an	ft .......-
n _____________ m	n
Aclevelandska I
. AMERIKA
AJJ_	Excellent »dvertuicc l|
II NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	1 ■»*»». jj
I 11)1 J- ■ • ' 111 ............i.-.!.... .,.,-„ ........ ._ ............ ^ . ! ... ... -- - i r -i nun r m *	** • [i
IT. 14. r- WO. 14. CLEVELAND, OHIO TORJlK, 16. SVEČANA 1915. *	LETO VIII. VOL. VIII.
I—HW——— 1	—————————^———_——I I ———————M—J11	_______________________ __
Mestne novice.
^Podražitev krufea v Clevelan-1 du se je pričela.'Ena velika kompar.ija prodaja hleb po
: •
J MOKA CENEJŠA.
v
^ —KJjub temu, da je na žit-' nem trigu paidla moka za 30 gc^tov pri barelnu, se je ena največjih clev. pekovskih kotm-panij odločila, da od srede na-H|tfej tprodaja 5 centov hleb kruha za 6 centov. To je Star Baking Co. ki napeče vsak dan preko 3Q.000 hlebov kruha. Vodstvo konupanije se je izjavilo, da je bilo prisiljeno podražiti kruh ali pa zapreti pe-karijo. Mali peki so le čakali, da pride najprvo kaka velika iltbmpariija s podražitvijo, na-| kar se soda, da bodejo tuldi drugi peki podražili kruli. Pa še to ni dofvolj. M.C. Bond, vodja The Star Baking Co. se je izjavil, dla če ne bo dovolj plenice, d^, bodemo v Cleveland*! kmalu plačevali deset centov za hleb krulha, za katerega plačujemo sedaj 5 centov. Druga velika pdkailna "General Baking Co." ni še nicesair naznanila, da se podraži kruh, in nobenega naznanila ni o4 ' The Wand Baking Co. Moka se proldaja na trgu sedaj od $790 do $8.60 barel na debelo ali na drobno. V soboto Je padla cena 3Dc pri ibarebru. Podraženju moke pa so krivi le raoni špekulanti, ki nalašč držijo žito v sfcladnicah in ga za neverjetno visoke cene prodajajo v Evropo. Vlada Zjed. držav bi že morala zdavnej .narediti konec terriu nesramnemu tzkodšče-^_p»ju Ijtrttefcva.
I -^Pretekli pe*dk je nastal v tovarni Kun-dibz Manufacturing Co. šitrajk. Kakih 1500 delavcev, večinoma Ogrov, se je podalo na štrajk. N&kateri so trdili, da Ogri niso hoteli delati nairočil v tej tovarni, ki so bila/ namenjena za Francoze in AČnglfže, drugi pa so trdili, <fa /odkar je nastala vojna, da jim / je tovarna neprestano odtrgo-vala na plači, in postavljala za formane ljudi, ki so šikanirali delavce. Tovarna se nahaja na Washington ave. in Ehn 9t. na zapaoni strani mesta. V soboto pa se je vodstvo tovarne /z delavci poravnalo. Upati je, da se v pondeljek vrnejo vsi na delo. Delavci dofoe 50c več na dan, ustanovi se nekak pen-zijjski sistem ter bodejp delavci/deležni tudi 7 odstotkov do-fc^ičfka tovarne. Tovarna ofcsto-jji 40 let, in ni (bilo pri njej še /nikdar Štrajka. ^^m^fr ^
—^Sledeči rojaflci so - dobili * pretečeni četrtek državljanske I papirje: Josip Zrinec, Louis-Gruden, Jdhn IKralj, Frank Unetič, Alnton Zgajnar, John I Jalovec, Vine. Jftrovat, Anton I Novak, Anton Kaidtfnec, Blaž Cankar, in Frank Smole.
^Poročno dovoljenje so dobili: Frank Dremelj in Frances Rakovee, Frank Klemen-čič in Fany Letnik, Oton Pez-dir m Fany Blanč. Olbild sreče!
—Rev. E.R. Powell, pastor, prve baptitovske cerkve v Gene v i, blizu Clev elan da jfc bil v soboto od cerkvenih m&i po-klican pred nje, da se zago-, varja, v iJcalkšnem razmerju jc živel z neko mlado deklino. Pastor je ii poročen, toda tej deklici je pisal, da je njegova ljubezen do nje ^'nesmrtna,
slišanju podal svojo resignaci-jo.ki je-bila, sprejeta.
h ''iafdwS' for*.so na-
—V sedimifo različnih hišah je zaporedoma nastal ogenj na Sto vili ave. Skupna škoda pri teh hišah znaša nekako $2000. Ljudje se bojijo, da kdo «z maščevanja pcJliga.
—Direktor Benesch je odredb, da se morajo pregledati vse clevelandNke šole glede nevarnosti ognja. V mnogih so dobili mnogo nerednostij~in bi> postali taki prostori v slučaju ognja prava past 3a otroke.
—V ^ede-tyo popoldne je nastal precejšen ogenj na Ontario St. Uničil je popolnoma po-lopje Aklridh-Howe Co. ka-fera komli)anija trguje s poniš* tvom, ogenj jc uničil neko drugo brgov:ino in poškodoval tri drugfe hiše. Štiri osebe so bile ranjene p^i gaišenju. Predwo je začelo goreti, se je oiila močna razstrelba. ki se je slišala vflč blokov daleč, in je mnogo ^knov počilo. Policija kakor ogni eer»sci sum'jo, da je nekdo nalašč povzročil razstrelbo, 'u katere se je razvil ogenj. §kdda, ki sta jo povzročila ogenj in rauastrelba se ceni na več kot $100.000. A'klrich Howe Co. ima škode $40.000, trgovec 7. raznim stairim blagom Gu-tantag pa ima iškode okoli $7000. Guten.ta(g se je izjavil, da ko je pcjpoldfhe olb 3 Šel iz tngovine, je pustil goreti malo peč na plin. Poljcija bo preiskala njegove prostore, kakor hitro se razvaline nekoMko uh lad i j o.
—Oni človek, ki se je preld štirirtii tedni ustrelil na stranišču v,saloonu pri John Grdina, se je imenoval Bartič, kakar je policija sedaj definitivno dognala. Policist H. Heann mam je povedal, da je prišla žena ran f kega rv Clevelandr kjer'je v mrtvašnici •spotenala truplo «vojega moža. Ranj-ki samomorilec je bil potujoči zastopnik in zapiušča ženo in dva otroka. Truplo so prepeljali v Pitts-btu.rg, kjer se pokoplje. Kaj natančnega • o smrti žena ni hotela p#vedati.
—'Maiskerada, ki jo je priredilo dr. Lunder Adamič na pustno nedeljo je imela nad vse pričakovanje dober uspeh. Dvorana je bila polna veselega občestva. in . neštevilno dobrih matsk je bilo videti. Jako dobro je bil niaskiran stari ''si-vec" iz Dunaja in ne)kaj drugih po»ebno dobtrib mask, katerim so bila poldeljena lejpa darila.
—iMesto nastavi v pontldjefc in torek 750 delavcev v mestnih (parkih.. Plačajo se ti de-lave? iz onega funda, ki se je zlbral za brezpioselne. Do nedelje je bilo teiga denarja že $78.000. in posamezne svote še vedno prihajajo.
—-Znani motderni clev. prerok, Rev. Birney. pastor bogat« metodistovske cerkve na Eufclid ave. je pretečeni teden obiskal 100 dev. saloonov. V nedeljo je potem pridigal na pri|?nicit ih se Slavil, da visi saloom riaid Clevelandoni ka-kiorgirozen zmaj, ki hoče s svojim strupopi razdejati mesto. Minotgo dufriov.nom napada tega pastorja, ker se neprestano vtika v stvari, ki so daleč od njegovega poklica.
"C , -
IRev. J. Kranjec mrtev.
ttz Jolieta se poroča rojakom v Clevelamki, da je tam umrl Rev. J. Kranjec, župnik slovenske cerkve v Joliet-u. I>e mortuis nM nisi bene:
—iNa<ša tiskarna naznanja, da je letos pripravljena tiskati vsakovrstne 'trgovske koledarje, katere so slovenski t*gpyci do sedaj naročji pri tujih tvrdh liah. \Ne oddajte' prej naročil tujcem, dokler vas np obišče zastopnik naše tiskan« tn sc
Španija protestira.
španska vlada je razposlala velesilam prošnjo za pomoč španskih državljanov. v Meksiki.
ZMEDENE RAZMERE.
London, 14. feibr. Br«ojavka iz Madrida poroča: Spamka vlada je v velikih skrbeh za svoje državljane v španskih kolonijah Meksike, ker je predsednik Carranza pregnal šipan-.*ikfga pcislan' ka. Španska vlada "aditega a^lira <na vse velesile, da ji .pomagajo skrV>eti za varnost državljanov in da ustavijo anarh:jo, ki vlada v Meksiki. Posebno gle<la Španska na Z j eni. države, da ji pomagajo.
Ameriška vlada v Washing-tonu <losedaj še ni dolbila nobenega uradnega poziva od Španije, da narekfi mir v M^eksiki. Pač pa so praznali v državnem oKkleKku, Ma je polqžaj v Meksiki činudalje slabši. 'Predsednik Carrartza se je izjavil sledeče, ;?at<aj je ipregnal španskega .poslanika Jose Ca no: Odredil sem, da se Jose Caro, tako-imenovani šlpanski poslanik v Meksiki, prežene iz dežele iz sledečih vzrokov: Angelo del Caso, nek:. Sjpaner. ki je že dalj ča«a "živel v Mekisiki, se je poročil z neko meksikansko ženo, ima z njo otroke^ je posestnik zemljišča in eden največjih zagovornikov generala Vilic. Del Caso je bil zauf^ni agent Ville naipram Zjfld. državam in je poMzročM v Mexico City več umorov iih ropovt Konečno je zasledil tega del Caso moj general Qbregon, in zapovedal sem, da ga prime. Del Ca$o pa se je zatekel v šipansko poslaništvo, in poslanik <^aro ni ho^ tel zločinca izročiti. Raditega sem odredil, da mora španski poslan:k tekom 24 ur iz Mek^ s-ke. Sonor Car0 je dospel II. fefjr. v Vera Cruz, kjer je šel na krov ameriške bojne, laiKj-e Delaware.
Vojaki generala ' Zapata so pok H i vodovod, ki preskrbuje Mexico City z vodo. V glav-netk mestu divja velilca lakota, ;n čete Cairraniza se bodejo morale kmalu umakniti. -Mesto Guadalajara^ drugo n ajvečje mesto v Meksiki, je prišlo včeraj vroke generala Ville. Carranza je dal pomoriti več duhovnov, predno se je umaknil iz Guadajalara.
—-o—--1
Napad z bombami.
Ivomlon, 11. fdbr. Angleški in francoski urakoplovci so v uspehe 111, .napaMi z zrakoplovi nemško trdnljavo Dusseldorf. Skrivna zaloga vojnega mate-r jala se je uigala in zletela v /rje.
•* i ... ■' DENARJE V STARO DOMOVINO.
Promet t Avstrijo se Je tolllco zbolj tol. da tmo «e 10pet odloČili poftlljatl denar t staro domovino. V aluCaju, da bi se rasmere pozneje na kak način predmšsSlle, In M se denar ne mogel ispiaCatl doloCenJm osebam, bodemo Istefra vrnili pošiljateljem, ali pa le jmfcrat odposlali. Nikakor pa ne moremo jamčiti za tako točno poslovanje, kot preje v normalnem času. Zato svetujemo rojakom, da sa&wno pošiljajo le sa nujne potrebe, manjte zneske, kateri naj bi ne presegali naenkrat svoto 800 kron.
CENE:
S kron	«1.10	100 kron f*>.00
10..........2.10	110..........22.00
IS..........3.10	ItO..........24.00
20..........4.10	ISO..........26 00
25..........r.jlO	140 ..........28.00
10..........«,10	150..........30.<*>
35..........T. 10	1C0..........32.00
40..........8.10	170..........34.00
45..........0.10	110..........88.00
50..........10.00	}t«..........38.00
85..........11.00	200 ..........40.00
SO..........12.00	250..^..	R0.00
05. • ■.. ■	13.00 1	SCO.....	60,00
70..........14.00	350 ..........70.00
76.....	115.00	400..........80.00
M..........18.00	450.....	SO. 00
gg..........1X.0Q	500..........100.00
Rusi so se umaknili iz Pruske.
