Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo J litt «H p Sto let aluminija -MPPAI -Viri financiranja- IFC Leto 1986 se nagiba h koncu, s tem pa tudi 100. obletnica odkritja eiektroliznega procesa za proizvodnjo aluminija. V tem jubilejnem letu tudi slovenska aluminijska industrija doživlja svojo posebno pomembno obletnico ^9 prvo leto fizične izgradnje projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v Kidričevem. Ko se z rahlo nostalgijo spominjamo zgodovine in pionirjev Heroulta in Halla, moramo priznati, da se s stoletnico nismo kaj posebej pečali, čeprav je to tudi pomemben del naše tradicije, ki je dolga kar tretjino jubilejnega obdobja. V vrtincu dogodkov, kjer se prepleta skrb za izvajanje projekta modernizacije z vsakodnevno poslovno politiko, je kaj malo časa za proslavljanje jubilejev. Morda se bo komu zdelo celo nepotrebno spominjati na to, saj gre navsezadnje za odkritja v tujem svetu, kakršnih je bilo v zgodovini veliko, pa je pozneje industrijska u-poraba našla pot tudi k nam. Pa vendar obstaja še danes in tudi za bodoče veliko pomembnih povezav, ki nas še kako vežejo s tujim svetom. {Nadaljevanje na 3. strani) MPPAI-MPPAI-MPPAI-MPPAI-MPPAI-MPPAI-MPPAI-MPPAI Sestavljalnica anod Gradbišče Temelji objekta za žganje anod Strešna konstrukcija Montaža hale št. 2 Stebri MPPAI-MPPAI-MPPAI-MPPAI-MPPAI-MPPAI- MPPAI- MPPAI aluminij 2 Le spomnimo se, kako izjemno pomembne so naše povezave. Spisek držav, s katerimi trgujemo, obsega mnoge najrazvitejše države sveta pa tudi nekatere nerazvite dežele. Od mnogih partnerjev v teh deželah so seveda nekateri skoraj anonimni, saj jih poznajo le nekateri delavci komercialnih služb. Tako sem prepričan, da velika večina naših delavcev pozna ime Pec-hiney — kako ga ne bi, saj je ta velika francoska družba s svojo tehnologijo prisotna v naših obratih že od leta 1960, še bolj pa jo seveda poznamo kot dobaviteljico najsodobnejše tehnologije, po kateri izvajamo naš projekt modernizacije. Verjamem, da se bomo v obdobju izvajanja projekta modernizacije srečali še z mnogimi imeni in trudili se bomo, da z njimi seznanimo tudi širši krog delavcev. Mnoga med njimi, domača in tuja, še zdaleč niso tako zveneča kot Pechiney, vendar bodo za nas izredno pomembna. Do vseh je treba imeti spoštljiv odnos, saj le z dobrim skupnim delom lahko uspešno u-resničimo projekt. Seveda pa spoštljivost in dobro sodelovanje nista dovolj, saj dobro vemo, da ni nič zastonj in da je denar še kar naprej sveta vladar. In od kje denar za MPPAI? Olika in obveza odplačevanja zahtevata, da pobliže spoznamo tudi posojilodajalce. Osnovna finančna konstrukcija predvideva seveda domača in tuja sredstva. Za domača, o katerih bomo še podrobneje pisali, povejmo tokrat le to, da jih sestavljajo lastna sredstva, sestavljena iz sredstev TGA, IMPOL in naših kup-cev-združevalcev in sredstva konzorcija temeljnih bank v okviru ljubljanske banke združene banke. Posojilodajalca tujih sredstev sta banka PARIBAS (francosko-nizozem-ska) s sedežem v Parizu in IFC (International Finance Corporation) mednarodna finančna korkoracija s sedežem v Washingtons Pri prvem gre za znano veliko banko, ki nam je posodila 88 milijonov francoskih frankov za nakup tehnologije in dela francoske opreme. Pomembno vlogo pri pridobitvi tega posojila sta imeli firma Pechiney in Ljubljanska banka s svojim predstavništvom v Parizu. Konkretna oblika posojila je kreditna linija Ljubljanski banki namensko za projekt MPPAI: Za nas je to posojilo izrendo pomembno, ker je to prvi pomembni prodor v tuj finančni svet, ki je omogočil pravočasni nakup tehnologije, od katerega je bil odvisen ves nadaljnji potek projekta. Po obsegu in mnogih drugih vidikih, pa je najpomembnejši tuji posojilodajalec IFC, ki je ob garanciji Ljubljanske banke posodila neposredno TGA 11 milijonov ZDA dolarjev in 47 milijonov zahodno-nemških mark. Za boljše poznavanje tega posojilodajalca, ki je večini naših delavcev prav gotovo neznan, v finančnem svetu pa je izredno pomemben, bomo navedli osnovne podatke o njegovem delovanju, organizaciji in sodelovanju z nami. IFC je največja svetovna multilateralna organizacija, ki finančno sodeluje s posojili in naložbami praviloma brez državnih garancij v privatnem sektorju dežel v razvoju. Ustanovljena je bila leta 1956 kot del World Bank (Svetovna banka v Washingtonu) oz. njena podružnica, ki sodeluje z Mednarodno banko za obnovo in razvoj (IBRD) in drugimi deli World Bank. Osnovni namen IFC je podpora ekonomskega razvoja dežel v razvoju skozi privatni sektor. Osnovni kapital korporacije je združen od 127 držav članic (od teh jih je 106 držav v razvoju) in je v letu 1986 ocenjen na 1,3 milijarde ZDA dolarjev. IFC je doslej sodelovala z več kot 2000 podjetji in finančnimi ustanovami pri več kot 800 poslovnih projektih v 80 državah sveta. Skupna vrednost teh projektov znaša preko 30 milijard dolarjev. Samo v zadnjem letu (junij 1984 — junij 1985) je sodelovala v 75 projektih v 38 državah, kjer je vrednost 2,768 milijard dolarjev. Korporacija nikoli ne investira sama, temveč sodeluje v projektih le ob zagotovljenih drugih virih in mnogokrat kot pobudnik oz. povezovalec drugih domačih in tujih investitorjev, ki nastopajo samostojno ali kot kupci deleža korporacije. Ta specifična vloga se realizira skozi finančno in tehnično pomoč, s katero spodbuja privatni sektor, obenem pa vsem, ki sodelujejo v naložbah povečuje zaupanje in nudi pomoč za zaključevanje uspešnih investicijskih poslov. Celoten investicijski potencial korporacije obsega razen lastnih združenih sredstev in zaslužkov še posojila od Svetovne banke, ki so lahko v štirikratnem obsegu prvega. Tako korporacija planira, da bo v naslednjih petih letih investirala okrog 7,4 milijarde dolarjev v 400 projektov vrednih približno 30 milijard dolarjev. Področje investiranja so pomembne gospodarske dejavnosti: najrazličnejše proizvodnje, rudarstvo, turizem, kmetijstvo, bančništvo ipdb. V trgovino in proizvodnjo luksuznih dobrin korkoracije ne investira. Običajni delež za IFC je do 25 % vrednosti projekta v zneskih od 1 do 50 milijonov dolarjev. IFC sodeluje: če ugotovi korist projekta za narodno gospodarstvo dežele projekta, če ni na voljo drugih ugodnih virov za projekt in če viada dežele projekta ne nasprotuje projektu. Oblik finančnega sodelovanja je. več. Lahko je dolgoročno posojilo, lahko je odkup delnic, lahko pa tudi kombinacija obojega. Kadar gre za posojila, so ta običajno za dobo 7 do 12 let, najamejo pa se lahko v različnih valutah. Odplačilo je o-bičajno v tromesečnih ali polletnih anuitetah z odlogom pričetka odplačevanja v odvisnosti od dobe gradnje projekta. Obresti se plačujejo sproti za koriščen del posojila, za ne-koriščen del pa provizija 1 % letno. Začetna taksa je do 1 % na celoten znesek posojila in se plača pred koriščenjem v enkratnem znesku. Obrestne mere se spreminjajo, ker so odvisne od denarnega trga in od posameznega projekta oz. države. Po sklenitvi pogodbe so nespremenljive, če se partnerja tako odločita. Sodelovanje IFC pri vodenju projekta je v svetovanju in nadzoru, praviloma pa ne sodeluje neposredno v samem vodenju (npr. s članstvom v poslovodnih odborih ali kot delničar). Zaradi prvih dveh vlog korporacija zahteva, da se ji omogoči izmenjava stališč oz. posveti z vodstvi podjetij, obiski podjetij in analiza poslovanja oz. kontrola knjigovodskih in finančnih poročil. Organizacija dela in vodstva IFC je specifična in v povezavi si številnim članstvom. Uslužbenci korporacije so iz 68 držav, sedež pa je v Washingtonu. Po načinu dela gre za regionalno razporeditev investicijskih sektorjev (7 regij) in skupne sektorje za denarni trg, razvoj, inženiring in pravo. Strokovno delo omogoča seveda tudi pomoč služb Svetovne banke in širok administrativni sektor. IFC ima svoja predstavništva v svetu za vsako regijo. Vodstvo korporacije je urejeno z večimi nivoji odločanja. Najširši nivo so guvernerji — predstavniki (127) vsake države, ki imajo skupen (Nadaljevanje na 4. strani) Odlitki Spremembe v obratu anodne mase Prehod od uporabe kontinu-irne anode na predpečene a-nodne bloke na elektrolizni peči zahteva spremembe tehnološkega postopka proizvodnje anodne mase. Zaradi povečanja proizvodnje aluminija je potrebno povečati tudi proizvodnjo anodne mase iz dosedanjih 26.0001 na 55.000 t/leto. Zahteve v zvezi s kakovostjo mase in povečana proizvodnja torej pogojujeta spremembo naprav v obstoječem obratu anodne mase. Pri proizvodnji aluminija z uporabo predpečenih anodnih blokov je smotrno ostanke a-nodnih blokov in škart iz proizvodnje anodnih blokov uporabiti kot povraten material v proizvodnji anodne mase. To je bil dodaten razlog, ki je v našem primeru pogojeval obseg sprememb. Če primerjamo sam tehnološki postopek proizvodnje anodne mase za kontinuirno anodo ali za predpečene anodne bloke ni bistvenih razlik, različni so le posamezni tehnološki parametri kot so vsebnost smole, zr-natost posameznih frakcij temperature, ipd. Bistvena razlika se v našem primeru kaže v opremi. Dodatno bodo zgrajene naprave za predelavo in doziranje povratnega materiala. Odločili smo se za ločeno vejo predelave anodnih ostankov za razliko (Nadaljevanje s 3. strani) organ — odbor predstavnikov. Večina moči in pomembnih odločitev je zaupana odboru direktorjev. Sestavljen je iz 21 članov, šest držav ima stalne neposredne člane (Kitajska, Francija, V. Britanija, Japonska, Zah. Nemčija in ZDA) ostalih 15 se izmenoma voli in vsak zastopa večje število članic. Odločanje je v povezavi z deležem v osnovnem združenem kapitalu, saj je uveden sistem števila glasov v povezavi z udeležbo (države, ki delegirajo neposredne člane v odboru direktorjev imajo skupaj več kot 50 odstotkov glasov, ZDA same pa več kot 25 %). od nekaterih drugih proizvajalcev anodnih blokov, ki že na vstopu v proces proizvodnje mešajo ostanke s koksom in nato mešanico predelujejo. Dodatne naprave, v katere u-vrščamo silose, drobilnik, sito in transporterje, omogočajo predelavo in skladiščenje pečenega in nepečenega ostanka korakoma, se pravi enkrat predelavo pečenih ostankov in drugič predelavo nepečenih ostankov. Uvedba dodatne linije za predelavo ostankov nam omogoča kakovostnejšo proizvodnjo mase in povečanje zmogljivosti celotnega obrata brez sprememb na obstoječi liniji za predelavo koksa. Doziranje in mešanje posameznih frakcij koksa in ostankov se bo vršilo z obstoječimi napravami, prav tako tudi predelava in doziranje smole. Posodobitve in spremembe potrebne za povečanje kapacitet bodo izvedene tudi na mlinu, ogrevnem sistemu in gnetilcih. V času prehoda iz tehnologije kontinuirne anode na predpečeno, se bo pojavila potreba po dveh kvalitetah anodne mase, zato je ohranjen hladilni sistem za »Söderbergo-vo« maso v transport anodne mase za predpečene anodne bloke na oblikovalniku pa se bo vršil z dodatnim tračnim transporterjem. Nova filtrir-na naprava, ki bo delovala z uporabo koksnega prahu iz procesa proizvodnje mase je predvidena za izločanje smol-nih par, ki se sproščajo pri gnetenju in oblikovanju anodne mase. Neposredno vodenje IFC je zaupano izvršnemu podpredsedniku (v sedanjem mandatu je to Sir William Ryrie), ki ima za vsak sektor delovanja podpredsednika. Regijski investicijski sektorji so razdeljeni na oddelke, ki vključujejo posamezne države. Predsednik Svetovne banke je istočasno tudi predsednik IFC. Kako poteka naše sodelovanje z IFC in kaka je njegova vloga v Jugoslaviji in obratno, pa več ob drugi priložnosti. Predsednik projektnega sveta MPPAI: Ivan Gerjovič, dipl. oec. Kot dajalec inžineringa in dobavitelj dela opreme za izvedbo sprememb v anodni masi sta se na razpis prijavili firmi ECB in KPID. Izbrana je bila firma FCB zaradi svoje konkurenčnosti pri cenah storitev in opreme, zaradi pozna- Sestavijalci armature vanja obstoječe opreme, saj jo je za TGA projektirala in tudi zaradi izkušenj, ki si jih je pridobila pri sodelovanju s Pechiney-em, saj je zanj zgradila večino tovarn za proizvodnjo anodne mase. Bojan Žigman Prizidek k strojni delavnici aluminija Razširitev transformatorske postaje aluminij 4 Sl. 1 Klasični