bo svečana otvoritev že devete edicije Tartini festivala, ki se je razvil v dobrodošlo stalnico glasbene ponudbe na obali in se iz Pirana razširil še na ostali dve obalni občini, koprsko in izolsko. V cerkvi sv. Jurija v Piranu bo ob 20.30 nastopil komorni orkester Budapest Virtuosi, z njim bo zaigral francoski violinist Pierre Hommage. Mednarodni glasbeni festival bo svoje občinstvo ponovno razvajal z glasbenimi poslasticami, letos se bo na osmih koncertih predstavilo preko 40 glasbenikov. Komorni orkester Budapest Virtuosi iz Budimpešte so pred petnajstimi leti ustanovili odlični glasbeniki z budimpe-štanske akademije Franz Liszt. Orkester sestavljajo mladi, motivirani glasbeniki, ki uživajo v glasbenem ustvarjanju in jih lahko srečamo v vodilnih koncertnih dvoranah in na številnih festivalih po svetu. Izvajajo orkestralno in komorno glasbo z deli Corellija, Vivaldija, Bacha, Brahmsa, Bartoka in Brucknerja. Pierre Hommage je leta 1985 prejel diplomo z odliko na akademiji Chigiana v Sieni. Glasbeno kariero je začel še istega leta na mednarodnem festivalu v Cremoni, kjer je izvajal celotne Bachove sonate in partite za solo violino. Od tedaj je njegova umetniška dejavnost, najsi bo v recitalih, igranjem z orkestri, v komornih zasedbah ali na področju izobraževanja, rasla - in to v zahodni in vzhodni Evropi, ZDA in Rusiji. Njegovo mojstrsko tehnično in glasbeno znanje, čistost in toplina njegovega zvoka ter njegov izjemen emocionalni čut ustvarjajo edinstvene glasbene trenutke. Po izredno uspešnem lanskoletnem koncertu se bo fantastični francoski violinist tokrat predstavil z dvema koncertoma za violino, J. S. Bacha in G. Tarti-nija. ptuj Zaživeli so Dnevi poezije in vina Na Ptuju so se včeraj začeli Dnevi poezije in vina, ki so se v 14. izdaji iz Medane v Goriških Brdih preselili v mesto ob Dravi. Začelo se je v hotelu Primus, kjer je bila prva okrogla miza, posvečena poeziji častnega gosta letošnjega festivala, švedskega pesnika Tomasa Transtromerja, popoldne je bilo tudi prvo zasebno branje, na katerem se je predstavil italijanski pesnik Fabio Scot-to. Pestro dogajanje se je zaključilo z večernim koncertom na Vrazovem trgu, na katerem so nastopili Vlad Kreslin, Miro Tomassini in Žiga Golob. Na Vrazovem trgu so sinoči tudi odprli prostorske instalacije Odsev poezije in vina Stanke Vauda in Dušana Fišerja, Verzi za lahke sanje, ki so jo pripravili v sodelovanju z Domom upokojencev Ptuj, Zid poezije in Scrabble. Dnevi poezije in vina, ki jih pripravlja Študentska založba, bodo do 28. avgusta gostili 27 pesnikov iz več kot 20 držav. Častna gosta letošnjega festivala sta ob Transtromerju, ki je udeležbo malo pred pričetkom festivala odpovedal zaradi bolezni, še avstralski pesnik Les Murray in slovenski poet Niko Grafenauer. Pričetek festivala je napovedalo že pestro predfestivalsko dogajanje, ki je v ponedeljek in torek potekalo v več slovenskih krajih - v Negovi, Ljubljani, Ormožu, Volčah pri Tolminu, na Ptuju, v Padni, Krškem in Vrbi, seglo pa je tudi v Zagreb. a se nad Mahničevimi besedami ne čudi. »Do sedaj sem bil deležen samo enega slovenskega komplimenta. Izrekel mi ga je Lino Legiša na račun knjige Onkraj pekla so ljudje: "Nisem mislil, da bomo Slovenci dobili tak tekst o taboriščih'.'No, nikoli nisem rekel, da sem velik pisatelj, dober pa mislim, da sem. A za Slovence je važno samo to, kar reče Claudio Magris. Ob slovenskem ponatisu Nekropole so citirali njegovo spremno besedo, ki jo je napisal za Fazi Editore. Čudil sem se njegovim pohvalnim besedam: 20 let sem prenašal prevod Nekropole v mapi, nihče ga ni maral. Tudi Magris ga je prebral, a ga takrat ni pohvalil ... « Časi so se kot znano spremenili, Boris Pahor se je v zadnjih letih spremenil v pravo zvezdo. Italijanski mediji mu posvečajo veliko pozornost, Il Sole 24 ore, Piccolo, Corriere delle Sera cele strani. »Res sreča, da so v teh časopisih ljudje, ki so mi naklonjeni in so pripravljeni sprejeti, kar mislim. Saj vem, da bo kdo rekel, da gre-bem vedno v preteklost, ampak dokler ne bomo z njo razčistili ... « Založba Nuova dimensione iz Por-togruara bo v teh dneh izdala novo knjigo Piazza Oberdan, predstavili jo bodo na festivalu Pordenonelegge. Gre za dopolnjeni prevod Trga Oberdan, saj je Pahor vanj vključil še nekaj materiala, ki ga je odkril Borut Rutar: predvsem o ilegalni organizaciji, ki je v hribih pripravljala vstajo. »Gotovo marsikaj manjka, saj nisem napisal zgodovinskega prikaza 2. tržaškega procesa, ampak predvsem svoje razmišljanje o primorskem uporu. Na primer o naših primorskih duhovnikih, ki so bili res nesrečni, saj so se morali boriti proti fašistom, Vatikanu in italijanskim sobra-tom, ki so bili zaljubljeni v Mussolinija. Kako so se lahko v Ljubljani borili samo proti ateizmu in ne proti Osvobodilnifron-ti, mi morajo še razložiti.« Medtem se je dnevniških zapisov, ki jih je Pahor začel pisati med ženino boleznijo, nabralo za dobrih dvesto strani. Zanje se zanima založba Fazi, prej pa jih je treba prepisati in prevesti. Pahor ne ve, če jih bodo kdaj objavili ...medtem pa ga danes Cankarjeva založba in Mladinska knjiga vabita v Ljubljano. Tu bo Pahor proslavil svoj rojstni dan, še najraje pa bi se kmalu spet podal v hribe, na primer na Višarje, »ker je to lep kraj, povezan z našim Tonetom Kraljem, a tudi, ker me na vrh pripelje žičnica. Hoja v hribe je zame neke vrste božja pot, zelo rad sem zahajal na Kanin, Montaž, Vis ...predvsem takrat, ko nisem smel v Slovenijo, a bil sem tudi šestnajstkrat na Triglavu. Vsako leto sem moral nekaj dni v hribe, tu sem napisal tudi marsikateri odlomek. Bila je kot obljuba, vsaj štiri dni sem moral zapustiti stroj in morje ...večpa ne!« Poljanka Dolhar ljubljana Tabu na letošnjem festivalu Ex Ponto Mednarodni festival uprizorit-venih umetnosti Ex Ponto bo v 17. izdaji ponudil 16 dogodkov, od tega osem premier. Dve premieri sta vključeni v glavni program festivala, pri ostalih šestih pa gre za premiere domačih neinstitucionalnih organizacij. Festival bo od 15. do 22. septembra potekal na različnih prizoriščih v Ljubljani, segel bo še v Kranj.Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor festivala Damir Domitrovic Kos, Ex Ponto z letošnjo izdajo stopa v novo obdobje, tako kar se tiče ambicioznosti in odprtosti kot tudi dodatne vsebine. Ob glavnem programu si bodo namreč letos in v naslednjih letih še posebej prizadevali za predstavitev dela domače gledališče produkcije domačemu in tujemu občinstvu. Tema letošnjega festivala je Tabu. Festival se bo tabuja dotaknil tako z zornega kota posameznika -v smislu, ali za posameznika v današnji družbi sploh še obstaja kakšen tabu, kot tabuja znotraj gledališča. Svetovno premiero bo na festivalu doživela slovensko-luksem-burško-makedonsko-francoska ko-produkcija Kralj umira Eugena Io-nesca, ki jo je režiral Silviu Purcare-te in ki bo tudi odprla festival. Druga koprodukcija, Rdeče, ki bo na Ex Pontu doživela slovensko premiero, bo festival sklenila. Predstava je nastala po motivih romana Ime mi je rdeča turškega pisatelja Or-hana Pamuka. Režijo je prevzel makedonski režiser Martin Kočovski, ki je po besedah Domitrovic Kosa trenutno eden najzanimivejših režiserjev na območju Vzhodne Evrope. Po besedah direktorja sarajevskega festivala MESS Dina Mustafica bo to praizvedba Pamuka na gledaliških deskah. Dela Pamuka, ki je gotovo eno najpomembnejših literarnih imen konca 20. in začetka 21. stoletja si po Mustaficevem mnenju zaslužijo tudi pozornost gledališčnikov. Predstava, ki je nastala v slovensko-bosansko-hercegovsko-makedonsko-črnogorski koproduk-ciji, bo po njegovih besedah tudi na najboljši način promovirala idejo mreže NETA - Nova evropska tea-trska akcija, katere del sta tudi festivala Ex Ponto in MESS. Zvrstilo se bo še šest domačih premier. Gledališče Glej bo pre-mierno izvedlo predstavo R9-42U v režiji Marka Čeha, v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Art centra Kranj je nastala predstava Lovske scene z Bavarske Martina Sperra, ki jo je režiral Ivica Buljan, predstava Branka Potočana Oči dotika je nastala v koprodukciji zavoda Vitkar in Cankarjevega doma. Skupina KUD Ljud bo premierno izvedla Električno čajanko, v produkciji Vie Negative je nastala predstava Kriv! avtorja Borisa Kadina, Mini teater pa bo premierno odigral Sneguljčico bratov Grimm, ki jo je re-žiral Marek Bečka. Festival bo ponudil še francosko predstavo »Libido Sciendo«, katere koncept in režijo podpisuje Pascal Rambert, madžarsko predstavo Mož na kocki, nastalo po istoimenskem romanu Lukea Rhi-neharta, ki jo je režiral Viktor Bodo, romunsko predstavo »Fragile«, katere koreografijo in režijo podpisuje Gabor Goda, italijansko-nizozemsko koprodukcijo »Controllo remoto« avtorja in režiserja Alessandra Pan-zaolte, iz Hrvaške pa prihaja Wede-kindovo Pomladno prebujenje v režiji Olivera Frljica. Proračun letošnjega festivala znaša 220.000 evrov, pri čemer jim po besedah Domitrovic Kosa manjka še približno četrtina sredstev. (STA) / ZGODOVINA Četrtek, 26. avgusta 2010 Družina Kalister v Trstu 11 Eden izmed najbogatejših meščanov v Trstu Milan Pahor 5 Janez Nepomuk Kalister je postal eden izmed najbogatejših meščanov Trsta. Podjetni Slovenec se je uveljavil v avstrijskem pristanišču, kjer so imeli glavno besedo seveda italijansko govoreči podjetniki. Kasneje sta se mu pri vodenju celotnega poslovanja pridružila nečaka Franc Kalister (strič-nik) in Josip Gorup (sestrič), verjetno kmalu po maturi v Ljubljani leta 1854. Ne vemo točno, kakšno je bilo njegovo družbeno življenje v meščanskem Trstu. Vemo pa, da je bil aktiven član nastajajočega slovenskega in slovanskega meščanstva v Trstu. Poznal je pobudnike Slavjanskega zbora oziroma društva, ki je bilo ustanovljeno 23. oktobra 1848 kot prva organizirana in narodno politična skupina zavednih Slovencev in Slovanov. Janez Kalister je bil član omenjenega društva. Ni izključena možnost, da je Kalister tudi gmotno pomagal pri tiskanju prvega slovenskega (in slovanskega) časopisa v Trstu, ki ga je izdajalo društvo pod imenom Slavjanski Rodoljub. Za tako trditev sicer nimamo neposrednih dokazov, le Kalistrovo izpričano mecenstvo. Bratranca Franc Kalister in Josip Go-rup, dediča ogromnega premoženja sta dala Janezu Nepomuku Kalistru leta 1869 postaviti na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu grobnico. O tem je pričal latinski napis: In memoriam Josephus Gorup et Franciscus Kalister nepotus posuere. Anno 1869. Slovenski tržaški zapisovalec starožitnosti Josip Godina-Vrdelski je nam zanamcem pustil naslednji zapis: " sprelep nadgroben spominek - za 4.000 goldi-narjev ! - se slovenskim napisom - pervim v tem jeziku'! Na ohranjeni tiskani osmrtnici je zapisano, da je Janez Kalister umrl ob 21.00 uri dne 17. decembra 1864 po kratki in hudi bolezni, star 57 let. Bila je sobota. Na dan njegovega pogreba se je pred hišo v Ulici Torrente zbralo nekaj stotin ljudi, med temi je bilo precej duhovnikov in redovnikov. Pogreb je bil v ponedeljek 19. decembra 1864. Pokojnika so odnesli ob 15.30 uri iz hiše na Via del Torrente štev. 14 v cerkev svetega Antona Novega. Spremljala ga je velika množica ljudi. Tam, v strogem mestnem središču, je bila pogrebna sveta maša v največji mestni cerkvi. Pokopali so ga na mestnem pokopališču pri Sv. Ani, kjer so začeli pokopavati meščane in okoličane Trsta od leta 1825 dalje. Na osmrtnici so omenjeni vdova Marija in vnuka (seveda pravilno: nečaka) Jože Gorup in France Kalister. Tako so bila zapisana takrat njihova imena. Oznanilo o smrti so natisnili v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. V dokumentu pokopališke uprave je pod šifro štev. 263 za leto 1864 zapisano, da je Giovanni Kalister umrl 17. decembra 1864. Njegovi dediči so mu postavili nagrobnik. V družinsko grobnico je bila poleg Janeza kasneje položena še žena Marija Bole (umrla 19.julija 1880). Ob njiju so v presledkih pokopali še tri sorodnice. Vsi skupaj so tam počivali naslednja dolga desetletja. Na dan 8. novembra 1968 so bili ostanki vseh petih umeščeni v posebno žaro, saj je bila grobnica prodana znani tržaški družini Moronini. Kalistrova grobnica je danes prepoznavna le po majhni tablici ob vnožju grobnice. Tako predpisujejo pravila pokopališča, da se ne bi popolnoma izgubila vsaka sled za uglednimi rodbinami, ki nimajo več sorodnikov v Trstu. Že štiri dni po njegovi smrti je ljubljanski list Novice objavil krajši članek in svojim bralcem sporočil, da je 17. decembra v Trstu po kratki bolezni, v komajda 57. letu umrl " najbogatejši mož krog in krog" V vsega 20-ih letih naj bi si z bistro glavo pridobil več milijonov premoženja (nekateri so omenjali celo številko 6 ali 7). Avtor prispevka govori o premoženju in o tem, komu naj bi ga zapustil. Omenja 6 otrok in 2 vnuka (verjetno gre za nečaka) ter volilo, ki jim ga je namenil v oporoki. V istem časopisu je bila nato že 28. decembra 1864 objavljen drugi daljši prispevek, kjer avtor članka omenja Kalistrovo neizmerno premoženje in dodaja, da sta v Trstu in drugod njegova smrt in oporoka sprožili mnogo govoric kot še nobena druga smrt in oporoka. O Janezu Kalistru se je govorilo mnogo za časa njegovega življenja in poslovanja, prav tako po njegovi smrti. Še danes se nam zdi upravičeno, da o njem zapišemo čim več podatkov. Skratka: prava osebnost. Oporoka Janeza Kalistra in cenitev njegovega premoženja Le nakaj tednov pred svojo smrtjo je Janez Nepomuk Kalister podpisal oporoko. To oporoko, ki nosi datum 24. novembra 1864, sta nato oba nečaka Josip Gorup in Franc Kalister sprejela v posebnem dopisu, ki sta ga 19. Decembra 1864 poslal na sodišče v Trstu. Na listini zasledimo podpise obeh dedičev (J. Gorup, F. Kalister) in dveh prič (Franc De-kleva in Luka Trampuš). Nikjer pa ni podpisa vdove. Celoten akt je napisan v italijanskem jeziku, sodišče ga je registriralo dne 20. decembra 1864. (48) O t. i. neizmernem premoženju Janeza Kalistra je bilo opravljeno vrednotenje šele v letih 1865 in 1866. Iz ohranjenih dokumentov je razvidno, da so opravili cenitve premoženja v Ajdovščini (protocollo di sti-ma volontaria, april in maj 1866), v Trstu (inventario e stima, 15. oktobra 