Pred Varšavo se pričakuje najbolj krvavih bojev
Ruski generalni štab naznanja, da se je umaknil iz vzhodne Praske iz strategih ozirov. Avstrjjci so deloma zasedli Bukovino. V Karpatih boji še neprestano divjajo v hudem Snegu. Nemci so nagloma poslali v vzhodno Prasko osem armadnih zborov, rafičesar so se Rusi umaknili Pred Varšavo se vname najhujši boj. Albanci so udrb na srasko zemljo. Položaj v Franciji je uri starem.
Rusi se umikajo iz Pruske.
London, 14. fef: r. Po Bero-linu se tpra'znujd takozvana "velitka" zniaga ' Hemcev na»d Rusi, 'ki so se uma mili iz v^bo-<Mne Pruisske, kjer ^so iickaj tednov dolbro napredovali. Nemci trdijo, <ta so Rusi v za'cfnji bitiki zgubili 26.000 mrtvili in ranjemih. Ker prihajajo poročila sanio iz Berolina glede n.ykega umikanja, se še ne ve natančno kako je. Ruska vlada v Pe*trogratfti }e naznanila, da so se ruski cxkteici v vzhodu j i Pruiici umaknili ip 'strategič-tiih oizirov", in da se rusflce čete uvrstijo zinova na n-em&ko-
poljski meji.
• »
Boji na Poljskem.
Lonfcion, 14. fdir. Po celi Poljski se vir^ijo srditi boji med Nemci, Avistrijci in Rusi. NajJiuje pa divjajo boji v Kar-patUi, kejr se vojfilki ie štiri-nast duij borijo v-sSielikem sne-ifii. Ne-mci sc nadčloveško tru-'Pijo, da bi ddf>ill nai/aj Koziu-vlca in TtUidboka gorske prelaze, katere so zgtubili zadnjo ne»deljo. Nemci so se utaborili kakih sto metrov od ruskih strelnih jarkov, in kljuib strašnim zgubani, u>pajo še vedno, da dobe prelaze nazaj.
Nemški kajzer na bojišču.
Položaj na Poljskem je tako siten. <la je nemški kajzer sam :>!*lšel na bojite, da skupno z Hintfenhur-gom dirigira nem-ffce navale na Ruse. Kot poroča Exchamge Telegraph Co. je zapovedal nemški cesar nemšfld armadi nov naval nad Varšavo, in da mora biti Varšava na vsak način v nemških **okah koncem februarija. To pa 'raditega, iker s* s-ntde 2. marca nemški državni aibor, ki bo moral dovoliti nov denar za nemško armado. Če bodejo Neanoi tepen:, drižavni zbor ne bode raid privolil denar.
Nemci dražijo Zjed. drŽave.
itaixemburg, 14. febr^ Nemška ofblasi je zaplenila poštni paket tukajšnjega ameriškega konzula, kateri palket je bil naslovljen na državnega tajnika v Waslvirtgtonu, Bryana. Nemška vojaška vlada ni dovoF.la, da se paket pošlje v Ameriko. To je že drdgi slučaj, da so Nem«^ ustavljali ameriško pošto. Ameriški poslanik v Bero-limi je ddbil naročilo, da ostro protestira pri. nemški vladi.
Francozi v Akaciji.
Pairiz, • 14. febr. Francoski prdd^ejcUnik Poincare in vojni minister Millerand .sta danes dosipela v Akacijo, i-n sicer v tme kraje, ki so bili vzeti Nemcem. Prebivalstvo Alzacije jih je navdušeno pozdravilo. Starim prebivalcem so tekle solze veselja z o(braizaf*liiie so bile okrašene z onimi zastavami, k«i so jih prebivalci skrili še leta 1870, k© je Akacija prišla v nemške roke. Zupani raznih mest in vasjj so pozdravljali
i	c ^jj *' jt	1
je francoska armada oprostila Alzačaane nemškega jarma, v katerem so zdihovali 45 let. P e).I!sedfn^k Poincare >se je po sei>no čudil strašnim francoskim utrdbam v teh krajfh, in se izjavil, da je dluh francoskih vojakov izvrsten ter da se za nje <tabro sik ribi.
Petrograd v žalosti.
Petlroigrad, 14. febr; 2alosl vlalda v rusflce m glavnem mestu. Kljmb uraklin^mu naznanv lu, da so se Rusi umaknili le ra'd'1 sJtrategičmh ozirov. se .prebivalstvo ne da potolažiti. Ljudje ne morejo razumeti, kako je mogoče, da iwtem, ko so Rusi stalno napredovali tri tedne v vzlhcld'ni Pruskj, so bil: nae.nf.<^at vrženi , nazaj. Rusi tlrde, da so .Nemci mahoma pripeljali osem armadnih zborov y vzhodno Prusko in da- so NT:emci natpaldli mahoma s taKo silo, da njih navala ni bilo mogoče	»—«
Denar za Francijo.
iPariz, 14. fehr. Predsednik Poincare ja danes podpisal odlok, da se iada za vojne namene nadaljinih tisoč ntilijanov frankov. Denar nosi 5 procentov ol>resti in mora biti plačan do leta 1925 nazaj.
49.00 Turkov ujetih.
London, 13. felbr. 49,000 turških vojakov je šlo te dni mimo Piatigorska proti notranjimi pclkrajfeiam ali pa v Silbiri-jo. To število Turkov so Ruisi ujeli, odkar so začeli Turki z vojno proti Rusom.
Albanci napadajo Črnogorce.
Atene. Grško, 15. febr. Nad 300 Albancev, najbrž nahuj-slkan:tti od Avstrije, je včeraj na,paldlo črnogorske straže ob meji. Črnogorci ,so jih napadli z vs0 silo, 60 uibili, 50 pa ranili.. Ostal* AJibanci so pobegnili.
Kroglje za Angleže.
•
iPittsf>ufrg, 14. febr. Tukaj-šne tovarne so dobile naročila za topovske kroglje za Angleže. Pogactba se glasi za en milijon krogelj (skeliš) v vrednosti. $4.000.000.
Indijci in Turki.
London, 14. fdbr. Kot se poroča iz Kairo je 200 Turkov pod vodstvom nemških Častnikov naipadlo angleško postojanko pri Toru, kjer se začne Sueški prekop. Angleži so vseli* 200 Turkov deloma pobi-E ali polovili. V angleških vrstah so &ali samo i-nkfij&i vojaki. Indijci so prišli Turkom hrf>et, nakar so bili slednji od dveh stranij napadeni. Nihče mi pobegnil.
Neraike pivovarne.
Amsterdam, 14. febr. Kot se poroča je nemška vlada prepovedala pivovarnam, da bi še nadalje izdelovale velike množine piva. Do 1. marca ne smejo pivovarne raferti več kot 50 cttstotkov dosedajne nrnožme .slada pri varenjit pive. Od 1. t
marca naprej pa ibo vlada natančno določita, koliko slada se sme porabiti.
Boji v Franciji.
London, 13. febr. Velika bitka se je vršila med inemSk^mi in francoskimi četami pri Sowvai-nu. Bitka se je vnš*la v največjem blizawhts in nemški napad je bil tako silen, da so se morale francoske čete umakniti, kar priznd tuldi uradno poročilo i«z Pariza. Uradno poročilo iz Berolina pravi, da je padlo 200 Francozov, in da so Nemci ujeli 4 častnike ter 478 mož. Nadalje poročajo Niemci, da so v'»di Francozom 1200 seilnjev strelnih jarkov. Francoski napaki pi4! SudeMcopfu' je bil odbit. Na ostalem bojišču je mirno.
Nove bitke na Ruskem.
I^ondon, 14. febr. Dve veliki bitki ste se pričeli na ruskiih ^tleh rn sicer ob .pruski meji in tf> reki Sere t h * oif> meji BiiJco-
vine. Ruske čete so se uAiakni* le v. Bivkovine in Mzholdne Pruske, ker so Avstrijci v Buko-v:ui, Nemci pa v vzhodni Pruski nenadoma postavili nove armade na noge, in Rusija ni hotela, da hi zaman žrtvovala ljudij.
Kaj pravijo .Avstrijci?
Iz Bmid^n^pešte je prišlo poročilo, ki pa ni mnogo vrjetno, ker se je čitalo le po madžarskem' listu "A« Ezst", da so Avstrijci tako hitro prišli v bur kovinsko mesto Radovice, dia je bil ves ruski generalni štalb ujet. Poveljujoči ruski general je stori samomor. Nemci naznanjajo, ida so (tdbili veliko zmago v vzhodni Pruski, Avstrijci pa trde, da Ruteov pi več v dulkovini, idočim Rusi molč:jo o dogodkih in se prijavljajo za nove odločilne boje.
/
Albanci nad Srbe,
London, 15. febr. Brzojavka i-z fNSša Ha vas brzojavnem uradu, pravi, da so Albanci napadli Šribijo. SrbsCca vlada je izdala sledeče poročilo: Včeraj so večje čete Albancev udrle s<kozi naše črte in prestopile mejo na več krajih v okolici 'flri'zrena. Ker so bile albanske čete jako številne, so se morali naši vojaki umakniti. JDtivji Albanci so porezali na več krtijih brzojavne «1 telefonske žice.
Dogodki v Srbiji.
Berolin, 15. felbr. Overseas News Agency poroča, da je zletela v zrak srbska trdnjava Se-memdria, ko se je ra&počil magmzin za smodnik, potem ko so Avstrijci dalj časa streljali na tndnjavo. Semendrla je srib-ska trtinjava, 24 milj jugovzhodno od Belgraida.
Rusi v Galiciji.
Petroigrad, 13. feibr. Ruski generalni štab je danes naznanil, da umikanje iz B&kovine nima nobenega pomena, ker ruske armade imajo v Galiciji
5f £ izštžžt
%
velikanska ruska vojna, katere i se Avstrijci ne drznejo napasti. V Bukovirfi so bile le manjše rutske posadke, katere so Avstrijci z veliko močjo napadli. Vsa avstrijska naznanila, da se nameravajo Rusi umakniti iz Lvova, je označil ru«ski generalni štab kot zlagana. Poleg tega pa imajo Rusi zasedene vse vzihodne in zaiholdne gorske prelaze prdko Karpatov, da avstrijska armada ne more v Galicijo.
Boji pred Premystom.
Petrograid, 14. febr. Avstrij-jska posadka v Pre my slu je naredila več novih iapadov iz trdnjave. Očividno namerava kaka avstrijska armada na pomoč Premyslu, da se združi s posadko in ono armado, ki stoji deloma na Poljskem, deloma pred Krakovem. Toda vsi izpadi iz Premysla so biK zaman, in Avstrijci so morali vselej vnniti se s tešklmi zgubami. AWfT^ki ujetniki pri^povedu-jfejo, da primankuje Avstriji v konj. Nemci so znašli nekak nov stroj, ki pljuska razbeljeno olje osem jardov daleč. Ta stroj uiporabljajo Nemci, kadar se pripravljajo Rusi ic ba-jone'tnim napadom.
Položaj v Trstu.
Bern, Švica, 14. febr. Privatna hnzojavka iz Trsta pravi, da je položaj v tem mestu jako resen. Vsakdo, kdor pokaže najmanjši znak simpatije z Italijani, je talkoj obdolžen vole-izdaje in takoj ustreljen. Mesto cesarskega namestnika ura-dujeta v Trstu dva častnika generalnega štalba, in sicer eden od nemške, drugi od avstrijske armade.
Italija protestira proti Nemcem. ^ \ &
Rim, 14, febr. Italija je poslala ravno tak protest Nemcem kakor so ga poslale Zjed. države. Italija protestira, da b: Nemčija nadlegovala trgovske ladije nevtralnih držav, ki plove okoli angleškega obrežja.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 14. feb. Severno od? Pont idu Musson smo vzeli Francozom vas Norroy, in za-jedno smo zasedli hrib št. 365 zapadno od te vasi. Ujeli smo dva častnika in 151 mož. Vi Vogezih smo napadli Wilsen in Obersengen. kjer smo ujefi 135 mož. V Vzhodni Pruski se dobotdki razvijajo, kakor smo pričakovali. Na Poljskem, na desnem bregu reke Vfele, naše čete napredujejo. Na levem bregu ni noto ene spremembe, |
Francosko poročilo.
