248 St. - 4. leto.
Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2'— K	V	Ljubljani,	četrtek	13;	oktčbra	1921.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
Uredništvo: Wolfova ulica I/L Telefon 360 Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44
/pisi se ne vračajo, ijem je priložiti znamko za odgovor.
_ J lJ*Qk,
PaSifeve konference v Parizu.
I
Zagreb, 12. okt. Po poročilu beograjskega dopisnika »Novosti« je re-feriral ministrski predsednik Pašlč kralja o zunanjem in notranjem položaju naše države s posebnim ozirom na vprašanje Madžarske in Albanije. O tem se je razgovarjal tudi s francoskim ministrskim predsednikom in s predsednikom republike. More se smatrati, da se bo tudi Franclja zavzela za naše stališče. Ministrski predsednik Pašič je dobil poo-
blastilo za svoje nadaljnje delo v narodni skupščini. — Kralj ostane še nekaj dni v Parizu, nato pa bo odpotoval za kakih 10 dni v Švico, nakar se bo koncem tega ijieseca vrnil v Beograd.
Pariz, 12. okt. Poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dementira vse govorice, po katerih se bo kralj Aleksander odpovedal prestolu v korist evojega brata Jurija.
Pogajanja glede Burške v Benetkah.
Benetke, 12. okt. Kakor že javljeno, so se pogajanja na otvoritveni seji vodila ločeno. Italijanski zunanji minister Della Torretta je imel najprej z avstrijsko potem pa z madžarsko delegacijo daljše razgovore. Avstrijska delegacija je v svojih izvajanjih poudarjala odločno svoje pravice glede Burške, ki so zajamčene po mirovni pogodbi in pa odločitvah poslaniške konference. Nato je natančno obrazložila sedanji položaj v
Burški ter ugotovila, da se je situacija zadnje tedne zelo poslabšala. Avstrijska delegacija je izčrpno utemeljila svoje stališče, da ni treba, da bi Avstrija zajamčila kateresibodi garancijo, temveč da se mora Avstriji garantirati posest Burške, predvsem pa osvoboditev tega ozemlja od madžarskih tolp. Posvetovanja se danes še niso zaključila, temveč se jutri nadaljujejo.
Madžari pripravljajo napad na Dun.
Novomesto.
Dunaj, 12. okf. Tukajšnja vojaška oblastva dobivajo poročila, iz katerih sledi, da Madžari pripravljajo velikopotezno akcijo proti Dunajskemu novemu mestu. Ob vzhodni »eji Burške in na jugu Nežiderskega Jezera so zbrali Madžari okoli 40.000 Mož. Te čete nameravajo razdeliti lV.d7e koloni, od katerih naj bi ena Prodirala naravnost proti Dunajskemu Novemu mestu, druga pa preko
Severnika proti severu tudi proti temu mestu in potem Še dalje. V prvi vrsti se nameravajo Madžari polastiti yelikih municijskih tvornic In skladišč pri Dunajskem Novem mestu. Ako se jim vse to posreči, kakor računajo, potem jo udarijo proti Dunaju. (Tako hudo menda ne bol Vsekakor si Dunajčani slikajo vraga na steno I Op. ured.)
Razkol med italilanskiml soclialistl.
Milan, II. okt. Na današnji seji so-Ijalističnega kongresa je pri pretre-mju notranje politike strank poslanec arosono v imenu komunistov obdolžil centraliste, da hočejo umetno prilesti novo razcepitev. Udeležba pri £ladni večini je dopustna samo včasih, p se izkaže koristno, vendar pa se de-•**ci nikdar ne smejo neposredno udeleževati pri vladi. — Klara Zetkin, ki zastopa tretjo internacijonalo, je govo-rila" proti reformističnim tendencam italijanskega socijalizma in poživljala *tranke, izključiti pristaše udeležbe
pri vladni večini in vstopiti v tretjo internacijonalo. — V imenu desnice je poslanec Treves opravičeval stremljenja po udeležbi pri vladni večini, ker se je po livernskem kongresu položaj izpremenil; vedne zahteve po izključitvi bi mogle privesti razpad stranke. Dokazoval je, da je v gotovih razmerah potreba in dolžnost, vstopiti v vlado. — Poslanec Lazzari je izjavil, da se mora stranka zediniti in da se morajo reformisti izključiti. Grajal je popustljivo postopanje vodstva stranke pri disciplinarnih prestopkih.
Boliševiška propaganda v Indiji.
^-ondon, ix. okt. (Izv.) V »Timesu« Pftobčuje član angleške zbornice Ja-i. es Cuthbert težke obdolžitve proti unajski in berlihski vladi, ki dopusti, da sta ae na Dunaju in v Berlinu ustanovili središči boljševiške propagande proti Angliji z znanim Kappom ® or. Hafizom na čelu. Vlada naj di-piomaticno posreduje ter naj katego-J®vi, da bo nadaljevanje te propagande smatrala za akt neprijaznosti.
okt (Izv-) Angleška je vložila na sovjetsko republiko
protest radi nadaljevanja proti angleške propagande, kateri se je bila pogodbeno odrekla. Vloga navaja številne dokaze, iz katerih izhaja, da skušajo boljševiki z velikimi denarnimi sredstvi zanetiti protiangleško vstajo v Perziji, Afganistanu in predvsem v In-dijil Posebno se omenja indijski revolucionar dr. Hafiz, ki je na Dunaju proučeval izdelovanje razstrelilnih snovi in ustanavlja v Indiji veliko delavnico bomb in orožja za vstajo.
MONARHISTIČNA PROPAGANDA.
Dunaj, 12. okt. »Wiener Mittags-zeltung« poroča iz Sobotlšča, da se nahaja tamkaj princ Ruprecht bavarski, ki se pogaja z monarhisti o tem, oa bi se začelo gibanje za ustvaritev
madžarsko - avstrijske - bavarske kraljevine pod dinastijo Wittelsbah-hovcev. Velik del madžarskih monarhistov simpatizira z \Vittels-bachovci.
Proti draginji in korupciji!
Narodno - socljalistična stranka sklicuje za Jutri, v petek ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«
PROTESTNI SHOD PROTI DRAGINJI IN KORUPCIJI.
O draginji bo poročal Zorko Fakin, o koruciji in bankokratstvu pa nar.
poslanec A. Brandner. Ljubljansko prebivalstvo! Zadnji čas Je, da protestiramo proti vedno dvigajočim se cenam najvažnejših živ-(jenskih potrebščin, proti oderuhom, izvozuičarjem in tihotapcem valute na debelo.
NOVI DAVKI.
Zagreb, 12. okt. »Jutarnji list« poroča iz Beograda: Skoro vsa ministrstva so prepričana, da bo nemogoče vzpostaviti ravnotežje v proračunu, če se ne zmanjšajo izdatki. Pri posameznih resortih je šlo pri redukciji tako daleč, da so se nameravale prosvetnemu ministrstvu ukiniti posamezne fakultete in veliko število gimnazij. Ministrski svet pa je z ozirom na velikansko opozicijo v tem vprašanju opustil to namero. Dosedanji dohodki, ki znašajo okrog 5 milijard dinarjev, niso zadostni za kritje deficita. Na eni prihodnjih sej se bo pečala vlada s tem, da bi se vpeljali novi davki, ki bi nesli državi najmanj poldrugo milijardo dinarjev.
ZAŠČITA DELAVSTVA.
Zagreb, 12. okt. »Riječ« javlja iz Beograda: Na seji tretje sekcije (so-cijalna politika in narodno zdravje) se je nadaljevalo razpravljanje o zaščiti delavstva. Tretji oddelek tega zak >ra, ki govori o nadzorstvu nad delom, je odgoden na kasneje. Razpravljalo se je nadalje o delavskih zbornicah. Sklenilo se je, da mora biti tajnik zbornice absolvent pravne fakultete. Tudi pri členu 114 se je določilo, da marajo biti tajniki osrednje zbornice absolventi pravne fakultete. Nato je bila sprejeta vsa naredba z izpremembami,' ki so bile večinoma nebistvene in pri katerih je šlo večinoma samo za popravek nejasne stilizacije. Clen 138, ki govori o kazenskih sankcijah, je bil odgoden.	1
SODNA RAZPRAVA HRVATSKIH UČITELJEV PROTI NAMESTNIKU DEMETROVICU.
Zagreb, 12. okt. (Iz.) Danes se je pred tukajšnjim okrajnim sodiščem vršila razprava o tožbi Saveza hrvat-skih učiteljitrih društev proti pokrajinskemu namestniku Jurju Demetroviču, policijskemu ravnatelju dr. Urbaniju in poverjeništvu Udruženja jugoslovanskih učiteljev zaradi motenja posesti. Predsednik okrajnega sodišča Bu-banj, ki je vso zadevo prevzel od referenta, je tožbo odbil z motivacijo, da ne gre za nobeno motenje posesti. — Hkrati je dvignil začasno odredbo sodišča, s katero se namestniku Demetroviču, policijskemu^ ravnatelju dr. Urbaniju in poverjeništvu Udruženja prepoveduje, da se dotaknejo imovine Saveza.
ŠTUDIRANJE V INOZEMSTVU.
Beograd, 12. okt. Notranje ministrstvo je določilo, da morajo vsi dijaki, ki p6'Aije)b v inozemstvo, predložiti odobrenje prosvetnega ministrstva, kadar zahtevajo potni list.
Evgen Kvaternik.
HrvatsTia zgodovina je polna junaškega zaleta in revolucionarne ljubezni do svobode in buntovniškega dela za samostalno hrvatsko državo. Dolga je vrsta narodnih, herojev od Ljudevita Posavskega, Svačiča, Zrin-skega, Frankopana, Kiižaviča, Gubca, Gaja, Starčeviča do Strossmajerja. K tem spada tudi Evgen Kvaternik, gotovo ena najodličnejših oseb iz politične in javne zgodovine lirvalskega naroda tekom 19. stoletja. Bil je revolucij0-narec in publicist z izredno intelektualno izobrazbo, z vzkipevajočim temperamentom in romantičnim skoro mističnim čustvovanjem. Leta 1848 je sodeloval pri revoluciji in ko je uvidel, da so se vsi upi,, ki so se stavili na te dogodke glede osvobojenja Hrvatske, izjalovili, je spoznal v avstrijski monarhiji bitnega nasprotnika hrvatske samostalnosti in državnosti. Njegovo tozadevno publicistično delovanje ga je spravilo ob odvetniški poklic. Moral jc bežati v Rusijo. Med službenimi krogi Rusije je z neusahljivo vnemo propagiral idejo samostalne hrvatske države, utemeljeval isto z lustoričnim hrvat-skim pravom in naglašal vidik realne politike, ki zahteva, da se v svrho rešitve istočnega, balkanskega vprašanja in ujedinjenja italijanskega naroda osnuje suverena Hrvatska. V Rusiji je izdal knjigo »Pensees d' un emigrč Austro-Slave — Croate«. Njegovo publicistično delovanje je bilo obširno. Zapustivši Rusijo se je podal v Pariz, kjer je razvil agilno diplomatično delovanje. Delo »La Croatie et la Confederation italienne« je vzbudilo vseobčo pozornost. Sprejemali so ga ruski, italijanski, francoski državniki. S Toma-sejem, Garibaldijem. Cavourjem je intimno občeval in snoval naklepe o vstaji m Hrvatskem, o izkrcanju v Dalmaciji, obenem proti njim branil s članki »Croatla e Italia« pravo Hrvatske za Istro in Dalmacijo. Povrnivši se v domovino je zopet predvsem deloval na publicističnem polju. Sestavil je »Poli-tička razmotrivanja na raskršču hrvatskega naroda«, ki so postale temelj hrvatske politike prava. Zahtevo po samostalnosti in neodvisnosti hrvatske države in naroda je branil skupno s Starčevičem v hrvatskem saboru, kjer se je zavzel za skrajno stališče, da Hrvatska razun vladarja ne sme imeti ničesar skupnega z monarhijo.
11. oktobra smo praznovali 50 letnico, odkar je ta zarotnik proti vsemu, kar je bilo tujskega na Hrvatskem, preminul. Izgleda, da se je v Evgenu Kvaterniku znašla bitnost hrvatske politične romantike, ki je bila zanesena po zavesti o hrvatski državni ideji, o pravu Hrvatske do samostojnosti na temelju prava vsakega naroda do lastne državnosti. Ob dvestoletni obletnici smrti Zrinskega in Frankopana je Kvaternik zbral četo ljudi okoli sebe ter mislil, da bo z enostavnim pozivom na vstajo dejansko izzval revolucijo naroda. Kronal se je in se obdal z ministri. Par dni pozneje je bila vstaja zadušena. Kvaternik sam pa je padel v smrti narodnega mučenika.
Morebiti samo še pri Prinčipu se zavedamo v taki meri silnosti smrti za narodno svobodo in njegovo državnost. Taka zavest je bila temeljna poteza srbskega seljaka v njegovih vstajah in borbah za samostalnost tekom 19. stoletja, med Hrvati pa je tlela oolj v obliki romantičnega čustva in impulzivnih sklepov. Med Hrvati je Kvaternik kot nikdo drugi zanetil duševnost sovražno avstrijski monarhiji. V tem leži njegov zgodovinski pomen za današnje pokolenje, ki uživa solrice svobode, za katerim je tako silno koprnel do mučeniškega konca. Častna dolžnost je, da se ga spominjamo s slavo največjih sinov svojega naroda.
LUKA BAROS.
Beograd, 12. okt. »Novosti« dozna-vajo, da je končana razmejitev z Reko na vzhodni meji. -Luka Baroš je pri padla nam, a Italijani še niso pristali na evakuacijo, ker meje severnega dela Baroša še niso določene. Naša vlada ne bo odprla prometa z Reko, dokler Italija popolnoma ne izvede evakuacije.
NOVA FRANCOSKA DRUŽBA V BEOGRADU.
Beograd, 12. okt. (Izv.) Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo francoski družbi »Tractor«, da otvori v Beogradu svoje podružnice z glavnico 300.000 frankov.
ŽELEZNIŠKA ZVEZA DALMACIJE S HRVATSKO.
Beograd, 12. okt (Izv.) Primorska gradbena družba je dobila koncesijo za gradbo liske železnice preko Knina v Split, V prvi vrsti se začnejo dela
na progi Knin—Pripudič in potem se končajo dela na progi do Gračca. Proga bo gotova v dveh in pol letih.    —i____________________________
Borzna porodila.
Praga, 12. okt. Valute: Marke 73, Švicarski franki 1669, lire 357.50, francoski franki 668.50, funti 353.75, dolarji 91.25, dinarji 141.75, leji 72, levi 62.75, avstrijske krone 2.875, poljske marke 25, madžarske krone 13.225.
Dunaj, 12. okt. V današnjem privatnem borznem prometu je bila tendenca zelo slaba. Kupčije ni bilo skoraj nič. Notirali so: dolarji 2800, marke 23 in leji 24.
. Curih, 12. okt. Devize: Berlin 4 40. Newyork 544, London 21, Pariz 39.70, Milan 21.65, Praga 6, Budimpešta 0.80, Zagreb 2.10, Bukarešta 4.50, Varšava 0.10, Dunaj 0.25, avstr, krone 0.19.
Don Frano Bulič.
(Ob 75 letnici.)
Kadar se izven ozkih meja naše domovine govori o jugoslovanski kulturi, tedaj se med imeni, kot so Meštroviče-vo, Cvijičevo, Plečnikovo ali Murkovo, Imenuje vselej z največjjm spoštovanjem tudi — Buličevo. Kajti ta tihi, skromni starček predstavlja vsemu znanstvenemu svetu takorekoč poosebljeno, v njem samem koncentrirano naše znanstveno življenje in udejstvovanje.