način napajanja in litja Novi SPN livni sistem Poročali smo že o novem sistemu (SPN) litja okroglih formatov v stari livarni, kar je plod dolgoletnega dela tehnologov iz livarne. Eden od soavtorjev novega sistema, inženir Đorđe Panzalović, je pipravil obširno informacijo in jo ponazoril še s skicami. Za spravljanje tekočega metala v strjeno stanje, obstaja več načinov. Eden izmed teh je kontinuirano litje, pri katerem poznamo več postopkov kot npr. litje bram, drogov, trakov, žice itd. Bistvo vseh sistemov je, da na eni strani priteka staljen tekoči metal, na drugi strani naprave pa imamo strjen ulitek zaže-Ijenega preseka. V TGA imamo že od samega začetka obratovanja livarne livne naprave za kontinuirano litje bram in drogov oziroma okroglic, ki ga pri nas zaradi pogostega prekinjanja imenujemo pol-kontinuirano litje. Litje poteka na vertikalnih livnih strojih (VLS) in sicer tako, da v kri-staiizator ali kokilo, ki je montiran na zgornjem delu VLS, dovajamo tekoči metal. Po zunanji strani kristalizatorja pa brizga hladilna voda in povzroča ohlajanje in strjevanje kovine v kokili, katere formo dobi tudi ulitek. Pomik strjenega dela ulitka navzdol poteka preko pogrezajočega se podesta v notranjosti jaška VLS. Ko je podest dosegel najnižjo spodnjo lego, se litje prekine, ulitki s pomočjo žerjava izvlečejo z jaška, nato se celotna operacija litja ponavlja tako dolgo dokler ni izlita celotna peč oz. šarža. Ključni element naprave za litje je kristalizator (pri nas ga imenujemo kar kokila) in napajalni sistem t. j. sistem dovoda taline v kristalizator. Le-ti so se v TGA nekajkrat spreminjali in izpopolnjevali, vendar so še vedno v uporabi klasični, odprti z dovodom tekočega metala s pomočjo razdelilnega žleba. Pomanjkljivost tega sistema je v načinu napajanja in pa hlajenja kristalizatorja oziroma vlitka. Iz sl. 1 vidimo, da tekoči metal doteka po kovinskem žlebu oziroma razdelilcu, narejenem iz jeklenega »L« profila in priteka v kristalizator skozi prav tako kovinsko čašo z odprtino na spodnji strani. Regulacijo dotoka taline v kristalizator vršimo s pomočjo velikosti preseka odprtine na dnu čaše in pa dodatno z vstavljanjem jeklenih šipk (gl. sl. 1). Slabost in težave pri takem sistemu so v načinu dotoka metala in regulaciji ni- voja v kokili. Namreč, po kovinskem žlebu oziroma razdelilcu teče tanek curek taline, ki se zaradi prevelike hitrosti vrtinči, temu rečemo turbulenten tok, ki nenehno trga oksidno kožico, ki nastaja na povšini taline. S pogostimi posegi z jekleno šipko se del oksidne kožice in drugih nekovinskih nečistoč spravlja v curek tekočega metala in z njim tudi v ulitek.. Na tak način je silno otežkočeno držanje konstantnega nivoja tali- ne v kristalizatorju, kjer se vsako tudi milimetrsko nihanje odraža v poslabšani površini ulitka. Omenjene težave so poskušali odpraviti z vpeljavo litja s plavači (gl. sl. 2). Tudi v TGA smo pred približno 10 leti vpeljali plavače pri litju bram, kjer se še vedno uporabljajo. Pri litju drogov pa smo pred dvema letoma naredili poizkusni sistem z 20 kokilami in ga preizkusili v stari livarni. Izkazalo se je, da zaradi predolgih predpriprav na litje, sistem plavačev za tako plitve in male VLS, kot jih imamo pri nas, ni racionalen in smo kaj hitro opustili iskanje rešitev v tej smeri. Iz izkušenj drugih in iz strokovne literature smo zvedeli, da tudi plavači ne dajejo povsem zadovoljivih rezultatov, zlasti pri litju drogov in da tudi drugod po svetu iščejo boljše rešitve. Plavači namreč zadovoljivo rešujejo problem nihanja taline v kristalizatorju, vendar ostaja še vrsta drugih problemov, ki jih ti ne morejo rešiti. V kristalizatorju se v zelo ozkem območju vrši izmenjava toplote s tekoče kovine na hladilno vodo in se pravzaprav srečujemo z dvema fizikalnimi veličinami in sicer z materialnim tokom tekočega metala, ki se v kristalizatorju strjuje in pa energetskim tokom, to je s toplotno energijo, ki se zaradi strjevanja kovine sprošča in ki jo na točno določenem področju mora prevzeti hladilna voda. Oba toka, materialni in energetski, morata biti na tem področju v ravnotežju. Če ravnotežje ni doseženo, je litje neuspešno. Tako na sliki 2 vidimo, da se ulitek, ki ga vlivamo, pomika skozi kristalizator navzdol s hitrostjo v. Na drugi strani pa v notranjosti ulitka vidimo strjevalno fronto, ki se pomika navzdol s hitrostjo w. Smer vektorja strjevalne fronte w pa se ne ujema s smerjo materialnega toka, ampak je manj ali več nagnjena proti osi ulitka. Nagib je odvisen od načina in intenzitete hlajenja. Hitrost v in hitrost strjevalne fronte w, točneje njena vertikalna komponenta wz mora biti izenačena in na točno določeni višini, če na primer znižamo nivo taline v kristalizatorju, tako da zmanjšamo (Nadaljevanje na 6. strani) Sl. 2 Napajanje s plaracea aluminij 5 dotok, strjevalna fronta hitro doseže površino. Če pa povečamo hitrost metala v, ali zmanjšamo hlajenje, strjevalna fronta zaostane in če pade iz območja kristalizatorja, pride do razlitja taline, oboje po vodi k prekinitvi litja. Ni pa tudi vseeno na kateri višini kristalizatorja se strjevalna fronta pričenja. Iz slike 1 in 2 vidimo, da po pričetku strjevanja pod zgornjim nivojem taline zaradi velikega koeficienta termičnega raztezanja, oziroma krčenja aluminija pride do kontrakcije ulitka po preseku in se strjena stena ulitka odmakne od stene kristalizatorja, kar povzroči močno zmanjšanje prestopa toplote z uli-vanca na steno kristalizatorja. Zmanjšan odvod toplote pa povzroči povratek strjevalne fronte nazaj k površini ulitka. Ta povratek je včasih tolik, da pride do preboja in iztoka taline na površino ulitka, najbolj pogosto pa se kaže v na-taljevanju nizkotaljivih faz na zunanjih površinah ulitka, kar imenujemo površinske izceje in jih štejemo za livarsko napako. Da bi to napako odpravili ali zmanjšali, so skrajševali oziroma zniževali višino I kristalizatorja tako, da nivo taline v kristalizatorju ni bil višji kot 30 oziroma 35 mm in je strjevalna fronta na površini hitro prišla iz območja primarnega hlajenja preko