Ameriška Domovina TV. y- ^ ' J°03^CAH IN SPfftnr $0ft€tetl IN UNOUAGR ONI? National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 28, 1967 SLOV€NIAN MORNING K€WSPAP€» ŠTEV. LXV — VOL. LXV Anafor]! preudarjajo 6 ieSafski napadih na Severni Vie!nam Nekateri bi radi dali Moskvi m Hanoiu še eno prilož-Rost za začetek razgovorov s Prekinitvijo letalskih napadov na Severni Vietnam. Washington, d.c. — senatorji gledajo na položaj v ietnarnu različno, nekateri so Mnenja, da je Severni Vietnam Mtpravljen začeti razgovore o ončanju vojne in da naj Zdru-^ene države z ustavitvijo letal-s ib napadov nanj ustvarijo Možnost za nje. Tako stališče sta Zavzela na javni razpravi na te-evizijskem sporedu sen. Ed-^ard M. Kennedy, demokrat iz assachusettsa, in sen. Joseph • Clark, demokrat iz Pennsyl-Wnije. Zadnji je dejal, da bi Prekinitev letalskih napadov na everni Vietnam dala Moskvi težnost, da pritisne na Hanoi, začne pogajanja za konec v°jne. . ^en- Hugh Scott, republikanec 12 Pennsylvania e, je trdil, da nobenih znakov, da bi ^°iu do kakih razgovorov o kon-vojne, zato bi bila vsaka lekinitev letalskih napadov na Cverni Vietnam zgrešena. Te-bi le dala možnost varnej-in pospešenejšega napora a povečanje rdečih sil v Juž-^em Vietnamu in njihove oskr- ni bilo Ha- ^ rnenjeni trije senatorji so 2.as|°Pib skupaj na enem televi-■^S'ern sporedu. Sen. Edward s ’ ®r°oke, republikanec iz Mas-sac Usettsa, prvi izvoljeni črni ^riator v vsej deželi, je na dru-pJ11 sPoredu na televiziji razla-šej $Voj'e stališče. Predno je od-jj- ba pot v Vietnam in sosed-Ct)G države v začetku tega mese-Iet’c 5e ie zavzemal za ustavitev Pof naPad°v, ko pa si je razrt^ ogledal od blizu in se Vjet0Varj'al z voclniki Južnega Prisri^3 in sosedniih držav, je ken + ° iprePričanja, da Hanoiu zU+n° rd do končanja vojne, ka Zat° -tudi n°be pogajanj. Vsa-ha g^e^^nrlev letalskih napadov PaPač /erni Vietnam bi bila zato da V^ Sen- Brooke Je dejal, tiko C®loti Podpira vladno poli-Pik rV ietnamu, ker je ta v da-ve >^afmerah za Združene drža- pUsti?'?0lj5a: Ho Či Minh bo po-Zdruv e’ ee bo videl pred seboj ditjg 2ene države odločne in e- s*Je zopet oscila ruske diplo- mate vCf\VA>. ZSSR. - Tass je v p ° '!avB’ da je rdeča gar-d'Plome+P!n^U i2s^edda sovjetski Plati atski avtomobil z diplo-^estnj0nj™i eno žensko, v 3i uParkLL KričaIa je oko- °kria vr°tlla’ zbBala na njegova Prevrnif. m stene> §a skušala 3erP ko ' m borlnhi v jarek, med 3e§- Šelj6 Policaj mirno stal p0-di rdeči P° 6 in po1 urah so mla-^m d--mSardlSti pustili sovjet- Novi grobovi Vuko Yanketic V Lutheran bolnici je v nedeljo umrl 50 let stari Vuko Yanketic s 5437 Stanard Avenue, rojen v Morači v Črni gori, od koder je prišel v ZDA 1. 1950, mož. Aleksandre (Vilme), roj. Schenovko, oče, Vukomana, Rosande (Jug.), pok. Roksande in pok. Vukomana, stari oče Gorana, brat Miloša Zariča in Rosne Rakočevič (oba v Jug.). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Mary Zadeli V Engleside bolnici je umrla Mary Zadeli s 18506 Underwood Ave., roj. LeBar v Nemčiji, od koder je prišla v ZDA v Penn-svlvanio pred 67 leti, pa se 1. 1962 preselila v Cleveland, žena Franka, roj. v Ustju pri Št. Petru, mati Rudolpha (Barberton), Josepha, Dolores, Victor j a, Stekle Vadnal, Wenzela, Sheile Bober, Sylvesterja (U.S. Navy), 11-krat stara mati, pramati, sestra Josephine Percio, Barbare Franco, Tillie Phelps, Louise Do-ney, Jennie Samaras, Elizabeth Kiraly, Johna in Wenzela. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Jožef Omahen Na svojem domu na 15910 Midland Avenue je umrl 58 let stari, neporočeni Jožef Omahen, doma v Krki na Dolenjskem, od koder je prišel 1. 1951 in kjer je zapustil sestro Albino Zgonc. Zaposlen -je -bil zadnjih 8 let pri Ohio Gear Co., bil delničar Slov. pristave in Slov. doma na Holmes Avenue. Bil je prijatelj Johna Suhadolnika. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15 dopoldne, v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče. Marian Eschen V Euclid Glenville bolnici je umrla 67 let stara Marian Eschen z 2723 S.O.M. Center Rd., Willoughby Hills, Ohio, vdova po 1. 1.953 umrlem Jerryju, sestrična Jean Florjančič in Mildred Malovasic, rojena Zupan v Begunjah, od koder je prišla v Ameriko 1. 1905. Njena sestra Angelina Zupan je umrla pri desetih znanem požaru šole v Collin-gče. Johnson ima v mislih nove posvete o Aziji Dokler bo trajala vojna v Vietnamu, naj bi ga po dve konferenci letno seznanjali o podrobnostih položaja. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson bo imel 20. aprila pri sebi na obisku delegate vseh članic SEATO in še Južne Koreje in Južnega Vietnama. Pogovor bo tekel naravno le vietnamski vojni. Manjkal bo po vsej verjetnosti francoski opazovalec, kajti De Ganile misli, da je tudi SEATO odveč, zato dosledno rahlja francoske vezi njo. Johnson s tem ni zadovoljen, je menda že povedal svoji okolici, da bo imel vsako leto najmanj dve konferenci v Aziji, dokler namreč traja vojna v Vietnamu. Čisto v nasprotju z jav nim mnenjem trdi namreč, da so mu take konference potrebne, da se lahko osebno prepriča o marsičem, do kar bi drugače mogel priti le na podlagi zasliševanja strokovnjakov in študiran j a poročil. Sestanki v Aziji naj bi imeli no njegovem še drug namen. Vse premalo povdarja namreč njegova administracija ozko povezanost med vojaškimi in političnimi cilji naše akcije v Južnem Vietnamu. V Južnem Vietnamu nam ni potrebna samo vojaška zmaga, še bolj potrebna je politična zmaga: prebivalci Južnega Vietnama se morajo res počutiti kot samostojen, neodvisen in svoboden narod, ki naj se zaveda, da mora saigonska vlada njemu služiti in ne narobe. Takega duha je pa do sedaj še malo tako med saigonskimi vojaškimi in civilnimi krogi kot tudi v nekaterih plasteh naše misije v Južnem Vietnamu. Zato je predsedniku pacifikacija ravno tako pri srcu kot vojaški uspehi. Če pa sodimo po razpoloženju naše politične javnosti, moramo reči, da nima preveč razumevanja za Johnsonovo stališče. Ga !CmK!K:LETALA BOMBARDIRALA woodu 1. 1908. Pogreb pokojne bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob CLEVELAND, O. — Uradno poročilo jugoslovanske poročevalske službe Tanjug trdi, da se je osebni dohodek prebivalstva v Jugoslaviji lani povprečno povečal za 12(y, med tem ko je življenjska raven v letu 1965 dejansko padla. Ljudje so použili lani več mleka, kruha, sladkorja, porabili več moke kot leta 1965, manjkrat pa se je pojavilo lani mizah meso. Isto poročilo trdi, da so lani kupili v Jugoslaviji 44,000 avtomobilov in 682.000 kompletov pohištva. Ker je produktivnost dela narasla samo za 8(/r , prejemki pa za 12'<, je jasno, da so se morale cene izdelkom dvigniti. na Ruski kapitan zaprt ANCHOR AGE. Aljaska. — Kapitan ruske ribiške ladje SRTM8-457 Leonid Kuščenko je bil preteklo soboto zaradi lova v ameriških obalnih vodah kaznovan z $10,000 .globe, četudi je sodišče prosil, naj upošteva dejstvo, da Sovjetska zveza spoštuje suverenost Združenih držav in da bo zato za njeno kršitev o-stro kaznovan tudi, ko se vrne domov. Kuščenkova ribiška ladja je bila prijeta preteklo sredo, ko je lovila v 12 milj Širokem obalnem pasu pri Shun .agin otokih. Ladjo so preteklo ssiboto v Ko-diaku izpustili, kapitan Kujčen-ko pa bo moral počakati v ječi, dokler ne bo Sovjetska zveza plačala zanj $10,000 globe. V teku enega meseca je bila to že druga ruska ribiška ladja, ki je bila zasačena v ameriških obalnih vodah pri lovu. Kapetan prve je bil kaznovan z $5,000 globe. V OKOLICI HAIPHONGA Letala z atomske letanonosilke Enterprise so včeraj napadla neko skladišče in neko raketno o-porišče v bližini pristanišča Haiphong. SAIGON, J. Viet. — Izboljšanje