Začetkom mesca oktobra obhajal je Don Frano Bulič svoj 75! rojstni dan. Rojen dne 4. oktobra v divnem selu Vranjica, postal je po volji svojih staršev duhoven. Iz semenišča v Zadru po-na dunajsko vseučilišče, kjer je študiral klasično filologijo in slavistiko, izmed njegovih učiteljev bi omenil samo slovitega Hartela in velikega slavista Miklošiča. Ob istem času baš počelo se «.znanstveno s proučevanjem it. razlivanjem neštevilnih rimskih spome-™ ,ov v bližnji splitski okolici. Buličeva ojstna vas leži v neposredni bližini sta-rimskega mesta Salone in ni čuda,
da so na dovzetnega mladeniča te priče nekdanje, davno poginule kulture delovale z vso silo. Začel se je res*-o ba-viti z arheologijo in zgodovinskimi Študijami in celo pozneje, ko je začel poučevati najprej na splitski, kasneje na dubrovniški gimnaziji, mu ta njegova znanstvena vnema ni dala miru In vedno znova ga vidimo, ko se vrača na Dunaj željan znanstvenega dela in poglobitve. Z neumornim delom sl je sčasoma pridobil ogromno bogastvo in ko je bil po svojem povratku imenovan šolskim nadzornikom v zadarskom okrožju, imel je najlepšo priliko, da je mogel začeti samostojno s proučevanjem posameznih rimskih starin v svojem razsežnem delokrogu. Iz te dobe datirajo izkopavanja na mestu stare AenOnae (sedanjega Nina), ki so dovela do sijajnih uspehov. Toda to so bili komaj začetki Buličevega delovanja na polju raziskavama rimskih starin.
Leta 1883. je bil don Frano Bulič imenovan ravnateljem splitske gimnazije, katero je vodil nad dvanajst let. Zaeno je opravljal težke posle ravnatelja arheološkega muzeja v Splitu, bil Je vodja Izkopavanj v Solinu In kon-zervator starih spomenikov za celo Dal-
macijo. Bulič je vse štiri posle, ki bi od njih vsaki po pravici zahteval požrt/o-valnosti celega moža, opravljal vestno in ne samo to, nego opravljal jih je zares vzorno. Kot vzgojitelj je bil svojim učencem vselej živeč vzgled in r.ajSjIJŠl dalmatinski možje so bili njegovi učenci. Vsled poškodovanja cesarjeve slike je bil Bulič, dasi osebno nedolžen, upokojen. Odslej se je popolnoma posvetil prošlostl svoje domovine. V nešt-:tih spisih je odkril učenemu svetu bogastvo grških, rimskih in starokrščanskih zgodovinskih spomenikov, razvozljal uganke brez števila starih napisov, takorekoč nanovo zgradil slavno Dioklecijanovo palačo, matico poznejšega Splita, razkril dotlej neznane priče nekdanje slave hrvatskih kraljev. Na njegovo pobudo se je započelo z restavracijo Dioklecijanove palače, se je zgradil oni značilni stolp, ki je njegova podoba, obenem mestni grb splitski, v Solinu vstali Iz zemlje novi, naši Pompeji, ostanki rimskega in starokrščanskega •mesta Salone, ki je bilo obenem tudi domovina velikega imperatorja Dioklecijana. Plodove svojih proučevanj priobčeval Je v svoji reviji »Bullettino dl archeologia e storia dahnata«, ki so iz-
hajali od leta 1883 pod njegovem uredništvom. Danes šteje ta svetovnoznani učeni časopis že 43 letnikov in izhaja pod naslovom »Vjesnik za arheologiju
i	istoriju dalmatinsku«,
Don Frano Bulič pa ni bil samo hla* den učenjak, ki bi ne imel čutečega srca za svojo okolico, za bedo vsakega bližnjega in celega naroda, Bil je več let državni poslanec in občinski svetnik splitski. To je bilo ob času, ko je bil Split, na zunaj vsaj, še laška posest in je tudi Bulič eden onih, ki so vrnili današnji dalmatinski prestolici njen starodavni hrvatski obraz.
Kot muzejski ravnatelj in voditelj izkopavanj v Solinu je Bulič znan vsakemu tujcu, ki si . je ogledal veličastne ostanke starih rimskih naselbin. S svojim navdušenjem za antiko, s svojo ljubeznivostjo in neizmerno učenostjo privlači in pritegne vsakega obiskovalca, ki pride v posete v njegov Tusculum, ki sl ga je zgradil iz starih rimskih ruševin sredi onega pokopanega mesta, ki ga je pričaral — v ostankih vsaj —, nad zemljo. Zato ni čudno, da je beseda starega monsignora Buliča, ki se ni strašil trudne poti v Pariz, leta 1920. toliko zalegla s svoio svetovno priznano učeniaško
avtoriteto, ki jo je pri ententnlh mogotcih zastavil v prid svoje oboževane domovine. In ne zaman!
To je v par vrstah življenjepis mo?.3, ki mu je bilo življenje večno snovanje In neumorno ustvarjanje. Tak je sivolasi učenjak še danes: mlad v duhu in čil, podjeten in poln načrtov za bodočtnst. Da bi ga nam usoda obdržala še dolgo vrsto bogatih, plodnih let!
Ob priliki jubileja izide v kratkem posebna spominska knjiga s prispevki najboljših domačih in tujih znanstvenikov in drugih duševnih delavcev. Knjiga bo zrcalo in dokaz globokega spoštovanja, ki ga Don Bulič, ta ljubljenec dalmatinskega preprostega seljaka in inte-ligenta, uživa med nami in izven naših narodnih meja.
Slavnostni odbor splitski je poklonil Buliču portretno plaketo v bronu, umotvor slovenskega kiparja Svet. M. Peruzzija. — Zagrebško vseučilišče je velikega znanstvenika imenovalo častnim doktorjem filozofije.	‘	kd-d
Naročajte Jugoslavijo" 1
■iJniv, prof. dr. Karl Hinteriecbner,
dekan tehniške fakultete.
Tehnična fakulteta
Univerza v Ljubljani se je ustanovila s pravnoveljavnim, sankcijonira-nim sklepom skupščine, ter naj ima pet fakultet, med katere spada tudi tehniška. Predmetna fakulteta je torej ustanovljena z zakonom, ki je podlaga vsemu življenju v pravni državi. Z ozirom na ta pravni položaj nima nlkdo pravice spreminjati ali celo ukinjati rezultat takega sklepa, razen zopet skupščina sama. Profesorski zbor naše tehniške fakultete je bil o tem pravnem položaju tako globoko prepričan, da ni dvomil ni trenotek, da stoji na istem pravnem stališču tudi vlada v Beogradu, oziroma fakulteti nadrejeno ministrstvo prosvete.
Z otvoritvijo šolskega leta 1921/22 naj bi dobila fakulteta kot za sedaj še nepopolen zavod, nov letnik, v kar naj bi dobila tudi primernih novih učnih moči, ki jih je predlagal profesorski zbor predpisanim potom in v okviru proračuna prosvetnemu ministrstvu. Imenovanja predlaganih kandidatov pa ni bilo in ni bilo. Iz ministrstva ni bUo kratko rečeno niti besedice. Ker je postala z ravnokar minolim tednom stvar nujna, interveniralo se je od strani fakultete osebno v ministrstvu prosvete v tej zadevi. Razočaranje pa z ozirom na ves pravni položaj ni bilo malo, ko smo dobili od svojega uradnega zastopnika in kolege uradno obvestilo, da ne imenuje minister prosvete sploh nobenega novega profesorja vež na naši tehniški fakulteti. Izrečno povdarjam, da se ne utikam v politiko, in da protestiram najslovesnejše proti izrabljanju vse afere po dnevni politiki v katere koli strankarske namene. Z ozirom na predstoječe pa izjavljam vzlic informacijam onih slovenskih dnevnikov, ki trdijo sedaj, da fakulteta še ni ukinjena, da je ta njihova trditev potvarjanje resnice. Tehniška fakulteta je ukinjena po ministru prosvete via factl, ker nam noče imenovati novih učnih moči, to je profesorjev, brez katerih absolutno ne moremo naprej.
Na srednji šoli ali na kakem nižjem zavodu suplira v slučaju perzonalne stiske kaka druga učna sila nezasedeno mesto na univerzi se gre za specijaliste, in tu je to vsled tega prosto nemogoče. Vakantno mesto se mora zasesti po strokovnjaku, in če ga nam ministrstvo noče imenovati, se poduk ne more vršiti. Kadar se pa to zgodi s celim letnikom, tedaj je torej preprečen poduk v vsem dotičnem letniku, ali z drugimi besedami poduk je tu — ukinjen, s tem pa smatram vso fakulteto ukinjeno, kajti nam manjka še razen predlaganih kandidatov — proti katerim se ne more navesti nič, kar bi jih onemogočevalo za profesorje univerze — še več drugih, ki jih naj šele predlagamo, oziroma s kateirmi potekajo pogajanja. Napram neokusnemu zavijanju in zbegavanju enega dela naše dnevne publicistike, ki si ne upa priznati javno svojega stališča, izjavljam torej: priznavam, da tehniška fakulteta trenotno de ture še ni ukinjena, ker tega nihče storiti ne more; de facto so ji pa živi jenske možnosti odtegnjene. Poslednje Je pa treba presojati tudi. še raz sledeče stališče.
Predno pride do prezentactje iega ali onega kandidata, vrše se Tazna pogajanja in včasih tudi poizvedovanja o osebi kandidatovi. Tako ji v enakih slučajih povsod in zato tudi Pri nas. Ker se je vsled postopanja našega ministrstva prosvete zaznalo v javnosti o nestalnosti naših razmer, je profesorsko-
mu zboru fakultete zasedaj sploh onemogočeno voditi ali tudi le načeti kako novo pogajanje, kajti treba je zopet le za par centimetrov dalje misliti. Celo veliki narodi morajo računati pogosto s tem, da pozovejo enega ali drugega strokovnjaka iz inozemstva, pa naj je ožji rojak ali pa tudi ne. Take osebnosti so v svojih stalnih službah. Kako naj se pa drznemo ponuditi prt nas komu službo profesorja pod danimi pogoji? Kdo, ki naj skrbi za družino, naj pa riskira priti med nas, ko se mora zavedati in mora biti pripravljen na take peripetije, kakor je sedanja? Z ozirom na vse te in take posledice sl dovoljujem na tem mestu na ministrstvo prosvete vljudno prašanje ali se za to tam uradno ni vedelo? Pa še nekaj na isti visoki naslov.
V	vsej srednji Evropi je navada, da se ne ukinja javnih institucij via facti, kakor sem zgoraj dokazal, ter zlasti šol ne neposredno pred otvoritvijo in zlasti ne brez predidočega vprašanja prizadete institucije same, če se ne gre morda za kako administrativno kazensko postopanje.
Zavedam se prav dobro, da so gg. ministri brez Izjeme visoko stoječe osebnosti, to pa le z ozirom na njih odgovornosti polno mesto. Sicer ministri prihajajo in odhajajo... Kdor ima že par križev na svojih plečih tudi ve, kako so včasih te ali one osebe ministri postale? Isto tako je dobro znano, da so bili ministri včasih in da so tudi še dandanes duševni orjaki; nasprotno se pa menda tudi dogaja. Priznam torej, da se ministrskemu dostojanstvu in njega reprezentatom klanjam. Dovoli naj se ml pa ob enem s tem tudi vljudno prašanje: ali si mislijo gospodje v Beogradu v ministrstvu prosvete, de so prišli profesorji ljubljanske tehniške fakultete po prevratu kot brezposelni rokodelski pomočniki v Ljubljano? Ali si mislijo, merodajne osebe v Beogradu, da so nas pripeljali 1. 1919 v Ljubljano, da prevzamemo organizacijo univerze, v — otročjih vozičkih, ker se nas tako brisklra.
Omenil sem preje; 'da se praša v Srednji Evropi v takih slučajih, kakršen je naš sedanji, pred važno odločitvijo prizadete kroge same za njih mnenje, ker vedo ravno rt krogi najbolje, kaj govori za eksistenco institucije, ki jo zastopajo. Šele potem ali pa kvečjem, ko se je tudi to storilo, preide se k daljnemu ukrepanju. Sedaj se mi naj pa dovoli pripomniti najprej način, kakor je vso stvar izvedela univerza in prizadete fakultete?
Poslednji predlogi fakultete so odšli v zadevi novih profesorskih kandidatov v Beograd koncem mlnolega semestra, torej pred tremi meseci.
Meseca septembra sem vodil kot tedanji prodekan posle fakultete. Po par tedenski odsotnosti iz Ljubljane se ml Je tedaj čudno zdelo, ko so pričeli prihajati k meni popraševat dijaki: kaj bo s fakulteto? Pripovedovalo se mi je to in ono, zlasti pa, da se je baje izjavil g. minister prosvete neki deputaciji dijakov, da sploh ne imenuje nikakiti profesorjev več ne na medicinski pa tudi ne na tehniški fakulteti. Domneval sem, da so mi znani vsaj osnovni pojmi uradnega poslovanja, kakršnega sem bil preje vajen iz srednje Evrope. Ravno zato sem zastopal konsekventno stališče: quod non in aktis non in mundo. Cesar mi o tako važni zadevi, kot je uklnjcnje kake obstoječe fakultete, ministrstvo uradnim potom ne sporoči, to zame sploh ne eksistuje, in ker sem dalje zastopnik stališča: guieta non movere, zato sploh nisem hotel vzeti vseh takih govoric na znanje. Pa tudi smel nisem tega storiti z ozirom na naše dijaštvo.
Izvoli naj se premisliti, kakšna situva-cija bi bila nastala v. slučaju, da o vsem tem nič res ne bi bilo. Ali se mi ne bi bilo upravičeno očitalo, da upošte/am pri uradnem poslovanju — čenče? Niti oficijoznih poročil nisem imel, sicer pa za svojo osebo ne bi bil upošteval niti takih, kajti to povdarjam ponovno: zame je ministrstvo ona inštanca, ki naj me o takih odločitvah uradnim potom obvesti. Kot zgodovinsko dejstvo naj pa pribijem, da se to ni zgodilo. Frve tozadevne novice smo zaznali iz časopisja 7. oktobra. Tu naj se mi dovoli najprej vljudno vprašanje: ali je časopisje ona pot, po kateri občujejo ministrstva s svojimi instancami? Zato tudi profesorski zbor fakultete ni imel povoda se pečati s takimi novicami. Drugo prašanje pa je dalje: kedaj se je smatralo umestno prijaviti take novice? K^t drugo historično dejstvo naj pribijem factum, da se je to zgodilo v času, ko smo imeli že inskribcljo za novo šolsko leto. Ministrstvo prosvete ni torej imelo povoda, da stopi s svojimi namerami, ki jih je baje tolmačilo, sicer deputativ-no došlemu dijaštvu med štirimi stenami: ne oficijelno profesorskemu zboru prizadete fakultete, in tudi ne potom rektorata oziroma dekanata pravočasno vsemu dijaštvu. Trpkost takega postopanja zaznamo, v vsem obsegu, če zasledujemo posledice take zakasnitve usque ad finem.
Ker se naj ukine obenem s tehniško fakulteto ljubljanske univerze tudi ona v Beogradu ali v inozemstvu. Razmer v Beogradu nebom pojasnjeval, ker gre pač naše dijaštvo iz raznih in tudi denarnih uzrokov raje v inozemstvo nego v Beograd. To uče dejstva. Saj gre vse, kar sploh more, ali v Brno ali t>a v Prago. Naj pa gre dijak končno kamor hoče, povsod potrebuje denarja, mnogo denarja. To pa sedaj ni več samo prašanje dijaške eksistence, te žitve so tudi silno važno prašanje marsikatere družine sploh, kajti našim ljudem splošno ni tako na rožicah postljano kakor nekaterim drugim našim dijakom sodržavljanom. Ce imajo štipendije, so te za današnje razmere v inozemstvu le malenkostne podpore.