1865 in naslednje dni), na Reki (estimo minuto, novembra in decembra 1865). Do cenitve premoženja je prišlo po odloku Kraljeve mestne Civilne Preture v Trstu dne 22. junija in dne 20. septembra 1865. (*glej JB) Tudi celotna dokumentacija cenitve premoženja je napisana v italijanskem jeziku, medtem ko je oporoka Janeza Kalistra v nemškem jeziku. Vsi opisi premoženja Janeza Kalistra in končne cenitve obsegajo nekaj desetin listov. Ni bil naš namen analizirati vse popise in tako dobiti zelo podroben vpogled v premoženje (v glavnem gre za nepremičnine), temveč dobiti okvirno sliko tistega dela premoženja, ki ga je zapustil Janez Kalister. Pri popisih in cenitvah so sodelovali: v Trstu notar Augusto de Hochkopfler ter izvedenca Giovanni Battista Conte Puppi in Giuseppe Naglast (za premoženje v mestu, na Vrdeli in v Škorklji), na Reki izvedenec Francesco Prepich in še dva druga (katerih podpisov nisem mogel razbrati), v Ajdovščini pa Gustavo Huber, Giuseppe Nussbaum, Vincenzo De Fiori. Pri cenitvah v Trstu sta bila prisotna dediča J. Gorup in F. Kalister, na Reki ju ni zastopal nihče, v Ajdovščini pa direktor tovarne Moise Duranti. Oporoka (testament) obsega 12 strani. Napisana je v nemški gotici. (Nemško gotico obvlada bolj malo ljudi. Zaprosil sem kolego tržaškega zgodovinarja Alekseja Kalca za uslugo. Prebral je testament ter sestavil opis, na katerega se naslanjam.) Testament vsebuje 23 postavk, ki jih je dal zapisati Janez Kalister v Trstu. Moji soprogi Mariji Kalister pripadata moji že kupljeni hiši v Contrada del Torrente v Trstu na štev. 1190a in 1190b, ki sta že napisani na njeno ime v tukajšnji zemljiški knjigi. Njej zapuščam tudi mojo hišo v Contrada del Torrente št. 1700. Njej pripada tudi 100.000 goldinarjev v avstrijskih nacionalnih obveznicah, položenih kot kavcije za razne posle, prav tako ji pritiče zlati in srebrni denar v domači blagajni za okrog 7.000 goldinarjev, 4.000 napoleonovih zlatnikov, ki mi jih je dala kot kavcijo Cassa esat-toriale iz Palmanove. Pripadajo Mariji Kali-ster tudi vse obleke, pohištvo in oprema v mojih hišah ter stanovanje, kjer bo lahko stanovala brezplačno do smrti. Vse druge premičnine in nepremičnine zapuščam nečakoma Josefu Gorupu in Francu Kalistru, pod pogojem, da jih ne bosta razdelila do svoje smrti, temveč jih bosta skupno upravljala. Samo po smrti enega sme drugi prevzeti vse premoženje nase. Od vsega premoženja morata oba plačati sledeče dolooene obveze: a) mojemu nečaku Andreju Gorupu v Sla-vini 50.000 goldinarjev; b) mojemu nečaku Francu Gorupu in njegovi ženi Heleni, rojeni Ižanc v Slavini, 50.000 goldinarjev ; c) moji nečakinji Johani Gorup, ki je trenutno pri meni v Trstu, 50.000 goldinarjev; d) Martinu Boštjančiču v Slavini in njegovi soprogi Mariji Kalister 50.000 goldinarjev; e) moji nečakinji Johani Kalister v Slavini, rojeni Antonu in Mariji Kalister, 50.000 goldinarjev, zato da izroči Boštjančiču njeno hišo in zemljišča v Slavini; f) mojemu nečaku Johanu Kalistru, sinu Antona in Marije Kalister v Slavini, 50.000 goldinarjev. Vse obveze, ki so zapisane pod točko 3 od črke a do f, ne smejo biti izplačane. Vsakemu od naštetih se plačuje 5% letne obresti. Šele po dvajsetih letih imajo omenjene osebe pravico vnovčiti celoten kapital. Tereziji Devet, rojena v Slavini, oče Luka Devet in mati Marija Gorup, morata dediča plačati 5% na leto od 50.000 goldinarjev do njene smrti. Kapital se izplača samo njenim dedičem. Dvema otrokoma Helene Bizjak, ki sta se rodila v Gradcu in se šolata v Padovi (Johann, r. 18.5. 1852, Frančiška r. 21.3. 1853) gre 50.000 goldinarjev. Koristnika ne smeta vnovčiti kapital za časa svojega življenja, temveč ga lahko vnovčijo šele potomci. Korist- vni študirajoči mladini v Ljubljani, ki je bila rojena na ozemlju postojnskega glavarstva. Ubožnici v Trstu morata dediča izročiti 3.000 goldinarjev. Ubožnici v Ljubljani prav tako izročiti 3.000 goldinarjev. 10. Bolnišnici v Postojni izročiti 1.000 goldinarjev. 11. Potrebnim vdovam katoliške veroizpovedi v Trstu nameniti 2.000 goldinarjev. Podpore deli tržaški magistrat (občina). 12. Potrebnim vdovam katoliške veroizpovedi v Ljubljani nameniti 2.000 goldinarjev. Podpore deli ljubljanski magistrat. Mojim uradnikom in služabnikom se izplačajo naslednji legati: Luka (Lukas) Taučer v Ljubljani dobi 2.000 goldinarjev; Paul Schain (Pavel Šajn) v Gorici 2.000 goldinarjev; Alojz (Alois) Dekleva v Trstu 1.000 goldinarjev; ■ *. ■ 4 « 11 ; Grobnica rodbine Kalister na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu nika pa prejemata od tega kapitala 5 % letne obresti. J. Gorupa in F. Kalistra imenujem za kuratorja teh dveh otrok, skrbita naj tudi za njuno izobraževanje. Ko dopolnita 15 let, bosta direktno prejemala 5% letne obresti. Vsem mojim živečim sestričnam in bratrancem morata oba dediča izplačati po 500 goldinarjev. Izjema je le sestrična Terezija Gorup, ki dobi namesto denarja hišo in vrt v vasi Zalog , ki sem jo kupil od Mateja Geržine ter pol hube, ki sem jo kupil od Jožeta Marinčiča v vasi Zalog in osmino hube, ki jo trenutno uživa. Nadalje morata dediča letno plačevati strankam sledeče zneske: vsakemu hišnemu lastniku v vasi Slavina 5% obresti od kapitala 20.000 goldinarjev; vsakemu hišnemu lastniku v vasi Koče 5% obresti od kapitala 20.000 goldinarjev; vsakemu hišnemu lastniku v vseh vaseh sla-vinske fare 5% obresti od kapitala 50.000 goldinarjev; oba dediča morata prispevati kapital v višini 40.000 goldinarjev, iz katerega bosta izplačevala letno 5% obresti namenjene re- Franc Dekleva v Trstu 1.000 goldinarjev; Anton Žitnik v Pazinu 500 goldinarjev; Johan (Ivan) Rebec v Pulju 500 goldinarjev; Franc Vičič v Kopru 500 goldinarjev; Andrej Starc (Andreas Starz) v Sežani 400 goldinarjev; Jože (Josef) Lenko v Dutovljah 300 goldinarjev; Lorenz Wemmer v Sežani 300 goldinarjev; Markus Fronk v Castelnuovo 200 goldinarjev; Blaž (Blasius) Kalister kočijaž v Trstu 3.000 goldinarjev; kuharici Mariji Anzin 1000 goldinarjev. Dobi ob smrti moje žene, saj ji še služi kot kuharica. Če kuharica umre prej, dobijo vsoto njeni dediči; služkinji Gertrude Ižanc iz Slavine 500 goldinarjev. Frančiški Ižanc v Slavini plačata dediča 500 goldinarjev. Otrokom Andreja Kalistra v Slavini se izplačajo dolgovi. Andrej Rebec prejme 500 goldinarjev. Župnijska cerkev v Slavini prejme 2.000 gol- dinarjev. Se ustvari kapital v višini400 goldinarjev. Letne obresti kapitala naj krijejo redne letne maše za Janezom Kalistrom. Po smrti žene Marije Kalister dobi slavinska fara 2.000 goldinarjev za reveže. Po smrti moje žene Marije Kalister se izplača letno 1.000 goldinarjev postojnski fa-ri za reveže. V ta namen se ustvari kapital v višini, ki nanese letno 100 goldinarjev obresti. Idem velja za revne v ljubljanski fari. Ni bilo mogoče točno razumeti določila. Oba dediča morata voditi dalje vse posle. Ženi Mariji Kalister gre vse do njene smrti polovica vsega zaslužka (odbite so le obresti). Dodatek 23. določilu. Moji ženi Mariji Ka-lister plačujeta oba dediča poleg rečene-ga še letno 20.000 goldinarjev (v obliki šestmesečnih obrokov) od vseh poslov, razen ajdovske predilnice in barvarne. Pri tem morata oba dediča plačati tudi polovico deleža Janeza Kalistra. V primeru pasive, morata škodo kriti sama. Oporoko (testament) je podpisal notar dr. Josef Muratti dne 24. novembra 1864 v Trstu. Iz nekaj desetin listov, kjer je zapisana cenitev premoženja Janeza Kalistra, so bili zbrani naslednji podatki, ki dovolj nadrobno in nazorno prikazujejo stanje. Kratek oris cenitve premoženja. Vrednost denarja (napoleonovi zlatniki), pohištva in oblek 11.889 goldinarjev. Nepremičnine. Hiša v Trstu - katastr. št. 1195 - realna vrednost 445.763, 33 goldinarjev, navedena vrednost 308.194,69 gold. Hiša v Trstu - katastr. št. 687 - vrednost 98.593,34 gold. Hiša v Trstu - katastr. št. 1916 - vrednost 18.925 gold. Del ceste v Trstu - katastr. št. 1988 - vrednost 500 goldinarjev Hiša na Škorklji v Trstu - katastr. št. 161 in 162 - vrednost 28.256, 75 gold. Hiša na Vrdeli (Guardiella) - katastr. št. 433 - vrednost 48.285,77 gold. Hiše v Gradišču v Ljubljani - katastr. št. 47 in 48 - vrednost 32.136, 80 gold. Hiše pri Kapucinih (sobborgo Cappuccini) - katastr. št. 87 - vrednost 42.428,70 goldinarjev. Poslopja v Postojni - vrednost 14.200 goldinarjev. Hiša na Reki (Contrada S. Stefano) - kata-str. št. 461 - vrednost 20.171,20 goldinarjev. Predilnica v Ajdovščini: 4 stavbe, 9 parcel zemlje, 14 fondi navali - vrednost 249.441,47 goldinarjev. Delno porušen mlin pri reki Vipava - kata- str. št. 507 - vrednost 560 g. Posamezne hiše (casali sparsi) - vrednost 800 goldinarjev. Vrednost vseh naštetih nepremičnin znaša 867.493,72 takratnih avstrijskih goldinarjev. V seznamu niso vštete hiše označene s katastrskimi številkami 1700, 1792, 1790, 1790b v Trstu, ki jih je zapustil ženi Mariji Bole Kalister. Zapisane so v testamentu (oporoki). Krediti. Veliki krediti (crediti maggiori intavolati - 32) v vrednosti 648.661,75 goldinarjev. Mali krediti (24) v vrednosti 6.888,80 goldinarjev. Razni drugi krediti (Južna železnica, nevpi-sani krediti) v vrednosti 144.000 goldinarjev. Izkupiček bančnih operacij (operazioni cam-biarie avanzo di cassa) v višini 125.000 goldinarjev. Državna posojila, obveznice, loterija (carte di credito pubblico, obbligazioni, lotteria) v vrednosti 307.658 goldinarjev. Celotna cenitev je znašala skupaj 2.106.591,27 avstrijskih goldinarjev. Primerno bi bilo, če bi lahko avstrijske goldinarje pretvorili v vrednost sedanje valute evro. Tako bi resnično dobili pravo sliko bogatega premoženja Janeza Kalistra. Sedaj se moramo zadovoljiti z ugotovitvijo, da je šlo za resnično veliko bogastvo. Se nadaljuje 1 2 Četrtek, 26. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Rodolfo Ziberna, novi predsednik univerzitetnega konzorcija »Univerza je resurs za goriško gospodarstvo« Konzorcij mora pridobiti središčno vlogo, odnosi z novogoriško univerzo »bistvenega pomena« Univerza in študentje so resurs za goriško gospodarstvo, ne pa breme, trdi Rodolfo Ziberna, novi predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola, ki je na tem mestu 6. avgusta nasledil Enrica Agostinisa. Kljub temu, da smo še v počitniškem obdobju, je Ziberna v torek že sklical prvo sejo obnovljenega upravnega sveta, kateremu je nakazal zametke smernic delovanja ustanove, ki mora po njegovem mnenju pridobiti večjo težo in središčno vlogo pri odločanju o prihodnosti univerze v Gorici. Do vaše izvolitve in imenovanja upravnega sveta je prišlo pred kratkim. Ste že poprijeli za delo? Prva seja upravnega sveta je potekala v torek. Na sestanku sem nakazal nekaj smernic, ki pa jih bom seveda še napolnil z vsebinami. Po svoji izvolitvi sem se na neformalnih srečanjih pogovoril s predstavniki ustanov članic, t.j. goriške občine, pokrajine in Trgovinske zbornice, ter s predstavniki Fundacije Goriške hranilnice, saj sem se hotel soočiti z njihovimi pogledi in pričakovanji. Ko bom smernice delovanja konzorcija izpopolnil, sem bom s člani in s fundacijo ponovno srečal. Ob smernicah bom konec septembra predstavil tudi bilanco konzorcija. Kaj načrtujete? Prizadeval si bom predvsem za uresničljive projekte, saj menim, da je treba pri programiranju ostati z nogami na tleh. Najprej moramo poskrbeti za okrepitev tega, kar imamo, kot je arhitekturna fakulteta Tržaške univerze: prizadevali si bomo, da njeno prisotnost utrdimo s tem, da po trieniju privabimo v Gorico še ostala dva letnika. Obenem je treba poskrbeti za ovrednotenje odličji, kot so Dams in druge smeri Videmske in Tržaške univerze, ter za ponovno pridobitev tečajev, ki smo jih izgubili. Primer je krminska smer za vinogradništvo in eno-logijo. V letošnjem akademskem letu je seveda to nemogoče, preverili pa bomo, če obstajajo možnosti za akademsko leto 2011-2012. Predpogoj je, da nam gospodarski sistem izkaže interes za vrnitev študijske smeri na Goriško. Kaj ima Gorica od univerze? Če to vprašanje postavimo »povprečnemu« Goričanu, nam bo odgovoril, da prinašajo študentje najemnine ter polnijo lokale in restavracije. V resnici je univerza veliko več, saj je eden izmed redkih resursov, ki jih ima goriška pokrajina. Če poenostavimo, imamo ob univerzi le še Brda, grad in prvo svetovno vojno. Študente moramo izkoristiti za pogon goriškega gospodarstva. Konkreten primer bi lahko bili tečaji arhitekture okolja, ki bi bili dodana vrednost za ladje tržiške ladjedelnice in tržiško športno navtiko. Drugo področje »uporabe« znanja univerzi- Rodolfo Ziberna IN GORIŠKI SEDEŽ Tržaške univerze bumbaca tetnih študentov bi lahko bil turizem, kjer so investicije v projekte, kot je Kras 2014+, dobrodošle, vendar ne zadoščajo. V minulih mesecih je bil konzorcij tarča polemik. Katera mora biti njegova vloga? Konzorcij mora biti stična točka med univerzama in člani. S tem seveda ne mislim, da se javne ustanove in predstavniki univerze ne smejo pogovarjati, ko gre za načrtovanje razvoja univerze pa mora biti konzorcij edini sogovornik. To je pogoj, da ostanem na predsedniškem mestu. Konzorcij mora biti kraj predlogov, pa tudi sinteze in pogajanja. Fundacija Goriške hranilnice je sklenila, da bo po novem sklepala konvencije neposredno z univerzama. Fundacija se je znašla pred razpotjem. S tem, da je bila vloga konzorcija kot sogovornika pod vprašajem, se je odločila za direktno soočanje in financiranje iz- obraževalnih ustanov. Zdaj, ko konzorcij deluje in ima jasne ideje, si bomo prizadevali za vrnitev v prejšnje stanje. Mnogi pozabljajo, da je ob Vi-demski in Tržaški univerzi v Gorici tudi Fakulteta za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici ... Odnos z novogoriško univerzo je bistvenega pomena. Naš konzorcij ni namenjen izključno Tržaški in Videmski univerzi, pač pa razvoju univerzitetne prisotnosti v Gorici nasploh. Poskrbeti moramo za potrebe vseh študentov, tudi slovenskih. Kaj potrebujejo študentje v Gorici? To vprašanje bom naslovil nanje. S predstavniki študentov se nameravam srečati 8. ali 9. septembra. Morali bomo poiskati sredstva za njihov prosti čas, za kulturne in športne dogodke, koncerte, itd. Z ustanovo, ki upravlja gradeško kopališče, bi