vremena je omogočilo iobsežnejše letalske akcije. Mornariška letala z letalonosilke Enterprise so včeraj bombardirala skladišče goriva 6 milj severozahodrlo od pristanišča Haiphonga, pa napadla ttidi raketno oporišče 5 milj zahodno od Haiphonga. To sta bila v zadnjih treh tednih letalska napada najbiižje Haiphongu. Skladišče goriva je bilo hudo poškodovano, med; tem ko je slabo vreme oviralo pregled škode na raketnem oporišču. Mornariška letala so napadla tudi razne druge vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Podobni napadi so bili izvedeni tudi z ameriških letalskih oporišč na Tajskem. Vreme se v delu Vietnama zboljšuje, vojaške operacije postajajo zato živahnejše. Letalstvo je v zadnjih dneh zaradi izboljšanja vremena povečalo svojo dejavnost, med tem ko je na tleh v Južnem Vietnamu bojevanje nekam zastalo. Rdeči, ki so-bili zadnja dva tedna hudo napadalni, so svoje napade omejili. Glavni spopadi so bili na področju Mekongcve delte okoli Can Tho, 50 milj jugozahodno od Saigona. Zadnje vesti FENZANCE, Ang. — Oblasti so se zastonj prizadevale, zavarovale zahodno in južno prj obalo pred oljem, ki je začelo Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 7.30 v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Lea Kauska. Zdravje se ji obrnilo na boljše— Mrs. Mary Vodičar, 847 E. 236 St., se je zdravje popravilo. Vsem se lepo zahvaljuje za darila, obiske na domu, za kartice in klice. Zadušnica— V četrtek ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Pavla sv. maša za pok. Matildo Walland ob 28. obletnici smrti. Pozdravi— Mrs. Mary Kušar, 947 E. 216 St., pošilja pozdrave iz Miami da bi I Reach, Fla., kjer je na obisku sinu Franku. Vreme ima prav lepo, vsak dan je toplo ne- Bodi previden in pazljiv, pa *e bos izzognil marsikateri nesreči! na sicer naravnost ne zavrača, trdi pa, da se je Johnson iže vdal v usodo in ne pričakuje skorajšnjega miru. Zato si je postavil cilje, ki ležijo daleč v bodočnosti. Vprašanje pa je, ali bo ameriški volivec potegnil z njim pri včeraj sovjetski Lakeview pokopali-j prihodnjih predsedniških volit- tomski preskus vah. Srednji Aziji. Volitve 1. septembra Vojaški svet, ki je naj višji organ Južnega Vietnama, je včeraj na konferenci odločil, naj nova ustava Južnega Vietnama, ki jo je izdelala ustavodajna skupščina, stopi v veljavo prihodnjo soboto, 1. aprila, med tem ko so predsedniške volitve določili za 1. september. Takrat bodo poleg predsednika republike volili tudi senat novega narodnega predstavništva. Spodnji dom narodne skupščine bodo pa volili 1. oktobra letos. Južni Vietnam bo tako še letos dobil novo, ustavno civilno vlado, ki jo nima vse od jeseni 1963, ko so vojaki vzeli oblast in umorili tedanjega izvoljenega predsednika republike N g o Dinh Diema. uhajati pretekli teden iz na;Rako ocj 75 do 85. čeri nasedle petrolejske ladje j Mrs. Josephine Brusich, 873 Tcrrey Canyon kakih 18 milj : Alhambra Rd., pošilja pozdrave zahodno od polotoka Corn-j iz Gledale, Ariz, kjer je na wall. Ladja se je prelomila in | obisku pri sinu maj. Johnu se počasi pogreza, olje pa pla-j Sercelu in njegovi družini. Sin va na morju že v širino preko |j(. v letalskih silah ZDA. 10« kv. milj. Onesnažilo bo ; Sedemdeset let_ dober del južne in zahodne ( Ga A m a 1 i j a Povirk, 902 E. obale otoka, kjer se je poleti 207 St., praznuje danes svoj 70. kopalo na stotisoče domačinov rojStni dan. Čestitamo in ji želimo še obilo let zdravja in zadovoljstva! in tujcev. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odložilo' SJovo od člana_ i Članstvo Kluba slovenskih upokojencev na Holmes Ave. je Ruski atomski preskus UPSALA. Šved. — Tukajšnji potresni institut je zabeležil podzemski a-v Sovjetski oniatom odpeljati. 'lemPeraturan ^adnejše' Na.ivišja CLEVELAND, O. — Letos so nam prazniki dali le malo prilike za razburjanje. Po vsem svetu so jih praznovali tiho in mirno. Vendar so pa nosili'tudi svoj pečat. V katoliškem svetu prihaja zmeraj bolj do veljave duh zadnjega vatikanskega koncila, ki skuša dati Velikemu tednu svoj pravi pomen. Večina cerkvenih obredov je prešla na večerne ure. Dnevi od petka zvečer so bili posvečeni spominu Krist usovega trpljenja in pomenu njegovega odrešenja. V petek zvečer je bila ta doba zaključena. V soboto zjutraj je nastopila doba praznosti. Počutili smo se kot človek, ki gre od pogreba s pokopališča, kjer je pustil nekaj svoje ljubezni — večje ali manjše — pokopane v grobu za večno. Velika sobota ni bila znamenje pobitosti in o-bupa; napovedovala je večer, ko so zvonovi oznanili Kristusovo vstajenje in zmago nad smrtjo. Nedelja je pa bila res praznik veselja, upanja, zadovoljnosti in sreče. Povrhu so nekod po svetu imeli še lepo Velikonočni prazniki so potekli tiho in mirno vreme, pa ne povsod. dovoljenje za združitev želez-' niških družb N.Y.C. in Pennsylvania, dokler ne ho- ugotovljeno, kako bi taka združite' vplivala na manjše železniške družbe v vzhodnem d e I u ZDA. ŽENEVA, Šv. — Podpredsednik H. H. Humphrey je na svoji dvotedenski poti po Evropi zagotavljal ameriško delegacijo tu, da se ZDA ni treba | prav nič opravičevati zaradi nastopa v Vietnamu. Ta je le nadaljevanje Trumanove doktrine, povojne pomoči Evropi, Berlinskega letalskega mostu, nastopa na Koreji. ANCHORAGE, Aljaska.—Ko je Sovjetska zveza plačala včeraj 810,000 globe za obsojenega kapitana L. Kuščenka sovjetske ribiške ladje, zasačene pretekli teden pri lovu v obalnih vodah ZDA, so tega izpustili iz ječe. prošeno, da se zbere nocoj ob 6.30 pred Slovenskim domom, da se nato skupno poda v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., kjer se bo ob sedmih zvečer poslovilo od pokojnega člana Lea Kauska. Pogreb— Pogreb pok. Franka Levstika St. bo jutri ob devetih dopoldne iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Hedvige, kjer bo od 9.30 pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo. Prva ladja v pristanišču— Včeraj je priplula v clevelandsko pristanišče s pomočjo ledolomilcev Obalne straže prva ladja po letošnji zimi, 500 čevljev dolga Iglehart od Huron Cement družbe. Pripeljala je 12,000 ton cementa iz Alpene v Michiganu. V Jeruzalemu je vladal na primer mraz in sneg, ki je krotil radovednost turistov, pa tudi gorečnost vernikov. Le malo jih je bilo, ki so prisostvovali vsem cerkvenim o-bredom. To je seveda olajšalo delo izraelski in jordanski policiji ob prehodih iz ene države v drugo. Letos za spremembo ni bilo navala na teh prehodih. Poznala se je pa še druga okolnost: pravoslavne cerkve imajo letos Veliko noč šele koncem aprila, zato ni bilo letos običajnega trenja med kristjani, kdo bo kdaj opravljal svoje velikonočne obrede. Ravno tako hudo pa ni bilo mraz v Rimu. Tudi tam se je versko življenje med tednom zgostilo na obiskovanje večernih obredov. Novost za Rim je bil sklep sv. očeta, da se o-sebno udeleži čim več velikonočnih obredov. Ta sklep mu je naložil dosti naporov, glavni dogodek rimskega Velikega tedna. Letos je bilo zanimanje zanjo tem večje, ker je rimska javnost pričakovala papeževo pridigo. Pridiga je bila pomembna zaradi tega, ker je napovedala že dolgo pričakovano 5. papeževo encikliko, ki bo imela ime: “Blagor narodov” in bo objavljena “v par dneh”. Pravijo, da bo to neke vrste uvod v delo papeške komisije za mir in pravičnost, ki bo imela svojo prvo sejo koncem aprila. Vse obrede na prostem je motil ne samo mraz, ampak tudi precej močna burja, ki je nagajala celo sv. očetu pri opravilu na Trgu sv. Petra. Iz Vietnama ni bilo novic, ki bi omenjale večje vojaške akcije, brez njih pa seveda tudi ni bilo. Naše čete so praznovale, kot so pač dovoljevale mestne prilike. V Clevelandu