Alarmantna poročila slovenskih dnevnikov od 7. oktobra 1.1. in dejstvo, da odklanja minister prosvete imenovanje legalno mu predloženih profesorskih kandidatov, pa silijo da zavzamemo svoje jasno stališče še v drugih ozirih.
Tehniška fakulteta je štela v prvem letu svojega obstoja 257 rednih In 1 izrednega slušatelja torej vsega skupaj 258 slušateljev. V tem Času pa ni bilo vseh oddelkov, ki jih naj bi imeli, ker ni bilo profesorjev. V drugem letu fakultetnega obstoja smo Strni 297 red. in
2 izredna, vsega skupaj pa 299 slušateljev. Tudi v drugem letu fakultetnega obstoja še nismo imeli vseh oddelkov za
3 letnike kompletnih. To zaradi tega ne, ker zopet ni dostajalo učnih moči, in ker nam je manjkalo tudi prostorov. Letos štejemo do sedaj, torej v tretjem letu fakultetnega obstoja okroglo 2S0 slušateljev, in to vzlic temu, da so nas morali zapustiti vsi oddelki višjih letnikov, ker nimamo učnih moči izvzemši morda za montanski oddelek, čigar usoda pa nikakor še ni zagotovljena, če ostane res pri tem, da nam minister ne imenuje predlaganih profesorjev.
Ce upoštevamo, da se nekateri dijaki že v I. letnik pri nas niso inskribl-rall ker ni bilo Jasno, ka j bo s tehniko? Ce upoštevamo dalje, da smo doživeli emigracijo celega letnika, ki naj bi bil četrti, tedaj smemo z mirno vestjo trditi, da bi Imela letos tehniška fakulteta vsaj okoli 400 slušateljev, če ne bi bilo prišlo do sedanjega kulturnega
škandala, ki ga pa ni zakrivila tehniška fakulteta oziroma njen profesotski zbor. Število 400 slušateljev bi bili dosegli torej, letos, ko fakulteta do danes nima nikake tradicije, ki vendar vedno močno upliva na prašanje, kje se naj izobražuje mladina za bodoči svoj živi jenski poklic. Smelo si upam zato trditi, da pridobimo pri mirnem razvoju fakultete in pri primerni preskrbi njenih potreb zadevno prostorov, za katere se do danes centralna vlada niti najmanj brigala ni, še mnogo več dijaštva, ki dohaja že sedaj iz vseh krajih kraljevine. Na ljubljanski univerzi vidimo, kar naj tu mimogrede tudi omenim vresničene ravno one mere, ki so ideal premnogim našim politikom, oni ideal, s katerim se skladajo upi in želje nas vseh. Ljulljanska univerza ima učitelje vseh. Leli vej našega naroda, in isto velja tudi o dijaštvu. Tu se prvič faktično in brez ob!i-gatnih jugoslovanskih fraz pretaplja troedini naš narod v eno samo kulturno enoto. Potreba obstoja naše tehniške fakultete je s tem, kakor upam zadostno dokazana, saj se je zgodilo to temeljem uradno mi na razpolago stoječih številk.
Potrebo in upravičenost svoje eksistence pa ima tehniška fakulteta tudi sicer v vsem obsegu na svoji strani. Samo na kratko naj opozorim še enkrat, da je bila in je še sedaj vsaj deloma naša fakulteta v veliki zadregi zaradi prostorov, v katerih se naj nastanijo njeni instituti, laboratoriji, predavalnice In risalnlce. To ne brez vsake krivde centralne vlade, ki se briga za tozadevna prašanja ravno toliko kot nekateri očetje za svoje nezakonske potomce. Uvidevši težko situvacljo so se združili slovenski finančni krogi in slovenski industrijalci, ter so žrtvovali iz prostega nagiba tudi za sedanji čas priznanja vredne velike svote, da zgrade tehniški fakulteti provizorne prostore, ker se za nas, kakor rečeno, centralna vlada kratko malo nič brigala ni. Sto-tisoče kron so žrtvovala podjetja kakdr je n. pr. Trboveljska premogbkopna družba z namenom, da omogoči vzgojo inženerjev, ki jih rabi, pa jih ne dobi, če noče nastaviti tujce. Iz tega sledi živa potreba, po slovenskem inžener-skem-naraščaju, ki ga čuti vsa naša Industrija, in ki se ne straši žrtev, da pridobi strokovno izšolanih akademskih delavcev. In kaj Je storho ministrstvo prosvete.,.? Ko je doprirešen eklatanten dokaz našega razvoja nam ukinja via facti našo fakulteto s tem, da nam ne imenuje predlaganih profesorjev.
Naše pokrajine so predestlnovane za, nekak industrijalen del vse države, saj je že sedaj največ industrije ravno tu. Ni pa dvoma, da se bo vsled vsakdanje potrebe i dalje bolj in bolj razvijala. Zato upam, da se ml bo priznalo brez daljnega dokazovanja, da bodo podjetja Inženerjev vedno več potrebovala. Br.ez njih kratko Izhajati ne bodo mogla. Kje jih pa vzeti? Morda jih bo domačinov dosti, morda jih bo pa jemala industrija tudi iz drugih in zlasti iz inozemstva, ker je ne bo. Ali ne pomisli naša vlada, da so tu našim političnim sosedom odprta vrata na stežaj, da nam pod najrazličnejšimi pretvezami lmportujejo od juga in severa cele organizacije — ogleduhov?
In ti inženerjl morda niti ne bi prihajali sami. Marsikateri bi pripeljal tudi družino seboj. Tu nam nastanejo nehote jezikovni otočiči z vsemi njihovimi škodljivimi posledicami.
Poreče se mi morda, saj ne ostanemo brez tehnike, tudi če se ukine celo de lure tehniška fakulteta na ljubljanski univerzi. Saj se bo vzdrževala ena in zato morda celo tem večja tehnika za
vso državo. Naj pa pohajajo dotičnl zavod posebej tudi slovenski dijaki. Pri tem se naj dotaknem kulturne vrednosti takega singularnega zavoda.
Kjer ni konkurence, tam ni napredka. Ta splošno priznani stavek velja v vsem obsegu in z vsemi konsekvencami tudi z ozirom na univerzitetne Institucije, torej tudi z ozirom na vsako posamezno fakulteto. Zato je tudi nepobitno dejstvo, da se univerze v takih državah in pri onih narodih, ki so Jih imeli v preteklosti le v ednini, nikdar nisj razvijale povoljno, ali pa vsaj nikdar ne tako, kakor pri onih, kjer je gnala vsakega posameznika misel:
ne kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan.
Kjer imajo singularne visoke šole v kaki državi, tam je težko primerjati delavnost profesorja z ono drugega, ki zastopa morda docela drugo stroko. Popolnoma drugače pa je, Če imamo v isti državi več univerz. Tu je mogoče primerjati voljo in sposobnosti posameznih akademskih učiteljev, 'z tejga se razvije zdrava kritika, ki sili posameznika, da napne vse svoje sile, da ne zaostane. Poleg tega je pa zdravo sredstvo proti enostranskemu razvoju kake stroke. Včasih pa onemogoči ali oteži tudi postanek gotovega kli* kovstva.
Škoda bi bilo skoraj časa ta dejstva podrobneje utemeljevati. Morda zadostuje, če opozorim na ves tehniški napredek Srednje Evrope v polpreteklem času. Zakaj je bila v stanu kljubovati Srednja Evropa tako dolgo skoro vsemu svetu? Morda zato, ker so zanemarjali tehniko?
Predobro mi je znan princip, po katerem se je gospodarilo v predvojni Srbiji Kjer je bilo mogoče ustanovit! uspevajoče podjetje, polastili so se predpogojev Francozi ali Angleži, skratka tujci. Pritegnili so par domačinov, in delo je Šlo, dobiček pa ravno tako. Samo kam? Navadno V žepe tujcev, in davčni dohodki so šli navadno 2 njimi — iz dežele. Takemu gospodarstvu mora pa biti enkrat tudi konec.
Stvarnih argumentov Je, kakor upam, v prospeh obstoja tehniške fakultete že dosti navedenih, In zato naj končam še z nekim psihološkim argumentom.
Slovenski narod se je trudil že pod avstrijsko vlado, da sl pribori svoje lastno kulturno središče, kakršna je popolna univerza v modernem zmlslu besede. Vsi tedanji upi, klici In nade so pa ostali neizpolnjeni dotlej, da nam je izšlo solnce slobode v lastni državi in eden prvih državnih aktov skupščine j« bil sklep, da se ustanovi v Ljubljani univerza, ki naj ima tudi tehniško fakulteto, ki je pa pravzaprav vznikla že sama in pred univerzo In vsled požrtvovalnosti Slovencev samih. Zato občutimo naravnost kot vdarec v obraz, da se nam je sedaj po poteku 2 let, ko se je začela naša fakulteta najlepše razvijati, via facti ukinila. Sedaj, ko se naj odpro vrata naše almae matri9 v tretjič ukaželjni mladini iz vse kraljevine, sedaj se naj nam popolnoma neutemeljeno in protizakonito ukine v lastni državi. Kaj so naši politiki res s slepoto udarjeni, da ne uvidijo kaj to rodi? In zakaj Vse to? Bodimo odkriti: iz gole užaljene osebnosti četvorice ali petorlce ljudi, M imajo žalibog trenotno popolnoma neprimeren upliv v Beogradu. Prihranki tn ne pridejo niti v poštev, ker se da na razne druge načine mnogo več prihraniti — če se hoče.
Kakor hitro bomo Imeli svojo fakulteto v glavnem urejeno bodo stroški sploh tako mali, da se jih da prlštedltt že s tem, da bi kupovala zlasti naša
Karel Capek:
R. U. R.
'Zv
-j
Helena: Harry? (Domin vstopi}
Helena: Harry, kaj je danes?
Domin: Ugani.
Helena: Mej god? Nel Rojstni dan?
Domin: Nekaj lepšega.
Helena: Ne vem, povej hitro!
Domin: Danes je deset let, odkar si prišla sem.
Helena: Že deset let? Prav danes? — Nana, prosim te Nana: Saj že grem! (Gre na desno.)
Helena (poljubi Domina): Da si se spomnil!
Domin: Sramujem se, Helena. Jaz se nisem spomnil!
Helena: Pa — vendar —-Domin: Oni sc se spomnili Helena: Kdo?	-	~
Domin: Busmann, Hallemeler, vsi Sezi ml tu v žep, nočeš? Helena (mu seže v žep): Kaj Je to? (vzame etui iz njega in ga odpre): Biseri! Cela ovratnica! Harry, je to zame?
Domin: Od Busmanna, dekle.
Helena: Toda — tega ne moremo sprejeti, kaj ne?
Domin: Moremo Sezi v drugi žep.
Helena: Pokaži! (Potegne 'z žepa revolve Domin: Pardon (ji vzame revolver iz rol Bltol Sezi!
Helena: Oh, Harry — Zakaj nosiš revolver s seboj?
Domin: Kar tako, prišel mi je pod roko.
Helena: Prej ga nisi nosil nikoli.
Domin: Ne, imaš prav. Torej, tu je žep.
Helena (seže): škatljical (Jo odpre.) Kameja! Saj to je tfo Je grška kameja.
Domki: Po vsej priliki Vsaj Fabry tako trdi Helena: Fabry. To mi poklanja Fabry?
Domin: Gotovo. (Odpre vrata na levi) Poglej sem, Helena, ftjldi pogledat!
Helena (pri vratih): O Bog, je to krasno! (Hiti v sobo.) Znorim To Je od tebe?
Kaj Je to?
:a spravi). To ni
Harry,
Domin (stoji pri vratih): Ne, od AIkvista. A tam —
Helena: Od Galla! (Se pojavi med vrati.) Ah, Harry, skoraj me je sram, da sem tako srečna.
Domin: Pojdi sem. Tole tl je prinesel Hallemeler. f :
Helena: Te prekrasne cvetlice?
Domin: Te tu. To je neka nova vrsta, cyklamen Helena. Tebi na čast jih je vzgojil. Lepa kot ti.	/*	•.
Helena: Harry, zakaj — zakaj so vsi —
Domin: Imajo te zelo radi. Jaz pa sem tl, Hm, Hojlm se, da je moje darilce nekoliko — Poglej skozi okno.
Helena: Kam?
Domin: V pristan.
Helena: Tam je neka — nekaka ladja.
* Domin: To je tvoja ladja.
Helena: Moja? Harry, to jč topničarkal
Domin: Topničarka? Kaj ti pride na um Tole je nekoliko večja, solidna ladja, veš.
Helena: Da, toda s topovi!
Domin: Seveda s par topovL — Vozila se boš kot kraljica, Helena.
Helena: Kaj pomeni to? Nekaj se godi?
Domin: Bog obvaruj! Prosim te, nadeni si te bisere! (Sede.)
Helena: Harry, ali so prišla kaka slaba poročila?
Domin: Nasprotno. Pošta je že ves teden izostala.
Helena: Niti depeše?
Domin: Niti depeše.
Helena; Kaj to pomeni?
Domin: Nič. Za nas počitnice. Imeniten čas. Vsi sedimo v pisarni, noge na mizi in dremljemo. Nobene pošte, nobenih telegramov
—	(Se preteza.) Sijajen dan!
Helena (sede k njemu): Danes ostaneš pri meni, kaj ne? Povej!
Domin: Odločno. Najbrže. Bomo videli. (Jo prime za roko.) Torej danes je deset let, se spominjaš? — Gospodična Gloryjeva, kaka čast je za nas, da ste prišli!
Helena: Ah, gospod centralni ravnatelj, tako zelo me zanima vaše podjetje!
Domin: Pardon, gospodična Qloryjeva — sicer je strogo prepovedano, kef izdelovanje umetnih ljudi je talno —.
Helena: Toda če prosi mlado, malo čedno dekle —
Domin: Gotovo gospodična Gloryjeva, pred vami nimamo skrivnosti.
Helena (naenkrat resno): Res ne, Harry?
Domin: Ne.
Helena* (v prejšnjem tonu): Toda opozarjam vas, gospod; to mlado dekle ima grozne namene.
Domin: Za božjo voljo, gospodična Gloryjeva, kakšne pa? Menda se vendar ne misli z mehoj omožiti?
Helena: Ne, ne, Bog obvaruj! To bi ji niti v sanjah ne prišlo na misel! Toda prišla je z načrtom — podnetiti punt med vašimi ostudnimi Roboti!
Domin (plane kvišku): Punt med Roboti!
Helena (vstane): Harry, kaj ti je?
Domin: Haha, gospodična Gloryjeva, to se vam Je posrečilo. Punt med Roboti! Prej se vam. posreči vzburkati vretena iz greblje, kot pa naše Robote! (Sede.) Veš Helena, ti si bila imenitno dekle; vse si nas zmešala.
Helena (sede k n h.mu): Oh, tedaj ste mi vsi tako zelo hnpo-nirali! Zdelo se mi je, da sem majhno dekletce, ki je zašlo med — med --
Domin: Med koga, Helena?
Helena: Med orjaška drevesa. Bili ste tako samozavestni, tako veliki! In vidiš Harry, v teh desetih letih me ni nikoli minila ta — ta tesnoba ali kaj, in vi niste nikoli dvomili. Celo tedaj ne, kadar se je pričelo vse mešat!.
