Vesele velikonočne praznike vsem svojim čilaleljem želi PRIMORSKI DNEVNIK ■ ■ LJUDEM MIR TN Postnim Abb. postale i gnippo Cena 30 lir TRST, nedelja 17. aprila 1960 Leto XVI - Št. 93 (4556) VSEH BARV TN MIRNO SOŽITJE! V P °*°žaj nerazvitih držav 1 !r svetovnem trgu se slabitiV 11,111111111 letih P°' Povn^- zaradi upadanja SfVanja in 0611 Pri’ tprnT Proizvodom. Pri m« nosile naj večje bre-katerih go gospo-oviral k<> ni. sistem izkorišea- in H kovinskih področij vii.nl80 se nepravilno raz-‘ 'f smeri monokultur- 8 Proizvodnje. J^° je, da celotna jjfjj^rska moč številnih (v^11 omenjenih držav Ur A lalinskoameriških škihw ^ijskih in afriali i temelJi na proizvodih ali pretežno ene- zlj^^^ijskega pridelka o- rude — namenjene ^®*dtia lnclustrijsko raz- V Boliviji je na Kubi slad-v Gani kakao, ^ositer, ao^vlrs. v uani aaaao, trebe oaj itd. Vse po-!lHi.i.Po Potrošnem indu-Pa tu?11 b'agu, pogosto Proi*,,j. P° prehrambenih gjvodih, krijejo te dr. ki ^ t)vVozom lz sredstev, 'stei h Ustvarile z doba-To -.domače proizvodnje. 'klkko €ni’ da so gospo-®ieh»«i v ^oti podrejene ^»nizmu svetovnega frfota*?, da v dosedanjem da v.nimajo možnosti, notranjim gospo-kovi^i Ukrepanjem učin-Polojo; JTbvale na svoj ker to *??. še toliko bolj, Pog0je Jraišča, ki diktirajo ta mou^njave, omejena cel0 ni držav> pogosto pa bidnst?n° samo veliko Vo, njsko razvito drža- t*Žkoa^nih okoliščinah ni vs&k Iazumeti, zakaj ima elativna hiperpro-tje n. .^rovin in zaradi % z-,. al° spreminjanje c* to neugodne posledi-aja’lCe- Zmanj-- Jospodarske aktiv- v e aKiiv- «Vjojj, ZDA in v Zahodni ^ik0 Primerjavi z di-iJkhjn », obdobju obnav-i°Jge T^rope ali korejske Starti Povzročilo neso-, lavoHv, • med doseženo surovin in po-N tr?u vm na svetov-f?’V analognih prl-,8 Par,n mezne gospodar->C8te razvitih držav f ra, pr°izvodnjo, Je, kj "“držale ceno. Drža- tf1* PaP4 “Vajai° en arti-q -- rtof morejo odre-ov , dvojih tržnih v- ker sta njihov v % & ^U s * Proračun, ff^tev * . pa tudi vir M^ržev^ investiranje a-f?vlsaa aPle javnih služb, $L&°i2voriT,?rodaje doma-S v^nje na tujih tr- t* Povm?? Ponudba ka-K^nje je podili suf . 958 proizva-bi i?°'arjevVi dve miliiar- i bi Irt JvV izpliha T^miho 'a verjetnfUbe’ Izguba vLprižadof o manjša, če ^SdifefBte države lahko Jo- Ue svojo proizvod- le?a . relativno ob-cinitelja vpliva nerazvitih držav na padec cen in slabitev povpraševanja po surovinah na svetovnem trgu tudi zaščitna politika industrijsko razvitih držav. Ta politika se ne omejuje na carinske pregrade, temveč se preko «agramega protekcionizma* (subvencij za vzdrževanje cen domačih kmetijskih pridelkov) razširja tudi na zaščito domačih rudnikov — v ZDA iz strateških razlogov — ki bi bili v pogojih konkurence na svetovnem trgu nerentabilni. Poleg tega tehnični-napredek v kmetijstvu in razvoj kemične industrije vedno bolj ogrožata posamezne gospodarske surovine, tako s ceno kakor tudi s kvaliteto. Vse to kaže na to, da je, , položaj nerazvitih držav, katerih gospodarski potencial je enostranski, na svetovnem trgu zelo otežko-čen. To je prav gotovo e-den izmed osnovnih razlogov, da nekatere i2med njih, ki imajo določene pogoje, predvsem družbeno političnega značaja, skušajo spremeniti svojo gospodarsko strukturo in zmanjšati stopnjo odvisnosti od industrijsko razvitih držav. Pri tem pa seveda nalete na odpor tujega zasebnega kapitala in z njim povezanih držav. Tipičen primer takšnega spopada in poskusa za pozitivno reševanje protislovij med gospodarsko zaostalostjo, ki je rezultat dolgoletne prevlade tujega kapitala, in prizadevanj nekega nacionalnega gibanja, da bi doseglo gospodarsko in politično neodvisnost, so lanski dogodki na Kubi. O stopnji razvitosti in strukturi kubanskega gospodarstva prepričljivo govori dejstvo, da dve tretjini kubanskega narodnega dohodka izhajata iz proizvodnje sladkorja in ta artikel sodeluje z 80 odst. v kubanskem izvozu. Kuba Je občutno prizadeta s fluktuacijo svetovnega tržišča, ker so proste cene sladkorja v minulih dveh letih padle za 40 odst. (povprečni padec surovinam iz Latinske Amerike je tedaj znašal 13 odst.). To Je verjetno vplivalo na to, da je splošni gospodarski položaj Batistovega režima postal še težavnejši. Tekoči deficit Kube je znašal 50 milijonov dolarjev na leto, skupno pa Je imela država lani poldrugo milijardo dolarjev dolga. Ameriško imovino na Kubi cenijo na dve milijardi dolarjev. Zasebsi kapital iz ZDA je kontroliral 60 odst. proizvodnje sladkorja, 80 odst. vseh javnih služb in storitev, ter celotno proizvodnjo in prodajo nafte. Tržišče velikega partnerja absorbira dve tretjini celotne kubanske proizvodnje sladkorja, kar jasno o-pozarja na povezanost kubanskega gospodarstva z ZDA. O tem priča tudi dejstvo, da je Kuba po velikosti sedmi uvoznik ameriškega blaga.. Praktično rečeno, l»ar je Kubi potrebno, razen orožja, odkar je prišel na oblast Fidel j .Castro, ji dobavljajo ameriška podjetja. Ameriške korporacije so pol stoletja prevladovale nad Kubo in gradile njen gospodarski lik v skladu s »potrebami* profitne stopnje v industriji sladkorja. Razumljivo je torej, da so gospodarski ukrepi nove ureditve (agrarna reforma, delna nacionalizacija tuje imovine, rigorozno obdavčenje vseh dohodkov in nepremičnin), ki v bistvu pomenijo novo razdelitev dohodka ne le med posamezniki, temveč tudi med državami, naleteli na odpor prizadetega ameriškega kapitala. Kuba je odkrito razglasila svoj namen, da se izključi iz kroga držav z monokultumim gospodarstvom. Otok ima na razpolago rezerve železne rude, bakra in niklja. Car strova vlada pa jih namerava izkoriščati. Pričakujejo, da bo agrarna reforma vplivala na razvoj proizvodnje kave, tobaka in ar nanaša. To je edina pot za ublažitev skoro izključne «vzročne zveze* med sladkorjem in gospodarskim razcvetom, da se kubanski dohodek usmeri v službo narodnih potreb gospodarskega razvoja. Napori Kube za bolj vsestranski razvoj proizvajalnih sil, da bi si zagotovila gospodarsko in politično suverenost, niso osamljen pojav. Z razpadanjem kolonialnega sistema stopajo številne nerazvite države na pot popolne ali delne politične samostojnosti. S tem nastajajo pogoji, da te države začno na širši fronti korenito spreminjati svojo gospodarsko kulturo in razvijati gospodarski potencial v skladu z naravnimi možnostmi. Kapital najbolj zainteresiranih industrijsko razvitih držav skuša z različnimi vrstami pritiska zavreti ali vsaj usmeriti ta proces. V sedanjih pogojih mednarodnih odnosov pa je učinkovitost takšnega pritiska vedno manjša, kar med drugim potrjuje tudi kubanski primer- Z. M. Pozitiven razgovor med Nennijem in Fanfanijem Stopnjuje se ostra ofenziva cerkvenih krogov Škof iz Agrigenta je prepovedal dostop k velikonočni slovesnosti občinskemu odboru, ki ga sestavljajo demokristjani, socialdemokrati in socialisti - Zanimiv potek razprave na sestanku vodstva KD v petek - Fanfanijeva taktika na podlagi dosedanjih neprijetnih izkušenj (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Danes dopoldne je Fanfani sprejel Nen-nija in Barbareschija, s katerima se je zadržal dobre pol ure. Po razgovoru je Nenni izjavil novinarjem: «6 Fanfanijem smo ponovno načeli razgovor o programu, a to pot smo ga načeli v izredno boljših pogojih, ker Fanfani ve, da resnično vprašanje ne tiči v glavnih ciljih nekega programa, ampak v prednostnem značaju, ki jih imajo posamezni problemi, namreč najbolj pereča vprašanja, ki morejo karakterizirati določen preobrat v zakonodaji in v dejavnosti, s tega vidika je treba razgovor smatrati za pozitivem. Na vprašanje, če se je govorilo tudi o treh točkah, namreč o nacionalizaciji električne industrije, o deželah in o šoli, je Nenni dejal: «Govorili smo o vseh problemih in seveda tudi o treh točkah, in smo zaključili z željo, da ponovno proučimo zaključke, do katerih bodo prišli KD in stranke, ki bodo sodelovale v novi vladi* Glede vzdušja razgovorov, je Nenni dejal, da ni mogle biti drugačno od onega, ki je postalo možno spričo dogodkov, do katerih je prišlo od leta 1958 dalje. Na vprašanje, če se je govorilo o vzdržanju socialistov, je Nenni podčrtal, da Je prav vzdržanje socialistov ob glasovanju o zaupnici tista ohlika, ki jo morejo socialisti dati kot svoj prispevek k politični preusmeritvi, hkrati s podporo za uresničenje posameznih ukrepov in zakonskih osnutkov. Nato Je Fa-nfami »prejel še ostale poslance iz mešane skupine, od katerih se je Ferrarotti (Comumita) izjasnil za politiko levega centra, neodvisni monarhist Lucife-ro proti taki politiki, neodvisni monarhist Alliata prav-tako proti, neodvisni socialist Bonfantini pa Je dejal, da je tako politiko (namreč sodelovanje med demokristjani in socialisti) zagovarjal že leta 1942-43. Končno je Fanfani obiskal se senatorja Paratoreja, medtem ko bo v torek sprejel še Cremisinija, Degli Occhija in južnotirol-ske poslance, v sredo pa se poslanca Caverija in senatorja Chabota iz Doline Aosta. Po razgovoru s senatorjem Paratorejem, je Fanfani dal novinarjem izjavo, kjer pravi, da je zelo zadovoljen z dosedanjimi razgovori, in da bo, po razgovorih s še nekaterimi parlamentarci, z biv- šima predsednikoma vlade Pello in Scelbo ter po možnosti tudi s Segnijem, če se bo zadržal v Rimu, o vsem dobro razmislil, da bi mogel podrobno informirati vodstvo stranke. Na vprašanje, kidaj se bo sestal s predsednikom parlamentarnih skupin KD, je Fanfani odgovoril, da se bo to zgodilo prihodnji torek, da pa ni izključeno, da se z njimi sestane že danes. Na vprašanje, če bo šel še danes k predsedniku republike, je Fanfani dejal, da še ne ve, če bo šel danes, da pa bo vsekakor moral poročati. Fanfani je v zgodnjih popoldanskih urah govoril še s Pello in Scelbom; na vprašanje, o čem so govorili pa so bili vsi zelo rezervirani; Fanfani je le dejal, da se množijo elementi za • rešitev krize, Scelba pa je le poudaril, da je imel razgovor izključ- no informativen značaj, Nato je imel Fanfani še razgovor s predsednikom poslanske skupine KD Guiem; razgovor je bil zelo kratek, komaj četrt ure; nato pa se je razgovarjal še s senatorjem Piccionijem, Popoldne so »e sestali tudi socialistični poslanci in senatorji. Ob zaključku so izdali poročilo, v katerem je rečeno, da so socialistični poslanci in senatorji potrdili, glede rešitve krize, svoje prejšnje stališče. To stališče so predsedniki parlamentarnih skupin tolmačili Fanfaniju, ko jih je sprejel na razgovor. V članku, ki ga bo objavila jutrišnja številka socialističnega glasila «Avan-ti», Nenni piše med drugim: «Ni nobenega dvoma glede tega, kaj hoče Fanfani* — in nadaljuje, da gre za vlado in politiko, (Nadaljevanje na S. stranij Senzacionalno odkritje RIM, 16. — List aPaese Seraa objavlja v svoji zadnji nočni izdaji pod naslovom na devetih stolpcih (Senzacionalno od. kritje treh fizikov v Rimu* naslednje obvestilo: (Skupina fizikov na univerzi v Rimu je odkrila obstoj novega atomskega delca z imenom (Anti sigma plus*. Gr« za tako važno odkritje, da postavlja Italijo na isto raven, na kateri so države, ki so najbolj napredovale na Jedrskem področju, kakor so ZDA in Sovjet ska zveza, zaradi izredne važnosti za poznavanje strukture atomskega jedra in še skrivnostnih sil, ki združujejo njegove dele. Novi delec je ta dni odkrila v zavodu za fizike skupina, ki jo sestavljajo profesorji Edoardo Amaldi (ravnatelj zavoda), Carlo Castagno-li in Augusta Manlrediniji Aktualni portreti DR. HASTINGS BANDA voditelj Afriškega nacionalnega kongresa Njase, Je v VVashingtonu ponovil zahtevo, da mora Nja-sa postati samostojna in se odcepiti od Centralno-afriške federacije. Banda Je bil šele pred kratkim izpuščen iz zaporov v Severni Rodeziji. Več kot 40 let Je preživel v Angliji, kjer Je dokončal medicinske študije. DYNKIN župan Stalingrada, ki se je skupno z župani drugih mest udeležil tretjega svetovnega kongresa ■Mest-dvojčkov* V Aosti. Stalingrajski župan Je med obiskom v Turinu izrazil željo, da bi se tudi Stalingrad in Turin ki se oba ponašata z od likovanjem za borbo pr« ti nacizmu, povezala ko* ■dvojčka«. Predstavnik turinske občine Je ponudbo načelno sprejel. VINCENZO FORMICOLA katerega Je v tem tednu poljubila sreča. Na šport, ni stavi iTotocalcios Je namreč edini v Italiji do. segel 13 točk In dobil nekaj več kot 160 milijonov lir. Formicola Je uradnik državnih železnic in ima številno družino. Nenadno bogastvo ga ni zmedlo in Je dejal, da bo delal naprej do upokojitve. ERIC PEUGEOT 4-letni sinček znanega francoskega milijarderja in avtomobilskega industrialca Peugeota, katerega so ugrabili neznanci in ga po treh dneh vrnili staršem, potem ko so prejeli zahtevanih 30 milijonov frankov. Sedaj je vsa pariška policija angažirana pri iskanju kriminalcev, toda prave sle. di še ni odkrila. AVA GARDNER je v preteklih dneh postala katoličanka? Vest o tem Je prišla iz Kalifornije. V novo vero naj bi prestopila med svojim nedavnim bivanjem v Rimu, kjer Je snemala neki film katoliškega značaja. Ni se mogoče znebiti vtisa, da gre tudi pri tej ■spreobrnitvi# za izključ. no trgovsko zadevo. Ali pa Je morda sklenila Ava začeti živeti znova po načelih katoliške etike? Sedem dni v svetu Vladna kriza v Italiji Pretekli teden se je začel z ostavko Tambronijeve vlade, ker je vodstvo KD sklenilo, da se ne sme držati na nogah izključno z glasovi MSI. Tako je nastala nova laza vladne krize. Po mnogih nihanjih je predsednik republike poveril mandat za sestavo vlade levega centra Fanfaniju, ki je mandat sprejel z rezervo, in bo žele po razgovorih * predstavniki posameznih strank odgovoril, ali mandat sprejme ali ne. To se bo zgodilo prihodnji torek ali sredo. Vlada levega centra ima precej prijateljev, pa tudi mnogo nasprotnikov. Težave za tako vlado niso toliko v parlamentu, kjer more razpolagati z zadostno večino, (če se bodo socialisti vzdržali), kolikor izven njega: delno v demokristjanskt stranki sami, pretežno pa v cerkvenih krogih, ki takemu usmerianju italijanske politike nasprotujejo, in ki imajo na krščansko demokracijo posreden vpliv, hkrati pa tudi neposredno kontrolirajo — prek Katoliške akcije in organizacije «Meščanskih odborov* (eComitati civicis) — okrog SO poslancev KD in precejšnje število tenatorjev KD. V določenem trenutku dobijo ti poslanci ukaz glasovati proti vladi, ki jo je sestavila in jo podpira KD sama. Zaradi teh tako imenovanih «prostih strel cev* je Fanfani podal ostavko vlade že v februarju 1959, in je takrat iz ogorčenja nad tako nelojalnim kršenjem strankine discipline odstopil tudi kot politični tajnik stranke. Ali bo Fanfani tudi pri sedanjem poskusu imel opravka s pojavom eprostih strelcev*, in z enakimi posledicami kakor pred dobrim letom? Odgovor na to vprašanje še ni mogoč. Dejstvo je, da je glasilo Katoliške akcije s eprostimi strelci* že zagrozilo. Spor med upravo RAI-TV in skupino igralcev, ki so sodelovali pri nekaterih že napovedanih radijskih in televizijskih oddajah, in k* je grozil, da bo italijansko televizijo povsem ohromil, se je začasno zaključil z zmago igralcev, ker je RAI-TV pristala na to, da ponovno angažira vse odpuščene igralce in se je obvezala obnoviti pogajanja za ureditev spornih vprafhnj. Zahodne priprave za pariško konferenco V torek, so z«čeli' zahodni zunanji ministri tridnevno konferenco, na kateri so proučevali taktiko Zahoda na predsedniški konferenci med Vzhodom in Zahodom, ki se bo začela 16. maja v Parizu. Razen tega so se posvetovanj udeležili še zahodnonemški zunanji minister v on Bren-tano, ko so govorili o Nemčiji in Berlinu, ter zunanja ministra Italije »n Kanade, ko so govorili o delu odbora za razorožitev. Po tridnevnih posvetovanjih »o objavili u-radno poročilo, v katerem trdijo, da je bilo doseženo soglasje o stališču glede Nemčije in Berlina, ki ga bodo zahodne države zastopale na pariški konferenci. Kakšen je ta sporazum, pa niso ničesar objavili. Ce pa pomislimo na znana nasprotja v glediščih in političnih koncepcijah med zahodnimi državami, prav kar se tiče Berlina, je težko ver-jeti da so se res sporazumeti. Sicer pa tudi uradno poročilo pravi, da so doli nalogo štiristranski delovni skupini, da »popolni nekatere formulacije. To pomeni, da soglasja ni. Kakor je pisal ameriški eNeiv Vork Times*, je bito med razgovori smalo ali nič* storjenega za odstranitev o-strih nesoglasij med zahodnimi državami. Dopisnik lista je mnenja, da so nesoglasja v glavnem naslednja: 1. Ocenjevanje tega kar namerava Hruščev doseči od konference najviljih. 2. Predvidevanja glede tega, kar je Hruščev pripravljen plačati, da doseže svoje smotre. 3. Določitev načina, kako naj Zahod odgovori v primeru, da Hru-šiev sprejme slinijo trdote in togosti* na konferenci najvišjih. Francija i« sprožila predlo«, naj bi se velike države sporazumele o omejitvi dobav orožja novim afriškim držgvam, toda ostale države so ta pred log sprejele s hladnostjo. Selu>yn Llopd pa je v zvezi z odnosi med Vzhodom in Zahodom predlagal, naj bi sprejeli neke vrste *kodeks o dobrem mednarodnem obna-ianju*. S tem kodeksom naj bi točno določili, kaj se pravzaprav misli z miroljubno koeksistenco, da ne bo dvomljivih in samovoljnih tolmačenj. Toda zdi se, da so ostali ta predlog sprejeli z ne prevelikim navdušenjem. Na splošno rečeno je bil sporazum dosežen le v nekaterih načelnih točkah. Kancler A-denauer pa se je silno razjezil na zahodnoberlinskega župana Brandta, ki ni bil voljan izvesti njegovega predloga o plebiscitu v zahodnem Berlinu še pred pariško konferenco. Na tiskovni konferenci je Adenauer izjavil, da zelo obžaluje, ker Je bil njegov predlog zavrnjen. Toda te besede so bile pravzaprav namenjene zahodnim zaveznikom, ki niso sprejeli kanclerjevega predloga. Adenauer je naravnost povedal, česa se boji: boji se namreč, da bi tri zahodne države popustile pod pritiskom, da se doseže nekakšen uspeh na konferenci najvišjih, to se pravi, da se kancler boji -g* & • Mandator za sestavo vlade Fanfani daje po svojih vsakodnevnih razgovorih s predstavniki političnih strank izjave novinarjem. Med najvažnejšimi je bil vsekakor njegov včerajšnji razgovor z Nenrnjem, ki je ponovno poudaril, da je PSI pripravljena podpreti vlado levega centra i vzdržanimi glasovi v njuouiBjjed Hujskaški cinizem Ne bomo že stotič ali tisočič naštevali, kaj vse nam je pokradel in poropal fašizem, uničil vse naše zadružne ustanove, vse posojilnice in hranilnice in z njimi od ust pritrgane prihranke našega revnega ljudstva, ne bomo omenjali požigov narodnih domov in še vseh zločinov, ki jih je počenjal, da bi nas iztrebil. Toda ne moremo mimo cinizma nadaljevalca tistega glasila, ki je pri tem najbolj sodelovalo, cinizma, ki brizga iz poročila in komentarja v nedeljskem «11 Piccolo» v prvem letu delovanja Tržaške kreditne banke. To banko smo si tukajšnji Slovenci priborili po štirinajstih letih fašističnega poraza, potem ko smo do iznemoglosti vsej mednarodni javnosti in še posebej bivši ZVU in rimski vladi razlagali, dokazovali in utemeljevali, prosili, zahtevali in zopet prosili in rotili, poslušali obljube in doživljali razočaranja, odgovarjali na napade fašističnih ostankov, potrpežljivo prenašali grožnje in žalitve, neštetokrat začeli vnovič od začetka z razlago in z dokazi, zahtevami in prošnjami... In ko je bila banka lani odprta ob razgrajanju nekaj nahujskanih pobalinov po tolikih zasmehovanjih, sklicevanjih in opozarjanjih na ne vem kakšno nevarnost, se je zdelo, da so se duhovi pomirili s tolažbo, češ — vendar smo dosegli, da banki oblast ni dala prav vseh dovoljenj, ki vsaki banki pritičejo. Toda ne! Ob prvem obračunu so se začeli norčevati iz njega, češ da znaša «veliko številko 790 milijonov 873.492 lir računa izgube in dobička*, hranilne vloge da «dose- žejo 108 milijonov proti 83 milijardam v ostalih mestnih bankah*, krediti pa »malo več kot tri milijone in pol — kapljo v morju čez 44 milijard, ki so jih dale mestne banke v ta namen*. Zaključek je seveda tale: Saj smo že prej rekli, da je taka banka nekoristna in da je njen namen zgolj političen... Pa ne samo to! Naslednik fašističnega hujskača in sedanji nič manjši hujskač je zaskrbljen in pravi dalje: «Banka zahteva dobrohotno razumevanje oblasti za obširnejše finančne operacije...