Pariz, 14. fetor. Bombardiranje mesta Ylpres in Niuport*f se nadaljuje. Mfed Lysom m,, Aisne sc vrši neprestano stre^ ljane*s topovi. Blizu Nouleta smo ustavili sovražnikovo pro^l d'rarnje. Pred našo fronto pril Rfheimsu so Nemci naše firiH stojanke z vso silo napadlLl 'Nemci so zopet streljali tttlj mesto. V Lonraine so Nemci natDaicHi naše zasedene kraje. yrši .e huda	katere us-
IZHAJA V TOREK IN MTIK.
Jbi	.................................<
DmIiI hinfcliilmiilnntli« Mumliiili
—-—-—
VM pisma, dopisi in denar nuj m polity* na:
CLEVELANDSKA AMERIKA, •11« ST. CLAIR AVE. N. K.
CLEVELAND. a_
■DWAJU) KAUBH, Publisher.
LOOM J. PIRC. Editor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS"
Read by 13.000 Slo-cnUm < Krainera) In the City of CWv*li>ad and elsewhere. Ad-er tlalng rstea on request. _ _ •
T«L. CUY. PWINCKTQN ISO
■ntered aa secosd-claM matter January 0th 1»O0, st the poat office at Cleveland, O.
ssder the Act of March 8, lITt,_
No. 14. Tuesday Feb. 16. 1915
Znaki nemške kulture. Rojaki berite!
V .pričujočem članku hočemo salbilježiti nekaj izrekov slavnih nemšikili generalov in »državnikov, kar so govorili 0 vojski. Iz telil fzrekov sprevi-dite, 'kaj misli nemški narod v splošnem, (ka<kt> -grouma kinga preti od Nemcev vsem jrntij-sim narodoni. V četrtem stoletju ipo Kristu, (ko &o divji Hi\-tii in Obri .prihrumeli nad Ev-tropo in vse potejptali pod se-l>oj, je nastal pri vsdhi narodih pre^oyor: Kamor jrtopi kopito tiumflcegfa .konja, ne raste več trava. Ista resnica, grenka in tnpka, se vrši tudi danes. Kamor stopi kopito nemškega konja, mora zginiti kultura in civilizacija. Berite sledeče odstavke, dfe vidite, kaj pravijo
"Vojna je posel, kjer vam najmanjše pri/ana&anje uniči vse. Kdo more hiti poštenjak in voditi vojno, ra'zven da ima pravico razxlirati, klati in ropati?" Tako se je izjavil pru-M kralj Friderik II. • ''Pred vsem, moramo skrbeti, da naloiži>te prebivalcem Zasedenih meat ikolikor mogoče veliko trpljjenja, tako da so ti prebivalci vs-i ponižani in bolestno prosijo svojo vlado, da preneha z vojno. Vojaki, kjerkoli korakate skozi zasedena mesta, vzemite Ijawieni vse, opustite samo oči. da bodejo jokali." Talko govoril nemški Bis-
"Eldini način, da se obvarujemo 'preti1 Belgijci (civilnega prebivalstva, ,ne vojakov) je, da ravnamo s temi ljudmi s okrajno krutostjo. S tem jim poOcaižemo, da smo strašni, da se nikogar ne bojimo, in to bo svarilo vsem drugim. Tako je govoril nemški cesar Viljem!
"Veličanstvo vojske je, dji .Jte mori s fcruto strogostjo," Izjava nemškega državnika Treftscbke.
"Vojna ne more biti sentimentalna. Bolj smo neusmiljeni. 'bolj bodemo usmiljeni, ker s tem se vojna prej neha." Tako je govoril nemški general H ^idet/mrg.
"Neizprosnost in skrajna krutost, to so glavni potrnii uspehov v vojni* General v vojski more narediti samo eno napako —in ta je, da je premagan." Izjava nemškega generala Go lt* a.
"Naša moč bo ustvarila novo postavo v Evropi. \>inci so. ki tepejo druge. Ko bo Nemčija o>vojila nove pokrajine, tedaj bodejo duhovni vseh Bogov hvalili .n-emšJkega Boga." Tako je zap .sal noir.iši!<: urednik Walks Harden.
"Vojna je najvažnejši fak-t«ir kulture, in v vojni dobi resnično civiliziran narod moč in življenje/ Izjava generala
'*Kaj na« briga, če raz/bijemo vse umetnike, vsa mojsterska dela umetnikov, ki pridejo med ,naše topove! Najbolj ponižni nagrobni kamen enega naših padlih vojakov je več vreden n 1>olj čas»ljiv, kakor vse cer-
s^wPr^+^^bj- ig.: ^ T' T < • i-kve, aupnijdce,
dinalske, več vreden kot vse bogastvo tveta. Pravijo, da smo Nemci bad>arU Ali naj po-kaiemo t«m Ljudem ie več barbarizma. Mi smo tu, da jim do-kaižemo to!*' Taiko se je izjavil nemški general Disfurth.
"Če naklone Bog zlnago nemftkemru in avstrijskemu orožju, popolno in slavno femago, >ajkar vsi mi Nemci upamo, pa tuldi ljudje, ki niso nemškega rodu, .pode-m bo šele Evropa imela mir. In tedaj bo nemfcki cesar Viljem v resnici "mirovni cesar", kajti on in njegova armada Rjo gospodarila celi Ev-rop", in nihče se ne bo mogel dvigniti proti Nemcem." Izjava angleškega izdajalca Houston Stewart Chamberlaina.
Nadaljne točke o Nemikem Barbarizmu.
t
'"Kjerkoli Nemčija stegine svojo reko, tam uniči kulturo!" fako je zapisal v svoje knjige slavni nemiHri filozof Nietzscbe
Belgijci so pokazali svetu, da so narcxl, ki z največjim hero-izniom in s smrtnim zaničevanjem zna braniti svojo domovino in svojo svobodo. Belgijci ostanejo nesmrtni v »goidovini narodov." Angleški ministerski pred swim Jk Asquith,
"Evropa je grmziio trpela ck! napada barbarov v starih časHi, trda česar' Evropa še nikdar ni videla, je barbarizem, ki se prizna danes za dogmo, barbarizem, 'ki se uči v šolali, barbarizem. 'katerega pridigajo duhovni in inteligenti. Ti pro-fesarji so prerokovali vse, le
povedali niso, da pridejo ti neunSki fbarbarji v zve*zo v ve-ftjo civiliziranih narodov." Francoski državni , iposlanec Catnlbon.
"Belgijska polja so poteptana. Belgijske vasi so podgane, 1'fhlctnrsti so uničene. Moški so tprtklani, da in ženske ter otroci z njimi. In kaj so Belgijci zakrivili?. Njih zločin jc I il, keir so zaupali besedi pruskega kralja!" Lloyd George, delavski minister v angleškem parlamentu.
'tV'aj|!>olj junaške čete ne morejo ničesar proti bandi zločince v.,iti banditov. ki so se sedaj iz Nemčije u siri i da koljejo žensfke in otroke, kar so delali v Belgiji. Nemci znajo sistematično klati male narode." Maeterlindk.
'"Sikraijna nesramnost tega nemškega zločina ne bo nikdar pozabljena v zgodovini. Kri-«'tijairstvo in civilizacija bo gledala na nenušiki baiibarizem!" Angleški državnik Balfour.
"Nekaj let sem pisal: "Včasih smo Nemce ljubili, toda sedaj se j ili bojimo. Danes pa , jih ,sovraBmo in jim rečemo, da so izmečki človeštva, in to s0 s svojimi deli dovolj zaslužili." Francoski pisatelj Saint-Saens.
"Dolga leta bodejo minula, ko bo Belgija stala pred svetom kot vtzgled nemške nesramnosti." Lord Roseberry.
"Se dolgo potem, ko bo trava zrastla na grobovi siromašnih belgijskih kmetov, katere so Nemci poklali, f>0 ležala ta nemška sramota pred, čelni svetom, združenega s tiranom, nemškim cesarjem." Lord Cuit/on. 1 (Konec prihodnjič.) --u--
Nemški socijalisti.
iMfočna socijalistična stranka na Nemškem je dosegla rekord s tem, da je bacnila svojega scdriifca in voiditelja nemških socijal- stov iz isvoje srede. In to je bil Kari Liehlkneicbt, prava »duša in ipoznavatelj prole-tarijata, zagovornik in učitelj delavs'ke mase. In ta socijalni democrat, Karol Liebfkneoht, je bil ed;ni med nemškimi delavci, ki je glasoval proti vojni. In vendar je bilo v nemškem državnem riboru skoro 100 socialističnih državtnih po^ stance v, ki bi lalhtko dvignili glas proti vojni, toda vsi ti nemdki socijalisti so glasovali za vcjjno, za stroške, -za klanje naroda, potegnili so 1 blaznim nemškim* cesarjem Viljemom, potegnili «0 v blato socijali-zem. Kajti Nemcem je bHo ivcmš-tvo več kot socijalizev, Netivpevm je sovraštvo do Slo-
sk^ii videla drznila poidsviti sili
bi protestirali proti vojni, proti vojnim izdatkom ? Nikdar ne. Pač pa bi se celemu svetu
naznanilo, da stoje nem'sftci socijalisti iz mternacijonalo, da so nemslketnu socijalrstu ravno talko ljubi slovenski, ruski, ki-tagiski, 'francoski ali angleški socijalisti kot vsakdo drugi. Toicla tega ;iem&ki socijalisti niso naredili.Prodali so svoje glasove za militarizem, in s tem javno pokazali, da jim ni mar za delavca, pač ,pa iza 'razcepljenost, za dSalmo kulturo, katero hočejo tudi oni ponu-i ti Slovanom, »ki so že siti nad stoletja in stoletja te ošabne neitivške kulture.
Edini «od»ruig idr. Liebfcnesht jc da' žarnico nemški vladi, en sam .glais vpijočega v puščavi se je pojavil, da (protestira proti groznim (krivicam, ki jih Nemčija deli malim narodom! Ln s svojim protestnim glasom je udaril iproti I Nemčiji, -proti krivicam, ki |jih dela. In kot prepričan socijalist je bil radi-tega izključen iz soc jalistične Wtranue ter od svojih lastnih scidrugov naznanjen vojašike-mu isodiišou. Očitali so mu, da ni discipljnaren napram blaz-nemiu Viljemu, in poleg tega je bil vpcklican med vojake, da-si je star 43 let. Socijalizem je smrtni sovražnik v«ake vojne, smrten sovražnik cesarjev izkoriščevalcev, pa nemški socialistični ijjoslanci so šli in glasovali. tisoče in tisoče milijonov »denarja nemški vladi, da pobilja — delavce, proletarce po celem sive,Pud To se pravi nemlšika socijalistična kultura 1
Soeijalistioni nauki in cilj so-cijalizma nam je potreben, toda da bi prejemali nauke od takih »ocijalistov kot so Nemci, Iki kvarijo pravice manjših narodov, ki j)tsuijejo pravične zagovornike 'delavskega naroda? Nilkda*!
Danes na nemšlkem je vse ena gruča Ijudij: Farji, socijalisti, Hberaki, (klerikalci, profesorji, delavci, 'kapitalisti. Sploh kar je germanskega naroda, vse skupaj zmešano. Ko je bil mir, so ge razlikovali; Civilist, vojak, plemenita«, proletarec. Danes so vsi iskupaj. Socijali-zem v Nemčiji je vržen v blato, ikelr blazni Vilče, 'častilec Mohameda in Lutra ter krščanskega Boga je spravil vse skujpa'j pod en klobuk.
Edini dr. LieMknecht je ostal pravičen, ta ise je Usltavil barbarom. Ak0 bi vši nemški socialisti ostali enalki, bi bilo danes na mil:jone Ijudij ohranjenih, IkajzeHjeva (krona pa bi se na'hajala med staro šaro. Nemčija lbi Ibila re|)itblika, kar smo jJričalkovali, »danes pa vlada neomejeno nemška krona in božja milost mani nemškimi s<K*i-jalist? v Nemčiji. Pomaga pa Alah in Hog. Živijo taki soii-jalis'ti. Iki so zgreš:li svoj namen. dasi so imeli lepe načrte jn c:lje. Nenuškt militarizem jim je spodkopal tla. Slovani nimajo več vere vanj. A. K.
-o
"Austria - Hungary and War"
iMcd najbolj giorečne plačane lAanitelje JVvstro-Ogi-^lke sqia-iUi gotovo avstrijski konzul v Clevelamhi, tMažar Ernst Lud-wig.