smo imeli idealno velikončno nedeljo. Take že dolgo ne pomnimo, akoravno tičimo še v marcu. Naši srbski rojaki so včeraj glasovali, v čigavih rokah naj bo njihova cerkvena občina, ali naj gospodarijo v njej pristaši patrijarha Germana ali njihovi nasprotniki. Zmagali so nasprotniki Germana, toda premagana opozicija trdi, da je glasovalo vse polno volivcev, ki nimajo volivne pravice. Volitvam, ki bo njihov u-radni rezultat razglašen ta teden, bo naravno sledila pritožba. Dela za sodnike bo torej še dosti. Pridejo namreč na vrsto še pravde, čigava je nova cerkev z vsemi pritiklinami. Tudi tega vprašanja ne bodo rešili prizadeti faram sami, ampak sodnije. Lepo vreme je dalo tudi p r o t e s tantovskim cerkvam priliko, da so' lahko^ slovesno praznovale velikonočno jutro. Kot vsako leto, je bilo tudi letos od 5. ure naprej na cestah toliko avtomobilov kot noben drug dan v letu. Jutranje ure so namreč posvetih spominu na Kristusovo vstajenje katoliki in protestantje. Posvetne prireditve so seveda trpele pod vremenom. Bilo je lepo vreme, toda velikokrat tudi mrzlo. Namesto spomladanskih oblek so marsikje prišli do veljave - kožuhi, na primer v New Yor- ku. . ...___-—® Pijanost povzročila 300 smrtnih slučajev med piloti Indija ne bo gradila atomskega orožja NEW DELHI, Ind. — Zunanji I minister M.C. Chagla je dejal pe_! včeraj v parlamentu, da razpo-ilaga sedaj Indija s sredstvi in WASHINGTON, D.C. — deralna agencija za letalstvo jej ugotovila, da je zadnja 4 leta I znan-iern za 8radnjo atomskih pomrlo pri letalskih nesrečah •bomb’ da pa teb ne bo gradila. najmanj 300 pilotov, ki so pre-' več pili pred usodnimi poleti. Niso pa bili to pilot je na velikih .!ampak bo atomsko silo uporab-sedaj le v nevojaške potniških letalih. Le dobrih 100 pilotov ni bilo vinjenih, ki Ijala za namene. Glede podpisa pripravljajočega se dogovora o prepovedi pro- se jim primerile smrtne nesreče, j dNe ^uP°yan.ia atomskega o-Vseh letalskih nesreč je tem času 2,084, pri tem je zgubi- biio !v|rož.ia Je dejal minister, da se bo lo življenje nad 4,000 potnikov. Preiskano je pa bilo le 900 nesreč, to se pravi vsako tretjo nesrečo, pri malih zasebnih letalih je zakrivil alkohol, če pa ne zakrivil sam, pa vsaj pripomogel k njim. Indija odločila varnosti. z vidika lastne Msgr. Casaroli začel dialog s tov. Gomulko RIM, It. — Znani državni podtajnik msgr. Casaroli, ki je sklenil “protokol” s Titovim režimom, je šel letos tudi na Poljsko na povabilo poljskih škofov. Komunistični režim ga ni povabil, zanj je bil vatikanski diplo-‘mat navaden turist. Sicer pa temu ni nihče verjel. Msgr. Casaroli ima premalo časa. da bi cele tedne potoval po Poljski. Sedaj se je vrnil za praznike v Vatikan in izjavil, da upa, da bodo stiki med Katoliško cerkvijo in Poljsko prišli v normalen tok. Svojega upanja ni uteme-Ijil, pa ga tudi nihče ni spraševal. Vsi so vedeli, da je tovariš Gomulka kar vesel, da je dobila njegova dežela vatikanskega diplomata v svojo sredo. V Vatikanu trdijo, da to ni bil zadnji obisk v Varšavi. Jih bo še več, toda ne bodo tako padli v oči kot prvi. mmmMfc Bomomm ^SSSifJ 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation f ublished daily except Saturdays, Sundays. Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.09 na leto; $8.00 za pol leta, $5.00 za '4 ine*ec* ‘dKanado in dežel« izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United State-*: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t ansda acd Foreign Countries: $19.00 pc? year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 61 Tuesday, March 28, 1967 Tito in Kremlj tovino? Tako namigavanje je naravno moralo hudo zbosti jugoslovanskega diktatorja. Vse to ne bi bilo prišlo na dan, ako ne bi rusko časopisje po januarju tako dosledno in krepko udrihalo po jugoslovanskem komunizmu. Seveda ne naravnost, ampak okoli ogla, kajti na zunaj je Tito v Kremlju še zmeraj dobro zapisan. Kdor zna brati med vrsticami, kaj na primer piše moskovska Pravda ali pa Izvestja o “revizijonizmu”, mu ni težko uganiti, kam pes taco moli. Moskva in Beograd sta si torej trenutno močno v laseh. Pa radi tega še nista preveč nervozna, saj sta podobne medsebojne prepire imela že večkrat, pa sta se pod pritiskom razmer pobotala. Se bosta tudi sedaj, toda za kako dolgo? EXXXXXXXXXXXXXXXX3 Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. kih zadevah pomaknejo naprej k ciljem. Na poljih takih področij, kakor so take socialne zadeve, kot bolniške oskrbe, se slabo vozi, če jih ne vodi poštenost, pravičnost in požrtvovalnost vseh tistih, ki dajejo in vodijo take ustanove, je njegova prva misijonska postojanka v afriški državi Zambia. Misijonarjevo pismo je v veliki meri namenjeno javnosti, zlasti vsem njegovim znancem in prijateljem po ZDA in Kanadi. Pismo je zelo zanimivo. V naslednjem p r i o bčujemo tisti Duluth, Minn. — O vremenu ne bom poročal topot. Spreminja se iz dneva v dan in letošnja zima je še celo vremenske ve-ščake spravila v sitnosti. Prerokujejo nekaj danes-, pa se jutri v vremenskih višavah skuha čisto nekaj drugega, kakor tisto, kar napovedujejo in prerokujejo. Najbolje se je držati točnega in zanesljivega gesla, ki ga ob napovedih vremena uporablja moj znanec sodraški Anton gori v Še predno je cesarski vlak odpeljal Tita koncem pred-pusta v Moskvo, je jugoslovansko časopisje začelo povdar-jati s posebno ihto, da se osnovna zunanja politika jugoslovanskega režima ni prav nič spremenila. Znova smo morali poslušati razlage, da je treba ločiti državno zunanjo politiko od partijske, da ju ni treba mešati, da obe politiki nista zmeraj istovetni, predvsem pa, da je partijska politika ravno tako neodvisna kot državna. Ravna se po svojih vidikih in ciljih, ne pa po željah od zunaj, pa naj prihajajo tudi od prijateljskih, bratskih strani. Tako sta bila Brežnjev in Kosygin že naprej opozorjena, da je Tito ostal tak, kot je bil. Če sta imela še kaj upanja, sta morala biti razočarana. Tito je namreč na sestanku pokazal za ruske težnje dosti zanimanja, razumevanja in simpatij, toda nobenega popuščanja. Posebno je tovariše v Kremlju prizadelo, ko so zvedeli, da Tito hoče nadaljevati prodajo svojih vidikov pri raznih komunističnih državah in partijah. V Moskvi so si namreč vbili v glavo, da je ponoven kongres komunističnih strank potreben ne samo radi domače in zunanje politike kitajskih komunistov, ampak tudi radi tega, ker se svet hitro vrti in zahteva od komunistov, da v mnogih vprašanjih in na mnogih krajih naše zemlje nanovo ocenijo" položaj in mu skušajo prilagoditi komunistično solidarnost, kolikor je namreč še je. Tito se sklicanju takega kongresa protivi z vsemi silami. Kar morejo njegovi strokovnjaki nabrati dokazov proti potrebi po sestanku, vse je že spravil v mednarodno javnost in jih zagovarja. S tem je moskovski zunanji politiki napravil že dosti škode in jo bo še več, kajti vedno več je komunističnih strank in struj, ki soglašajo, če ne na celi črti, pa vsaj deloma z beograjsko partijsko politiko. Mednje je treba prišteti tudi francoske komuniste, ki so trenutno junaki dneva v komunističnem svetu. Spričo vsega tega so v Moskvi v skrbeh, kako naj poteka “pripravljalni sestanek”, ki naj bi se vršil v aprilu na Češkem in obravnaval le problem “evropske varnosti”. Seveda bo sestanek obravnaval za kulisami čisto druge stvari, kajti trenutna evropska varnost ni bila že desetletja tako velika, kot je ravno v naših dnevih. Da bi Moskvo čim bolj jezili, se titovci izmikajo odgovoru, ali se bodo v eni ali drugi obliki udeležili sestanka. Pravijo, da bodo o tem sklepali šele “prav pred začetkom” posvetovanja. Kdo bi torej zameril Kremlju, da