stene kokile v območje sekundarnega hlajenja z direktnim curkom hladilne vode na ulitek. Poznavanje zgornjih dejstev nas je pri razvoju SPN livnega sistema privedlo do ideje, da strjevalno fronto w oziroma njeno vertikalno komponento wz zaustavimo oziroma upočasnimo toka ne z nivojem tekočega metala v kristalizatorju, ampak z močno izolacijo dolčenegan dela otranjosti kristalizatorja (gl. sl. 3). Tako smo na spodnjem delu kristalizatorja pustili le manjši kovinski venec do 20 mm (višina je odvisna od premera ulitka, ki ga ulivamo), ki pride v neposreden kontakt s strjujočim se ulivancem. V tem območju poteka intenzivno hlajenje preko sten kristalizatorja in takoj nato neposredno hlajenje s curkom hladilne vode. Nad spodnjim vencem kristalizatorja je srednji venec narejen iz materiala manjše toplotne prevodnosti, ki hladi le toliko, da nastane tanjša površinska kožica, katera se ojača v spodnjem delu kristalizatorja. Zgornji del notranjosti kristalizatorja je obložen z močnim izolatorjem, kateri ne dovoli strjevanja, omogoča pa ohlajanje taline s prevajanjem toplote na spodnje že ohlajene dele ulitka, kar je ugodno za naslednjo fazo strjevanja. Kontrakcija taline v tem delu zaradi ohlajanja pa se kompenzira z dotokom nove taline. Razdelilna plošča na spodnjem delu dovodnega kanala nad kristal izatorjem pa zagotavlja enakomeren dotok taline po celem preseku kokile oziroma ulitka, tako da v kristalizatorju ne nastajajo toplotna vozlišča v sredini ulitka, kot je to slučaj pri klasičnem napajanju in litju. Iz slik vidimo, da je med cono taline 1 v kristalizatorju in strjeno cono 3 kašasto področje 2, ki preprečuje nase-savanje taline in nadomestek manjka metala zaradi kontrakcije pri strjevanju. Zaradi tega prihaja v središčni coni drogov do močnih mehanskih napetosti, ki neugodno vplivajo na poznejšo predelavo. V ekstremnih slučajih so te napetosti tolikšne, da povzročijo v sredini nekaj centimetrov velike razpoke ali pa celo raztrganje ulitka na dva dela. Velikost teh notranjih napetosti pa je odvisna od oblike strjevalne fronte oziroma od smeri vektorja w. čim bolj je ta vektor nagnjen proti osi u-litka tem bolj globok je koren strjevanja in tem večje so napetosti oziroma večje je nagnjenje k razpokam. Zaradi tega želimo, da bi vektor strjevalne fronte w tvoril čim manjši kot z osjo droga, ki ga ulivamo, kar pomeni da mora vertikalna komponenta tega vektorja wz biti čim večja in horizontalna \i\iq čim manjša. Iz slik vidimo, da je tudi iz tega vidika SPN bolj ugoden. Livna garnitura SPN, ki smo jo v TGA preskusili prejšnji mesec ima šest kristalizator-jev oziroma kokil. Pri preizkusu litja so se pokazale nekatere manjše pomanjkljivosti v izvedbi sistema, predvsem okrog dovoda, usmeritve in porazdelitve hladilne vode, kar bomo odpravili pri izdelavi kokil za redno proizvodnjo. Kljub tem pomanjkljivostim pa smo z rezultati preizkusov zelo zadovoljni. V prvi poskusni seriji smo odlili 4 šarže legure AlMgSi formata 0 192 mm. Od 18 livov, kolikor smo jih odlili v tej seriji, niti pri enem nismo ponavljali pričetka oziroma nastavljanja ulivanja. 18 livov je dalo 108 ulitih drogov, kar pomeni, da niti eden od ulitkov pri litju ni izpadel, kar se tudi pri redni proizvodnji redko kdaj posreči. Površina ulitkov je v povprečju boljša od površine drogov ulitih po klasičnem postopku litja. Notranje razpoke so se pojavile samo na treh drogovih, kar je zdaleč pod povprečjem klasičnega litja v redni proizvodnji. Po prvih makroskopskih obru-sih je videti, da je kristalna struktura oziroma zrnatost bolj enakomerna po preseku kot pri klasičnem ,litju. Pričakujemo pa še poročilo o pre-delovalnosti poskusnih drogov iz stiskalnice Impola. Torej, vse kaže, da smo z osvajanjem SPN livnega sistema ubrali pravo pot razvoja tehnologije litja drogov v TGA Kidričevo. Pa še to: V livarni Impola imajo novejši sistem litja drogov s pla-vači, s katerimi niso popolnoma zadovoljni. Poskušali so tudi izboljšave z notranjo izolacijo kristalizatorja, vendar jim poskus ni uspel in so že odnehali. Ko pa so izvedeli za uspeh v TGA, so takoj prišli in si ogledali naš sistem SPN in bodo tudi sami poskušali narediti podobnega za svoje potrebe. Đorđe Panzalovič Ko najdemo to, kar smo iskali, začnemo iskati tisto, česar nikoli nismo izgubili. Vse drobne radosti življenja, ki ga živimo, ne morejo odtehtati enega samega velikega razočaranja. Oran Kako smo poslovali TABELA I: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu avgustu 1986. Kolona indeks v tabeli 1 prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1986. TOZĐ/PROI-ZVOD enota mere Plan poslovanja DOSEŽENO INDEKSI 1985 1986 1986/85 1986 VIII. IMPS Vlil. l.-VIII. Vlil. l.-VIII. 7:5 8:6 7:3 8:4 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat A 1203 t 8.041 70.512 9.371 70.052- 8.413 69.922 90 100 105 99 Kalc. gliniff- red. proiz. t 8.547 66.999 8.540 65.349 9.003 68.782 105 105 105 103 Kalc. glin, — predelava t I — — 19 Prodani hidr.f§- red. proiz t 400 3.200 — 27 136 1.682 34 53 Prodani hidr. — predelava t |liÉÌiSi — 246 3.373 1.271 38 Skupaj (kale. gl. + pr. hidr.) t 8.947 70.199 8.786 68.749 9.139 71.754 104 104 102 102 Raztop. vod. steklo t 774 6.068 563 5.441 678 5.425 120 100 88 89 Zeolit A-suhi t 153 1.198 97 966 124 1.218 128 126 81 102 TOZD PRVIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t 1.754 13.748 1.722 13.958 1.846 14.202 107 102 105 103 Elektrolit. Al -Shala B t 1.984 15.550 2.053 16.137 1.952 15.412 95 96 98 99 Elektr. Al — hala BP t 198 1.402 96 737 188 1.398 196 190 95 100 Skupaj hala A + B t 3.936 30.700 3.871 30.832 3.986 31.012 103 101 101 101 Anodna masa t 2.182 17.459 1.991 18.782 2.047 16.852 103 90 94 97 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati — za prodajo t 1.444 11.323 1.773 13.153 1.848 15.590 104 119 128 138 Al formati — za izparilce t — I—- — 568 63 1.012 178 Al formati — za stikala t sp — — 15 Al žica — E Al 4- P 11 t 213 1.669 187 885 234 1.403 125 159 110 84 Al žica — za izparilce t — — — — __ 19 Al trak — ozki za prodajo t 206 1.618 