On pešilja pisma "dragim rejjakom",' v katerih pismih prosi en dolar .za našo domovino 11 na£e rojake", pa on .piše tndi knjige, v katenh knjigah hoče On dokazati onim, ki ne poz-naijtf atrijskih tiranov, kako je "Avstrija nedob?na pri tem vsedbčem evropskem klanju, ^ako je nedolžna nad krvjo onih, 1oi »umirajo na bojišču*, in'kako se je Avstrija ail-no prizadevala, da ne bi prišlo do vojne.
In ko je «1, Ernst Ludwig vse tio napisal in dokazal za one, katerih se drugje ne nafi-de nego med našimi cesarsko-kraljevimH privrženci, tedaj začne* tudi prerokovati. Iz tega prerokovanja se vidi, kako malo razuma, in kako mnogo pre-
'	L'.: j ; - , •
dejo mirovni pogoji in uspehi. Po njegovem mnertju se bo malo spremnilo v Evropi, skoro vse ibo ostalo pri starem.
Eldino Nemčija Ibo nekaj dobila (batine) in Av-sltrija, do-čim ise (bo šlo preko Srbije, kakor l>i je sploh ne IbHo. Dk>se-daj se je v ofenzivi pokazalo, modruje on, Ennst, da ste Nemčija im Avstrija jako močne kot zavezn ei, tcxla če bodejo pre-lle v defenzivo, tedaj jih nihče ne Ibo mogel prenta^ati.
Ol) začetkti vojne je imela R'usija več vc(jakov na bojnem polju kot Avstrija in {Nemčija sfkupaj, toda tekom vojne so zgulbili Rusi mrtvih in 'ranjenih nad dva .milijona in pol, doč ra so Nemci in Avstrijci zgubili komaj kakih' 200.000 dr.<š.	'
V kratkem času botlejo Nemci osvojili Varšavo, in Avstrijci druge važne točke, in s tem blo voyia v Galiciji jn Karpatih gotova, fevetia s popolnim porazom Rtw>ov. Vse kar se govori o lakoti, koleri in pun-tih v Avs'triji, vse to je iz malega prsta izsesano, in v avstrijski vojski vlakla tako nav-duišenje, da je vsak dan večje, tako da morajo gene*a4i ljudi nazaj dnžati, da ne napadajo neprestano Sovražnika, a-
Ko se bo vojna prenehala, tedaj boidejo imele Zje<l. države velikansko korist od Avstrije radi silne trgovine, ki jo bo imela Avstrija po vojni.
In talko prerokuje naprej U vredni zastopnik Avstro-Ogr-s'ke, dpčim se 11111 pametni svet »mejje.
Najlwdj pametna je njegova trditev, 'da je] vsaki Nemec in Avstrijec doseilaj ubil dvanajat in »pol Kusov,<kakor da bi imeli Rus-: bezgove4*ptiŠke in prstene tope, a vsaki 'Nemec je pravi kralj Matjaž, Iki »kar z metlo pobija Ij'udi 11a debelo.
Kakor se vidi iz teb trditev so ti hlapčevski ljudje povsod enaiko brezstidni, povsod enako mešajo resnico z lažjo, da nenoučeni narod ne ve, kje se nablajja.
Kmjiiga ' Austria - Hungary and the W air'".torej kot taka ni nolbena autoriteta, ker je pisana strankarsko, torej tudi ve-rojetna ni, in kdor jo bo bral, bo našel v njej le "tjtelno resnico, pa veliko la(?ij, oziroma zavijanj. Če bi bil konzul Lud-w g upoštevanja vreden, tedaj bi spisal knjigo, pravično vsem narcrlom, ker pa hoče narod držati »v temi, je napisal, da je 200.000 iVemcev potolklo dva in pol milijona Rusov, ■ Kdpr vrjame bo .zveličan.
-o.—-
Dopisi
———-
Barberton, O. Ker imam dovolj prostega časa, vam pošiljam- tukaj par vrstic« željo, da jih pridl>čite v »vašem vrlem listu. Dopisi Sz naše naselbine so zelo redfci, z delom gre ffraw.počasi, {»osebno sedaj v mitzU zimi. Nekateri delajobolj nekateri manj. :Kdor delo dobi tukaj, je laililko srečen. Zaslužimo eni toliko, da baš včasih na srečo lahloo spijemo kozarec ječmemovca.
.Vseeno pa ise nam še boHe godi »kot rojaikosn v stari domovini, ki se morajo mesariti in Wati iza prazen nič. Tudi v naši naselbini ste nastali dve strartki. Prva se poteguje za Avstrijo in l^eirtčijo in Turtce, druga pa za ostale zaveznike. Jaz pa sipadam\ k tretji stranki, leer. se zavzamem za adružene države. Prišel selil v *o deželo, da <si zaslužim- kade dolar, da se preživim v tej deiželi, in kaže se, da bom tudi za vedno tidcaj ostal.
iPred kratkim so stopili v *a-kontiki jarem it rije pari. Eden
l|m am, cki	otor^val k
svojemu ladravju.
'Naj še isporooim uradnike dr. sv. Martina, št. 44. JSKJ., ki so bi'li izvoljeni za leto 1915. Predsednik M. Kramar, pOd-precfsedinilc Fr. ATerlouin, prvi tajnik Louis Balant, drugi .tajnik Jdhn Stelbla'j, .blagajnik in zastopnik Fr. škefrlj, nadzorniki: Jdlm Etormiš, Mih. Vre-nlk, Fr. Bertoncelj. Zastavonoša J. Zupec. Bol, nadz. J. Cim-perman, J. Župec, S. Lavrič F. Mene. -
O J kar je JiSKJ prevzela cen-fral zacijo boknisftce podpore, plačuje Jednota $1.00 na dan bolni^ce pod,pore za 6 mes., po 6. mesecih pa še eno leto po $20 na mesec. Kateri rojaki Se niso člani JSKJ se jim nudi lepa pirilidca, da se zavaruje za talko bolniško podporo in smrt.-nino $500 ali $1000, ker nobena druga J-ednota ne plačuje r.kozi 18 mesecev bolniške podpore. Nadaljna pojasnila dobite pri dr. tajniku aH pri seji. ki se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu Ob 2. uri pop. 436 Bolivar Rd. v Dormiševi dvorani.
7. ! f;atskim pozdravom vsem članom in članicam JS>KJ, tebi vrli list pa mnogo nov ill naročnikov.	Louis Balant
Cleveland, Ohio. — Saj bi ae bil le t>rej oglaAll, pa nI bilo mogoče, zdaj šele sem prliel nekoliko k sapi. Kaj pa je bilo, boste morda vipraiall, zakaj al bil tako ob eapo? "Ne vprašajte zakaj", vam odgovarjam a pea-nlkom, ampak če me zunaj Clevelan-da, pridite oblek'at 'Wo mesto", posebno cesto sv. Klare, ce pa ste v Cleveland« pa, for goodnee sake, pose tlte Žužemberk In Ribnico, v miloatl polnih dneh svetega predpusta, ki so poavečenl veselemu princu Karnevalu! Da ne bogate kaj poaebnega pričakovali od inenS in da ne boste v^ied tega preveč razočarani, hočem vam najprej naslikati "prlgllho" mojemu dopisu. Od onstran oceana, kjer ubogi narod strada celo vojnega kruha iz kita, krompirja In slame, pt-Ae prijateljica prijateljici (ne vem zakaj ne prijatelju f) semkaj v Cle veland obiirno pismo. Takoj začetkom, pisma omeni raiprave narodno gospodarskega pomena, o črnih, izpa-
'	J1**	ia»u.	I
slovenska naselbina olevelandaka le-
. , . Pr _	__ _	I
loZenth trgovin vseh vrst, tako mod-
j - M- '-- k.lvnlAA llMlfM ■ " __ A „ „_o
ja£mce, Drivnice,^ laivarne, rsstavra*
me^Je^tudl precejšno^itevUo slov.ms
lago v Javni ljudski kSjHtalc!! ol'^o glu at Clair ln S5. cesti Poleg Slovana. naiel sem tam Dobro kuharico, poleg Angeljčka, Upornike, poleg Desetega brata, Lepo Vido Itd. ftal, da sem Imel na raspolago tako malo časa, sicer bi bil uresedel maraikako uro pri mojih ljubljenk«h: leposlovnih knjigah. Skoro zavidam pa rojake na St. Clslr. ki Imajo tako lepo priliko sa zabavo In izobraxbo.
Različnih društev imajo cleveland-akl Slo end nad 80. Od teh je seveda največ podpornih, ki spadajo k raa-tl*nlm Jednotam in zvexam. Imajo pa tudi zabavna drufitva, politične klube Itd. Najnovejši Je "šivankarskl krotek". Kako bi vam opHuU to skrlv-npstno falno-veselo vstanovo! Mislite sl belo kamrico, kjer, na še bolj be'1 postelji sdlhuje šrtev razmer, raztrganega predpasnika in radovedne 61 vanke. Roke, dubteče svete roke, dežujejo od vseh strani ln pohotne ro-
jSCdr^leg" Sadja	jS
smeli se,l* ene same kipeče vlnjlw]
Štslersklh goric gledsl od daleč.".!
niča, to* priznavajo vsi In kadar se\ nJega vseokWljajoCI |arkl dotaknejo \ area »' zkipt resnica n& dan. tudi iz v tekih prs. v katera ao kandarjl, poU-caH. kbrolsarjl, "feldvebelji' in drugI imiforintranl aH civilni bogohranov-d "tetisll cela stoletja vero v Mifejjil voljo, po kateri božji volji ae baje ravno sedaj morijo nedolinl ljudje »» atotlaoče in milijone ln po kateri bo-tjl volje se baje ravno sedaj prav bratsko druiijo pristaši Lu^ra in p<>d-lotnlkl tiare, pa krit, polumeaec In
Dalje na tretji strani
Hripavoat, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prehladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi .
dPUPUA'Q W£i V EiKA D
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za PljuČal kot zdravile ln telilo. Prijetno in zadovoljivo učinkLje. Cena St6 in 6O0.
' '"*!'• '	' '''".i-Ssi'i	• •-. - k" ' ' • "-'A	jiirtwl
. BmmUIv* rtmtU M*« kttoU. .	V ahtimifi pr^hUla la ImHimm*
Nninunltin Vam. da m mijftlaiaasl . . ._ __... . ....... -j- mmA
Soraruv lUlsmm za PIJuf» salo iao»tljlvo	dobro «aasl«l, B«t«» a CoM asa
Slavilo loiMrkalalj. V treh »lut.Jlh je	Grip Tableti (Ueveruvl Tablatl toper pi»-
klS^bSSf^ ^Km?' B.U.n.orc.aPlJ.U tudil.bocno-iak^ Boi 41, Comly, Obla jejo. Oeu Tahtotov J* Hoeutor.
fv iirii^ji^lpj^jliSl^gSi^ -—-
»T, SEVERA'S TAB-LAX? W
Sladkorno odvajalo. So izborili, za otroka, kakor tudi za odrasle.
—-j---;-^
Severovo Pripravka imajo naprodaj lekarnarji vsspovsotfi.
- Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitve	k
Ker 00 se poslednji čas poštne razmere izboljšale poffljam
zopet redno
denarje v staro domovino.
PoiiUatre ne pridejo v sedenjem čara tako brso naslovniku v roke, pač pa v teka 20 do 24 dni.
100 Kron - - $20.00
. v /V
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
iakser M
82 Cortlandt Street,	New York; N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Račun med S. D. Z. in krajevnimi driiitvi
u mesec december, 1914. Asesment No. 14.
' . T. "■ . ..
		DOHODKI									sf Abk']		
Društvo	|I i d!«	■A e i- £ S d* rt	si 1st	• v« C II	rt d i v i 0 U		.s, t	•s c • .j > ? 0 M Xi f® u u <Z -a	2 S rt		11	| g	m m mm; i
\	72«;.IOD t74,jj6! 287.59!			55-95	' . , i ■75				6.25		169.00	169.00I	ljg|g
* 3 4 5 6 7 8 9 10 u 12	68.25 78.16 237.96 1 120.29 1 46.69 137 48 60.08 161.56 54.25 91 19 61.59	3575 1 ,36.81! 13936I 1 60.75 2599 64.33' 29.98 84.16 30.70 I 55'29 34 59	24.50 3375 71-25 •F 48.75 U7-25 24.75 64.50 19-50! 26.60 22.50	750 6.60 24.60 i 9-75! 3-45 9.60 510 12.90 405 7.80 450	v 75 2.25 .75 .75		50 2.00 . • . i' . . ' »■ ii-^vJ	5 t, > 1 * . * ! . • » * . t. .1. . . v C* ' ...... •50	•50 1 9.80 • 25 •25 -------	i	9 29 .00 17.15 3200 11.00 ....... ; 97 00 25.00 .... «•». >900	.......	»i ■•".it'.'