se jezi na vse, kar prihaja iz Jugoslavije. Od tam pa prihaja še marsikaj drugega. kar Kremlju ni všeč, in ne morda samo Titova mednarodna politika. Vzemimo na primer Titovo gospodarsko reformo! V vseh komunističnih državah, ne samo v Jugoslaviji, se podira tisto načrtno gospodarstvo, ki so ga komunisti zamislili takoj po zadnji svetovni vojni. Vsaka gospodarska akcija se jim je pokazila, na nobenem gospodarskem področju ni takega napredka, pa tudi ne takega reda, kot so ga komunistični režimi napovedovali. V vseh komunističnih državah pritiska zmeraj bolj potreba po spremembi gospodarskega sistema. Toda kakšna naj bo sprememba in kam naj bo usmerjena? Na to vprašanje odgovorja vsaka komunistična država po svoje. Veže jih le skupna ideja, da Je v centru še zmeraj potrebna močna roka, ki naj vodi gospodarstvo, da pa morajo zunaj centra zastopniki centralne oblasti dobiti več svobode v gospodarjenju in biti manj odvisni od centralnih birokratov. Pa ti pridejo titovci s svojo idejo o delavskih svetih in njihovi samoupravnosti. Pod plaščem ideje o samoupravi so začeli topiti centralno oblast v Beogradu in s tem tudi rahljati gospodarsko osnovo njihove politične diktature. Pod plašč samouprave so se skrile tudi druge sredobežne sile, posebno nacijonalne, ki so Jugoslavijo spravile na rob nevarne državne in ne samo gospodarske krize. Tisti, ki stalno zasledujejo razvoj titoizma, vedo, da se ža titovsko reformo skriva še zmeraj kar veliko centralizma in da centralna birokracija v Beogradu še zmeraj pomeni več kot vse drugo. Pogledati je samo treba, kaj vse urejajo na primer zvezni zakoni. Ne ve pa tega javno mnenje v komunističnih državah, ki sliši iz Jugoslavije le lepe stvari o samoupravi in reformi in si naravno želi, da bi tudi v drugih komunističnih državah začeli posnemati Tita in njegov režim. To jezi vse komunistične režime, seveda tudi tistega v Kremlju. Zato so pa zadnjič v Kremlju tako uporno spraševali jugoslovanskega gosta, kam naj pripelje njegova reforma. Tito in njegovi spremljevalci so se kar dobro otepali pravičena. Za to je več razlogov ruskih vprašanj, imeli so pa smolo le v tem, da jim v Krem- 'pri nas Amerikancih. O tem se lju niso verjeli in da so čisto jasno namignili na možnost, mi zdi Ericova razlaga kar Erica, resnega, trdnega Šveda, vpraševali, kako na Švedskem upravljajo in vodijo te vrste državno postrežbo in oskrbo. Pojasnjeval je nam in to zelo temeljito. Naj prvo je omenil nekatera dejstva, ki se jih ne sme prezreti pri tem. švedska in pa naše ZDA sta dve različni državi — lahko bi poudaril, dva različna svetova. Švedska obstoji večinoma iz svojega lastnega ljudstva. Naše ZDA so mešanica Keewatinu. Kadar njega kdo j ali zlitina vseh raznih plemen in vpraša, kakšno bo vreme, navad- (barv. V vsakem kraju malo drugače gledajo na vse. V nekaterih no odgovori: “Zdaj je za to napoved prezgodaj še. Počakaj, zvečer ti bom povedal, kako se bo vreme obnašalo danes. Kako je Anton prišel do tega zanesljivega gesla pri napodovanju vremena, to pa ima svoje zanimivo ozadje. Zaupal mi je pred par leti in mi to razodel s prav resnim obrazom. Takole mi je to važno reč pojasnil: “Veš, Andrejček, ker te dobro poznam in te imam rad, ti bom to reč zaupal. Bilo je pred neka ' leti. Soseda Kožuharjeva Nežf ki ima tam na koncu bloka svoj hišo, me je nekega dne zaupni vprašala: Kaj praviš Anton, ka ko vreme bomo. imeli danes? Hm, pogledal sem malo na nebc ura je bila šele sedem z jutra; na nebu je že sonce sijalo, ser ji odgovoril: Neža, poglej ga, sonca, dokler bo tako lepo svetilo in grelo našo zemljo, bo lep dan! Mislim, da danes bo lepo vreme. Res, lepo je bilo vse tja do nekako 1 ure popoldne. Neža pa ima navado, da po opoldanskem lanču malo -leže k počitku in zadremlje tja do kakih pol treh ali kaj vsak popoldan. Pravi, da ji to dobro stri. Tako je naredila tudi tisti dan. jPrav tedaj, ko je ona lepo uživala popoldanski počitek, je pa sam škrat menda od nekod pripeljal v ta kraj par črnih oblakov in ko so trčili skupaj, so zapihale take sape, da je Neži vso perilo odneslo z njene vrvi, na katero ga je razobesila in dala sušit. Nekaj ga je našla tam okrog po vrtovih. Najlepše njene Židane kiklje pa ni našla. Bog ve, kam jo je škrat odpihal. Za kikljo ji je bilo tako hudo, da me skoraj pol leta ni lepo pogledala. Oproščal sem si ji, pa ni nič pomagalo. šele čez čas je pozabila. Jaz sem pa napravil takrat obljubo, da ne bom nikdar sodil dneva, pred večerom. In te obljube se še danes držim. Zato napovedi o vremenih prepuščam drugim. Le to naj omenim, da zime smo imeli letos že tudi dovolj. En dan je pri nas kazal toplomer 48 stopinj pod ničlo. Malo proti severu so pa omenjali, da je bilo 52 stopinj pod ničlo. To je pa že več kot preveč mrzlo za še tako gorkega medveda. Pustimo zimo in vreme in govorimo o čem drugem. • ZADNJE ČASE, KAKOR RAZVIDNO iz raznih razprav in razmotrivanj o bolniški oskrbi (Medicare) v naših ZDA postajajo mnogi zaskrbljeni, kako bomo v ZDA vozili v našim Medical Care”. Zaskrbljenost je tu in tam u- krajih so v premoči Nordijci, drugod zopet iz drugih delov sveta. Te skupine imajo na naše javno in politično življenje vsak nekaj vpliva. Nekateri več, drugi manj. Dalje: Gospodarska, politična in socialna omika ni pri vseh ljudstvih in plemenih na enaki stopnji, ali če hočete enako pojmljiva in razumljiva. Za primer, pojdite doli v Centralno n O C ,h pa :šl; 3 znajo nit’ ..anrtJfei: stranišča, u.!ir to dr mrogi ten, - ucstalih .0+ tekatere južno-ave. Kaj ih ne po-nitivnega potrebna a in še bajajo pa se zlasti iz ižno-ameri- ških krajev med nas. Naša “topilnica” (melting pot) jih poučiva. Naši amerikanski prebavni organi so kar prenasičeni z njimi. Včasih tu in tam skoraj ne vemo, kako bi jih prebavili in spravili skozi naše prebavne organe ameriške civilizacije. To nam povzroča, verjemi to kdo ali ne, hude prebavne težkoče v želodcu našega amerikanskega življenja v naših demokratičnih ZDA. Ta kompleks raznih nazadnjaških in zaostalih navad pri zaostalih ljudstvih in plemenih zadržuje v marsičem napredek in pohod v skupno razumevanje gospodarskih in socialnih potreb pri nas v ZDA. Hitri napredek se ima zahvaliti vedno razumevanju in podpiranju skupnosti. Kjer tega ni — se pomika napredek po polževo naprej. Tako je pri posameznih družinah in narodnostnih skupnostih. Poleg tega je temeljna potreba, da v skupnosti vsak sodeluje. Skupnost je obvezana, da vsakega podpira in mu pomaga v potrebah. Logično temu je vsak posameznik dolžan podpirati skupnost in doprinašati k skupnosti. Tu ni cest, ki naj vozijo samo v eno smer! Ampak vodijo k tebi in od tebe nazaj k skupnosti. Dobiš, sprejemaš, pa si dolžan tudi doprinašati! ' Tega bi se moral zavedati vsak in vsi! Vcepljevati to zavest v mase in posameznike vseh raznih plemen in rodov, kakor jih predstavlja “topilnica” naših ZDA, ni tako enostavna, lahka naloga. Zgodovina starih narodov Grkov, Rimljanov in več drugih nam pokaže, kako gredo take preosnove značajev, navad in nagnjenj 'počasi naprej. Stoletja in stoletja vzame in včasih je vzelo še vec, da se je kaj pomak- in vseh tistih, ki prejemajo take , del pisma, ki je namenjen sploš-socialne oskrbe in pomoči. nosti. Vsakdanji pojavi po svetu in “‘Vam in dragim znancem še posebno pri nas v ZDA pa ka- Prv-i pozdrav iz Zambije. Naj-žejo in povedo, da takih “pošte- Prej sem bil 4 dni v Lusaki, v nih angeljev”, kakor sem prav- glavnem mestu. Obiskal sem več kar omenil, ni dosti še med na- misijonskih postaj v oddaljeno-mi. Čast in slava vsem, kolikor .sti tudi do 100 milj. Bil sem pre-jih je! Ampak dnevne sodnijske senečen nad pestrostjo dela in obravnave