99 940 167 1.108 169 118 81 68 Al trak — ozki za rond. t 340 2.663 97 2.022 307 2.733 316 135 90 103 Rondelice t 170 1.332 114 1.070 44 1.280 126 120 85 96 Al trak — šir. za prodajo t 340 2.663 558 2.706 345 1.340 62 50 101 50 Al trak — šir. za izparilce t 250 1.957 208 1.605 180 631 87 39 72 32 Izparilci t 119 932 76 932 58 843 76 90 49 90 Al zlitine: gnetne t 705 5.526 674 5.499 735 5.396 109 98 104 Al zlitine: livarske t 743 5.825 527 5.486 294 4.441 56 81 40 76 Predzlitine: last. por. t 92 721 94 775 75 735 80 95 82 102 Drogi za kline + stik. t 10 76 18 42 __ 40 95 Tokovodniki za MPPAl t — — — 427 785 Ju LIVARNA SKUPAJ t 4.632 36.305 4.425 " 35.683 4.877 37.371 110 105 105 Blagovna proizvodnja s tokovod. za MPPAl t 3.941 30.888 4.008 30.671 4.252 32.186 106 105 108 104 Pretapljanje Al t 170 1.332 213 1.727 23 390 11 23 14 29 TOZD Tovarna glinice V mesecu avgustu smo proizvedli 8.413 ton Al hidrata A1203 in s to količino presegli plansko proizvodnjo za 372 ton oziroma 5%. V času od l-VIII smo proizvedli 69.922 ton, kar pomeni, da ne dosegamo plana za 590 ton (indeks 99), glede na enako obdobje preteklega leta pa smo proizvedli 130 ton manj (indeks 100). V osmem mesecu smo proizvedli 9.003 ton kalcinirane glinice (indeks 105) in 136 ton Al hidrata A1203 za prodaja (indeks 34), to znaša skupaj 9.139 ton in presegamo plan za 192 ton oziroma 2%. Kumulativna proizvodnja kalcinarane glinice in prodanega hidrata A1203 je 71.754 ton in je za 1.555 ton večja kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja (indeks 102). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v osmih mesecih porabili 99% boksita in pare, 93% Na hidroksida, 199% žganega apna in 109% električne energije. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo od januarja do avgusta presegli porabo toplotne energije za 1% in električne energije za 4%, medtem ko smo Al fluo-rida porabili 53% manj kot smo načrtovali. Avgustovska proizvodnja raztopljenega vodnega stekla znaša 678 ton (indeks 88), kumulativna pa je 5.425 ton in ne dosegamo plana za 11%. Proizvodnja zeo-lita A-suhega je v osmem mesecu 124 ton, to je 19% pod planirano, v času od I-VIII pa smo čili plan za 20 ton oziroma 2%. TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v avgustu proizvedli 1.846 ton elektrolitskega Al in s to količino za 5% presegli planirano količino. Od začetka leta do avgusta smo proizvedli 14.202 toni in prav .tako prekoračujemo plan za 474 ton (indeks 103). V elektrolizi B smo v osmem mesecu proizvedli 1.952 ton elektrolitskega Al, kar pomeni 32 ton oziroma 2% manj kot smo načrtovali. Kumulativna proizvodnja je 15.412 ton in ne dosegamo plana za 138 ton oziroma 1 %. Proizvodnja poskusnih peči v hali B v avgustu znaša 188 ton (indeks 95), od januarja do avgusta pa 1.398 ton in za 4 tone ne dosegamo piana (indeks 100). V avgustu smo proizvedli skupaj v halah 3.986 ton elektrolitskega Al, kar je 1% več kot smo predvideli v letnem planu. V obdobju I-VIII smo proizvedli 31.012 ton, to je 312 ton več kot smo planirali (indeks 101) in 180 ton več kot v enakem času preteklega leta (indeks 101). V hali A smo v osmih mesecih ■ porabili vseh surovin manj kot smo načrtovali in sicer: anodne mase za 4%, kriolita za 11%, Al fluorida za 10% in električne energije za 2%. V hali B smo v času I-VIII porabili prav tako vseh surovin manj kot smo planirali in sicer: kriolit (indeks 85), Al fluorid (indeks 95) in električna energije (indeks 99). Pri proizvodnji poskusnih peči v hali B prekoračujemo samo Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda TOZD/RROIZVOD Enota Plan DOSEŽENO INDEKSI mere 1986 Vlil. l.-VIII. 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat A1203 — boksit t * 2,629 2,602 2,613 99 99 — Na hidroksid 50% t * 0,11377 0,0876 0,1063 77 93 — para t 4,450 4,129 4,395 93 99 j§§- žgano apno t 0,0405 0,0779 0,0805 192 199 el. energija kWh 360,653 403,062 394,010 112 109 Kalcinirana glinica —1 toplotna energija GJ 5,447 5,229 5,490 96 101 — para t 0,040 0,040 0,040 100 100 — Al fluorid t 0,0004 0,00028 0,00019 70 47 — el. energija kWh 31,228 33,469 32,484 107 104 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al —• hala A — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,575 0,535 0,550 93 96 — kriolit t 0,027 0,024 0,024 89 89 — Al fluorid t 0,040 0,036 0,036 90 90 -— el. energija kWh 17,971 17,205 17,554 96 98 Elektrolitski Al —j hala B — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 B anodna masa t 0,565 0,576 0,565 102 100 —'kriolit t. 0,027 0,014 0,023 51 85 — Al fluorid t 0,040 0,041 0,038 102 95 — el. energija kWh 17,537 17,389 17,416 99 99 Elektrolitski Al — hala B-P — glinica t 1,920 1,921 1,920 100 100 — anodni bloki t 0,600 0,596 0,566 99 94 — kriolit t 0,027 0,023 0,031 85 115 — Al fluorid t 0,040 0,018 0,016 45 40 S el- energija kWh 16,979 17,512 16,506 103 97 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,68547 0,71362 102 106 !— katranska smola t 0,338015 0,34295 0,30179 101 89 — mazut t 0,0055 0,00078 0,00068 14 12 — el. energija kWh 150 137 133 91 89 programiran normativ Tokovodniki za novo elektrolizo Vsak dan znova se lahko prepričamo, da dela na gradbišču lepo napredujejo in če bo šlo vse po načrtih, bo drugo leto na vrsti tudi montaža. Velikokrat smo že zapisali, da bomo čimveč potrebnih delov naredili doma. Eden od sestavnih delov nove elektrolize so tudi tokovodniki, ki jih od drugega septembra dalje vlivajo v naši stari livarni. Horizontalni livni stroj, na katerem so vlivali že tokovodnike za halo A in B, so zopet namestili ob pečeh. Potrebno je bilo kar nekaj dela, da so ga po dolgem počivanju v skladišču, usposobili za delo. Delavcev, ki so vešči tega dela, je vedno manj, le štirje. Tako je bilo potrebno usposobiti nove, predvsem mlajše. Imajo osem livarjev,, ki se trudijo, da zadostijo vsem parametrom, kajti le natančno delo zagotavlja kvaliteto, ki je nujno potrebna. Tako po do- (Nadaljevanje s 7. strani) porabo kriolita za 15%, medtem ko smo porabili 6% manj anod-nih blokov, 60% manj Al fluori-da