Domin: Kaj se je pričelo mešati?
Helena: Vaši načrti, Harry. Ko so se na primer delavci vzdignili nad Robote in Jih razbijali in ko so dali ljudje Robotom orožje, da bi udušill delavske tnore in so Roboti pobili toliko ljudi - In ko so napravile vlade iz Robbtov vojake in je bilo toliko vojska in vse to, veš?
Domin (vstane in se sprehaja): Vse to smo vedeli v naprej, Helena. Razumeš, to je' le prehod — v nove razmere.
Helena: Ves svet se vam je klanjal. (Vstane.) Ah, Harry!
Domin: Kaj hočeš?
Helena (ga ustavi): Zapri tovarno in odpotujmo. Mi vsi!
Domin: Prosim te. v kakšni zvezi je to? (Dalle urihodnUtl
Stran 3
3^-	   .	..
vojna uprava vse potrebno v boli« kvasi ‘",7'. ceneje v Sloveniji, mesto da . Prijajo drage komisije v inozem-
o.	Tu pridobimo prihrankov na eni rani P° drugi pa pridobimo novih ali t rIVSal davkov, zadevno katerih J'aiJ0 že sedaj nekateri — jaz v tem omentu nisem zadostno podučen — da iso premajhni v primeri z drugimi deli rcilade naše države.
ni še podpisal 7 odstotnega državnega posojila, ima priliko do 15. oktobra 1.1.
. Dne io. oktobra je poteklo 50 let j." onega nenavadnega dogodka,‘ko sc lira ■ '°V*01'’ V tc^anji hrvatski vojni dr Z n,al° Pe^*co prijateljev uprl i^vatern*k 'n našel z njimi 8 - smrt. Da razumemo ta dogodek, in 1?0ramo. ozreti nekoliko po takrat-
v	rvatski politični situaciji, katere er> odsev je rakoviška buna.
Hz v’	Se	na^iajamo	štiri	leta	po
L akonjenju dualistične državne ured-e v habsburški monarhiji. Borba za U Y° v Avstriji, borba narodov, da ^ Pribore osnovne politične in narodne Pravice, se je nenadoma zaključila s lit-tPr0mis0m Dunaja ter nemških po-I1{ov z Madžari, torej z onim naro-]ca”1> ki.je dotlej napram Dunaju
ie h‘i največ uPornosti- Ustanovljena jjr. lIa nenpško - madžarska notranja idoyaVna zveza na škodo ostalih naro-
ge Izmed narodov, na katerih’ račun g0s^e sk)enil ta sporazum in delitev jjj,.F>°dstva med Nemci in Madžari, so ni« Pre^vsem Hrvati. Ti so razočara-nad nehvaležnostjo Dunaja čutili Usqj’ ker so pričakovali vse drugačne po^ > p°^ dogodkih v i. 1848, ko so oni Pred a^em rešili habsburško vlado 8ja Premočnimi Madžari. Sicer so ojjv n°znano habsburško hvaležnost /ko	^koj	po	nastopu reakcije,
*°lur le Punaj kaznoval z vlado ab-ko !ZIna *n g"ermanizacije prav tako, Po 1 ^°o?e ^adžare. Zato so smatrali ’	• 1860, ko se je začela nova borba
UlfnUStaV°’ najrealnejša politika, 5ov Se nas^on*j° na Madžare in boju-jLc se z njimi ramo ob rami proti safaladi Dunaja. Toda tudi zaupanje ^ Madžarsko pravicoljubje jih je kru-b^evaralo, kakor se je pokazalo naj-,tne.je spomladi 1. 1866, ko se je de-layC*ja hrvatskega sabora pod Stross-Jep«rWvim vodstvom pogajala z enako acijo ogrskega državnega zbora, he zgodbe, to je medsebojne real-®en, Veze. Sporazum z Madžari je bil
°l°aroč.
žtfp e,dai so se pokazali Madiari moj-Jitj,’ kako obravnavati romantično po-Vat 1 • Hrvatov- Cesar je pozval hr-sabor, da pošlje odposlance na favni zbor v Pešto, s čemer bi se kot del Ogrske. Sabor je od-Ure-01'1, ^a te^a ne more’ ker še ni Hrwen°i Javnopravno razmerje med mnent V" Ogrsko, ki je bilo po Idog-nJi • , rvatov prekinjeno z vojnimi 25, ^ .* • 1848. Sledili so udarci. Dne razpu'ia l^7 je bil sabor kratkomalo 'PQVe*SCen,v Gktroiran nov volilni red, lj61li-n° število viriistov, število volovih POslancev Pa zll*žano — in pri Hjj.. v°litvah so imeli unionisti, t. J. ter la,r0ni a^so*utno večino v saboru,
2	M	nato	1868	tako	nagodbo
Sleri^-^ivT kakor so želeli in zahtevali
Preč0]-’- astoPil je čas najhujših represalij zoper Hrvate,
v
po-
ia o'3 anjeP°litična kriza skUs r1, If-7° .71' Pomeni zadnji po teror edera!lzaci-’e monarhije, pri ka naj bi se ustreglo tudi Hrvatom, fe ; *Crt Ae naPerien zoper Madža-i'Pi^, UallZem’ Zat° 80 se mu v Pesti Se 23 1 Z>vscmi *llami- Na Hrvatskem nov k adal nov kurz; imenovan je bil (lob;, in Pn no,vlh volitvah je nare u narodna s^aI]ka’ k* ni priznala ’ '\ecmo. Toda ogrska vlada ni tnW fe^hcati sabora; odgodila ga je sept t pnlikl zadnje od8'oditve 20. 'da ni a 1871 'Zdala hrvatska vla-rem arneneč proglas na narod, v kate-sn, Se *z javi ja, da se nagodba ne more fati za veljavno.
Kv-./1 tedne nato je začel N. Evgen 8trant^n’k’ PriPada* Starčcvičevi vS]e. ’ svoje fantastično podjetje, najJ » s.voje romantične nature in pa v dov^ni domnevi, da bo splošna neza-naro;n°st povzročila, da bo šel ves °sati]i'V za n3im- Ostal je seveda in pr Jeni. 7: maloštevilnimi prijatelji ftal *Staži ie dne 10. oktobra 1871 pri
Sobpadoino drastso tistafjn
h »Ljubljani
Un,r‘ih? padiihf 1iu2n° lK vcIove- i" sirote
V	neri ?fadl,h ,n on«noghh članov, praznuje
edeI,°’ dne 10. oktobra t. 1. svojo
0b 25 letnico.
*eIikfdvArJIiki priredJ zabavni veCer v reflom in0?,"’ »UNIONA« z bogatim spo-n Plesom, na kar sl. občinstvo ^ 2e danes opozarja.
M angleško - irsko brinu.
Mesece in mesece se že vleče razprava o rešitvi irsko - angleškega razmerja. Napetost med obema strankama je zavzela take dimenzije, da ni prišlo niti do prvotno določene konference obojestranskih delegatov v Inernesu. — Vendar je zadnje pismo De Valere še pustilo možnost angleškega odgovora. £a sinfajnovce sta samo dve možnosti: /li se izreče za popolno neodvisno republiko ali pa za narodno svobodo v okvirju angleške države. V prvem slučaju je vsak razgovor nemogoč in bi se bilo treba odločiti za boj na življenje in smrt, v drugem slučaju pa je možnost razgovora skoraj neomejena. Angleški premi jer IJoyd Georg je stopil na pot lojalnosti ter je še enkrat pisal De Va-leri, kjer pravi med drugim: Na podlagi, ki so jih doslej stavili Irci, bi se ne mogla raztovarjati nobena angleška vlada. Moji kolegi in jaz sc še kakor prej trudimo, da napravimo s sodelovanjem vaših delegatov nov poizkus z osebnim razgovorom došeči možnost sporazuma. Predloge, ki smo jih že stavili, je ves svet priznal kot dokaz, da niso naša prizadevanja po spravi in uje-dinjenju prazne fraze. Naše prepričanje te, da je le konferenca in ne dopisovanje, najpraktičnejša in najuspešnejša pot do sporazuma, katerega bratovsko želimo.doseči. Zato vam pošljemo novo vabilo h konferenci v London 11. okt., kjer se lahko snidemo z vašimi delegati kot tolmači ljudstva, ki ga zastopajo, da poizkusimo, kako je mogoče združitev Irske z narodno skupnostjo, ki ie znana kot britska svetovna država, najbolje združiti z narodnimi irskimi zahtevami.
Domin:
»
i lalii so ioti."
Capek: R. U. R.
Roboti, človeški stroji, se po zunanjosti v ničemur ne razločujejo od ljudi, so izredno nadarjeni, si zap< m-nijo in priuče vsemu, kar se zahteva od njih, nimajo pa lastne volje, ne duše, zato ne občutijo ne veselja, ne žalosti, ne naslad, ne bolečin.
»Vsi naši uradniki so Roboti« pra-
vi	Domin v Čapkovi drami R. U. R. in Hallemayer vpraša začudeno: »Aha! Morda naj glasujejo? In nazadnje nai dobivajo celo plače?«
Skoraj bi mislil, da ima pisatelj jugoslovensko uradništvo v mislih, kakor si ga predstavljajo naši kapitalistični krogi. Da so uradniki potrebni državi, tega nihče ne oporeka, toda uradnik bodi Robot brez duše in vc.lje, državljan z vsemi dolžnostmi, a brez
—	pravic.
Odvetnik 111 duhovnik, obrtnik in kmet smejo biti voljeni v parlament, ne da })i morali opustiti pisarno in župnijo, obrt in posestvo, le uradnik nima pasivne volilne pravice, dokler se ne odreče službi. Učitelj more biti tajnik županu, ki včasih ne zna podpisati lastnega imena na akt, župan pa ali občinski svetovalec ne more postati, ako se ni prej odpovedal poklicu: »Difficile est satyram non seribere!«
Dokler si uradnik, ne moreš postati poslanec, ne župan; obesi torej »filozofijo na klin«, trhel klin politične karijere, daj slovo uradniškemu napredovanju in začni, ako nisi koritar in ti še niso upognili hrbtenice, po končani poslanski dobi na novo svojo uradniško karijero!	To se ne more
držati. Res je socijalno neopravičeno zahtevati, da mora plačati država uradniku delo, ki ga ne opravlja ker mu izplačuje poslaniške dijete, a ravno tako krivična je zahteva, da sc mora uradnik odreči službi, ako je izvoljen. Tudi kot poslanec izvršuje nič manj važno, odlično službo, ki prinaša dosti večjo korist državi, kakor njegov vsakdanji poklic. Zakaj tedaj kazen, drugače člena 73 ustave ne morem imenovati, ki ga izključuje od napredovanja in mu otežuje zopeten nastop službe?
Navzlic temu, pravijo, imamo uradniki krog 100 mandatov med sedanjimi poslanci narodne skupščine. To naziranje je krivo, ker so to sami upokojenci, ki se v obče malo brigajo za nas, nekdanje tovariše, saj se splošno ne potegujejo več za uradniški posel, ki jim je ustavno malone za-branjen. Ti niso več zastopniki uradni-štva, temveč eksponenti posameznih strank, odvisni v vsem svojem delovanju od stranke i-n vlade, ki bodo drli v vseh ukrepih za stranko, ako upajo 1- njeno pomočjo obdržati mandat, ali pa bodo glasovali povsod za vlado, da si priskrbijo saj udobno mesto.
Na mah pa bi zavila stvar, ako bi dobil uradnik-poslanec za dobo svojega mandata neplačan dopust.
V	tem slučaju bi sam z vsemi sredstvi delal na to, da izboljša uradnikom-tovariŠem položaj, saj bi se boril za lastno stvar. Prej ali slej ga čaka zopeten nastop službe, ako mu izpodleti-pri volitvah; ni mu treba zatajevati lastnega prepričanja ne na ljubo stranki, ne vladi, proste roke ima pri glasovanju in dobro si bo premislil delovati
proti uradništvu, ako je mož sploh nepodkupljiv in na svojem mestu.
Nedvomno ,pa bi tudi vlada ogromno pridobila s takimi poslanci, ki bi imeli proste roke in ki poznajo uradniško delo in uradniške težnje. Marsikak nedostatek v upravi, obilo nasprotstva med uradništvom in nezadovoljnosti z uradništvom bi mogel mož odpraviti ali saj ublažiti, ker bi v lastnem interesu stremil za tem, d^i spravi želje in težnje tovarišev v sklad z državnimi interesi.
Toda po toči zvoniti je prepozno. Ustava je sprejeta v skupščini in urad-hištvo je priseglo na njo. Navzlic ter mu, upajmo, da bo prej ali slej uvidela vlada nevzdržnost ustave v tej točki ter jo dala izpremeniti. Za sedaj seveda tega državni uslužbenci ne morejo pričakovati. Snuje se uradniški zakon, ki ima, kakor čujemo, med drugim tudi namen, uradnikom sploh prepovedati vsako politično udejstvovanje.
»Morda naj glasujejo? In nazadnje dobivajo celo plače?« Za pasivno volilno pravico naj odvzamejo uradništvu še aktivno, ali bolje rečeno: podrejenemu državnemu organu se naj prepove samostojno politično misliti! Misliti moraš, kakor misli tvoj načelnik! Stranka pa, ki ima slučajno oblast v rokah, bo že skrbela, da tvoj »šef« ne bo imel pomislekov proti stranki. Tako so si zamislili kompromis glede urad-ništva demokrati in radikali. Državni uradniki naj bodo v politiki le izvršilni organi ukazov od — zgoraj! Kdor pa bi se upal ugovarjati, s tem v stran iz uradniške službe. Uradnik ne sme biti človek, uradniške posle naj izvršujejo človeški avtomati — Roboti!
Neverjetno je, ako je res, da zagovarjajo celo nekatere uradniške organizacije omejitev politične svobode državnim nameščencem. Mar se čutijo organizacije zares dovolj močne, da upajo izvojevati proti vladi in parlamentu udoben gmotni položaj svojim pristašem le potom resolucij in spomenic? Mar mislijo, da bodo parlamentarci in ministri zlezli na mah pod klop, ko zagledajo kopico krepkih protestov in zahtev, ali je mar prej omenjena zadeva strankarskega izvora? To je drzna igra.'Kdo jamči, da ne bo vlada razpustila organizacije, kakor je storila v Zagrebu leta 1919, ako ji postane presitna? Groziti s stavkami se pravi rabiti dvorezen nož, ki bo zadel prej delojemalca kakor delodajalca. Sploh pa se ne morem ogrevati za taka izjemna sredstva, ki škodujejo brezmejno državi ter ji jemljejo ugled v tu- in inozemstvu.
Zato je bolje: drži ga, kakor lovi ga! Danes še imamo neke, čeravno omejene politične pravice, ki nam jih nihče ne sme krčiti. Kar nam je v ustavi zajamčeno, kar je dovoljeno vsakemu prostemu državljanu po delu II. in III. besedila ustave, zahtevamo uradniki tudi z novim uradniškim zakonom. Nikakor ne gre, da bi nam nova službena pragmatika kršila ustavne pravice in nam mogoče še bolj čmejila politično svobodo. Nikakor ne gre, da bi nas smel kdorkoli zaradi političnega prepričanja — pošiljati v pokoj, odpuščati iz službe, prestavljati in nas prezirati pri napredovanju. Nikakor ne gre, da bi nas smela politična stranka zaradi nepovoljne, a po zakonu neoporečne kritike v opo-zicijonalnem časopisju zasledovati. Uradniki imajo že itak dovolj težko, stališče z ozirom na rastočo draginjo in zato dan za dnevom težje življenjske razmere. Povejmo jasno gospodi, ki odloča o nas, da smo in hočemo biti državljani in ne stroji — Roboti!