* Kaj še! Nesramnost! «To so logične pripombe, ki naj bi vključevale tudi negativni odgovor oblasti na nove slovenske zahteve*, zahteva hujskač. Potem ko so nas okradli in oropali in potem ko niso vrnili niti enega samega centezima, temveč komaj po štirinajstih letih od poraza milostno dali nepopolno dovoljenje, se sedaj iz oropanega in okradenega someščana še krvavo norčujejo, ko je začel zbirati v potu svojega obraza svoje prihranke, da bi si pokradeno nadoknadil ob ponižni prošnji, naj mu vendarle dovolijo, da si še nadalje odtrguje od ust ne samo v svojo korist, ampak v dobrobit vsega mesta. Namesto da bi se po tolikih krivicah vsa ta naša potrpežljivost upoštevala, ali pa da bi hujskači vsaj molčali, jim črna duša ne da mira in te namesto tega še ozmerjajo... In kakšno vražje dovoljenje bi še hotel?! u»peha konference, ker je tak uspeh lahko samo rezultat kompromisa. Kancler bi hotel, da bi na konferenci govorili samo o razorožitvi ter naj bi popolnoma izločili iz razgovorov Nemčijo in Berlin. Ce bi sprejeli njegovo teezo, ne bi konferenca imela nobenega smisla več. Odmor v Ženevi V Ženevi se je vse te dni nadaljevalo delo obeh razoro-žitvenih konferenc: konference desetorice in konference za prekinitev jedrskih poizkusov. Nadaljevala se je polemika med Vzhodom in Zahodom in obe strani sta še dalje zatrjevali, da je njihov predlog boljši od nasprotnega. Na srplošno pa je le prišla do izraza težnja, da se doseže vsaj delen sporazum še pred konferenco najvišjih oziroma da se vsaj pripravijo tla, da bi se tak sporazum dosegel na tej konferenci. Sovjetski delegat je na konferenci desetorice naštel več točk, ki so pokazale možnost zbližan ja. Tudi francoski delegat Mo ch je naštel take točke. Kar se tiče prekinitve jedrskih poizkusov, pa so do sedaj dosegli sporazum o 17 od 23 ali 24 členov, ki naj bi jih vseboval sporazum. Prejšnji teden se je na tej konferenci pokazalo novo napredovanje. Delo te konference se h,o nadaljevalo 25 aprila, odbor dešetnrice pa se bo »pet sestal v torek 19. t. m. Sovjetski delegat Carapkin je glede prekinitve jedrskih poizkusov izjavil, da prehajajo sedaj pogajanja v intenzivno fazo in da je ozračje boljše kakor je sploh do sedaj bilo. Na žalost pa moramo spet pisati o francoskih napovedih novih poizkusov. To pot so javili, da mislijo zcčeti poizkuse s podzemeljskimi atomskimi eksplozijami na Korziki. Proti takim načrtom je odločno protestiralo prebivalstvo na Korziki in njegovi predstavniki, t. j. župani in poslanci, Prostovoljci za Alžirijo Predsednik francoske vlade Debre je med svojim obiskom v Alžiriji po radiu naravnost povedal, da Francija ne bo dovolila neodvisnosti Alžirije, če bi se Alžirci na referendumu izrekli za to neodvisnost. To je povedal na ta način, da je rekel, la bi Francija Alžirijo razdelila, če bi »Po pacifikaciji* Alžirci zahtevali odcepitev od Francije. Alžirska vlada pa 'e že zdavnaj povedala, da bo take spletke odločno zavrnila, ker je Alžirija nedeljiva. Razen tega je alžirska vlada sporočila, da je sklenila sprejemati tuje prostovoljce ne glede na njih poreklo. Prednost pa bodo imeli tehniki. Sklenili so tudi ratificirati ženevske konvencije o vojnih ujetnikih. Prav tako je alžirska vlada ukrenila vse potrebno, da bo odgovorila na francoske načrte o kanto-nalnih volitvah v maju. Vodstvo francoske socialistične stranke pa je sprejelo resolucijo, ki ponavlja svoje »tališče, da alžirsko vprašanje (Nadaljevanje na H. strani) miiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiinHiiiiiiHimiiiiimuimiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiitiiiniiiiiiiiniiiiMiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiu Za vas smo si ogledali milanski velesejem Od bleščečega sovjetskega Lunika do pepelnika za raztresene ljudi Iz 55 dežel je 14 tisoč razstavljavcev prineslo najboljše, kar danes zmore svetovna industrija, vendar «revolucionarnih» novosti ni (Poseben dopis) MILAN, 16. — «To je torej sovjetski Lunik?» — slišim ob sebi žensko, ki se pred svetlim, izglajenim modelom sovjetskega Lunika prav nič ne čudi. To duševno razpoloženje je značilno za vse ljudi, ki se v dolgih procesijah pomikajo iz paviljona v paviljon, od stojnice do stojnice ogromnega milanskega velesejma. To razpoloženje odraža splošno ugotovitev,, da je človek postal že hudo zahteven da ga prav. nobena stvar več ne začudi, še manj preseneti. Po nekaterih velikih, rekli bi zgodovinskih dosežkih tehnike v zadnjih letih, zares tudi izredno bogata svetovna razstava v Milanu nikogar ne preseneti, rekli bi celo ne zadovolji. Morda niti ne more, kajti velesejem je sicer prikaz vse tehnične zmogljivosti največjih industrij sveta, toda le za praktično rabo, ne pa za to, da bi spravljala ljudi v ekstazo. To pa še ne pomeni, da za velesejem ne vlada zanimanje, rekli bi celo radovednost poslovnih in neposlovnih ljudi. Lanskoletno prireditev je obiskalo 4 milijone oseb, letos pa računajo, da bo 38. milanski velesejem obiskalo 5 milijonov oseb. In ti bodo imeli kaj videti. Ker je nemogoče našteti vse razstavljene predmete, ki jih je sem dostavilo 14.000 razstavljavcev iz 55 dežel, se bomo ustavili le pri tistih zanimivostih, ki jih zares ne vidimo na drugih podobnih seveda manjših velesejmih. Italijanska industrija se more zares ponašati z o-gromnim napredkom. Nič čudnega ni, če nekje zasledimo vest, da se je vrednost letošnjega italijanskega izvoza povečala že na 200 milijard lir mesečno. Televizijski sprejemniki, kuhinjski električni pripomočki, velike in male naprave, dejansko bogastvo iznajdljivosti, vse to se more kosati s katero koli tujo indu- Predsednik indonezijske republike Sukamo je i/. Jugoslavije dopotoval na prijateljski obisk v Bolgarijo, kjer ga je v Sofiji sprejel na letališču predsednik bolgarskega Sobranja Ganev strijo. Med vsemi italijanskimi razstavljenimi predmeti pa vendarle vzbuja največjo pozornost prikaz jedrskega metorja za 47.000-tonsko ladjo, ki ga bo izdelala tovarna Fiat. Gre za atomski reaktor, ki bo z 2720 kg uranovega oksida proizvajal toliko, energije, da bo mogel poganjati velikansko petrolejsko ladjo na 315,000 km dolgi poti, to se pravi,, (ja bo mogla ladja Pluti poldrugo, , leto, < ne .dihi ji* bnrf polrebrto med tem nakladati novo pogonsko gotlvp Poleg jega vzbuja veliko pozornost občinstva jedrski reaktor Fiat-Montecatini, je že nekaj mesecev v delu v- jedrskem centru Sarin. «Betatrons ije zamenjal vlogo običajnih roentgen-skih naprav. TqiJ|. ne le v Zdravstvu, pač pa tudi v industriji. Nekd milansko podjetje je to napravo izdelalo po lastnih načrtih in z lastnimi sredstvi in zdi se, da bo ta sodobna naprava kmalu izpodrinila dosedanje kontrolne naprave v najboljših italijanskih podjetjih, kajti delo, ki ga običajni roentgejiski aparat za kontroliranje industrijskih izdelkov opravi v enem letu, ga «beta,tron« opravi v treh urah. V splošnem ima letošnja prireditev milanskega velesejma značaj «zadnjih dosežkov elektrohike*. V marsikaterem razstavljenem predmetu ne vidimo še njegove uporabne vrednosti za sedanje življenje, pač pa gotovo »normalna oprema« domov bližnjih generacij. Naši bližnji potomci se bodo verjetno smejali marsikateremu našemu »višku«. Majhen primer; Na razstavi vidimo več gospodinjskih naprav, ki delajo po »direktivah« elektronskih naprav. Elektronske naprave n. pr. vodijo pralne stroje, ki z gotovostjo in z nekako nežnostjo perejo tudi najfinejše perilo, tudi dragocene zavese. V kuhinji pa je nemogoče, da bi se v kozici sežgala pečenka, kajti elektronska naprava pravimo dozira ultrardeče žark^ in gospodinjo pravočasno opozori, kdaj je pečenka naj-pravilneje spečena. Posebej je tu še servirna mizica, na katero more gospodinja postaviti krožnik s pečenko in ob tem se v servirni mi-žici že sproži naprava, kt segreva krožnik in v njem pečenko, da bi slednja ne prišla na mizo preveč hladna. Kot vidimo, torej, so vse naše »najmodernejše* kuhinjske naprave že zastarele. Seveda pa bo le redka gospodinja, ki -i bo mogla že tako kmalu tako servirno mizico ali pečico z ultrardečimi žarki privoščiti, kajti cena je več kot astronomska, naprave bodo prišle v poštev morda čez deset, petnajst let... Igrače, s katerimi smo se kot otroci igrali mi, so že zdavnaj zastarele, toda o-trok, ki si bo v spremstvu staršev ogledal bogastvo ki so ga prinesli sem iz Za hodne Nemčije, bo pognal v koš tudi svoje najmodernejše igračke. Zd* se, da so se Nemci hoteli s tem po- sebej izkazati. Zahodnonem-ška industrija prikazuje vrsto krasnih igračk, pred katerimi obstane z odprtimi usti tudi odrasel človek ne le otrok. Sicer pa Se je Zahodna Nemčija tega velesejma množično udeležila. Na 14.000 razstavljavcev jih je iz Zahodne Nemčije kar 1070. Posebno poglavje je tudi foto-filmska industrija. Fo-... tugr^fgki material, ki je raz-,stavljen na tem velesejmu, vzbuja pozornost tudi naj- bolj prefinjenih strokovnjakov. Neko podjetje n. pr. razstavlja tu pankromatični film, ki je za vsako rabo. Tudi najbolj neizkušen fotoamater s tem filmom ne bo mogel zgrešiti. Neko podjetje fotoaparatov pa se je izkazalo s fotoaparatom, ki more napraviti tudi 2000 slik v sekundi in ki je opremljen z lečo iz neke nove vrste stekla S takim aparatom bn zadovoljen tudi najbolj zahteven strokovnjak, kaj šele priložnostni fotograf. Marsikatera gospodinja se je že razjezila na svojega raztresenega moža, ker ji je s cigareto zažgal namizni prt. Prižgal si je cigareto, vzel časopis in v tem pozabil na cigareto, ki je na pepelniku dogorela, padla na prt in tu napravila luknjo. Da bi se ji to ne ponovilo, naj si omisli pepelnik, ki je kot nalašč za raztresene kadilce. Je to avtomatiziran pepelnik, ki je na videz podoben navadnim pepelnikom, ki pa ima priključeno «koristno» napravo. Priključek avtomatično potiska dogorevajočo cigareto po robu pepelnika proti sredini, tako da tudi če je kadilec nanjo pozabil, ne bo padla s pepelnika, ker jo vzmet potisne v pepelnik. V času počitnjc marsikdo nerad zapusti prazen dom. Boji se, da bi ga v njegovi odsotnosti kdo ne »obiskal*. Veliko je bilo razstavljenih ključavnic, ki so nam za gotavljale »popolno varnost«. Vendar pa so se našli ljudje, ki so jih znali odpreti. Zdi se pa, da je »varnostni ključek*, ki smo ga zasledili na velesejmu, ne- kaj posebnega in da bo dejansko zaprl vrata vsakemu tudi najbolj spretnemu »nepovabljenemu gostu* Gradbenik, da čeprav ima dolgo prakso se bo ustavil ob novih cementnih *-del-kih, ki se navidez zde povsem normalni, ki pa so, po razlagi strokovnjakov, nekaj novega. Po tem, kar nam tu pravijo, se bo odslej moglo s pomočjo teh vnaprej pripravljenih zložljivih delov pri gradnji hiše, nadstropje dvigniti že v treh, štirih dneh. Gre seveda samo za ogrodje iz betonskih stebrov, ki pa <.mo-gočajo, da spravimo vilo z dvema nadstropjema pod streho v štirih, petih dneh. Samo mimogrede smo vas popeljali po velesejmu, po številnih paviljonih, kje/ se na 436.491 kv. metrih površine razstavlja nedoločeno število več ali manj zanimivih predmetov iz vsega sveta, prav gotovo najboljše, kar vsa svetovna industrija, tehnika in znanost, dane* zmore. W. F. H udi o utfefeu*s//« Mobotu, 16. aprilu 1960 Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Od nedelje do nedelje; 9.00 Kmetijska oddaja; 12.15 Karakteristični ansambli; 12.40 Duo Morghen-Mellier; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Caterina Valente In Cor-rado Lojacono; 15.20 »Jam session*; 15.40 Debussy: Sest starinskih epigrafov; 17.15 Plesna čajanka; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 Glasbeno potovanje; 20.00 Šport; 20.30 Richard VVagner: Parslfal, opera v treh dejanjih — prvo dejanje, nato Slovenske ritmične popevke; 23.00 Jose Palomas in Femandez Pray; 23.30 Nedelja v športu, nato Do polnoči v ritmu in melodiji. Trst 9.30 «Danes na športnih I-griščih«; 14.30 «E1 Campanon«. Koper 8.00 Domače novice; 8.05 Kmetijska oddaja; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Reportaža «104 novi kilometri«; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 O-perne skladbe; 11.00 Reportaža; 11.15 Nedeljski koncert; na programu Mihevc, Dvorak, Ma-iakirev; 12.00 pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Ted. politični pregled; 13.40 «Sosedni kraji in ljudje«; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Spored zabavne glasbe; 16.00 Prenos RL; 19.00 Nedeljski šport; 19.10 Glasbeni Inter-mezzo; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Oddaja za kmete; 12.00 Tedenski program; 12.10 Glasbeni album; 13.30 Armando Trovajoli; 14.15 Oddaja za mladino »Musiča sprint«; 14.30 O-pema glasba: VVeber, Paisiel-lo, Verdi; 15.00 Čudovite slike na saharskem skalovju; 15.15 Glasbena fantazija; 15,45 Orkestra p. v. F. Carleja in W Hermana; 16.15 Nogomet od minute do minute; 17.45 Simfonični koncert, sodeluje violinist D. Ojstrah; 19.00 Doku-mentarij o visokošolcih v Bologni; 19.30 Športna oddaja; 21.00 Koncert lahke glasbe; 21.55 XVI. spev Dantejevega «Raja»; 22.15 Aktualnosti iz vsega sveta; 22.45 Chopinove mazurke; 23.20 O nogometnem prvenstvu. II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Predvajali smo; 11.00 Glasba za praznični dan; 13.40 D. Verde: »Piacevolissimo*; 14.05 Muel-ler in njegov orkester; 15.30 Juke-box iz velesejma; 16.00 «Tranzistor»; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami: 20.30 Štiri pesmi iščejo skladbe; 21.45 Nedelja v športu; 22.15 »Mondorama*; 22.45 Po-J6 Mario Abbade, Anita Tra-versi. III. program 16.15 Skladbe Franca Martina; 16.40 Radijska igra nabožnega značaja; 17.45 Robert Schuman; 18.30 Angleška kultura; 19.00 B. Martinu: »Sonata za violini in klavir*; 19.15 V biblioteki; 19.45 G. Česano: »Atom v Industriji*; 20.00 Vsa-kovečernl koncert: Dvorak, Ravel; 21.30 Opera »Fidello« (Beethoven). Slovenija 8.00 Mladinska radijska igra; 8.40 A. Dvorak: Štirje slovanski plesi; 9.00 Veselo v novi teden!; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Kita lepih melodij; 11.00 Lahka glasba; 11.30 Matelič: Utrinki iz današnjih dni; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 Zbori In samospevi Vasilija Mir ka; 15.46 Klavir v ritmu; 16.00 Humoreska tedna — Solohov: O kolačku In koprivi; 16.20 R Matz: Posavski ples; 16.30 Melodije za vsakogar; 16.45 Kmečka godba; 17.00 Šport In glasba; 18.00 Huehnerfeld: »Sam sebi sovražnik*; 18.45 Hrlstlč: Suita iz baleta Ohridska legenda; 1930 Športna poročila; 20.65 Izberite melodijo tedna; 21.00 Skice iz življenja Richarda Wagnerja; 22.45 Zaplešite z nami; 23.10 Popevke se vrstijo; 23.38 Muzio Clementi: Sonata Didone abbandonata. Ital. televizija 10.15 TV za kmete; 14.50 V evrovlziji Srečanje Italije in Franclje v rugbyju; 17.30 TV za mladino: «Praznični dan*; 18.30 TV dnevnik; 18.45 »Dogodivščine pod morjem«; 19.10 Registracija športnega dogodka; 20.00 dokumentacij »Žuželke«; 20.10 Tednik aktualnosti in dogodkov; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Glasbeni variete »Parata d’»prile»; 22.15 »Noi che camminlamo nella notte* v režiji P.C. Barghesija; 22,40 Nedelja v športu, nato TV dnevnik. PONEDELJEK, II. aprila 17.00 TV za mladino: »Velike pravljice« in »Program risanega filma; 13.30 TV dnevnik; 18.45 Oddaja za gospodinje; 19.35 Delavec ob prostem času; 20.05 TV šport; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Film «Edouard et Caroline«; 22.20 Oddaja »Potovanje*; 22.40 Reportaža «Br* zlllja*; 23.00 TV dnevnik. Jug. televizija Beograd: 10.30 Zgodba Iz serije TV filmov o Lassle; 11.00 Kmetijska oddaja; Ljubljana 15.00 Prenos drž. prv. v judu Beograd: 20.00 TV dnevnik: 20.20 Kulturna panorama; 20.30 Pred V. kongresom SZDLJ: Zagreb: 20.50 I. Kesič »Natečaj za črno povest*; 21.30 Zanimivi dogodki doma In po svetu. PONEDELJEK, II. aprila Beograd; Dopoldne ali popoldne prenos zasedanja V kongresa; 18.00 Družina in dom; 18.30 Poljudna znanost; 20.00 TV dnevnik- 20.00 Posebno poročilo o delu V. Kongresa: 20.30 Gligorič o dvoboju Bot-vinik-Talj; 20.40 Športni pregled; Zagreb; 20.50 Z avtorji risanih filmov; Beograd: 21.30 TV o filmu; 21.50 Film »Pesem s ceste*. ALI VEŠ.- — da po uradnih statista nih podatkih nad milijo® . lijanskih šoloobveznih o ne dokonča obvezne osno šole V celoti obiskuje • milijon 350 tisoč šoloobve* nih otrok med enajst«« štirinajstim letom sta < ker pa je šoloobveznih o v tej starosti 2 mUljo«. a tisoč, pomeni, da nad m otrok ne dokonča šole, po zakonu obvezna, * * * , Rfr — da je znana Paola lognani, ki se je kot «P° ( nonska levinja» Prosl“t’j--« televizijski oddaji ali odnehaj*, povila 51 «Pordenonska levinja» se J* «t-oraenunsna ic-u.,-,— . bila kmalu po svojem hu v znani oddaji TV V čila s predstavnikom velike družbe Paoliniiem> preselila v Livorno ' pjp. vpisala na vseučilišče . Ce bo šlo vse v redu, hodnje leto že dokonča dije. — da je dunajska zelo «iznajdljiva». Pre t-v kim je organizirala tu moč nespečnežem«- J V,arol* ru, če kak telefonski ^ nik ne more zaspati, številko 1717 in z druge ■ ni telefonske žice se ■ ^ ženski glas, ki mu P° {e(i novejšo zgodbico. P01 * . st se z druge strani og ^ glasba in kaka pesmic , ^ da človek, ki ne mor*ij0 na gotovo zadrema, Pra Dunaju. * * * -K. krt* — da so vse evropsk Ijevske družine odp k\ svojo prisotnost Pn .»rfl-angleške princese M ^ Vsi še obstoječi evrop Ijevski dvori so n prti’ govor, da jim ni tre ^ ^ na poroko princese, kt ži z enavadnim >mT iz meščanske družbe. *** im — da je italijansk „ mobilsko podjetje jvojtL° v minulem letu P ^ svojo proizvodnjo, gre iz te tovarne avtomobilov vseh tip * * * -u„ vol'ciii — da ima PaTlskapcieg fe* te dni veliko dela. ‘ ga, da hoče na lot)»f* izslediti tolpo, ki 3e l(J„„ in nato vrnila ma[e*!a ve^° narjevega sina, ji ®e ^ra)a; preglavic svojevrstna ^ j« Komaj dve uri Pote H o®* mehanik Aimi Rous ^ ,re stopil svojo iznajdbo ^ ^i volucionarni motor» družbi za 3 milil0'1 frankov, je model prlljb»i neznano kam d1" k, je bila pripravil^ p* tolikšno vsoto za €,ttoiv najdbo, meni, da je j spi‘ cionarnt motor* ukr njegov iznajditelj . ande^ seau, vendar ni nal dokaza. ; h * * * nriho^ - da bodo v P *ijjSF štirih letih v JuS° ooSestvl, mo na državnih p nasadili za 90.000 novih nasadov izbra ^pi ja. V ta namen s samo letos v tuV, jo 0*4 sadik jablan, hrušk ^g.O 919.000 divjih sadtip vejic za cepljenje cepl) 2 milijona čepov l nietrt' **» 0% - da je japonsk t, t »Sonnp« začela , ffi* levizijske sprejemni . spf zistorii Ti televMl* zistorji Ti televizor Ko« jemniki bodo h«*# r 20 cm in bodo iel°n0^. baterijski in električni tok. P«*#* bo začela že no fe jcrfltK ^ ku, tako da bodo *.■ H ti praklični tri«««^1° , prodaji. Hkrati v #* Moskve vesti, da * jtrk^i mu sovjetskemu k ju posrečilo iz^elfci b° L- ski sprejemnik, jg e gram posredoval nefentf*' vah, pač pa tudi 1 j, * * mik ^ d - da je načelni^, škega letalstva dni izjavil, da r gj* < ^ mi potniki ne tflf* «gost pas radiacij’ ^ . višine 500 d° . bo&° mi* Zemljo, pač Pa ,1^ prej pognali pt* ko okoli Zemlje nižjih legah. , pd* * * zV J*c -dav SoVjet»k pripravljajo izstrel k0t p velikega satelita ) tlijo «satelita-veli vsein,/^lill bodo pognali v ^re'1 ,tt-raketo, ki so 1° na Atlantiku. K t,nef jo na Zahodu, 00 jtfiirt satelita Venera t prispV - da bo te d?1 jite > newyorško P«s h ,vt*> kopali 30 metr°c kop v dolžini • rek° p? po katerem b0 s (J zali z Volgo, ki b)(ltpo' dobila za H’ n pla1 tiode in postat0 večjem toku. ^Sors^i "Jno vTu k:_ Približati se trpke (Kratek intervju z Borisom Pahorjem °b izidu «Kresu v pristanu») Borisu nijbo]?0ti pelieio t3’,;6 j0^e Pohorju se kot po navadi mudi; ampak vse nje- ______________ ali tako v knjigarno — in tu je 1 Primerna prilika, da ga prestrežemo. Ali bi nam morebiti hoteli kaj reči o Vaši novi knjigi? rekel bi, da sem vesel. Vesel, da sem se je rešil. Pri’e nji. ocene zelo laskavo pišejo ^ l££*£. bu0lje' Gre. za kos našega tržaškega življenja »»»n ^ Ul hiln co otr+rvri avq nicava vcq i nolrnliIz-rt Tolik, Pn približeval Ali bi bilo, da bi se avtorjeva pisava vsaj nekoliko veličini trpke usode. 