in 3% manj električne energije. V osmem mesecu smo proizvedli 2.047 ton anodne mase in s to količino ne dosegamo plana za 135 ton oziroma 6%. Kumulativna proizvodnja je 16.852 ton, kar pomeni 607 ton oziroma 3% manj kot smo planirali v letnem planu poslovanja. Pri proizvodnji anodne mase smo v osmih mesecih porabili 106% petrolkoksa, 89% katranske smole, 12% mazuta in 89% električne energije. TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smo v avgustu proizvedli 4.877 ton različnih livarniških proizvodov. S to količino prekoračujemo plan za 245 ton oziroma 5%. Kumulativna proizvodnja I-Vlll je 37.371 ton in je za 1.066 ton večja kot smo planirali v letnem planu poslovanja (indeks 103). Mesečna blagovna proizvodnja s tpkovniki za MPPAI znaša 4.252 ton (indeks 108), od januarja do avgusta pa je 32.186 ton in je za 4% večja od -predvidene in 5% večja od proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta. V avgustu smo pretopili 23 ton Al za tuje naročnike, to je samo 14% planiranega pretapljanja. V času I-Vlll znaša pretapljanje 390 ton, kar je samo 29% planiranega pretapljanja. mače bi lahko rekli, da je pomembno: prvič — priprava taline (čiščenje, temperatura, homogeniziranje) in drugič — vlivanje, kjer mora biti livar spreten in natančen. Iz vsake izmene sta ob peči po dva livarja, ostali pomagajo. če ni žerjava, je potrebno ročno nastaviti razdelilec, ki je težek in vroč. Delati pa je potrebno natančno in hitro, da se talina ne ohladi. Livar ne postaneš kar čez noč. Poleg veselja do dela in občutka, je potrebna tudi praksa. Lahko rečemo, da traja ta šola od šestih mesecev do štirih let. Po štirih letih si lahko že tudi vodja izmene, seveda, če delaš z »glavo in dušo«, kot rad poudarja vodja livarne. Trenutno delajo po sistemu en dan dve šarži, naslednji dan ena šarža. Tak vložek ali šarža ima osem ton. Vlivajo vsak dan neprekinjeno od sedem do osem ur (format: 450 do 500 mm, dolžina od 0 do 50 ml Tokovodnike najprej razrežejo s kisikom, nato pa še z žago na določene dolžine (8 do 11 metrov). Nad kontrolo bdi, kot pri vseh naših izdelkih, tozd KK. Ob ograji gradbišča nove elektrolize, preden pridete do hale A, so zloženi novi tokovodniki. V livarni upajo, da jim bo do novega leta uspeli vliti planirane količine. Vera Peklar Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 481 Z naslovom »ZAMENJAVA ČRPALKE ZA DVIG GAUTSCH! PEČI« sta prijavila inovatorja SIPOŠ Aleksander in PŠAJD Ludvik iz TOZD Vzdrževanje. Za dvig GAUTSCHl-mešalnikov v novi livarni Z TOZD Predelava aluminija je konstruktor predvidel radialne batne črpalke z nastavljivim pretokom — firme ORSTA. Zaradi teže rotorja pri pogonskih vklopih pride do loma rotorja, sklopke in vložka sklopke. Avtorja sta predlagala, da bi namesto predvidene, namestili zobniško črpalko od PPT, kakršne uporabljajo v stari livarni. V TOZD Predelava aluminija so predlog ugodno ocenili in ga realizirali. Vzdrževanje črpalke je sedaj normalno. Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog izračuna enkratne nagrade avtorjema za uporabo njunega predloga, v skladu z določili 57. člena SaS. Avtorja sta se sporazumela, da pripada Sipošu 60%-ni delež, Pšajdu pa 40%-ni delež nagrade. Tako je dobil Sipoš 7.596,00 din, Pšajd pa 6.330,00 din. Komisija in delavski svet TOZD Predelava aluminija sta s predlogom soglašala. Inventivni predlog je potrjen -kot tehnična izboljšava. Pogodbo z avtorjema smo sklenili, nalog za nakazilo izvršili. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV, 483 Z naslovom »NADOMESTILO PLASTIF1CIRANIH VALJEV NA DRUGEM RAVNALNEM STROJU LINIJE EXPANDAL« je prijavil inovator Rajko TOPOLOVEC, organizator, zaposlen v TOZD Predelava aluminija. V TOZD Predelava aluminija so imeli na drugem ravnalnem stroju na liniji Expandel, ki je šla v obratovanje leta 1983, velike probleme. Ravnalni stroj ima dve nalogi, in sicer: da v času faze sekanja izhodnega Al-traka, tega blokira, da je rez kvalitetnejši in da dokončno izravna omenjeni trak. Valji na tem stroju so jekleni in prevlečeni s plastičnim slojem tako, da ne prihaja do raz na končnem izdelku. Ta plastični sloj pa se je približno po šestih mesecih tako izrabil, da so na traku nastajale raze. Prvič so problem rešili z rezervno garnituro. Po približno enakem času pa se je tudi na tej edini rezervni garnituri valjev pojavila ista napaka. V času, ko je obratovala rezervna garnitura valjev, so v nabavni službi intenzivno iskali ponudnika, ki bi ponovno plastifi-ciral te valje. Ko so ga našli, je njegov izdelek vzdržal v obratovanju le nekaj dni, proizvodnjo traku pa so reševali tako, da so na iztrošena mesta plastične obloge navijali v smeri vrtenja široki plastični elektroizolacijski trak. Poškodovana prosta garnitura valjev pa je šla ponovno na plastificiranje k drugemu izvajalcu inz drugo maso. Rezultat preizkusa pa je bil še slabši kot v prvem primeru. Avtor je že pri prvi poškodbi valjev predlagal, da bi poskusili s plastično prevleko valjev v obliki cevi, vendar so v vzdrževanju to idejo realizirali šele po drugem propadlem poizkusu s pla-uporabljajo vodovorne cevi »Juvi-stificiranjem. Za prevleko valjev dur«, ki so razmeroma poceni, tehnično izvedbo menjave teh cevi pa so v vzdrževanju še poenostavili. Rok trajanja pa ni krajši, kot je bil z originalno francosko izvedbo. V TOZD Predelava aluminija so ocenili, da je koristnost predloga v zamenjavi s cenejšim materialom za rezervne dele in predlagali, da bi ugotavljali gospodarsko korist na osnovi razlike v ceni med uvoženim in uporabljenim domačim materialom. Služba za inventivno dejavnost je komisiji podala predlog, da bi avtorja v skladu z določili 57. člena SaS nagradili z enkratno nagrado v znesku 12.659,00 din. Komisija in delavski svet TOZD Predelava, ki je predlog sprejel kot tehnično izboljšavo, sta se s predlogom strinjala. Z avtorjem smo sklenili ustrezno pogodbo in mu izplačali oziroma dali nalog za nakazilo enkratne nagrade. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 487 Z naslovom »DODATNI OLJNI SEPERATOR NA LINIJI EXPANDAL« je prijavil inovator Janez FURMAN, KV kovač, vodja linije Expandal v TOZD Predelava aluminija. Inovator je predlagal, da bi dodatno vgradil oljni separator za posnemanje plavajočega olja iz hladilne emulzije na valjarni SMITZ — linije'EXPANDAL. Predlog obravnava primer, ko pride iz različnih vzrokov (ob remontu, zamenjavi valjev, poku cevi) mazalno ali hidravlično olje v hladilno emulzijo, ki jo je v glavnem dilno emulzijo, ki je je v glavnem rezervoarju približno 4.000 litrov. V TOZD Predelava aluminija, kjer so strokovno obravnavali navedeni predlog, so ugotovili, da bi obstoječi sistem moral biti izdelan tako, da se pod valjarno v bazenu zbira vso olje in umazanija, ki gre potem po cevovodu v poseben rezervoar in ko se ta napoln do določene višine, samodejni mehanizem vključi črpalko, ki prečrpa to onesnaženo emulzijo v glavni rezervoar. Ker pa ta sistem ni bil izdelan tako, kot bi moral biti, ni prišlo do funkcionalnosti sistema, zato se je tudi avtorju porodila ideja, da bi na cevovodu izpod bazena dodal ventil, na prekat bazena pa pipo, preko katere bi emulzijo pretakal v desni prekat bazena. Ocenili so, da kot ideja predlog ni uporaben, avtor pa je s svojim predlogom pospešil rešitev problema. Predlagali so, da bi ga nagradili z enkratno nagrado v višini 5% OD na zaposlenega v SRS v 9 mesecih pretèkie-ga leta. Odbor za gospodarjenje TGA in delavski svet TOZD Predelava, ki sta sklepala o predlogu, sta potrdila, da avtor prejme za svojo idejo enkratno nagrado 989,00 din. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 503 Z naslovom »BOX ZA KERAMIČNI FILTER« so prijavili inovatorji: PANZALOVIĆ Đorđe, inž., ŠIMENKO Franc, inž., LIPONIK Janez, strojni tehnik in TEMENT Milan, inž. — vsi iz TOZD Predelava aluminija. V letih 1983-84 so na kontinuiranih linijah litja v novi livarni pričeli uvajati za filtracijo tekočega aluminija keramični filter. Za uvedbo filtra je bilo treba le-tega uvoziti, potreben pa je bil tudi ustrezni boks za vložek filtra. Tak boks je moral biti narejen tako, da se ujema z obstoječim livnim sistemom, da zagotavlja naleganje filtra in ustrezno tesnost, da je montaža in de-montaža vložka filtra enostavna in da se sistem da izprazniti in očistiti. Boks je bilo možno uvoziti ali pa ga izdelati doma. Inovatorji so se odločili za drugo možnost. Skonstruirali so in po nekaj popravkih izpopolnili takšen boks, da so ga lahko brez večjih predelav obstoječih žlebov vgradili v livne sisteme vseh treh kontinuiranih linij nove livarne. Izdelava je zelo enostavna in je sestavni del obnove oziroma redne obzi-dave livnih žlebov. Ta boks je enostavnejši, trajnejši, predvsem pa cenejši od uvoženega. Strokovni team v TOZD Predelava aluminija je predlog ocenil za koristen. Tako ga je ocenila tudi komisija (predlog je bil rešen pred sprejetjem novega SaS o inventivni dejavnosti) in delavski svet TOZD Predelava aluminija, ki ga je sprejel, za njegovo uporabo pa je vsak izmed avtorjev prejel enkratno nagrado v znesku 3.000,00 din. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 510 Z naslovom »IZBOLJŠAVA VLE-ŽAJENJA IN OBNOVA ČRPALKE ZA POLIVANJE ŽAGINEGA LISTA« sta prijavila inovatorja PO-LAJŽAR Franc in TURK Franc, oba VK strugarja iz TOZD Vzdrževanje. V TOZD Vzdrževanje uporab-liajo dve hidravlični žagi POBE-DA HT-350. Za polivanje žaginega lista z emulzijo je pri vsaki montirana črpalka. Do uporabe predloga so vsako izrabljeno črpalko zamenjali z novo, avtorja pa sta predlagala, da bi izrabljene črpalke obnavljali, ker je na dobavo novih treba dalj časa čakati.. Pri obnovi izrabljene črpalke uporabijo staro ohišje, zabnike in jermenico, novo pa izdelajo os pogonskega zobnika, ležajne puše in po potrebi vstavijo še puše v ohišje, če je le-to poškodovano. V TOZD Vzdrževanje so ocenili da jè predlog koristen. Gospodarsko korist predstavlja razlika v ceni nove in obnovljene črpalke. tSroški za obnovo črpalke so minimalni, saj izdelajo os zobnika iz odpadnega materiala, (odpadne osi prebijalcev skorje), puše pa iz odpadnih kosov brona, ki jih drugje ne morejo uporabiti. Za obnovo je potrebno okrog 3 ure dela. Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog posebnega predloga, ki ga je TOZD Vzdrževanje opredelila kot koristni predlog. Na osnovi SaS o inventivni dejavnosti je predlagala Odboru za gospodarjenje TGA, naj o predlogu zavzame stališče in ga posreduje DS TOZD Vzdrževanje v odločitev. Odbor za gospodarjenje TGA in DS TOZD Vzdrževanje sta predlog sprejela kot koristen, avtorjema pa odobrila enkratno nagrado vsakemu v znesku 2.934,00 din. Po pravnomočnosti sklepa delavskega sveta smo dali nalog za nakazilo nagrade. Obratovanje novih peči v elektrolizi B Približno dve leti in pol j'e mimo, odkar so v proizvodnji aluminija začele delovati prve poskusne peči. O tem smo bili redno obveščeni. Naši strokovnjaki ves čas skrbno spremljajo ves proces in vse spremembe zapisujejo, primerjajo in seveda izboljšujejo. O tem, kaj je bilo dobrega in kje so se pojavile težave, sem se pogovarjala z direktorjem tozda Ivom Ercego-vičem. Osnovna konstrukcija in osnovni tehnološki parametri so že dognani. Poskušali so voditi proces z različnimi anoda-mi slabše kvalitete, kjer pa so nastale določene težave pri povišanem toku 75 K A, kakor tudi težave zaradi deformacije konstrukcije pokritja peči. Pokazalo se je, da neustrezna kvaliteta anodnih blokov povzroča velike težave, da bodo pri proizvodnji lastnih anod morali poskrbeti za kvaliteto. Prav zato so naročili raziskovalno nalogo — Optimizacija priprave mešanice anodne mase pri proizvodnji predpečenih anod — pri Metalurškem inštitutu v Ljub-pri tej nalogi sodelujejo tudi Ijani. (Poudariti je treba, da naši strokovnjaki). Namen naloge pa je ugotoviti možnost Notranjost stavbe vzdrževanja dodajanja Söderbergovih anod oziroma njihovo uporabnost po izključitvi iz obstoječega procesa. Pri tem se lahko pojavijo veliki problemi zaradi morebitne neustrezne sestave, obstoječih anod, kakor tudi pri ločitvi klinov iz anode in drobljenju tako velikih kosov. Ugotavljajo, da