Ob s e g : Samokolnica. — Surovo ravnanje z živino. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Razne reci. _ Nasledki „šnopsa". (Dalje.) — Trgovinska in obrtna zbornica. — Zemlje- in narodopisni obrazi. — Iz deželnih zborov. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Surovo ravnanje v živino. Samokolnica Samokolnica je kmetovalcu orodje, katero mu rabi navadno Koder ni še vzobraženost oblažila ljudstvu nravi tamkaj vidimo mej drugim tudi in omečila mu srca > o tolikih prilikah, da je smemo prištevati k najvažnejšemu kmetijskemu orodju. Vzlic temu ostala je pri nas oblika samokolnici tista, kakeršna je bila pred neko- šten( liko stoletji. Popolnoma napačna je oblika naše samo- vidimo da ravnajo surovo z živino in da jo celo mučijo. Tudi pri nas je tako. N sprevidajo še vse premal km et oval kaj velj in pamet vnanj / z v kolnice, kakei kaže podoba 60 zlasti takrat, kadar kako jo še v nemar puščaj kako po Zato pa slabo je posoda komaj 36 C n visoka tako nizko samokol- večkrat strežejo, kako jo protepajo in preklinajo, kako jo nico ne more delavec ukoristiti vse svoje moči. Dalje so našim samokolnicam ročice prekratke, zato je teža preblizu moči, teža stradajo in celo milj trapijo Da je pa proti sebi zopet predaleč od osi, na kateri sloni vsa teža samokolnice. Delavec mora nositi vsled tega veči del vso težo, in ker sta posoda in kolo zelo nizki, mora potiskati sa-mokolnico prihuljeno se držeč. Kadar pa pride z veliko težavo na svoj kraj, zvrne le težko sicer le pičlo naloženo samo-kolnico, ker sta ročici v enaki tako ravnanje naravnost pregrešno in zelo škodljivo tistemu, vsak Ni ki ima živino, sprevidi količkaj pameten človek Podoba 60 višavi s posodo čuda po tem takem, če taka žival ne uspeva dobro, če postane hudobna, če ne daje pri mernega užitka, če se pokvari ! Kajti ter ni za pravo rabo gotova resnica je, da nam daje najboljši užitek in sploh največ koristi le tista žival, katera je dobro krmljena in pametno oskrbovana > ravnamo s katero torej pametno Bolje sestavljena in ab Podoba 61 nejša je samokolnica, ki jo vidiš narisano v podobi 61. Pri taki samokolnici vzdigne delavec le tisto težo, ki ani kolesa, kjer sta ročici. Kolikor več Opustimo zategadelj to po-hujšljivo in škodljivo razvado, saj poboljšajmo se ter ravnajmo z živino po pameti na tisti strani hodi teže na kolo, toliko širje mora biti to narejeno nam ni prirojeno divje ali kameneno srce Uboga da se ne udira pregloboko v zemljo Ako so nedolžna živina naj se nam smili, kakor se nam mora smiliti naš bližnjik, kedar trpi; saj živina enako čuti pa tla vse težave in muke močvirna, potem pa tudi široko kolo ne more vsemu kaj; tedaj je bolje, če prenesemo veči del teže proti ročicam, da jo nosi delavec. Da moremo samokolnico tako prenarejati, imata nosilca samokolnice več lukenj v katere pretikujemo kolesno ost, kadar hočemo težo prenesti bolj naprej ali pa nazaj. naj bodo velike ali majhne tem se lahko ravnamo po Arabcih, ki delajo častno izjemo, akoravno so v naših očeh narod, ki je še pre- cej divji. O njih je po vsem svetu znano, kako lepo in pametno ravnajo s svojimi konji. Z njimi bivajo pod eno streho in jim strežejo, kakor bi pripadali žini. Zato je pa tudi njih konjereja svetovno znana imenitna. Arabski konji so zelo žlahtni in se za drag denar težko dobijo. Enako vestno ravna tak gospodar z vprežno ži- vino zunaj pri delu. On je nikdar ne preoblaga z delom Divja žival, ki živi popolnoma prosta, je sama ne pretepa je niti ne preklina, ker vidi in ve, da se svoj gospodar, in Bog je njen varuh. Tako si postreže s takim surovim ravnanjem le- spridi živina, njemu sama in po svoje, kar je le moči dobro. Ona je zmeraj pa da se gotova škoda godi. lepo očejena in snažna ter navadno dobro rejena Ravnajmo tudi mi tako pametno! Gotovo je, da Udomačena žival pa, kakeršna je ravno naša nam bode potem živinoreja lepše cvela in boljši sad živina, ni več sama sebi gospodar, ampak ž njo gos- rodila, nego ga je do sedaj! Gg. duhovniki in učitelji podari človek, ki jej ima biti ob enem posredni po deželi pa imajo najlepšo priložnost in častno nalogo > varuh. Tako pa ne živi več po svoji volji in naravnem da si prizadevajo omečiti srca otrokom in odraslim svojem nagonu > ampak po volji svojega gospodarja, ljudem in da jih ostro svare, ne surovo ravnati z živino In gorje jej, če je ta trdočutnež in malo razumen! Pri niti v hlevu niti pri delu. Storjen bode • tem velik njem živi v pravi sužnjosti. Slabo ali celo nič očejena, korak v splošnem napredku kakor posebno še v umni bivati mora po zaduhlih in temnih hlevih in ležati v živinoreji. mokrem blatu. Použiti mora, kar dobi; večkrat mora -- . t ' . , • _. _ ob sami pusti slami živeti, da ne trpi gladu pokladajo izpodkidavajo krme > kako Kedar kedar jo malo osnažijo ali kedar godrnjajo, vpijejo in preklinajo, Vprašanja in odgovori. Odgovor na vprašanje 100: Najlepši želod za seme celo sujejo jo in pretepajo. Uboga živina je ta čas v dobimo pri ravnateljstvu graščin v Munkacz-u na vednem strahu; tolikaj nedolžna sama ne zna, kaj Ogerskem, 100 kgr. po 5 gld. (brez voznine). Naslov je: vzrok tako surovemu ravnanju in kako