50 novele napisane nalašč za mladino? Ne. iz ta mT' “ svojih krajših spisov sem jih nekaj izbral 'iruvih n°’ ker želim, da bi mladi ljudje poleg vseh ne yPrašanj, ki so zanje nedvomno pomembna, heen a"ili na tista, ki spadajo k življenju narod- 'a organizma. K ■ mislite na splošno o naši tržaški slovenski mladini? h dal nifvS*'0, ki je prišla za našo generacijo, ne bi Proti ega oreha. Najmlajši pa so zlata vredni, ^svojim vtisom sem se o tem prepričal. Seve, °st jim pa malo ali celo nič ne nudi. 0 knjigali. Koliko časa pišete eno knjigo? oldrugo leto. Dve leti. 0 ^očrtih? Govo vega v Ka iilvevoV°riii bomo o njih, ko bom spet imel kaj otip- rokah. aj Tu**lite o Chesmanu? ^Ovek primerjamo napetost in tesnobo, ki jo doživi 5 čakam3 primer pred izpitom, recimo pred maturo, Plačaj ?Jem na zadnjo uro — potem je Chesman že Ptava dolg človeštvu, če pa ni kriv, naj se raz- 'Ose Žal Pošteno obnovi. Slede na to pa sem za odpravo smrtne kazni. mnenj e o alžirskem vprašanju? bi je mi je, (ja tak6 ravna z arabskimi ljudmi narod, el;aHt£ rev°lucijo posvetil besede liberte, fraterrrite, in To •lažna Afrika? °b 2aV(fo Poslednji krči epilepsije, ki je napadla belca •Kovina *,■ cla postaja afriški kontinent svobodna do afriških ljudstev. 'n bi želeli potovati? *a Kubo. ste zadnjič potovali? Kitu, pre(j enjm tednom. v ki jih tarejo vsakovrstne nadloge, e prava paraliza. esitev i, , zagate? feniks, ki se rodi iz pepela. o Trstu. Kaj sodite o slovenski skupnosti? starih neka- je? časom sem že povedal, a se mi je ta in oni smehljal. A bom kljub temu ponovil: GRAMOFONSKA PLOŠČA - VZGOJNO SREDSTVO «Govorečo» knjižno zbirko je izdal založnik Nicola Milano Posebni zbirki krasno opremljenih knjig so priložene gramofonske plošče z besedilom zgodb in z glasbeno spremljavo j Danes v Križu *) RIKKA, BAMBINA Dl BALI. Testo e fotografie Do-min\que Darbois. Traduzione Enzo Petrini. Copertina di Pothier. KAI MING. PICCOLO PE-SCATORE CINESE. Testo e fotografie Dominique Daibois. Traduzione Enzo Petrini. Copertina di Pothier. TEIVA, RAGAZZO DELLE ISOLE. Testo e fotografie Francis Maziere. Traduzione Enzo Petrini. Copertina di Claude Maurel. Vse tri knjige so izšle v zaključeni zbirki pri; ISicola Milano, editore. Farighano (Cuneo). vešči otroci pa se z gramofonsko spremljavo vadijo v lepi in pravilni izgovarjavi in v smiselnem podajanju proznih odstavkov. Pri teh slušnih vajah nastopa Cino Tortorella, ki ga tudi naša mladina pozna bolje z radiofonskim vzdevkom čarodeja Zurlija — so bogato ilustrirane. Za ilustracije sta poskrbela sama avtorja Dominique Darbois in Francis Maziere. Ilustracije, gramofonska dikcija in glasbena spremljava dajejo otroku vtis, da prisostvuje televizijski predstavi o bajnih deželah vzhodnega sveta. Tak vtis ima tudi odrasel človek, ki se loti čitanja zanimive vsebine, posluša gramofonsko podajanje in občuduje slikovno gradivo, ki ga je spretno pri vseh treh knjigah uredil Pierre Pothier, avtor zamisli lepe kartonirane platnice in sploh celotne okusne opreme knjig velikega formata (22x27 cm). V gladko tekočo italijanščino je prestavil francosko izvirno besedilo Enzo Petrini. Prva knjiga Milanove mladinske knjižne zbirke ima naslov «Rikka». To je zgodba o deklici z otoka, ki nam jo opisuje Dominique Darbois. Lepote te azijske dežele ob ravniku nam razkazujeta Rikka in njen mlajši bratec Rindji. Lepota vulkanske pokrajine je edinstvena, čeprav tu prebivajo skromni ljudje, ki so zadovoljni s svojo usodo, da-si prebivajo v bornih, s slamo kritih kočah in trdo delajo na riževih in banano-vih nasadih. Rikka nas seznanja tudi z domačo plesno obredno folkloro, ki se izživlja v okviru bogatih poganskih templjev. Spremna glasba je primitivna, a kljub temu očarljivo učinkuje z zvončkljanjem, ki ga tu pa tam poudarjajo bučni tresljaji gonga. Rikka nastopi prvič v takšnem obrednem plesu. Zdaj se je dolgo pripravljala v posebni vaški šoli. ki jo obiskuje tudi njen brat Rindji. V prostem času si otroka privoščita tudi sladoled, ki ga sladoledar prodaja v steklenih čašah ln prenaša na ogrodju iz bambusovih palic. V riževih nasadih capljajo cele trume gosi. Otroka se pre-peljavata iz enega konca liiiiiiiitiilliMiiuiiiiliiiiiiliiiiMiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiMiiiiiiiiini,iiiHimiiiiiiiii,n,m,iiiiiiiiiiin Komorni orkester Glasbene, Matice Gramofon je bil vedno u-spešno vzgojno sredstvo. V šoli ga že dolgo uporabljajo za ponazoritev književnega pouka z uspelimi recitacijami z glasbeno spremljavo ali brez nje. Gramofon se je izkazal kot posebno uspešen pripomoček pri učenju tujih jezikov, zlasti glede njihovega glasoslovja. V Italiji so ustanovili na področju posameznih šolskih skrbništev pokrajinska središča za slušnogledna učila. Vsa pokrajinska središča so včlanjena v državnem središču s sedežem v Rimu. Razen z gramofoni in vsestransko zbirko primernih plošč so ta središča opremljena z magnetofoni, z aparati za predvajanje diapozitivov in filmov ter s kinematografskimi zvočnimi napravami. Novost pa je, da se takšnega zatekanja h gramofonskim ploščem poslužujejo tudi založniki za popularizacijo raznih svojih knjižnih izdaj. To novoto je zdaj u-vedel založnik Nicola Milano iz Farigliana v pokrajini Cuneo. Italijanskim malčkom je ponudil zanimivo knjižno zbirko*), lahko takoj dodamo, da je to govoreča knjižna zbirka. Saj gre dejansko za knjige, ki govorijo s pomočjo priloženih gramofonskih plošč, zato so dostopne tudi otrokom, ki še ne znajo čitati. Citanja Ilustracija iz knjige -Rik-ka, deklica z otoka Balija,, «Mago Zurli». Ta lepo pripoveduje preprosto, toda privlačno zgodbo treh vzhodnjaških otrok Rikke, Teive in Kai-Minga. Zurlijeva dikcija še posebno izstopa zaradi spretne in primerne glasbene spremljave, ki jo je pripravil skladatelj Wal-ter Malgoni. Glede knjig samih moramo reči, da gre za zanimivo prikazovanje običajev, navad, pravljic in legend vzhodnjaškega sveta, v katerem se plete usoda Rikke, Teive in Kai-Minga. Knjige m Pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra bo orkester nastopil v dvorani v Ul. Ruggero Manna sredo zvečer v v drugega na vozičku, ki ga vleče isker konjiček s kra-guljčki. Poučna je zgodba o riževi rasti in žetvi, ki jo opravljajo dvakrat na leto. Bratca se igrata na morski obali. V čolničke iz bananovih listov polagata cvetje in novce, ki jih darujeta morskemu božanstvu. Bogovom v templju pa bosta prinesla darov, ko bo Rikka dovršila košaro iz lubja in listja. Domačim božanstvom darujeta riž in hi-biskove cvetne liste, razporejene na podstavku iz ba-nanovega lista. S kadilom počastita kamnite kije mrkih bogov, ki zahtevajo od vernikov predvsem ubogljivosti in dobrote. Rikkina mati počasti goste z na ražnju pečenim odojkom v pikantni omaki. Luknja v kuhinjskih tleh je primitivno ognjišče. Doma se Rikka z materjo vadi v tkanju živo-pisanega blaga. Oblek na o-toku Baliju ne šivajo. Dekleta in ženske si blago o-pletajo po životu in si ga pritrjajo z vozlom ob pasu. Zvečer je zabava na prostem. Ples krink podaja zmagovito borbo vaškega zaščitnika leva Baronga z duhom zle coprnice. Vrneš pripovedujejo razne bajke. Za konec še silhuetna igra, ki je prišla na otok Bali kakor tudi na Slovensko z daljne Kitajske. Lutkarji si služijo življenje in zabavajo otroke s prikazovanjem zgodb o kraljih, ki si jemljejo pastirice za žene in se borijo s hudobnimi vitezi Dekleta zasanjano sledijo zgodbi o knezu Radjuni. O njem bo ponoči sanjala tudi naša mala Rikka. Francis Maziere je pisec knjige z zgodbo o Teivi, dečku z otokov. Teiva je kralj ptičev, rib in cvetk svojega otoka. Avtorja spremlja po o-toku in mu odkriva njegove lepote. Teiva se pripravlja na ribolov. Razvršča mreže. Krepča se s kokosovim mlekom. Ribe lovi s harpuno, ki jo spretno suče na pirogi. Teiva se rad potaplja v kristalno čisto vodo, kjer je njegov vrt, posejan z rajsko lepim cvetjem in rastlinjem. Po ribolovu Teiva zajaše iskrega Mahuno. Zdirja z niim po o-bali. Skupno se ohlajata z blagodejno morsko kopeljo, nakar jo mahneta proti džungli. Vanjo prodira sam Teiva, ki išče vanilijinih sadov. Med bananovci, lilijami in praprotjo so močvirnati predeli, kjer rade posedajo ptice, zlasti zeleni golobje. Te.va zamaknjeno posluša njihovo gruljenje. Priskrbi si sadežev s krušnega drevja in banan. O-krona se z vencem iz praproti in se vrača domov, potem ko se je pošteno okopal in odrgnil s peskom. Počiva v senci ogromnih tarovih listov. Nato ss za zabavo napravi iz banaisovega debla sankalo, ki z niim predrsa položno zeleno reber na bližnjem griču. V laguni tekmuje s starejšim bratom Moano z majhnimi pirogami na jadra. Ko se je zvečerilo. pomaga Teiva materi pri pripravljanju večerje: odojek in sadje. Po večerji Moana poje s spremljavo kitare in otožno gleda v temno ekvatorialno noč. Poje zgodbo o Hiru, ki je s kopjem prevrtal goro, da je iz nje bušnil strašen '''''llllllll,,,!,!!!!!!!!!!!,!,,!!,!,!!,,,,,!,,!!,,,!,!,!,!,,,,,!,,111111,,,1,,,,,,,1,u,,,,,,,,lM1,1,1,111,,l,llllllllllllllM|||,llll,llllllllll,||llll,lll|||lll||||||||llll||||l|||f|||||||||||||||ni||||||||||ii||(,||M|i|l||l|IIIIIMIIIIIIIIIIIII|llllll||llllllltlMil|li||i,ii|||||||||ll||||||||||||llllll||M||IIMIIIIIIIIIIIItlll Vrzi. slon: (Odlomek iz najnovejše knjige Borisa Pahorja «Kres v pristanu».) k« šok„? sPel prišlo poletje in ki te. Na, ,1 ,°kni so bile platane spet v 50 ftiu v razredu je bil Cvetko, h. * ra«,Pa rekli ,slon’, ker je poziba-j»Ji n *eili’ ko je hodil; Evka je bila 5t>* il sni k ob njem. Tisti dopoldan les vrnii 2 okna na cesto in se i*Croeli„V razred; potrgal je bil ze-i t2i. v z vei ln ilh meta‘ v klopi. V so Zi’ slon!» Je klical razred. S*° k smejali in tedaj je prišel 'Bova ,Vki- *Ne. ,sla skupaj domov?» je rekel. rekla Evka . Nil. In v zadregi se je na- 'V, ,kt0 ®'Ti ’ ,5fon!» je kričal razred, jkftl te\ kavalir,> je rekla Evka. rzi da ne.» slonu 'Vf^3 J® bilo sram. . • sionu 'onNica3^ J« pozvonilo in je prišla Ct° ip vse je bilo tiho, samo bohpf„1° čutiti, kako leze skozi knu Platane. In učiteljica je h 1 Pew° in Pavla je morala po-°tasi mic°- J0 je zlogovala. bodi.* 7a7, sijaj, sončece, 1’ sonce rumeno! dko bom pa sijalo? ern tako žalostno. r‘kv Sano ie Pavla jenjala, a še M* kl sta rekla učiteljici. «0, mama,» je stokal ranjenec. «Kdo ga je ranil?» je vprašala u-čitel.jica. »Oni so nas napadli,* je rekel razred «Aaana,» je tožil ranjenec brez fesa na glavi. Tedaj je učiteljica sprožila roko. «Marš ven!» je rekla. «Mi jim bomo pokazali,* sta rekla mulca s fesom na glavi. «Marš ven!» «Le pridite,* je rekel sion in uprl roke v boke in se nasmehnil deklicam, ki so se tudi smehljale. «Tiho!» je rekla učiteljica. «Alo ven!» je potem še rekla učiteljica in prijela ranjenca za uho, da se je slon režal, ker ga je tako peljala k vratom. In tako je bila spet tišina. In tudi Vlasta je bila spet pri zavesti in je mirno sedela in krotko buljila predse. «Kdo je bil?» je tedaj vprašala učiteljica. Klopi so molčale. «Kamenje se ne luča,» je rekla učiteljica. «Oni so napadli!* je jezno rekel slon. «Ti si torej bil.* Klopi so se nasmehnile, a se je tudi učiteljica nasmehnila. Vendar je rekla: «Kam sem te postavila?* In slon se je počasi približeval mizi. »Kamenje se ne sme lučati,* je rekla učiteljica. «In oni?* je rekel slon. «Tiho'» A ko je bil spet pod mizo, se je tudi ona smehljala. Ne, ni klečal. Sedel je na petah in si z dlanjo objemal lice in oponašal mladega fašista, ki toži zaradi bolečine. In učiteljica se ni nič jezila nanj, sprehodila se je po razredu, in čeprav je bil njen obraz zelo resen in skoraj potrt, je bil v kotičkih njenih ust tudi smehljaj zaradi slonove glave, ki se je dotikala dna mize. Potem je v veži kmalu zvonec oznanil konec pouka. plamen. Nato zapoje pesem o ptičih. Poslušalci razsvetljujejo prostor pod kokosovimi palmami z baklami iz bambusovega trsja in listja. Ptičje petje uspava Te-ivo. Tretjo knjigo je spet napisal Dominique Darbois. V njej pripoveduje o sedemletnem kitajskem ribiču Kai-Mingu, ki ga je Darbois spoznal na morju, kjer živi, ribari in sanja. Ribarjenja in z njim združenih veščin se uči pri starših, s katerimi živi na večji ribiški barki. Na krovu je zasilna kuhinja, kjer pripravljajo ribe, ki jih jedo z rižem; ta jim sluzi namesto kruha. Kai-Ming je spreten v popravljanju mrež in krmarjenju. Krov je njegovo kraljestvo, kjer gospodari skupaj s štirimi mlajšimi brati in sestrami. Ne ločijo še vseh rib prostranega kitajskega morja. V prostem času se Kai-Ming z bratci rad zabava z ribolovom s trnkom. V kitaj- i Ilustracija iz knjige (Kai-Ming, mali kitajski ribiču skih pristaniščih kar mrgoli čolnov, natovorjenih z raznovrstno zelenjavo; to je res edinstvena plavajoča tržnica! Poseben dogodek v Kai-Mingovem življenju je vsakoletna veslarska tekma v počastitev Zmaja. Zastave in možnarji ustvarjajo praznično razpoloženje. Na vsakem čolnu je do petdeset veslačev, ki veslajo po taktu bobna, ki je v sredini čolna. Po tekmi sanja Kai-Ming o Zmaju in o želvi, ki je s svojim dragocenim bisernim oklepom obogatila revnega ribiča. Kadar pripravljajo barko, hodi Kai-Ming na oglede v mesto. Nekoč se je zanimal za delo v tovarni za konzerviranje rib Kai-Mingu je nerodno v tesnih mestnih ulicah; vajen je namreč kretanja po prostrani morski gladini. Ni mu všeč naglica mestnih ljudi. Ustavlja se rad med o-troki, ki občudujejo razstavljene igrače. Nočna razsvetljava v mestu prevzame in očara Kai-Minga. Otrok se pa rad vrne na svojo staro barko in k svojemu vsakdanjemu ribiškemu delu, ki ni nikdar enolično in dolgočasno kot delo v mestnem vrvežu. Francoski založnik Fer-nand Nathan v Parizu in i-talijanski založnik Nicola Milano iz Farigliana, ki ie poskrbel za italijansko izdajo francoskih izvirnikov, sta postregla mladini s koristnim čtivom, ki jih odmika od njim običajnega ba- linal: arija iz knjige (( Teciva, deček z otokov« jeslovja in jih seznanja z novimi, tujimi deželami in z usodo njihovih mladih ljudi, ki sta jih živo opisala raziskovalca in pisatelja Do-minique Darbois in Francis Maziere. Ta knjigotržni podvig je vreden še posebne pohvale zaradi uspešne slušne in ilustrativne poučne dopolnitve v obliki gramofonskih plošč priloženih knjigam, in izrednega slikovne-na izbora. JANKO JEŽ iiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiimiiiiimimiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Šestdeset let Dore Grudnove Morda ni ravno galantno, spominjati se jubileja ženske, toda Dora Grudnova, sestra pokojnega pesnika Iga Grudna, je tudi sama pesnica in povrh tega nekolikanj v kot postavljena pesnica in to, tako mislim, po krivici. 19. aprila bo dopolnila šestdeseto leto, a njeno življenje ni, kot mi je znano, nič manj nemirno, kot je bilo takrat, pred tridesetimi leti, ko sem se prvič srečal z njo. V nekaterih svojih pesmih izraža željo po umiritvi, po mirujoči točki, kaj naj bi ji prinesla zvesta ljubezen dragega, a življenje in nekaj, kar je najgloblje skritega v njej, jo zmerom iztržeta iz lepih sanj in jo pahneta v svet, iz Nabrežine v Ljubljano, iz Ljubljane v Beograd ali Dalmacijo — tu vsepovsod bivajo razkropljeni udje njene družine — in od tod nazaj v Ljubljano in nato na Dunaj in spet v Ljubljano in naprej v Beograd in tako dalje, v večnem nemiru, v nezadoščeno-sti in v večnem iskanju »Zlate dežele«, v iskanju mirujoče točke, kjer bi se njeno nemirno srce moglo končno spočiti. Njene pesmi so kakor iztrgani kriki na teh začasnih postajah, na teh majavih postojankah, od ko-deT j® bo kmalu pregnalo njeno nemirno srce. In vendar zro njene oči na vseh teh bežnih postojankah, kjer se njena »duša, ki išče pokoja in ga ne najde« za trenutek zaustavi, v neko daljno svetlo točko, ki je njena zvezda stalnica in kamor jo vleče neko tiho, ne prav razločno hrepenenje, ki se ga sama morda komaj zaveda, a ki ga more živo občutiti tisti, ki je bil sam v podobnem položaju: namreč na Kras v Nabrežino, v njen in številnih Grudnovih rojstni kraj, kjer so imeli nekoč prelepo domačijo in s katere so bili pregnani pod fašističnim pritiskom med obema vojnama. Ko se nje- na pesem dotakne krajev njene mladosti, zadobi povsem drugačen zven, kot ga imajo njene druge pesmi. Pred seboj imam njeno prvo (in če sem prav poučen, tudi edino zbirko) »Rdeče kamelije«, ki jo je leta 1932' izdala Belo-modra knjižnica v Ljubljani. Tu naletite v nekem sonetu, ki se nanaša na kraški svet, celo na humor, ki je sicer v njenem pesništvu, razen v pesmih za mladino, redkost. Sonet se dotika tudi njenega, kot pravi, slavnega brata Iga in ima naslov: Moj slavni brat tako le je dejal: «Naravnost čudovit je ta teran*, \zanj dušo vragu bi prodal!) bogmč, zaslužil si sonet, Tonin Abram!* Pa če ostalo bi le pri besedi, dovoli brat, da jaz sonet izprožim; čeprav ne bo sonet ta čisto v redi — vsaj trudim se, da ga po moči zaokrožim. Teranček mene, to se ve, da ni navdušil, na ženski ni, v dobrotah takih se spoznati, jaz bolj slavim gostiteljev prisrčnost. Kdor t; Tupelčah pri Abramu je ni okusil, ta nič ne ve o kraški duši zlati; ne ve, kaj kraška je dobrota in domačnost! Po drugi svetovni vojni mi tudi pretresljivi dve smo brali zlasti prva leta »Ob umirajočem bratu Igu« v tržaških ((Razgledih« vr- (»Razgledi«, 1949), katerih sto njenih pesmi, med nji- druga se končuje z verzi: Brat, o brat! S seboj ponesi v smrt up prevarani, razdvoja mrak, nam zapusti vedri svoj korak — svoj pogled, v daljavo sončno vprt... Vendar je teža lirike Dore Grudnove v njenih ljubezenskih izpovednih pesmih. Nič čudnega ni, če v teh pesmih sem pa tja rahlo odzvanjajo v obliki verza vplivi'naših pomembnih pesnikov od Prešerna preko Zupančiča in Gradnika pa vse do lastnega brata Iga. Toda tem verzom daje znatno mero vrednosti pristna ženska izpoved, pristno žensko čustvovanje in neki poseben prizvok, ki je meni ljub in hitro razpoznaven in ki sem ga nekoč označil morda ne povsem razumljivo kot ((primorsko naivnost«. V primeru Dore Grudnove bi ga preimenoval v neko prostodušno in prehitro zaupljivost, ki se potem vse pre-rada izprevrže v svoje nasprotje, v razočaranje in obup. V «Rdečih kamelijah« iz leta 1932 se to prostodušno čustveno stanje očituje zlasti v »Pismih« in drugih pesmih I. dela. Dobrih petnajst let pozneje beremo v tržaških ((Razgledih« (1949) njena Beograjska pisma, osem po številu, z letnico 1945, in isto-tam niena Ljubljanska pisma, ki jih je sedem in z letnico 1949, ki to prostodušno čustveno stanje v novi in bolj strnjeni obliki obnavljajo in poglabljajo. Ti dve daljši pesnitvi sta pisani deloma v tercinah in imata svojo čustveno in tudi umetniško težo. Izvirnost Dore Grudnove ne tiči v kaki novi obliki verza ali metra, pač pa je je dovolj v svojevrstnosti njenih izpovedi lastnih čust-ev nih stanj. Na nekaj pa moram še tu opozoriti, mimo česar ne bo smela bodoča slovstvena zgodovina, ki se bo morala opirati tudi ne eksaktnej-še znanstvene pripomočke. Tu mislim na proučevanje rodu, iz katerega je neki pesnik, umetnik, znanstvenik ali drugi pomembni javni delavec izšel; na njegovo poreklo, na sorodstvene vezi, sociološke pogojenosti itd. Dora Grudnova ni samo svojevrstna pesnica, marveč je tudi sestra našega pomembnega pesnika Iga Grudna. V njenem rodu sem opazil še nekaj morda manj izrazitih talentov, ki pa le pričajo, da se je v Grudnovi družini spontano pojavil neki pesniški in izpovedni talent, ki zasluži tudi z genetičnega ali s karakterološkega vidika pozornost. 