Politični ogled. Avstrijske dežele. Pietekli tjeden so se na Dunaju strašne reči godile, kterih konec še živa duša ne vidi. Dunajska borza, tržišče za ves denarni papir, je naenkrat o b n e m o g 1 a, tako da so nektere akcije vazen državnib in drugili začasno vso ceno zgubile, druge pa več menj nizko padle. Ves pameten svet je prerokoval, da ne bode nikdar dobro, ko ustavoverna vlada dovoljuje brez konca in kraja nove banke, pri kterih so le boteli uekteri sleparji v najkrajsem času obogateti. Naj v izgled sleparstva na Dunaju samo to povemo, da je med skoro neštevilnimi bankami tudi ena za — ,,konjske žeblje", ,,Hufaagel-Aktiengesellšchaft!" Ker je borza take akcije v trgovino vzela, mnogo bank pa ni moglo obstati, se je zgodilo, kar ni moglo izostati: sleparstvo je prišlo na dan, zaupanje je vničeno. — Mnogo, malo poprej bogatih, je obožalo, čuje se o mnogih obupnih samomorib, vseb nesrcč pa prešteti ne bo. — V tolažbo bodi iiašim bialcem, da se zgube pri državnib papirjih in obligacijab zemljišue odveze in sploh pri takili papirjih, ki niso izdani po sleparskih baukali, ni zgube bati. Tudi akcij banke ,,Slovenije" to čisto nič ne zadeva, ker niso v borzni trgovini, toraj jim tudi židovi cene dati ali vzeti ne morejo. Nesreča, čeravno velika zarad premuogih n e d o 1 ž n i h, ki bodo strašno zgubo imeli, bode pa tudi dober sad rodila: spoznati se utegne v najvišili krogih, da je vse hvalisanje o strašanskem gospodarskein napvedku — gola slepaiija krščenih in nekršeenih židov, ki so nezvedenim ljudem denar iz žepov kradli in ga ustavakom ua korist — pri volitvah izmetavali. — Ker pa roka roko uroije, prihajajo iz Dunaja glasovi, da hoče — pomagati v 1 a d a! Bog nas tega varuj; naj si banke same pomagajo, ako hočejo borzo iz blata potegnoti in vzdržati. Čuje se, da bo dnnajska banka (Nationalbank) po oesarski naredbi odvezana pogodbe v §. 14 pravil izrečene, da natnreč več bankovcev izdati ne sme, kakor ima kovinskega zaklada v zalogi, 200 milijodov. Po tem takem bode brž izdala toliko bankovcev, da borzi do sape priti pomaga. K temu je tudi ogerski drž. zbor le z 108 glasovi proti 100 dodovoljenje dal. Tako bi vsa država zarad dunajskili sleparjev še več papirnatega denarja vzeti morala, in da sleparjenje dalej trpi, se — Bog vedi za koliko let — odloži zravnanje med papirnatim in kovinskim denarjem! — Delegacije so delo skončale. V dveh rečeh se uiste mogle pogoditi: zastran Werndlovih vojaških pušek, kterib je ogerska delegacija samo 50.000, avstrijska pa 75.000 dovolila, razloček pri stroških znaša nad 1 milijon gld.; druga reč zadeva stroške vojnega ministerstva (699.473 gl.) za vojaško granico v prejšnjih letih; cgerska delegacija jih je stavila med s k u p n e stroške, avstrijska delegacija pa je bila za to, da le Ogersko te stroške trpi. Pri vkupnem glasovanji je vsaka stran pri svojem ostala, in tako se omisli menj pušek, denarji za granico so pa itak že zdavno potrošeni. — V povišanje plače skupnim uradnikom je pa oger. delegacija slednjič privolila. Kakor da se osoda neusmiljeno maščevati lioče nad v s e m i ustavaki, je te dni tudi dunajski pi-eč. nadškof Rauscher in vsa uradno-cerkvena ,,Volksfreundova" stranka debelo pod nos dobila. Zastopniki