bi se ga izognila. Domaine Direction in Munkacz, I ngarn. In kolikokrat se ne zgodi, da puščajo brezsrčni hlapci ubogo živino brez živeža, brez vode za prestopke Pavel Raje, logar ki Vprašanje 102. Imam še precej so jih pa sami zakrivili ? In koliko mora trpeti živina je pa tako žaltav ali žarek šele, kedar je pretežko vprežena? To jo bije in pre- da kaj popraviti in kako? da starega špeha, ki več užiten. Se tepa hlapče, da je gi poštenem Tu jo preklina in v ne Odgovor: Vzemite na v sakih pet kilogramov srdu neusmiljeno suje in udriha po njej žaltavega špeha 2 litra vode in zgrejte toliko oboje kamor le prileti. Da bi znala nedolžna živina potožiti skupaj da zavr voda Potem prilivajte poč na to gorje > koliko laže bi prenašala tako mučno stanje, vsakih 5 kilogramov špeha po 30 gramov angleške žve in kolikrat bi pameten gospodar ne hlapca ali celo iz službe pognal? nil ovega plene kisline in kuhajte to zmes še kakih 15 minut. Potem umorite kislino s stolčeno kredo Čisto Tako grozovito, surovo ravnanje vidimo še večkrat 30 gr. kisline s 125 gr krede žalibog! To pa morejo delati in trpeti pač potem še nekaj časa z vodo. i sicer vsakih mast kuhajte pri nas le ljudje, ki so do kraja surovi in čez vso mer za- robljeni, kateri premalo razuma. nimajo Naša domača živina Vprašanje 103. Dobil sem nekaj več let starega ikakega usmiljenja in gotovo fižola, ki ni več za prodaj, menim ga pa porabiti za konjsko krmo. Ali kaže s fižolom krmiti konje in kako ? (J. L. v Lj.) za vse občutljiva ? za dobro in hudo. Kar se ji zgodi dobrega, povrača obilo Odgovor: Fižol je dobra konjska krma, zlasti z večjim užitkom, ki ga daje; hvaležna ti je za vse težkim konjem, kadar morajo mnogo voziti. S fižolom prejete dobrote. Zatorej pa tudi vidimo, kako lepo pa ne smete nikdar s samim za se krmiti, ampak pri uspeva krave. in raste mlada živina, kako dobro molzejo mešati mu morate ovsa in veliko rezanice. Tudi na kako krotka in privajena je živina, kako po- makati ne smete fižola, ampak samo zdrobite ga šteno dela vprežna živina gospodarju, ki je umen ži Vprašanje 104. V zadnjem listu sem bral o slad vinorejec, kateri ravna pametno in pošteno z živino, nih kaleh za krmo. Jaz hočem narediti poskušnjo s Tako živino je veselje imeti, veselje jo gledati! Živina pa je zato tudi v njegovem hlevu postrežena, kakor senom vred. Koliko kali in sploh koliko krme naj po- to krmo in sicer hočem krmiti s kalmi, s slamo in more biti. Tu vso živino takoj od mladih nog kladam molznim kravam? (P. v J.) dobro snažijo in čedijo s česalom (štriglom) in s četjo Odgovor: 500 kg. težka krava potrebuje na dan j Kedar polagajo krme, strežejo ji mirno in prijazno če jo hočemo dobro krmiti, 1*25 kgr. dušikovih snovi, ter jo tako na se privajajo. Med molžo ne kriče na 6*25 kgr. redilnih snovi brez dušika in 0.2 kgr. tol- kravo, ampak prijazno jo opominajo, če je treba; saj ščobe. Toliko redilnih snovi, in sicer prebavnih, nahaja vemo j da z vpitjem le begamo in plašimo žival in da se v 17 kgr. dobrega sena. Ako pa damo kravi po- zategadelj krave pridržujejo mleko. Tako umno rav- lovico tega sena t. j. 8l/2 kg., potem dobi s to mno nanje dela, da je žival krotka in zaupljiva do svojega žico sena le 0.63 kg. dušikovih snovi, 3-13 kg. snovi pastirja, kteremu se popolnoma uda. V hlevu vzornega brez dušika in 0*1 kg. tolščobe. Primanjkuje torej tudi poskrbljeno, da uživa živina zdrav kravi še polovico redilnih snovi, katere ji nadomestimo živinorejca in čist zrak, da leži na suhem itd. s snovmi, ki so v sladnih kaleh in v slami. Treba po tem takem dajati kravi na dan preko 2 V2 kg. kali in 5 kg. slame. 500 kg. težka krava dobiva naj torej na dan po nastavil društvene poverjenike; če bi kateri dosedanjih poverjenikov ne mogel sprejeti tega posla S'/ 2 1 kg. dobrega sena, „ sladnih kali in nam blagovoli nasvetovati ta posel > naj druzega delavnega uda za slame. Jurj ob juž železnici, 17. nov 1887 Toliko težkih krav je pa pri nas seveda malo, saj tehtajo naše najteže krave komaj po 400 kg. Kolikor je krava laža, toliko manj je treba krme. 400 kg. Val. Jarc # tajnik Vinarsko in vrtnarsko razstavo priredi tržaško kmetijsko društvo maja meseca 1888 težka krava dobivala bode torej 500 kg. težka. Vprašanje 105. Gotovo veste V. manj krme, nego bodo sprejemali Na razstavo vseh dežel takraj Litave vsakovrstno i urednik da vino in žganje, cvetlice in druge rastline, kakeršne odgojujejo po vrtih in rastlinjakih delke, trtno orodje, kletarsko tošnje vino ni kaj dobro. Jaz pa imam vinograd, kije je Trst svetovno kupčijsko mesto , sploh vrtne pri-vrtnarsko opravo. Ker v najboljši legi, in mošt, ki sem ga pridelal, ni sicer tako dober, kakor je bil 1. 