lahko sprožili vrsto pobud, s katerimi bi študente obdržali na Goriškem tudi poleti. Skratka, zamisli je veliko, o njih pa se bomo še pogovarjali. Ob študentih bom srečal tudi predstavnike Demokratske stranke in radikalcev, saj se mi zdi prav, da zberem čim več predlogov in idej. (Ale) GORICA Umrl v hotelski sobi Včeraj pod večer so v sobi Gorizia Palače hotela na Korzu Italia odkrili truplo. Gre za 49-letnega moškega iz Pie-monta, ki je po prvi presoji umrl naravne smrti. Po alarmu okrog 19.30, ki ga je sprožilo osebje hotela, sta se na kraj pripeljala patrulja letečega oddelka goriške kvesture, rešileč hitre službe 118 in zdravniški avtomobil, a za moškega ni bilo pomoči. Po očeni zdravstvenega osebja naj bi usodni zastoj srca doživel že med dnevom. Na kraj so vsekakor prišli tudi kriminalistični tehniki, ki so preverjali, če bi lahko smrt moškega pripisali zunanjim dejavnikom. Smrt je potrdil sodni zdravnik, ki je sinoči prišel iz Vidma, nakar je izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico goriške bolnišnice. Zaradi nepojasnjenih okoliščin bodo na njem opravili obdukcijo. podgora Širitev pokopališča ostaja prioriteta Pokopališče v Podgori nujno potrebuje širitev. Na problematiko, ki se vleče že dolga leta, je ponovno opozoril predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj, ki je pripravil seznam prioritetnih javnih del za obdobje 2010-2012. Dokument bi moral rajonski svet odobriti na torkovem zasedanju, zaradi nesklepčnosti pa so glasovanje preložili na naslednji ponedeljek. Seznam, ki ga sestavlja dvanajst točk, mora rajonski svet vložiti pri goriški občini do konca meseca. Ob širitvi pokopališča, za katero je že bil zdavnaj izdelan projekt in ki bi občino stala približno 220.000 evrov, se rajonski svet zavzema tudi za ureditev kanalizacije in obnovo pločnikov v Ulici Brigata Cuneo, za popravilo pločnikov v Ulici Attems ter razširitev ceste in izgradnjo pločnika v Grojni. Rajonski svet ponovno poziva občino tudi na potrebo po namestitvi kovinskih plošč v predoru Baruzzi, na katero je že opozoril v dveh pismih, ki jih je na župana Ettore-ja Romolija in vodjo tehničnih uradov Ignazia Spanoja že naslovil leta 2007 in leta 2008. »Na občinsko upravo smo v prejšnjih letih naslovili tudi prošnjo po ureditvi pomožnega igrišča pri nogometnem igrišču kluba Piedimonte. Zdaj te potrebe ni več, saj bomo s pomočjo zveze CONI in nogometnega društva sami uredili igrišče. Z deli bomo verjetno začeli čez kakih deset dni,« je povedal Bandelj. Po njegovih besedah so v seznamu tako kot v prejšnjih letih ostale zahteve po izgradnji sistema odtoka meteornih in drugih voda na kalvariji, postavitvi drogov za javno razsvetljavo v Grojni, ureditvi parkirišča v Ulici IV Novembre, popravilu podpornega zidu v Ulici Brigata Cuneo, asfaltiranju ulic Contonifi-cio, Grappate in križišča pri predoru ba-ruzzi ter namestitvi novih cevi v Ulici Monte Calvario. Na torkovi seji je tekla beseda tudi o križišču pod viaduktom med Pod-goro in Majnicami, ki je že dalj časa zaprto, kar povzroča precejšnje nevšečnosti voznikom. »Na družbo Irisacqua nameravam nasloviti pismo in jih pozvati, naj čim prej zaključijo z deli,« je poudaril predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj. (Ale) tržič - Smrt novorojenčka Dano mu je bilo živeti le štiri ure Prišel je na svet med torkovim večerom, štiri ure kasneje, sredi noči, pa je njegovo malo srce nehalo biti. V porodnišnici tržiške splošne bolnišnice San Polo je po štirih mesecih spet prišlo do smrti novorojenčka, potem ko se je podoben tragični primer zgodil aprila letos. Starša po rodu iz Beneventa in z bivališčem v Červinja-nu sta se za rojstvo svojega otročiča obrnila na oddelek za neo-natologijo tržiške bolnišnice. Fantič, težak 3,2 kilograma, ju je osrečil v torek okrog 23.30. Kmalu po porodu pa so zdravniki ugotovili, da z otročičem ni tako, kot bi moralo. Izdihnil je štiri ure kasneje, ob 3.30. Zaman je bilo oživljanje, s katerim so ga poskušali odvzeti smrti, zaman je bil tudi prihod specializiranega osebja iz tržaške pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo, ki je na zahtevo tržiških zdravnikov priskočilo na pomoč. Zastoj srca je fantiča ugrabil staršema, starima okrog trideset let, ki sta v nekaj urah doživela največjo srečo in nato najhujšo tragedijo. V tržiški bolnišnici so nemudoma uvedli notranjo preiskavo, ki naj bi pojasnila morebitne odgovornosti, je povedal direktor Andrea Gardini, kar je potrdil generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja, Gianni Cortiula. Včerajšnja smrt je priklicala v spomin prvorojenčka tržiške matere, ki je izdihnil med carskim rezom. Tehtal je 3,8 kilograma in, čeprav že brez življenja, so ga krstili z imenom Cristian. Dva tržiška zdravnika in babica, ki so pospremili njegov tragični prihod na svet, so prejeli jamstveno obvestilo. gorica - Prometna ureditev v mestu Vv É V I v« v v načrtih se eno krozisce Čez nekaj mesecev bodo tudi med ulicama Trieste in Duca D'Aosta uredili krožišče bumbaca Po novih krožiščih, ki so jih na začetku avgusta uresničili v Ulici Brigata Campobas-so in v Svetogorski ulici, se spremembe prometne ureditve obetajo tudi na križišču med ulicama Trieste in Duca D'Aosta. Tehniki občine so na podlagi meritev že ocenili, da je kro-žišče izvedljivo, do namestitve pregrad »new jersey« pa bo prišlo šele v prihodnjih mesecih. »Namen ureditve krožišča na križišču med Ulico Trieste in Ulico Duca D'Aosta smo že napovedali lani. Sprva je zgledalo, da zanj ni dovolj prostora, nato pa so tehniki občinskih uradov na podlagi svojih meritev ocenili, da je poseg izvedljiv,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in nadaljeval: »Do ureditve začasnega krožišča vsekakor še ne bo prišlo. Najprej bomo počakali na zaključek gradbenih del za ureditev južnega vhoda v mesto. Menim, da bomo krožišče preizkusili proti koncu leta.« Med tem časom, je napovedal župan, bodo iskali denar za definitivno ureditev krožiš- ča na Trgu Saba, ki se nahaja med koncem kor-za Italia in ulico pred železniško postajo, kjer bodo namestili črno-rumene pregrade iz cementa po zgledu krožišča iz sosednjega Trga Divisione Mantova in krožišča med ulicama Leoni in Isonzo Argentina. »Krožišče na Trgu Medaglie d'oro bo ostalo takšno, kot je danes, za ureditev ostalih krožišč pa bomo poiskali denar. Po vsej verjetnosti bomo povsod namestili nizke črno-rumene pregrade,« je zaključil župan Romoli. (Ale) Krožnega križišča med Tržaško ulico in Ulico Duca D'Aosta ne bodo gradili pred dokončanjem preureditve južnega vhoda v mesto / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26. avgusta 2010 13 nova gorica - Obeta se socialna bomba? Zaradi krize podjetja ne najemajo več študentov »Povpraševanje po študentskem delu na Goriškem je padlo vsaj za 30 odstotkov« •i Kriza, ki je zajela gospodarstvo, je udarila tudi po študentih. Podjetja, ki se ukvarjajo z reševanjem svojih težav in ki so primorana odpuščati še svoje zaposlene, ne najemajo več študentske delovne sile ali pa je potrebujejo občutno manj kot v preteklosti. Tudi Goriška pri tem ni izjema. »Povpraševanje po študentskem delu na Goriškem je padlo vsaj za 30 odstotkov,« potrjuje vodja novogoriške poslovalnice študentskega servisa Točka, Sašo Grahovac. Med podjetji, ki so na Goriškem zaposlovala največ študentov, je Hit. Vendar so v tej družbi jasno napovedali, da bodo, poleg krčenja svojih zaposlenih, prenehali najemati tudi študentsko delovno silo. Se med študenti na Goriškem obeta socialna bomba? »Če bi izgubil to delo, ki ga opravljam preko študentskega servisa, bi imel kar velike težave s študijem v finančnem smislu,« pojasnjuje študent, ki že dve leti ob popoldnevih dela v eni od Hitovih igralnic, dopoldan pa obiskuje predavanja. Z zasluženim denarjem si lahko plača prevoz do kraja, kjer študira, poleg tega sam pokrije še večino vseh ostalih stroškov, ki jih ima s študijem. Njegovi starši mu finančno namreč ne zmorejo pomagati, v družini pa je še en otrok, za katerega je treba plačevati visoke stroške dijaškega doma in vse ostalo. Zaenkrat se za svoje delovno mesto ne boji. »Na Hitu so sicer omenjali krčenje študentskega dela, a menim, da vseh ne bodo odslovili. Verjetno bodo prej tiste, ki delajo zgolj ob vikendih ali da ne bodo več najemali študentov za poletje ...,« razmišlja mladenič. Sam pri delodajalcu nima težav z izplačili zasluženega denarja, od kolegov pa je že večkrat slišal za primere plačilne nediscipline. Podjetje pa je tudi njim, študentom, tako kot zaposlenim, v minulem času že znižalo višino urne postavke. Na čedalje bolj pereč problem neplačil za opravljeno delo študentom pa opozarja študentka Jana Rijavec iz Ajdovščine: »Zelo težko je potem od delodajalca izterjati to, kar je dolžan. Poleg tega so se tudi na splošno znižale urne postavke za študentsko delo.« Zgodi se, tudi da podjetnik, ki je že tako ali tako zadolžen, najame študenta, nato pa mu dela ne plača ali pa ostane dolžan del zneska. Ali pa da delodajalec študentu pove, da mu za obdobje, ko se bo uvajal v delo, ne bo plačal polne urne postavke, temveč manj. Ko bi se moralo uvajalno obdobje zaključiti, pa študenta odslovijo, češ da ni več potrebe po študentskem delu, obenem pa se na študentskem servisu znova pojavi oglas istega delodajalca, ki išče študente za delo. In novi študentje spet začnejo delati po »uvajalni« tarifi . »Manj je oglasov, manj povpraševanja po študentskem delu je in znižale so se tudi urne postavke. To opažamo v obdobju zadnjih šestih mesecev,« pojasnjuje Sašo Grahovac iz študentskega servisa Točka. V Novi Gorici deluje še M servis, ker Študentski servis Točka v Novi Gorici foto k. m. pa je bil njegov direktor včeraj, ko je naš članek nastajal, službeno odsoten, tam nismo uspeli dobiti podatkov o trenutni situaciji na trgu študentskega dela. Med podjetji, ki so najbolj znižali potrebe po študentih, je novogoriški Hit, ki tudi sicer zaposluje največ študentov na Goriškem. »Povpraševanje po študentskem delu je v zadnjega pol leta na Goriškem padlo vsaj za 30 odstotkov, urna postavka pa za kakih 15 do 20 odstotkov. Ne pa povsod, kar se tiče del v strežbi ostaja urna postavka še vedno nespremenjena. To je delo, ki doslej ni bilo tako zaželeno med študenti. Pri pisarniških delih, po katerih je med študenti veliko povpraševanja, pa se je urna postavka znižala - s 4 do 4,5 evrov na 3.50. Enako velja za dela v trgovini,« pojasnjuje Grahovac. Na vprašanje, ali se po njegovem mnenju na podlagi vsega povedanega med goriškimi študenti obeta socialna bomba, odgovarja: »Veliko je odvisno od tega, ali bo sprejet zakon o malem delu. Če bo, bo brez dvoma kriza v državi še večja, kot je. Sicer pa bodo tukajšnji študentje brez dvoma čutili krizo zaradi Hita in drugih podjetij. Delo bo težje dobiti. Res pa, da so bili študentje doslej glede dela lahko precej izbirčni, sedaj pa bodo morali biti manj. Tako bodo prišla v ospredje dela, ki doslej med njimi niso bila tako zaželena: strežba in podobno.« Katja Munih mu Ííirll Í I Nova svetila bumbaca TRAVNIK Bela ali oranžna luč? Kdor se bo te dni ob mraku sprehodil po goriškem Travniku, ga ne bo več prevzela tesnoba zaradi teme, saj so na nanovo nameščenih drogovih prižgali svetila. Sprehajalčevo pozornost pa bo priklicala okoliščina, da ob svetilih z belo svetlobo visi tudi svetilna naprava, ki oddaja oranžno svetlobo. S takšnimi svetili je Gorica že posejana, zato pa jih preizkušajo tudi na Travniku. Katera bodo obdržali, bodo odločali v prihodnjem tednu, ko se bo z dopusta vrnil direktor gradbišča, je pojasnil župan Ettore Romoli: »Oceniti moramo, katera svetila bolje osvetljujejo trg. Sam nimam dvoma: primernejša so bela, kakršna smo že namestili na obnovljenih trgih Ca-vour in Sv. Antona.« nova gorica - Nekdanja uprava in nadzorni svet Hita za lansko poslovno leto Razrešnice niso dobili Zaradi odškodninskih tožb, ki jih je vložila sedanja uprava - Ocena nastale škode znaša nekaj več kot dva milijona evrov Na včerajšnji skupščini delničarji Hita nekaterim članom uprave in nadzornega sveta za poslovno leto 2009 niso podelili razrešnice. Pooblaščenci delničarjev so se seznanili z letnim poročilom družbe, konsolidiranim letnim poročilom skupine Hit za poslovno leto 2009 in revizorjevima poročiloma. Odločali so še o uporabi bilančnega dobička ter imenovali revizorja za poslovno leto 2010 ter izvolili novega člana nadzornega sveta. Skupščina tako ni podelila razrešni-ce za poslovno leto 2009 članom nekdanje uprave Niku Troštu, Nevenki Črnko in Marjanu Zaharju ter članom nekdanjega nadzornega sveta Mirku Brulcu, Alojzu Durnu, Rajku Hareju, Viktorju Baragi, Marku Slivniku in Marijanu Stojku, in sicer zaradi odškodninskih tožb, ki jih je sedanja uprava - vodenje družbe je prevzela avgusta lani - vložila proti prejšnji upravi. Članom nove uprave in novega nadzornega sveta, ki so z delom začeli v drugi polovici lanskega leta, pa je skupščina včeraj podelila razrešnico. Dobili so jo člani uprave Drago Podobnik, Stojan Pli- Niko Trošt beršek in Uroš Kravos ter člani nadzornega sveta Marko Jaklič, Matej Golob Matze-le, Andrej Miška, Tomislav Malnarič in Irena Uršič. Razrešnica pomeni razrešitev dolžnosti in odgovornosti. Navadno o njej glasuje skupščina delničarjev, podeli pa jo upravi in nadzornemu svetu. Razrešnica v nasprotju z nezaupnico pomeni potrditev in odobritev opravljenega letnega dela uprave in nadzornega sveta. V praksi ra-zrešnica pomeni, da družba potem, ko je že potrdila delo uprave in nadzornega sveta, ne bo uveljavljala morebitnih odškodninskih zahtevkov. Skupščina se je tako seznanila z aktivnostmi ter pravnim mnenjem glede utemeljenosti vložitve tožb za povrnitev škode na podlagi ugotovitev posebnega revizorjevega poročila o pregledu vodenja posameznih poslov družbe Hit v obdobju od 1. januarja 2006 do 30. aprila 2009, pooblaščenih revizorjev družbe Plus Revizija, ki je bilo izdano novembra lani. »Uprava družbe Hit je nadzornemu svetu predlagala revizijo poslovanja za obdobje 2006 do 2009, pri čemer je posebej poudarila, da se morebitne sporne posle razišče tudi za nazaj, v čas njihovega nastanka. Obdobje revizijskega