državnopravne stranke na dolenjem Avstrijskem, ki je štela z dunajskimi vred 68 društev, so razglasili, da prepustijo vse delo ob pribodnjih volitvab — vladinim katoličanom, kteri so vse storili, da so kat. politiška društva — opešala. V nemštvo zaljubljeni kardinal je s federalisti vred vso državnopravno stranko v gosposki zbornici budo žalil; iz druge strani je pa vsled Stremayerjeve pomoči za ustavoverne duhovnike mnogo jib popustilo vse politično delovanje, da se ne opečejo. Sicer je to prav žalostno, ali prepričani smo, da pride skoro čas, ko si bodo sopet vsi li krepkemu delovanju roke podali, ker se bodo prepričali, v da z Rauscberjevo katoliško stranko nic ni. če nas pa ,,Narod" zarad tega prigodka na laž stavlja, češ, da državnopravna stranka se ne množi, marveč v šibre gre, mu odvračamo, da bi se po njegovi logiki tudi reči moralo, ka pada federalistov stranka, ker so se ji nekteri Dalmatinci zneverili. V Ljubljani se je sestavil volilui odbor za Kranjsko, v kterem so gg.: Dr. J. Bleiweis, di\ Costa, Graseli, Jeran, Klun (pa ne tisti zavibani kluu dvorni svetovalec), Murnik, Pakič, Perme, PetriČic, Pirnat, dr. Poklukar in ir. Zarnik. Ta odbor bo skrbel za Kranjsko. — Čuje se, da hoče odbor grofa Hohenwarta nied kandidate vzeti, kar jc prav srečna misel. — 0 iiovem škofu še zdaj nič gotovega ni; preč. g. kanonik v Ce- lovcu, dr. Miiller, na kterega se je na Dunaju tnisiilo, neče neki težavne službe prevzeti. Galicija. Od poslancev sklicani zbor je z malo večino glasov sklenil, da stopijo novoizvoljeni poslanci v drž. zbor, da se pa držijo fede- i alistov. Čuden sklep! Kdo ve, kaj sklenejo po Volitvah drugi fedcralisti, in kakošni poslanci se na Poljskem izvolijo ? Vnenje države. V Fuldi naNemškem zbrani preč. škofi so,.i-azposlali vsein dušnim pastirjetn iri vernikom prekasen pastirsk list glede trinoških postav zoper kat. ccrkev. Sicer se niso postave potrjene; svojemu poklicu zvesti, zares apostolski višji pastirji pa neustrašeuo iziekajo, da se takim naredbam nikdar udali ne bodo. nDeo gratias!" vsklikue k temu vrli list nGermanija." Na Spanjskem strabujejo rudečkarji posebno po mestih Ijudi, vlada pa nema moči, grabežem se ustavljati. Cele trunie ljudi beže iz dežele. Karlistom pomaga med diugim tudi — bedarija vladuib Ijudi. Tako je gencral Belarde, ki se proti Karlistom vojskuje, razglasil bedasto povelje, da se morajo vse na samen stoječe biše — zadelati, češ, da služijo Karlistom v zavetje, če ne, jih porušiti ukaže. To je ubogo kmečko ljudstvo silno razkačilo, ker bi ljudje morali meada skoz luknje na diinnikib v svoje hiše. — Sicer so zdaj volitve v državno skupščino, ki bo odločila, kakošna da naj bo vlada. V Rimu so se mestni capini z vojaki pulili, ker je vlada prepovedala sbod, ki je bil zato sklican, da se drhal zoper samostane, v kterih redovniški generali prcbivajo, glasno zadere in poslance, ki še menda zastran dotične, na dnevnini red ispravljene postave omahujejo, v strab pravi. — Italijanski kralj ne pride baje k dunajski razstavi, ker sc rnenda francoskega naroda boji, ki ne bo mirno gledal, ako se res zgodi, kar se govori, da bi namreč Ruska in Avstrija s Prusi stopile v zvezo, ktera bi le Prusom proti Francoskemu bila ua korist.