U 14 15 16	34-64 13429 48.14 17.60 Zfn	1939 72.119 26.69 1355 ,90-3° t. .* 0	6.00 51 • 75 18.00 •75 '48.00 6-75	2.70 10.35 345 330 i	• i	. . . . . . . . . i ..... .....	70 ...... • • «. • *1 ......	......	....». ...... 3 <*>	1	4^ OO «7.S	■I	
	mw> gij1 |jf»r - f"'9f .„'y ' <- Am												
^ •t:- •						■KM!							
Me Sf^Tn*trn kratko itovein^^M^^jBS™
Hfiw^P0®tali urno celo tako revolu-Sftnarnl. da smo na vse avstrijske IWwe seboraamar pozabili In vsl£ novlli Jngoslovanako republiko. Za prt« predsednico ljudoirtade Jugoslo* ranice bila Je predlagana in soglasno ■HM »na najlepših y!i Is vinorodnih bregw Erie Jezera. Zahvalila Js z nasmehom tako ljubkim, kot Hjhl se J« pokazala nebeška mavrica
£P$kD. sem se Imel In zabaval v Clevelsndu. vprašate? O prosim. Imenitno. Ob'skal sera dan *a dnem različna božja pota. po žuteroberku, Ribnici, Colllnwoodu In črto v Loratnu In r«cem vam. rojaki so me kar ob-H'pall t raslVtolral odpustki. Nekaj dni Ml s^in sicer obsojen, ds sem se držal nekako bolj ns det in d* sem prošnja) Jes'h. za kar se Imam zahvalil defevnlm bogovom. kJ ,so pri-Vsdlll na morskih konjih Cez Erie Ve aero In pa sokolskemu ropotu.«.! jVtmmo b'lo Je še lepo število krasnih fsolnčnlh dni, pa naj seje tndl vstpal sneg Iz vsemlrja. nam Je vseeno soln-»a aMalo! RazoCaranj seveda tudi nI ^manikalo. Naj navedem !e eno. Ra-fnnal sem Cisto gotovo, da bom v pr^neMi let« 1M6 orarnoval zlato poroko, ali "moj up Je fiei po vodi. Jaz jadram pa is njlm"!Kdo Je kriv, to ; bogo*i. jsz ne. PiC sem večkrat »ppetal: "TI si kriva. HubeznJTva de klica nevsmlljena.. Pa veste, kal sem zvedel tfazadnje? Priznala ml- Je gfoto bree ovinkov, da srca sploh nl-Onrts! Jeteita ali sem se jaz ftudfl! jW*a*n nlebelakft zellna glava Ima sr-RMfea n'mfa od Erie Jezera ga pa PfefiMf Serredri. nemogoče Je predni-„ L'ailtl U'kreo- nesmrtnih bogov, če PNrtflrartlo kako b'tle brez srca, ga [far alma, that's VI. Trlle. oziroma pet IPfttov približno enakisra perja se Je mudilo skoro letočaano v Cle-Pelandtt in končni rezultat Je bil. da fan rfrotf (ts»ro vsaj Is« sodim) od-n«»M polne ali vsai dobro rejsne moft->njlftve. Terbovčev Tone pa počeno sr-B. tako počeno, kot eter ribniški pis-Bkor! Bkoro bi potreboval pomoči ■■riečega krHta. »II zlomek vedi. nobena nI najti, brškone so šle vse če* l"*o! Ker torej nI bilo nikogar, da M me malo-"notrostal". skuta 1 b<mu si ysp m su*ltl kisle bisere z ono znano f 7upao<Hčevo: "VI drugi imate ljubice, vi drugI imata denar, a ja* — Ja* Imam po strani klobuk, ps kaj ml vse drugo mar!" Popolnoma ln Času primerna je tudi ona: "It Is a long, long tŽr TlM^rsry..." o, pa ne samo
Omenim naj še, da sem imel srečo iprlsoetovatl Igri "Svettnova hči", ki jo |je priredilo druAvo Triglav. Rot med f ved lz sapMfta sicer ne morem Izreči ^kbke bi rokovnjaške sodbe, ali če
voditv^m0^.' cha ZonStoJ^P^J«"! pa nas J« očara najsvetlejša zvezda clevelandske slovenske pevske umetnosti gdč. Josie Lauschetova, Je s tem le povedano, ds sa je tajalo eree vsakemu, ki Ima le iskrico posluha Potem pa vzemite gospo Slavčevo, Ro-aando, perico goapo Oolobovo, 8ve tin a, CmtMa An droge! Enkrat so nam-prišle scCize v oči od ganotja, drugič od glnali*! Z are« "lep večer Je nam to
flBattbačlli zabav bilo Je vse polno ln HptkJ S0 se kar kosali kdo bo (nam ■mto) lel bolj na roke, kdo nas bo postregel In nas boljš« zabaval. Zabava, kot smo Jo Imeli, mogoča Ja samb v Clevelandu In Cleveland je samo eden. Krvavica, Jeterntce in druge ktobasice, so po sodbi vseh ^tozadevnih strokovnjakov nekaj bo ianskiega, o cleveflandskem vlncu je splošno znano da bi ga pili celo an feljftkl, če bl le usta Imeli ln div ne slovenske d eve clevelandske pri itevatn/ čisto resno v deseti, kor an geljGfctiv. Malo poredne so slver vča si h i f angeljčki, ali angelJOti so vse eno, Amajo pač tudi krilatcl svoje muhe An kdo bl Jim zameril! I V« različnih javnih, polutajnlh In Mjnlh namlgavanj, pa tudi po zaslugi Vsebina mojega bornega podstrešja, Mlepsm sicer, da se bodo po mojem ftdhodu marsikatera neftna usteca zategnila v porogljiv aH celo zanlSljlv nasmeh, čeft: ali sa da potegniti! Toda To,up, kot spostel smeha ln dobre volje, ve, da smeh 1» dobra volja sta < najboljša prijatelja sdrstvja ln neka-
skSe columbine oblačile sabodo v ena-
S.^^oll^^vSSlJ®' Hla'
rem, razkošju In veUčastne palme na-
imiZZ
SSsSaSiSS
batjke ls "tisoč ln ene noči" — narava os tans' enako lepa ln enako ljubka pa fte se dobrovoljno ln prijateljsko ali pa porogljivo smejete val od Loralna do "zelenega plača" od tam ps še naprej do Collin woods! I should worry!
A. J. Terbovsc.
. ■	■ o . ■
IZ QLAV. URADA 8. D. Z.
Asesmsnt št. 12, oktober 1914. Novo pristopili člani in Šlanlce v me-sacu november ln december, 1914. K dr. Svobodomiselne Slovenke. It. 2. c. 1376 TerezUs tele. * K dr. Slovan It. 3. c. 1377 J. Knlflc. K dr. Sv. Ana št. 4. c. 1381 Rozi Rubs, 1382 Johsna Kal later, 1383 Mary Rogelj.
K dr. Napredni Slovenci It 5. c. 1376 John Turk.
K dr. Danica It 11. c. 1380 Alojzija Koren.
iK dr. Ribnica It. 12 c. 1379 Štefan Peterih*, v: • -	: ~
K dr. Dr. A. M. Slomšek It. 16. c. 1378 John Komar.
črtan ičlani ln članice. Pri dr. Slovenec št. 1. C. 42 John JakUlč, 80 John Pekolj, 164 Frenk Oblak I. 832 Frank Abrsm, 884 John Oerjeyl«, c. 104» Frsnk Mule),, C. 1095 Louls Zagorc.
Pri dr. Slovan št. 3. C. 11. Bd. Kališ, v
Pri dr. Sv. Ana št 4. c. 906 Ema Hočevar.
Pil dr. Novi Dom št. 7. c. 562 Josip Marlnfilč, 674 Frank Pire, 962 Fr. Mayer. 1278 Lois Lukanc.
Pri dr. Kras št	» Jf;
c. 378 Andrej Valenčlč, 943 John Va-lenčlč, 946 Frank Dolgan. iPri. dr. Olas. Clev. Delavcev It. 9. c 333 John Grebene, 61*! John škufca 1188 Kocjan Preber.
'Pri dr. Ribnica št. 12. c. 626 Josip Mramor, 627 Jos Vavtar, 1083 Josip Koporc.	>
Pri. dr. Clev. Slovenci št. 14. c. 336 Jcrfin Drganc, Ti 64 John Končan. Vi. ... ■' "-'t.,v ■
Pri dr. Francs Prešeren It. 17. c. 68 Emerich Walland, 694 Jakob Turk. 742 Peter Česen, 767 Frank Mi-šjč.
črtani Člani In člsnlcs. Asssment It 13. novembsr 1914. Pri dr. Slovenec št. 1. c. 236 Greg. Smrdel, 1304 John Smer-ke. ' . tfrs-^'i*?-
Pri dr. Sv, Ans »t 4.	i
c. 84 Jera Glavič.	. "
Pri dr. Napredni Sloveqpl It. 6. * c. 179 Josip Kunčtč.
Pri dr. Slovenski Dom št. 6. c. 489 Josip Drugovič.
Pri dr. Novi Dom št. 7. c. 963 Frank Ovčjak. ,'^Vin!--.
Prt dr Kras št. 8. ■ ' ^Jf c. 372 Josefa Medved.
'Pil drr Olas Clev. Delavcev It. 9-c. 609 Frank Gole.
Pri dr. ^ibplca Št 1J. ^ ' w c. 250 Frsnk Truden.
Pri dr. France Prešeren št. 17. c. 596 Josip Petrlč, 695 John Gartner. ^ Črtani člsnl In člsnlce . 1 Asssment št. 14. decsmber 1914. Pri dr. Slovenec št 1. c. 27 John Zehiier, 141 Josip Osjer. 1119 John Učakar.
Pri. dr. Svob. Slovenke it. 2. c. 246 Msry ZdoTlek.
Pri dr. Slovsn št. 3. c. 1216 Frsnk Kos.
Pri dr Sv. Ans št. 4. c. 474 Mary Krašovec 52fl Angela Prijatelj, 631 Katarina Zidarlč.
Pri dr. Novi Dom št. 7. c. 479 John Sterlekar, 749 Jos. Mi-Slej.
Pri. dr. Glas. Clev. Delavcev št. 3. c. 424 Frank BrinŠek.
Pri dr, Danica It 11. c. 1108 Zof! Mramor.
Pri dr. Ribnica it. 13. c. 1080 Josip flkrajnar.
Prt dr. Cleveiandskl delavci It. 14. c. 304 Urban Grabnar.
Pri dr. France Prešeren št. 17. ?. 761 John Mohar. Umrli člani ln člsnlcs v Istu 1914. C. 1337 st o. Frank Rok*, član dr. št. 14 umri 5. sprila. Vzrok jetlka.
'■Vsn;*'	•._"'( i* '^ - 'Pj^Orf^ si?-UV.
Spoznajte Prince Albert
OP /1 vf T i ttV» dober, j/Princ Albert
tobak sa pipo aH cigareto. Pozabite	V
na grizenje Jezik«, in kadite naihladnqii in	^
Stf^m prijet lejii tobak,- k %r ste ga kdaj pozoali.	}
Fringe Albert
^	naroden tobak veselja.	^
Lahko kadite koliko Čas» hočete, od solznega shoda do zahoda, in va4 je tik val ne bo nik&r boki. Prince Albert tobak.je narejen po patenti ranem proces«, ki je edino nala lastnina. Noben drug tobak ni tak
.	yv,vv>	ks ic H
dr. it. 3. Umrli! 12. Junija, vzrok vne* tje trebušne mrene, 'kavarovana zp
C. 419 nov, c. Ana Jalovec, članica dr. It. 4. umrla 39. Junija. Vsrok pljučnica Zavarovana zi $1000.00.
C. 276 nov. c. Jakob Dečman. član dr. št. 1. Utonil 16. julija v Lake Erie. Zavarovan za $1000.00. Posmrt-nina sa umrlega Še ni Izplačana, ker še niso prišle to zadevne listine od adegove lene Iz starega kraja
C. 1063 nov. c. John Jerfte, član dr. št. 1. Umrl 19. novembra. Vzrok zlomljen hrbet. Zavarovan za $300,00. Posmrtnlna se laplača kadar bode njegov oskrbnik zahteval pismenim <potom.