Državni uradnik.
r-F Cene živil v Zagrebu. Za tekoči teden so' v Zagrebu določene tele cene živil: svinjsko meso .36—44 K, govedina 16—30 K po kakovosti, teletina 18—24 K, mast 62 K, Špeh 58—64 K, pšenična moka od 14—, koruzna moka in zdrob 11—14 K* pšenični kruh 14—16 K, krompir 4 K, kilogram, mleko 6 K liter, kislo zelje 10 K, sladkor v kockah 52—54 K, jajca 2 K, riž 24—36 K, kis 4—8 K, sol 7—8 K, orehi 16 K, hruške 8—10 K, jabolka 6—8 K, grozdje 16 K kilogram.
+ Dobava materijala za povezovanje tobaka, kartona in papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje z dne 27. oktobra t. 1. ofertalno licitacijo za dobavo, materijala za povezovanje tobaka (pločevinaste plombe, klešč za plombe, decimalne tehtnice, amerikansko platno, platno iz konoplje, vrvice, motvoz) ter za dne 1. novembra t. 1. ofertalno licitacijo za dobavo 180.000 kg papirja in 60.000 kg kartona v treh barvah. Ponudbe je izročiti do 22. oktobra t. 1. Pogoji in vzor‘ci so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
-f- Likvidacija kurzne diference na kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu poroča Zvezi trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, da je treba v svrho likvidacije
akreditivnih ostankov priložiti prošnjam dvovinarski kolek in potrdilo o plačanem davku za leto 1920 in prvo polovico 1921. Prošnje je’ treba nasloviti na Centralno upravo v Beogradu, Kronska ul. 14.
Rok za vlaganje prošenj poteče 30 dni po dnevu objave poziva, to je 16. oktobra 1921. Po pregledu prošenj se bodo izdali plačiM nalogi za Slovenijo, potom preTiodno Gospodarskega urada v Ljubljani.
+ Posojilo Argentinije v Ameriki. Argentinija je z Združenimi državami sklenila posojilo 50 milijonov dolarjev po 6.5 odstotkov obresti. Odpoved glavnice bo veljavna po preteku petih let, kar pa se event. lahko podaljša na dve leti. Polovico tega 1 posojila daje Quaranty Trust, polovico pa angleški denarni zavodi.
r-f’ Novi železniški tarifi v Avstriji
in Nemčiji. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dobilo od naših konzulatov v Nemčiji in v Nemški Avstriji naznanila, da se uveljavlja v obeh državah nove železniške tarife. Avstrijske tarife za prevoz blaga bodo zvišane za 30 do 50, v Nemčiji pa na 30 odstotkov.
-f- Dobava usnja, čevljarskih potrebščin, žice itd. Upraviteljstvo državnih proteznih delavnic za Slovenijo v Ljubljani namerava nabaviti usnje, čevljarske potrebščine, žico itd. potom konkurenčnega razpisa. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 15. oktobra t. 1. Predmetni oglas in seznam blaga, ki bi ga bilo dobaviti, jfe inte* resentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljublani na vpogled,
Dnevne ves tl,
*— Banfcokratskl špekulanti In tihotapci
z valutam!. 235 denarnih pisem in zavojčkov, ki so jih gotove banke iz Zagreba in Beograda hotele vtihotapili v Italijo, Anglijo in Ameriko, je bilo — kot smo 2e poročali — zaplenjenih na tukajšnji pošti, a žal, namesto da bi jih država konfiscirala in tihotapce kaznovala, je odredilo ministrstvo, pošte in finance, da se imajo pisma in zavojčki vrniti odr>ošiljateljem, katfiri so se pregrešili proti uredbi o valutah, ki jo je izdalo ministrstvo, da Ščiti našo valuto. Ako bi to storil majhen tihotapec, bi bil poleg tega, da bi nni vse odvzeli, strogo kaznovan. Bankam pa sc ne stori ničesar. In baš banke so največ krive današnje draginjo in padca naše valute. Zato }e vsaka naredba vlade, ki se je ne Izvaja strogo za vse-enako, le pesek v oči javnosti, velika krivica in nor-čarija. Temu vprašanju moramo posvetiti vso pozornost, ker gre za našo eksistenco. Ce bo vlada tako ščitila špekulante in oderuhe, kam pa pridemo? Ce se je samo na ljubljanski pošti prišlo tako velikemu številu špekulantov na sled, koliko je šlo iz države po drugih potih? To je danes, ko nam voda v grlo teče, najvažnejši problem!
— Učiteljski zbor tehnične srednje šole v Ljubljani je podpisal 72.400 kron 7 odstotnega državnega posojila.
— Skrčenje uradnih ur pri poštnih uradih v Sloveniji. V zimski dobi 1921/22, t. i. od 16. oktobra 1921 do 31, marca 1922, sc skrčijo uradne ure pri poštnih uradih z br-zojavom in telefonom na ozir. 5. ur, pri manjšah poštnih uradih brez brzojava in telefona na 4 ure. — Uradne ure pri ljubljanski in mariborski glavni in kolodvorski pošti in pri poštnih uradih v Celju, Ptuju, Novem mestu, Zidanemmostu, Tržiču In Gornji Radgoni ostanejo neizpremenjene. — Poštni uradi Ljubljana 3 do 6 poslujejo v zimski dobi od 8. do 14. ure. Ob nedeljah In praznikih se uradne ure ne izpremene. Iz pregleda, ki ie izobešen na vsakem uradu v prostoru za stranke so razvidne uradne ure dotičnega urada.
— Obleka državnih železničarjev. Po dolgotrajnem premntrivanju in posvetovanju — 3 leta — prišlo je tudi ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu do zakllučka, da mora biti železničar po zimi primerno oblečen in, ker sl obleke (uniforme) s svojo plačo kupiti ne more, da se mu ista da od uprave (saj mu po zakonu tudi pripada). Da pa bodo vsi uslužbenci zadovoljni in dobro proti mrazu zavarovani, so gospodje v Zagrebu zopet eno prav pametno pogrun-tali in svetujem, da tudi druga ravnateljstva zagrebško posnemajo. Vlakovno osobje (zavirači), postajno (kretniki in nočni čuvaji), ter strojno (strojevodje) dobijo dolge, oziroma kratke kožuhe. Vse drugo postajno osobje (premikači, vozni zapisovalci, vlako odpravniki itd.) ter progovno osobje dobi pa — kučme. Tako torej gospodie, Vaša modrost je res neprekosljiva, zavirača zebe po celem životu, strojevodjo samo v gorni del života in vse drugo pa samo — v glavo. Res imenitno ste Jo pogrun-tali! Da se ne bo mogel noben uslužbenec pritožiti, dobi vsak nekaj in mirna Bosna. Pripoznam, da je vlakovno osobje (zavirači) najbolj izpostavljen mrazu, smelo pa lahko trdim, da postajno osObje, v prvi vrsti premikači, vrše svojo naporno službo tudi v mrazu, ker premika se dosedaj še vedno zunaj na prostem in ne v toplo zakurjenih sobah. Ne zavidamo nobeden od nas drugemu tovarišu teh kožuhov, toda naj se da tudi nam drugim nekaj obleke proti mrazu, ker ne verjamem, da nas bo kučma in naj si bo še tako izvrstna, obvarovala mraza po vsem životu. Gospodje, tako ne boste nikdar iztrebili nozadovoljstva iz naših železnic in vrste takozvanih »malkontcntov« se bodo dnevno množile. Naša javnost pa gotovo ni o našem brezupnem položaju prav informirana, ker drugače bi se ne slišale opazke, kakor: »Ah kaj, železničarji so najbolje plačani, toda so vedno nezadovoljni, saj dobijo vendar uniformo, dobro plačo, stanovanje, kurjavo,' sploh vse, pa še vedno rogovilijo.« V prvi vrsti znajo tako govoriti ljudje, ki imajo vsega v izobilju in ki skrbi Za obstanek sploh ne pozifaio. Kako imenitno da železničarji živimo in kako nas naša uprava z vsem preskrbuje, naj dokazuje sledeče: Poročen železničar z enim ali dvema otrokoma dobi mesečno ogromno svoto 2400 — 3000 kron plače. Stanovanje, če ga že ima v naturi mora plačati v dinarjih, kar je plačeval do sedaj v kronah, zato so nam pa vzeli stanarino. Obleke (rni-forme) po preobratu še sploh nismo nobene dobili, kurjavo plačujemo premog po 530 kron tono in drva kakor vsak drugi privatnik. Torej če se pomisli, da dela železničar tudi po noči, v mrazu, v vsakem vremenu svojo gotovo naporno službo in porabi tudi primeroma več obleke in čevljev, kakor drugi, mislim, da mi bo vsak trezno misleč človek pritrdil, da pod takimi po^ji in pri današnji neznosni draginji pač nobeden železničar ni zavidanja vreden.
— Oklic poselske Zveze. Prejeli smo in priobčujemo; Dolgo le od tega, ko je zadnjič stopila organizacija služkinj pred javnost z zahtevo za povišanje plače. Vsled tega se je sklenilo na enketi, ki se je vršila v. soboto 24. septembra t. L, izdati zahteve v obliki oklica. Zastopane so bile zastopnice vseh mest Slovenije. Korak, ki ga je napravila organizacija, ima tudi namen enotne ureditve piač služkinjam. Sklep enkete, ki ga je sprejel tudi občni zbor v nedeljo, dne 25. septembra soglasno, se glasi: »Ker so danes plače služkinj tako različne, poleg tega tudi malenkostne, je treba enotnosti. Vsled tega se določi minimalna plača, ki naj znaša poleg hrane in stanovania: 1.
Kuharica, ki opravlja obenem tudi druea gospodinjska in hiSna dela. 550 kron mesečno. 2. Kuharica, katera nima nobenega drugega dela, 500 kron mesečno. 3. Sobarica 400 kron mesečno. 4. navadna služkinja 300 ki on mesečno. 5. Pestunja 500 kron mesečno. 6. Navedena tarifa velja za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1921. S 1. Januarjem 1922 se bo določila nova tarifa.
S	tem bo izključeno vsako izrabljanje ene ali druge strani. Da pa danes tarifa, ki smo jo tu navedli, ni pretirana, mora vsakdo priznati. Organizacija služkinj se Je reorganizirala in se kot taka bo in mora dosledno držati sklepov občnega zbora in enkete. Strokovna organizacija služkinj pozlvlje vse služkinje - nečlanice, da se čimpreje včlanijo in skupaj s članicami gredo v borbo. Vsak slučaj kršitve poselskega reda naj se nemudoma naznani organizaciji, ako hot čemo, da se bo poselski red izvrševal. Poživljamo vse članice, da se dosledno rgv-najo po sklepu občnega zbora ter po zgoraj navedeni tarifi. Članica, ki bi se ne bi ravnala po tem, bi bila izključena lz organizacije in podvržena bojkotu. Ravnotako je podvržena bojkotu gospodinja ozir. gospodar, kateri bi silil posla k temu nasprotujoči pogodbi. »Strokovna zveza služkinje je s-M-emenila na občnem zboru ime In se sedaj imenuje »Poselska zveza«. Prostori so: Stari trg 2, I. nadstr.
— Vodstvo kočevske glranazlie Je začasno poverjeno prof. Ant. Burgarlu, a dosedanji vodja dr. Fr. Watzl je premeščen iz službenih ozirov na I. drž. realno gimnazijo v Ljubljano.
— Izplačilo 6 odstotnih bonov se vrti prihodnji mesec.
— Izvažajmo! Ekonomsko - finančni odbor ministrstev je sklenil, da se dovoli izvoz 50.000 ovac.
— Dražba glavnih tobačnih zalog. V ministrstvu je bilo sklenjeno, bodo Imeli pri prodaji prednost Invalidi in vdove pa* dlih vojnikov.
— Izplač!lo 20 odstotnih odbitkov. —• Ekonomsko - finančni odbor Je sprejel pred* log finančnega ministra, naj se v Sloveniji in Srbiji začne takoj izplačevanje 20 odstotnih priznanic, ki so bile izdane povodom kolkovanja starih novčanic.
— Avtomobllna prometna d. d. v Ljubljani, koje vabilo na subskripcijo delnic smo priobčili te? dni. je dobila z Dunaja brzojavno obvestilo, da bodo koncem tega tedna gotovi 3 avtobusi tipa Saurer, katere namerava vpostaviti na progi Ljubljana — Celje in na novi progi Škofja Loka — Železniki. — Naročeni so še 4 avtobusi istega tipa, ki bodo gotovi še to leto in se bodo vpostavili v promet na ostalih projektira* nih progah, predvsem tam, kjer bodo In* teresentje pokazali svoje zanimanje s številnim podpisovanjem delnic. IČer noteče rok za subskripcijo že 15. t. m., le nujen podpis zelo priporočljiv.
— Manj praznikov. Ministrski svet Je naročil ministru za socijalno politiko, naj stavi zakonodajnemu odboru primerne predloge za izenačenje, ozir. zmanjšanje praznikov 111 za revizijo zakona o zaščiti delavcev. (Prosimo, da se bo narod oklo-nil zmanjšanju praznikov, ker v tem pogledu niti papeža ni slušal. Op. ured.)
— »Glasbeno društva Zagorje cb Savi« ima dne 16. oktobra t. 1. ob 15. uri v glasbeni sobi v Sokolskem domu svoj redni letni o^čni zbor. Člane in prijatelje društva vljudno vabimo k polnoštevilni udeležbi. Odbor.
— Grem!] trgovcev poživlja svoje člane, da podpišejo investicijsko posojilo v kar največjem znesku. Kolikor boste posodili državi, toliko se Vam bo vrnilo v železnicah in drugih prometnih sredstvih. Načelnik.
— Nestrpnost. V petek, dne 7. t. m. Je bil pogreb umrlega brata Lojza Ahlina iz Kosez v Dravlje. Pokojnega, povsodi priljubljenega in mladega narodnjaka, Je spremilo nebroj njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Pred krsto je korakalo tudi članstvo Sokolskega društva v- Šiški s svojim praporom, čegar član je bil pokojni Lojze. — Na pokopališču je zapely po končanih cerkvenih ceremonijah zbor Slikarjev »Blagor mu...«, nalcar sem pričel s poslovilnim govorom. Ali takoj me prekine osorno g. dekan iz St. Vida: »N£ smete govoriti!« In ko se zvedavo obrnem proti njemu, reče: »Nimate dovoljenja!« — Spoznam položaj in odgovorim: »Hvala lepa gospod.
—	Lahko greste!«, češ opravili ste svojo dolžnost in ni treba, da še motite že Itak prežalosino in težko ločitev. — G. dekan je godrnjaje odšel in nadaljeval sem svoj govor. — Slične napade ob takih prilikah Je smatrati za nestrpne in netaktne. Navzoči pa so dali zadoščenje takoj s tem, da so ostali do konca običajne ločitve in poslovitve od svojega tako priljubljenega In nepozabnega brata. K temu pripominjamo, da je bil par dni poprej pogreb nekega »Orla«, kateremu je več govornikov govorilo slovo. Stud. ing. Jakob Jesih, načelnik Sokolskega društva v Šiški.
— Dva mlada tatova. 181etna Jos. Antončič in Jos. Kočevar, oba iz Sodražice, sta služila pri grofici Hohenvvart v Ravneh pri St Petru na Krasu ter sta v noči na 2. m. m. ukradla svoji gospodinji iz hleva eno junico in enega junca v vrednosti 4500 lir ter pobegnila.