1885., vendar še proti letini trštva precej sladek. Ta mošt pa noče nič kaj vreti zato bo posebno vinarska razstava jako važna in vplivna glede vino in se danes oglasi za udeležbo po sv. Martinu, je nekoliko sladek in vre pa tudi z vprašanj za po prav po malem. Kaj je vzrok temu, ali se je bati 5 da se bode spridilo 9 v K) Odgovor: Da vre Vaš mošt tako počasi, vzrok jasnila, programe itd, obračati se je do osnovnega od bora (Commissione ordinatrice della Fiera in Trieste) in do kupčijskih zbornic. Kedaj se začne razstava in kako dolgo bo odprta je mraz in nekoliko tudi malosladni mošt sam. Dolenj- to b°de še s posebnimi oznanili razglašeno > ske zidanice imajo vsa svojstva slabih kleti; jeseni in po zimi so premrzle, po leti pa prevroče. Mošt vre Službo kmetijskega popotnega učitelja za slovenske pokrajine na Primorskem razpisuje'ravnokar dobro (kipi) le ob pravi toploti, te Vam pa gotovo c. kr. namestništvo v Trstu, primanjkuje zaradi letošnje zgodnje zime. Napravite za potne stroške je 1600 gld si v kleti za kipenje peč, brez katere si niti misliti 31 decembra Letne plače in pavšala ; prošnje je vložiti do ne moremo umnega kletarstva pri dolenjskem podnebji Dober mošt pomaga si nekoliko sam, ker se, kadar vre bolj zgreje in tako obudi krepkejše in hitrejše vrenje. pr namestništvu v Trstu i Razne reči. S' stroke Gospodarske novice. Gospod Ivan Wild, c. kr. ritmajster kobilarske ? mnogoletni vodja ebčarske postaj Kakšen život naj ima dobra molzna krava? Krava mora biti od vrha glave do začetka repa štirikrat toliko dolga, kolikor je glava dolga. Obseg ži- nego na Selu vota ne brej'e krave ne sme nikdar biti manjši pri Ljubljani in član konjarskega odseka c. ki kme tijske družbe kranjske, prestavljen je v Gradec za štirikratna dolgost glave. Vime mora biti toliko dolgo kolikor merita skupaj dolgost in širokost glave. > vodjo tamošnje žrebčarske postaje. Gospod Wild pri dobil si je veliko zaslug za povzdigo konjarstva na napravo Kranjskem in Primorskem ter se je vedno potezal deni vodo in milom Ravnanje z usnjeno vprežno napravo. Vprežno najprvo narazen, potem jo pa operi z terpentinom odstraniš vso smolo, ka -----J - — - — - ..^v.^viu ^ t vvv^v, ^uuuatu, - ---r-----vuouiuiuo V OU »M11U1U, Att- zlasti pri premovanjih, za našega kmeta. Da je bilo tere ni spralo milo. Potem zgrej nekoliko usnje, in občevanje med kmetijsko družbo in c. kr om glede kadar je suho, namaži je z oljem konjarstva vedno tako prijazno, kakor v nobeni drugi deželi ne, gotovo je edino le zasluga gosp. Wilda Kako narediti, da drže iz vrb pletene posode v Kini in v Japanu namažejo iz vodo? Na Ruskem * Za popotnega učitelja za sadjarstvo na dole- vrb ali slame pletene posode, da di njem Stajarskem je imenoval štajarski deželni odbor Vzamejo apna, ki je razpadel na vodo, tako aku v prah. m gospoda Fr. Matjašiča. Novo imenovanemu popotnemu enoliko krvi, ki je na zraku tako stolčena učitelju je učiti sadjarstvo v slovenskem jeziku in ostane sicer največ s praktičnim razkazovanjem. toliko, kolikor je tekoče in pridenejo še nekoliko goluna * Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Spod. posodo dvakrat do trikrat znotraj in zunaj , da je To zmešajo skupaj to zmesjo namažejo Staj ar, bode na spomlad oddajalo društvenikom drevesa Poraba kosti v kmetijstvu Kosti je vredno s svojih vrtov. Vsak ud, ki je za le tedaj zmleti v kostno moko, kadar jih imamo veliko to leto, lehko dobi dve požlahtnjeni drevesi, primerno in če imamo mlin v bližini. Drugače je pa veliko bolje, gnojenje, izgubi nez- število divjakov in cepičev brezplačno, ako se oglasi če sežgemo kosti ter njih oglje rabimo za za to o pravem času — do novega leta. Oglasiti se je Redilnih snovi se, kadar sežgemo kosti, PO svojem poverjeniku ali tudi posamezno Če kedo natno malo želi več dreves, dobi jih tudi po primerni nizki ceni > dokler jih bo kaj. V prihodnji seji bode odbor iz nova * 3 oclucne stvari. vala se ob istem času želez speljati n železno cesto" meriti Nasledki v 77 snopsa u koliko Plahtač in Robkar sta v tem kraj ne - kot preoblečena „vandrovca" ,,fehtala ter se Plahtač. nataučno o premoženji iu drugih okoliščinah prebival stva dobro podučila. Liudstvo sploh, osobito pa posest Vesel (Dalje.) da mu vsaj za en čas ne bode treba vedno niki, govorilo skoraj edi o ajzenponu u In tako sta kaj lahko vse zaželjeno poizvedela. Ko sta bila med ozkimi stenami čepeti v svojem elementu. > bil Plahtač zopet popolno 1 Kot popotovalni agent napomnjene izvrševal je svoj posel po večih skupnih o vsem gotova, zapustila sta za te „vandrovca" ta kraj Kot lečena hodila sta po imenovanem kraji revno ob-umetno prebarvanimi obrazi ter razkuštranimi vaseh, trgih iu tudi mestih z kaj uspešno, točno in natančno činil. eko poseb tu bilo je ročnostj kar i Da- janim ia razmršenima brad spoznati mogoče bilo ni. ma > da ja pozneje ljudem vse v najlepšem redu popolno po zavarovaličnih (Dalje prihodnjič.) pravilih. Glavno vodstvo zavarovalično bilo je Plahtača kar veselo ter mu je letno plačo samo ob sebi izdatno zboljšajo. Vse drugače je pa zviti Plahtač postopal ob novih slušajih vsakovrstnega zavarovanja po samotnih, oddaljenih krajih; na posestnike „Rovtarje" imel je posebno Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro slav. St Ti zdeli so se mu za sleparske naka kot nalašč ustvari Ker se taki ljudj [ie njegove za javne na- 73. Arabska. (Dalje.) Obrtnost se še ni razvila, niti najnavadnejših roko mizarjev prave in občevanja navadno nič ne brigajo, nego le bolj delcev ni dobiti vsak pot, postavim krojačev za-se in svoj posel žive, ni bila nobena posebna umet- ključaničarjev. Ljudstvo