........ o	J ;
Smeimce. „ * * »
ScKlnik: V imenu njegovega veličanstva... vi ste torej* oproščeni	"
J>btožcnec: Pa jaz sem bil pet mesecev v preiskovalnem .zaporu.
Sodnik : Ne* morem pomagati.
Obttfi«.nec: |Pr,osfim... ker sem bil pet mesecev po nedolžnem zaprt... ali smem na ta
račun kaj malega ukrasti? * * *
Polizobražena gospa, ki je iilno ljubila twje besede, se je oglasila pri zd«ravniku. —Ah, gospod <k)ktor, enkrat vas rtioram pa res insultirgti — v glavi imam »strašne konfekcije.
—Potem je odgovoril hudomušni zdravnik, pojdite v hipoteko in si kupite za dvaset vinarjev rinocerosolja, pa vam bo kmalu pomagano.
see
Mlada gospa: Tri dni sem omožena, pa imam že težave. Predvčerajšnjim je obolela kuharica in jaz sem morala sama kuhati.
Prijateljica: Ali je kuharica že ozdravila?
Mlada gospa: Da, kuharica je zopet zdrava, a zdaj je obolel moj mož — pokvaril si je želodec.
* » * -
Služkinja: Gospodična, gospodična... v veži stoji mlad gospod... prav čedfcn... pa šteje gumjbe na telovniku... ali bi, ali ne bi ...
Gospodična: Kaj pa misliš? Služkinja: Gotovo ugiba na gumbe, ali naj gre k zobozdravniku v prvem nadstropju, ali naj vas zasnubi.
Pošteno dekle doln delo za v U'tiUiiivji. A. Zavirtiek. 3332 St. Clair ave.
Dobro idoca trgovina je naprodaj. Modno 1)4ago in obuvala. Trgovina ima male sbrošike, pa <lela ddbre ktvpčije. Vprašajte na 15406 Calcutta ave. Colli n wood.	(16)
'"V
Pozor rojaki, nemarnost!
■ ■
Vsak človek pri ždravi pameti mora prijpoznati, da če je človdk izučen mizar in potem še vdč let čevljarski trgovec, ako 1car naenkrat ugledate istega mizarja v lekarni, kjer vam hoče prodajati zdravila, o katerih se ničesar ne frazuni-e. Torej nevarnost za vsakega, ki ku|pi, pa ne ve, kaj se prodaja. Jaiz prodajam samo dve stvari: Zavarovalnino, proti ognju in hiše, in v teh dveh stvarelh imam že večletno skušnjo, torej niste v nobeni nevarnosti, če kupiite od niene. Vprašajte encima,, ki je že od mene kupil, on vam".pove. Se priporočam. Josip £ajec, 1378 E. 49 th St Cleveland O. Cejntlral 6494 R.
---(19)
Naprodaj je lepa farma, dbse-' gajoča 102 akra. Na farmi je 6 krav, 2 ikonja, 2' žrebeta, in vsa farmansika oprava. Cena po dogovoru. V račun se vzame tudi hiša ali let v niči«, milje od Kelanke,' mesta ali cetstne železn ee. La'ke Shore in Nickel Plaite želznka zraven, 'do šole, cerkve 10 ininutr do Ashta'bule 10 milj, 40 milj od Olevelanda.' '.Va posestvu je 200 sa'dnMi dreves, črešenj, jallx)lk, 'Itd. Vsak se lalliiko srečnega šteje, ki to kuipi. Jos. Tunk, R. 3, Box 11, Geneva, Ohio.	(1$)
la ltd p*T*i dU nI lj«|*f Nctlpl natan-iM ur«j» in a>j<M(«itih	d* *m
M Mfi oiArBfiti.
VmU udr»wnikki r*c«pti m*r*Jo priti v -Mb Uhm, U« Mcjt zdaUai Mltnia* 9* i*IJi >ar.T>lk«. (mm* ludi |M»*|n* lib. (• SMmij«*ik prnhaitn, loaletaik potr*b
(llHiaiUkuji. •
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addisan Rd. vogal St. Clslr Ave.
"" "	~ I t.........!■—»■
-- .»f-.....
Išče se dekla za nava-dna hišna del«, ikatera zna tudi nekaj kuhati. Oglasi se naj pri Fr. Wahckr, 3^44 St. Clair jjive.
___(m)
Dobro poznan.
IDobra stvar vselej zmaga. Toda predno se v družno do-brj ustanovi, mora hiti popolnoma preiskana in oddbrena od' matere. Mr. Anldrej Yakus p še: Jaz sem trpel na žalodč-ni bolezni več kot štiri mesece. Svetovali so mi, naj pijem Tri-nerjevo ameriško gredico vino, in to zrftravMo mi je pomagalo, svetla j se dclbro počutim. To zdravilo je ddbro znand pri našem gospdd-injsfcvu. Antlrej Yakus. 1458 Pembroke Sit. Bridgeport. Conn, Trinerjevo ameri-šlko grenko vino je izvrstno pri slabettii apetitu, slaibi preba-bi, zaprtju in po^Ieklicah. Cena $1.00. Po lekarnah. Jos, Triner, 1333-39 So. As-hland ave. Chicago, I'll.	'life ■ ' "Za lu/mjbaigo jn druge mišične bolečine rabite Tr nerjev liniment. Cema 35 in 60 centov.
Naznanilo.
Sestram xlr. Danica, št. i i. SD Z se naznanja, da *prired: društvo svoj zalbavni večer v ne-dejjo. 28. febr.. v John Grtfino-vi ('.v oran i. Gfjjedneim se tudi naznanja sklep zadnje seje, da mora v«aka sestra, prinesti en dobite ft za srečolov k sestri Ani Rlatirk ali k sestri F. Huldovc nik. Naznaniti se mora do 26. ftr')r. koliko je katera prodata vstopnic, in sicer sestri Anf Blatnik na 6304 St. Cflarat ave. Sestrski pozdrav Jenny Jerišan, tajnica.
Soba se odda v najem. 1560 E. 43nd'St.
..............■ !
Slovenka dobi takoj bo za 1
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. - iPfln in Ki|pc. Uradne ure od 9-^12, ia od 1—5. Pondeljek, četrtA in «0-bo»o zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY,
Dret je zob 6rec bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemšico. 540a Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
IV	času boja* | Ž slabi padejo J S močni |
0	ostanejo. 8
n	Vojska bo kmalu končana, in	|
g	sedaj ]e Čas, da se pripravimo	)
S	delo. Vojska v Evropi pomeni	k
f	veftjo proaperlteto v Zjed. dr	(
D	iavah, slabi Casl bodejo kmalu	t
Q	minili, vse tovarne ln delavnice	f
n	bodejo delale s polno paro, zah-	j
1	tevalo se bo Ctmdalje . veC de-
x iavcev.	u
Zdi avl močni ljudje dobijo tj
i najboljša mesta ln so prvi po-	@
1 klicani. Ali ste vi močan, zdrav	fl C mot, da lahko opravljate svoje tf)
V	dnevno deio In sasluSIte svojo	S
i	plafo?
I Ce niste, sedaj Je čas, da se	0
H ozdravite. Bolni moije ne mo	u
n rejo delati. Ce je va&e zdravje	n
g slabo, ali Imate revmatlzem, ka-	A
X ko noano, pljučno, telodCno, Je-	X
V	trno bolezen, če Je vafta kri ne-	9 | Cista, vasi živci slabi, je vafts	§ I dolžnost, da poskusite vse, da	U I ozdravite, da bodete eden Izmed	U j onih srečnih ljudlj, ki so zdravi	p j io vedno prvi upoštevani pri de-	M
tj Zdravje ln tno{ Je lahko vafte,	M
X če vprašate Dr. L. K. Slegel-	g
k Bteina, 746 Euclid Ave. Cltfve-	*
M land, O., ki ima akoro najbolj-	g
M Se in najbolj moderne zdravnJ-	u
U Ake urade v tej deleli, po pol-	□
n noma opremljene s najbolj mo-	U
g dernlml pripravami, elektrlč-	D
g na zdravila vsake vrste, ozon,	n
\ X-tarke- In serum sdravijenje,	A
M aatero uporabljajo le najboljftl	g
U l>ripoznani ftpecljallstl v Evi o-	V
V	Pi za zdravljenje kroničnih bo-	Y A leznij.	I
P Ce želite, da ste močni In ]
n zdravi, oglasite se- v zdravniko-	6
p vem uradu med 9. uro dopoldne	(
g do 4. ure popoldne ali med 7. ln	j>
| 8. uro ivečer. Ob nedeljah pa	^
¥ od 10. do 12. ure. Pofiljlte nam	I
U svoje ime In naslov, in poslali	2
U vam bodemo posebno knjlilco,	2
A kjer vidite slike najbolj moder-	1
| nega zdravniškega urada, kar	I
X ate Jih še kdaj videli. Tu je bilo	I >
X že na tlsofie ljudlj ozdravljenih	j
V	takom zadnjih 22 let.	A
1 DR. L. E. SIEGELSTEIN f
PERMANENT BLD(j.	I
S 746 EUCLID AVE. BLIZU 9- CESTE, t CLEVELAND, OHIO	Q
ii	^^ač A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna. CAFE CAKNIOLA
3222 LAKESIDE AVE
Se priporsča Slovencem v obilen obisk. Točna pestre-ibs. Vedno svei« pijač«.
J 1 =m
I	.........- !■■■'■ '■" I	I
National Drug Store I
Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 6i. cesie 5 posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V za-1
___: -	=r
Ce imate boleatne noge in jih hočete takoi ozdraviti, -vpraiaje f,
DR GEORGE Specialist sa noge. Ploščrvate noge se popravijo 323 Euclid Ave. Nid -Strauss Bros. Standard Bldg.
(Fri, 3-J0-15)
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar, 15217 Luknov ave. N. E. blizu šole (37-14-36-15)
:—(B
LORENC
Skok&Co.
4118 St. Oair-av.
Prvi in edini slovenski klepar in stresni krovec. Bar-va hiše po nizkih cenah.
■
POZOR!
Cenjeno občinstvo se opozarja. da bodem zopet pričel -obleke delati na te<lensko odplačilo, namreč en dolar na teden. Za začetek bi torej potre-^w>val vsaj 150 mož in fantov, da se kolikor mogoče hitro »glasijo v moji prodajaln'. Saj veste možje in fantje, da se spomlad1 'bliža, spomladi se pa vsak rad postavi z novo obleko, zakaj se ne 1>i tudi mi. Zatorej ne1 Zamudite lepe prilike, rim (pridite k nam, Jos Gornik, 6113 St. ClaV ave.
♦F.S. Pros'm, <la pridete čez t^dett, ker v nedeljo je zaprto __0_5>
Pozor!
Vsem cenjenim rojaikom in gospodinjam v Collinwoodu naznanjam, da sem odpri prve vr te grocerijo in mesnico, kjer bom skušal, <la ljubem vedno postrežem z najboljšim- blagom 'in mesom ipo nizkih -cenah, Za vsrko podporo od strani c»'činstva Ik>ui hvaležen. Pri-porcčani se za obilen obiisk. Udani Jos. Klemenčič, 653 E. 160th St.	(14)
^-^U-J JH
ImjlMTm p#rwd <
u \
i
I	i
Ij^jR^^rr fla C
FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koiclu. Belo, niagara in concord vina posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jo* kozely, 4734 Hamilton ave.
--(88-15)
jHHHIHMHIIIIHIIIk
i IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
: 6426 St Clair Kit.
; Govori se slovensko in hrvat-! r »ko. Točna postrežba. Caso-; piši na razpolago. Ženske ; strežnice. Edini zobozdravnic ! ' ki urad V mestu, kjer se govori \ i slovensko in hrvatsko.
Uradne urel
Od 9i30 do IliSO dop." \ . Od 1:30 do 5:00 pop.
Od 6:00 do 8:00 tvtčer
J Telefon urada:
; East 408 J.