bo potrebno ugotovili še to, ali je tok 75KA še optimalen zaradi prevelike orbemenitve in porabe anod. Na prvi grupi šestih peči so nastale tudi deformacije nosilnega okvirja — torej se je pojavil problem Vzdrževanja peči. Odločili so se ža poja-čitev konstrukcije, posebej pa poudarjajo, da se bo treba pri vzdrževanju bolje organizirati. Redno spremljamo tudi deformacije novih katodnih korit in zadnji podatki kažejo, da so se v 240 urah delovanja deformirala le za 10 do 25 mm na daljših stranicah, in 7 do 9 mm na krajših stranicah. Te minimalne deformacije potrjujejo pravilnost odločitve izdelave novih korit na osnovi matematičnega modela. Nimajo pa zaključene še toplotne bilance, ki bi dokončno pokazala, kakšen je vpliv korita in prilagojene obzidave na delovanje peči. Na splošno pa so s proizvodnimi rezultati zadovoljni. Res, da so nekoliko slabši kot prej, prav zaradi poskusov z anodami, zaradi zamuljenosti peči ter zamenjave v vročem, vendar še vedno v okviru predvidenih normativov. V. P. aluminij 9 PREBRALI SMO ZA VAS Obstajajo mnoge napake, ki jih lahko naredi organizacija in ki zanjo lahko pomenijo katastrofo —n konec. In katera je nevarnejša in hujša? To vprašanje vsekakor zasluži, da za njegov odgovor porabimo nekaj minut. Katera je največja napaka vodenja? 1. Kdor želi za vse sam skrbeti in meni, da se na svoje sodelavce ne more zanesti, se neizogibno znajde v začaranem krogu. Čas, ki bi ga lahko porabil za pomembne zadeve, porabi za rutinsko delo, ki bi ga lahko opravili drugi. 2. Napaka je torej v tem, da delo ne posredujemo dalje. Vse, kar moramo vnaprej premisliti, so posledice takšnega ravnanja. Kdor želi vse odločitve sprejemati sam, ta je obremenjen. Pri odločitvah, ki jih sprejemamo v naglici, se pojavlja velika možnost napak. 3. Dokazano je, da lahko specialist na svojem področju sprejema boljše odločitve kot univerzalist. Te težnje so tem bolj poudarjene, čim širše je naše področje dela. Kdor vedno za vse skrbi, mora biti neizogibno slabše poučen (izšolan, kvalificiran), kot tisti, ki dela na nekem ožjem področju. 4. Vodje, ki zmeraj žele vse boljše vedeti kot njihovi sodelavci, so obsojeni na to, da ne bodo dobili kvalificiranih delavcev. Razmislite! Ali želite kot kvalificiran delavec biti samo sprejemalec ukazov? Dobri delavci rabijo širok, odprt prostor za svoj razvoj, kjer pa tega prostora ne dobe, slej ko prej odidejo. 5. S tem se začaran krog še razširi! Dandanes se namreč mora organizacija večkrat usmeriti v osvajanje novih programov. Včasih so takšne odločitve sprejemali največ enkrat v generaciji, takih odločitev pa dandanes ne moremo izvajati z improvizacijo. 6. Da bi lahko sprejeli ustrezno odločitev (npr. novi program dela), pa potrebuje- mo čas in mir. Tega pa ne moremo doseči, če vedno zvonijo telefoni, če nekdo brezpogojno želi nekaj vedeti ali rabi odgovor. Inovacije v zadostnem obsegu bomo dosegli le, če bodo sodelavci opravili del dela. 7. Preizkusimo svoje lastno ravnanje: Ali nas ne pesti lastna nečimrnost? Takšna nečimrnost nas naredi za sužnje, za marioneto, na katero se lahko s svojimi »problemi« obrača vsakdo, ki to le želi. ’'se je pomembnejše kot mi, kot organizacija, kot delo in kot čas, ki ga imamo na razpolago. 8. Čim bolj obremenjujemo sebe, tem mirnejši dan imajo naši sodelavci. Kako dolgo lahko to traja? Namesto, da bi svoje delo omejili na zadostno kontrolo dela drugih in pustili sodelavcem odprt prostor, se omejujemo, kjer le gre. 9. In potem se tožimo, da se ne razvijamo! V veliki meri smo sami krivi, da je tako. Kot »mojstri stare šole« verjamemo, da moramo še vedno vse sami pripraviti in skrbeti za vse malenkosti. Takšno ravnanje se lahko pri sicer sposobnih ljudeh razvije v pravo »obsedenost«. V obdobju specializacij, pa se takšno ravnanje v nobenem primeru ne more obnesti. 10. Vse obremenitve se namreč še množe, ne samo tehnično in organizacijsko gospodarska znanja, temveč tudi število administrativnih nalog in zakonov, ki jih moramo u-poštevati, če ne želimo utrpeti škode. 11 Organizacija, katere vodja nima časa v miru iskati idej in razmišljati o hitrosti inovacij in njih posledicah, bo prišla slej ko prej v težave. Predvsem moramo doumeti razvoj kot možnost in ne kot motnje. Ni dovolj, da s tem spoznanjem živimo, moramo ga tudi sistematično uporabljati. 12. Največja napaka je, če vodja ne zna izkoristiti sposobnosti svojih sodelavcev. UPORABLJATI IN SPODBUJATI! Danes zopet na nek način živimo v pionirskih časih. Če želimo organizacijo ohraniti, potem moramo vedno znova najti nekaj novega, kajti živ- ljenjska doba uspehov, dela, se v zadnjem času vedno bolj krajša. Mišljenja, hrepenenja in hotenja morajo biti usmerjena k prihodnosti. Čeprav nam je naše ravnanje v preteklosti prinašalo mnogo uspehov, ga bomo morali v prihodnosti vedno znova premisliti in prevrednotiti. Zaradi vsega tega, si dragi sodelavci vzemimo nekaj minutk časa in se ozrimo vase, kajti napake drugih je veliko lažje videti, kot pa spoznati in priznati lastne. Sestavek predstavlja povzetek in priredbo članka Helmuta Dittricha po reviji Technische Rundschau 24/86. Lilijana Ditrih Dimnik ZAHVALI Izmeni, ki je letovala letos v Crikvenici v našem domu od 1. 8. do 10. 8. 1986 se v imenu svoje družine najiskreneje zahvaljujem za denarno pomoč, ki so mi jo nudili ob neprijetnih trenutkih, ko smo proti koncu našega letovanja ostali brez denarja. Po nekaj letih premora smo se ponovno odločili za letovanje. Konec letovanja pa je bil za mojo družino neprijeten, saj so nas okradli. GOJKOVIČ Dušan z družino Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata za vso .pozornost in darilo, prav tako pa svojim sodelavcem, za darilo, ki mi bo lep spomin na TGA. Posebej hvala Tončki Fele, Eriki Meško, Marjani Sakelšek, Mihu Krušiču in Ivanu Ašiču. Vsem še enkrat hvala in veliko uspehov pri delu. Ludvik Ostroško aluminij 10 Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Llponlk, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo — Naklada 3400 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.