18. aprila bi praznoval pokojhi Igo 87-letni-Co svojega rojstva. Dan pozneje praznuje njegova sestra Dora svojo šestdesetletnico. Niuno življenje, pa tudi njuna pesniška pot bi se bila po vsej priliki drugače razvila, če bi po prvi svetovni vojni ne prišlo do italijanske okupacije nače Primorske in do fašističnega terorja, ki je njima in njuni družini vzel dom in ju pognal z rodnih tal, pa čeprav v središče slovenske domovine. Ko čestitamo naši rojakinji jubilantki k njeni šestdesetletnici, ji iz srca želimo možnost nadaljnjega vstvarjalnega dela, a tudi izbor njenega pesniškega o-pusa v novi knjigi! VLADIMIR BARTOL «»------- NEKROLOG Kar smo že dolgo pričakovali, se je zgodilo sredi letošnje zime: v nedeljo 31. januarja je umrl... (Iz «Utripov»> David Rubin- duhovni brat ANE FRANK Poljski židovski deček je pisal dnevnik, ki so ga pred nedavnim odkrili -Vsa družina uničena - Veliko zanimanje na Poljskem in po svetu , Glavni trg v Bodzentynu, ki ima približno 2.000 prebivalcev »Dnevnik Ane Frank» je eno najbolj poznanih in popularnih dramskih del zadnjih let in ni ga sko-Taj gledališča, ki si ne bi štelo v čast, da ga uvrsti v svoj repertoar. Tudi Slovensko gledališče v Trstu si ga je izbralo za letošnjo sezono in reči mo ramo, da je imelo dvakrat »srečno roko«: prvič zato, ker je izbralo to delo v trenutku, ko so se tudi pri nas pojavili nekateri primeri protižidovske kampanje in drugič zato, ker je režijo poverilo zelo sposobnemu režiserju Branku Gombaču iz Celja, ki je že v svojem mestu dosegel z uprizoritvijo »Dnevnika Ane Frank« velik u-speh. Tudi tržaško publiko je presunila zgodba mlade Židinje Ane, ki je v svojem dnevniku opisala življenje in občutke svoje družine, ki se je celi dve leti skrivala na nekem podstrešju, pa so jo nacisti nazadnje vendarle zasledili in odpeljali v koncentracijsko ta- borišče, od koder se je vrnil živ le oče. Kdo ve, koliko židovskih otrok je doživelo isto usodo. Med temi tisoči je bil tudi mladi poljski Žid David Rubinovicz, ki ga danes upravičeno imenujejo duhovnega brata Ane Frank. Tudi David je pisal svoj dnevnik vse do dne, ko so njega in vso njegovo družino julija 1942 odpeljali neznanokam. In tudi on je, kot Ana, opisal v svojem dnevniku tiste grozne čase, ko so nacisti iz dneva v dan pobijali na stotine Židov in ko je podzavestno čutil, da čaka tudi njega in njegove verjetno ista usoda Njegov dnevnik so odkrili šele pred nedavnim, vendar se zanj potegujejo že skoraj vse največje založbe to in onstran oceana. Dnevnik je po naključju našla gospa Helena Wa-cinska iz Bodzentyna na Poljskem, mati Davidovega najboljšega prijatelja Ta-deka. Gospa Helena, njen mož Artemiusz Wolczyk in njun sin Tadek, ki je na srečo preživel vojno, se u-bogega Davida tudi najbolje spominjajo. Bilo je konec leta 1941, oziroma v začettu 1942, ko se je Davidova družina, v kateri so bili oče, mati, brat in sestra, umaknila iz rojstnega kraja Krajno v Bodzentyn v upanju, da se bo izognila preganjanju, oziroma še kaj hujšemu. Priselili so se k družini Cislowski, s katero so bili v ožjem sorodstvu David opisuje v dnevniku svoje sorodnike kot izredno dobre in poštene ljudi, ki so jih sprejeli z odprtimi rokami in ki so jim nudili vse, kar so pač premogli. Od družine Cislowski, ki je štela tedaj sedem članov, so baje ostali pri življenju trije — hčerka Ruh-la, ki se je pred časom javila iz Palestine in še dva njena brata, za katera se pa še ne ve, kje živita. Poljske oblasti jih sedaj iščejo, da bi izvedele o Davidu in njegovi dru- Skupino Židov peljejo v taborišče smrti VELJAVEN OD 18. DO 24. APRILA Oven (od 21. 3. do 20. 4.): Zanimiva sporočila. Ljubezenski spori bodo malo časa trajali. Imeli boste polne roke dela, toda vaš trud bo žel priznanje in uspeh. Dobro razpoloženje. Bik (od 21. 4. do 20. 5.): Pazite, da ne pokvarite harmonije z drago osebo, ker sentimentalni odnosi ne bodo te dni prav idealni. Ko se boste spet lotili dela, bodite previdni. Možnost zaslužka. Dvojčka (od 2t. 5 do 22. 6.): V ljubezenskih zadevah nič izrednega, pač pa srečni, prisrčni trenutki. Preti vam nevarnost, da se bo poslabšal vaš gmotni položaj, zaradi tega bolj skrbite za svoje zadeve. Rak (od 23. 6. do 22. 7.): Lahko boste rešili nepri-J jetno zadevo, ker vam je sreča naklonjena, V poklicnem delu vam bo zelo koristila vaša iz-najdljivost. Opustite zadeve, ki vam ne koristijo. @Lev (od 23. 7. do 22. 8 ): Zatopljeni boste v delo in se skoraj ne boste zavedli, kako mine čas. Zamenjati boste mo. rali nekatere načrte. Možnost potovanja. Nenadni obiski in presenečenja. Devica (od 23. 8. do 22. 91: Če boste potrpežljivi in popustljivi, boste poravnali malenkostne spore z drago osebo. Prijetna zabava. Znali boste izrabiti vse svoje sposobnosti, tčda ne smete se lotiti več stvari hkrati. Tehtmca (od 23. 9. do 23. 10.): Lepi načrti in srečni dnevi. Ugodne priložnosti, da boste lahko našli novo pot za napredovanje v poklicnem delu. Nepričakovani dogodki vam bodo zelo koristili. Škorpijon (od 24. 10 do 22. 11): Ta teden vam bo prinesel vesela presenečenja. Verjetno boste spremenili nekatere svoje navade. Naleteli boste na nekatere ovire v poklicnem delu. Pismo. A Strelec (od 23. 11. do 20. 12.): Spor z drago osebo ne bo dolgo trajal in se boste spet sporazumeli. Razgibano poslovno delo. Bodite potrpežljivi, da ne boste zadeli občutljivosti nekaterih oseb. Kozorog (od 21. 12. do 20. 1): Dolgočasni dnevi. Melanholija. V poslovnih zadevah ugodne spremembe. Za-razgovori, ki vam bodo dali možnost, da boste lahko odkrito povedali, kar mislite. Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.): Verjetno se boste srečali z neko o-sebo, ki vam je všeč. Dnevi bodo kar minili v prijetnem razpoloženju. Lepe priložnosti za uspešno poklicno delo. Možnost zaslužka. Ribi (od 20. 2. do 20. 3.): Neprijetno razpoloženje, ki ne bo ugodno vplivalo na tiste, ki bodo v vaši družbi. Prijetna novica. Ne čudite se, če v poklicnem delu ne bo šlo vse tako kot si želite. nimivi žini čim več podatkov in podrobnosti. Davida se danes spominjajo še nekateri vaščani v Krajnu, vsi ostali vedo o njem po pripovedovanju tistih, ki so preživeli požig vasi in pa deportacijo v koncentracijska taborišča. Med onimi, ki se ga prav živo spominjajo, je tudi njegova stara učiteljica iz osnovne šole, ki je čutila do Davida še posebno naklonjenost. «Bil je izredno nadarjen in sposoben učenec. Rada sem ga imela ter sem ga naskrivaj učila tudi še tedaj, ko so nacisti prepovedali vsem židovskim otrokom obiskovanje šole. Vem, da sem s tem tvegala življenje. a ni mi žal». Bil je zelo resen, bled in slaboten fant, pripovedujejo drugi vaščani, ki se ga prav tako še dobro spominjajo. Bil je zelo priljubljen med mladino, ker je znal organizirati prijetne igre in izlete v bližnje gozdove. Vedno je tudi rad pisal, venaar ni nikomur pokazal tega, kar je sestavil. To je čuval kot skrivnost, ki jo je izdal svojemu najboljšemu prijatelju Tadeku le tik pred odhodom v taborišče smrti. Kljub preganjanju in vsem drugim nadlogam je bil ubogi David leta 1941 še vedno srečni deček, ki se je rad zabaval s svojimi prijatelji, ki je hodil v gozd po jagode in brusnice in ki je imel nadvse rad svojega očeta in mater, Družino Rubinowicz so spoštovali in cenili vsi vaščani, posebno pa še mater, ki jo opisujejo kot zelo lepo in pametno ženo. Oče je bil bolj bolehen, vendar je sam opravljal vsa dela doma in na polju. Kot smo že omenili, so se morali Rubinowiczevi iz svojega kraja izseliti. «Nocoj po večerji so prišli k nam sosedje in očetovi prijatelji, da bi se od nas še enkrat poslovili. Kadar je pogovor nanesel na našo selitev, so me o-blile solze in moral sem zbežati na dvorišče. Tam sem jokal, jokal.Cez nekaj dni je zapisal v svoj dnevnik «Prišli smo v Bod-zentyn. Ne vem, kje sem imel še toliko moči, da em opravil peš tako dolgo pot. Skoraj pet kilometrov sem prehodil, ne da bi vedel, kje sem in kaj se z menoj godi. Sedaj i-mamo nov dom...» Gospa Helena Wacinska in njen mož Artemius Wolczyk sta stanovala prav bližini družine Cislow-ski. In tako se je David kaj kmalu sprijateljil z njunim sinom Tadekom, s katerim sta postala tako rekoč nerazdružljiva. Skupaj sta se igrala, skupaj učila in skupaj preživela toliko lepih in žalostnih trenutkov. Toda prišel je čas, ko so nacisti izvedeli, da se skriva v Bodzetynu več židovskih družin, med temi tudi družina Rubinowicz. Vse družine so dobile poziv, da se takoj javijo na policijskem poveljstvu. Vsi so vedeli, da je prišel konec in tega se je zavedel tudi ubogi David, čeprav sta mu hotela mati in oče to strašno resnico prikriti. »Našli so nas» je napisal v svo- URE NA DEBELO ZLATNINE MAGNAGHi Ul. S. Lozzaro 8 • TRST OMIKRON TECHNOS Tel. 35733/36308 tekoči račun 51 DOZA jem dnevniku «Bog nas varuj teh ljudi, ki počenjajo z nami, kot da so prave zveri.» Pred odhodom je David poklical Tadeka in mu izročil vse svoje »bogastvo* — nekaj slik, šolskih knjig in pa svoj dnevnik. »če se vrnem, mi ga boš zopet dal». To mu je še rekel, nato se s Tadekom nista nikoli več videla. Gospa Wacinska je dolgo hranila Davidove stvari. Ko so kasneje nacisti zaprli in deportirali številne družine, ki so dale zavetje Židom, se je prestrašila in slike in zvezke zažgala. Shranila je le dnevnik, ki ga je skrila v skednju. Po tolikih letih je nanj pozabila. O Davidu in njegovi družini ni bilo več duha, ne sluha in ta- ko je dnevnik obležal v skednju vse do leta 1957, ko ga je po naključju našla sama gospa Wacinska. Izročila ga je svojemu možu, ki mu je bil dnevnik tako všeč, da je sklenil, da ga uvrsti v lokalni radijski program, ki ga je kot urednik in novinar vodil. Vsak torek je gospa Wolczyk čitala poljskim o-trokom odstavek iz dnevnika, ki ga je David pisal od 21. marca 1940 pa do 1. junija 1942. Otrokom je bila ta oddaja tako všeč, da so naprej in naprej pisarili Wolczyku, naj jim še in še posreduje njegovo vsebino. Za ta dnevnik je po naključju izvedela novinarka Jarohow-ska, ki ga je predložila svojemu uredništvu. Danes pozna njegovo vsebino skoraj vsak poljski otrok. lllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||lllllll|l,l,l,||liml„lllllllllllIM|||||||||m|||||||||||||||||||| Mirica,potrpi Stanovali so v •predmestni ulici, v ulici, kjer so stanovali siromaki. Hiša je bila siva, omet je že odpadal. Sonce ni nikoli posijalo v temen prostor. Stanovali so v sobi, ki jim je sluzila obenem za spalnico in za kuhinjo. Bila je vsa črna od dima. V kotu je stala stara postelja, na kateri so spali mati, Mirica in Franci Na zidu je tiktakala stara stenska ura, ki se ni menila za bedno življenje svojih sostanovalcev. Mati jt delala v tovarni, Njen obraz je pričal o trpljenju in bridkosti. «Preden odideš v šolo, vama pogrej malo kave!* je naročala Mirici. ».Kruha je še toliko, da ga bosta vidva imela. Ni ga več. Rada bi ga kupila, toda ne morem. Res ne.* Bilo ji je hudo, da bi bila najraje na glas zajokala. Premagala se je. Zajokalo pa je srce s strašnim jokom, ki navda človeka z bolestjo. Jfrut. rut. jfdir ujwi H*** ‘meuts -v. JtA ««.• ehm. «4 'y iAi »» cLoduJ fr jtrcihe, tii j.njfrtea -tu. **e i' dan oslov pa je v zs ni označen 21. m.al„ 26č ko je papeška vojsk ^ žala pred francoS„tijn v* sko in ji je zap"" lik plen oslov in M- .... lllllllllUIHHIIIIlilllHIMMIIIIIIIIIIIIIIIMMimillMItllllllllllllllllllliHlilMIHinilllllllllllinilllllllMIMIIIIHIIIIIlllllllia Vohun X 25 v Piranu Te dni so v filmskem ateljeju v Piranu začeli snemati film »Vohun X25», ki ga režira Fantišek Čap; scenarij pa je napisal Milan Nikolič. Film, ki ga pripravlja ljubljansko filmsko podjetje «Triglav film», bodo verjetno pravočasno dokončali, da ga bodo lah- GRAFOLOG JADRAN: — Oseba nima še povsem izkristaliziran v značaj, zaradi česar prihaja do notranje nesigurnosti. jjj Na zunaj hoče to stanje zakriti s povečano delovno | \js\aS- I "j* storilnostjo. Omenjeno stanje je prehodnega značaja in Jj{ to toliko prej kolikor se ji posreči enakomerno zdru-« žiti fizične in psihične sile svoje osebnosti. Jjl FRANCI: — Cesto nestabilni in temperamentni in precej hitro izpremenljivega mišljenja ter dejanj. Ka-rakterno ste dostopni zunanjim vplivom. Otresite se )jS svojih muhavosti, kajti jasno je, da morejo pri vsem naštetem nastati pogreške in neljubi dogodki. Nervoza 2; in raztresenost manjšajo koncentracijo, katera je eden « osnovnih pogojev za uspeh. VIJOLICA: — Tavate v življenju brez vsakega I® svetlega ali spodbudnega cilja, za kar krivite usodo in jjj okolje, v katerem ste. Vaše mišljenje je v tem pogledu i O h ji (a bije T* zelo napačno in krivično, ker bi bilo potrebno prvič, da ste si na jasnem o samem sebi, drugič pa: »Pomesti je treba najprej pred svojim pragom«. ko poslali na filmski festival v Pulj. Prav gotovo bo film privabil številne gledalce, ker je zgodba zelo napeta. To je sploh prvi jugoslovanski vohunski film iz dobe narodnoosvobodilnega gibanja. Zgodba se v glavnem dogaja v Zagrebu tik pred vojno in med ustaškim nasiljem. Glavni junak je Mirko, študent, ki se po nalogu osvobodilnega gibanja vtihotapi v nemško vohunsko službo, kjer pa de- mo viof la za partizane. x igra znani jugosl filmski igralec LWS jjei ničjevič iz Beograda, številnimi igralci n gj nam je razkazm kjer je vse pogj, id % kulis ter rekvizitov- ^ do prišli v P0^ trebš’ film. Priznati J® -n sc se organizat . \ potrudili in na vrstno pohištvo e okolje, v kateren* 0v»N ja zgodba, zares 9pi. ^ la tedanjim rft Vse notranje PL sn«^ ih je največ, b^ jih je največ, j li v Piranu, ne*^ in rov pa v LjU&ij Zagrebu. f * Nacistični zločini na francoski zatožni klopi J*AN IAFITTE: PREŽIVELI Jfoman Strahot iz k°ncentracijskih taborišč ^orL kl ■ živii°> so ti, ki '-'itokn, ’ Ki jim je bit polna častna ,,JzTtov’ 3"^ veli-vrh, j,: a na strmi ai° zamišljeno So nrlf j.em nasproti, ki ?' °?mi.noč in dan Sti# n, ea* ali veliko Iju-t°j#, l■ a. tZTek Victorja Hu-le„ s. svojimi «Ne-X svet Va^ umazanijo »rntto fma> služi zdaj kot ^ttsketJlCos^ernu pisatelju, r“ vo> rbke apet W£«*« ,crlže P° si' r, kukin 1 crmm kranom **’> ta « besede aJuden Xtnih BrenKobni okus po S? Potrebni1 ei'1 b‘ bii da' 'e,2at0 j " usem ljudem. “lome/čo«a i zbudil iz °1(» »j;,,? e Konvencional-(Ja ieni.a na nivoju*, . **], kar Jlb opozoril na ," nploiin se navidezne-!e. sicer - s3)et obuja. Zastor ,!"0 dejan, »“del pred zad-OoeSQ ',*>*"» nurnberškega &>»& fc' s° Ji»* Po- rj..®Pet Dno. ?? Džmgiskani, J1 Pa sn avijene, kremato-i Sa Postali turistična ir.p0s|°tmi8hUljnib Američank N bZtfpdi, ki so se t. .0rjaško vozili mi- lil fantih0. ftipa svobode S P<‘“Hod,atans'co in »ki iv<*Unino vremievajo k* Sboljjn oum' (Wri' - 1 B’so s-^ne ae verjamejo klt v l 0 množičnih se-*tl rn*re7natorW, Pred SS stoje’ in so Ijori ”?. do teh ev-koJ^ttziinl’ ki l1naio abuj- itl *« fSO tO Jo Strici l s? 3° insceni-HitSkai0Sarn.1- za komedi-iktJPomeno.]a «zgodovi n- znamka!). Ni-nacistič- Srk‘ tekst H % vsionikov* 3e treba "° in Tdečelič-iton 0 ratm cfceron nam z So Pastir:° šnostjo krav-fifiajski . odžebra svoj in seveda h nT «edin.P02“bi naprtiti hnH „lmu človeku», ki Jiitl^.®T°d iues,TeCo ves nem-SpS icaif*S je Kajpada d*la! l„VSl *° PO tej ''i?P°Velt njegovo o- 'o ?. so it* ker so biti 1,1 riM CiPtini»~~ Nemci izred-!«P,N te ’Ta? (sic!) narod % Sebna frSe Poslušen, so Sl,}!®bival; ltleriet>a pove- '• Potem 3PTej -feld' X' Jo>rej‘T Penerali SiljkI»?J, "tbče ni bil ?t» ki on nemški ge-% ‘°ke f,ravtjaj0 še 'da- SlM " s 10 je' j*10 k(iplarja. c funkcije o nem- V. Ptst"?« aparatu, dvi- iec-')'ei ta Pokažejo proti S« n, tako71 3e ‘,dini fcri- *t ‘ ^ Jo naPrej. Stara p Pozna že ves A«, S^tš^ških nacistič-» niii? strnil nekajkrat S it°- L° ta rtPrenrerii‘ so P'1 lite-Saf?,ein is„, u0t.lll< t«ko da suojo /ak-unientarno Xn;o 'zoubda S"j; Jean",1 dok kfiNt, tte, kj sicer % U »laič^ak J« bil po M ^niških Je zverin-*t!Nlit>0,'1šč Koncentracij-«p|- '»tiiinn ■ t precej Nnt la km'ln 2ato pred-tiVf?elCega l9a tudi doku- »tlXkJ°zabniSan ht Sn .opnj/Oa Degradacija ,0 iivoii janstva ^ttl ^etu :nSe^°nian \ab°fištnih o- na je bila de- S > '«n *®Ii; to n toda ”°nian - - dpisui tr' dete: t “ttoj tt°r ■2:ače-i’ drt, o okii dporniškega ’* >i del P,ranem Par,-Pil bilj aatiia„ate,na žtvlje- SN. kje-e®a v ambient v’ Kjer . taborišča V,)« , kodie Nemci glo- ^an0 Ja izdelovali l&liu °r°Ž3e iNdeJ,e Prh? "stila»: pri- y>o,,70p;osio toda s c0>j di sriirt 06 ' fci je So»to. ofočij 1 ,n l'SnQe>o. eb/e^očirv?? fidel 'u- 'i ,%n l°« p . °v, Fran-ilki )°«, RU'PoljaXv, Ju-s Oon.Je nsov m i/mi. »n drugih da pomeni ohraniti C*. *>veti, 'dl^on je pre- ki ^P^uaJ o P,Io-t Pa ,;,lcer dovolj V "ik , in °Pata v iz- V ki io 0,iipo>, ast“'na u 'L\, ,na 01, l,ah- °pne-^5 *IiuJi kon- 'abor,W in jo cejn, 'Poročamo na- MiLi VELIKONOČNA NEDELJA (Odlomek iz romana «Preživeli») Noč po tepežu je minila. Izjemoma je bil naslednji dan po vsem taborišču počitek. Delala je le kolona za čiščenje snega. Bila je velikonočna nedelja. Vendar smo kot po navadi vstali že ob petih zjutraj. S Paulom in Petit-Luisom smo odnesli mrliče, poribali tla v revirju in očistili stranišča. Po nekajurnem delu smo se malo oddahnili. Vsi trije smo se zbrali v veliki dvorani, ki je merila osem krat osem meirov. V njej je ležalo petinšestdeset bolnikov. Ostale sobe so bile nekoliko manjše. Tam je ležalo navadno petdest, včasih tudi samo osemintrideset bolnikov. Od včerajšnjih udarcev so bili še čisto mehki. Ob desetih je prišel v našo sobo doktor Rene in nam objubil prijetno presenečenje. V transportu Italijanov je odkril pevca iz milanske Scale. Kako je zvedel zanj, ne vemo. Naprosil ga je, da bi pel za bolnike. Potem je prišel v zdravnikovi družbi v sobo. Bil je to zelo mlad človek, toda s svojo ostriženo glavo, s črtastim plaščem, ki ga je prepasal z vrvico, na kateri mu je visela skodelica, je bil podoben vsem ljudem v taborišču. Postavil se je v sredo dvorane. In kakor da bi prvič v življenju nastopil, se je pomenljivo odkašljal, nekaj časa premišljeval, poskušal glas in nato zapel. Na postelji, na katero sem se naslanjal, se je tresel mož v visoki vročini. Nekaj postelj dalje sem videl človeka, ki je umiral. Glas mladega Italijana nas je pretresel. Vsi bolniki so dvignili glave. Italijan, ki se je ukopal v tla, je priprl oči. Zdelo se nam je, da sanja. Za nas je bil to sen. Massenetove pesmi. Bolniki so se dvigali drug za drugim. Revirsko osebje se je tiho priplazilo do vrat in nemo zrlo v sobo. Nismo več slišali stokanja bolnikov in vzdihovanja umirajočih. Nismo več čutili odurnega smradu flegmon, ki je prodiral skozi ovoje in slamnja-če. Pozabili smo na lakoto, na rane, udarce. Poslu- šali smo z nepopisnim navdušenjem. Nenadoma nas je nekdo prekinil: «Ruhe!» Pevec je takoj prenehal. V sobo je stopil pisar Albert in sporočil, naj pride takoj revirsko osebje na hodnik. Postavili smo se v vrsto. Zdravnik je imel kratek govor v nemščini: «Vodstvo taborišča Je sklenilo, da bo v revirju zaposlilo le profesionalne ljudi. Vsi tisti, ki jih sedaj ne bom poklical, bodo odšli iz revirja in dobili jutri drugo delo!» Naš jugoslovanski prijatelj Luther, ki je bil v revirju pisar in obenem tolmač, se je postavil na drugi konec hodnika in hitro prebral seznam ljudi. Paula in mene ni poklical. Pač pa smo slišali ime Petit-Luis. In čeprav sva s Paulom šla v neznano usodo, nama je bilo prijetno, da so vsaj najinega prijatelja priznali za bolničarja. V vrstah sva slišala šepetanje naših tovarišev, ki so pojasnjevali najnovejši odlok, češ da iz revirja izganjajo vse tiste, ki jih je prej sprejel doktor Rene. S tem je bila porušena vsa naša zgradba. Paula so premestili na blok številka 10, mene pa v blok številka sedem. Takoj sem vedel, kaj to pomeni. To je bil Steinbruck Velikonočni običaji v Borštu in v Bregu Vesele velikonočne praznike želijo ,,Klepetec”, ,,pince” in ,,presenci”, „žepca”, „trkanje” ali „picanje” Z zanimanjem sem čital (in menda ne samo jaz) v Primorskem dnevniku 3. a-prila t. I, opis velikonočnih običajev pri Sv. Ivanu. Na splošno so ti običaji skoro enaki običajem, ki so bili v navadi v Borštu in Bregu. Vendar se najdejo še nekateri, hi so nekoliko različni. Na primer «klepetec» je znan tudi pri nas, medtem ko tistim, ki so bolj «umetno* izdelani, ne pravimo «drdrača* ali udrdele-na* ampak eškrbetuija*. V moji mladosti nismo nikakor cenili tistih kupljenih v mestu, ampak doma izdelane; saj so bili nekateri naši ljudje pravcati mojstri v izdelovanju takih in podobnih reči. Velikonočne molitve ali «večernice» so se pričele že v sredo proti večeru in so trajale okoli tri četrt ure. Svečenik (duhovnik) je na stolu pred oltarjem bral psalme, cerkovnik pa je v enakomernih presledkih u-gašal dvanajst sveč na posebnem lesenem svečniku. Nestrpno smo dečki čakali, stoje ali pa sede, in šteli še goreče sveče. Ko je cerkovnik pogasil vseh dvanajst, je snel trinajsto, še Marija Mi jot gorečo in se skril z njo za oltar. Duhovnik pa je pokleknil pred oltar. Zdaj smo se že vsi pripravili, kot vojaki za napad —, aha, zdaj bo naša točka .. . duhovnik je udaril s knjigo po stopnici, mi smo pa sprožili o-glušujoč ropot. Počasi smo se pomikali iz cerkve in vedno ropotaje napravili obhod po vasi. To se je ponovilo tudi na velikonočni četrtek in deloma na veliki petek. Zvonovi so utihnili že na velikonočni četrtek okrog 9. ure in so mirovali do velikonočne sobotne glorije. Ko smo radovedno povpraševali za vzrok temu, so nam starejši ljudje navadno odgovarjali, da so šli zvonovi v Rim. Toda mi smo skozi line še vedno videli zvonove in na zadevne naše opazke smo dobili odgovor, da so le glasovi šli n Rim. Ampak — neki veliki petek tudi to ni držalo. Zvečer se je zbrala v cerkvi precejšnja množica vernikov. Ko se je žalni cerkveni obred pred božjim grobom že bližal koncu in so pevci na koru brez orgel odpeli zadnjo kitico o Kristusovem trpljenju, je na- VELIKA LJUBEZEN De s’n tebe jest taku štemala, bjeu se mene ti Use! De s’n se tebe jest udala, je krivo muajuo tu srcje! Oj muajuo znuiotjeno srcje! Be zate sklatla dual uoblake, be dala zadnje kane krvi! Ne buoš na svete n ajdo take, lebjezne prave v’č je ni! Oj, kukr muaje, v’č je ni! stala gluha tišina. In ravno ko je duhovnik (takrat je služboval pri nas župnik pokojni Franc C ve jn) začel moliti sklepno molitev — pa se oglasi z zvonika veliki zvon. Ljudje so se vsi prestrašeni začeli ozirati, nekateri so drli iz cerkve misleč, da je nekje nastal požar, cerkovnik pa je tekel v zvonik in tam zalotil — cerkvenega starešino, ki je, pozabivši, da je veliki petek, šel zvonit zdravo Mare jo! Nič čudnega, bil je pač krčmar in vinski trgovec; hitel se je potem opravičevat, češ ne zamerite, bom pa v nedeljo dal za pijačo za to! Nekatere gospodinje so že na veliki petek mesile «pince* in «presence* ter pripravile vse potrebno za kuhanje ežepce*. Da ni smelo manjkati tudi domačega pršuta, je samo ob sebi umevno. Nekatere so pršut kuhale, druge pa so ga raje zavile v testen melinc m ga spekle v pečici. Tak je bil zares prava poslastica. Navada je tudi bila, da so do velike noči raje pili belo vino, dočim so ravno za ta dan začeli s črnino. Na veliko nedeljo zjutraj so gospodinje navadno v jerbasih (plenirjih) nesle jedila v cerkev blagoslovih. Danes se pri tem jerbasi ne vidijo več. Se en velikonočni običaj naj omenim, namreč «trka-nje» ali «p icanje* kuhanih jajc. To je bilo nekako tekmovanje v spretnosti zadeti jajce s krajcarjem iz primerne daljave, n. pr. 10 stopinj (približno tri metre) za pet metov, ali osem stopinj za tri mete. Kdor je zadel, je dobil jajce in krajcar, drugače pa je zgubil seveda krajcar. Ta igra je bila zelo priljubljena med mladeniči in možmi, ki so se s tem zabavali zlasti na veliko nedeljo. M. MARC GATTHIVAR UMBERTO TRST (JL. F. SEVERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ SOSIČ Julija Viktor Manufakture Kleparstvo Drobnarije Delavnica OPČINE Alpinska 87 - Tel. 21-385 AVTO MOTOR IMPORT —EXPORT Nadomestni deli italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESEL motorjev m traktorjev. Trieste - Trst, Via Udine 15 tel. 30-197, 30198 avtoprevoz ___ Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli št. 28» Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO • KONKURENČNE CENE TRST - UL. CARDUCCI. 15 Tel. 29-Mh Bogata (zbira naočnikov naočnikov za otroke, precizna šestila, logaritmična računala. želi srečno novo leto KERZE TRST; Trg S. Giovanništ. 1 • PORCELAN • KRISTAL • PRIBOR • LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI • HLADILNIKI • ELEKTRIČNI GOSPO- DINJSKI STROJI • ŠTEDILNIKI • VSE ZA DOM AVTOPREVOZNIK STANKO ŠAULE GORICA Ul. Foscolo 21, tel. 37-11 AVTOPREVOZNISTVO JOŽE GORJAN GORICA Ul. Foscolo 14, tel. 21-10 KNEZ VALTER Nabrežina tel. 20123 Nudi «SINGER» od 59.000 lir dalje, «REXa hladilnike 53.000, bPHILIPS* TV, gospodinjske predmete, motor, na kolesa in bicikle po izrednih cenah za tu in izvoz. Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob m drugih prostorov TRST Ulica S. Anastasio 12, tel. 61-218 Športni predmeti R. VUGA GORICA Ulica Carducci 5 KROJACNICA VLADO PREMRU TRST, Ulica Ginnastica 35-1. Telefon 45-447 GOSPODARSKO DRUŠTVO PROSEK 280 TVRDKA IGNAC PLAHUTA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 4, tel 50-23 Kolesa, motocikli, potrebščine in motorji «Frida» Uvoz - Izvoz OGLJA IN DRV IVAN VETRIH Gorica . Ul. Lantieri 5 Telefon 25-27 PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA ALOJZ ŠTOKA (GIGI) PROSEH MESNICA BRANKO ŽERJAL BOLJUNEC, ŠT. 41 I ......................................................................................................................................................................................................................................................................................... iiiiii,mn,fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitli,uiiii,mniiiiiiiiiiiiuiiai «Jugoslavija v plesu in pesmi - Portorož 60» TRGOVINA JESTVIN MARIJA ALBERTI PESEK, ŠT. 1 Tisoč in ena noč v ritmn Jugoslovanskih plesov Trgovina jestvin - zelenjave _ mirodilnica ANTON ŠVARA KATINARA, ST. 103 Telefon 90-665 TRGOVINA JESTVIN IN DAMSKI SALON ŽULJ AN RICMANJE, ŠT. 125 PRVA LASTOVKA.. . Vse velike in pomembne reči se začenjajo v kuloar-jih, ob prižganih cigaretah in v ozračju bežnih srečevanj, pozdravljanja levo in desno. Potem dobi tjavdan vržena ideja uniformo ljubke slovesnosti na prvih sestankih. V poslovnih dnevnikih so zapisani prvi datumi, navrženi rahli obrisi, dopolnitve, možnosti in številke. Ideja pa neugonoblji-vo zori dalje, še vedno je brezoblična, a vendar raste in prebija meglico vzdržanega pesimizma in nezaupanja. Potem je na vrsti koledar: tja se vpisujejo datumi, prva pisma so odposlana, odgovori so tudi že prispeli in tako . . . Novinar je kajpada pred dilemo: kaj sme in kaj ne sme zapisati! Ni konference za tisk, nedvoumnih izjav, nikjer ni zanesljivega o-prijemališča. Pa vendar: dogodki, ki sc to sezono obetajo Kopru in Portorožu, pa Piranu in Ankaranu, so za današnje razmere tako monumentalni, da nobena grožnja ne more pogasiti novinarjeve gorečnosti, o radovednosti bralca pa ni, da bi govoril ... KOLO, ORO, VISOKI REJ... Od 3. do vključno 7. avgusta bodo štiri slovenska obalna mesta, in sicer Koper, Portorož, Ankaran in Piran prizorišča »Prvega zveznega festivala jugoslovanske folklore«. Uradna vizitka; ((Jugoslavija v plesu in pesmi — Portorož 60». Povabljenih je osem jugoslovanskih folklornih ansamblov, in sicer štirje profesionalni («Kolo» iz Beogra- Programska shema «Primorskih prireditev» za poletne igre v Kopru, Piranu, Portorožu in Ankaranu da — srbski plesi. «Lado» iz Zagreba — hrvatski plesi, «Tanec» iz Skopja — makedonski plesi in «Gavrilo Princip« iz Sarajeva — bosanski in hercegovski plesi) in štirje amaterski ansambli («Tine Rožanc« — Ljubljana, «France Marolt« — Ljubljana, ((Branko Krsma-novič« iz Beograda in ((Bratstvo - jedinstvo« iz Novega sada). Kolikor je znano, so našteti ansambli že pristali na sodelovanje. Uradna zvezna žirija, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki jugoslovanskih etnografskih inštitutov bo med zmagovalce podelila prehodni pokal Turističnega društva Portorož in pokal okrajnega ali občinskega ljudskega odbora Koper. Trem poklicnim in trem amaterskim ansamblom pa bodo podeljene tudi denarne nagrade v skupnem znesku milijon dinarjev. V času trajanja festivala bo v Portorožu odprta razstava jugoslovanske folklore ki jo bo verjetno organiziral ljubljanski Narodopisni inštitut, hkrati Pa bo prireditelj organiziral redne filmske predstave, na katerih se bodo zlasti inozemsk' gostje lahko spoznavali z jugoslovansko folkloro v jrie-su, običajih in krajinah. Znani jugoslovanski etnografi pa bodo v klubskem ozračju predavali domačim in tujim gostom o pomenu in vsebini nekaterih najbolj značilnih jug. plesnih vrst. V začetni fazj pa so tudi razgovori za eventualno televizijsko odnosno evrovizijsko posredovanje zaključne prireditve na monumentalnem koprskem trgu, kjer bodo nastopili vsi štirje profesionalni ansambli. In če mimogrede poudarimo še to, da so n. pr. ansambli »Kolo«. «Lado» in «Tanec» do sedaj gostovali že na vseh kontinentih sveta, da so nastopali tudi že pred italijanskimi telekamerami, potem pač ni težko dognati, da bo uresničitev te zamisli enkratno doživetje za vse tiste, ki se ga bodo u-deležili. OPERA, BALET, REVIJA, KOMEDIJA, POPEVKA . . . Programska shema ((Primorskih prireditev« je kakor mozaična refleksija vr tiljaka na sejmu želja; gon dole na tem vrtiljaku sc programske enote, različne po vsebini, namenu in e fektu. Listam po poslovnem dnevniku zavoda »Primorskih prireditev«; letošnje poletne igre bo slovesno odprla mariborska Opera z dopolnjeno izvedbo Smareglio-ve opere «Istrska svatba«, o kateri smo na straneh našega lista že pisali. Ljubljansko Mestno gledališče se bo tokrat prvič na prostem predstavilo z renesančno Dr-Žičevo komedijo «Tripče de Utolče«, tržaško SG pa že četrtič ponovilo na piranskem naravnem prizorišču svojo predstavo iz železnega repertoarja primorskih poletnih iger ((Primorske zdrahe«. V načrtu je tudi revija v stilu modernih ameriških «musical», ki jo pripravlja reško gledališče «1- van Zajc« in pri kateri bo sodelovalo okrog 300 članov in solistov baleta, pevcev in igralcev. Baje bo v ta namen prearanžirana popularna opereta »Havajska roža«, in sicer tako, da jo bodo dopolnjevale nekatere priljubljene popevke iz Opatije in Sanrema. Po nekaj letih bo začel služiti svojemu namenu spet koprski Muzejski vrt. kjer je bilo pred časom nekaj izredno uspelih intimnih prireditev. Vodstvo »Primorskih prireditev« je trenutno v dogovorih z nekaterimi i-gralci tržaškega SG, da bi na tem vrtu realizirali So-foklejevo »Antigono«. Ljubljanska Koncertna poslovalnica pa bi za isto prizorišče posredovala nastop komornega orkestra »Slovenskih solistov« ki ga že nekaj let vodi violinist prof. Karlo Rupel. In še ena prijetna noviteta, tudi veljavna za Muzejski vrt; literarno - glasbeni večer. Izbor svetovne lirike, ki bi jo posredovali nekateri vidnejši slovenski dramski prvaki, naj bi dopolnjevale intimne glasbene izpovedi velikih mojstrov v izvedbi nekaterih znanih solistov. Koncertna direkcija v Ljubljani Pa je ponudila tudi gostovanje poljskih, čeških in madžarskih folklornih ansamblov, ki bodo letos gostovali v Jugoslaviji in je njihov eventualni nastop že vnesen v poslovnik zavoda »Primorskih prireditev«. Ni pa izključeno še e-no prijetno presenečenje, ki pa je za sedaj ie še na pa- Nastop ljubljanske folklorne skupine »France Marolta na koprskem glavnem trgu mmmm ' C3 DRV IN PREMOGA OPČINE Rudolf Vremec sa Narodna ulica 78 Telefon 21-306 DOSTAVLJA NA DOM -CENE UGODNE KMEČKA r. z. z o. z. (Ustanovljena 1. 1909) GORICA Ulica Morelli 14 „ Tel. 22-06 GORIŠKA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA GORICA Ulica Don Bosco 48 . Tel. 26-08 KONFEKCIJSKA TRGOVINA «MIRELLA» GORICA — Largo XXVII maržo 11 (vogal Ul. Oberdan 4, palača INPS) Makedonska narodna (borbena) noša pirju; večer popevk pod naslovom »Opatija - Sanremo«, pri katerem naj bi poleg velikega zabavnega orkestra RTV Ljubljana pod Adamičevim vodstvom sodelovalo nekaj najpomembnejših italijanskih interpretov zabavne glasbe in nekateri priljubljeni jugoslovanski pevci. Računajo tudi tokrat — kakor lansko leto — na družno sodelovanje obeh sosednih televizijskih omrežij. METULJCAST TURISTIČNI PELE-MELE Izvedba programa letošnjih poletnih iger ni omejena le na Koper, ampak tudi na druga obalna mesta; Portorož, Piran in Ankaran. In še kje drugje, n. pr. Postojna, Sežana, N. Gorica, Poreč, Pulj, Opatija itd. itd. Številne stranske prireditve, Portoroška noč, modne revije, ljubko - saharinske izbire «miss Portorož«, tekme osličkov, regate, pokušnje vin itd, pa bodo uspešno zaposlovale domače in tuje turiste in služile kot obrobna dekoracija poletnim, letos že četrtim igram »Primorskih prireditev«. MiLi TRGOVINA JESTVIN KRIŽMANČIC GROPADA, it. 29 TVRDKA ČUK GORICA - Korzo Verdi 26, Trg Cavour 9 _ Tel. 35-36 Šivalni stroji: Necchi, kolesa, motorji, radij"ski aparati PODJETJE Z GORIVOM IN LESNIM OGLJEM KARLO MISCHOU GORICA, Ulica Angiolina 23 _ Telefon 23-29 GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA, št. 60 KROJACNICA Roman GRILANC KONTOVEL 98 (na glavni cesti) PRIZNANO MEDNARODNO AVTOfflEVOZNIŠKO PODJETJE LA OORIZIANA GORICA • Ul. Duca d’Aosta 68 - Tel. 28-45 . GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA jr ZA**'*’ ZDI se , DA NE Bo TRAJALO DOLCO > J HUDIČA I DA B VSAJ IMEL DIMA MlTi ..■ V POL URE SE L. LAHKO MARSIKAJ ZGODI, KIT'.----- IN S TEM KAJ BI DOSECEL ? PADLA BI V ROKE INDIJANCEV IM NJIHOVIH r—PRIJATELJEV, KI S0,c'~^‘ ^-^mjC-P^NA BRUCI STRANI 'MM toda LA 81 V BOJU \ meje 'jRan Hitro.kit ' Greva nazaj, PROTI VHODU, KJER JE J--- TEREN NEKOLIKO j ^ „ DVIGNJEN /_r—-Z /r t\ V HUDIČA ( VSAJ IME ^MIT.... / Me/ t DIMA - 7D/ SE M/ D OSTI PO* .... DA SVA 5^, iiVgJKit li konec (V LfPADLA NJIHOVIH a so,c^-~' V BOJU ? SAJ NIMAVA NITI v eo. opilim, 28. šopin h ^et, »onim, 32. Niger, M- 0telj, 35. T(one) K(ralj). 3°' T0lr 37. OK, 38. ledena, *>• ^ .4- dim, 41. kol, 42. leniv, ^ damič, 46. celovit, 4i- ^0(1, kunec, 50. teden, 2. cfc 54 oranice, 56. 59 eks, 61. ve, 62 J kcija, 66. snop, V«,,j “ 7 C Z K, 72. cle, M K 1 era, 75. lmola, /*• ^ f Sr. ata, 81. Stalingrad, It, 85. kinofikacija, , 'tro)coi> NAVPIČNO: J. ve ‘rf* f v jak, 2. Erotika, 3. c „e. v, z . iti. 5. kolonizacija, jk Emil, 8. carinik, 9. jF■■ orešek, 11. Nazor, fZ. ti- ri, 14. talitev, 45. e' P2 °r' ti rotirati, 19. nemi, ?»■ zrediti, 27. *men ^ .menilci, 31. ovaden, • ■ L vica, 38. levica, 40'tP ocene, 43. lov, 45. ee’ ^ jj. kovati, 49. urejati, 5 - 6 ' cenitev, 55. ceniti, • < • spinet, 63. Izola, 65- ^ ? ■ srepo, 68. uran, ■ H11'1 klic. 73. km, 76. '9. Adi, 81. S(tele> ^ flt-82 G(oethe) ,J(ohann>’ f: na KIT IR CARSON, KI STA OSTALA ZAPUŠČENEM RUDNIKU, STA SK Sala z uporabo smodnika p, Tl NA PROSTO. TODA PRI TEMNI IMELA SREČE, KAJTHKSPLOZUi JE POVZROČILA , DA JE RUD N ZAULA VODA. VODA JE NEHEH NO VDIRALA V RUDNIK IN KO JE ZALILA ŽE VSE STRANSXE IH NIŽJE ROVE. najvISla dnevna *inSP n1?’7' naJnižJa »A P* 100R i J^Pinje. Zračni UŠic iooRi L1,8 stopinje. Zra-_ km, ?anoIite,n' veter 30 ^hodnik v? 46 km- severo-ffl*'J«?« 56 odst., nebo i-frje razgibano, temp. ^ moria 10.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, nedelja, 17, aprila Velika noč Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 18.53. Dolžina dneva 13.36 Luna vzide ob 0.09 in zatone ob 9.54. Jutri, ponedeljek. 1*. aprila Vel. poned., Konrad Resolucija 23 mater dolinskemu županstvu Matere iz Mačkovelj in Prebenega Zahtevajo otvoritev otroškega vrtca Dolinska občina je o tem že mnogo razpravljala in Pripravila prostore - Nerazumljivo zadržanje oblasti 8° Sati.8 borba, ki jo vo-lovelj e..1Z Prebenega in ‘«ga Vl4„_za w otvoritev otro- »MV/IHCV UllU- b»v te j3.’ ?e vedno traja. ?>!» n.-uU? 23 mater, ki ■lilo porasle ■sit anIrw',“°*e otroke, po-11,11 tesm,Skemu županstvu *i°' v kateri sPet J * Kateri spet 11 vrtca D v,or>tev otroške-fc ' fi«olucija pravi; Ji SiV. r?atere »z Mačko-ri„ ne°a ponovno not se končno tudi J4« Iti1?.7* VTtec ™ naše ? Poudor,!, otT°k. Ponov-Ji Olrocj ’ -da 80 tubi J*,Pzooii ?otrebni predšol-,*Mtro j. In znova pripo-•»• zaostajamo z . otifiJl1 so enake kot Si niua. °®. Zato se ne J™ • z.ato se !Si le * Site« ,1, želimo le u- na-".1?3® upravičene Hi P7t3a ®«ca. »It,,) 0 Podpisi staršev (23 0o«LŽ.Upanstvo je reso-StenT? vladnemu ge- *i,teg|1U. komisarju, šolskim v lv. in • uPravi otroških N. V kafer S Spremnim W, “tvorite1? se pnpo' “lik . ley vrtca v Mač- L'SoTagfl ae: ker so že S tem • pr,lmernl pro- h ^°rakm» 4e ^ napravljen Sine žz,a uresničitev dol- j.. lahltn onemogočeno, St* .. °. Pošiljale — kot % . Pošiljale drugih otr0k “lue*n vaseh — v otroški vrtec. i^Jrtca Zv »}v?,ritev otroške- S' že nrna* se ie ^ Pribfi- peti' ??. ko , ’obzno ob istem ko s‘Dilzn° ob istem k' v vrtec zahtevali ricm*m.an3ih- Medtem J ,0 *a»lske matere -A ki ®°trajnih zapletli« celo o 'meli svoj odit; ’ Pa m sodiščem — ^oiMačkten12 Prebe' WS. obla« ®3 naslavl->al° £ PtoSn«i em' da bi nji-(a *.Mio j usodili, o za- ^ 6re bof vlk° g°vora> teči, r?°navliati že zna-denimo naj le, ■Sv, »mil trgovin ža praznike !5lSilJe*j® gospodarsko b>iira2Loroia. da bo po Odloku veljal naslednji urnik: dJrtovinf JI- bodo «< j Sn ^ zaPrte, razen 1) L4o lt odo odprte Vi! fc S V r i S nl^ovine „ ..im. **• bodo ^Prte, ra-J ^ S. u«J _ m,ekarn od iU 4«. iir* u*,caarn ua i)tj3 jn * cvetličarn od 2131.m slaščičarn od 8 ŽSt4H*n vse krajevne i *u Bon v ne- V ^“edeijek Mprte k ki , ^ 0 *0 ?*'> prizadetih & tJlkrat interveni- da ^^•oCtra’fpradva- 2» . občinski od- sPv°eUtdana |S -plenil pred dvema di ‘“»klep *a-ft im! Itlore „..oboinska u-7 Pač mcesar storiti, ka' 4 Va—- roke. up rabilo to, w ^ove^nT’ Je D11( t Aojk.0re, va> da bo ure-iS*..1 Vrt« katerih bi ki > Šoli1?'.Ti bi b>H ‘ttojL.dalo Mačko vi j ah, 1 preuredI?ta‘enkostni- *diti tako, da !6f ■ *<>. ,r„a,_v,»k mm DNEVNIK NffiEcCHl6-n. J 6:“° ,IN 94-638 «. V** OORICA UpRa 'VA H' 20 h SV FRANCI-!