pregleda je določila skupščina družbe Hit, 24. marca lani, in sicer natanko za obdobje od 1. januarja 2006 do 30. aprila 2009,« sporočajo iz Hita. Posebni pravni pooblaščenec, odvetnik Miha Martelanc, ki ga je imenovala skupščina družbe Hit, je na pristojno sodišče v imenu uprave vložil odškodninsko tožbo proti prejšnjemu vodstvu družbe Hit, pri čemer znaša ocena nastale škode za družbo Hit nekaj več kot 2 milijona evrov. »Gre za nakup nezazidlji- vega zemljišča v Beogradu, ki naj bi ga prejšnja uprava pod vodstvom Nika Tro-šta štirikratno preplačala,« še dodajajo v Hitu. Delničarji so včeraj odločali še o uporabi bilančnega dobička za leto 2009 v višini 450.000 evrov. Na predlog uprave se bo uporabil za dividende imetnikom prednostnih delnic v višini 1 odstotek knjigovodske vrednosti delnic oziroma skupaj 434.472 evrov tako, da znaša dividenda na delnico 0,16 evrov bruto, preostali bilančni dobiček v višini 15.527 evrov pa ostane nerazporejen. Skupščina se je seznanila tudi s spremembo v članstvu nadzornega sveta, o čemer smo pisali že včeraj. Zaposlene v nadzornem svetu tako predstavljata Karlo Korče in odvetnik Aleksander Lisjak. Na skupščini je potekel mandat predsedniku nadzornega sveta Mateju Goloba Matzeletu, ki je junija s tega mesta odstopil. Novi član nadzornega sveta je postal Gorazd Podbevšek. Mandat novoizvoljenega člana nadzornega sveta traja do dneva, ko bi se iztekel Golob Mat-zeletov štiriletni mandat. (km) glasbeno poletje Rajoni bodo zapeli v podgorskem parku Koncert »All black music« z različnimi izvajalci Po goriških rajonih je poletni čas zaznamovan z glasbo. V okviru niza »Note v mestu 2010« bo nocoj ob 20.30 koncert v kapeli štandreškega župnišča, jutri ob isti uri pa v štma-vrski cerkvi; oba sta s prostim vstopom. Glasbeni dogodek se obeta tudi v Podgori. V sredo, 1. septembra, z začetkom ob 20.30 bo v tamkajšnjem parku grofov Attems koncert iz niza »Can-ta Quartieri«, ki ga prirejata Krajevna skupnost Podgora in glasbena šola Roland v sodelovanju s krajevnima skupnostima Pev-ma-Štmaver-Oslavje in Ločnik. Na dogodku z naslovom »All black music« bodo nastopili Erika Terpin, Michela Okroglič, Sabrina Bregant, Maria Pignalosa, Enrica Fajdiga, Martina Germini, Ilaria Vecchi, Diletta De Marchi in Nicolo Polverini, Adriana Romano, Martina Averna, Margherita Pettarin in Alessandra Doria, Anna Quargnali, Beatrice Burelli, Luca Brotto, Aurora Princi, Clara Nanut, Viva Gantar, Manuel Dominko, Rossella Prignano in zbor šole Roland; vstop bo prost. starši ensemble Z drugim mestom prekinili prevlado Gradežanov Starši Ensemble, pri katerem prepevajo starši otrok slovenske šole in vrtca v Romjanu, se je v soboto - in že peto leto zapored - udeležil v Gradežu finalnega večera narečnih popevk iz FJK in tokrat odnesel drugo nagrado. Na istem festivalu so pred časom že prejeli nagrado kritike, med najboljšo trojico pa se pred soboto niso nikoli povzpeli. »Drugega mesta smo seveda veseli in nas je presenetilo, saj smo prekinili prevlado Gradežanov, ki po ustaljeni tradiciji zasedajo najboljša mesta,« je dosežek komentirala Damiana Kobal v imenu romjanskega zbora. Na gradeškem večeru je Starši Ensemble nabral 238 točk s pesmijo »Semo fora« avtorjev Borisa Cernica in Silvie Pierotti; prvo mesto je z 264 točkami osvojila pesem »Primavera«, tretje pa s 186 točkami pesem »L'collesionista«. Predstavnika romjanskega zbora na odru v Gradežu 1 4 Četrtek, 26. avgusta 2010 GORIŠKI PROSTOR gorica - Začenja se 40. festival Folklora bo drevi povezala narode S prižigom plamena prijateljstva, za kar bo poverjen eden izmed številnih nastopajočih, se bo drevi začel štirideseti mednarodni festival folklore, ki bo v Gorici potekal do nedelje. Tudi letos bo Bat-tistijev trg ob Ljudskem vrtu prizorišče srečanja narodov, ki se bodo predstavili s plesi, napevi in nošami iz tradicije. Na treh goriških večerih se bo zvrstilo sedem folklornih skupin, nocoj pa bodo imeli besedo tudi predstavniki krajevnih uprav. Na prireditvi z začetkom ob 20. uri bo dobrodošlico zaigral godbeni orkester mesta Gorica, nakar (ob 21. uri) bo po ustaljeni praksi na vrsti goriška skupina »Santa Gorizia«. Sledil bo nastop prvih treh skupin; to so »Xochipilli - Macuil-xochitl« iz Mehike, »Mirče Acev« iz Makedonije in »Bafca« iz Čileja. Na jutrišnjem večeru (ob 20.30) bodo oder najprej zasedli »Danzerini di Lu-cinico«, sledil bo nastop skupin »Matija Gubec« iz Hrvaške, »A spiga rossa« iz Sa-lerna, »Ritmos y Raices Panameñas« iz Paname in »Gehem« iz Turčije. Sobotni večer (ravno tako z začetkom ob 20.30) bodo sooblikovali skupina »Caprivese« iz Ko-privnega in vse gostujoče skupine, ki nastopajo na letošnjem festivalu, in sicer po vrstnem redu: »Mirče Acev«, »Xochipilli - Macuilxochitl«, »A spiga rossa«, »Matija Gubec«, »Bafca«, »Gehem« in »Ritmos y Raices Panameñas«. Ob 23.30 bo med publiko glasovanje za podelitev nagrade simpatije, žirija pa bo določila dobitnika nagrade »Tullio Tentori« in oskarja za folkloro. Tradicionalna parada po mestnih ulicah bo v nedeljo, na zadnji festivalski dan. Makedonska skupina □ Čestitke Še toliko, toliko let skupaj... vama želi Jana (iz mrzlega BsAs). [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.20 -20.15 - 22.00 »Shrek e vissero felici e contenti«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »L'ap-prendista stregone«. Dvorana 3: 17.00 - 18.30 »Sansone«; 20.15, 22.10 »Salomon Kane. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »L'apprendista stregone«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 -22.15 »Shrek e vissero felici e con-tenti« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.00 - 20.40 »San-sone«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Nightmere«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Qualcosa di speciale«. H Šolske vesti GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 328-2767893 ali 0481-531508 v jutranjih urah. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da so v teku potrditve in vpisi v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto; informacije in vpis v jutranjih urah na sedežu Glasbene matice (Korzo Verdi 51, tel. 0481-531508). GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico »Uvajanje v svet glasbe«, ki bo v Sovodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481531508 v jutranjih urah. PRIPRAVA NA VSTOP V NIŽJO SREDNJO ŠOLO pri Mladinskem domu bo potekala od 6. do 10. septembra. Še je možen vpis k popoldanskemu pouku 2010-11; informacije in prijave po tel. 0481-536455 ali 328-3155040 (ali v uradu MD po 1. septembru). SCGV EMIL KOMEL iz Gorice sprejema nove vpise in potrditve vpisov za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163 ali 0481547569) od 8. do 13. ure, po elektronski pošti na naslov info@emilko-mel.eu ali na spletni strani www.emil-komel.eu. EKSTRA - obšolski program za dijake slovenskih višjih srednjih šol, ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Program poteka na sedežu Slov.I.K.-a v Gorici (KBcenter) vsak dan med 14. in 18. uro. Rok prijave za vpis v 1. in 2. letnik: 27. avgust. Za informacije in pojasnila tel. št.0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bodo letne suplence učnega osebja za pokrajini Trst in Gorica ter za vse stopnje in vrste šol s slovenskim učnim jezikom za š.l. 2010/11 podeljene 31. avgusta na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah pri Trstu (Bazoviška ul. št. 7). Urnik: ob 9.30 za otroški vrtec in osnovno šolo iz prvih treh pasov pokrajinskih lestvic; ob 11.30 za nižjo in višjo srednjo šolo iz prvih treh pasov pokrajinskih lestvic; ob 14.30 bodo podeljene suplence na podlagi t.i. »repov« lestvic, ki se nanašajo na kandidate, vključene v lestvice druge pokrajine. Na oglasni deski tega urada (bodisi na sedežu v Trstu bodisi na goriškem oddelku) bodo vsaj 24 ur pred imenovanji objavljeni seznami razpoložljivih mest in sklopov ur. ~M Koncerti NOTE V MESTU 2010: danes, 26. avgusta, ob 20.30 na trgu v Štandrežu koncert Daniele Brussolo (flavta) in Serene Vizzutti (harfa); v petek, 27. avgusta, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru koncert kvarteta kitar Athanor (Valentina Roselli, Maria Francesca Ar-cidiacono, Fulvio Sain, Mario Milosa); v torek, 31. avgusta, ob 20.30 v župnijski dvorani na Rojcah koncert pianistke Virginie Pecorella. GLASBENI DOGODEK NOČNA IZMENA X bo v petek, 27. avgusta, ob 19.30 v Salonitu Anhovo. Nastopili bodo Siddharta, Tabu, Elvis Jackson, Kingston, Slon in Sadež, Eternity, Turn Around, Sons; vstop prost. KULTURNO DRUŠTVO SKALA IZ GA-BRIJ in sovodenjska občinska uprava v okviru koncertnega niza »V zvokih krajev« vabita na nastop Tria Aulos v sredo, 1. septembra, ob 21. uri na ga-brskem sedežu društva Skala. Program bodo izvajale Giulia Cristante (oboa), Monia De Marco (oboa) in Cristina De Cillia (angleški rog). M Izleti PD ŠTANDREŽ prireja dvodnevni avtobusni izlet »Salzkamergut, Bavarska in lepa modra Donava« 11. in 12. septembra; informacije po tel. 048120678 (Božo med 12. in 14. uro) in tel. 347-9748704 (Vanja). SPDG priredi v nedeljo, 5. septembra, izlet v Ribnico: ogled sejma suhe robe in vzpon do planinske postojanke Sv. Ana. Predviden prevoz z mini avtobusom. Skupna hoja 4 ure. Informacije in prijave: 0481-882079 v večernem času (Vlado). 13 Obvestila OBČINA SOVODNJE IN KMEČKA ZVEZA iz Gorice prirejata v ponedeljek, 30. avgusta, ob 20.30 v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah informativno srečanje na temo: »Razlastitveni postopek in izplačevanje odškodnine«. Vabljeni razlaščenci zaradi gradnje avtoceste Vileš-Gorica. AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na društvenem sedežu na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 048133029 (Elena). OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. DESMO OWNERS CLUB iz Gorice prireja prvi Ducati Fest na kartodro-mu Gas Poletje v Vrtojbi v soboto, 28. avgusta. Informacije so na voljo na spletni strani www.ducatigorizia.it in na tel. št. 00386-41-694630. ZAKLJUČNA PRIREDITEV 12. otroških poletnih delavnic ZSKD bo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri v domu »La Fi-nestra« v Gornjem Tarbiju. POHOD v spomin na prenos ranjencev IX. Korpusa iz Franje in Pavle na Dolenjsko. Sobota, 28. avgusta, na trasi: Želin - Jagršče - Idrijske krnice - Oblakov vrh - Vojščica - Vojsko. Trajanje: devet ur. Za informacije tel. 3485298655. LETNIKI 1960 IZ GORIŠKE prirejajo 9. oktobra celodnevni izlet; informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah po tel. 3405182969 (Patrizia), 333-8852535 (Ali-da), 347-5453272 (Livio), 3290703958 (Mirjam). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaradi počitnic zaprt do 31. avgusta. MLADINSKI DOM v Ul. Don Bosco v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 31. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgusta v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad do 31. avgusta odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih zaprto. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. NA PLOŠČI PRED TELOVADNICO AŠZ OLYMPIA v Gorici se bo v sredo, 1. septembra, ponovno začela »Skateboard šola«; informacije pri trenerju Mihi Vogrinčiču na tel. 0038640-177380 ali po elektronski pošti na naslov mihavog@yahoo.com. DRUŠTVA SKRD Jadro, SKRŠD Tržič in Združenje Staršev Slovenskih Šol v Romjanu vabijo na večer z naslovom »Pesmi, slike, pričevanja« ob izidu knjige »Projekt Živeti z ladjedelnico« na trgu Piazzetta v Pancanu (Tržič) v četrtek, 2. septembra, ob 20.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 int. v Gorici bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Ul. Cicerone 8 v Trstu do 5. septembra odprti s poletnim urnikom od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra 2010 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. 0 Prireditve PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU: danes, 26. avgusta, ob 21.30 na dvorišču Srednje biotehniške šole ob 21.15 družabni večer za udeležence Plesnega poleta; v petek, 27. avgusta, od 20.30 do 22.30 v ulici Padlih borcev in na Trgu Ivana Roba plesna promenada »Šempeter pleše«; v soboto, 28. aavgusta, ob 19. uri v telovadnici osnove šole Ivana Roba zaključni nastop udeležencev Plesnega poletja »Odmev barvitih ritmov«, FESTIVALGO (www.festivalgo.eu) bo potekal v Novi Gorici od 27. do 29. avgusta: v petek, 27. avgusta, ob 20.30 bodo na Bevkovem trgu nastopili Eva Hren in Sladcore ter zasedba Cana Flamenca; ob 23. uri na poletni sceni KGŠ bodo nastopili Strizzy. V soboto, 28. avgusta, ob 21. uri bo na Bevkovem trgu na vrsti Dalaj Eagol; ob 23. uri bodo na poletni sceni KGŠ nastopili hrvaški Elemental. V nedeljo, 29. avgusta, ob 21. uri bo na Bevkovem trgu nastopila zasedba LeeLooJamais; ob 23. uri na poletni sceni KGŠ pa skupina Elevators. Vse dni bodo pred Splendid barom potekale v popoldanskih urah otroške delavnice in prireditve (v petek, od 15.30 dalje, v soboto in nedeljo od 17. ure dalje), ob 20. uri na poletni sceni KGŠ bodo potekale projekcije glasbenih filmov in ob 24. uri bo na ploščadi med novo-goriško knjižnico in gledališčem After party z DJ-i in elektronsko glasbo. Na Bevkovem trgu bo v dnevih festivala potekal sejem vinilk. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA 2010 - Ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na osrednjo slovesnost »Slovenski večer z odprtjem razstave« v petek, 27. avgusta, v osnovni šoli v Vuizenici od 16. ure dalje. Za informacije pokličite na tržaški urad ZSKD, 040-635626. LITERARNI VEČER Z BORISOM PAHORJEM v okviru mednarodnega festivala Vilenica bo v ateljeju Negova- -j Prijave za Okuse ob meji Goriška občina je podaljšala rok za prijavo na prireditev Okusi ob meji, ki bo potekala v Gorici med 23. in 26. septembrom. Kdor namerava sodelovati s stojnico na enogastronomski prireditvi, mora do 10. septembra (do 12. ure) od-poslati prošnjo po faxu na številko 0481383352. Obrazec za prijavo je na voljo na spletni strani občine www3.comu-ne.gorizia.it. Panebarcovi stripi na ogled Jutri ob 18.30 bodo v Fiumicellu odprli razstavo stripov »C'era una volta in Italia. Dal fascismo alla liberazione. La grande satira a fumetti di Daniele Pa-nebarco«, ki jo prireja center Gaspari-ni iz Gradišča. Razstava bo v svetniški dvorani na ogled do nedelje. Dvojni koncert dvorne glasbe Danes bosta v okviru mednarodnega niza koncertov dvorne glasbe »Musica cortese« na ogled dva koncerta. Ob 17.30 bo na prizorišču razstave Theatrum Instrumentorum na goriškem gradu nastopil orkester Alberto Bocci iz Siene, ob 21. uri pa bo koncert skupine Dummies Ensemble v cerkvi sv. Nikolaja v Zagraju. Lutke v Gradežu in Romansu V Gradežu se danes nadaljuje 19. izvedba lutkovnega festivala Puppet festival. Med 10. in 12. uro bo v občinskem parku potekala delavnica »Octo-pu's Garden« z angleškim umetnikom Chrisom Gilmourom. Ob 17. uri bo na glavni plaži na ogled igra »Arlecchino vagabondo«, ob 21. uri pa bo pri jezu Nazario Sauro spektakel »Arlecchino e il principe dei mamelucchi«. Lutkovni festival se bo drevi selil v Romans; ob 21. uri bo na Trgu Atleti azzurri d'Ita-lia na ogled predstava »The Big Five«. OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto do 4. septembra 2010 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure). na Nemca v Biljah v torek, 31. avgusta, ob 19. uri; pogovor s pisateljem bo vodil Mirt Komel, pozdravni nagovor bo imel Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odprli bodo razstavo del udeležencev 5. likovne kolonije, nastopil bo kitarist Bor Zuljan. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom AleksandrePertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje združenih mešanih pevskih zborov in mladinskega pevskega zbora bodo 2., 3., 8., 9. in 10. septembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Pogrebi DANES IZ GORICE: 8.45, Albina Sfili-goj vd. Princi iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev in na pokopališče v Pevmi; 9.20, Elsa Gallas vd. Miniussi iz doma za ostarele Vila Sv. Justa v cerkev v Turjaku in v Trst za upepelitev. DANES IZ TRŽIČA: 10.40, Ines Peres-sin vd. Bagon iz splošne bolnišnice v cerkev v San Pier in v Trst za upepe-litev. DANES V GORICI: 10.45, Francesco de Braunizer de Braunthal iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. avgusta 2010 15 GLOSA Črni kvadrat boljši od črnega tulipana JoZe Pirjevec_ Podnebje je v Amsterdamu tako muhasto, da je tudi pri najlepšem vremenu pametno imeti s sabo dežnik. Popoldne, ko sem odhajal iz hotela, je sijalo najbolj prijazno poletno sonce. Pod večer že rosi, poleg tega pa piha še močan veter, ki je prevrnil na desetine koles, "parkiranih" ne velikem trgu pred kraljevo palače. V Amsterdamu nisem bil najmanj dvajset let, in težko bi me pot zapeljala sem, če ne bi bilo svetovnega kongresa zgodovinarjev, na katerem bom skupaj s kolegi iz Poljske, Nemčije in Rusije nastopil na okrogli mizi, posvečeni "slovanski solidarnosti danes". Zanima me, kaj bodo drugi povedali, kajti, kar zadeva mojo specifično tematiko, namreč balkanske Slovane, moram ugotavljati, da je v glavnem ta "solidarnost" stvar preteklosti. Dobre odnose z Bolgari, pa tudi z drugimi Slovani, je uničil Informbiro leta 1948, odnose med južnimi Slovani znotraj Titove federacije pa desetletja skupnega življenja. Toda pustimo to žalostno zgodbo. Kongres sicer teče, kakor vse takšne mega manifestacije nekoliko kaotično, saj v široki ponudbi zanimivih tem včasih ne veš, katero izbrati. Naj samo rečem, da je bilo uvodno predavanje posvečeno "Vodi in znanju", kar samo po sebi kaže ne ekološko senzibilnost sodobne zgodovinske vede. Predavanje je spremljal nemi film "Dež", ki si ga je zamislil nizozemski avandgardni režiser Joris Ivens. Glasbo zanj je posebej za kongres skomponiral Huub de Vried, pri čemer je v orkester vključil nov instrument, "stroj za dež", ki so ga izdelali nalašč za to priliko. Gre za čudno glasbilo, visoko dva metra in pol, ki je zmožno proizvajati čez trideset različnih zvokov, od viharnega grmenja do nežnega šepetanja pomladnega naliva. Nizozemci pač ne nehajo presenečati. Moram reči, da so me tokrat spet prijetno razveselili s svojo sproščenostjo, ki meji skoraj na anarhijo. Nekatere stvari so sicer prepovedane, kot na primer kaditi v hotelskih sobah (posebej piše, da tudi mamila), sicer pa je skoraj vse dovoljeno. Na slavnem in zame še kako zapeljivem cvetličnem trgu, sem odkril tudi lične pakete s poganjki marijuane "za začetnike" Največ je seveda čebulic tulipanov. Vseh vrst, vseh oblik, vseh barv. Danes v Amsterdamu sicer tulipani niso tako dragi, kot so bili v tridesetih letih 17. stoletja, ko je ena sama čebulica lahko stala 5.200 guldnov (za primerjavo naj povem, da je profesor na univerzi v Leidenu dobil 750 guld-nov letne plače in da so Rembrandtovo najpomembnejšo sliko "Nočno stražo" kupili za 1.600 guldnov.) Manija pa je ostala. Predvsem manija v iskanju črnega tulipana. Mislim, da so se idealu zelo približali, kajti vsaj po fotografijah sodeč, je črni tulipan, kakor so ga vzgojili v zadnjem času, res črn in ne temnopolt. A ko že govorim o črnini, naj še povem, da sem v podružnici peterburškega Ermita-ža, ki so jo lani odprli v Amsterdamu, videl zanimivo razstavo, naslovljeno "Od Matissa do Maleviča". Na njej so prikazana v prvi vrsti dela francoskih "fauvistov" in "kubistov" ki so jih na začetku prejšnjega stoletja kupovali dalekovidni in prefinjeni ruski bogataši, kot sta bila Suskin in Morozov. Pričakoval sem, da bom v množici Matissov, Picassov, Kan-dinskih našel tudi kolekcijo Malevičev, v katere sem posebej zagledan. Prav na koncu razstave, ko sem že mislil, da so me organizatorji potegnili za nos, pa sem odkril enega samega. A vrednega potovanja v Amsterdam. "Črni kvadrat" Maleviča, ki ga nisem še nikoli videl. Gre za sliko njegovega poznega obdobja, ko je izpovedoval tako imenovani "suprematizem", sloneč na iskanju poduho-vljene forme, vpete v popolno geometrično in barvno abstrakcijo. "Črni kvadrat" je zares samo črn kvadrat, omejen od sivobelega okvirja. Nič drugega. Težko je reči, ali gre za sugestijo, ki izvira iz intelektualne pogojenosti, ali za resnični občutek občudovanja. Toda "črni kvadrat" me je prevzel mogoče se bolj kot "črni tulipan". VREME OB KONCU TEDNA Od dveh poslabšanj ponedeljkovo občutnejše DARKO BRADASSI_ Vremenska fronta, ki je bila včeraj v naši bližini, je obrobno prešla naše kraje, plohe in nevihte so se pojavljale predvsem v gorskem svetu, v južnejših predelih pa je prevladovalo povečini suho vreme. Tudi temperature se niso bistveno spremenile, ozračje se je ohladilo le za kakšno stopinjo, zmanjšala pa se je vlažnost, saj je veter za fronto obrnil od severovzhoda. Zato je bila včeraj vročina prijetnejša. Subtropski anticiklon se je že včeraj popoldne krepil, nad nami bo v vsej svoji moči vztrajal danes in jutri. Zračni tlak pa se bo od petkovega popoldneva postopno spet začel spuščati. Anticiklon bo namreč že v soboto postopno klonil pred velikim pritiskom zelo obsežnega območja severnega zraka, ki se bo spuščal proti Sredozemlju, v začetku prihodnjega tedna pa bo anticiklon prehodno povsem oslabel. V soboto bo šlo ob prehodu fronte predvsem za pronicanje nestanovitnega in hladnejšega zraka, od ponedeljka pa za poglobitev višinske doline z mrzlim severnim zrakom in za odcepitev hladnega jedra, ki se bo spustilo ravno v našo bližino. Vreme se bo dvakrat poslabšalo, ponedeljkovo poslabšanje pa bo po vsej verjetnosti izrazitejše in dolgotrajnejše. Danes in jutri bodo vremenske razmere ugodne, ozračje bo stanovitno in povečini sončno. Še bo toplo. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 30 stopinj Celzija, ponekod morda tudi stopinja ali dve več. Ze jutri zvečer pa bo ob bližajoči se fronti in jugozahodni-ku nekaj več nestanovitnosti, najprej v gorah, kjer se bodo že popoldne začele pojavljati prve plohe in nevihte. Deloma se bo morda kakšen nevihtni oblak lahko spustil tudi do nižin in nekoliko bolj težko, do morja. V soboto bo prevladovalo spremenljivo vreme, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte, vmes bodo možna tudi občasna sončna obdobja. Nekaj več sončnega vremena bo predvidoma ob morju, predvsem v popoldanskih urah. Nekoliko se bo ohladilo. Za fronto bo prehodno zapihala šibka burja. V nedeljo se bo vreme nekoliko izboljšalo, povečini bo delno jasno do zmerno oblačno, ponekod lahko večji del dneva oblačno, vendar po vsej verjetnosti suho. V ponedeljek čez dan se bo približalo našim krajem hladno višinsko jedro, ki bo občutno destabiliziralo ozračje. Zjutraj bo ponekod morda še nekaj jasnine, čez dan ali najkasneje proti večeru pa bo kopasta oblačnost hitro naraščala. Od vdoru hladnejšega zraka se bo nestanovitnost močno povečala, pojavljale se bodo plohe in nevihte, ponekod bodo lahko močne, možni bodo krajevni nalivi, ponekod ne gre izključiti tudi toče. Nad severnim Jadranom bo po pričakovanjih nastal prizemni ciklon, zato se bodo okrepili tudi vetrovi, sprva od jugovzhoda, nato bo zapihala zmerna do močna burja. Hladna vremenska fronta bo predvidoma zapustila naše kraje v torek popoldne. Ozračje se bo občutno ohladilo, najvišje dnevne temperature bodo do okrog ali malo nad 20 stopinj Celzija, noč pa bo za ta čas kar hladna. V nadaljevanju prihodnjega tedna bo prevladovalo povečini sončno, toda za ta čas razmeroma hladno vreme. Prevladovali bodo severni vetrovi, ki bodo prinašali suh zrak. Na sliki: anticiklonski greben se prehodno krepi zskd - Do sobote poteka v Vuzenici Že 40. mednarodna likovna kolonija Zveza slovenskih kulturnih društev že dvajset let redno sodeluje pri so-organizaciji Koroške likovne kolonije mladih, namenjene srednješolcem, in s tem pri izmenjavi mladih likovnikov iz zamejstva z vrstniki iz Slovenije, avstrijske Koroške in Porabja. Vsaka štiri leta poteka v FJK v organizaciji ZSKD. Letošnja jubiljena 40. kolonija se je začela v nedeljo v Vuzenici (SLO), letos pa so pripravili tuidi slovesno srečanje vseh dosedanjih udeležencev, organizatorjev, gostiteljev in mentorjev. Ob tej priložnosti je izšel obsežen almanah avtorjev Štefana Kresni-ka in Lojzeta Gobca z imeni, podatki in fotografijami vseh dosedanjih kolonij. Almanah, ki nosi pokroviteljstvo predsednika RS dr. Danila Turka, bo- do udeleženci dobili v dar. Slavnostni slovenski večer z otvoritvijo razstave dosedanjih mentorjev in udeležencev kolonij, ki danes aktivno ustvarjajo, bo jutri. Vabilu za razstavo svojih del so se odzvali tudi prof. Jasna Merku, Rado Jagodic in Jan Sedmak s Tržaškega. Mladi udeleženci letošnje ustvarjalne kolonije pa bodo svoja dela razstavili v soboto ob 10. uri ko se bo kolonija tudi uradno zaključila. Zveza slovenskih kulturnih društev, Osnovna šola Vuzenica in soor-ganizatorji pozivajo vse, ki so doslej sodelovali na mednarodni likovni koloniji, da se udeležijo jubiljenega srečanja in priložnostnih kulturnih dogodkov. Informacije lahko dobijo na ZSKD ali na spletni strani www.zskd.eu. PISMA UREDNIŠTVU »Pozabljena« slovenščina V trafiki sem pred nekaj dnevi zasledil zanimivo publikacijo o osmi-cah, ki jo je izdala založba Giro Edi-zioni (www.girofvg.com). Vodnik ima zelo lepo grafično obliko, vsebuje podatke o izvoru in zgodovinski opis osmic, pregleden zemljevid tržaške pokrajine in skoraj popoln seznam osmic in kmečkih turizmov na Tržaškem. Sodeč po imenih na seznamu so vse osmice, razen redkih izjem, slovenske. Povrh tega so imena pravilno napisana s šumniki. Prav zaradi tega me je prizadelo dejstvo, da so teksti v brošuri napisani le v italijanskem, angleškem in nem- H* škem jeziku, slovenščina pa je spet izostala. Sprašujem se, ali je to za vse nas, zlasti pa za slovenske lastnike osmic in kmečkih turizmov sprejemljivo. Osebno mislim, da bi morali osmičarji ukrepati in zahtevati, da se krivica popravi, drugače bo slovenščina postopoma izginila tudi v priljubljenih osmicah. Marino Marsič sežana - Projekt za promocijo tipičnih proizvodov Pestra ponudba na pravljičnih poteh Krasa in Brkinov Stojnica sekcije sežanskih gostincev je pritegnila tudi pozornost letošnje kraljice terana Martine Marc in nekaterih drugih gostov o.k. SEZANA - V okviru projekta Sledite nam po pravljičnih poteh Krasa in Brkinov so ta ponedeljek v sežanskem Botaničnem parku predstavili pestro ponudbo Krasa in Brkinov. Prireditev, ki je postala tradicionalna, je tudi letos izpeljal sežanski Turistično informacijski center v sodelovanju s sežansko občino ter ostalimi kraško-brkinskimi občinami. Pomemben partner v projektu je tudi Območna obrtno - podjetniška zbornica Sežana. V ta namen so predstavili tipične kraške proizvode in turistične destinacije. Predstavili so se gostinci in ži-vilci iz Sekcije za gostinstvo in turizem ter živilsko dejavnost obrtne zbornice, kraški vinarji, ponudniki kraških medov, brkinskega sadja, slivovca in kraškega brinjevca, zelišč in drugega. Mogoče je bilo tudi videti izdelke domače in umetnostne obrti kamnoseške dejavnosti. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli člani društva Kraški šopek in harmonikar Niko Poles. V multimedijski dvorani botaničnega vrta v Sežani pa je potekalo predavanje o kamnolomih in kamnoseštvu na Krasu nekoč in danes. Mag. Davor Kernel, višji kustos Go- riškega muzeja, je predstavil načine pridobivanja naravnega kamna kot so klasično, podzemno in sanacijsko, nekaj delujočih kamnosekov in izdelkov oz. predmetov iz kamna. Zlato obdobje uporabe naravnega kraškega kamna je bil čas od 20. let 19. stoletja do konca 1. sv. vojne. Najbolj pa je bilč naravni kamen cenjen seveda za časa gradnje železnice. Največji objekt, narejen iz kraškega kamna, je gotovo nabrežinski viadukt, dolg 63+46 metrov, 19 metrov visok, z 42 oboki. »Kraški kamen je sloves Krasa ponesel širom po svetu, tudi v Ameriko. Iz nabrežinskega kamna so zgrajene železniške postaje v Trstu in Dunaju, na Dunaju pa iz kraškega kamna še parlament, borzna palača, državna opera idr. Kraški kamen zasledimo tudi v Budimpešti, Pragi in drugod. Famozen je 220-metrov dolg Solkanski most čez reko Sočo z največjim lokom iz obdelanega kamna na svetu. Zaradi 85 metrov odprtega kamnitega loka je Solkanski most največji med železniškimi mostovi na svetu,« poudarja Krnel, ki je raziskoval tudi kamnolome v zamejskem prostoru, še posebej v Nabrežini. Olga Knez 1 6 Četrtek, 26. avgusta 2010 SVET / irak - Okrepitev nasilja po odhodu ameriških bojnih sil V napadih na policijske postaje ubitih preko 60 ljudi Do najbolj krvavega napada je prišlo v Kutu, kjer je samomorilski napadalec ubil 17 policistov BAGDAD - V bližini policijskih postaj v več iraških mestih so včeraj odjeknile bombne eksplozije, pri čemer je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 61 ljudi, več kot 180 pa je bilo ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V mestu Kut okoli 170 kilometrov severovzhodno od Bagdada je samomorilski napadalec z avtom zapeljal v tamkajšnjo policijsko postajo in se razstrelil. Pri tem je bilo ubitih najmanj 20 policistov, 90 pa jih je bilo ranjenih. Samomorilski napad z avtomobilom se je zgodil tudi pri policijski postojanki v severovzhodnem delu Bagdada, pri čemer je bilo ubitih 14 ljudi, 42 pa jih je bilo ranjenih, so sporočili z iraškega notranjega ministrstva. Napad se je zgodil v soseski Kahira. V Karbali je v eksploziji avtomobila bombe na tamkajšnji tržnici blizu policijske postaje umrlo sedem ljudi, ranjenih jih je bilo 25. Tudi iz Faludže zahodno od Bagdada so včeraj poročali o več bombnih napadih. Ubiti so bili najmanj trije ljudje. Tri smrtne žrtve, med njimi sta dva policista, je zahteval tudi včerajšnji napad z avtomobilom bombo v mestu Ramadi. V Bakubi severovzhodno od Bagdada pa je v eksploziji avtomobila bombe umrla ženska, ranjenih pa je bilo 18 ljudi, še poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vrsta napadov se je zgodila le dan po tem, ko so ZDA sporočile, da imajo v Iraku še manj kot 50.000 vojakov, kar pomeni, da so se ameriške bojne enote umaknile iz države. Ameriške bojne operacije v Iraku se bodo sicer uradno končale 31. avgusta, s 1. septembrom pa se bo ime misije ZDA v Iraku iz operacija Iraška svoboda uradno spremenilo v operacijo Nova zora. Okoli 50.000 ameriških vojakov, ki ostajajo v Iraku, bo pristojnih za usposabljanje iraških varnostnih sil in pomoč pri boju proti teroristom. Konec ameriških bojnih operacij predstavlja velik izziv za iraške oblasti, ki bodo morale prevzeti večjo odgovornost za varnost v državi. Odhod ameriških vojakov so uporniki v Iraku že izkoristili, saj se je v zadnjih dneh povečalo število napadov. (STA) Razdejanje na policijski postaji v Bagdadu, kjer je bilo ubitih 11 ljudi ansa izrael - Zunanji minister o pogovorih s Palestinci Liberman: Mirovni dogovor v enem letu malo verjeten JERUZALEM - Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman je včeraj skušal nekoliko zmanjšati pričakovanja o tem, da bi Izraelcem in Palestincem v okviru obnovljenih neposrednih mirovnih pogajanj, ki se bodo začela 2. septembra, v enem letu uspelo doseči mirovni dogovor. Jasno je, da sta obe strani tako različni v svojem osnovnem pristopu, da je težko govoriti o mirovnem dogovoru v roku enega leta, je dejal. "Mislim, da bolj kot znižamo pričakovanja bolj zdravo bo," je poudaril. Po njegovih besedah je na primer palestinsko vztrajanje pri tem, da se pogovori ne morejo nadaljevati, če bo Izrael nadaljeval gradnjo naselbin na območju zasedenega Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema, del "težkih predpogojev", ki utegnejo pogovore spodkopati že v samem začetku. Zadnja neposredna pogajanja med Izraelom in Palestinci so tekla do konca leta 2008, do silovite 22-dnevne izraelske ofenzive na Gazo. Od maja letos pa so potekala posredna pogajanja prek ameriškega posrednika Georgea Mitchella. Strani bosta 2. septembra v Washingtonu nadaljevali neposredne pogovore, ki jih bosta začela izraelski premier Benjamin Netanjahu in palestinski predsednik Mahmud Abas, na srečanje pa bosta povabljena tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak in jordanski kralj Abdulah II.Liberman je glede pogovorov v Washingtonu za izraelski radio še poudaril, da bo to še en praznični dogodek, tako kot vsi ostali. (STA) Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman ni optimist glede mirovnih pogovorov s Palestinci arhiv afganistan Ubiti trije Španci HERAT - Med urjenjem afganistanskih policistov v provinci Badgis na severozahodu Afganistana so bili včeraj ubiti dva španska policista in njun španski tolmač, je sporočil španski notranji minister Alfredo Perez Rubalcaba, ki je dejanje označil za teroristično. Povedal je, da je na policiste streljal voznik španskega kontingenta. Policisti so na streljanje odgovorili in afganistanskega voznika ubili. "Ne morem reči, ali so za tem talibani. Jasno pa je, da je šlo za načrtovan napad. Oseba, ki je začela streljati, je dobro vedela, kaj dela, zato lahko rečemo, da je šlo za teroristični napad," je v Madridu povedal Ru-balcaba. Pojasnil je še, da je afganistanski voznik za španski kontingent delal že pet mesecev, ni pa bil policist. Ubita policista sta bila pripadnika španske civilne garde, paravojaške službe, ki deluje pod poveljstvom notranjega ministrstva, prevajalec pa je bil španski državljan iranskega rodu. Po tem incidentu v španskem oporišču v kraju Kala i Nav je več sto ogorčenih Afganistancev skušalo vdreti v eno od oporišč zveze Nato v Afganistanu. Afganistansko notranje ministrstvo je potrdilo, da so izbruhnili protesti in napovedalo preiskavo. Aretirali osumljenca za genocid v Srebrenici SARAJEVO - V BiH so aretirali nekdanjega pripadnika policije bosanskih Srbov Dragana Neškovica, ki je osumljen, da je sodeloval pri pokolu Bošnjakov v Srebrenici leta 1995. 37-letne-ga Neškovica so prijeli v sredo v Bijeljini, so včeraj sporočili s tožilstva BiH. Neškovica so po nalogu posebnega oddelka tožilstva BiH za vojne zločine aretirali pripadniki državne agencije za preiskave in zaščito (Sipa). Nato so ga izročili tožilstvu, ki je napovedalo, da bo za Neškovica zahtevalo pripor. evropska unija - Potem, ko je slovaški parlament zavrnil pomoč Grčiji Radičova zahteva Rehnovo opravičilo Evropski komisar za gospodarstvo in denarne zadeve je bil namreč do te slovaške odločitve zelo kritičen Slovaška premierka Radičova (desno) se je včeraj v Berlinu srečala z nemško kanclerko Angelo Merkel (levo) ansa BRATISLAVA - Slovaška premierka Iveta Radičova je pred včerajšnjimi pogovori z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu znova stopila v bran odločitvi slovaškega parlamenta, da ne podpre sodelovanja v mehanizmu pomoči Grčiji. V pogovoru za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung je Radičova povedala, da odločitev Slovaške ni bila uperjena proti Grčiji, temveč je šlo za odločitev v prid krepitvi javnofinančne odgovornosti v EU in območju evra. "Želimo sporočiti: Prosim vas, prenehajte s politiko popolnega zadolževanja, saj morajo na koncu račune plačati davkoplačevalci," je dejala. Obenem je odločno zavrnila trditve, da Slovaška nima čuta za solidarnost v območju evra. Opozorila je, da gre za demokratično odločitev neposredno izvoljenih poslancev. Evropa se po njenih besedah ne sme spremeniti v skupnost velikega brata v podobi večjih in bogatejših držav in številnih manjših satelitov, ki morajo ubogati močnejše ter bogatejše. Poleg tega je povedala, da Slovaška ni kršila nobenega določila iz pogodb EU, saj je bil mehanizem pomoči Grčiji posledica političnega dogovora med državami članicami evrskega območja. Spomnila je, da je bil predviden slovaški prispevek v višini 800 milijonov evrov glede na bruto domači proizvod precej višji kot pri nekaterih drugih članicah in da bi ob njegovi polni izrabi bistveno prispeval k že tako visokemu jav-nofinančnemu primanjkljaju. Še posebej je bila ostra do komisarja Rehna, ki je po njenem mnenju zgolj uradnik in nima pravice oz. legitimnosti, da kritizira odločitve demokratično izvoljenih ustanov. Kot je povedala časniku Die Welt, bo od njega zahtevala celo opravičilo. "Način, na katerega se je Olli Rehn, neizvolje-ni uradnik iz Bruslja, izrazil glede izvoljenih predstavnikov slovaškega ljudstva, je bil ponižujoč. Zato bom iz Bruslja zahtevala uradno opravičilo," je zatrdila. Rehn je po odločitvi slovaškega parlamenta obžaloval po njegovih besedah "kršitev solidarnosti znotraj območja evra" in pri tem spomnil, da je bila odločitev evroskupine, da skupaj z IMF oblikuje mehanizem posojil Grčiji, ključno dejanje in bistven element pri stabilizacije skupne evropske valute v času, ko je bila pod močnim udarom trgov. Poleg tega je izrazil pričakovanje, da bodo finančni ministri EU in evroskupine o tem vprašanju spregovorili na naslednjem srečanju. Rehnov tiskovni predstavnik Amadeu Altafaj Tardio se je včeraj že odzval na besede slovaške premierka. "Evropska komisija spoštuje slovaški parlament in njegove odločitve, ima pa pravico, da se z njimi ne strinja," je dejal. Pri tem je zatrdil, da v Bruslju niso z nobeno izjavo izkazali pomanjkanja spoštovanja za slovaško zakonodajno telo, temveč le izrazili obžalovanje, da je šlo za kršitev političnega dogovora. "Komisija je vendarle političen organ, ki jo sestavljajo politiki in ti se politično izražajo," je dodal in Radičovo tudi opomnil, da je komisija varuhinja pogodb EU in splošnega evropskega interesa, potrjuje pa jo neposredno voljeni Evropski parlament. "Gre za precejšnjo mero legitimnosti," je povedal in pri tem zagotovil, da je mehanizem pomoči Grčiji v splošnem interesu območja evra in EU kot celote. (STA) w Četrtek, 26. avgusta 2010 17 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik nogomet - Začetek pogajanj nogomet - B-liga Agent izključuje izposojo Ibrahimoviča Raiola: »Če zapusti Barcelono, bo to za vedno « Triestina danes proti novinki Novari % V središču pozornosti kupoprodajne borze je Zlatan Ibrahimovič. Ali bo švedski as prestopil ponovno k italijanskemu klubu? ansa NOVARA - Drugi krog prvenstva B-li-ge bo uvedla današnja tekma med Novaro in Triestino (ob 20.45). Tržaški nogometaši želijo z gostovanja seveda odnesti popoln izkupiček, čeprav bo naloga vse prej kot lahka. Novinka v ligi Novara bo letos prvič nastopala pred glasnimi domačimi navijači. Tega se dobro zaveda tudi trener Triestine Ivo Ia-coni, ki poziva svoje varovance na agresivno obrambno igro. V primerjavi s standardno postavo, ki je nastopala v prvem krogu proti Albinoleffeju, naj ne bi bilo večjih sprememb. Edinole v napadu bo najbrž ob Marc-hiju igral Godeas namesto Della Rocce. Novara, ki jo vodi bivši trener Unioneja Attilio Tesser, je prav tako kot Tristina v prvem krogu izenačila, zato bo na prvem uradnem nastopu na domači (umetni) zelenici želela dokazati kaj več. V prvi postavi naj bi namesto Bertanija ob Nicoli Ventoli začel argenstinski nogometaš Pablo Andreas Gonzales. Trener Tesser pa bo še naprej zaupal tudi napadalcu Motti, ki je v prvem krogu dosegel edini zadetek. Tržaški nogometaši so včeraj popoldne že preizkusili igrišče z umetno travo. BARCELONA - Še nekaj dni bo treba počakati za dokončen razplet letošnje nogometne kupoprodajne borze. V središču pozornosti je tačas prestop švedskega asa Zla-tana Ibrahimoviča iz Barcelone v italijanski Milan. Včeraj so se predstavniki obeh klubov srečali v Barceloni. Ob 18.44 se je zaključil pogovor na sedežu kluba nedaleč od stadiona. Za mizo sta o usodi švedskega asa Zla-tana Ibrahimoviča razpravljala Milanov pooblaščeni upravitelj Adriano Galliani in predsednik Barcelone Sandro Rossell, njima pa se je pridružil tudi agent nogometaša Mino Raiola. Milanovi predstavniki so predlagali izposojo švedskega asa v zameno za Bo-riella, Ibrahimovičev agent pa je to zanikal: »Izključujem izposojo. Če bo zapustil Barcelono, bo to za vedno. Sicer pa začetek pogajanj še ne pomeni, da bo nogometaš prestopil k Milanu,« je povedal švedskim medijem in dodal, da se sicer nagiba k temu, da bi Ibrahimovič ostal v Španiji, kjer ima štiriletno pogodbo. Le izredna ponudba, bi ga prepričala. Pogovori se bodo nadaljevali danes ob 12.00. Pooblaščeni upravitelj Milana Galliani je po včerajšnjih pogajanjih nakazal, da gre za zapleten dogovor: »Poskusili bomo pripeljati vrhunskega napadalca v Milan, vendar ne bom zbujal lažnih upanj.« nogomet - Primorje tenis - Na Padričah od sobote dalje Obetajo se zanimivi dvoboji Tennis Club Triestino prireja tretič zapored mednarodni turnir ITFz nagradnim skladom 10.000 dolarjev PADRIČE - Padriška teniška igrišča Tennis Cluba Triestino bodo naslednji teden gostile nadebudne teniške igralce. Od ponedeljka, 30 . avgusta do nedeljo, 4. septembra bo stekel 3. Turnir Carr Service, ki sodi v sklop mednarodnih turnirjev ITF in je drugi najprestižnejši turnir v naši deželi. Moški turnir z nagradnim skladom 10.000 dolarjev bo gostil tudi tuje igralce iz Mehike, Črne gore, Portugalske, v kvalifikacijskem delu (od jutri do nedelje) pa se bodo za mesto v glavnem turnirju birili tudi Slovence, Hrvate, Srbe, Slovake, Švicarje, Poljake, Francoze, Argentince in Latvijce. Edini Trža-čan bo Luca Dilenarda, več pa bo deželnih igralcev. V kvalifikacijskem delu se bo pomerilo 64 igralcev, od katerih bo najboljših osem pridobilo pravico za nastop v glavnem turnirju. Tam bo nastopalo 20 že uvrščenih igralcev, štirje pa bodo prejeli povabilo (wild card). Prvi nosilec bo 23-letni Matteo Viola, ki ta teden zaseda 264. mesto ATP. Direktor turnirja Giancarlo Di Meo, ki je letos prevzel vlogo tehničnega direktorja pri društvu, je napovedal zanimive in kvalitetne dvoboje. Na včerajšnji predstavitvi v hotelu Duchi d'Aosta je predsednik Tennis Club Triestino Caludio Giorgi nakazal, kateri so glavni pogoji, ki jih mora teniško društvo iz- polniti, da prejme organizacijo takega turnirja. Med temi je tudi zdravniška pomoč in stalna prisotnost fizioterapevta. Tudi letos bo vsem igralcem na razpolago slovenska fizioterapevtka Deborah Vitez. Predsednik Giorgi je še napovedal, da je dolgoročni projekt organizacija moškega in ženskega turnirja ITF, kar bi omogočilo tudi najboljšim deželnim igralkam nastop pred domačo publiko. Na predstavitvi sta bila prisotna tudi predsednica pokrovitelja Carr Service Manuela Ia-concigh ter direktor Zadružne kraške banke, ki prav tako podpira športni dogodek, Alessantro Podobnik. (V.S.) Seznam še ni dopolnjen Ekipo bodo najbrž dopolnili še nekateri igralci, ki tačas samo trenirajo - V nedeljo bodo gostili Roianese TRST - Pred začetkom sezone so s pripravami začeli tudi nogometaši Primorja, ki so se prvič srečali že pred 15. avgustom. Lažje treninge so opravili 11. in 12. avgusta, z redno vadbo pa so nadaljevali 16. avgusta. Od prejšnjega ponedeljka pilijo kondicijo vsak dan in s tem ritmom bodo nadaljevali še ta teden. V soboto so že opravili prvi nastop na zelenici: na prijateljskem srečanju z Domiom so izenačili 1:1., prvi uradni nastop pa jih čaka v nedeljo, 29. avgusta, ko bodo na igrišču Er-vatti v prvem krogu deželnega pokala gostili Roianese (ob 16.30). Pri Primorju so s sestavo letošnje ekipe zadovoljni. Predsednik Robert Zuppin je le napovedal, da bi mogoče potrebovali še sredinskega igralca, ki bi nadomestil Mitjo Merlaka, ki se je letos odločil, da bo miroval. S Primorjem tačas trenirajo še nekdanji igralci Igor Cerniava (82) in Jan Pahor (82): »Cer-niava je že dal svojo razpoložljivost, če ga poškodba kolena ne bo motila, Pahor pa se mora še odločiti,« je pojasnil Zuppin. Po vsej verjetnosti se bo igralcem Primorja pridružil še vezni igralec Amoroso, ki je lani igral pri Montebellu. Seznam razpoložljivih igralcev pa bo vsekakor omejen, potrjuje Zuppin: »Trener namreč želi omejeno število igralcev, torej maksimalno 22, saj bi rad dal vsem priložnost, da igrajo.