7~ Pr,e^rz”a tatvina. Ivan FrakelJ je po prestani 10 mesečni kazni radi tatvina v Celju obiskal hišo Pievnikovo v Veratah st. 7 pri Kozjem. Tu je delal nekaj dni ter sl znal s svojim vedenjem pridobiti zaupanje cele hiše. Tako se mu je vse zaupalo ln je imel priliko si celo hišo ogledati Dne 7. okt zjutraj ob 4. url Dride U hleva, na katerem
W Imel ležišče, v spalnico ter pod zvijačno pretvezo odpravi gospodinjo iz spalnice ter odnese srebrno anker uro z dvojna'1™ pokrovom v vrednosti 1000 kron, nadalje trie-derbinokle M. Zeis 8 X s črni metuiem, črno veliko usniato denarnico, v kateri *e b'io okrog 750 kron denarja in različni spisi, s katerimi se bode lahko okoristil. Občinstvo se svari pred nakupom navedenih stvari. Ker Je imenovani Ivan Frakelj nevaren, iz-vežban tat, ki se živi Izključno od tatvine In goljufije, ker je nadalje navdahnjen z bolj-ševiškimi idejami, proti kateremu je podana ovadba radi protidržavnega hujskanja pri kr. "ollc. oddelku v Celju, se prosi vse či-nitelje Javnega redu, da dobe zločinca v pest. Njegov rojstni kraj je Ljubljana, nist. v Ovsiše, okr. glav. Radovljica, bivališče Podnart št. 9, po poklicu vrtnar, samski, rojst. leto 1875. Kakor je pripovedoval, je hodil preoblečen v patra pobirajoč miloščino. Ker zna nekaj latinskih verzov in Ima govorniško spretnost, mu je njegov »kSeft« uspeval. Sumi se, da jo je potegnil na Hrvatsko. Hrvatski listi se prosijo, da ta dopis ponatisnejo, kakor tudi slovenski listj.
— Okradena kneginja tVindlscImritZ-ova. Komornica kneginje Windischgriitzove na Planini neka Ana Zimmermann iz Ooave je bila iz službe odpuščena, a pri odhodu Je pokradla svoji gospodarici dragocenosti to obleke za 168.000 kron.
— Mlad ubijalec. V Nemški vasi pri . bnicl je zadnjo nedeljo ponoči 161etni trgovski pomočnik ustrelil 201etnega Antona Češarka samo zato, ker je Češarek razgra-JoČe mlade fante posvaril.
— Umrla Je v Ormožu dne 11. t. m. gospa Ivana dr. Žižkova, soproga ondotne-ga zdravnika dr. A. Žižka in mati okrožnega zdravnika dr. Branka Žižka v Velenju ter tajnika v ministrstvu za trgovino dr. Cirila Žižka. Pokojna gospa je bila navdušena prvoboriteljica v nekdaj nemškutarskcm Ormožu, dobrodelna napram revežem in Izredno ljubeznjiva družabnica. Blag ji spomini Preostalim naše sožalje!
Ljubljana.
■» Ljubljanski občinski svet — sabotirati. Torkov »Naprej« piše: »...čujeipo jako mnogo glpsov, da se demokrati ne bodo udeleževal! dela, marveč bodo skušali delo v občinskem svetu ovirati.« — To se nam zdi povsem verjetno, kajti demokratom je korist občine Itak deveta briga, ker sicer ne bi bfll prltirall občinsko gospodarstvo na rob propada. No, naj le kar poskusijo ovirati, ml smo na to pripravljeni. S tem znajo ga enkrat res še škodovati občini, ker se bo vsled tega sedanje škandalozno občinsko gospodarstvo par mesecev zavleklo, toda potem (po novoizvršenih volitvah) pa ne bodo več ovirali, ker ne bodo mogli. Niti gadnja Injekcija — novo izkrpucan Žerjavov občinski volivnl red — jih ne bo rešila. [Torej demokratje, le kar pridno ovirajte!
*» Konec podlosti alt pomen anonimnih pisem za lavno kulturo. Glavni urednik »Slov. Naroda« je smatral, da je potrebno napasti primorsko mladino radi večerne zabave, ki jo priredi v nedeljo 16. oktobra v Narodnem domu. Da bodo njegove besede še bolj učinkovite ta da oblatijo primorske kroge v Ljubljani, je dodal še anonimno pismo. Sedaj pa priznava včeraj, da »je bila tendenca brezstidnega anonimnega pisma Več kakor prozorna: zastrupiti odnošaje med ljubljansko družbo ter izzvati nesoglasje med ljubljanskimi krogi in primorskimi rojaki in rojakinjami. Toda ta načrt ne bo uspel, najmanj pa s takimi anonimnimi listi, ki jih vsak pošten človek z gnjusom in ogorčenjem vrže v koš«. Samo jaz, Rasto Pu-stoslemšek, imam pogum taka anonimna pisma priobčiti, jih komentirati, nato pa napisati predstoječi popravek. Kako plemenito In značajno je to, kaj ne? Po teih sodite mojo kulturnost.
«■ Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 2. do 8. t. m. se je rodilo v Ljubljani 21 otrok (12 dečkov, 9 deklic). Umrlo je v istem času 25 oseb (16 moških, 9 žensk), med njimi 12 domačinov In 13 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 2 jetika, 6 griža, 1 zastrup-IJenje rane, 1 možganska kap, 3 srčna hiba,
1 rak, 10 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile naznanjene: 2 da-yica, 3 škrlatinka, 14 slučajev griže.
= Cercle francais naznanja, da se bo pričel 17. oktobra v pritličju I. drž. gimn. pouk v francoščini. I. tečaj se vrši ob pop-deljkih in četrtkih od 18. do pol 20.; II. tečaj ob torkih in petkih od 18. do 19.; III. tečaj (konverzacija in slovstvo) ob pondelj-klh in četrtkih od 18. do 19. ure. Poleg gg. profesorjev bo predavala v III. tečaju tudi gospa Jerasova, rodom Francozinja. Članarina znaša mesečno 8 din. Prijave začetnikov kakor tudi starih članov sprejema šolski sluga g. Ed. Schott.
Pravoslavna služba božja. U pravoslavno) vojničkoj kapeli (Vojarna vojvode Mišiča na Taboru), služi se služba božja svake nedelje j praznika u 10 časova.
«= Razgovor o železniški politiki preložen. Radi nenadne obolelosti predsednika upravnega sveta Dolenjskih železnic dvornega svetnika gospoda Frana šukljeta, se nameravani razgovor o železniški politiki ne more vršiti dne 14. oktobra 1921, kakor je to bilo naznanjeno v vabilih, temveč se vrši razgovor v pondeljek, dne 17. oktobra 1921 ob 9. uri v Ljubljani (Kranjska hranilnica, pritličje desno).
= Nesrečen padec. Ljudskošolski učenec Rrnest Godec je padel na Mirju s 6 metrov visoke vrbe ter si zlomil levo nogo v stegnu.
= Odgovor na članek *Pozor gospodinje«, priobčen v »Slov. Narodu« dne 12. oktobra 1921. Dotlčne sigurno dobro situirane toda skope gospodinje, ki se jim zdi zahteva služkinj — katere zahtevajo zvišanje plač na 300 do 550 kron mesečno — prevelika, store najbolje, da začno rfbati, pometati in kuhati same. Tako ne bode treba plačevati služkinj. V premislek jim naj bode, da služkinje ne morejo hoditi nage in bose okoli. Da bi se pa vsaj nekoliko bolj spodobno oblekle. Jim sedanja plača 200 do 300 kron ne dopušča. Kdor misli nasprotno, naj si ogleda cene še tako preprostega in slabega blaga po trgovinah. V tistem času pa, ko bode zadostovalo za poletje samo figovo peresce in za pozimi ovčja koža, bodo služkinje zadovoljne s par kronami... Ker pa takih kostumov sedaj še ni dovoljeno nositi — se prosijo cenjene gospodinje, da ugede temu povišku plač. Služkinje jim bodo hvaležne ter se s podvojenim veseljem lotile nakazanega jim dela. (Iz vrst org. služkinj.)
= Ostro streljanje, s topovi na Barju. Vsled povelja ministra vojne in mornarice ter komandanta dravske divizijske oblasti, ima tukajšnji artilerijski polk izvršiti letos ostro stresanje Iz topov radi vežbe vojakov. Ostro streljanje se bode izvršilo na ljubljanskem barju v neposredni okolici istega. Te-en-rajon za ostro streljanje iz topov meji a sledeče vasi: »S severne strani: »Crna vas — Smkovih — Hauotmanca.« Z vzhodne
strani: »Babna gorica — Rudnik—Laniše —
škofeljca — Klanec — Glirpek—Gubnišče.« Z južne strani: »Pijavagorica—Tomiji—Kota 402 — Kremenica —Studenec—Stajo—Loka— Matena — Brest— Vrbljene—Tomišelj—Sveti Janez—Pranselc.« Z zahodne strani: »Jezero—Kota 328—Kota 481—Podpeč—MH. Kos-ler—Salčkovlh.« Karta v razmerju 1 : 75 tisoč — stara avstrijska izdaja. Ostro streljanje vršilo se bo na niže označene dneve: (17J sedemnajstega, (18.) osemnajstega in (21J edenindvajsetega oktobra 1921 — na gori navedenem terenu. Teren-rajon za ostro streljanje bode dobro zastražen z večjim številom vojakov. Vse občine in vasi, katere se nahajajo v okolici, kjer se bodo vršile vaje z ostrim streljanjem iz topov, imajo ta razglas nujno uvaževati, vaščanom vseh navedenih občin in vasi pa je strogo zabra-njeno, da na označene dneve ne hodijo na polje oziroma v okolico, kjer se bode vršilo ostro streljanje, kakor tudi, da ne vodijo na Označene dneve svoje živine na polja in pašo. Prebivalci se imajo pokoravati in poslušati vojake, koji bodo stražili rajon strelišča, ter se nima nikdo protivno ukazom postavljenih stražarjev podati na svojo roko
v	rajon strelišča na označene dneve. Isto-tako ni dopuščeno prebivalcem po ostrem strelja.,ju prijemati v roke ali bodisi na ka-koršenkoli način odstraniti morebitne neraz-streljene šrapnele, granate (municijo). Pač pa mora vsakdo, kateri bi našel kako ne-razstreljeno municijo, takoj obvestiti najbliž-njo občino, katera na isto takoj obvesti tukajšnji polk, koji bode vse potrebno ukrenil, da se dotična nerazstreljena municija po predpisih odstrani.
= Vojni ubežniki. Komanda ljubljanskega vojnega okruga išče sledeče v Ljubljano pristojne mladeniče kot vojne ubežnike. Kristan Stanislav, roj. 1900, Keršič Karol roj. 1900, Japelj Al. r. 1900, Jevnikar Anton, r. 1900, Orehovec Valentin r. 1899, Roš Al. r. 1899, Planinšek Ant. r. 1900, Poženel Stanislav r. 1900 in Zapušek Anton r. 1896.
= Izgubil se je na sokolski veselici na Taboru pes polpasme Foksterier. Je bele barve s svetlorujaviml madeži. Sliši na ime »Gigi«. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči proti nagradi G. S. Cigaletova ulica l/III. nadstr.
Maribor.
Razglas državnega stanovanjskega urada. Stranke se ponovno pozivljejo, da se nemudoma poslužijo vprašalnih pol, ki so jim na razpolago pri tukajšnjem uradu, policijskem komisarijatu in policijskih stražnicah, ako reflektirajo na stanovanje. Zadnji rok za vlaganje vprašalnih pol pri tukajšnjem uradu je 20. t. m. Kdor vprašalne pole ne vloži pravočasno, je sam kriv, če ga sosvet ne bo upošteval.
126.600 kron državnega investicijskega posojila so podpisali uradniki policijskega komisarijata in člani varnostne straže v Mariboru.
Poziv. Komanda mariborskega vojnega okruga pozivlje kapetana v rezervi Janka Žirovnika in artilerijskega podporučnika Mirka Žilavca, naj ji sporočita svoj natančni naslov.
Nov odbor mariborskih igralcev. Na rednem občnem zboru mariborskega pododbora Udruženja gledaliških Igralcev je bil izvoljen sledeči novi odbor: predsednik Pavel Rasberger, podpredsednik Emil Rumpel, tajnik Josip Povhe, blagajnik Ciril Velušček, odbornika Štefka Dragutinovičeva in Edo Grom.
Dobrodelni koncert. V soboto, dne 15. bo velik dohrodelni koncert za voja-
t. m.
ške akademike v StrniŠču. Izvajali ga bodo Rusi in naše najboljše muzikalne moči iz Maribora, kakor gg. Beran, Druzovič, Schbnherr, Herzog itd. Sodeluje tudi vojaška godba.
Ponesrečil se je včeraj na glavnem kolodvoru železniški delavec Ivan Žiček. Za-dobil je težke notranje poškodbe in razmesarilo mu je desno roko. Prepeljati so ga morali z rešilnim ‘vozom v bolnico.
Celie.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek zvečer še je vršilo četrto predavanje ljudskega vseučilišča. Udeležba je bila zopet velika. Nadaljeval je svoje predavanje »o francoski revoluciji« g. svetnik Em. Lilek. Predavanju so poslušalci z vnemo sledili.
Sestanek drž. nameščencev v Celju se je vršil v torek zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Povod temu sestanku je dala vedno naraščajoča draginja, ter bedno stanje drž. nameščencev, izhajajoče Iz draginje. Posvetovali so se kaj storiti, da se zajezi draginja ter o raznih nadaljnih korakih, predlogih in resolucijah, ki se bodo storili v tem oziru. Udeležba je bila obilna.
Nove tovarne. Na prostoru, kjer so stale vojaške barake na Sp. Lanovžu, se sta-
vi	nova tovarna raznih kovinastih izdelkov, kakor posode itd., last tovarnarja Pertina-5a. Stavba je precej velika in je že pod streho. — V Gaberju dobro napreduje stavba tovarne za žico in podobne izdelke. Kakor kaže, bo Celje v pogledu Industrije igralo precejšnjo vlogo.
Premog iz novega pečovniškega rudnika se prodaja po 66 kron met. stot.
Smeti vkljub prepovedi nekateri ljudje še vedno odkladajo na Savinjskem nabrežju. To kvari najbližjo okolico našega mesta in se to dogaja celo ob potih, služečih izpreho-dom. Policija bi morala v tem oziru strogo nastopati.
Prav lepe jesenske dneve imamo po naših krajih. So solnfnl in topil, pa tudi noči niso ravno prehladne. Vsled tega suhega vremena po višje ležečih krajih že občutno primanjkuje vode in si jo morajo prebivalci donašatl od daleč.
Ptuj.
so mesarji že sedaj prodajali meso po poljubnih cenah, tudi po 28 do 32 kron za kg, brez ozira na maksimalne cene. Določitev maksimalnih cen je iluzorična, če se od strani magistrata, ki iste določi, ne nadzira, ako se po istih tudi prodaja. — Ce ima magistrat to moč in pravico maksimalne cene določiti, ima tudi pravico in dolžnost, paziti, da se te njegove odredbe .točno izvršujejo. — Če pa tega nima, oziroma noče, potem naj se ne smeši z določevanjem maksimalnih cen, katerih nobeden hudič ne drži in ne spoštuje. Na ta način se samo širi nezaupanje med ljudstvom in mu daje ma-terijal za opravičeno kritiziranje In orožje našim sovražnikom za širjenje nezadovoljstva med priprostim ljudstvom.
V	prostorih mestne hiše na Florjanskem trgu, kjer ima-prostore za trgovino z železnino ga. Leposcha, se v kratkem naseli neki tiskarnar iz Idrije. — Isti bode imel tiskarno, knjigarno in trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.