• h. 37-2S8 \n' ti* ** ni '** mm n6bo-i,JPCa: irgov- 1(1\ lb h‘ir ~nl--20-' '»»n to' ew Ma" •oa«; ~ v,! )0 Pri upravi. Sk! «ei3o°r’ lir Vn*®r*J: i^ttna ri„ Polirtna SN lfoilka rf800 "r - ^SS?!US5S5 ^v,enko urednik I„t *»vod ZTT bi lahko v njej bdi otroški vrtec. Z naše strani ne moremo kaj, da ne bi še enkrat ostro obsodili nerazumljivo zadržanje oblasti, ki ne morejo ali nočejo razumeti potreb mater iz Prebenega in Mačkovelj ter nuditi njihovim o-trokom potrebno predšolsko vzgojo. V tej zvezi ugotavljamo, da je postopek v odnosu do italijanskih vrtcev in šol na našem podeželju povsem drugačen, tako da lahko upravičeno govorimo o diskriminaciji na račun slovenskega življa. Želeli bi, da bi se vprašanje otroškega vrtca za Mač-kovlje in Prebeneg čimprej rešilo in spravilo z dnevnega reda kajti le na ta način bodo vaščani spet dobili zaupanje v pravico. Mislimo, da matere ne zahtevajo nekaj takega, kar bi jih spravilo v odnosu do drugih v nekak _ privilegiran položaj, temveč zahtevajo samo to, kar otroci drugih mater uživajo že več let. Zato še en- krat priporočamo pristojnim oblastem, da vprašanje otvoritve novega vrtca ugodno in čimprej rešijo. «»------- Razdelitev volila Giovannija Scaramanga Tržaški župan dr. Franzil je razdelil 3 milijone lir volila umrlega Giovannija Sca-ramanga di lA-ltomonte, namenjene za dobrodelne namene, takole: najprej je dodelil 2 milijona Občinski podporni ustanovi, nato pa je odredil, da se razdeli preostali milijon lir med: Ustanovo za zaščito mladoletnih, Tržaško človekoljubno zvezo «La Previdenzas, Družbo sv. Vincenca de Paoli, Zavod slepih «Rittmeyer», podporno ustanovo «Educandato Gesu Bambino«, Italijansko ligo za pobijanje raka. Sirotišnico sv. Jožefa, Italijanski rdeči križ, ter otroško bolnišnico «Burlo Garofoloo. Priziv obsojenih na procesu proti tihotapski skupini Prizivna razprava se bo pričela verjetno že čez nekaj mesecev - Pretvarjanje glob v zaporno kazen Sikoraj vsi obsojenci iz velikega procesa proti tihotapski skupini, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem sladkorja, perzijskih preprog, krogljičnih le. žajev itd. in, ki jo je vodil glavni obtoženec Filippo Stel-la, je vložila v treh dneh, ki jih predvideva zakon, priziv na sodišče druge stopnje, Z izjemo tistih članov Skupine, ki so bili že v priporu za časa preiskave in obravnave, uživajo vsi ostali obsojenci prostost, kd bo trajala, vse dokler bo razsodba postala pravomočna: ali razsodba kazenskega sodišča prve stopnje, v slučaju, da niso vložili priziva, ali pa, po eventualni obsodbi prizivnega sodišča, v ko. likor bi seveda zainteresirane osebe ne vložile priziva na ka-sacijsiko sodišče. Kdaj bo začela obravnava na prizivnem sodišču? Izgleda, da že čez nekaj mesecev, kot trde v dobro obveščenih sodnij-skih krogih. Kot je znano, je kazensko sodišče obsodilo 32 obtožencev tudi na visoke denarne kazni. Najvišjo denarno kazen so odmerili glavnemu obtožencu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Dodatek k dnevnemu redu občinskega sveta Važne resolucije o maščobah pomorstvu in posebnih upravah Na dnevnem redu je tudi veliko število upravnih sklepov Dnevnemu redu sej tržaškega občinskega sveta so dodali 115 točk, ki vsebujejo interpelacije in resolucije nekaterih svetovalcev in upravne sklepe, o katerih bodo razpravljali javno, in 15 točk, o katerih bodo razpravljali tajno. Dve važpi interpelaciji je vložil svetovalec Pincherle in se tičeta predpisov o uporabi maščob pri peki kruha ter proučitve pretekle dejavnosti • posebnih uprav*. Za peko kruha je namreč nameraval občinski svet izjemno dovoliti tudi uporabo maščobnih emulzij, s čimer bi nastale možnosti potvarjanj. Spomnimo se le na dva «obrata» za izdelovanje maščob pri Dolini in v Ulici Caprin! Za peko kruha je namreč dovoljena uporaba 'fflašla, mastt in olja: Z uvedbo njihovih emulzij pa bi postala analiza kruha mnogo bolj težavna. Proti emulzijam se je dr. Pincherle uprl tudi v občinski zdravstveni komisiji. Tudi vprašanje obračunov • posebnih uprav* je važno in pereče. Javnosti niso še nikoli seznanili z njimi in le pred leti se je po izjavah bivšega župana Bartolija zvedelo, da so imele te uprave (to je v glavnem občinske menze) prihranjenih okrog 200 milijonov lir od dobička. Bartoli je dejal, da bi lahko s tem denarjem prenovili gledališče «Ros-setti*. Kasneje pa je prefek-turni komisar na občini ta denar uporabil z utemeljitvijo, da je občina »posodila* posebnim upravam svoje uslužbence ter da je šlo pravzaprav le za denar, ki je ostal, ker posebne uprave niso plačevale teh uslužbencev, ki so delali zanje, medtem ko je morala nositi izdatke za njihove plače občina. Naj bo že kakor koli, tudi v tem vprašanju je treba natočiti čistega vina. Toda odbornik za finance ni hotel nikoli izročiti članom občinske komisije, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo, raznih računov in obračunov posebnih uprav, da bi jih lahko mirno proučili doma. Od tod tudi Pincherlejeva interpelacija. Važna je tudi resolucija odvetnika Senigaglie o vprašanju naprav za odvzem ogljikovega oksida gorilnemu plinu, s čimer ne bi bil več tako strupen in nevaren. O tem je že poročal v občinskem svetu odbornik za občinska podjetja inž. Visintin. Dr. Teiner pa je predložil resolucijo, v kateri zahteva sklicanje vsedržavnega zasedanja pristanišč, ki so zainteresirana na gradnji ladij za plovne družbe, ki jih podpira država (PIN). Teiner je med drugim že večkrat poudaril zanemarjeno stanje italijanskih pomorskih zvez na Jadranu in zahteval zlasti gradnjo novih ladij za proge družbe «Istria-Trieste*. Važna je tudi točka dnevnega reda, ki se tiče sklepa o stanovanjih INA-Casa pri Sv. Ivanu za uslužbence občine in Acegata v skupnem znesku 179 milijonov lir. Točka 176 vsebuje sklep o izdatku 2 milijonov lir za vzdrževalna dela v slovenski osnovni šoli v Ulici sv. Frančiška. Drug sklep se tiče izdatka 10 milijonov lir za vzdrževalna dela cest in pločnikov v Barkovljah, Rojanu, na Skorklji, Verdelci, Kja-dinu ter pri Sv. M.M. Spodnji in Zgornji. Nadalje je na dnevnem redu sklep o izmenjavi nepremičnin med občino in državo v vrednosti 221 milijonov 180.000 lir. Občinski svet bo izrekel tudi svoje mnenje o dovoljenju za gradnjo dveh nebotičnikov v Rojanu, Ulica Moreri št. 7 gradbenega podjetja Ban. Drug sklep se tiče gradnje 132 kript in 1920 grobov na 13. polju pokopališča za 26.524.000 lir. Sedem sklepov se nanaša na plačilo vzdrževalnin v bolnišnicah v skupnem znesku 22.480.000 lir. Kar 52 sklepov se nanaša na funkcionarji carine ter predstavniki fitopatološke postaje namestitev novih svetilk ali izboljšanje cestne razsvetljave. Med temi je tudi sklep o izboljšanju razsvetljave v Križu za 2.770.000 lir in namestitvi novih žic in svetilk v Trebčah za 179.600 lir. Drugi sklep se tiče 36.645.000 lir izdatka za nakup delovnih oblek za občinske uslužbence. Priprave za razstavo cvetja Na pomorški postaji se zdaj na vso paro pripravljajo za mednarodno razstavo cvetja. Največ dela imajo za preureditev prostorov, prihajajo tudi že prve pošiljke okrasnih rastlin in cvetočih rastlin, ki jih skrbno pregledujejo, da bi preprečili morebitno razširitev bolezni na rastline, kar pa je skoraj izključeno, ker vsak po. siljatelj poskrbi že za pregled pred pošiljko. Dospeli so že prvi rododen-dri iz Nemčije, te dni pa pričakujejo pošiljke iz Anglije, Španije in Romunije. Precej dela bodo imeli, ko bo dospela pošiljka nažganega cvetja iz Brazilije in ZDA. Za posebno novost in presenečenje bo poskrbela Brazilija, ki bo poleg raznega cvetja in rastlin razstavila tudi serijo črnobelih in barvnih fotografij o vrtovih in parkih, ki jih je uredi znani arhitekt Roberto Bunle Marx. Pobudo za to je dala gospa Marguerita Guedes No-gueira, generalni konzul Brazilije v Trstu. DZ-CGIL o seznamih za dodelitev stanovanj INA-Casa Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL opozarja, da so bili objavljeni seznami o nakazilih stanovanj v INA-Ca-sa. Interesenti se lahko proti sklepom komisije pritožijo v roku 15 dni po objavi in to lahko narede pismeno na navadnem papirju. Pritožbo naj naslovijo na pokrajinsko komisijo za dodeljevanje stanovanj, ki je pri uradu za delo Ul. Teatro Romano 24-111. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL je ustanovilo posebno posvetovalno službo, da bi lahko nudilo vsem interesentom potrebna pojasnila. Informacije in obrazložitve lahko dobe interesenti vsak delavnik od 18. do 20. ure od kal, kar je prej povedal njegov brat; dejal je, da je srajce kupil od nekega neznanca za 8.000 lir. Prišel je na vrsto tudi Tibe-rio, ki je dejal, da je kupil 2 srajci od Sergia za 2.000 lir. Agenti letečega oddelka, ki so že navajeni takih stvari, so imeli gluha ušesa za razna o-pravičila in so prijavili Sergia Schulza zaradi tatvine, Giordana, Ermenegilda Tibe-ria in gostilničarja pa zaradi nakupa ukradenega blaga. «»_— Kovček so mu ukradli Predvčerajšnjim je 41-letni Augusto Tienghi iz Trevisa, ki je bil v Trstu zaradi svojih opravkov, prijavil policiji, da so mu neznanci u-kradli iz avtomobila, ki ga je parkiral v Ulici del Toro, kovčeg, v katerem je imel nekaj menic in osebnega perila v skupni vrednosti 20.000 lir. «»-------- Stelli, medtem ko je najinižja zadela Gabriela Riccija. Prvi je bil obsojen na približno 30 milijonov in pol lir globe, drugi pa na 344.000 lir. Postavlja se tudi zanimivo vprašanje, kako bo sodna oblast postopala proti mnogim obsojencem na 20, 25 ali 30 dni zapora, ki jih pa bremenijo težke denarne kazni. Kazenski zakonik predvideva v 135. členu, da se v slučaju potrebe denarne kazni spremenijo v zaporne, na osnovi te enačbe: 400 lir za en dan zapora. Clen 136 pa predvideva, da se v slučaju, da obsojenec ne more plačati denarne kazni, to kazen spremeni v zaporno do največ treh let zapora za globe in dveh let za takozvane «ammende». Preprost račun pove, da tri leta zaporne kazni odgovarjajo 438.000 liram globe. Zelo redki pa so tisti obsojenci, pri katerih bi bile denarfie kazni nižje od tega zneska. Zato se lahko predvideva, da bodo mnogi izmed njih morali prej ali slej odsedeti zaporne kazni ali denarne kazini spremenjene v zaporne, pa čeprav bi finančni urad pri sodišču zasegel vso njihove premoženje. To seveda v primeru, da ne bi med tem časom prišlo do kake nove amnestije. t Motor ga je podrl S taksijem so včeraj dopoldne pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, 69-letnega Giuseppeja Biscaneza iz Ulice Scoglio 67, ki se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. Povedal je, da je predvčerajšnjim dopoldne prečkal U-lico Ruggero Manna na vogalu z Ulico Ccmmerciale, ko sta tam trčila dva motorja; od katerih je eden zletel proti njemu in ga podrl. Mislil je, da ne bo hudega in da se je le nekoliko pobil po nogi. Zaradi tega se ni zanimal, kdo je lastnik motorja in je odšel domov. Tudi prometne policije ni bilo, odpeljala vsak po svoji poti. Bolečine v nogi so bile vedno hujše, zaradi česar je Biscanez poklical taksi in se odpeljal v bolnišnico. Prekop grobov Skočila je s 4. nadstropja Ob 17.15 je skočila iz stanovanja v Ul. D'Annunzio 14 Silvia Marchi slara 52 let. V bolnišnici ji niso mogli nič več pomagati, ker se je zelo hudo poškodovala in je nekaj časa za tem izdihnila. Priletna žena je bilo živčno bolna, živela je sama in je že preje poskusila samomor. Takrat so jo rešili, tokrat pa ni bilo več pomoči. Županstvo sporoča, da bodo v kratkem pripravili za nove pokope del polja XI (kripte in navadni grobovi) občinskega pokopališča pri Sv, Ani, kjer so grobovi od št. 3601 do 3744 in kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih med 2. in 23. januarjem 1951. Vse osebe, ki bi hotele ohraniti posmrtne ostanke in jih pokopati drugod, se lahko obrnejo na odsek pokopališč upravnega pododdelka XII. oddelka javnih del v U. Teatro št. 5/II, soba 36 ali na pokopališkega paznika od 23. maja do 18. junija. Po tem roku bodo prenesli posmrtne ostanke v skupno grobnico, medtem ko bodo nagrobni okras skupno z napisnimi ploščicami in vazami za rože postal last občine. iliiiilMimiiimlimiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiaiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMHTI IN POROKE Dne 16. aprila 1960 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 15 oseb, poroke pa so bile 3. Poročili so se: prodajalec Olivo Chert in gospodinja Angela Braini, pom. kapetan France-sco Hlavaty in gospodinja Maria Malua, delavec Rodney Charles Lockmao in gospodinja Ondina Panebianco. Umrli so: 33-letna Marta Tre-tiach, 71-letni Ulderico , Scrilli, 66-letni Nando Corsi, '57-letni Antonio Petito, 47-letni Pasqui-no Rigoni, 84-letna Antonia D’A-gostini por. Zomer, 86-letna An-na Baldini, 65-letna Angela Ma-nas por. Ladovaz, 56-letna An-na Baldassi por. Demenia, 84-letna Maria Tonini vd. Bensi, 68-letni Umberio Sterniska, 68-letni Primo Lancia, 52-letni Albino Gherdol, 63-letni Giuseppe Godina, 59-letni Giuseppe Novel. OKOLICI Mizar Dano Battlnl In gospodinja Adriana Novi, mesar Claudio Battistella in gospodinja Maria Tisiotto, mehanik Filippo Pezza in gospodinja Da- 19. do 23. aprila na sedežu v nieta Rasoni, strugar Carlo Ba- Ul. Pondares 8-1, soba št. 3. «»- Prijeli so tatu Pred nekaj dnevi so neznan- ci ponoči razbili izložbeno okno trgovine *S. Giusto« na Korzu Garibaldi in ukradli 10 moških srajc. Agenti letečega oddelka so takoj začeli preiskavo. Med drugimi so zaslišali nekega gostilničarja iz Ul. Industrie, ki je kupil tri srajce iste znamke, kot so bile tiste, ki so jih neznanci ukradli v omenjeni trgovini. Gostilničarju je srajce izročil Giordano Schulz za jamstvo posojila 5.000 lir. Agenti letečega oddelka so seveda nato zaslišali tudi Schulza, ki je med drugim dejal, da je videl tisti večer razbite šipe trgovine na Kjrzu Garibaldi, nato pa svojega brata in njegovega prijatelja, ki sta si delila srajce. Njegov brat Sergio je dobil tri srajce, 6 pa njegov prijatelj Er-menegildo Tiberio. Zadnjo srajco je dobil Schulz na »japonsko moro*. Tiberio je nato izročil tri srajce Giordanu, da bi jih prodal. Tako je pravil agentom letečega oddelka Giordano Schulz. Nato so a-genti obiskali Sergia Schulza in mu doma zaplenili tri srajce ter srajco, ki jo je imel na sebi. Pri zasliševanju je zani- iez in knjigovezka Veronica Pa-lumbo, uradnik Tullio Pacheri-m in uradnica tlisa Gortan, uradnik Primo Verban in uradnica Nerina Spinelli, tinančni podčastnik Mauro Agostlni in gospodinja Maria Veggetti, u- radnik Francesco Rotondaro in bolničarka Leonilde Hegonascbl, električar Luciano Cossutta in uradnica Aurelia Zorzetti, preddelavec Remlgio Laganis in ba-ristka Paola Abbascia, mizar Silvano Glovannim in knjigovezka Maria Colli, mizar Daniele Malzen in likalka Viviana Visintin, delavec Flavio Mlceu in frizerka Luciana Taučer, prodajalec Sergio Dordei in gospodinja Renata Bevilacqua, varilec Sergio Sbissich in šivilja Nidia Bon. uradnik Luciano Lor-cet in uradnica Loredana Bres-sanin pomorščak Giorgio Poro-pat in prodajalka Rosalia German, delavec Nevio Nabergoj in frizerka Nives Boschi želez- ničar Giovanni Depaulis in prodajalka Maria Grazia Devetta, uradnik Umberto Ferraro in gospodinja Annamaria Ta-glia- ferro, uradnik Fabio Todeschinl in gospodinja Mirella Derschitz, kovač Antonio Zacchigna in gospodinja Maria Radin, sladoledar Luciano Perin in gospodinja Laura Srebout, geometer Nicola Parisa in doktorica filozofije Dora Rupini, uradnik Fausto Massa in študentka Dora Martinoli, trgovec Antonio Mariotti In bolničarka Mirella Bacchelli, prodajalec Mario Rio-sa i000(3000000000000000 PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL priredi na VELIKONOČNI PONEDELJEK — 18. aprila ob 16.30 v dvorani na Kontovelu veseloigro v treh dejanjih Frana Lipaha >Glavni dobitek» Nastopa domača mladina Vljudno vabljeni! 30000000000000000000 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU V soboto 23. t. m. ob 21. uri na Opčinah, v nedeljo 24. f. m. ob 17. uri v Križu bo gostovala dramska skupina DPD iz Izole z veseloigro: « BABILONSKI STOLP. Vstopnice bodo v prodaji dve uri pred začetlkom predstav pri blagajni dvorane. C I.JUIIKKA i*RtllSVKTA Odbor prosvetnega društva v Skednju javlja, da zopet posluje knjižnica, in sicer v torkih in petkih od 20 do 21.30. OBVESTILO Partizanska zveza Tržaškega ozemlja s sedežem v Ut. Montecchi 6/III, obvešča svoje člane in simpatizerje, da je določila naslednji delovni urnik: ponedeljek, sreda in petek od 17 do 19 ure. «»--------- IZJAVA Izršni odbor kluba, ki združuje akademike različnih svetovnih nazorov in političnih prepričanj, se zaveda, da v imenu celotnega SAK Jadran ne moremo podpreti ob valitvah na univerzi nobene liste. Zato priporočamo vsem sloven. skim akademikom, članom in nečlanom, da se brez izjeme u. deležijo volitev in volijo med slovenskimi kandidati tiste, ki so se že doslej izkazali, ali pa s svojo resnostjo nudijo zadostno jamstvo za bodočnost. Izvršni odbor Slovenskega akademskega kluba Jadran KINO PROSEK-KON TOVf L predvaja danes 17. t. m. ob 16. uri Metro barvni cinemascope film: G I G I Igrajo: LESLIE CARON, MAURICE CHEVALIER in LOUIS JORDAN V ponedeljek 18. t. m. ob 16. uri Metro cinemascope barvni film: PONOSNI UPORNIK Igrajo: ALAN LADD in OLIVIA DE HAVILLAND PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I C KINO 1 Fenice 14.30 «11 belFAntonio«, Marcello Mastroianni in Clau-dia Cardinale. Excelsior 14.30 «Bele sence«, techn.trama, technicolor, Antho-ny Quinn in Yoko Tani. Prepovedano mladoletnim. Filodrammatico 14.30 «C’era una volta un piccolo naviglio«, J. Lewis. Grattacielo 14.00 «Lepa nevesta«, Ava Gardner, Dirk Bogarde in Vittorio De Sica. Prepovedano mladoletnim. Superclnema 14.00 »Dogodivščine Pippa, Pluta in Paperina«. Arcobaleno 14.00 «Morski velikani«, Gary Cooper, Charlton He-ston. Oskarjeva nagrada 1960. Aurora 16.00 «C’era una volta un piccolo naviglio«, J. Levvis. Alabarda 14.30 «11 mattatore«, ci-riemascope, Vittorio Gassmann, D Gray in A. M. Ferrero. Capitol 14.00 «Jovanka in druge«, Van Heflyn, Silvana Mangano. Prepovedano mladoletnim. Cristallo 14.30 «01ympia», technicolor, Sofia Loren, John Ga-vin in Maurice Chevalier. Garibaldi 15.00 «Dva obraza generala Sence«, Jack Havvkins in Gia Scala. Impero 15.00 «Lep a nezvest«, Gregory Pečk in D. Kerr. Italia 14.30 «Ii mattatore«, cinemascope, V. Gassmann, D. Gray in A. M. Ferrero. Massimo 14 00 «Orleansk! meč«, cinemascope in technicolor. J. Marais in Sabina Selman. prvič v Trstu. Moderno 14.00 «Trnulčlča». Zad-nj dan. Vittorio Veneto 14.30 «Vsa dekleta tako delajo«, technicolor, David Niven in Shirley Mac Laine. Astra 15.00 »Nekomu ugaja vroče«, Marilyn Monroe. Ideale 14.30 «Morsk! orli«, Gary Cooper. Marconi 14.30 ((Izdajalci iz Wyo-minga«, technicolor, Phil Ca-rey, Marta Hyer. San Marco 15.00 (filobus št. 1) »Kfatke ljubezni v Palma Ma-jorci«, A. Sordi D Gray, B. Lee, A. Cifariello in G. Cervi. Savona 14.30 »Filadelfijske tajnosti«, Paul Nevvman, Barbara Rush. Odeon 14.00 »Mladi mornarji«, Lilla Rocco, Menimo Carote-nuto. NAGROBNE SPOMENIKE v kamnu in marmoru, izdelke za stavbe, vam nudi z modernimi stroji opremljena delavnica S. ZIDARIČ, Sempoiaj št. 4 (Nabrežina), Tel. 20151. HIŠNO POMOČNICO sposobno vseh hišnih del — do 17. ure — iščem. Zglasiti se v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20. IZLETI IZLET SPDT V BRDA Izlet SPDT. Ko po vseh gori- ških Brdih češnje cveto, na velikonočni ponedeljek 18. t.m. priredi SPDT pomladanski izlet od Moše čez Medano, čez Dobrovo na Kojsko in v Steverjan. Odhod na velikonočni ponedeljek dne 18. t. m. z vlakom z glavnega kolodvora ob 6.30. uri. Zbiranje četrt ure prej. V nedeljo 8. maja pa Izlet v Trento k izviru Soče. Prijave v Rimski ulici 15-11. ( ŠOLSKE VESTI ) Havnateljstvo Državnega znan-stvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za vstopne in sprejemne izpite za klasični licej do vključno 18. maja t. 1. — Pojasnila daje tajništvo Znanstvenega liceja v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure. ________________LJa«!