si samo izdeluje vse. česar ne- e izdelovanji nedavnej so do nost jih Plahtaču v svoje mreže loviti. Ob takih pri- obhodno potrebuje. Tem bolj na glasu pa likah sklepal je zvitež zavarovanja kar na svojo pest. orožja. Tvornic Arabska nima S Pogoje za zavarovanja tudi tri- in še večkratne vred- seljeni Indijci, Baniaj nosti sklepal je pod kaj ugodnimi zavarovalnimi premijami, katere moral mu je pa vsak tak zavarovanec prec nazivani, ustanovili tvornic za bombaževino, vse drugo se dovaža s plačati Taka in z Indije, vzlasti pa z Angleške Turške, z Egipta Bolj razvita zavarovanja val je strankami na 10, 15 in tudi 20 let, Kakor je ravno videl Arabske datlj potepuh se govina, ali je večinoma v tujih rokah. Izvažaj 3 trse z biseri da j žrtva njegova konj kože udi pri novcih. Premije zahteval vina ? kava o gumi žel > Plahtač od vsake take stranke še od tako visoke štručeva peresa, kadilo itd zava- svilenina, glaže rovane vrednosti po do gld olj uvaža pa se sreb vsaka žrtva z veseljem izplačala leto, kar mu je tudi slador, jeklo > robovin in robinj ? svinec, kanoni in marsikaj dru kar ravno doma imel ni, izposodil si ga je pri bližnjem če kdo denarja za to izdelujejo tvornice evropske. Najznanejša trgovinska mesta so za izvožnj sedu svojem. Vsak tak zavarovanec prejel je prec fal- i" Aden. To poslednje mesto uvožnjo so Maskat, Moka, Džida. Makala zifikovano ,,polico" od Plahtača tudi najpremožnejš v tem denarju (premiji) kar brez odloga napravil Tem načinom si je zviti Plahtač v ravno menljivem času zopet več stotakov sleparsko Katero mu je po preje- vsej Arabski. Angleži so spoznali važnost nj leže in se polastili skalnate višine, ki nadvladuj vhod v ne po- pristanišče. Tu so napravili potrebnih utrdb, iu zato je dobil potj P* Aden pra tisto v rudečem Ko je pa sleparstvo njegovo po požaru enega ta- sredozemnem, ali vsaj še bode morju, Kar je Gibraltar v kega zavarovanca pri dotičnem zavodu dan priti imelo, zginil je Plahtač kot Aden ima do 40.000 v posledici na stanovnikov, muhamedanskih Hindov, ter stoji v kraterju kafra. Dobiti ugasnjenega vulkana. Zaslonjen je z visokimi skalami ga pa zavod tudi mogel ni, ker se je bil Plahtač pod in nima nobene vegetacije. Sploh pa je pravil napačnim imenom v službo vtihotapil pozi In kaj ponarejenimi dokumenti pri njem dan, ima več cerkev in milošč raznih veroizpovedanj. potem kasarn, velikanskih premogovih skladišč, raznih Plahtač dalje počel? Iztuhtal je nov način, trgovinskih zavodov in naprav po katerem upal je, da bode ljudi po deželi zopet pe- za nabiranje dežnice ? in ogromnih reservoirov ha riti zamogel. Obnesla se mu je tudi ta zlodejska na- kana. Sedaj prelevil se je Plahtač Kočevnik arabski nosi pavolnato srajco, hlače in inženirja ali mer- volnat plašč, bogatin tudi suknen kafcan pod plaščem jevca; preskrbel si je nekoliko najpotrebnejših starih in na nogah sandale 1 merjevskih aparatov Zone hodijo vedno zavite razen i ' ------— - ^------------ --T V>IU.ULV/ T itv ^ I aZiCU najel nekega malopridnega poha- doma, črnijo si obrvi, natirajo dlani in nohtove z rudečo jača, s katerim bila sta še iz šolskih let dobro barvo spndenca. Temu, imenujemo ga Robkarja, kupi Plahtač dragim kamenjem kite ovijajo okoli glave ter lepotičijo z biseri in ceno, a dostojno obleko skrblj Tako z vsem potrebnim pre Obrazovanost arabska je na zelo nizki stopnji • V «1 . . . _ skrajni hribovski del P.......e dežele > kodar , ker Pač pa so početne šole namera- vseobčne, vsako pleme ima svoje učitelje. Vere so Arabci poda se Plahtač s trabantom svojim v naj- nima viših ustavov in knjižnic muhamedanske to je, reformovanih moslerni Nedždu prevladuje ločina Vahabitov, ljarstvo, strugarstvo in pletarstvo košaric vsako leto ostali so Suniti Politiški je večiua Arabcev samostal jih rodbinski načelniki pravljajo znesek 200 gold. . Za ustanove ki naj se podeljevala učencem imenu skega in imama Sanaskegi žive razna nomadska plem Turško gospostvo je samo v strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani ■ se v proračun trgovinske in obrtne zbornice Do celega neodvisni državi ste imama Maskat ? za vsprejme 1888 ki notranjih pokrajinah pa znesek 300 gold. se potikajo po nepre glednih pustinjah vse do Haleba, Damaska in Bagdada. Paša damašid jim plača vsako leto gotovo vsoto denarja, da ne nadlegujejo mekanskih karavan. Pa tudi načelnik sosednjih turških pokrajin jih odškoduje zato, da ne na- da se . Predsedništvu se naroča, da izposluje, da ta sklepa potrdi Nj. Vzvišenosti gospod trgovinski minister. Zbornica je sprejela ta predlog enoglasno III Gosp c. kr, zbornični svetnik Anton K izvešča padajo in plenijo mirnih stanovnikov deželni šolski svet obrnil do deželnega se prav Kočevnikov, ki ima do 350.000 duš, ohranilo se bite čisto. Njihovi zakoni in običaji so dandanes taki, kakoršni so bili s tedaj ni se v tem dolgem času čisto nič je popolnoma ohranila samostalnosc svojo sredi mogoč- v njihovem sosedstvu vzdignile in pleme teh odbora kranjskega, da ta javi, sporazumevši se 8 trgo oso- vinsko in obrtno zbornico ter z občinskim zastopom kr- , koliko bodo pojedina zastopstva dala za ustano- škim nih držav, ki so se propale. početka islama. Ta aeca pustinje vitev in vzdrževanje obrtne nadaljevalne šole, ki se ima ustanoviti na Krškem. Deželni odbor je javil, da bo predlagal v visokem deželnem zboru, da se dovoli do- spremenila, ter nesek za rečeno šolo ter se je obrnil do zbornice s (Konec prih.) Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Poročevalec omenja na dalje, da si je v gorenjem visokem ministerskem ukazu imenovani c. kr. potovalni učitelj Josip K ar g uže to leto ogledal domače-obrtno pletenje košaric v Beričevem in vrbarstvo v Beričevem, Dolu in Dovskem. kovno šolo potem da je razgledal v Kočevj stro okraji ekaj zemljišče za vrbarstvo ter v radovljiškem emljišč za vrbarstvo, in ker se poročilo, ki ga ima napraviti potovalni učitelj, more glasiti ugodno, da je treba pospeševati vrbarstvo, pričakovati je odločno, da bode visoko c. kr. naučno ministerstvo izdalo kmalu za prospeh vrbarstva potrebne naredbe. prošnjo, naj mu naznani, koliko hoče ona doprinesti. Ker se po naučnega ministerstva visokem ukazu od 24. februarija 1883, br. 3674, dovoljuje iz državnih sredstev samo takrat doneski za obrtne nadaljevalne šole, ako se zavežejo krajevni čiuitelji, namreč dežela, občina ter obrtna in trgovinska zbornica donašati doneske, ker je potreba, osnovati to šolo , jasno dokazana, to misli odsek, naj bi zbornica tudi za to, kakor je uže za več 0 drugih enakih šol dovolila doneske, dovolila kak donesek. Ker nepoplačani stroški iznašajo 413 gld. 80 kr bode donesek 50 gold. iz zborničnih sredstev zadoščal z obzirom na to, da tudi država, dežela in občina kaj do-prineso. Uvažujoč to, predlaga odsek: » da Bodoč dvoj i ti da visoko deželno zastopstvo Kranjske in mestni zastop deželnega glavnega mesta Ljublj sprejmeta sklepe, kateri se uže mnogo let željena strokovna omogočili da Zbornica naj poroča deželnemu odboru kranjskemu dovoljuje, pridržujoč si potrjenje visokega trgovin skega ministerstva, za obrtno nadaljevalno šolo na Krškem za leto 1888 znesek 50 gld. Predlog se sprejme. ? šola mogla otvoriti v zgoraj naznačenem času, ker je dalje nedvojbeno, da bode kranjska hranilnica pospeševala kot koristno pri- poznano strokovno šolo za lesnofobrtnost in pletenje košaric; takisto so združeni odseki. IV. Gosp. zbornični svetnik Ivan Perdan poroča 5 da je iz obravnavnih spisov, ki jih je poslala c. kr. deželna vlada, razvideti, da je tem bolj želeti, da se osnuje obrtna nadaljevalna šola vŠkofjiLoki za učence in pomočnike do dovršenega 18. leta, ker izstopivši iz stvari, predpostavljali, da tudi zbornica radovolj posvetujoč se o tej osnovnih šol stori i ostanejo brez nadaljnega dopolnilnega po- kar V86 obrtne šole pospeševalo ustanovitev in vzdržavanj te ker in to tem bolj, da se bode ta obrtna šola obvežejo večkrat imenovana zastopstva je itak bilo znano j uka. Število mladih obrtnih pomočnih delavcev, kateri so dolžni obiskavati nadaljevalne šole po §. 75 zakona od takrat ustanovila, ako se , h katerim je tudi zbornico prištevati, dajati potrebne doneske. Uva žujoč rečeno, stavijo se naslednji predlogi 1. Trgovinska obrtna zbornica za Kranjsko v Ljubljani zaveže se za tekoče stroške za učila ? orodj > učno tvarino, za izrabo in pisarniške potrebščine po vi- sokem ukazu Vzvišenosti gospoda ministra za na nauk in bogočastje od 11. marca 1887, br. 22.865 znanjenem z dopisom slavnega c. kr. deželnega predsed ništva od 18. marca 1887, br. 710, . marca 1885, drž. zaK. br. 22, je v Škofji Loki 34. Ker se je mestni zastop izjavil, da je voljen prevzeti troške za opravo in kurjavo prostorov, ker je nadalje naznanil deželni odbor kranjski slavni c. kr. deželni vladi, da bode letno podporo 120 gold. in za leto 1888 tudi donesek 30 gold. za učila predlagal v visokem deželnem zboru, in ker ni dvojiti, da bode tudi visoko naučno ministerstvo dovolilo kak donesek, predlaga odsek naslednje: Zbornica naj, pridržujoč si potrjenje visokega trgo-vinskega ministerstva, dovoli za obrtno nadaljevalno šolo na razpolaganje za strokovno šolo za lesno obrtnost se ima ustanoviti v Ljubljani, dati naučni upravi v Škofji Loki donesek 50 gold. za leto 1888. 5 ki to je za mizarstvo Predlog se sprejme. rez (Dalje prihodnjič.) Naši Iz Ljubljane. dopisi. Izjava slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora napravila je, kakor kažejo glasila vseh avstrijskih političnih krogov, popolen državati drugi ponedeljek v oktobru vsakega leta. C. kr. deželna vlada dovolila je na dalje občini Kranjski Gori, da sme tudi prvi torek po veliki noči vsako leto obdržavati somenj z? živino in blago. Misijonar Andrej Skopec, rojen v Polhovem dne vtis, čegar odmev se čuje od juga do severa države in v Gradcu leta 1802, umrl je, kakor se nam poroča, najmerodajnejših kregih. Vsi nam prijazni časniki novembra t. 1. v Sharonu v severni Ameriki v ča izrekajo radost, da so izbrani zastopniki našega naroda stitljivi starosti 85 let s tako krepko roko označili vedno nepremakljivo jn blagi naš rojak! stališče našega naroda v državi, in da so z od- Naj miru počiva velezaslužen Cerkveni tat. Minulo soboto večer zapazi cer- ločnostjo zavrnili v ptujino nazaj one s ptujine done- kovnik frančiškanske cerkve v Ljubljani, ko je hotel šene maroge, katere so s toliko radostjo zbujale pri na- zapreti cerkvena vrata, da se nad velikimi vratmi nekdo Goriška „Soča", katera je še dne 8^riva. To zapazivši zapre takoj še druge vrata, pokliče sprotnikih naših. 