« Primorje bo tudi v novi sezoni treniral Bojan Gulič, pomožni trener pa bo Dejan Ma-kivic. Slednji vodi pri klubu treninge cicibanov. PRIMORJE 2010/11: Vratarja: Stefano Maganja (86), Manuel Zuppin (89); obramba: Federico Pulitano (88), Stefano D'Oronzio (87), Sebastiano Ferro (87), Jernej Kapun (82), Lu- ka Kovačič (91), Tommaso Lodi (87), Riccardo Ziani (88); sredina: Omar Zidarich (91), Tomasi Giampaolo (80), Gabriele Sic-cardi (87), Denis Ravvalico (86), Federico Mihich (88), Dejan Ma-kivic (76), Manel Bullo (89); napad: Davide Colasuonno (83), Tiziano puzzer (84), Marko Perčič (87), Erik Pavletič (83). tenis - DP 3. kat. Gajevka Paola Orlini začela z zmago CORDENONS - Na državnem prvenstvu 3. kategorije v Cordenonsu se je gajevka Paola Orlini (3.1, prva nosilka) uvrstila v 3. krog. Včeraj je v 2. krogu (v prvem je bila prosta) s 7:6 in 6:3 premagala Mario Cristino Selis (3.5), danes pa bo igrala proti Carlotti Lehner (3.3). Druga gajevka Nicoletta Furlan pa je včeraj izpadla: v 2. krogu je proti višjepostavljeni Si-monetto Bozzano izgubila s 5:7, 6:0 in 6:3. KOŠARKA - Jutri bosta v openski Po-lisportivi Jadran in Breg igrala prijateljsko tekmo (ob 19.30). Pojutrišnjem pa bo prav tako na Opčinah tekma med Jadranom in Portorožem (ob 18.30). JADRANJE- Na državnem prvenstvu 420 v Senigallii zaradi brezvetrja včeraj niso opravili niti enega plova. Danes so napovedane še zadnje tri preizkušnje. Po šestih regatah sta Matija Ugrin (Sirena) in Mirko Juretič (Ču-pa) 26., Čupini jadralki Chantal Zeriali in Ingrid Peric pa 55. I Planinski svet Zaradi pomanjkanja prostora bo rubrika Planinski svet objavljena jutri. V SOBOTO OB 18.30: Albinoleffe - Li-vorno, Ascoli - Moderna, Citadella - Torino, Crotone - Padova, Piacenza - Frosinone, Sas-suolo - Grosseto, Siena - Reggina, Varese - Atalanta, Vicenza - Portogruaro. V NEDELJO OB 19.00: Empoli - Pescara. DANES EVROPSKA LIGA V Evropski ligi bo danes na sporedu 4. krog kvalifikacij: Maribor se bo ob 20.45 pomeril s Palermom, Juventus s Sturmom Gradec (20.45), Napoli pa bo gostoval pri Elfsborg Boras (20.45). Z Machastrom city, ki bo igral proti Timisoaro, pa ne bo Balotettija, ker se je poškodoval. JUVENTUS - KJuventusu uradno pristopil Alberto Aquilani, ali bo ekipo dopolnil še Toto Di Natale, pa še ni znano. NOČE V CARIGRAD - Brazilski napadalec Robinho je zavrnil prestop iz Manchester Cityja v carigrajski Fenerbahče, so včeraj poročali britanski mediji. NA NIZOZEMSKO - Slovenski repre-zentant Aleksander Radosavljevič bo od zdaj branil barve nizozemskega prvoligaša ADO Den Haaga. 31-letni vezist je nazadnje igral za grško Larisso. odbojka - G. Prix »Azzurre« brez težav ugnale Kitajsko NINGBO - Italijanske odbojka-rice so včeraj v uvodnem srečanju finalnega šesteroboja svetovne lige Grand Prix v Ningbu gladko premagala Kitajsko s 3:0. Za pravo presenečenje je poskrbela japonska izbrana vrsta, ki je Brazilijo premagala s 3:2. Danes bodo »azzurre« igrale proti ZDA, jutri proti japonski, nato pa še proti še Braziliji in Poljski. SCHLEKA NE BO - Kolesar Andy Schleck, ki je bil letos na Touru drugi, je odpovedal nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu, ki bo od 29. septembra do 3. oktobra v Melbournu. Luksemburžan se ta čas pripravlja na Dirko po Španiji, ki se bo začela v soboto v Sevilli, nato pa si želi nastopiti le še na Dirki po Lombardiji 16. oktobra. KOŠARKA - Italijanska košarkarska reprezentanca bo danes nadaljevala s kvalifikacijskimi tekmami za EP 2011. Igrala bo proti Črni Gori (ob 20.30 Rai sportl). ZELENA LUČ - Kitajski košarkar Jao Ming bo lahko ponovno igral. Klubski zdravniki Houstona so namreč potrdili, da se je njegovo operirano stopalo že povsem pozdravilo. Po zahtevni operaciji leve noge je kitajski velikan namreč izpustil celotno lansko sezono. UNION OLIMPIJA - Slovenski košarkarski reprezentant Goran Jagodnik bo naslednjo sezono igral za Union Olimpijo. KUBICA PRI NAS - Dirkač formule 1 Robert Kubica bo od 7. do 9. septembra nastopal v Vidmu na tekmovanju »Rally del Friuli«, ki je veljavno kot tretja preizkušnja italijanskega pokala. Voil bo Renault Clio Su-per1600. ZLATA - Slovenska olimpijka Cilka Sadar se je na svetovnem mladinskem prvenstvu na Novi Zelandiji okitila z zlato medaljo v tekmovanju v snežnem žlebu. SUMLJIVI - Danes bo izšla knjiga Jeana-Pierre Pacleta, bivšega zdravnika Bleusov, v kateri pripoveduje, da so bili o sumljivosti krvnih izvidov francoskih nogometašev leta 1998, ko so zmagali svetovno prvenstvo. 1 8 Četrtek, 26. avgusta 2010 AVTOMOBILI / jaguar - Povsem spremenjena velika limuzina XJ Preporod ikone britanskega avtomobilizma Trije zmogljivi motorji - Kar se da luksuzna notranjost - Visoka cena XJ je bil vedno ikona britanskega avtomobilizma, z zamenjavo lastništva pa je tudi v konservativnih britanskih krogih zavel nov veter. Oblika klasične limuzine se je spremenila, Jaguar je stopil v korak s časom in to se vidi v povsem novih obrisih velike limuzine. Nič več klasičnih oblik, tu je avto, ki utreza vsem sodobnim aerodinamičnim zakonom. Nova velika mačka združuje luksuz in športnost, kot sta ju že pred tem modela XF in XR. Po 8 generacijah XJ, v katerih se oblika klasične limuzine ni kaj prida spremenila, ji je oblikovalec Ian Callum dal novega duha A ne gre samo za novo obliko, XJ ima celo vrsto novih tehnoloških prijemov, s katerimi se je zmogljivost avtomobila odločno okrepila. Uporaba letalske tehnologija je predvsem omogočila zmanjšanje mase, XJ namreč sedaj tehta 150 kg manj od predhodnika. Namenili so mu tri različne motorje: 3.0 V6 diesel (275 KM) z dvema turbopuhalnikoma, 5.0 V8 (385 KM, 515 Nm) z neposrednim vbrizgom bencina, brez turbine, in isti motor, vendar s turbino, s katerim zmore CJ kar 510 KM. S slednjim pospeši od 0 do 100 km na uro v manj kot 5 sek. V primerjavi s prejšnjim 4,2-litrskim bencinarjem se je moč novega jaguarja povečala za 29 odstotkov. Gre za tri motorje zadnje generacije, vsi trije ustrezajo evropskemu normativu Euro 5, še preden je slednji sploh stopil v veljavo. Motorji so opremljeni z novim še-ststopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ima namesto klasičnega menjalnika na sredinskem tunelu okrogel gumb, s katerim izbiramo prestave (P,R,N,D), poleg katerega je tudi stikalo, s katerim izbiramo med normalno in športno vožnjo. Notranjost je kar se da luksuzno opremljena, najbrž bi v XJ sedeli bolj udobno kot v domačem naslonjaču. Sedeži so seveda oblečeni v mehko usnje, s katerim je prevlečena tudi notranja stran vrat. Nadvse zanimivi so trije okrogli virtualni inštrumenti za volanom, ki na pr. pri bolj športni vožnji spremenijo barvo in se obarvajo v rdeče. Ljubitelji glasbe bodo tudi prišli na svoj račun, saj avdio sistem zmore 1200wat-tov iz reci in piši 20 različnih zvočnikov. Jaguar XJ je na voljo v dveh različicah, prva je dolga 512 cm, druga pa je 12 cm daljša, kar se odraža tudi na medo-sni razdalji (303 in 316 cm). V primerjavi s prejšnjo verzijo ima novi XJ tudi večji prtljažnik - 512 litrov. Kje so časi, ko se je sredi prtljažnika bohotilo veliko rezervno kolo, okoli katerega je bilo treba zda skrbno razporediti tovor. Kaj pa cene? Ves ta luksuz in športnost seveda nista zastonj: najpreprostejša (že sama ob sebi dokaj bogato opremljena) verzija 3.0 V6 diesel) velja več kot 83 tisoč evrov, najdražji pa je 5.0 V8 supersport, za katerega bo ogreti kupec moral odšteti kar čedno vsoto 138 tisoč evrov. Novi pripomočki ameriške policije Iz ZDA prihaja novica o novem pripomočku ameriške policije, ki ga policisti že uporabljajo pri zasledovanju osumljencev. Naprava, imenovana »StarChase system«, prinaša v vsakdanje delo policistov nekaj 'bondovskih' zvijač, ker lahko policijsko vozilo v osumljenčev avtomobil izstreli sledilno GPS-napravo, ki se prilepi na vozilo in policiji omogoči umik iz vidnega polja zasledovanih osumljencev, posledično pa tudi bolj mirno in varno zasledovanje. Ker bežeče vozilo po namestitvi naboja navidezno izgubi stik z zasledovalci, osumljeni navadno upočasnijo vožnjo in ne ogrožajo po nepotrebnem ostalih udeležencev v prometu. Medtem ko se osumljeni veselijo izgube stika pa policija v miru pripravi vse potrebno za dokončno ustavitev vozila in posledično aretacijo osumljenih na primernem mestu. Očitno novi sistem deluje, ker ga trenutno preizkušajo tudi avstralski policisti. Še težave za Toyoto Toyota je ameriškemu ministrstvu za promet plačala 16,4 milijona dolarjev kazni zaradi počasnega odzivanja na težave s pedali za plin. Gre za najvišjo kazen sploh v skladu z ameriškimi zakoni in tudi doslej najvišjo kazen za podobne težave. Toyota je zaradi težav s pedali za plin po svetu od-poklicala skupaj osem milijonov vozil, ki so morala na dodatna popravila. Plačilo kazni ministrstvu za promet pa nikakor ne pomeni konec težav za japonskega proizvajalca avtomobilov. Toyota se sooča z več sto državnimi in zveznimi tožbami po ZDA, ki so jih vložili lastniki avtomobilov. Tudi ministrstvo za promet še ni končalo pregleda vse dokumentacije in lahko izda novo kazen. Protest ljubiteljev TT RS Ameriška izpostava Audija protestira, ker naj bi vodilni možje v Ingolstadtu prižgali rdečo luč za model TT RS. Pravzaprav ni znano, zakaj so se Nemci odločili za tak korak, a očitno imajo zelo močne argumente, saj se tudi drugi modeli pod oznako RS še vedno ne prodajajo v ZDA. Američanom je očitno prekipelo in so v ta namen na Facebooku ustanovili skupino, ki deluje kot nekakšna peticija proti odločitvam nemške tovarne, vezane na Audi TT RS. Pred dnevi pa so iz Ingolstadta sporočili, da tudi prihajajoči RS5 ne bo naprodaj v ZDA. Stran pripravil Ivan Fischer Za marsikoga je štirikolesni pogon odveč Freelander kmalu s pogonom spredaj Notranjost ostaja bolj ali manj enaka, 2,2-litrski turbodizel pa so posodobili Land Rover je freelanderju namenil rahlo osvežitev zunanjosti in notranjosti, prav tako pa so prenovili tudi motor, največja novost v ponudbi pa je dvokolesni pogon. Freelander z oznako 2 je pridobil nekaj manjših popravkov na sprednjem delu, kjer so novi odbijač in žarometi, nove so tudi zadnje luči, na izbiro pa so še štiri nove barve in spremenjena paleta lahkih platišč. Notranjost ostaja bolj ali manj enaka, Angleži so dodali le nekaj kakovostnejših materialov (blago, usnje in alkantara na sedežih). Na tehničnem področju velja omeniti prenovljen 2,2-litrski dizelski motor s 150 KM in s 190 KM. Oba motorja moč prenašata na vsa štiri kolesa preko 6-stopenjskega ročnega ali prav tako 6-stopenjskega samodejnega menjalnika. Od januarja 2011 bo na voljo tudi različica z dvokolesnim pogonom in šeststo-penjskim menjalnikom. Razlog, zakaj se je tudi Land Rover odločil, da ponudi free-landerja z dvokolesnim pogonom, tiči v prodajnih številkah. Kar 23 odstotkov prodanih avtomobilov v njegovem segmentu ima pogon le na sprednji kolesi. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. avgusta 2010 19 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Števerjan 2010: Ansambel Donačka Deželni Tv dnevnik Film: Sreča na vrvici; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Dok. odd.: Quark Atlante - Imma- gini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 17.00, 20.00, 23.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 5 (i. T. Hill) 15.05 Nan.: Capri - La nuova serie (It., '07) 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Da da da 21.20 Dok.: SuperQuark (v. P. in A. Angela) 23.35 Aktualno: E la chiamano estate 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 Variete: Ricominciare, sledi Scan- zonatissima 6.25 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.40 13.50 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Tracy & Polpetta 10.30 13.00, 18.30, 20.30, 23.20 Dnevnik 11.00 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 11.15 Variete: Giostra sul 2 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 21.05 Nan.: Ghost whisperer - Pre-senze 14.50 Nan.: Army wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.20 Nan.: The dead zone 17.10 Nan.: Sea Patrol 17.50 20.00 Risanke 18.05 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 22.40 Nan.: Brothers & sisters 23.35 Dok.: La storia siamo noi 0.40 Film: Alibi per una notte (triler, ZDA, '04, r. J. Douglas, i. T. Nelson) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Il ciarlatano (kom., ZDA, '67, r.-i. J. Lewis, i. H. Stone) 10.45 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 16.00 Variete: Melevisione 16.20 Risanke 16.30 Šport: Rai Sport 17.15 Nan.: Kingdom 18.00 Dok.: Geo Magazine 2010 19.00 21.05 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: L'ispettore Derrick 21.10 Film: Alice Nevers - Professione giudice (det., Fr., '05, i. M. Delter-me) 22.50 Deželni dnevnik 22.