_______________ PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC: Albanese (pred lad. jedelnico) ViDEM: SAF (glavni kolodvor) TRBIŽ: Brandalise (pod kolodvorom) RAJBEL: Ferro Enio. raz-prodajalec MILAN; Casirolli, Piazza Duomo 31 MILAN: SAF (glavni kolo-dvor) RIM: SAF (kolodvor Ter. mini) ( Mm OPLAŠI ~) BRUSINI CARLO, Trst, Ul. Bat-tisti 20, tel. 29041, prodaja gospodinjske električne predmete — hladilnike FIAT, ATLANTIC in druge znamke. Plačljivo tudi v 24 obrokih. PRALNE stroje. kovinsko kuhinjsko opremo. VRTNARJI! Priklopni nabiralnik (zbiralnik) «Vitez», katerega pritrdite na navadno koso. Vam pri nabiranju zelenjave prihrani ogromno časa. Za -natančnejše informacije in za ogled primerkov se lahko obrneie na sledeče trgovine s kmetijskimi potrebščinami v Trsiu: E. Furlani, Kmetijska zadruga in V. Marinac. ali na naslov MIROSLAV VITEZ, Strada del Friuli 96, Trst. Mesnica K J U D E R Ricmanje (center) želi c. odjemalcem vesele praznike Kavarna Milan Pregare Ricmanje št. 31 želi c. gostom vesele praznike Poročne sldke — ob raznih prilikah pride tudi na dom •— slike za dokumente _ , Izvršuje v 30 minutah FOlO EGON TRST — Ul. Orianl 2 (Barriera) — Tel. 93-295 AVTOPODJETJE KANOBEL TRST, Viale deli’ Ippodromo 16 — Tel. 90412 Foto FRANC RIBARIČ Nabrežina št. 143 (center) prodaja fotografske potrebščine - razvija slike - slika poroke, pri reditve itd. Miro F R A N £ I 5 K I N Nabrežina št. 179 - Tel. 20-238 Električni predmeti, iadio in televizijski aparati znamke .SIEMENS*, .MAGNADINE*, .PHILIPS* C0MMA PLASTICA Ulica deiristria 8, tel 50-054 (pri Sv. Jakobu) Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode-imitacija parketov, Vse po konkurenčnih cenah! Ob izgubi naše drage mater« in stare matere MARIJE LAVRENČIČ se vsem, ki so z nami sočustvo. vali, darovali cvetje in jo spre. mili na zadnji poti prisrčno zahvaljujemo. Sinovi in hči z družinami Lonjer, 17. aprila 1960 Pri MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebianca, vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEXS — Cene ugodne. TRST - UL Moreri 7 Telefon št. 28 373 . POŽAR ARTEMID TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi t inozemstvo Danes v Supercinema Principe Velikonočna predstava 1960 za vašo zabavo in za zabavo vaših otrok Umuj Nezgode hino itn mik predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 15. uri film; 'Tjitrmus Režija 4 Giorgio Bianchi i PEmNODERUPTO SMU/AK0SCINA RENATO SAIVATORI DOlORESRAlUffiBO Sabellina nečakinja V ponedeljek 18, t. m. ob 15. uri predvaja Totalscope barvni film: i & Total^coPE EASTMANCOLOR Burlaki na Volgi (I battellieri del Volga) _ CHARLES UANEL RIK BATTACIIA • OTRT TROFBI - NE RIO BERNARDI • VVOIMANO VRH8S INI)MAR ZtISBERO SAC0UES CASTE10T V torek 19. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma. PflmoršHlInevnllc — 8 — H. aprilaj^' Goriško-bene^k! desevnik Seja doberdobskega občinskega sveta la občinske uradnike neomejeno število periodičnih poviškov Dodatno posojilo za gradnjo pokopališča v Dolu - Gradnja daljnovoda Poljane-Palkišče V četrtek zvečer je bila seja doberdobskega občinskega sveta, na kateri so svetovalci razpravljali o 7 točk obsegajočem dnevnem redu. Po prečitanju zapisnika zadnje seje so se sporazumeli za najem dodatnega državnega posojila za gradnjo pokopališča v Dolu. Zaradi raznih razlogov se je gradnja podražila in občini je potrebnih še 1,8 milijona lir. Iz seznama občinskih revežev so črtali eno osebo, potem pa so prešli na obravnavo izplačila nagrade županu za leto 1980. Zakon štev. 208 od 11. marca 1958 predvideva v prvem členu, da se plačuje županom občin, ki imajo od 1001 do 3.000 prebivalcev po 10.000 lir nagrade na mesec, od 3.000 do 10.000 prebivalcev po 30 tisoč lir, od 10.000 do 30.000 prebivalcev po 50 tisoč lir, od 30.000 do 100.000 prebivalcev 70 tisoč lir itd.; v občinah nad 500 tisoč prebivalcev prejemajo župani po 200 tis <č lir mesečne nagrade. Po tem zakonu bi pripadalo doberdobskemu županu 10 tisoč lir na mesec. Občinski svet pa je bil mnenja, da je ta znesek premajhen, in sicer zaradi dveh razlogov; občina ima zelo oddaljene vasi, poleg tega pa je oddaljena tudi od Gorice. Sporazumeli so se. da mu bodo izplačevali po 12.000 lir na mesec. Ker je vodovodni konzorcij CAFO najel posojilo 20 milijonov, je doberdobska občina kot član konzorcija sprejela jamstvo za svoj delež. Obsežna diskusija se je razvila okoli občinskih uslužbencev. Zanje so napravili seznam, v katerem sta dve mesti; prvi in drugi dodeljeni uradnik. Začetna letna plača prvega uradnika znaša 510.00Q lir, začetna letna plača drugega uradnika pa 471 tisoč lir. Obema se priznajo dveletni periodični poviški brez omejitev v številu; prvi povišek znaša 2,5 odstotka plače. «»------- Za čistočo pri prodaji in prevozu kruha Pokrajinski zdravstveni urad je sporočil, da je ministrstvo za zdravstvo izvedelo, da se zakon štev. 1002 od 31. julija 195« o prodaji in prevozu kruha ne izvaja povsod z zadostno prizadevanostjo. V trgovinah, kjer kruh shranjujejo in prodajajo skupno z ostalimi jestvinami, morajo i-meti za prodajo kruha posebne omarice, po možnosti pa tudi prodajalce, ki se ukvarjajo izključno s tem delom. Kruh morajo prevažati s prevoznimi sredstvi, ki jih odobri Jarc. Vpisovanje se zaključi 25. aprila. Datum izleta so od 25. aprila preložili na 1. maj zaradi tehničnih razlogov. Izleta SPD Slovensko planinsko društvo iz Gorice ima v programu organizacijo dveh izletov: Na velikonočni ponedeljek, 18. aprila, bo tradicionalni popoldanski družinski izlet na Valerišče k Stekarjevim. Na programu je prosta zabava in razne šaljive točke. Goričani se zberejo ob 13. uri pri pevmskem mostu. V nedeljo 24. aprila bo popoldanski izlet na Kras. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 13.05 do Dutovelj, od tam pa peš (približno eno uro hoje) v Pliskovico na ogled znamenite kraške jame. Zbirališče na kolodvoru Nova Gorica ob 12.45. Povratek z zadnjim vlakom. V primeru slabega vremena izletov ne bo. Vsi so vabljeni. V nedeljo 24. aprila organizirajo udeleženke gospodinjskega tečaja iz Pevme in z Oslavja zaključno razstavo del, ki so jih napravile na tem tečaju. Razstava bo v prosvetni dvorani v Pev-mi in bo odprta od 9. do 19. ure. Vsi so toplo vabljeni, da si ogledajo dosežke tečajnic, ki jih z vestno roko vodi Vilma Bregant. Okrepitev javne razsvetljave v Sovodnjah Na zadnji seji sovodenjske-ga občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek .zvečer v občinski hiši, so večidel seje posvetili razpravi o javni razsvetljavi cest. Po eno žarnico bodo namestili za sovodenj-sko cerkvijo, na križišče pred občinsko hišo in na kržišče ceste iz Rubij v Gabrje. Premestili bodo žarnico, ki je na šolskem poslopju v Rupi, in jo pritrdili na Pavletičevo hišo. Na poznejši datum so preložili napeljavo elektrike k hišam na «stradalti», ker nekatere stvari s tem v zvezi še niso povsem pojasnjene. Občinskemu odboru so poverili nalogo, da določi nagrade za izredno delo. ki ga bodo opravljali občinski uradniki v zvezi s popisom kmetijstva za potrebe »zelenega načrta«, pripravami novih u-pravnih volitev in drugimi izrednimi deli. Preložili so razpravo o pravilniku za občinske uslužbence. Sovodenj-skemu nogometnemu društvu so izplačali enkratni letni prispevek v znesku 60.000 lir in vnesli nekaj sprememb v letošnje proračunske postavke. mm m minili min inninninnim ............................................. n....nnniinnnmn...... Pred turistično sezono v Brdih Potrebno je na Sovenci asfaltirati cesto • 17 • v • v v m na Križišču Števerjanei bodo občini za to prepotrebno javno delo prav tako hvaležni kot Jazbinci za asfaltiranje prostora okoli cerkve Z nastopom turistične sezo- ] da cesta v njeno pristojnost, ne stopajo spet v ospredje in križišče asfaltirala. Ker bo nekatera vprašanja, ki v veliki meri vplivajo na razpoloženje turistov, ki pridejo v ta ali drugi kraj. V goriških Brdih je precej stvari, ki slabo vplivajo na razvoj turizma. Med temi je na prvem mestu pomanjkanje tekoče vode. Ker je napeljava vodovoda v zvezi z velikimi stroški, bo treba še nekaj časa. da bo občinska uprava dobila posojilo in se odločila, na kakšen način naj se loti tega dela. Na razvoj turizma delujejo še drugi faktorji, ki so na prvj pogled siegf .brczpdr membni. Pri tem mislimo predvsem na prah, ki ^e dviga v obliki velikih oblakov v bližini gostišč in ki ni nič kaj prijetna zadeva za lastnike trgovin. V Steverjanu sta dva takšna kraja; na Sovenci, kjer se konča pokrajinska cesta, in na Križišču, kjer se odcepi cesta na Valerišče. Na Sovenci nahajamo gostilno, trgovino ter financur-sko vojašnico. Na Križišču pa ravno tako trgovino, nekoliko niže gostilno, naokoli pa vse polno hiš, ki morajo zapirati okna, da jim prah ne sili v stanovanje. Nedvomno je zelo neprijetno za gosta, ki se je usedel pred gostilno, pa mu pripe- krajevna zdravstvena oblast,] |je mimo avtobus ali avto-ča se prepreči zastrupitev in mobil, ki mu je velik oblak mazanje blaga. Vsi, ki se i1*11 prahu zakadil prav pod nos. to tiče, naj pazijo, da ne pri-1 jn to morda v trenutku, ko ustanova popravila asfaltirani del ceste v Brda, podjetju, kateremu so zaupali popravilo, ne bo težko odpeljati nekaj materiala tudi v Ste-verjan in napraviti to važno in zelo potrebno delo. Za odkup Jarčevega zemljišča je občina sklenila izplačati 200.000 lir. Na koncu naj pripomnimo, da so pred dnevi pričeli na-peljavati daljnovod s Poljan na Palkišče, ki bo napajal električno omrežje, katero bodo prav kmalu pričeli graditi v Dolu. Obenem naj občinska uprava lahko z nujnim sklepom odredi tudi asfaltiranje Križišča. Prepričani smo, da bodo prebivalci Steverjana izvedbo teh nujno potrebnih javnih del sprejeli s prav tolikšnim, če ne še z večjim zadovoljstvom, kakor prebivalci Jazbin, ko jim je občinska u-prava zelo lepo uredila okolje nove ceikve in potrošila za asfaltiranje okoli 800.000 lir. dejo navzkriz zakonom. Izlet žena v Trst 1. maja •Slovenske žene iz Goriške organizirajo 1. maja avtobusni izlet v Trst. Odhod iz Gorice ob 8.30. Dopoldne o-gled Miramara, popoldne pa razstave cvetic. Voznina bo stala 450 lir, vpisovale pa bo, do naslednje poverjenice; Za Gorico in Standrež na ZSPD v Ul. Ascoli 1; Podgo-ra; Vilma Bregant, Malka Mi-kluš, Sovodnje; Milka Devetak, Dol; Alma Boneta; Vrh: v zadrugi, Doberdob: Zalka si je privoščil porcijo ((pršuta«. Neprijetno je za trgovca, če mora imeti kar naprej zaprt lokal, da bi se prah ne nabiral na jedilih. Pa tudi financarjem in stanovalcem ni pogodu, da se morajo otepati te nadloge. K temu naj dodamo, da sta obe križišči izpostavljeni razdiralnemu delovanju deževnice, ker je cestišče nagnjeno, zlasti na Križišču, in zato manj odporno. Ker je sezona že na pragu, bi morali te nevšečnosti čim-prej odpraviti. Za križišče na Sovenci bi lahko poskrbela pokrajinska uprava ker spa- Med pretepom se je ranil Nekaj minut po polnoči so poklicali uslužbence Zelenega križa v Ulico Carducci, da bi prepeljali v civilno bolnišnico 44-letnega Filipa Scolari.,a z Rafuta štev. 12. Možu so v bolnišnici obvezali številne rane po gla’i, ki jih je dobil med pretepom z nekim prijateljem. s« — V prst se je vrezal Na Tržaški cesti, in sicer v podjetju Adani, se je včeraj ob 11.20 ponesrečil 19 letni delavec Giorgio Zulian iz U ice Zara 16. Fant se je pri delu tako močno vrezal v mezinec, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč in ga poslali domov. Nesreča pri igri Med igranjem na dvorišču Karl Reja, Starši so fanta nesli na sedež Zelenega križa, od koder so ga nato prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu razkužili in obvezali rano in ga poslali domov. Kino v Gorici CORSO. 14.30: «Lepa nevesta«, A. Gardner, D. Bogarde, mla. dini vstop prepovedan. VERDI. 14.30: «Svet ponoči«, cinemascope v barvah. VITTOR1A. 15.00: «Cudovita dežela«, Robert Mitchun, L. London, v barvah. CENTRALE. 15.00: »David in Golija«, Ivo Pajer, E. R. Drago in O. Welles, cinemascope v barvah. Vse zunanje scene so snemali v Jugoslaviji. I. Pajer je Jugoslovan. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez' dan in ponoč’ odpna lekarna d’Udine, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. Nogometno prvenstvo B lige V Modeni bo Triestina skušala priti do zmage Triestina v že preizkušeni postavi, Modena brez titulamega vratarja Današnja tekma Triestine na igrišču Modene je kot repriza kakega gledališkega dela: od te je odvisna kritika. Tržačani so preteklo nedeljo odlično prestali preizkušnjo v borbi z OZO Mantova in so zadovoljili. Sedaj pa morajo igralci dokazati, da njihova igra in napadalnost nista bila sam sad sreče in uspešnega dne, temveč, da so to zmožni pokazati kjerkoli in kadarkoli. Naravno je, da mora mo- štvo, vsaj na tujih igriščih, spremljati tudi nekaj sreče. Včasih se preveč zanašamo nanjo, toda Trevisan ve, da je sreča večkrat obrnila Triesti-ni hrbet. Zato je bolj previden in bolj kot na srečo se zanaša na zmožnosti domačih in nezmožnosti nasprotnikov. Vesti iz Sassuola, kjer je Triestina preživela zadnje dni pred današnjo tekmo, pravijo. da so igralci v rdečih majicah v dobri formi in da bodo na igrišču v Modeni, kamor bodo odpotovali danes zjutraj, zastavili vse sile, da si obdržijo sloves nepremagljivosti. Že precej časa Triestina ni okusila poraza, pa čeprav so bile tudi zmage razmeroma redke. Vsekakor si je nabrala precej neodločenih izidov, kar pa ni, vsaj na tujih igriščih, slabo. Kaj pa Modena? Enajstori-ca ni nevarna, pa čeprav zna pripraviti, kot pač vsaka, neprijetno presenečenje. Danes bo morala iti na igrišče brez svojega titularnega vratarja Balzarinija, katerega je disciplinski odbor nogometne zveze kaznoval z dvodnevno prepovedjo igranja. Vsekakor dobro znamenje za tržaške napadalce, ki ne bodo imeli pred seboj že preizkušenega vratarja, temveč novinca, katerega bo včasih nervoznost bolj o-mamila in premamila kot pa žoga. Vprašanje vratarja je baje trener Modene že rešil. O-brambo mreže bo poveril mlademu Liniju, kateremu verjetno najbolj zaupa. To lahko sklepamo iz dejstva, da je vratarja zadnje dni stalno treniral. Ce bo Lini med vratnicami, bo to njegov debut v tem prvenstvu. Na ostalih mestih pa ne bi smelo priti do večjih sprememb. Tudi Triestina bi morala igrati v postavi, ki je preteklo nedeljo odpravila OZO iz Mantove in sicer: Ban-dini; Frigeri, Brach; Degras-si, Varglien, Radiče; Fortuna-to, Puia, Secčhi, Taccola in Del Negro. moške in ženslke bo 7. in 8. maja v bazenu «Foro italico«. Pri. jave bodo sprejemali najkasne. je do 19. t. m. TEŽKA ATLETIKA RIM, 16. — Italijanska zveza težke atletike je že določila datume državnih prvenstev, ki bodo po sledečem sporedu: 29. maja prvenstvo v grško-rimski rokoborbi, 5. junija v rokoborbi in 12. junija v dviganju uteži. Danes v Trstu NOGOMET Ponziana - Fiumicello, diletanti, ob 15.30 na igrišču Pon-ziane; Edera - Itala, diletanti, ob 15.30 na igrišču v Ul. Flavia. ODBOJKA Libertas TS - Fiamma (Benetke), moška ser. B. igrišče v Ul. Giulia ob 10.30; Gasilci Trst - Polisportiva Videm, moška ser. B, na igrišču vojašnice Beleno ob 10.30. KOLESARSTVO Za veliko nagrado »Fausto Coppi« za mladince v organizaciji kolesarskega kluba Bar-tali . Rovis. Dirka na kronometer za ekipe. Start ob 10. uri na Opčinah. Cilj istotam. KONJSKI ŠPORT Dir na Montebellu. Začetek ob 15.30. NOGOMET DUNAJ, 16. — Danes se je za. čel mednarodni juniorski turnir. Prvi rezultati so sledeči: Holandska-Grčija 1:0 (0:0), Bol. garija-Anglija 1:0 (1:0), Ma-džarska-Vzh. Nemčija 2:0 (1:0), Romunija-Belgija 3:0 (1:0). Ostalih rezultatov pa nismo mogli objaviti, ker smo predčasno zaključili redakcijo. Upamo. da nam bodo čitatelji oprostili. PLAVANJE RIM. 16. — Spomladansko prvenstvo v skokih v vodo za lil liiillliiii mil IIIIIIIIIIIII i imun um n iniiiillitiimi in im Za prvenstvo diletantov Enajstorica Sovodenj gostuje danes Danes igrajo Sovodenjci v Farri. Pri prvem srečanju so se uveljavili z rezultatom 4:1 in to je do sedaj najlepši rezultat, ki so ga dosegli belomodri v lelošnjem prvenstvu. Danes pa ne bo šlo tako lahko. Far-ra je bila ze takrat močna eki. pa, sedaj pa se je okrepila, kar dokazuje nedeljski neodločeni rezultat, ki ga je dosegla proti Romani. Zato bo za Sovodenj-ce precej trd oreh, zlasti ker igra pred domačim občinstvom in ker je prvo srečanje izgubila. Ce bodo belomodri podjetni in borbeni in če bodo na. padalci streljali v vrata kot so v nedeljo, se bodo lahko uveljavili. Priporočamo zopet, naj se med seboj ne prerekajo in naj bodo mirni, ker lahko to samo škoduje njihovemu ugle. du kakor tudi poteku igre. Za današnjo tekmo so sklicani naslednji igralci: Šuligoj, Hmeljak, Devetak, Ferfolja, poslopja štev. 18 v Ul. Rabatta , pocjgornik, Visintin, Plesničar, se je včeraj okoli 15. ure ra- visintin, Oblak, Petejan, An nil s kamnom v glavo 4-letni * selmi in Tomšič. Vojaški nogometni turnir Maja v Oranu finalne tekme PARIZ, i .. — Finalni del mednarodnega vojaškega nogometnega turnirja bodo igrali od 15. do 22. maja v Oranu. Za finalne tekme so se plasirate vojaške reprezentance Francije, Belgije, Grčije in Turčije. Tekme bodo po sledečem programu: 15. maja: Francija . Belgija, Grčija - Turčija; 20. maja: Belgija . Grčija, Francija - Turčija; 22. maja: Francija - Grčija Belgija . Turčija. Tekme bodo sodili Italijan-ski, španski, portugalski in nemški sodniki. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiniiimiiiiMiiiiiiimiiiiaiiiiniiiiiiiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiii Svetovno prvenstvo juniorjev Lazslo Kamuti novi prvak v (Madž.) floretu Na drugem mestu je Francoz Jean Claude Magnan LENINGRAD, 16, — Pretek. 100 jard s časom 1’12”8 proti lo noč si je Madžar Lazslo Ka. muti osvojil naslov svetovnega prvaka v floretu. Ta naslov si je komaj 19 let stari madžarski sabljač, ki je brat znanega flo-retista Jenoeja Kamutija, priboril na svetovnem prvenstvu juniorjev izpod 21 let. Končna lestvica v tekmovanju v floretu je sledeča: 1. Laszlo Kamuti (Madž.) 2. Jean-Claude Magnan (Fr.) 3. Jurgen Brecht (Nem.) 4. Tamas Muresanu (Rom.) 5. Jacgues Courtillat (Fr.) 6. Eman. Rodochanachi (Er.) 7. Ionel Drimba (Rom.) 8. Ede Nyomarkay (Madž.) —_«»------ VATERPOLO Jugoslovanska ekipa že prispela v Rim RIM. 16. — Včeraj je prispela iz Zagreba v Rim jugoslovanska vaterpolo reprezentanca, ki bo najprej trenirala skupno z italijanskimi vaterpolisti in se bo nato z njimi srečala v ponedeljek zvečer v u-raunem srečanju, dan kasneje pa v prijateljski tekmi. Obe tekmi, ki ju bo sodil belgijski sodnik Bauwens, bosta ob 21.30 v bazenu «Foro italico«. Za jugoslovansko reprezentanco bodo igrali Mušketirovič, Cukvas, Kačič, Nardeli, St-mec, Ježič, Arneri, Barle, San-dič in Radan. «»------- Plavalno prvenstvo v ZDA 8 novih rekordov na raznih progah BAKiLEoVlLLr,, 16. — Ze po devetih plavalnih tekmah so med zimskim plavalnim prvenstvom ZDA, ki je v malem bazenu, dosegli kar 8 novih državnih rekordov. Predvsem so med tekmovanjem zabeležili številna presenečenja. V prsnem slogu se je posebno izkazala dcslej neznana, komaj 17 let stara plavalka. Su-san Ro;ers. Dekle je že prejšnji dan izboljšala ameriški rekord na 250 jard za 3”, včeraj 1’13” starega. V hrbtnem plavanju se je izkazala druga novinka Lynn Burke, ki je premagala Carin Conejevo, ki je priplavala na cilj 3” za zmagovalko. Slednja je dosegla čas 2’16”7. Največje presenečenje pa je bilo v tekmovanju štafet 4x100 jard prosto, kjer so plavalke portlandskega kluba «Multno-mah athletic club» zmagale s časom 3’51”5, kar je za 5”3 bolje od prejšnjega rekorda. Ostali rezultati so sledeči: 100 jard metuljčka: Nancy Ramey 1’0’'3 (prejšnji rekord 1’1”9); 500 jard prosto: Von Saltza 5’37”7. V baterijah je ista plavalka dosegla čas 5’37”7, ki je točno za 1” boljši od prejšnjega rekorda. Z novimi nalogami po začrtani Pgtj Enotna telesnovzgojna organizacija v Kog Ustanovljena je bila v četrtek na. se*^L delegatov okrajne zveze Partizan in °^ra^ športne zveze Pretekli četrtek so na skupnem sestanku delegatov okraj, ne zveze Partizan in okrajne športne zveze v Kopru ustanovili skupno organizacijo, to: se bo imenovala »Okrajna zveza za telesno vzgojo«. Združitev ni prišla nepričakovano, saj o-be organizaciji že vrsto let sodelujeta na raznih področjih. Sodelovanje se je predvsem u. veljavljalo pri organizaciji tek. movanj. pri združevanju sredstev ter pri reševanju kadrovskih vprašanj. Zlasti pa je prišlo do izraza na okrajnem festivalu telesne kulture. Lani so ustanovili skupen koordina. cijstoi odbor ter skupne komisije, praksa pa je pokazala, da ni nobenih ovir tudi za formalno združitev. V razpravi je bilo mnogo govora o nalogah enotne okrajne organizacije. Predvsem so naglasili, da bo morala biti glavna skrb posvečena društvom. Od dela prednjakov in vaditeljev z mladino v društvih je namreč odvisen celoten uspeh. Nadaljnja važna naloga bo razvijati vodne športe in atletiko ter razvijati šport med de. lavstvom in šolsko mladino. Na ustanovnem občnem zboru so tudi izvolili 33-članski izvršni odbor, odbore za reševanje specifičnih problemov ter komisije. Tako bo specifične probleme telesne vzgoje re. ševal odbor za telesnovzgojna društva Partizan, specifične probleme športnih društev pa odbor za šport. Nadalje bodo sodelovale komisije za propagando, za finančno materialno poslovanje, za kadre, za zdravstvo ter devet komisij za posamezne športne panoge. Pred ustanovnim občnim zborom sta se obe okrajni zvezi sestali na zadnjih ločenih občnih zborih. Na zasedanju okrajne zveze Partizan so ugotovili, da so dosegli člani društev Partizan lani vrsto uspehov. Uveljavili se niso samo na krajevnih nastopih. marveč tudi v republiškem in zveznem merilu. Taiko so na primer dosegle članice koprskega Partizana na zveznem zleiu Partizana v Beogradu prvo mesto v rokometu, postojnski pionirji pa so bili prav tako prvi v postavljanju šotorov, Nekoliko manj uspehov pa je bilo v razširitvi lahke atletike ter pri uveljavljanju vodnih športov. Glavni vzrok ItlHIHIHIIIHIIIIHIIII IH IIIIIIIIIIIHIHIHHHHIHIHIHIIIIIHIIHII llllllll Hill IHIIHIHIIIIIIIItllHIIIIIII V NEKAJ V MUSJI KATEGORIJI Pone Kingpetch svetovni prvak BANGKOK, 16.