Telefon »tanovanja:
Eddy 1856 M.
llllMHIHIIIIIIIIIIHi
Kje se nahaja Mary Grošelj7 Pred 3. meseci je bila v Clesve-lauiidiu ina 1585 E. 40th St. Prosim cemjjene rojake, če vedo za njen naslov, da mi pišejo, »za kar se že naprej zahvaljujem. F-rank Razinger, P. O. Palas, Rout County, Colo. (15)
HAROLD E. EMERICH javni notar in zastopnik za za-varovaln'no proti ognju- Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 58. BeU Eddy 3678 stanovanje: 16205 St. Clair ave. Collinwood Sta- Cleveland, O.
.............. ........m -
Nada slivovka je knhana iz pravih suhih čeipelj. Cena 6 steklenic je $6.50» 12 stek. $13.
V zalogi imamo tudi čisti tropinjevec, cena 1 gal. $2, $2.25 $2.75 in $S.
Pristna rudeča Ohio vina: Galona 50, 55» 80, in 65c.
Katavba jn Delavare vino 75f in 80c galona.
Za vina računamo posodo za 5 in 10 gl. $1.00, za 25 gal. 92.00, za večja nato-čila je sod brezplačen. Naročila naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov.
Za priatdOet pijafe jam«lmo
The Ohio Brandy Distilling
COMPANY
6102-04 SL Clur-«. QmbW, 0.
iuvoviu
*"*u» ....... I
as InsSy niuyj^S I
»■^OTfffelSS** J
Pv	I H —__ in]
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE. -
Molk« oblek*................$1.00 Žcoakckik^e....................30e
Molke raknje................ jI JOO ŽenSke dolge enknje........$1.00
Jopiči...............................SOc Ženake obleke................$1.0©
Till DIMM DRY CLEANING Co.
£22£lE±w 1574 E. 55th ST.
A. J. DAM M, poalotodjh.
VINKO PRISTOV,
SLOVENSKA KAVARNA Bi BOJARDI.
«112 14 ST CLAIR AVC.
■
Gauvain, zavarovan v gr-pmovju in qjasedi, je neprestano streljal Zgubil je le niak> svo-
(.Vemir med knieti pa se je polagoma polegel. Kmietje so( f &e Hirali v stari tržnici, in ko jih je bilo nekoliko več skupaj, so kmalu dobili izopet zavest. I mantis je poskusni vse, da ; uredi ljudi. Imeli so topove, : toda v veliko začudenje Gau-vaina, jih niso rabili. Kajti vsi ' artilerijski častniki so odšli z Lantenacoin. Pred tržnico so kmetje zbrali nekaj vozov, sodov in stare ropotije ter so na-rediJi -barikada Tu so pri posameznih odprtinah streljali na republikance. In ker so bili dobro zavarovani, so seveda laliko mnogo škodovali vojakom Gauvaina.
Gauvaina je pričelo skrbeti. Ta tržnica se je talko hitro spremenila v trdnjavo, da je postala nevarna Gauvainu. Kmetje so se tam odbrali v solidni masi. Gauvainu se je po-| srečik> kmete .presenetiti, toda
*	poraziti jih ni mogel. Skočil ^ je s konja in <pri svitu 'baklje Hb gledal na boj pred seboj. S
»voijo visoko .postavo je nudil kmetom priliko za tarčo, toda kroglje «o padale okoli njega in ncllrcna ga ni zadela. *
Naenkrat pa se pokaže kot hliisk v tržnici. Odmevalo jc j kot strašno gromenje, in ka-| kor topovska krqglja zleti ne-
*	kaj nad glavo Gauvaina.
Kaj se je »godilo? Nekaj novega. Najbrž so se vrnili častniki art ilerije in izačeli upo-raibljati svoje topove. (Druga kroglja prileti in se zarine v zid poleg Gauvaina. Tretja kroglja abije Gauvainu klobuk z glave. Streljali so s Šestnajst funtnimi možnarji.
"Na va« merijo, poveljnik," i reče eden izmed topničarjev t Gauvaina, in ugasne bakljo pri poveljniku. Gauvaiu pa kakor v sanjah pobere svoj klo- i
In res je nekdo meril na Gauvaina. Bil je Lantenac, Markiz se je pravkar vrnil v h mesto in prišel k barikadi. t
Imanus teče proti njemu.
"Morrsetgneur, presenečeni smo bili," reče.
"Od koga?"	;
"Ne vemo."
"Ali je cesta .proti Dinanu 1 otlprta r
"Upam da."
'Tja se moramo umakniti,"
"Smo ee načeli. Mnogo jih tje že pobegnilo."
"Mi ne smemo pobegniti, pač pa se umaikniti. Zakaj niste rabili topov?"
^Ljdd!je »o z^jubili pamet, in i tudi častnikov ni .bilo tu. Vse, česar nismo potrebovali tukaj, ženske, prtljago i« drugo sem poslal v Fougeres, Kaj naj se fcgddhi s tremi malimi otroci?"
"Ali ti otroci!"
"Da."
"Ti so .naši talniki. Pelji jih v i Lo Tourguc." *
In ko je o<Wa4 to povelje, je • šel iinarfciz k barikali. Njegov prihod je dal inovo upanje kmetom. Barikade so bile slabo na-rejjene, in le za dva topova je bilo prostora mod njimi. Ko sloni markiz pri barikadi, in gleda na bsftdrijo sovražnikov, opazi Gaiwaina.
"On jet" reče.
Potem pa veame krogljo sam v roko, uravna top, pomeri in ustreli. Trie rat nameri na Gauvaina, toda vselej ga zgreši. Pri tretjem streh* mu je odstrelil klobuk r glave.
"Norec P mrmra Lantenac, nialo bolje bi pomeril, pa bi mu odstrelil (glavo."
Naenkrat pa baklja ujgasne, in Lantenac nima več cilja za (Gauvaina. Obrne Se proti kmečkemu topnicarju in za-
'IStreljajte dalje!"
ve. Kaj če se nehajo brani tli in začnejo napadati? Pred seiboj ima najmanj 5000 mož, njemu pa jfo je ostalo le 1200. Kaj narede republikanci, če sovražnik spozna njih malo število. Ce kmetje udro iz barikade in ga napadejo, je vse zgubljeno. Kaj naj naredi? Danapade barikado, o tem mu še sanjalo in Dvanajst mož ne more preganjati 5000 .mož. Toda konec mora narediti temu, in kako?
Obrne ,se k svojemu namestniku Guechaniip, ki je pozneje lAftal -»laven v bitkah.
'Onc 1 fiaiirlp/' reče. "pustim 'i poveljstvo. Streljaj kar se da. Kazbij barikado s topovskimi klrogljami/"
("Razumem," reče Gue-champ.
"Zberi celo kolono z .nabasa-nimi puškami in imej jo pripravljeno .za napad."
Potem pa mu nekaj zašepe-ta v uho.
"Kaizumcin," reče GuedV tmp.
Gauvavi ,pa nadaljuje: "Ali so hcbnatlji zbrani?"
"Devet jih imamo. Obdrži ti dva, jaz jih vzamem sedem."
Molče se zvrstijo behnarji iirel.l Gauvainoim.
l"V)te.m za Gauvain ,zakriči z mogočnim glasom: '"Bataljon Bonet-Ronge!" Dvanajst vojakov s saržen-tom na čelu stopi iz vrste.
"Zahteval sem ves bataljon,"' reče Gauvain. "Tu smo!" odvrne saJrient. "Samo dvanajst?" ^ "Dvanajst nas je ostalo!" l"Dobro," pravi Gauvain. |Saržewt je 'bil nam znani, .surovi, t okla mehfkosrčni Radoub. ki je v imenu bataljona adop-tiral tri otroke najdene v gozdu.	.
Blizu čete se nahaja voz s kon(jsko krmo. Gauvain pokaže saržentu na voz.
"iSaržent, zapovej svoji ljudem, da spletejo vrvi iz slame, katere naj povijejo okoli topov, da ne bodejo delali ropota, ko eadevajo e^leh ob d'ruzega
V trenutku je bilo to povelje zvršeno, v temoti in tihoti.
"Storjeno je," poroča sar-eent.
"Vojaki, .sezujte svoje čevlje." napove Gauvain.
"Mi (jih nimamo," reče sar-žent.
Skupaj z bobnarji je bilo devetnajst nidi. Gairvain je bil dvajseti. Gauvain zakriči: "Sledite invi posamič. Bdb-narji iza menoj, bataljon za Mmarji. Saržent, ti boš zapo-veldnik bataljona."
Vojaki se potem kmalu po-ral?gube po samotnih cestah \Vcjer n ribe ne ga glasu, nikjer nobene luči. Meščani so se f«rH: v\kleti. Po dvajsetih minutah pa so dosipeli vojaki na konec ceste, ki se je vezala z glavno cesto. Le ta razloček je bil, da so prišli vojaki v ozadje tržnice. Položaj se je sedaj spremenil. Na tej strani ni b£Io barikade, tržnica je bita odprta za napad. Gauvain in njegovih devetnajst mož je imelo pred seboj petisoČ Ven-lejeev. toda s hrbtom obrnjeni proti njim.
iGaiwain nekaj tiho zašepe-če ,saržentu. Vojaki v naglici odVtranijo slamo s topov; dvanajst grenadirjev se postavi v ho(jno vrsto, sodem bobnarjev pa drži palice pripravljene, da pričnejo bdbmati.
iNaenkrat zakriči Gauvain, držeč meč visoko z desnico:
"Dvesto mož na desno, dvesto mož na levo, ostali pa v s redimo."
Dvanajst pušk ustreli hkrati, sedem bobnarjev strašno udarja po svojih bobnih.
Gauvain pa zakriči znano republikansko vojno geslo: l*Z bajoneti nad nje P Učinek je bil Čudovit. Vsa masa kmetov je čutila,
•'•',* a V.. . . , ..v-'	"	l ■
da jih je nekdo .presenetil od vzadaj, in vsi so slutili, da se nahaja nova anmada za pjimi. V istem času pa ko so začuli
ostali vojaki Gauvaina, pod poveljstvom Gaudhampa, bdb-narfje od druge strani, so z dvojno hitrostjo planili naprej. Kmetje so sprevideli, da se nahajajo mod dvojnim ^gnjem.
Panika je strasna, *kadar se poloti ljudi. Ce je med ljudmi panika, povzroči strel iz revolverja toliko strahu kot strel topa, kadar ste v strahu se vam zdi ,pasje lajanje kot rjovenje leva. .Straih priprostih f ?»niet o v je b;l grozen.
.V nekaj trenutkih je tf la tr-Vnica prazna, prestrašeni kmetje so se razbili tfa vse strani. Imanm, poveljnik kmetov, je bil ubil dva ali .tri kmete, ki so bežali, toda brez uspeha. Vsepovsod so kmetje kričali: "Po-bcfftii, knlor more!"
Nekaj jih je bežalo proti Chatenaufu, nekaaj prot^ Pler-geurjeju, in nef!<aj proti Antra in 11.
LMarkiz'de Lantenac je videl, da je poražen. Uniči topove z lastno roko. potem pa se umakne, ,govoreč: ''Na kmete pro-klete se res me .morem zanesti. Angleže moramo dobiti."
CKTRTO POGLAVJE.
V drugič. ' Zmaga je bila popolna.
Gauvain se obrne proti 1110-
častne	" % * ^^
Ijami in posodami, napolnjeni-n*i s smolo. Konec bitke je vselej pretresujdč za premaganega. Nekaj čet olbuipnih motž se ie še vedno tu in tam Uistavlgalo. Kmalu so bili obkoljeni in so odložili svoje orožje.
iGauivain je zapazil med to pisano množico tponositega n»c<Ža, ki je pomagal k begu drugim, sam pa ni bežal. Ta kmet je mojster-sko rabil svojo karabinko; sreljal je s cevjo, in tolkel s kopitom toliko časa, da je bilo zlomljeno. Sedaj pa je imel v eni roki pikcK lo in v drmgi roki salbljo. Naenkrat pa ,ga Gamvain opazi, kako se strese in nasloni na neki kol na glavni cesti. Mož je bil pravkar ranjen. Toda v roki še vedno drži p'istolo in sabljo. Gauvain koraka proti njemu.
"Udaj se!" reče Gauvain.
iMbi pa ga neprestano ogleduje. KH teče iz rame pold njegovo obleko: precej velika luža se je že naredila okoli njegovih nog.
"Moj ujetnik si," reče Gauvain.
Molž ničesar ne odvrne.
"Kako se imebujeiš?" ' Zdajci reče mož: "Brez imena sem,"
"Hralljer mož si," reče Gauvain.