Še vedno niso zginili napisi pri nekaterih trgovcih v Ptuju. — Vsi tozadevni opomini so zastohj. Vsak tujec, ki gre iz kolodvora v mesto, vidi najprej z velikimi črkami napis »Reinhard Gefliigel-Mast-An-stalt« itd. Vsi vidijo ta napis pol kilometra daleč, vkljub temu, da je z neko belo-bledo barvo prebarvan, samo gospodje, ki bi morali to videti in ukazati, da' se ta .in slični odstranijo, — ne.
GledalBSče in glatba.
Proslava Al- Jiraska v ljubljanskem dramskem gledališču. Danes se uprizori na ljublf. dramskem odru prvič drama »Oče«, ki jo je spisal znameniti češki romanopisec in dramaturg Al. Jirasek, katerega sedemdesetletnico je praznoval letos ves češki narod z neprimerno prisrčnostjo kot sedemdesetletnico svojega najpriljubljenejšega pisatelja. Predaleč bi vedlo, ako bi hoteli oceniti Jiraskovu dela na tem mestu v celoti. Nakratko le omenimo, da so Jiraskove drame črpane iz raznih dob češke zgodovine, tako iz burnih husitskih dob, kakor iz idiltč-nfli predmarčnih časov, ter da njegovi junaki niso rojeni iz njegovih notranjih bolesti in notranjega boja, temveč so verna slika dobe, v kateri žive. Uprizoritev Jiraskove drame na našem odru pomenja velik korak naprej v stremljenju po čim ožji kulturni zvezi med našim in češkim narodom in pre-pričani smo, da bo dramsko gledališče v znak manifestacije Jugoslovansko - češkega bratstva prenapolnjeno.
Glasbena Matica. Opozarjamo na predprodajo Vstopnic za koncert mojstrov Balo-koviča in Ličarja. Vstopnice se prodajajo v hiši Filharmonične družbe. Vabimo vse glasbo ljubeče občinstvo, da v velikem številu poseti koncert, saj se nudi najidealnejši umetniški užitek. Balokovič je kot umetnik velikan, nikar ne zanemarjajmo svojih pravih umetnikov, ki že v inozemstvu uživajo svetovni sloves in ugled. Naj se mesto Ljubljana obvaruje sramote praznega koncerta tembolj takrat, kadar nastopi naš domači veliki jugoslovanski mojster!
Slovenska pesem v Dubrovniku. Na potovanju po jugu naše države dospeli so odposlanci ljubljanske »Jugoslov. Matice« tudi v Dtibrovnik. V prenapolnjeni sokolani, ki se nahaja v drugem nadstropju »Dogane«, enega najzanimivejših poslopij dubrovniškega stavbinskega sloga, je predaval prof. dr. Ilešič o »Slovenačkoj i otrgnutlm krajevl-ma«. Pred in po predavanju zapel je znani Kozinov kvartet nekaj značilnih slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Občinstvo je nastop naših pevcev, kojih glas je segel do skrajnih meja naših plemen, burno pozdravilo. Po vsaki točki je navdušeno poslušalstvo iznova burno pozdravljalo odiične pevce, ki so s svojim preciznim izvajanjem podali našim domač"" popevkam vso njihovo točno živahnost in nežno občutje. S tem nastopom je slovenska pesem pridobila uovih prijateljev in občudovalcev. — Po končani prireditvi so množice naroda čakale prepe-vaje na slovenske goste in jih spremile prav do hotela »Imperiala«, kjer je bila njim na čast prirejena mala slavnost. — Profesorju dr. Kozini moramo biti hvaležni, da s svojimi vrlimi sopevci raznaša hvalo slovenske pesmi med južnimi brati.	—k	d—
it in
Pokrajina.
Občinska sodišča po drugih mestih že pridno poslujejo. V Ptuju pa se isto še sestavilo ni. — Zahvaliti se imamo različnim advokatom, ki proti vsaki izvolitvi mestnega sosveta, če ni demokrat izvoljen, rekurirajo, se pritožujejo itd., samo da celo stvar zavlečejo in podaljšajo življenje svojemu »zmožnemu« gerentu. — Po naredbi morajo biti v tem občinskem sodišču tudi 3 osebe, ki so obenem občinski odborniki, katere izvoli občinski sosvet. — V^r nimamo župana, nima kdo sklicati'občinske seie in tako gre ta kaos naprej, cone pa kvišku. — Kamor človek pogleda, povsod samo intrige državotvornih demokratov, ki so državo in ljudstvo pritirali na rob propada. —- Pri tem neredu trpita največ nameščenec in delavec s stalnimi prejemki, ker ta dva nimata na koga zvaliti višje izdatke vsled naraščajoče draginje, — kakor to delajo drugi sloji.
Pri skupni seji mesarjev z mestnim magistratom dne 10. t. m. se je na predlog mesarjev takoj zvišalo cene mesu, in sicer teletini na 15 do 17 kron za kg, govedini na 18 do 20 kron za kg. — Omenjeno bodi, da
Hrastnik. — Beležke. — V kemični tovarni se bajč izdeluje »železna« metla, ki bo pomedla vse nemškutarske gospodiče in »frajle« — med njimi tudi g. G., gostilničarja kemične tovarne —, ki pozdravljajo z »Griiss Gott« In doslednim švabčarenjem izživljajo zares »mirne« Slovence.-— Imamo krojača, ki svojim naročnikom na vsako zgotovlieno obleko naroči tudi časopis »Novi čas«, ki pa je kljub požrtvovalnosti tega gospoda zelo redko posejan v Hrastniku. — Splošna želja je, da dobijo še g. demokratje takega obrtnika, ki bi ljudem za vsakdanje potrebe naročal brezplačne časopise, n. pr. »Pondeljek«. — Senzacijo je vzbudila v nedeljo popoldne govorniška predstava, ki jo je imel znani umetnik na tem polju, g. Miha Cobal v dvorani konz. društva s sporedom: »Pranje zamorca«. Le žal, da ljudje ne znajo več ceniti takih umetniških dobrot, ker predstave se je udeležilo celih — petnajst oseb. — Brezuspešnega »ofra« v nedeljo dopoldne po deseti maši in praznih klopi pri popoldanskem nastopu »Orlov« so — po mnenju nekega ljubljanskega govornika — krivi zopet ti »vražji« Sokoli. — Išče se mladenič za trganje raznih lepakov: delo je trajno, zaslužek zadovoljiv. Cenjene ponudbe na naslov: I. A. poštno ležeče Hrastnik.
GOSPODU POKRAJINSKEMU NAMESTNIKU MINISTRU IVANU HRIBARJU.
Da objasnim dejstva na kratko. Leto dni že iščem stanovanje in končno se mi je posrečilo, da sem navedel pri drž. stanov, uradu 2 stanovanji, ki bodeta v najkrajšem času prosti. V obeh slučajih sem bil drugi, oziroma prvi kompetent za dotično stanovanje. Dobil nisem nobenega!
Prvo stanovanje je' nakazalo — po izjavi uradnika drž. stanov, urada —-poverjeništvo za soc. skrbstvo (gospod A. Ribnikar) gospodu Virantu, uredniku »Jutra« in to ob času, ko je blestel na vratih gospoda poverjenika napis: »Poverjenik ne sprejema v stanovanjskih zadevah nikogar«, in ko mi je izjavil komisar istega poverjeništva, da rešujejo le prizive in pritožbe in da je edino kompetenten drž. stanovanjski urad.
Ko se je bližal čas odločitve za drugo stanovanje, mi je povedal ravnatelj drž. stanov, urada (gospod svetnik Hovansky), da je zahtevalo predsedstvo pokrajinske vlade dotični akt. Na moj ugovor, da je vendar samo stanov, urad kompetenten o tej zadevi, mi je odvrnil: »Jaz ne morem ničesar. Jaz moram narediti, kar mi ukaže moj predstojnik!« Par dni pozneje je dobil ono stanovanje gospod dr. Niko Zupanič, ki je bil pred približno 2 meseci imenovan v Ljubljano.
Povedati moram pa še to:	Imam
ženo in otroka v Italiji. Za nju ne dobivam nobenih doklad, ker ne živim ž njima v skupnem gospodinjstvu.— V skupnem gospodinjstvu pa ž.iveti ne morem, ker se meni ne da stanovanje.
Oziraje se na navedeno, dovoljujem si vprašati Vas, gospod kraljevi namestnik:
i. Kako naj preživljam s plačo sainca-uradnika ženo in otroka v Ita-
liji?
K Buličevl 75 letnici. Plaketo, ki jo je posebni slavnostni odbor, ki se je osnoval v Splitu v svrho proslavitve 75 letnice rojstva velikega učenjaka Dona Frana Buliča, izročil dne 4. t. m. slavljencu, je zasnoval in izvršil domači naš mojster S. M. Peruzzi, profesor na splitski srednji tehnični šoli. Plaketa, ki je ulita iz brona in clzellrana ter dobro patinirana, predstavlja v zgornjem delu portret monsignora Buliča, in sicer v profilu od leve. Pod portretom je v par. besedah legenda, deloma pokrita od lovorjeve vejice. Spodnji, ožji del je prizor, posnet iz reliefa na znanem starokrščanskem sarkofagu »Dobri pastir«. Ta sarkofag je slavljenec raziskal in se danes nahaja v arkadah arheološkega muzeja v Splitu. Plaketa priča o solidni tehniki avtorja in o izbranem njegovem umetniškem okusu, ki je ustvaril s tem delom smiselno in namenu odgovarjajoče, obenem pa zares umetniško občuteno plaketo. G. Peruzzi je na to svoje delo lahko upravičeno ponosen.	—k d—
O priliki Bullčeve 75 letnice izide, kot smo poročali na drugem mestu, spominska slavnostna knjiga, pri koji sodelujejo nešte-vilni jubilarjevi prijatelji, učenjaki svetovnega slovesa. Od Jugoslovanov, — da navedem samo najbolj znana imena —, zastopani so: Aranza, Hauptman, Ilešič, Jagič. Kovačič, Kršnjavi, Mantuani. Murko, Novak, Rešetar, Stel«, Szabo, SlšIČ, Vaslč. Prispevke so poslali mnogobrojni tuji znanstveniki, zgodovinarji In umetniški historiki. Beremo med njimi imena največjlh sodobnih strokovnjakov osobito na polju arheologije. Samo par Imen: Drexel, Egger, Gnirs, Huelsen, Kretschmer, Oberhummer, Sauer, Schultze, Strzygc\vski, Weigaud. Zingerl. Francozje In Italijani: Andollent, Batiffol, Delehaye, Haumont, MiChon, Morin, razven imenovanih so zastopani še Rusi, Poljaki, Bolgari in dr. — Muzejsko društvo v Ptuju je poklonilo Donu Franu Buliču častno diplomo.
2. Kaj naj ukrenem, da dobim tudi jaz stanovanje?
3. Zakaj sta imela gospoda Virant in Županič prednost?
4. Katere naredbe veljajo pri nakazan ju stanovanj?	-	•
5. Kateri urad nakazuje stanovanja v Ljubljani?
V Ljubljani, 10. okt. 1921.
Dr. Avg. Pirjevec,
bibliotekar državne licealne knjižnice.
Primorje.
Meja med Reko in Jugoslavijo. Naša komisija za razmejitev z reško državo je sporočila v Beograd, da je razmejitev med našo državo in Reko na vzhodni strani izvršena ter dobi luko Baroš Jugoslavija. Italija pa še ne privoli v izpraznitev luke, češ, da severna meja še ni določena. Zato pa tudi naša vlada še ni privolila otvoritve prometa z Reko, kar pa se takoj zgodi, kakor hitro Italijani izpraznijo Baroš.
socijalnih vprašanj, delavskih in agrar nih pokretov. Proglas trdi, da pridobiva društvo svoje članstvo večinoma iz meščanskih krogov, kar nikakor ne odgovarja resnici, ker so v društvu organizirani akademiki vseh slojev, ki so naprednega mišljenja.
Tudi trditev, da 9e društvo bolj kot s praktičnimi vprašanji bavi z gojitvijo družabnosti, ravnotako ne odgovarja dejstvom. Glede gojitve družabnosti pa opozarjamo na Masarykov spis: »Prehod s srednje na visoko šolo«, ki je priobčen v brošuri »Madim akademikom«, katero je izdala družba »Po* let«.
Ker so proti društvu naperjeni očitki neosnovani in brez vsake podlage, smo bili primorani v obranibo društva pribiti navedena dejstva.
Torej ne le društven program, ampak tudi življenje in delo društva ne daje povoda nikomur, da bi njegov program potvarjal.
Ljubljana, dne 7. oktobra 1921. Goslar Branko, stud. iur. podpredsedn , Jan Tonja, stud. phil. t. č. tajnik.
Drobiž.
* Samomor vsled žalosti za konjem. Kmetica Brochard iz Ronce-vauxa je imela starega konja, kate« rega je imela jako rada, dasiravno kljuse ni bilo že za nikako težje delo več sposobno. Nekega dne je konj obolel na neki neozdravni bolezni. Poklicala je živinozdravnika, ki je odločil, da se ima konj na mestu ustreliti, To je 50 letno ženico tako užalostilo, da je sklenila vzeti si življenje. Odšla je s konjem na reko Essone, privezala sebe Za konja, na svoje telo je pa privezala še težak kamen. Nato je pognala konja v globoko vodo, v kateri je s svojim dragim konjem vred
utonila.
Ivan Zorec:
Med Srbi.
IZ TAJNIŠTVA JUGOSLOV. AKAD. DRUŠTVA »JADRAN«.
Kakor čujemo se snuje na ljubljanski univerzi agrarni klub »Gruda«, ki namerava zbirati v svoj krog vse one, ki imajo voljo baviti se s proučevanjem sodobnih ekonomskih, socijalnih in poitičnih pokretov, zlasti pokretov poljedelskih vrst. Klub bo napreden, ter bo stal na stališču narodnega in državnega edinstva. Pozdravljamo že v naprej ustanovitev tega kluba, ker uvidevamo, da je v sedanji dobi potreben in želimo z njim prijateljskih od-nošajev, kot nositelji in naraščaj naprednih idej.
Vendar pa si dovoljujemo ob njegovi ustanovitvi opozoriti na sledeča dejstva: Klub je izdal proglas na abi-turijente, v katerem pa ne razvija svojega programa, ampak skuša z nestvarno kritiko potvarjati program že obstoječega naprednega akad. društva »Jadran«. Proglas naglaša, da pogreša pri društvu »Jadran« vsako socijalno pojmovanje in razumevanje neobhod-nih potreb malega človeka kmetskih in delavskih slojev. Ta trditev nasprotuje točkam 5. jn 6. društvenega programa, ki se glase: »5. Društvo smatra razlike med posamezniki, izvirajoče iz kvalitete dela, ki bodi regulativ tudi imetku, za nujne in vidi pravi družabni red v vsestranski harmoniji, doseženi evolucijonarnim potom, med vsemi činitelji socijalnega življenja. 6. Društvo nasprotuje torej, razmahu poedinca na škodo drugih, pač pa nalaga močnejšemu večje socijalne dolžnosti«. —
Razen tega moramo povdariti, da je bilo delovanje društvene, 'kulturno znanstvene sekcije osredotočeno v prvi vrsti v razmotrivaniu sodobnih
(Dalje.)
Koča Čira Radana je bila revna, To sva videla takoj, ko sva stopila v pritlični-, netlakovani, temni prostor, ki je bil veža in kuhinja, vse obenem. Sredi tega temnega in zakajenega prostora je tlelo kar na tleh nekaj dračja in trhlenega lesa. Nad čvrčečo žerjavico je visel na sajasti verigi kotlič. Kadilo se je kakor v sušilnici. Kake posebne kuhinjske oprave nisem opa* zil, če ne omenim ene ali dveh pobe in šepajoče mize v kotu. Ob stenah 3® bili nizki prizidki, pokriti 9 kai«c“^ 'timi škrlmi. Prizidki so klopi in —“ postelje.