in zasliševanja pove- nad odlično organizacijo misi-do, da takih “poštenih angeljev” jonskih postaj. Obiskal sem tudi manjka vsepovsod, v delavskih | nadškofa in se seveda pogovar-organizacijah, v vrstah uradni-'ial s P- Rudežem in br. Fosta-štva od najvišjih uradov doli do (čem- Tako smo se Prvič sestali zadnjega cestnega pometača. mi trije — zaenkrat jedro naše- Manjka jih v vseh raznih pod- §a misijona, jetništvih, kjer so večne dirke za ! Potreba po znanju tukajšnje-dobičkom, da bi pa kaj od tega §a afriškega jezika je spodbudi-dali potrebnim v pomoč, takega la moie predstojnike, da so mi pravila pa dokazujejo z obnaša- Preskrbeli misijonsko postojan-njem in ravnanjem, da ni v “nji- ko visoko na severu dežele, kjer hovih božjih zapovedih”. Ta duh živi pleme Bemba. Tam, med je globoko zasidran tudi v srcih niimi> se bom zda3 6 mesecev in značajih premnogih ljudi učil jezika bemba. Tu nisem vseh raznih poklicev. Tudi ta- mved Jezuiti, ampak pri Belih kih, v katerih rokah so take o- očetih, ki imajo svojo škofijo skrbe kot so bolniška oskrba itd. med Bemba plemenom. Eden od Na vse gledajo le s trgovskimi belih očetov je na postaji moj očmi, katerim se pa vedno naj. inštruktor pri učenju tega lepe- bolj svetijo tisti slučaji, ki obetajo kaj dobička. Razumem, ga, toda težkega jezika bemba. Z ljudmi tukaj sem silno zado- brez dobička se ne da shajati, i volJen- Zel° 50 Prijazni in hva-Nekaj do upravičene mere ga !ležni za vsak Pozdrav in lepo be-mora biti. Ampak mnogi sluča-isedo- Zel° radi ima30 misijonarji kažejo, da mnogi hočejo imeti ^e' Kraj Chibote je globoko v notranjosti dežele, daleč od večjih cest — in the bush. (Torej sem postal pravi bushman.) Za ori- tako “upravičenost”, kakor vol kovi med ovcami! In to na takih poljih, na katerih bi morala voditi sočutnost in usmiljenost. vaxvj. urivjcu xii uaunijtniubi. " Tisoče in tisoče takih slučajev! entaciJ0 Vam narišem tu položaj Nekateri pridejo pred oči pravi- 'kraja' da proslavijo 50-letnico ^brnirov, ki so privedli v Rusiji a oblast rdeče sovjete. Slovenci no njena oblika in vsebina toliko lepša in bogatejša. Vsaj tako napovedujejo. Por. svetel plamen. Ob njem se zbere izključna last skavtov. Brata vsa skavtska družina, okrog 70 Kramar sta humoresko izvrstno Skavtski večer v Toronhs TORONTO, Ont. — V soboto, 18. marca, zvečer so naši skavti in volčiči (skavtski naraščajniki) pripravili svojim staršem in prijateljem zanimiv program v cerkveni dvorani pri Mariji Pomagaj. Ob napovedani uri, ob 8. zvečer, so prikorakali v polnih uniformah pred oder in se zbrali v polkrogu ob skavtskih zastavah. Za njimi ob odru so zavzemale častna mesta slovenska, papeška in kanadska zastava. S skavtskim pozdravom in petjem “O, Canada” nas uradno vpeljejo v program večera, ki ga v začetku vodi predsednik skavtskega odbora g. France Habjan, pozneje pa skavti sami. Poleg staršev in domačih, ki so se v tako lepem številu zbrali, pozdravi g. Habjan zastopnika osrednjega torontskega odbora g. Mortona in njegovo gospo, č. g. Zrneca, zastopnika župnije ter predvsem skavtska mojstra Tineta Novaka in Milana Martinčiča, ki praktično vodita naše skavtsko gibanje. Skavt Marjan Resnik napove do točkah spored večera, ki obsega govor skavta Marjana Prežlja, kratko skipotično predvajanje slik iz življenja naših skavtov z razlago Tineta Novaka, pozdrav č. g. Zrneca, šaljivo Finžgar j evo enodejanko “Vse naše“,. v režiji g. Brunška, prizor iz pragozda, ki ga prirede volčiči, taborni ogenj skavtov, združen s sprejemom novega skavta, smešno dogodivščino o bolniku in oslu, razdelitev nagrad. Skavt Marjan Preželj v lepi slovenščini pove, zakaj je postal skavt. Štiri leta že sodeluje pri njih, je vesel in hvaležen, da je skavtizem spoznal, ki ga uči ceniti Boga in bližnjega, ljubiti in raziskovati naravo, krepiti telo in duha z najrazličnješimi vajami, ga vpeljuje v službo bližnjega in ohranja njegovo dušo čisto in pošteno. G. Tine Novak nam v krasnih naravnih barvah prikaže slike z raznih skavtskih prireditev; majska parada; procesija sv. Rešnjega Telesa na letovišču; “Sveta ura” na torontskem CNE; ob sprejemu ljubljanskega nadškofa prevzv. g. Pogačnika; glasbeni nastop naših skavtov-muzikantov na prireditvi “Scouts in Action”, kjer so dosegli visoko mesto in želi prisrčno priznanje za svoje izvirne slovenske melodije; slike s skavtskega taborenja itd. V imenu odsotnega duhovnega voditelja skavtov č. g. župnika Prebila spregovori č. g. Zrnec par vzpodbudnih besed o pomenu po številu. Taborni ogenj ... Romantična misel prede v skrivnostno tišino večera ... Nekdo prilaga poleno k ognju, da zaža-re obrazi... Pesem se zbudi. Fantje vstajajo in pojejo. Mi jih poslušamo... Nova mladina vstaja .. .Veseli smo je in ponosni smo nanjo. Pojejo v vseh glasovih: čisti tenor veže otroške soprane s temnimi basi v skladno enoto. Skavtska himna se je razlegala po dvorani... Skavtski mojster Milan Martinčič vodi večerno molitev skavtov. V pobožnem tonu sledi mladina. Potem se začne življenje . .. Ob pesmi o morskih roparjih, ki jo prav nagajivo zažingajo, zboli njihov najtežji tovariš; kar naenkrat mu je roparjev zadosti; zgrudi se kot mrtev na zemljo. Hitro k zdravniku! Pa je za roke, odejo in kole pretežak. Nikamor ne gre. Zmislijo se, da ima tam onstran gozda bajtar na jasi osla. Privedejo ga v skavtski tabor z grivo in repom skupaj, vodijo pazljivo do. bolnika na tleh, da bi mu ga naložili na hrbet. Pa se vse polomi in strga, da ne preostane drugega kot, da reveža kar za rep privežejo in oddirjajo k zdravniku.. | Ko se drugič vrnejo k delu usmiljenja, pa mrcina noče nikamor; še vsede se na ubožca na tleh. V škodoželjno veselje gledalcev pa dobi po grbi za plačilo, ker nič ne uboga in vse narobe stori. Zamisel in izvedba te točke je izpeljala. Še eno resno dejanje se razvije ob tabornem ognju: Tone Mesec je postal pravi skavt. Preživel je preskusno dobo in dobil iz rok mojstra Tineta Novaka skavtski klobuk in ovratno rutico. Ob skavtski zastavi je obljubil zvestobo skavtskim načelom. Bratje skavti so mu v pozdrav spet zapeli. Sedaj stopi k njim član osrednjega odbora torontskih skavtov g. Morton. V par besedah predstavi to organizacijo, ki šteje po svetu 17 milijonov članov. Pohvali napredek naše skupine, ki je od skromnih začetkov pred štirimi leti zrastla v zbor 70 mladih dečkov in odraščajočih fantov, ki so up naše slovenske fare in vse skupnosti. Ob tej priliki poudarja g. Morton nujnost slične organizacije za dekleta. Obenem razdeli nagrade “Vera in življenje” trem skavtom: Leopoldu Ahlinu, Blagu Čekuti in Dragu Vinčecu. Po končanem programu smo imeli priliko ogledati izdelke fantov, prisostvovati raznim znanstvenim poskusom. Z nakupom peciva pa smo pomagali množiti sklad za poletno skavtsko taborenje. Iz tega skavtskega večera še vedno odmeva pesem o bratstvu: “Pridite fantje, strnimo vrste, skavtu vsak človek v Bogu je brat.. . Draga mu mati je domovina,- naroda čast — je njegov ponos.” Anica Resnik Britanska uradna zgodovina o os nje dih ov-ne-jne 56 |etos ne smemo iti mimo naše mladinskih organizacij in zago-Li'etniCe Majniške deklaracije,! tavlja, da bo slovenska župnija TORONTO, Ont. vračanja Slovencev Jugoslovanov iz V> c v: cem je še vedno m razjasnjeno pogla dobe. Z namenom, da 1 pri kanadskih oblasteh ;em kakšne informaci; :on- cem lanskega leta } . c bramb-nemu ministru Hon. Paul T. Hellyerju. V VIII. Britanski armadi, ki je bila odgovorna za vračanje naših beguncev, je namreč služilo tudi nekaj višjih kanadskih častnikov. Nekateri od teh so baje pri predaji celo sodelovali in sem iz teh razlogov upal, da so morda poslali svoji vladi v Ottawo o tem kaka