25. novembra sprejela dopis z Ljubljane, v katerem se policijo in ko se vrne s stražniki, iščejo dolgo in dolgo, je še prav na stroške slovenskih državnih poslancev in ^ bi bili k0ga našli. Na zadnje zapazijo na velikem pa glasila deželne vlade kranjske ne branil, temveč altarji za rudečim zagrinjalom noge in za temi tudi sa- celo slavil „Slov. Nar.", dne ravno ona „Soča" piše mega 5 Ki si je bil pripravil več tičjih limanic daljih decembra razun soglasnega vvodnega članka v pajic? (ja bi bil ž njimi obiral dragocenosti z altarj pušic Policija spoznala je v osobi tatu starega političnem razgledu do besede tako: „Ta izjava dežel- denar iz nega zbora kranjskega je nas Goričane še tem bolj raz- znanca Ed. Fodransperga, ki je pred veselila, ker zdaj se moremo sklicevati na besede mero- trnovskem farovžu poskušal oropati župnikovo kuharico. nekaj leti v dajnih mož in narodnih zastopnikov proti našim goriškim listom laškim, ki so bili z nekim posebnim vese- Tatu izročila je policija c. kr. deželni sodniji. Za deželnozborsko volitev v celjski okolici za ljem hlastnili po onih dopisih in so ž njimi nam hoteli katero je dr. Dominkuš odložil svoj mandat, zbrali so iz rok izviti orožje, katero smo do zdaj mi rabili proti slovenski zaupni možje za kandidata znanega rodoljuba laški irredenti. Tako zna kak političen otrok dr. Jos. Srnec-a. ali kak „faliran" dijak za leta in leta uničiti, kar izkušeni in hladnokrvni možje v deset- letjih dozidajo. u Prav enako zadovoljno glase se sodbe čeških listov, ki pa zbirajo domoljubne glasove vseh avstrijskih Slovanov. Eden glavnih namenov patriotičneg dežel g pomočnega društ za Kranjsko v mir Interpelacija zarad izgredov v Kočevji. da- nem času je, društvena sredstva posebno z nabiranjem novih društvenih udov povzdigovati, da se potrebne pri- našnji seji izročili so dr. Poklukar in drugovi inter- prave uže v mirnem času storijo in da se v slučaji pelacijo zavolj znanih izgredov v Kočevji, kjer so se V0j8ke mnogoternim zahtevam, katere se društvu stavijo sramotili in napadali oni volilci, ki so kot prosti državljani oddali svoj glas slovenskemu kandidatu. Takim vo- » tudi zadostiti more. ozirom na bližajoče se nove leto 1888 se tedaj lilcem, med drugimi tudi c. kr. profesorjem in uradni- vse patriotično misleče in radodarno prebivalstvo Kranj- kom pritiskala so se vsmrajena jajca javno pred občin- skega iu posebno prebivalstvo deželnega glavnega mesta stvom na prsa, sramotili so se z besedami, odganjali se ljubljanskega uljudno pozivlje, patriotičnemu od sprehajališč, onesnaževali so jim hiše. odpovedala se želnemu pomočnemu društvu za Kranjski jim je v gostilnah hrana in pa stanovanja. Pa teh činov dodporni ali redni udje pristopiti in niso izvrševali poredni, mladi pobalini, temveč so se jih nost tega društva dejanski podpirati. na kot a način delav vdeležili meščani volilci, celo en mestni stražnik, kateri Red ud j so po društvenih pravilih one osebe ima nalog, skrbeti za javni mir in red in pa en mestni aji korporacije, katere se zavežejo vsaj dva goldinarja odbornik. Koncem interpelacije, katero so podpisali na leto plačati ali pa pri društvenem vodstvu glavnico 5 vsi slovenski poslanci, stavita se vprašanja: ali so c. kr. katere dohodki vsaj toliko znašajo, kolikor najmanjši vladi te dogodbe znane, in pa: kaj je vkrenila ali letni donesek (2 gold.) z odmeno vlože, da se ta glav- kaj hoče vkreniti slavna vlada, da se ne niCa pri društvu trajno in koristno naloži bodo ponavljali sramotilni izgredi, da se va P o d p ud j so one osebe ali korporacij ka ruje volilna svoboda, javni red in javna var- tere društvu podporo v novcih, vrednostnih papirjih ali nost v Kočevji! v tvarinah vsake vrste za društvene namene daj ne C. kr. deželna vlada dovolila je občini Kranjski prevzemši trajnih dolžnostih rednih udov Gori da se tej občini z dvorne pisarne dekretom od Ustmena ali pismena naznanila prevzame društveno VI VI tv kJ UVJ V KJ VJ111X £J Vi ? v/A JJL V^ J/ A ^ LVX XI W VV VJ XXX V/ U V XXX V/ VA v-' iT------------- 16. aprila 1848, štev. 11585 dovoljen somenj z živino predsedništvo, potem gg. udje društvenega odbora in blagom ter preložen na soboto pred sv. Mihaelom v septembru vsakega leta z deželno vladnim ukazom Albin A ch tseh dr Karol vitez Bleiw teniški, Fran Doberlet, Henrik Gall dr. Lu od 26. januvarja 1887, sme po prvotni dovolitvi ob- dovik vit. Gutmansthal-Benvenuti, Gust. Habit, Friederik Križ nar, Ferdinand da so zamenjane z malovrednimi ponarejenimi Vinko Hubschmanii, M a h r, Juri Mihalič, Gabrijel Piccoli in dr. Josip Stare, kakor tudi društveni tajnik Alojzij Merlak v Enaka poročila v več časnikih dale so poslancu opozicije po vode, v državnem zboru zavolj tega staviti interpelacijo > društveni pisarni (na Bregu v št. v 1. nadstropji). o kateri je naučni minister obljubil kar prej moč odgo Društveno predsedništvo: voriti takoj omenjajoč, da