In stegne svojo desnico, da jo pomidi sovražniku.
metri evoirt ništoln oroti srcu
-	j. ' . *	V	.ar
«er; tenia metodo drufgi je Ml
fše hitrejši. Bil je neki tujec ,na konju, ki se je pravkar približal, in ki je v d'alji opazoval vse .dogodke, ne da bi se kdo izimenil za njega! Ko je ta mož videl, kako je Vendejoc nameril svojo pištolo in meč proti Gaiuva*mu, se je vrgel med sovražnika in Gauvaina. Da se to ni zigodilo, bi bil Gaovain gotovo mrtev. Tako je pa strel zadel tujčevega konja, konec sahlje pa je padel na iglavo tujca, in oba sta padla. Vse to se je zgodilo kot v trenutku.
Vendejec se je zvrnil na tla.
Gauvain pa nameri korake Iproti ranjenemu tujcu, ki je tudi padel na tla, in vpraša naokoli stoječe:
"Ta motž nfi je rešil življenje. Ali ve kdo izmed vas, kdto je ta mož?"
"Poveljnik," reče neki vojak, "ta mož 'je.pravkar prišel v mesto. Videl sem ga, ko je
pr hajal po cesti od Pomttjrsor „„ »
na.
Zdajci prihiti zdravnik male armade s svojo torbo. Ranjeni mož leži še vedno nezavesten. Zdravnik ga preišče in reče: .
"Samo rana je. iNJč ne pomeni. O-zidravel bo. V enem tednu bo na Slogah. Kina rana to. rezka ostrina meča." . .
Ranjeni mož je imel na sebi suknjo, trikolorni pas, pištole in meč. Pblolee ga na nosilnico. Potem prineso čeber sveže vole. in zdravnik spere rano. Gauvain ga silno zamišljeno opazuje.
"AK ima kalke papilrje s seboj ?" vpraša.
_/_ .. ;,
UfpljiV^l^ na ranjemca^ da se jt^ l
V njej dobi kos papirja, dvakrat zfganjen, in ko ga razga-ne,v bere:	,
"Odbor javnega blagostanja. Dfažavljan Oimourdain^---
Gauvain zakriči: ''Cimmr-dain f"
1 Ta krik je povzroč'1, da je ranijemi jnoi odprl svoje oči.
"Cimoundain, ali si ti? To je že drugič, ko si mi reš(:l življenje !" reče Gauvain.
Ciimourdain pogleda Gauvaina. Nepqp:sno veselje se pojavi na njegovem licu.	# Gauvain ,pa pade na kolena pred ranjenim možem in zakli-če:
"Moj mojster!" 1 "Tvoj oče!" reče Cimour-dairi.
PETO POGLAVJA
Kaplja mrzle vode.
Vdela se nista mnogo let. toda njiju srca niso bila nikdar ločena. Spoznala sta se takoj, ?<ot bi bila ločena samo en dan.
'V mestni hiši v Dolu so priredili bolnišnico za silo. Položili so Cimoundaina v posebno postelj. Zdravr/k, ki je rano zašil, je končal pogovore med ranjencem in Gauvainom s tem. da je cdločil, da ranjenec ne sme govoriti, če hoče oz-draveti. Poleg tega pa je imel Gailva;n še tisoče skrhi, kot posledice zmage. Cimourdain je ostal sattm, toda spati ni mogel; imel je dvojno mrzlico: eno rad: veselja, eno radi ra'ne Ni .^pal, toda kljulh temu se je zdelo, da ne čuje. Ali je mo-
n^^aLe^l Jašd ga^je
v sredi zimagoslavia v zirnwro-slavju za ljukft. Gauvain je bilfl ifpanje republike v Vendeji. IC ta zmagoviti mož je nekdajn:| njegov učenec. Gauvain, otrok njegovega razuma. Zdelo se je|
lastna duša zrastla v žernij.
bolj veselilo, je bilo njegovo I |poislan«tvo. Republika mu je I ^lala polno moč nad CimoUr-'ilaiftom. Še enkrat naj Ounour-
'cfain tako zmaga, pa ga bo pribil porcčil, da se mu poveri yod-9 stvo .cele armade francoske\re-g| pif>liT<e. -Nlic ni bolj po ugoUul človeku, kot tedaj, ko vidi, dkt se nm v^se v^ši :n godi kot je^j
Bilo je to ob času, ko je imel j| v?ak mož svoje vojaške sanje, vsakdo je hetel narediti kakega | častnika za generala. Danton je hotel imenoval Westerma-na. Mara* Rossignolija, He-' bert Ronsina. Rcbespirre pa e ie hotel znebiti vseh.
Zakaj pa ne Gauvain? si je|| dejal Cimourdain. ko je bil sam. In sanjali je naprej. Vsef kar niti je bilo na poti, je zginilo. Kadar se nahaja mož na taki lestvic*', ne more nazaj. Pleja in pleza maprej, dokler \ ne doseže zvezd. Velik general i ie samo poveljnik armald. Sla-ven kapitan je pa objednem / poveljnik dbbre armade Ci- * mciurdain je menil, da je Gau- ^ vain velik kapitan. Žeje videl'V Gauvaina, kako na eni strani ^ »re.-?nia Angteze, kako ob reki Ren«' kazmtje Nemce, oa Pi- | renejib pa podi Špance nazaj.^
.	/., 1	»
štirnajst mesečni račun Slovenske Dobrodelne Zveze od 22. novembra, 1913. do 31. decembra, 1914.
V *»'	__11	___ __________' ■ . .	...	»4.. . -■ .	.'	rfl/j^Hj
DOHODKI.											I as D A X K I			iluov-ic			nnmiak		m	■ m
H S X v ■Vi a	'5 a. 5	'd C t: w i £ 5 v f? ® (L rt	... Je g '1 E ■8-fi' m -	1 2	"S	rt 1 1	V <u S w Z r« Ji a p	i	v V i-$	5 .1	C > rt u , f >	if eSS & .	rt C '5 , f ' ' E l 1	JI	8 J	8	1 &	3. 8-»	8. a —<.	> t) t-> KO f"	5.. %
> 1 ^ 1	7415-34 698.43 758.06	4607.30 397 93 429.96 I456.9I 598.62 354 84 72I.l8 384.28	2293.09 214 001 266-25 526.75 288 oo| 157 50 423 «7	450.60 64.20 53 lo ■186.15 57.45 3't 50 79.20 4410 118.20 29.40 74.85 ' 41 25 2490 82.20I 27.60 21.15 77$$ 11590	II. ?5 3.00 •75 19.50 375 I.50 I. 150 2.25 2.25 f.50	41.00 5.50 5.00 16.00 539 1 00	!•■.....	75I 11.35 / .251. 9.80 ........1 2.50 i.oo| 9.80 .so 0.80		....... 3-.75 50	2160.00 724.28 116.00	........ 600.00	2160.00] 2 11*4.281 116 -J		263 15	18 13	114 21 l8 47 13 5 16 9 28		3: 4 15 • A	7L i 3 '7 |i v
3 1							4.8O				1330.07 436.00	IOOD.OO I3QO.OO	33°'°7l 136.00 64.00 273.00 139.72 468.00 86.00		n 26	31 5 i				
4 . i	2220.91 965.76 55« M									2.25										
j 5 /■ 1									9.80 9.80 h 5 .^00 9.80 10.OO"	50	64.00 273.00 - 139.72 468.00 86.00				17 34 ; 14 S« 1 J ' 4*> - 24 13 42 16					
_ j								........				•		i		6 8			i " t f	
7	1 8	1	j 242.10 648.3« 1872.90 495 47						,t j	........ .25		m										
			212- 00|			1:1 .00| 2.5O 6.00 4.OO 2.50 7-SO i 2.00										2				
9 1		1141.15 306.57 69577 456.84 295.52 871.71 290.98	591 00 I44.OO 252 30 206 25 47.OO 41 I OO I425O 6-75				........			■75						1			V 2X	
n 0 |								25		175 ■SO .50 •25 .25	35 01 223.00 17.87 591.00 76.00		. 35 o* 223.00 17.87 291.00 76.00			5	13 4			
11	1033.17 712.84 381.47 138546 464.08						.......		2.50 9.80 9.80							3 5 . 7 1				M
12								........ 125 •i.soi											IH	
13 14					1 • 5°l •75 450 2.25		......					3DO.OO					12 3 1	•	6i\ 20 N	
<5							3.60 8.80 1.60	2.00							6	7		% -5	19	
16	^43-57	205.57				8.40 .20 *			3.00 9.80	i - M- * :	110.00		110.00		u	i			56 i	
.8] 10	1513.29 351-66	I02I.04 264.91	392 25 59 25					........		.......	17.00		17.00				1			
| 32991.88		I453I43	6633 06	1479.30	58 50	126.99	18.80	9.00	122.55	1 "-»s	6866 95	2200 00	4666 95	3	688	11x4	305	t	Hi	
DOHODKI.	STROŠKI.
Posmrtninski aseament od društev................$H53i-43	Posmrtnina JI. razr..........................$1000.00
Prenos iz blagajne stare Zveze................... 2000.00	Posmrtnine, štitri IV. razr. po $300................
Ofwesti naloženega denarja v GarfieW "S. B. 4%--------19	Bolniške podpore................................. 4^66 95 \
Oliresti nalciženega denarja v,Lake Shore Bank 47* 7«-3*	uradnff<om .................................. 675.00
Bolniški in odškodninski asesment od druištev...... 6633.06	Pomožni tajnik................... ................ 60.co
Prenos iz blagajne stare Zveze.................... 1000.00	Wi, zdravniku za preiskavo sumljiv<h boln kov......
Obresti od naloženega denarja v Lake Shore Bank.. 28.87	Insurance Dept., Columbus, O..................... 25.00
Upravni sklad od društev...'..................... H79-30	Najemnina vnh. urada ............................ 79-5°
Pnenos iz blagajne stare Zveze.......................Tiskovine, za krajevna druistva............................552-40
Clev. Amerika 2r/o od tlveh računov...........................-75	Znamke, telefon ................................. 57-2«
Jdhn ŽuHč povrnitev za telefon in pohištvo........ 17-25	Potrebšč.na za vrhovni urad....................... 495-33
Ročna blagajna tajnika............."............................-5» -	Glasilo .......................................... 30-37
Vstopnina ...................................... 5»-50	Advokat ........................r ..........
Placlne knjižice................................. I26-99	Poh-ištvo .:........... . ........................ 37-
jrnajjcj	........ 18.80	Potrebščine za,pisalni Atroj in poprava.............. 18.52
Spremembe opomk' i.' i." d.'H 1 i *!!! ^ i!9-00	Razsvetljava v prejšnjem vrh ui^du....... • - - •... 2.20.
Društvene tejige ............................... ' 122.55	za vrh- obormke, kraj. tajnke m blagajnike 58.71
Za pregledovanje listin vrh. zdravniku............. 12.25	Pisalni- s»i>cj za ceke.............................. 34-3°
Skupnih dohodkov od 22. nov. ,913 do 3«. dec 14.. .1^75	** Preiskavo bolnika J. Beliča pri št.i. 2.00
Skupnih stroškov od 8. april 14 do Ji. dec. 14...... 9Q72-74	Sellte^ VT*" «rada....	..........- 4} 7?
Ostanek blagajne z dne 31. ^cembra 1914. ■ • -ffeSl	krožkov od & ^prila .4 <io 3«. ^c. i4TwM4
Denar naložen na sledečih hranilnicah	Skupno premoženje S. D.
Gotovima dne 31. dec. 14........$18016.01
Posmrtninski asevtient:	129 društv. znakov po 40c........ 5I-6®
Prva glavnica na The Garfiekl :S. B.$747fi 55	'	1173 Plačilnih knj:iic po ioc.... 117.30»
i>uga glavica v The Lake iShoreB. 6316.96	Oprava pižame vrbov. tajnika---- 529.00
Tretja glavnica v Clev. Trust Ca.... 7o6-43 *450i • 94	Vrednost v tiskovinah............ 300.00 $1901^ 91
Bolniški in .posmrtninski asesment	Dnsltva dolgujejo:
Na Lake 31iore Bank...............$2671.30	Xa drU5tyenih knjigah........... 55-6o
Na čekovnem prometu v Lake S. B. 312.66	....................... 21.20
Nt vrnenček ...................... »«$aW4.9«	Na plačili^ 'knjiikah .......... 8-80 ^ »Š ^o