poročila. V prvem odgovoru na moje pismo mi je g. minister med drugim takole pisal: “Ne vem, koliko informacij je morda na razpolago v departmentu za narodno obrambo, ki bi zadovoljile vaša vprašanja, zagotovljeni pa ste lahko, da se bom pozanimal in vam nemudoma sporočil.” V naslednjem pismu, 4. januarja 1967, mi je g. minister sporočil sledeče: “Položaj je ta, da Kanadčani, ki so služili v vojaški vladi VIII. Britanske armade v Avstriji med časom imenovanih dogod- je bila same L, sega 51 7 suplt. protokc' prvih p nastane priprav za izkrca nent, za „ C1 j ŠP Piskarsk ■■■Jv. j Or pOi. I sli ihrav isec mzaci vse je bil glasen klic stari AvstrL oh'^a S° ^°venci siti nemškega bjj .rna' Lepo bi bilo, da bi ta ju-eJ praznovale narodne orga-^zacije _ - in da bi ^Pomnili na skern se ga skupno letošnjem sloven- dnevu. m^ Argentine poročajo, da je nen° izšel Jubilejni zbornik ^v°bodne Air, Slovenije. Po Buenos r0n!SU §a^že (0 prodajajo, v To-0 Pa še ni prispel. Ker se je knjige zato bo pa verjet- te tradicionalne tak° zakasnil Gramofonske plošes SLOVENSKE IN DRUGE uvožene iz starega kraja. Naj večja izbira na tem kontinentu! ahitevajte brezplačne kataloge A)«« V svoiem jeziku! COMET RECORDS °55 St. Clair Ave. W. -—-i-ponto, Ont Canada vedno dobra mati in zavetnica skavtom. V Finžgarjev! enodejanki “Vse naše” nas štirje fantje, ki igrajo krčmarja, konjskega mešetarja in dva potepuha, pošteno spravijo v smeh in nudijo zlat nauk, da ni vredno slediti “boljševikom”. Med odmorom nam sestre in mamice skavtov in volčičev postrežejo s čajem in pecivom. V drugem delu večera nastopijo* volčiči s posebnim plesom o kači, ki je osnovan po knjigi “Za velikim klicem”, ki opisuje življenje in borbo za obstanek živali v afriškem pragozdu. V počasnem gibanju, tesno sklenjeni kot členki hrbtenice drsa- ki nai potrebne riačk Evrcpski konti samo in za nejšo upravo zasedenega ozemlja. V nadaljnih poglavjih opisuje invazijo, osvajanje ozemlja od Nemcev in ustanavljanje civilnih in vojaških oblasti na zasedenem ozemlju. Mene je predvsem zanimalo 16. poglavje o Britanski okupacijski zoni v Avstriji, posebej še vprašanje jugoslovanskih beguncev in zlasti Slovencev, ki so se pred komunisti zatekli na Koroško. Na žalost pa avtor tej fazi dogodkov posveča zelo malo prostora v svoji knjigi. Dobesedno nikjer ne omenja ne domobrancev in ne četnikov. Samo na e-nem mestu rabi “beli Slovenci”, sicer pa se omejuje na “begunce” in “razseljene osebe“. Naj navedem nekaj citatov, ki se nanašajo poleg naših beguncev tudi na Kozake in Kavkazce in tudi na titovce. Na strani 287 takole opisuje zasedanje ške: “Čete britanske 8. armade, ki kov, so, ali vzeli odpustnico iz j so se borile od Alameina do Tu-Kanadske armade in prestopili, niša in od Syracusa do Ferrare, Angleško armado ali pa so slu-1 so prodrle od Udin na Koroško bi povzročali neprilike. Dva problema sta zahtevala pozornost vojaške vlade v samem začetku: navzočnost jugoslovanskih čet v mejah avstrijskega ozemlja in navzočnost velikega in še neznanega števila razseljenih oseb in beguncev. Ena divizija Titovih partizanov je prispela v Avstrijo iz smeri Ljubljane in se utaborila jugov zhodno od Klagenfurta. Nekaj teh čet je prišlo v Kla-genfurt, Villach in Voelker-markt. Odprli so pisarne v teh mestih in vse je kazalo, da mislijo v deželi ostati. Proglasili so, da je Koroška osvobojena od Jugoslovanske vojaške vlade. Zapleni evali in ropali so imovino in veliko poročil je bilo o nasilnih ugrabitvah. Prebivalstvo je bilo preplašeno. Že težak problem beguncev je postal še bolj kompliciran, ko so beli Slovenci, ki so se umikali pred temi četami, prišli na Koroško. Strog britanski nastop pri maršalu Titu je končno dosegel, da je ta pristal na umik vseh jugoslovanskih čet iz Koroške. Ta dogovor je stopil v veljavo 21. maja. V začetku je bil pregled položaja, ki se je tikal beguncev in razseljenih oseb, zelo težaven. Eno prvih poročil je bilo, da se nahaja pri Villachu okoli 4,000 beguncev. Poleg tega je bilo jasno, da je reka Italijanov vrela preko gora v Italijo, šele po dveh tednih se je slika pričela nekoliko oblikovati; okrog 65,000 oseb, Italijanov in drugih, na poti na zapad, je bilo evakuiranih v Italijo. Gneča v taboriščih tam in na linijah komunikacij pa je v prvi polovici junija zaustavila vse nadaljno evakuira-nje, razen Italijanov.” (Našim možem in fantom se je reklo, da gredo v Italijo.. ^Op. p.) Pisec potem govori, kako so se .. ustanavljala prva taborišča pri Spittalu, Villachu, Klagenfurtu, Št. Vidu in Wolfsbergu. Veliko narodnosti je bilo zastopanih, predominirali pa so Jugoslovani (največ Slovenci), Rusi, Fran cozi in Poljaki. Pričakovani problem razseljenih oseb ni bil tako velik, kot se je prvotno domnevalo. V naslednjem odstavku pa pisec pravi: “Nasprotno pa je nastal drug nepričakovan problem. Okrog 60 - 70,000 jugoslovanskih državljanov, sovražnih ali od Titovega režima politično nesprejemljivih je pred partizanskim terorjem zbežalo preko meje v Avstrijo. Drugih 30 -40,000 je bežalo pred Titovimi četami, ki so napredovale proti severu. Mnogo je bilo Slovencev Na drugem mestu pisec pra-vi: “Prebivalstvo taborišč je štelo redno nad 20,000 oseb, ker so sveži begunci polnili izpraznje-Koro- na mesta onih, ki so odhajali na | prej. Prav tako se je število o- teh nesrečnih ljudi, če se vrnejo ruskim oblastem, je bila popolnoma jasna in uporabiti se je morala sila, da se je zlomil nji-iov odpor, pri čemer jih je več izgubilo življenje. Na žalost u-trepi jaltske pogodbe o repatri-jaciji sovjetskih državljanov zaveznikom niso pustili drugega izhoda.” To je torej uradna zgodovina Angležev o vračanju beguncev. Nikjer niti z besedo ni omenjeno, da so vračali tudi Jugoslovane in jih tako poslali v smrt. Kako se je sukala angleška po-itika, je že v uvodu zapisal u-rednik serijskih knjig “Zgodovina druge svetovne vojne” Sir James Butler, ko med drugim pravi: “Prvotne obveznosti so bile zelo delikatne, tako da so politični voditelji prijateljskih dežel Angliji z nezaupanjem tehta-' i, kaj imajo njihovi angleški in ameriški zavezniki na umu; med tem ko bi poznejše obveznosti zahtevale popolnoma drugačno stališče in metode od strani vojaških guvernerjev.” Na ta način skušajo Angleži zakriti soodgovornost za smrt tisočev in tisočev slovenskih mož in fantov, katere so izročili titovcem za pokolj. Otmar Mauser žili tam samo na posodo. Za posledico, prepričan sem, da boste razumeli, kanadske vojaške o-blasti niso imele nobene juris-dikcije nad njihovo aktivnostjo in tako od njih o tem predmetu, ki vas zanima, in tudi o drugih stvareh ni bilo poslanega nobenega poročila v Kanado. Britanska uradna zgodovina iz tiste dobe je zapisana v poglavju “Austria” v knjigi F. S. V. Donnisona imen pvana “Civil Affairs and Military Government North-West Europe 1944-1946”. Za konec je še dodal, da bodo britanski viri gotovo bolj produktivni kot kanadski in obža- jo in sikajo fantički v zelenih čepicah in nakazujejo zvijanje Juie> da ni mogel pomagati več. kače v kolobar, njen napad, u- i Priporočeno knjigo sem takoj mik in počitek. Potem se ob o-1 naročil in ]e pred dobrim ted-dru stemni Na Heh zažari nom prispela iz Anglije. Izdana pod komando V. korpusov in prekoračile avstrijsko mejo dne 6. maja. Odred regularnih jugoslovanskih čet jim je sledil zadaj po cesti (partizani —op. p.). Z nadaljnim prodiranjem britanskih sil je postalo jasno, da so že druge Jugoslovanske čete prekoračile avstrijsko mejo od juga, prispevši preko gora od ljubljanske smeri, in se ustalile v mnogih vaseh. Britanske čete so dosegle Celovec tri ure pred Jugoslovani in so se tam hitro ugnezdile...” Na drugem