se mu tako očitanje po vsem Emerik M ay e r. zdi j et Druga interpelacija vložila se je Ivan Mu mik. Dr. Friderik Keesbacher zarad izvolitve trgovinskega ministra grofa Szecheny-a v Kaposvaru. Pri tej volitvi vršilo se je toliko nasilstva in neredov, da je bilo celo Madjarom, ki so vajeni, da Novičar iz domačih in tujih dežel. se pri vsaki večji volitvi nekoliko oseb pobije, preveč Dunaja 401etnici cesarjevega vladanj Hrvatska Zagrebu bil je izid pri vseh 19 v prav uradnem narekavanji piše „Wiener Abendpost večerna priloga dopolnilnih volitev v mestni zastop narodu povol proti uradne „AV Zeitung" tako Dne banu vičana Folnegoviča deželnem zboru pa se je izvolitev Starče ki je imel en glas večine, zavrgla » decembra minulo bode 15 let, odkar se je spominski dan nasproti pa se proglasil kot izvoljen minister Bedekovič nastopa prestola stva slavil prav nepozabljivo kralj, apostolskega Veličan Nemška Prvi novoizvoljenemu predsedniku fran- Dalj in dalje širi se ki so na- ž pri coske republike. Sadi Carnotu, sovra haja z Nemške. Merodajni listi in znana glasila nemške blagoslov onih dobrodelnih daril in ustanov, stale v soglasji z Najvišjimi nameni in pri vsaki novi vja(je namreč ugovarjajo zoper novega predsednika, da obletnici ponavljajo se v veliki državi najgorkejša vo- ^o sedaj še ni nikdar pokazal svojega političnega zna- ne da bi bilo treba na podnožji prestola slovesno £aja pa posebne odločnosti ščila, izražati čutil udanosti, ljubez Iz tega sklepajo oni zvestobe, s prestola da položaj na Francoskem zopet kmalu nastane ne doli pa veselo hvaležnega priznanja listi, gotov in da je prav lahko mogoče Tako blagodejno ravnati v praznovanje onega dneva, spomlad vojska s katerim se sklene 40. leto vladanja Veličanstva Iz tega pa je sklepati k večem da nastane uže na . da cesarja in kralja, bilo bi gotovo najbolj v soglasj govo najvišjo voljo. Sadi Carnot nikakor ni po z namerava nagajati j ker volji Bismarku, in da mu ta sicer znal Francosko preveč ojačiti Prav veljavni časniški gl namreč trdijo Ako se pa vkljub temu veliki iu mnogobrojni krogi da je Sadi Carnot izgleden značaj, konservativen v vsa da bi kem oziru, dober katolik v obče miren mož, ki ne pripravljajo navdani čutja udanosti in domoljubja, slavili bližnji spominski dan, ako izrekamo umetnost in b0(ie Nemški z lepo dajal prilike, vtikati se v notranje predsed- industrija, veda in poljedelstvo hočejo pokazati v tej zadeve Francoske Naravno torej da nov zgodovinsko zanimivi dobi priborjen napredek, tedaj bode francoske republike Bismarku ni po volji. Nj. Veličanstvo to razlaganje duševnega in gmotnega Francoska. ojačenja ter razcvitanja države spremljalo z zadostenjem sledila je zatožba Wil in z živim vdeleženjem. spominskem dnevu samem ta j dala francoskim Za obsodbo generala Caffarel-a s o n a, zeta predsednika G r e v y a, veljavnejšim politikom povod, pa Nj. Veličanstvo ne želi, da bi bil povod si o ve s- mu obhajanji, ker ga tudi ne priporoča nikakoršna vratno branil zahtevati odstop predsednikov. Grevy se je sicer trdo ko ni več našel veljavnega politika pa kateri bi bil hotel pod njegovim predsedstvom sostaviti navada, ker tudi brez sijajnega kinča, brez uradnega iz-raženja udanosti brez odpošiljanja deputacij in čestitanja v adresah je Nj. Veličanstvo prepričano vedno potrjene udanosti svojih narodov in trdnosti vezi, katera v bla- stopiti minuli četrtek, izreklo je staro ministerstvo Rou-goslov skupne domovine kneza in ljudstvo tako tesno vier-ovo, da hoče obdržati vlado še do izvolitve novega novo ministerstvo, bil je prisiljen udati se. Ko se je to zgodilo ter je predsednik obljubil od- veže.44 predstoječi izjavi je tedaj očividno izražena Naj- predsednika višja volja, kako praznovanje 401etuice bi bilo Skrajno stranko republikancev pa je začel strah v so- obhajati ko vse kazalo na to, da pri volitvi prodere glasji z nameni cesarjevimi, ter bode vodilo za vse av- kandidat zmernejše republikanske stranke. Največ pri strijske dežele in narode. Naučni minister Gautsch oglasil se je zopet z novo naredbo, ki zadeva poslovanje onih profesorjev srednjih stašev imela sta bivša ministra Ferry Skrajni levičarji pošljejo deputacij Gr e vy s prošnjo, da naj še ostane F r e y c i n e t. predsedniku Grevy začel šol, ki so državni poslanci, in katera odločuje, da se jim je takoj zopet omahovati, in naznanilo o odstopu pred- za vso dobo državnega zbora, dokler so poslanci, ni sednikovem preložilo se je na petek. Ko so se pa vsi vdeležiti podučevanja. — To zna pri nekaterih deželskih merodajni krogi iz novega izrekli, da o preklicu odstopa in občinskih srednjih šolah imeti posledico, da se po- nikakor ne more biti govora, naznanila se je odpoved slanci - profesorji denejo v pokoj, izrekoma na to teži Grevvjeva zbornicama v petek in ob enem sklicali ste dunajski mestni zastop. Ogerska. se obe zbornici kot narodni kongres v izvolitev pred Peštanski časniki zagnali so minuli teden glas, da je v narodnem ogerskem muzeji in v galeriji slik zginilo mnogo dragocenih stvari, nekatere pa sednika republike na soboto popoludne v Versail Pri prvi volitvi prejel je največ glaso 5 ) Ferry ? Freycinet pa krog 25 manj 9 Sad ravno 200 Carnot pa blizo 80. Kasneje zedinile so se vse republikanske oboroževanje na gališki meji namerava uda stranke, potem ko se je najprej Freycinet odpovedal kandidaturi na korist Sadi Carnota in je pri drugi vo- r e c zoper sosednega zaveznika i n vpraša se, ali bo ta udarec Nemški dopuščal, dolgo litvi ta prejel nad 300 glasov, na tega kandidata, tako, v miru ostati.