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Nan.: Medium 0.15 Aktualno: Rai Educational - Ma- gazzini Einstein 0.45 Glasba: La musica di Raitre 7.10 Nan.: Balko 8.10 Nan.: T. J. Hooker 9.05 Nan.: Nikita 10.30 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Wolf 13.05 Nan.: Distretto di polizia 2 14.05 Aktualno: Forum - Il meglio di 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.40 Film: Il favorito della grande regina (zgod., ZDA, '55, i. B. Davis) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Prova a prendermi (kom., ZDA, '02, r. S. Spielberg, i. Leonardo Di Caprio) 0.15 Film: Proof - La prova (dram., ZDA, '05, r. J. Madden, i. G. Pal-trow) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Dok.: South Pacific 9.10 Film: Una nuova vita per Marion (kom., Belgija, '05, i. F. Cottencon) 10.05 17.30, 18.55, 22.20, 0.50 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.30 Film: Rosamunde Pilcher: Il servi-zio da the (kom., Nem., '07, r. D. Kehler, i. C. Wolff) 17.55 Film: Innamorarsi a Verona (kom., ZDA, '07, r. D. Regel, i. K. Bohm) 20.30 2.00 Variete: Striscia la domenica -Estate 21.20 Film: Il mio sogno piu grande (dram., ZDA, '07, r. D. Guggenheim, i. C. Schroeder) 23.30 Film: Bordertown (dram., ZDA, '07, r. G. Nava, i. J. Lopez) O Italia 1 7.00 7.55 9.45 10.20 11.25 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 15.30 17.00 17.30 19.30 20.05 20.30 21.10 0.30 Nan.: Beverly Hills, 90210 Risanke Nan.: Raven Nan.: The sleepover club Nan.: Déjà vu 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera Café Risanka: One Piece - Tutti all'ar-rembaggio! Risanka: Futurama Film: Casper 2: Un fantasmagórico inizio (kom., ZDA, '97, r. S. Mcnamara, i. S. Guttenberg) 1.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Blue water high Risanke Nan.: Tutto in famiglia Risanka: Simpsonovi Kviz: Mercante in fiera Variete: M&M - Matricole & Meteore Film: Il Ras del quartiere (kom., It., '83, r. C. Vanzina, i. D. Abatantuono) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.55 12.05, 14.35 Dokumentarci o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.40 Aktualno: Tractor Pulling 12.55 Rotocalco ADNKronos 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Carnia, Terra d'emozioni 20.00 Športne vesti 20.05 Variete: Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Se tu vens 21.20 Variete: 3 + 1 22.20 Dok.: La Grande storia 23.35 Incontri al Caffe de la Versiliana LA 6.00 7.00 7.30 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.10 0.05 1.20 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Aktualno: Omnibus - Estate Replay, sledi Omnibus Life - Estate Replay Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Chiamata d'emergenza Film: Complesso di colpa (triler, ZDA, '75, i. C. Robertson) Nan.: Star Trek Odbojka: finale Nan.: N.Y.P.D. 1.15 Dnevnik Aktualno: In Onda Nan.: Medical Investigation (i. N. McDonough, K. Williams) Nan.: Leverage Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia Nan.: Alla corte di Alice (t Slovenija 1 6.50 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Parada 9.00 Risanka: Tiger Severin (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Kratki dok. film: Pozabljen (pon.) 9.30 Igr. nan.: Šola na Sončavi 9.55 18.40 Risanke 10.30 Otr. nan.: Telebajski (pon.) 10.55 Male sive celice (pon.) 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Kratki igr.film: Kaja Tokuhisa (pon.) 13.50 Nad.: Vrtičkarji (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 16.00 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.10 Kratki dok. film: Enkratni duet (pon.) 16.30 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Nan.: Sinje nebo (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 19.55 Dok. film: Otroci s Petrička 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Mednarodna obzorja: Ukrajina -Vilice Ane Jaroslavne (pon.) 0.25 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 26.08.1992 (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 9.00, 1.20 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Brez reza (pon.) Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 26.08.1992 Dok. serija: V osemdesetih vrtovih okoli sveta (pon.) Slovenska jazz scena (pon.) Evropski magazin - oddaja Tv Maribor Pomagajmo si - oddaja Tv Koper Mostovi - Hidak (pon.) To bo moj poklic (pon.) Eutrinki - Raznolikosti v EU Izob.-dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) Dok. igr. film: Šola pod fašizmom (pon.) Maribor: Nogomet: Maribor - Palermo, povratna tekma 4. kola kva-lif. evropske lige Film: Kraljica (pon.) Nad.: Diamanti (pon.) 6.30 7.00 8.00 9.30 11.10 13.15 14.15 15.30 16.00 16.30 17.00 17.25 18.40 19.05 20.00 22.20 0.00 Koper 14.50 Zaigramo si televizijo 15.50 Globus 16.20 Slovenski magazin 16.50 Folkest 2009 17.20 Arhivski posnetki 18.00 Med valovi 18.35 0.25 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Glasb. odd.: In orbita 20.00 Vesolje je... 20.30 Artevisione 21.00 Dok. oddaja 22.15 Avtomobilizem 22.55 Fens 2010 Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 23.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Mavrica pogledov Pravljica 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope Pod drobnogledom Videostrani 13.45 Dnevni program 14.00 0.30 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Dok. oddaja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Iz dežele večnih romarjev (prip. K. Kjuder); Potovanja malo drugače; 13.20 Iz domače zakladnice - Najboljši muzikanti: Beneški fantje, 1. del; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Odiseja; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 10.45 Namig za poletni izlet; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve danes, Gremo v kino, Planinski vodnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Radio Kažin, študentska oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hip-hop glasba z Valterapom. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dobro jutro; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Nel paese delle donne; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 Duša in telo; 18.00RC Lounge Café; 19.00 Glasbeni spored; 20.00-0.00 RC Sera; 20.00 Play list; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In orbita show; 0.00-6.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30, lestvica; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Nova elektronika, domača; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 26. avgusta 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg VREMENSKA SLIKA Danes se afriški anticiklon krepi in prinaša nad naše kraje stabilno vreme. Jutri bodo dotekali vlažni zahodni tokovi. V soboto pa bo znatno hladnjeje zaradi fronte, ki prihaja iz britanskega otočja. Nad južno Evropo, nad našimi kraji in Balkanom je šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom bo dotekal topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.54 Dolžina dneva 13.36 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.11 in zatone ob 8.03 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes ugoden. Po nekaterih nižinah bo sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev. PLIMOVANJE Danes: ob 5.47 najnižje -47 cm, ob 12.17 najvišje 42 cm, ob 18.19 najnižje -26 cm, ob 23.27 najvišje 27 cm. Jutri: ob 6.06 najnižje -40 cm, ob 12.38 najvišje 40 cm, ob 18.50 najnižje -25 cm, ob 0.26 najvišje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............26 2000 m ..........15 1000 m ..........23 2500 m ..........12 1500 m ..........18 2864 m ..........11 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v gorah 8,5. močan ^co sneg pars topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 15/28 TOLMEČ O 17/26 TRBIŽ O 14/25 O 11/27 KRANJSKA G. CELOVEC O 13/28 O TRŽIČ 13/28 o 13/27 S. GRADEC CELJE 13/29 O MARIBOR 014/28 PTUJ O M. SOBOTA O 13/28 VIDEM O 18/32 PORDENON 19/31 ČEDAD O -^■v? 19/31 GORICA O 21/32 N. GORICA 16/31 o ¿25 KRANJ O ^ LJUBLJANA 16/29 POSTOJNA O 13/27 KOČEVJE N. MESTO 15/29 O ZAGREB 16/29 O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo dopoldne še nekaj spremenljive oblačnosti. Čez dan pa se bo ob morju, po nižinah in v Alpah razjasnilo. V Predalpah pa bo lahko še zmerno oblačno. Dopoldne bo ob morju pihala šibka burja, čez dan pa krajevni vetrovi. Pretežno jasno bo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla.Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 18, na Primorskem do 20, najvišje dnevne od 11 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C. TOLMEČ O 10/20 ¿J CELOVEC O 18/29 TRBIŽ O 14/23 o 13/27 KRANJSKA G. a „M VIDEM O 19/30 O PORDENON 20/29 ČEDAD O 20/29 GORICA O 22/30 O N. GORICA 18/30 O ^ TRŽIČ 15/29 o v ^ KRANJ />"3 LlUBLJANA 18/30 POSTOJNA O 15/28 KOČEVJE o GRADEC 17/29 O 15/28 S. GRADEC CELJE 16/30 O MARIBOR 016/30 PTUJ O T (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju bo zmerno oblačno do spremenljivo. Pihal bo zmeren južni veter. Soparno bo. Po nižinah in v hribovitem svetu bo spremenljivo do oblačno vreme s padavinami, ki bodo lahko tudi močne. Predvsem popoldne in zvečer se bodo pojavljale nevihte. V petek bo povečini sončno, več oblačnosti bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto bo oblačno, občasno bo deževalo. Na Primorskem bo proti večeru zapihala burja. francija - Voda ogroža dolino St. Gervais Začeli z izsuševanjem jezera pod ledenikom na Mont Blancu GRENOBLE - Francoski strokovnjaki so včeraj začeli črpati vodo iz jezera pod ledenikom na najvišji gori v Evropi Mont Blanc, ki bi lahko ogrozila dolino St. Gervais. Strokovnjaki želijo tako preprečiti katastrofo, kakršna se je zgodila leta 1892, ko je ob izlitju vode iz jezera pod ledenikom umrlo 175 ljudi. V jezeru pod ledenikom je po ocenah strokovnjakov od 25.000 do 65.000 kubičnih metrov vode, župan mesta Saint-Gervais-les-Bains JeanMarc Peillex pa ne izključuje možnosti, da je ta "žep" pod ledenikom povezan še z drugimi podobnimi tvorbami. Če bi voda iz jezera pod lede- nikom bruhnila na plano, bi domnevno v 15 minutah do pol ure poplavila dolino in ogrozila okoli 900 družin. Jezero, "skrito" pod ledenikom Tete Rousse (na posnetku), so odkrili julija med rutinskim pregledom ledenika. Iz njega bodo izpraznili vodo tako, da bodo v ledeni pokrov izvrtali 40 do 50 metrov globoke luknje in s pomočjo črpalk izčrpali vodo. Na ledeniku je včeraj začela delovati prva črpalka. V prvi fazi naj bi iz globine okoli 75 metrov izčrpali dobrih 25.000 kubičnih metrov vode in jo prečrpali v posebne odvodne kanale. Do konca tedna pa naj bi na ob- močje na nadmorski višini 3200 metrov s helikopterji pripeljali še tri črpalke. Črpanje vode iz jezera, ki bo Francijo po navedbah BBC stalo okoli dva milijona evrov, bo predvidoma trajalo do sredine oktobra. Dolina St. Gervais je priljubljena turistična točka, v njej pa živi več kot 3000 ljudi. Oblasti so preventivno zaprle odsek železnice na Mont Blanc, ki poteka v bližini ledenika, konec julija pa so ob ledeniku namestili opozorilni sistem, ki bi v primeru razlitja vode prebivalce v dolini opozoril na nevarnost. Strokovnjaki še ne vedo, kaj se bo zgodilo, ko bodo vodo izčrpali iz žepa pod ledenikom. (STA) hrvaška - Trdila je, da ne potrošijo nič Voditeljica na hrvaški TV užalila turiste iz BiH ZAGREB - Voditeljica zadnjih večernih poročil na hrvaški televiziji (HTV) Dijana Čuljak Šelebaj je v ponedeljek zvečer v pogovoru o turizmu z županom Omiša Ivanom Škaričicem izjavila, da gosti iz BiH na Hrvaškem ne potrošijo nič in zgolj zasedajo dalmatinske plaže. Na njeno izjavo so se že odzvali številni sarajevski mediji. Župan Omiša je bil nad njen o ugotovitvijo presenečen in je izjavil, da gostje iz BiH niso škoda za Hrvaško, kot jih želijo predstaviti nekateri. Dodal je, da turisti iz BiH vendarle porabijo nekaj denarja in poleg tega plačujejo parkirna mesta. Sarajevski mediji so povzeli izjavo predsednice združenja novinarjev BiH Borke Rudic, ki je ocenila, da Čuljak Šelebajeva ni izražala zgolj predsodkov in diskriminacijskega odnosa do državljanov BiH, temveč je prekršila vse etične novinarske kodekse. Hrvaški spletni portal Index.hr pa je objavil, da so njegovi bralci zasuli uredništvo s sporočili, v katerih so ocenili, da so izjave hrvaške novinarke "nedopustne in šovinistične". Čuljak Šelebajeva je v informativnem programu HTV zaposlena od začetka 90. let prejšnjega stoletja, nekatera njena poročanja iz vojne v BiH pa so bila ocenjena kot protislovna. Hrvaški mediji so lani pisali tudi navzkrižju interesov, saj naj bi njen mož Vladimir Šelebaj Sellier preko posredniških podjetij prodajal nadaljevanke javni televiziji, kot solastnika podjetja pa naj bi prodajala nadaljevanke tudi komercialni Novi TV. Čuljak Šelebajeva je omenjene obtožbe zanikala. Hekerji vdrli na spletno stran službe za varovanje Putina in Medvedjeva MOSKVA - Na spletno stran službe, pristojne za varovanje ruskega premiera Vladimirja Putina in predsednika Dmitrija Medvedjeva so vdrli hekerji. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax se je napad na spletno stran službe FSO zgodil v ponedeljek, v podjetju pa zagotavljajo, da ta stran ni del sistema, ki nadzoruje delovanje državnih organov. V FSO so še pojasnili, da so preverili tudi strani, ki so povezane z delovanjem državnih organov, a niso ugotovili nobenih vdorov na te strani. Ruski poslovni dnevnik Vedomosti pa piše, da je v ponedeljek lahko do arhiva elektronske pošte FSO nekaj ur dostopal, kdorkoli je hotel. Več anonimnih spletnih forumov je namreč objavilo sporočilo v angleškem jeziku, v katerem je povezava do sistema FSO za nadzor elektronske pošte in za upravljanje arhivov elektronske pošte. Povezava ne deluje več. V Španiji tradicionalno obmetavanje s paradižniki BUNOL - V mestecu Bunol na vzhodu Španije so včeraj pripravili tradicionalno obmetavanje s paradižniki. Okoli 40.000 sodelujočih je porabilo kakih sto ton zrelega paradižnika. Obiskovalci so se v Bunol zgrnili iz vse Španije pa tudi iz tujine. Med drugim je v vas pripeljalo kar 17 posebnih vlakov. V Bunolu ima obmetavanje 70-letno tradicijo. Leta 1940 je namreč skupina mladih, ki niso smeli na vaško zabavo, začela v jezi v ljudi metati paradižnike.