— Boksarsko srečanje za naslov svetovnega prvaka v mušji kategoriji med dosedanjim prvakom Argentincem Pascualom Perezom in izzivalcem Tajlandcem Ponejem Kingpetchem, se je zaključil z zmago tajlandskega boksarja, ki si je tako osvojil tudi na slov. V tfku 440 yard zapreke Nov rekorden čas Gerta Potgieterja BLOEMFONTAINE, 16. — Južnoafriški lahkoatlet Gert Potgieter je izboljšal lastni sve. tovni rekord v teku na 440 yard zapreke s časom 49"3. Preišnji PotgiCerjev rekord 1e bil 49"7 in »a je lahkoatlet dosegel julija 1958. leta v Cardiffu. NOGOMET lila spremembo sporeda prven stvenih tekem za 1. maj. Zveza je njihove predloge spreje-la in je določila, da bodo v soboto 30. t. m. odigrali slede če tekme: Inter - L. R. Vicenza Lazio - Spal in Juventus - Udi-nese. Nobenih sprememb pa ne bo v B ligi. LAHKA ATLETIKA QUANTICO, 16. — Dave Si me in J. Culbreath sta v prvem dnevu lahkoatletskega mitinga dosegla odlične čase. Sime je zmagal v svoji bateriji v teku na 100 m s časom 10”4, Culbreath pa je pretekel 400 m zapreke v 51 ”3. Ob koncu tekmovanja je Sime izjavil, da se čuti izredno dobro in da ima namen doseči kvalifikacijo za olimpijske igre. hiekk? je pomanjkanje o r 1* vaditeljev. Premaloj« di društvenih naS^jije &P V razpravi so naa sili, da se vrhunsk ^ ji n ja ne bi smela škodo množičnosti, ^ f tudi, da bi morale ° vpp pozorno ... pfi* so bolj J . ggr meri, da bi o tej ,za rili na ljudskih a zasedanjih JV jj'uu»n.ih odborov. 1 bi bil lahko pe* nito za reševanje naj .|ell)f( čih telesnovzgojnin g? (na primer pomanjrK^.^, dnic v nekaterih ;pot vadnic v :at - m Na zasedanju okr „wei r! ne zveze pa je bilo< ™ ^ vora o razširitvi delavstvom. V tem P jjl* sicer dosegli lani ZJ> inl]jlc$± iKn Sl11 .... naprej z uvedbo naprej z --------- . lig* športnih tekmovanj V $.s stemu. neizkoriščenei l> ji«- možnosti za vključe _ deJ>* ske mladine v sP0^!?) nost (na primer I* 0? «» ZA «POKAL V nedeljo 19 iTAhlJ-*1 polfinalne tek®*. MILAN, 16. dol°filV ta ' SUII1CIUC v ' ,-_.p «1 ... bodo polfinalne . j9., . . . K.. —deljo* -ime kal Italija« v neaeu" '' o0 Kot je znano b0 ne tekme med yenen* srečanja Torino - Ju'«11';, Fiorentino ter m som in zmago valce1” Bologna - LaZ!10^0i0čili ! Igrišča bodo bom. sod danes na Otvoritveno teKm«, jugoslovanskih M Na izkušnja jat.- . v kašev in kanuist« od Nove Gorice ^oljš' ,.f merili med sebo:Ln0gi '%• movalci v ga športa v teJ rZa » jjf 'slalom Q„ _____________ ».brati f ku. Tekmi bosta ndI.žav»*rj li tud: za sestavo^ ^ prezentance, ki Vt^ maja odpotoval® Nemčijo. Sodniki za dani lašni* tekme A * ^ MILAN, 16- „.i4ll metne zveze je^ u.n g našnje tekme deče sodnike. A LIGA <1° ; pe Atalanta-Genoa. p,; Bologna-Inter: Qrign%> Juventus-Napo^ri. po^. L. R. Vicenza-Barl^0 p Milan.Fiorenti»aut(. ^ Padova-Spal: » Roma-Alessandria- ^.veri ■3(1“ NOGOMET DUNAJ, 16. — Neki brazili-janski menažer je izjavil, da bo skušal prirediti nogometno srečanje med moštvom Ferenc-varosa iz Budimpešte in Milanom. Tekma naj bi bila 11. maja po srečanju med brazi- MILAN, 16. — Nekatera no- ^ ^ _________ gometna društva so zaprosil« | lijai^skim moštvom «Cruzeiro» pa je postavila nov rekord na j nogometno zvezo, da bi dovo-|in neg0 dunajsko enajstorico. Sampdoria-LaZi°' ^ U d i n ese-Pa lerm° ■■vrjtttfl' j(1i; LIGA B i'° S8 4 Mhm, — sem zamrmral. Ne vem, kaj Je pogledu, toda moralo je biti nekaj nenavaa | Kadetka z obema rokama oprijela Trnarjeve ’ a O0^ Pomolčala Je- y - oprijela vičujoče rekla: — Z njim sem prišla.. nogo po podu in sramežljivo povedala: — lepe obleke, da bi bila lahko šla k pogrebu —- Otrok, molči! — jo je Trnar tiho P0,ca pritisnil njeno glavo k sebi. ger til Stopil sem od okna in oba sta se ipi UI^f, I” y .1 U* r“ J Ctfj meni. Prav tako me je motila tudi Kadetka- sem imel Trnarja zelo rad, mi ni bilo vsec, , bi i ▼-»____________ i_______i i.:i _ l: vr ~ lr(\. ^ ^ ^ . sap1’ nato, pa sem sprevidel, da bi bilo res grdo- & * že sem se nameril po stopnicah, da bi se zaPrlhj ( /eJVnVj ib s ... let-: r Vzel sem odejo, jo pogrnil po skrinji v vezi Trnar je bil visok, koščen starec sederncleS.e moder mož in mož mehkega srca, celo PreVflr j ____ XI X _ui_ i XI. UT - I li rTneior I ’ * li 0y* sem večkrat slišal reči: ,Ne bodi no Trnar! ^ jj v sv;«vi]° da nekdo ni bil samo dober, temveč da je - rj tako daleč, da je bil že norcu podoben, kakor Razumljivo je, da je bil Trnar tudi zel° jt f je prav dobro čutil, da mi ni do družbe in jgjaP^ $e # prej je zaprl izbna vrata, da ne bi Slecial^.ra^eti{0 ^ Ji*.*0* d0 gieaai “*'etlc0, K1 znega mrtvaškega odra, nato pa se je s ^ ..^gld1’ ves čas držala za roko, kakor bi ae me prag- pglirt'" — Tukaj bova sedela, če bi kaj rad, Pa ^ ^ prijazno pokimal in nato počasi zaprl vrata l (gadolieV J ^pSSuV *otov|nl ("»tale I gruppo - Cena 30 lir Leto XVI. - St. 93 (4556) TRST. nedelja 17. aprila 1960 P* Gaulle odpotuje jutri v Afriko M zatem na obisk v Kanado in ZDA Obiskal bo tudi Francosko Gvijano in Martinico - Iz Pariza bo odsoten do 4. maja - Maroški protest, ker so francoska letala bombardirala maroško ozemlje - Resolucija tunizijske skupščine ' ponM?’, ,16, Predsednik de Gaulle bo odpotoval <5% .v Severno Afriko. Od ponedeljka 18 taji ,srede 4. maja bo francoski predsednik na-iiita a 0je naJdaljše potovanje v svoji karieri držav-Pa je j..® se izvzame njegovo potovanje po svetu, ki stoke ^Privatno, poleti 1956, ko je obiskal Antilske n., „francoske posesti v Oceaniji. *«Ue 1)0 ^ Severne L* “lano ZDA, z letalom vrano w francosko % o? ^artmiko. Z le-JUtmstv, odpotoval v • ^ v ^LSVoie soproge ob tjjJ?°nedeIjek z letar Sivo1"« K073”’ NieS°vo PHovank bo nikoli med H m!? Prekoračilo 6 Stiii 5 i^ierimi bodo ^.gl^^ister De Mur- SS tuL*** v Pred: Courcel ^Publfv Predsedni- V v ke Rene Brouillet. b*° de Gaulle obi-[MontrBes,ta. Ottaw.o, Que-r S L 1 ‘n Toronto. 22. ® OH r\ r-,4 s 1 «T_ StaTkf odpotQval v Wa-Spk« ga bosta na !e- fVr • a Predsednik Ei- HS' V wdr!?vni tajnik s ?videni „ "ashingtonu so b«"1 iavn. evni razgovo- vfiiki manifestacije. V k- 8ovnr"iSi°inici P° de tudi pred obe- apri' ;>sb4ue Sovorii Njo ^icam.a kongresa. V C^erieJ si bo °£ledal jltbttr,,, 0 Posestvo v uS obi ki je od- ,ko ižitskeii etre od me- ' W al*tvT 0zemlin; fran- "i"“ N^V*80« naPadal V °*0V Drp.°Skih odR<> v\„ Proti tunizijske- f | v "...... 1 vrsti mednarodnih vprašanj in je izrazil prepričanje, da bodo razgovori prispevali k še večjemu medsebojnemu razumevanju, utrditvi medsebojnih stikov in poglobitvi sodelovanja na političnem in ostalih področjih. V zvezi z dvostranskimi odnosi Jugoslavije z državami, ki jih bo obiskal, je Koča Popovič poudaril široke možnosti nadaljnjega razvoja sodelovanja na gospodarskem, znan-stveno-tehničnem in kulturnem področju. Popoviča spremljajo Bogdan Crnobrnja, Lazar Latinovič, Drago Kunc in dr. Dušan Mi-lankovič. «»-------- Spor v vladi ZDA zaradi evropskega skupnega tržišča WASHINGTON, 16. — Ameriški departma za kmetijstvo iiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiHiiitiiMmtiiiiiiimmiiimiHiiitmimtiiiimiiiiiitiimiiitiiiiitiiHiiitimiiiniiiiMMiHiiiiiiiimitiiimtmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Priprave na gospodarski kongres skupine afriških in azijskih držav Sodelovali bodo predstavniki 26 držav - Razpravljali bodo o ukrepih za razvoj gospodarstva m za obrambo pred evropskim skupnim tržiščem mu ozemlju in poudarja, da bo tunizijsko ljudstvo, zbrano okrog predsednika Burgibe, branilo nedotakljivost svojega ozemlja. «»------- Popovič odpotoval na obisk v Azijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je odpotoval danes zjutraj s posebnim letalom v Kabul, ki je prva etapa njegovega uradnega potovanja, med katerim bo obiskal Afganistan, Pakistan, Indijo in Združeno arabsko republiko. Popovič je pred odhodom izjavil Tanjugu, da bo vloga držav, ki jih bo obiskal, in Jugo. slavije, sedaj, ko se odpirajo perspektive miroljubne rešitve najvažnejših mednarodnih vprašanj, še večja. Mednarodna vprašanja, ki jih je treba rešiti, ne zadevajo samo države obeh blokov, temveč vse države. Zato je pričakovati, da bodo v določeni fazi razgovorov o rešitvi mednarodnih vprašanj sodelovale tudi ostale države, posebno v vprašanjih, ki se jih neposredno tičejo. Po. povič je izjavil, da bo z odgovornimi državniki držav, ki jih bo obiskal, proučil vr3to mednarodnih vprašanj, posebno tista, ki so na dnevnem redu razgovorov med Vzhodom in Zahodom, kot so vprašanje razorožitve, finansiranje razvoja gospodarsko nerazvitih področij, proces osvoboditve neod. visnih in kolonialnih držav, vloga Združenih narodov in druga. Popovič je poudaril podobnost pogledov Jugoslavije in držav, ki jih bo obiskal, v KAIRO, 16. — Od 30, aprila do 3. maja bo v Kairu gospodarski kongres afriških in a-zijskih držav. Na njem bodo zastopane trgovinske zbornice in razne gospodarske u-stanove iz 26 držav. Vprašanja, o katerih bodo razpravljali, so zelo zapletena. To leažejo tudi dosedanje težave za ustanovitev skupnega arabskega tržišča. Nasprotja izhajajo predvsem iz političnih nesoglasij (Libanon je n. pr, že sporočil, da ne bo uradno navzoč na kongresu) in iz zelo različnih gospodarskih odnosov med poedinimi afriškimi in azijskimi državami ter med velikimi svetovnimi bloki. Pripravljalni odbor kongresa pa je že sklenil da bo moral kongres določiti statut mednarodne organizacije in začrtati glavne obrise gospodarskega sodelovanja v afri-ško-azijski skupini. Objavljali bodo trimesečno revijo, v Kairu pa bodo ustanovili center za informacije. V poročilu, ki ga je predložil odboru glavni tajnik Mohamed Ali Rifat, se poudarja potreba; ustanovitve odbora za izvajanje priporočil afri- ostane v Kairu, razen če glavni odbor organizacije ne izreče nasprotnega mnenja. Poziv vladi ZDA ško r azijskega gospodarskega kongresa in za proučevanje možnosti, ki se nudijo državam članicam, da uvažajo potrebne proizvode v okviru bloka; okrepiti legalno, industrijsko in trgovsko lastnino; uvesti arbitražo za primer tr- , „ odpoklice poslanika operaterjev med državami članicami.,. Poročilo poudarja dalje, da morajo države članice biti solidarne na industrijskem področju ter dajati prednost proizvodom iz držav iz Afrike in Azije, da lahko konkurirajo evropskemu skupnemu tržišču. KONAKRI. 16. — Po dolgi diskusiji v glavnem odboru afriško-azijske konference, ki se je sestal takoj po zaključku konference, so sprejeli naslednje ukrepe: 1. Glavno tajništvo, ki je neposredno odgovorno glavnemu odboru, sestavljajo predstavniki Kitajske, Indije, Indonezije, Iraka, Japonske, SZ, ZAR, Kameruna, Ugande, Alžirije, Gvineje in Konga. 2. Glavni tajnik Jusef Sebai je določen za izvršilnega tajnika organizacije. 3. Sedež organizacije '"""atiiniimttMmHnnmumnmmHHmmimimnHHmtMiiinmiiminuiHiMiiiHiitiHiiiiiiiiiittiiiitiitiiiiiiitiiiiHiiiiiti L..., ajil‘anij eva posvetovanja rešitev vladne krize 8 ’• strani) Jln Rovi1' naP°vedal ^ na k0"-V hloro ,V Firencah. N\V h>liki rit>, ni od-J« v1"6" °d ob- li ^ kolikn mentU' t v4° *ve 1* r, od tega h Civ potreb' MSS. S-Staja* toda “ni oh,:-. sami, kjer 1^*7° ali h'14’ toda ni N >. Potreb priš,a d° C*4.tr*nutl° kompa',tt- 5SV NgJ ’ kakršen kienni °- stva, ml,a’ miru in ^°noPolom In razgovo- (""U^j pri pozitivno Zahtev« 5q. Ni, «leue?ahteva ■ »acmv. ,deželnih, lil "h • enB- hahzacije e-g?ie (začen-KNbS D ®nergiji) in h bodo še k z b° Fanfani bdi se*tavo vlažilen t trenutek bo , teden, na- t H" Vbil Kd U Se bo sp-,’ko treba od- IVS.1V »»n®??1 m ko ^KlStiehih o?16 vpra’ S bitk« °v Cp' ™ ba • teo„ ‘tka Se sedaj ^>14? Se P" še 8 i des" P&.‘ka. KA glasiU V h' rUD?Sa oent se pro* \"[inii listi in"8 »Pravi* togi "lenciu. aRf,noue. s <• c* tn KS KS £®5 MMMKKMMHHK&S&S MM M M e:: m m m m m m k M -.MMMMMMMMMMMM AMMHMMMMKMMMMMMMMMMMMHMMMMHMSiJEMHMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMKMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMHH^^ i ^jTisuš i)QttIca TRST, Čampo S. Giacomo II, telefon 50067 je vaš zanesljiv Optik —J * ’ Očala za vid in *a sonce — Vsakovrstna popravila TAKOJŠNJA IZROČITEV CENE UGODNE č MESNICI LOZAR V KRIŽU IN SESLJANU Karoserija DANILO PERTOT TRST: BARKOVLJE, Ul. Bbveto 6, tel. 29-121, 39-378 Tapetništvo in ličenje ter popravila avtomobilov, kamionov in avtobusov KROJACNICA SILVESTER MARKVŽA VI20VLJE ST. 8 4 BAR PLES DEVIN ST. 76 Telefon 20-206 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA .... GLAVNICA t_l« 300.000 000 - VPLAČANIH LIR iBtOOOOOO TBST, UL. FABIO FILZI ST. 10 TELES, ST. 3SS01 eeZOJAVMl NASLOV: BANKREO GOSTILNA BAK PESEK, št. 2, tel. 21-390 GOSTILNA GUSTINČIČ (Pri Hreščakovih) JEZERO, št. 7 RADIO OPČINE Ulica dei Salici št. 1 • Telefon 21-151 KROJAŠKI SALON ZA DAME IN GOSPODE M. MOZETIČ TRST Trg Garibaldi 11 . Telefon 90-280 Velika izbira modernega blaga — Plačilne olajšave BRIVSKI IN DAMSKI SALON STANKO DEVETAK NABREŽINA, št. 166 TELEFON 20-123 Slovenski trgovini FRANC UDOVIČ TRST, UL. MAZZINI 46 in na TRGU PONTEROSSO 5 nudita vsakovrstno modno blago' bunde, deke, rjuhe itd. po najnižji ceni TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA Justina Gustinčič KRI2, ST. 204 Gostilna in mesnica PETAROS BORŠT, št. 60 TRGOVINA JESTVIN Franc BERCE BORŠT (center) TRGOVINA Z JESTVINAMI JOSIP ŠKABAR Narodna ulica 42 . Telefon OPČINE GOSTILNA Dušan OTA KROGLJE št. 5 GOSTILNA VETO OPČINE, Proseška ulic*' CVETLIČARNA TRST »IVANKA* Ulica dellTstria 19 _ Telefon 95-052 PEKARNA IN GOSTILNA GRILANC NABREŽINA center (2avlje) MLEKARNA Cvetka STEFANČIČ KRIZ, 204 TISKARNA GRAPHIS VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA SOLO, URADE ITD. TRST ULICA SV. FRANČIŠKA 20 TELEFON 29-477 MESNICA Angela SAKSIDA, por. Volpi NABREŽINA . KAMNOLOM Trgovina čevljev «VALCI» KRIZ (Križada) v r MILAN AM Elektro-instalacijsko podjetje in TRGOVINA Z električnimi predmeti: lestenci, Štedilniki, peči, pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine. ULICA MIRAMARE 29, TELEFON 29-322 OBIŠČITE NAS! TRGOVINA IN PEKARNA ZORA OPČINE Narodna ulica 61 . Tel. 1\S* TRGOVINA JESTVIN Feliks KOŠUTA KRIZ, 134 MERCERIE—FODERAMI MARIO VRH TRST Čampo San Giacomo - Telefon 55-886 DANILO OPČINE Proseška ulica 24 . Telef°® ZALOGA DRV IN PREMOGA 21.1?! KROJAŠKI SALON KOŠUTA TRST Ulica Raffineria 5 - Telefon 95-498 DOBRO ZNANA TRGOVINA S ČEVLJI GE C TRST - ROJAN, Trg tra 1 rivi 2, tel. 31-198 TOBAKARNA ŠVAB — TENCE KRIZ, 34 TRANSADRIA d. d. IMPORT'EXPORT vseh vrsi lesa TRST- Sm'ei. I I. Clcerona 8, II trdih goriv Telefon: tJi. Cicerone 30214- in Strojev Scaln l.egnami 88-715 Zd lesno industrijo ŽELEZNINE in stavbeni material Josip TERČON NABREŽINA, tel. 20-121 TRGOVINA JESTVIN Drago KUKANJA Nabrežina, št. 106 (center) Trgovina konfekcije in krojačnica Viktor PETELIN NABRE2INA 145 Tvrdka LORENZI ™.SL« s Lazzar°w’ in mehanična delavnica v Ul. S. Francesco 58 Izvaža: ISO moto, EW 175 c., PARILLA 125 c., Parilla 250 c., Alpino, Ducatti 98 šport, ter Lambrete in Vespe — rabljeni in generalno popravljeni od 60.000 — lir dalje. — Pelje čez mejo v Sežano DRUŠTVENA PRODAJALNA NA z. z o p. OPČINE Alpinska ulica 80 - Tele*0 op0 21-^ GOSTIŠČE (LOKANDA) FABČIČ OPČINE Narodna ulica 156 . Tel*^. GOSTILNA DE LORENZI • Pri Nacetu« KRIZ št. 15 Trgovina manufakture KOZMINA NABREŽINA (center) KROJACNICA BOGATEČ Ulica Udine 11/1, tel. 62-9 obvešča svojo cenj. klien->, dt telo, da ima nove sezonske vzorce blaga za dame in gospode. Obiščite nas! MLEKARNA FORNAZARO TRST - Skedenj Skedenjska ul. 97 TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa. TKKT - Rlva Brnmnla št* 6-1 - Telefon 37 004 TRGOVINA JESTVIN Josip GRUDEN Devin, št. 50, tel. 20-205 jhi^oiotecMca R S T 5 GOLDONI 7 . 23352, 61101 Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme matenala za fotomehaniko. za industrijo in za znanstvene zavode Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET ŽELEZNINE Izidor TERČON Sesljan, št. 27, tel. 20-220 ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA -DANI^ I JlN CELESTE DANEU OPČINE GOSTILNA Jožef MOŽINA TREBČE, št. 49 n T*'- Narodna ulica Tl • JI- cvetličarna in mesnica konjske°a ŠVAGELJ .,4 Proseška ulica 35 . Tele OPČINE JESTVINE Danica KOCMAN STIVAN pri Devinu TRGOVINA JESTVIN Anton BRAVIN Devin, št. 28, tel. 20-243 MSCIMBEN IMPORT EXPORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE I TRST, UL Coroneo št. 39,1. 24-955 GOSTILNA KRALJ «Pri Mičetun Trebče, št. 17, tel. 21-170 CVETLIČARNA «SAV1NA» 55^ TRST Ulica dellTstria 10 . Tel®fl vedno dobro založena s svežimi cvetlic***** rastlinami. — Izvršuje vsakovrstno delo ™ % TRGOVINA S ČEVLJI €FIOREI\TINA» TRST, Ulica Tarabocchia 2 Soc. a r. 1. MESNICA Ivan PAHOR Nabrežina, št. 93 (center) KINO SKEDENJ Vsakodnevne kino predstave najboljših fflmov TRGOVINA JESTVIN ŠČUKA BARKOVLJE Trst Ul. Perarolo 2 RIBARNICA MARCELA PERTOT BARKOVLJE Trst - Ul. Perarolo 2 KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko II TRST, 01. Milano 18 TELEF. 35-100 * ’* katera vam nudi po najnižjih cenah vsaJcovratna temena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti GOSTILNA KOCMAN STIVAN, tel. 20-228 I. E. L. M. A. T. i m p u u r. e x p o u r TRST — TRIESTE Ul. F. Fllži, 23 — rel. 29-970 Telegr.: IELMAT - Trieste Trgovina s čevlji Marcel MALALAN OPČINE. Proseška ul. 18 . Tel. 21-465, se priporočata Urarna - Zlatarna Anton * GOSTILNA SALEZ —- TRGOVINA J,|!|b Angel. W*’ V, sa®®* GOSTILNA Najemnik IVAN KUTIN Š K A R A R VELIKI REPEN ST. 70 INTERMERCATOR TRST Ulica Cicerone 10 Tel. 30-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORTSKEM SPORAZUMU JESTV1NICAR ANGEL KRALJIČ PREBENEG št. 73 gostilna LEGl§A a 14. t«1 ' prečnik, trgovina Hotel «KRAS» REPENTABOR Telefon 21-331 se toplo priporoča! L««>V PR EC«”" TRGOVINA JESTVIN Hilarij GEJ RICMANJE, št. 6 MESNICA MARIJA MEVLJA BAZOVICA, ŠT. 1 SEMPOLAJ. ln l’MAflN MESNICA - . Mifič-Emili Romano BARKOVLJE Miramare 155 Teli, «-787 Trst, Viale Miramar£ 155 / w A TRGOVINA ZELENJAVE MARIJA CESAR TRST. Ul. dellTitria 15 Gostilna «Ex Ussaro» lastnik Ivan Filipčič TRST — Ulica Carduccl 41 (nasproti pokritega trga) v»m fostreie * najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom IMPORT — EKSPORT «GRUDAs- Ljubljana TRGOVINA JESTVIN Claudi o ULIVETTI RICMANJE, št. 88 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MARC BAZOVICA, ST. 55 •SaflS* GOSTILNA Miro SANCIN Boljunec center, tel. 99-117 RIOL1NO TRGOVINA JESTVIN v Zgoniku in Malem Repnu At trgovina ^ Hcrma" cft * BA®U TRGOVINA Z JESTVINAMI R I D 0 V E C TRST Ulica Genova 13 Telefon 37-700 GOSTILNA TRST - Ul. S. Nicold 3 BAUCER SMRDEL TRST Ul. XX. septembra 22 . Tel. 96-796 SRBOCOOP BEOGRAD GOSTILNA Danilo SANCIN BOLJUNEC št. 66 MESNICA ALEKSANDER HROVATIN TREBČE (center) A MESNICA £ t GOSTILNA Lovrenc ŠTRAJN DOLINA St. 40 GOSTILNA GRGIČ «Pri Županu* PADRICE (center) Tel. 21-0"* ^ trgovca E*