--Prav očividno je, da štete dve da je bil pri tretji volitvi izvoljen Sadi Carnot z 661 izjavi Avstrijske in Nemške v oski zvezi, morebiti do-glasovi izmed 854. govorjeni. Ako niste znamenje preteče vojskine nevar- Sadi Carnot, novoizvoljen predsednik republike nosti in izrečene v ta namen da se pretenje Ruske francoske, je še primeroma mlad mož, 50 let star; po zavrnilo, potem pa imamo pred saboj zopet Bismarkov množini glasov, katere je prejel pri izvolitvi, soditi je manever vpeljan v ta namen mož gotovo odloč pub1ik in tak. da si do v , da državnem zboru zahtevana tč se mu ravno sedaj sedaj še ni nakopal odločnega nasprotja nobene republi- bolj gotovo in hitro dovolila jsk toliko kanske stranke. Nemški in ruski poslanik bila sta med prvimi onih, . uri popoludne pri- ki so mu čestitali izvolitvi. Ob četa izvolitev bila je uže pred uro gotova. Dve uri kasneje odpeljal se je novoizvoljenec po železnici v « ... Pariz in se takoj podal v vladinsko palačo, kjer je sprejel prva čestitanja. Vsi ministri, razun dveh, bili so pri volitvi navzoči. — Prve besede, katere je pri svojih za- Ako hvalah rabil novoizvoljenec, bile so „p o m i r j e n j e". to kaže na namere njegovega vladanja, tedaj bi se smelo soditi, da se Francoska v resnici začne pomirjati in da mirno in brez vriša dela svoje priprave za vse mogoče slučaje. Tako vladanje bode za sosedno Nemško ve- liko bolj nevarno, kakor pa vedno kričanje in žuganje po navadi bivšega vojnega ministra Boulanger-ja. Iu za Avstrijo, izrekoma za tostransko polovico? Ni dvombe, da je za nas pravo evropejsko ravnotežje ugodnejše, kot prevelika moč ene ali pa druge premogočno sosedne države. Ako se oziramo na Nemško, je gotovo, da nam njena ekspanzivnost ni nevarna, dokler ji nasproti stoji močna in bojaželjna Fran- coska, dokler ima v svoji oblasti nezadovoljno Alzacijo. Ko bi tega več ne bilo, ne mogli si biti svesti ne en dan več, da se ne izda klic: „Nemška do Adrije! u Osoda Slovencev bila bi, ako ničil, odločena. se ta klic kedaj vres- » Najnovejše vesti. Ali vojska ali mir Fremdenblatt", glasilo unanjega minister- m n a J stva, piše v današnji številki z o z i r o prave Ruske: „Vsak odkritosrčen prijatelj miru bi mo- , > gel najglobokejše obžalovati, ako bi večje zbiranje voja- kov ruskih napravilo strah, da so naše meje v nevarnosti mi bili prisiljeni, staviti vprašanje, ali ne zahteva in neobhodna skrb za varnost države tudi od naše strani primernih naredeb, da ne zaostanemo nasproti povsem neizzivanem in pretečim pripravam soseda. Prav v takem duhu glasi se članek poluradnega ki ravno sedaj piše pomenljive be- lista nemške Post Laška. današnji seji zbornice v Rimu izjavil je ministerski predsednik Crispi, da Ck potresa v Calabriji takoj vlada zavolj tje pomoč poslala, da se je vojni minister naprosil, tje odposlati pijonirjev, da podpirajo reševalna delovanja, da popravijo večje poškodbe m zvršijo izpraznenje porušenih hiš. Mestni zastop Rimski je ponesrečenim odposlal 100.000 frankov. Po zadnjih telegramih se je v Bisignani porušilo 900 hiš, 2 2 oseb je usmrtenih in 60 ranjenih. VVashington (Amerika) Dne bil je kongres odtvorj Palmer oglasil predlog za omejitev nase ljavanja, po katerem bi bil vsak naseljenec prisiljen, po spričalu amerikanskega konsula svojega okraja dokazati, da je vreden amerikanskega državljanstva, sicer mu ni dopuščeno, stopiti na suho. Francoska Sadi-Carnot sprejel je v ponedeljek Gobleta in Clemenceau-a in danes nadaljuje sprejemanje Trdi se da bode jutri četrtek) sostava ministerstva gotova, ter da ta dan doide zbornicam manifest predsednikov. Zasedanje sklene se po sprejetem začasnem budgetu, skoraj gotovo Goblet sprejme sostavo mini- __ sterstva in obdržita Rouvier in pa minister unajnih zadev Flourens, svoja portefeuilla. Listnica vredništva. Gosp. Radoslav D. B. — pri sv. Benediktu post. St. Leonhard: Naš list se Vam bode dopo-šiljal in jako drago nam bode, ako nam dopošljite prilično stvarnih dopisov. Vred. Žitna cena v Ljubljani 30. novembra 1887. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 69 kr. banaške 6 gold. 85 kr. turšice 5 gold. 36 kr. soršice 5 gold. 50 kr. v • rzi 4 gold. 6 kr. ječmena 3 gold. 41 kr. prosa 3 gold. 74 kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold. 27 kr. Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kranj i 21. novembra. Hektoliter: Pšenica 6 gold. kr. Rrž 5 gold. 4 kr. sede o neuspehu poskušnje Bismarkove nasproti ru- Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen skemu caru tako: 4 gold. 22 kr. Razkladanje Bismarkovo pri caru Aleksandru 1 gold. 60 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. ostalo je brezvspešno, bati se je, da rusko 56 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.