mestu pa pravi: “Proklamacije L in II. Field Marshala Alexandra so bile razglašene. Fizične škode ni bilo veliko. Zaloge hrane so bile večje, kot se je pričakovalo. Ljudje so bili resignirani in indiferentni — gotovo ne razpoloženi, da Celeste, Bartunek itd. Še veliko več jih bomo pa slišali. Mnogi namreč računajo, da Locher ne bo več kandidiral, ker si je zadnje čase nakopal dosti kritik in kritikov, ki pa niso vse upravičene. Tudi železniška nesreča “Si že kdaj videl kako železniško nesrečo?” “Kaj, videl?” odgovori Žvižgo-vec, “celo doživel sem jo. Nedavno sem se namreč peljal s svojim dekletom in njenim očetom z vlakom. V nekem tunelu, ki je bila tema, sem pomotoma poljubil namesto dekleta — njenega očeta!” CLEVELAND, O. MALJ OGLASI nih, ki so živeli izven taborišč, stalno sukalo precej nad 100,000. Preko poletja ti niso povzročali problemov in. se je celo večje število, kot je bilo prvotno pričakovano, vrnilo v Jugoslavijo. Ko je prišla zima, je bilo treba za preostale, kakih 60,000 po številu, ustvariti streho _ To je vse, kar sem v knjigi našel glede vračanja naših ljudi. Za Kozake in Kavkazce pa takole pravi: . “Koncentracija in repatriacija vojnih ujetnikov normalno m bila naloga vojaške vlade, bil pa je en slučaj, ko je vojaška vlada storila tak transfer Rusom. To je bil slučaj kakih 25,000 Kozakov in Kavkazcev, katere so Nemci rekrutirali med ruskimi ujetniki. Ti so se potem krvoločno borili za Nemce m po vojni padli v roke zaveznikom. Težave so nastale, ker so bili s Kozaki tudi civilisti, med njimi du Volkswagen postavi tovarno v Jugoslaviji Letna produkcijska zmogljivost bo z novo tovarno dosegla v celi industriji okoli 100,000 osebnih avtomobilov. BEOGRAD, SFRJ. — V Jugoslaviji gradijo že nekaj let tovorne in osebne avtomobile. Najprej so začeli graditi tovorne v Mariboru, nato pa še v Prijedo-ru. Pred več leti so se lotili tudi gradnje oseb nih avtomobilov. Največja tovarna “Crvena zastava” je v Kragujevcu v Srbiji, kjer grade avtomobile v sodelo-r vanju z italijansko avtomobilsko tovarno Fiat. Ko so to tovarno gradili in jo širili, so upali, da bo to glavna in edina tovarna Fiatovih avtomobilov za železno zaveso. Pri tem so doživeli hudo razočaranje lani, ko je Fiat sklenil dogovor z Rusi o gradnji velikanskih avtomobilskih tovarn v Stavropolu v južni Rusiji, in s Poljaki o povečanju in moderni zaciji tamkajšnje glavne avtomobilske tovarne. Podjetje Tomos v Kopru je sklenilo dogovor s francosko avtomobilsko tovarno Citroen in začelo v sodelovanju z njo graditi male osebne avtomobile, ki jih tam imenujejo “Spačke”. Letna produkcija je v primeri s tovarno v Kragujevcu sorazmerno majhna. Sedaj je prišlo med Inter-exportom v Beogradu in tovarno Volskwagen v Wolsbergu na Nemškem do načelnega sporazuma, da bo nemška tovarna zgradila v Jugoslaviji avtomobilsko tovarno, v kateri bodo sestavljali Volkswagen avtomobile in delno izdelovali tudi njihove dele. Tovarna bo dnevno v prvem razdobju sestavila 100 avtomobilov, od katerih pa bodo skušali večji del prodati v tujino. Tovarna bo predvidoma zgrajena v enem do poldrugem letu, če bo seveda sedanji načelni sporazum dopolnjen v dejansko pogodbo. ------o----- Kdo bi še rad kandidiral za župana? CLEVELAND, O. — Postava govori, da se morajo do 5. julija priglasiti vsi kandidat j e za clevelandskega župana. Časa je za to le še 3 mesece, torej ne preveč. Kdor hoče kandidirati, mora namreč naj prej e iztipati naše mestno javno mnenje, kako bi njegova kandidatura odjeknila. Če ne odjekne dobro, se ne bo spustil v župansko tekmo. Nekaj kandidatov se je že prijavilo, nekaj jih pa še omahuje. Slišijo se Iščemo frizerja za vodstvo popolnoma opremljene brivnice z dvema stoloma, v Euclidu, v najem ali prodajo. Za pojasnila kličite: 731-9843. ____________________________(61)^ Kovček kupim Kupim rabljen potovalni kovček za pot v Evropo. Približna velikost 3x4 čv., višina čv. Kdor ga ima za prodati naj kliče KE 1-0325. —(61). Hiša naprodaj Enodružinska, 7 sob, na Bonna Ave. Cena zelo ugodna, ker želi lastnik hitro prodati. Kličite EN 1-6426. —(Mar. 28,30,31) Ženske dobijo delo Gospodinja Iščemo gospodinjo za 4 odrasle; mora razumeti angleško; svoje stanovanje. Kličite 232-4827. (65) Moški dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go. >784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary cf PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDROTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS hovniki, ženske in otroci. Usoda imena Locher, Stokes, Vanik, NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-170D za čas sestanka An Equal Opportunity Emplovor (63) i000(}<^^ MLADA BREDA IVAN PREGELJ '5=z>o(Krr>oo “Na lilij, na lilij!” In Jerici se zdi, da ji usiplje na glavo ogabnih kač, in od strahu se vrže Jerica na tla in skriva obličje. “Vstani, vstani!” viče starka. “Ne bom!” odgovarja Jerica. Toda kaj je to? Ao je glas Katre. Jerica se prebudi, odpre oči. Ah, sanjala je. Lepo sonce ožarja zunaj polje in goro. Pred dekletom stoji Katra z jeznim licem. “Ali bo kaj, ali ne bo? Lenoba lena!” Jerica plane kvišku in si po-mane oči in leze iz postelje. Toda kaj je to? Zakaj je zopet vse temno okoli nje? In ali se vse vrti okrog nje? Kakor skozi dan se ji zdi, da vidi gospodinjo. Zdaj' jo je popadla za lase in bolečina vrne Jerici zavest., “Vstati moram!” si mislL “In takoj,” pravi Katra. “Pa se obleci praznično. S Peči greš!” Jerica je prikimala in si začela oblačiti krilce z velikimi rdečimi pikami. • Katra jo je gledala, ko se je oblačila, in se nato obrnila in dejala odhajaj e: “Glej, da se mi hitro napraviš in prideš dol!” Jerica je ostala sama. Pripognila se je za nogavicami. Tedaj se je zppet napravila tema vseokrog. Brezkončna tesnost jo je obšla, ko da jo je nekaj stisnilo za senci. Zavrtelo se ji je. Silna vročina je zakuhala v njej. “Kače so!” se ji je izvilo in dekletce se je zgrudilo na obraz. Tedaj je začutila, da jo je nekdo dvignil in položil na posteljo, in je odprla oči. Nad seboj je zagledala plah Lukov obraz in slišala njegov glas, mehek in nežen. Še nikoli, se ji je zdelo, ni govoril nihče tako ž njo, in skoraj smešno se ji je zazdelo, da je Luka tako dober ž nj o. “Jerica,” je govoril mož, “ali te močno boli?” Odkimala je. Izkušala je govoriti, toda sama ni vedela, kako da ji ni prišel glas iz grla. “Ali ti je mraz?” Zopet je odkimala. “Te boli glava?” Prikimala je. “Bolna si, zelo bolna!” je tarnal mož. Jerica se je domislila Katre in se vzpela kvišku. “Moram vstati!” se ji je izvilo hripavo iz grla. “Vstati?” se je začudil mož. “Ne smeš, ne moreš, otrok, otrok!” Njej je dokipela bridkost. “Huda bo, tepla me bo. Moram vstati!” In s strahu polnimi očmi je strmela na vrata, kjer je stala Katra. Tudi Luka se je ozrl. V somraku se je zazdelo, da se sveti tam dvoje zlokobnih oči. Katra je pristopila. “Kaj,” je rekla, “ta pritepen-ka res ne misli vstati?” “Ne more!” je dejal Luka temno. , “Bomo videli, ali more!” je zavpila Katra, stopila k bornemu ležišču dekličjemu in potegnila s silo deklico na tla. “Izpusti!” je zasikal Luka in Katra je začutila, da jo je prijel za roko. Izkušala se ga je otresti. Toda držal je divje. “Ali ne vidiš, da izdahne?” In res je deklica omahovala in grabila, od bolečin prevzeta, z rokama po borni odeji. Katra je odstopila za korak. Sedaj ni mogla več dvomiti, da je deklica bolna. Vendar pa se je kuhal gnev v njej in proti Luki obrnjena je rekla: “Če je bolna, pojde v bolnišnico!” Luka se je obrnil proti Jerici, ko da ni slišal. Njegovo bledo in žalostno obličje je preletela hipno divja bojazen. Oči so se mu razširile. “Ne more iti!” se mu je izvilo. Začudena je gledala sestra brata. Opazila je strah, ki je bil izpreletel hipoma njegovo lice. Ozrla se je na Jerico. Kaj je to? Ali se ji samo zdi? Od kod te rdeče pege na dekličjem lieu? “Koze, koze!” je drgetaje šepetal Luka in si začel brisati solze, ki so mu lile čez lice v raz-mršeno brado. ‘Kaj?” je vprašala Katra. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP WAITRESSES Needpd at once. Permanent position. Good pay. 101 S. Northwest highway. Park Ridge, 111. PH: 82:5-3000 (62) BUSINESS OPPORTUNITY AUTO repair shop - 9,750 sq. ft. auto repair gar. and paint shop plus extra 6,727 sq. ft. lot for storage. Fully equipped. Good S. Side loc: Zoned light industry. Must see to appreciate;,. 221-3311. (62) CHICAGO, ILL. MALE HELP PRogyoTfON WORKERS Light Manufacturing We will train $2.03 to start $2.23 min. in 90 days APPLY IN PERSON 9 A.M. to 3 P.M. Monday Through Friday ¥anee Mslries incorporated 7401 W. Wilson Ave., Chicago, 111. (62) DEEP DRAW Press Operator Must have experience. Able & qualified to set-up operate 500 ton Hydraulic Press Vance Industries Incorporated 7401 W. Wilson Ave., Chicago, 111. UN 7-8161 Ask for ED SKALECKI (62) MALE HELP MACHINISTS Immediate openings for experienced lathe & mill machinists, to do prototype machine work in model shop of progressive electronics company. — Challenging work, excellent salary to $4.00 per hour and company benefits. Relocation expenses paid for you and your family. APPLY IN PERSON, WIRE, WRITE OR CALL STATHAH INSTRUMENTS 12401 W. Olympic Blvd. Los Angeles, California Tel. — (213) 478 - 0361 (62) “Koze ima?” Nehote se je umaknila do vrat. In od tam je stekla dol v kuhinjo in nekaj hipov pozneje je vedela vsa hiša, da so na Peči koze. “Iz hiše mora, iz hiše mora!” je tulila Katra. “To je, ko je človek predober. Vse prinese taka golazen v hišo. Iz hiše mora!” Ko je Marjanica doumela, kaj je v hiši, je ohranila vso svojo mirnost. Pač pa se je Neža grozno ustrašila, tembolj, ker je bila pred nekaj dnevi podedovala nekaj stotakov po teti, o kateri do tedaj sploh ni vedela, ali še živi. Polna nad za bodoče življenje in da ji sedaj nihče več ne odvzame Šimna, je delala načrte za bodočnost. Zato se je tem huje ustrašila vesti, da so v hiši črne koze. Ko je doznala Anica o Jeri-čini bolezni, je prebledela. Skrb za Jurčka jo je prevzela tako, da sprva ni vedela, kaj storiti. Že je videla otroka mrtvega. Našla je Katro, ki je odredila Neži, da napravi posteljo v zidanici, mali shrambi za orodje, da preneso tja Jerico. Da bi ležala Jerica v hiši, se je zdelo ženi prenevarno. Zidanica pa je bila popolnoma na samem. Tam bi ne mogla priti bolnica v dotiko z domačimi. Nekako pomilovalno je dejala Marjanca proti Anici: “Boji se pa, boji, naša Katra! Ubogi otrok! Kdo bi mu le stregel, da bi mene ne bilo! In še iz hiše jo vržejo!” “Meni se zdi, da je le bolje tako!” je odvrnila Anica, “glej, Marjanica, za Jurčka sem v skrbeh!” Nekako nejevoljno in pomilovalno je pogledala Marjanica Anico. Še nikdar je ni tako. Hotela je reči nekaj trdega. Videča pa plah Aničin obraz, se ji je žena zasmilila in dejala je samo: “V božjih rokah smo vsi!” Toda.zelo trpko je rekla to in Anica jo je razumela. Začutila je, da je bila grešila, da je zatajila v sebi srce. Kdo ve, ali ne bo Bog zaradi tega tudi nad njo zatajil svoje dobrote? Pustila je Marjanico in odšla v sobo k otroku. Tam se je zjokala. Ali mir se ni vrnil v njeno srce. — Anže je-zvedel za Jeričino bolezen, stoprav ko so jo prenašali v zidanico. Marjanica in Luka sta jo nesla. Stopil je k njima. Marjanica je bila povila deklico v rjuhe in odeje, tako da Anže ni vedel, kaj neseta. Izza odej se je ozrlo nanj dvoje od vročine in vročnice razpaljenih oči. “Jerica,” je viknil fant, “kaj boš umrla?” “Tiho bodi!” je velela Katra, “in pojdi!” “Kaj ji je?” je vprašal on. Ali ne Marjanica ne Luka mu nista odgovorila, šel je za njima. Toda ko mu je Marjanica zaprla vrata pred nosom, je stopil k vodnjaku in čakal. In tedaj je prišla Neža in šele od nje je zvedel za Jeričino bolezen. “Ali umrje?” je vprašal. “Izmed desetih ozdravi eden!” je odvrnila Neža. Anže je vedel dovolj. Krenil je proti hlevu. Prej si je bil del na glavo nov klobuk s kozjim repičem. Sedaj je stopil v hlev, pognal klobuk nekam v steljo, sedel na prevrnjeno košaro in zatopil glavo v dlani. Zdaj pa j zdaj je ponovil: “Izmed desetih eden!” Takšno je bilo tisto velikonočno jutro na Peči. V izbi na mizi je bila kuhana gnjat in hleb potice ter skleda kuhanih pirhov. Pa se je zdelo, da ne misli nihče na Peči danes na jed. Pač, eden ni pozabil. Bil je Šime. Moško in praznično je bil sedel k mizi, ko je pridrvela Neža. “Koze so v hiši!” “Naj bodo,” je dejal fant in mirno potegnil z nožem križ čez potico in ga zasadil v mehko, krhko skorjo. Čez. obraz mu je leglo toliko zadovoljnosti, da ni mogla Neža kaj, da ne bi rekla: “Šime, ali se res nič ne bojiš?” Odkimal je. Če se je bal, se je tega, da ne bi dobil še kaj tovarišev pri velikonočno obloženi mizi. Luka gre po zdravnika “Luka,” je rekla Marjanica, “ali znaš molčati?” Luka je pogledal nekako zavzet Marjanico. Sedel je na sta- rem stolu, njemu nasproti ob Jeričini postelji je slonela Marjanica. “Tisto noč, ko je naša nevesta skoraj umrla,” je govorila Marjanica, “si jo videl—” “Hanco!” je dejal z glavo kimaj e Luka. “Kaj, ti jo poznaš?” se je začudila Marjanica. Prikimal je. Marjanica ga je gledala nekaj hipov vsa začudena, kako more vedeti o Hanci. Saj mu ni hotela zadnjič niti ziniti o njej. Vendar pa ni bila Marjanica ena onih, ki bi dolgo visela na vprašanju. Zato je sedaj pomislila: Če ve, ve. Potem lahko govo- mis- rim, kar mislim. Tako lila in tako je rekla: “Po Hanco pojdi! Ona ti ozdravi še kugavega. Anti bo teh malo koz ugnala.” Tedaj pa jo je pogledal Luk3 začudeno. “Katera Hanca?” je vprašal In zopet ga je pogledala Mar' janica debelo. “Ne norčuj se! Katera Hanca! Pač ona, ki jih je že tolik0 ozdravila!” “Jaz ne vem nič,” je odvrni’ Luka. “Zmotila si se, Marjanica' Hanca je bila prej krčmarica. (Dalje sledi) Oglašajte v “Amer. Domovini K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ( K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: | • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. ^ Premoženje_______________________| Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 | Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 | Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. TA JE PA PRISTEN — Slika kaže bojevnika na Novi Gvineji v polni opravi. Sliko je napravil raziskovalec Lewis Cotlow, mu BOM VZEL, TODA ... — Psiček je odprl gobec, ko i njegova lastnica 17 let stara Pat Cof redo v Bropklynu, N.Y ^n-rnirila tndn Ir/ri ™ ______j._. _____i AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. ' [ME ... NASLOV MESTO ... DRŽAVA ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni \\ potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba, starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ___ Moj novi naslov: .. MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO LEVIČ JE DOBER VARUH — Kadar je s 3 leta staro Holly Schwartzmiller na morski obali v St. Petersburgu Fla., njen mladi lev, sizoiaj ni nevarnosti, da bi jo kdo nadlegoval tiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmimmiimiiiiimmiiiiiimiiiirmiimiiimmiimiiHimmnmiiiiiimmmimiiimmmiiiiNiD I hdidiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimniiimmiiiiiiiiiuiiimmmmmmmiimmiiiiimiimiimimiiiimiiiiiiiiriiimiiimiiiimmmi'1"1" JADRANJE NA KOPNEM_________ V Evropi je v zadnjem času pridobilo na priljubljenosti jadranje na kopnem. Slike1 kaze Nemca Horsta Wiebana pri tem športu.