Tudi v Hercegovini sem pred let»
videl tako »pohištvo«, samo še dosti siromašnejše.
Ko smo opravili obred krstne slave in sem napil njemu in njegovi hiši, mi je Čiro Radan še enkrat segel v roko in mi s preprosto iskrenostjo dopovedoval, kako silno ga veseli, da sem prišel tudi pod njegovo streho. Njegova žena Kate se mi je smehljala, vzklikala je po ženski navadi, brisala si roke in segala po širokem, _ težkem volnenem predpasniku, okrašenem * dolgimi raznobarvnimi resicami. Ob njej je stalo 5 otrok, starih od šest do deset let. Otročički so me moško in resno {^ozdravili:
»Dobro nam došli, čikoj«
»Nije — cika *), zlato moje, nego:
—	gospodinl« jih je Kate popravljala.
Otročičkom pa je bila beseda »čika« lažja, bolj domača: tudi meni je bilo tako bolj všeč.
Čiro se je smejal in je naju povabil:
»Prosim, da bi vsaj samo za tre-notek sedla za našo mizo gori v sobi!«
In odvedel je naju po petih ali šestih stopnjicah v nekako sobo nad drugim koncem hiše. Za nami je šla žena z otroki.
Soba je bila zares soba in obenem nekaka shramba živil in domačih potrebščin, Na stenah je bilo nekaj svetih podob, med njimi so visele slike kralja Petra, kraljeviča Aleksandra in vojvode Mišiča, »Kosovske devojke«. »Guslarja« itd.
Saj ne rečem, da so bile slike umetniške, — ne, bile so domače m narodne, in to mi je bilo všeč.
Zdaj pa poglejmo, kakove slike »krasijo« naša stanovanja, in pomislimo, kaj bi na primer kak nepismen 1J1 neuk čiro Radan videl v naših lepi11 kmečkih domovih —!
Gospodinja Kate je prižgala sve-tiljko.
Z urnim pogledom sem se ozrl P° nizki sobi. Slike na stenah so oživem* v kota revnega doma se je stisni
tema.	,	;e
»Sedita, sedita, mila gosta!« J
vabil Čiro.
Kate je naglo mahnila s predpasn' kom po dolgi klopi, da bi pobns prah, in se je nasmehnila.
»Evo, odmah —,« je re'c.\a’ sedla, in je izvlekla izza nekih za.ioj veliko opleteno steklenico vina.
♦I Cika =i ostric. — Pis*
Ciro se je zakadil v kot in je pri-ne&el celo suho svinjsko pleče, mimogrede je segel na polico po velik, mo-n0^; Pleče in nož — jaz bi mu lažje dejal handžar — je položil predme in je prosil:
»Moja hiša je vaša hiša, kar imam, bodi vaše, samo ne zamerite, d* vas ne morem bolje postreči!«
Kate je postavila pred nas tri kozarce in Ciro je navdušen popadel vinsko opletenko in je točil, govoreč: »Oprostite, bojim se, da vam vino toorda ne bo po volji. Ali boljega nam »og ni dal!«	•
In nazdravil je zveneče in gladko »akor kak odvetnik.
A vino je bilo kakor pesem!, Naenkrat so prišli bližnji sosedje, *da se i oni upoznajo i pozdrave sa gostom iz Ljubljane.«
Vsakdo je prinesel * seboj ali kruha in prekajeno pleče, ali vina in posušene jagnjetine,
In vse so nekako polagali predme in me prosili, da bi vsaj malo okusil od njihovih »jela i pičit«
Glavno besedo je vendar hotel haeti Ciro. Venomer je pazil, ali jem h* pijem.
Ampak vino je bilo težko, močno *n pitno. Zato sem na številne zdravilc, ki so deževale name, vselej samo Poarknil. In vselej, ko sem postavil ko-*«rec na mizo, je zakrilil z roko go-»podar Ciro:
»Služi, ženo, imaš komel«
In žena mi je dotakala, on sam Je natakal drugim, a predme je rinil Pleče, kruh in handiar.
»Slišiš, Ciro, ali se ne boš še porodil?« ga je vščenil pop Ilija. v »Bom, oče, bom,« se je smejal Ciro ui pogledal za ženo, ki je skočila po •topnjicah v kuhinjo;
Ciru je lansko leto umrla zena, Pred nekaj meseci je bi vzel Kato.
»E, gospodine«, se mi je priVeril, »dobra žena, mojim otrokom kakor Prava mati! — Kate!« je zaklical..
Kate je pritekla in se je smehljala. »Nazdravi tudi ti našemu slovenskemu gostu, nazdravi popu, ki me krega in mu povej, da te imam rad, na?dravi vsem našim gostom, ki mo-*ejo to potrditi!«
Ali Kate najbrž ni bila vajena zdravic; nazdravila mi je kratko:
»U zdravljet gospodine!«
Zdaj šele, ko je stala mirno pred menoj, sem si jo mogel dobro ogledati.
Kate je bila še mlada, morda ne dosti čez dvajset let stara, močna, ▼itka, lepa, oči so ji bile velike, globo-fcožareče, lasje črni kakor noč in težki *»kor griva, a obraz ji je bil zdravo *>gorel in podolgovat, vrat bel in lep, Kje sem že videl take ženske?
. O, ie vem: v Konavljah l To je »olina med Cavtatom in Ercegnovim. Kako krasno ljudstvo živi tam! Tako **pi so moški in ženske, da jih že po tem spoznaš kot Konavljane. Pravijo, da ao nezakonski potomci starih dubrovniških plemičev, ki so imeli v Ko-navljah svoje »kmete«. Drugi trdijo', Ua so jim lepoto dali Napoleonovi rrancozje, ki so par let vladali »Iliri-K ‘Tretji pa pobijajo prve in druge
in čisto preprosto zagotavljajo, da je lepota Konavljanov domača, plemenska, slovanska, ohranjena menda samo zato, ker narod živi trezno in čisto.
Zdi se mi, da bi najlažje pritrdil tretjim.
Župnik Prodan v Cilipih, veliki župniji v Konavljah, mi je v tisti dobi, ko sem živel tam, pravil o čednostih in nravstveni čistosti svojih župljanov same prav lepe in zgledne stvari,
V	Cilipih in v okoliških vaseh nas je bilo tisoč mož, cel bataljon vojakov v starosti od zrelih trideset do častitljivih petdeset let, in vsem so nam bile krasne Konavljanke neznansko všeč, saj takih žensk res nismo videli še v nobeni deželi; — ali niti eden od vsega tisoča sitnih in zares taktično naskakujočih mož se ni mogel pohvaliti, da bi bil količkaj dosegel bodisi pri dekletih, bodisi pri ženah, ki so po svoji zreli in polni lepoti marsikatero dekle dostikrat še prekašale.
Enako trd post so imele tudi vse druge čete, ki so prišle za nami.
To mi je župnik kesneje večkrat prav ponosno potrdil.
Naj so se dedci še tako trudili, naj so še tako kleli »deklice neusmiljene«
—	nazadnje so jih morali le občudovati in spoštovati. (
—	Tiste dobe sem se torej naglo spomnil, ko sem gledal lepo Kate. V tem kratkem pomisleku je švignilo mimo mene sto prečudnih, neverjetnih in nepozabnih spominov. Tudi lepe Marice, popove in svoje znanke, ki nam je «pekla» črno kavo in se dostojanstveno otresala vsiljivih nemških in madžarskih častnikov, sem se spomnil.
Domislil sem se tistega dunajskega častnika, ki se je tako silno zaljubil v lepo Konavljanko, preprosto dekle, da jo je vzel v zakon; pa tistega svojega tovariša Vasilija Paduha, ki je tako rad imel neko drugo tamkajšnjo lepotico, da se je od same vroče ljubezni vpričo mene večkrat jokal kakor zaljubljen dijaček, in ki bi jo bil takoj poročil, če bi >ne bil imel v daljni svoji severni domovini žene in že napol odraslih otrok . . .
Vasiljev konec je bil zaradi tiste (udovito silne ljubezni žalosten in pretresljiv. —
Kate je odmeknila oči in mi je dotočila.
Pop Ilija je začel pripovedovati, odkod se poznava in kako je bilo takrat.
Možje so se čudili, vstajali so in so mi segali v roko:
»O, hvala vam! Bog daj zdravja in sreče vam in vašim otrokom!«
Ciro, predobra, mehka duša, ni vedel kaj bi mi še ljubega rekel. Vstal je, lepo mi nazdravil in nazadnje izjavil v silnem navdušenju:
»Pop nam je že pravil,. da ste bolni in da bi ozdraveli v naših toplih krajih; —- lepo vas prosim, ostanite pri nas, živite med nami. Česarkoli boste poželeli, vsega boste dobili. Kar je moje, ni moje, vaše je. Ssfmo ostanite pri nas in bodite gospodar moj in nas vseh in vsega našega imetja!«
»Ciro, brate, živio, sretan, zdrav bio: evo, tako mi vjere i Boga pra-
vednog, istinu si rekao!« so poskočili
možje.
In sledil je prizor, presrčen in gen-ljiv, da ga jaz ne znam opisati.
Vsak prigovor, češ da je vino »govorilo«, zavračam, ker to ni res. Jaz sam sem bil tako trezen kakor zdajle, ko to pišem, in možje nič manj, čeprav so več pili, ali so bili junaki in vajeni svojega pridelka.
Vse, kar so govorili ali kakor so se vedli, je bila resnica in preprosta iskrenost, pa navdušena volja in bratsko hotenje in pripovedovanje, da bi mi omilili svoj gostoljubni dom.
Pri Ciru Radanu se s popom nisva mudila dlje nego dobro uro; kajti obiskati sva hotela še neko drugo hišo.
»Cim obavite slavu, doc čemo i mi!« so obljubili vsi, samo Kate naj ostane dotna pri otrokih.
»No, kaj praviš?« je vprašal pop Ilija, ko sva šla k nekaj oddaljenejemu sosedu.
»Nič ne morem, ves sem prevzeti« sem se spovedal. »Ali ti si bil skoraj tih. Morda ti ni bilo kaj prav?«
»Narobe: presrečen sem, ker sem ti na obrazu bral, kako všeč so ti naši ljudje. Tih sem bil res, a samo zato, da so se možje dali sami po sebi tako kakršni so. Mislim, da je bilo za tvoje opazovanje tako najbolje.«
»Res, kaj takega ne bi bil pričakoval!« sem mu še enkrat potrdil tem raje, ker sem videl, kako ponosen je, da so se njegovi Srbi tako lepo pokazali.
»A zdaj me ubogaj; V hiši, kamor greva, jej vsaj nekoliko in pij brez skrbi; kajti zdaj' si a« vsake stvari komaj doteknil. Jej, dosti jej, zakaj čaka naju huda in dolga gostija. Odtod greva naravnost domov, če Bog da,« je smeje se dostavil.
Hiša, v katero sva prišla, je bila precej večja in bogatejša.
Gospodar Tanasija Govoruša sedemdesetleten velikan, je ležal, ker je bil bolan, na prizidku. A ko je slišal, da »ima gosta iz Ljubljane«, je planil pokonci 1 je bil naenkrat zdrav. V kuhinjo je prihrumelo njegovih pet do peUeset let starih sinov, ki živijo z očetom v »zadrugi«, pet snah in četa odraslih in odraščajočih otrok je napolnilo zakajeni prostor.
»O mila gosta, ostanita, ne Hodita od nas!« je prosil stari Govoruša in naju je vedel v gornjo sobo, a svoji številni družini je klical:
»Otroci, nosite, pecite, nosite, pogostite !«
Kakor bi velel pravljični mizi: Miza, pogrni se! je bilo naenkrat prekajenega mešaj kruha in vina in žganja in cigaret in vsega, da se je miza kar šibila. Na častno mesto 90 zrinili mene, ob mojo desnico »o posadili popa, ob levici se mi je prilepil Tanasija sam, ob popu in meni so se razvrstili sinovi, velikani, kakor oče sam.
In zdaj jej, pij, kadi cigarete, ki jih drugače n« kadiš, pij, pij in prepevaj, ko nikoli ne poješ 1
Nisem mogel, ke^ sem si bil med potovanjem pokvaril želodec. A zdaj sem moral, njihovemu ljubeznivemu
gostoljubju se nisem rnogel, se nisem smel ustavljati.
Ali stari Govoruša je opazil, da mi težko tekne.
»Jajca bi jedli lažje!« ie zavpil v kuhinjo in naenkrat je bila pred menoj skleda v mehko kuhanih jajec.
Ker seveda tudi s to jedjo nisem mogel doseči kakega posebnega uspeha, so mi naenkrat prinesli še več v trdo kuhanih jajec, pa naj tem ugovarja in branil, kolikor sem hotel.
»Prašička zakolji in na ražnju speci!« je stari ukazal sinu, ko se mu je zdelo, da tudi teh jajec ne mislim vseh pojesti.
»Odmah!« je skočil sin in jaz sem moral pokazati vso odločnost, da sem to preprečil.
»Torej pijmo in nazdravimo sil« se je nerad vdal silni mož.
Ce je bilo vino v tistem kraju povsod dobro, Dadanovo res kakor pesem milo, je bilo vino Tanastje Govoruše močno kakor grom in sladko kakor ljubezen.
Zdaj sem ga potegnil tudi jaz, ali že prvi kozarec mi je povedal, da se bova metala, če ne bom pazil. In paziti sem zares hotel. Kajti silno bi me bilo sram, če bi kdo opazi}, da se me prijemlje vinjenost.
No, zdaj pa pazi, če moreš: kozarci so taki kakor bi bili narejeni za kako župnišče v starih časih, gostitelji ti nazdravljajo, silijo te in sami pijejo kakor zemlja po dolgi suši,	a vino je
tako genljivo dobro da se	ti med pit-
jem glava kar sama nazaj nagne, kakor pijoči kokoši!
Ko so prišli še sosedje, kakor so bili obljubili, se je začelo tako, da bi se lahko kaj naučil marsikak ljubljanski »krokar«.
Ali tega raje ne bom raznašal. Povem samo, da sem bil jaz edini, ki je »pazil«, a to mi je še zdaj žal. Presladkega, predobrega vinčka	se otožno
spomnim vselej, ko dobim za težke denarje kako žvižgavo	cuckovino
predse . , ,
Ko se je skoraj že svitalo, sva skušala s popom najti pot domov« Saj bi bila hodila prav, ali jaz poti nisem dobro poznal, pop pa jo je bil začasno zgrešil.
Kesneje sem popa vprašal, ali se ga možje večkrat naberejo.
»Nikoli, ker pijejo zmerno, če sploK pijejo. Vse, kar je bilo, je bilo zaradi tebe. Pili so, da bi pjl tudi ti, in pili so od veselja, da si med njimi.«
Iz skušenj prejšnjih let vem, da je govoril resnico;
Doma sva se umila, popila sva primerno posodo črne kave, pa sva bila dobra.
Opoldne sva se napotila v Mokro polje pod goro Lom, ker me je zanimala povest G jure Saviča, junaka iz »Zelenega kadra«.
Tanasija Govoruša naju je zapazil in je nama dal osedlana konja, da sva jahala.
Ježa je bila zelo prijetna in prava dobrota zvečer, ko sva se vračala.
Konja sta peketala v lahkem teku in previdno krevsala, ko sva prišla na nerodna, izprana in nehodna pota.
(Dalje.)
Novo!
Helena
Novof
Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 2P K, Broširani 24 K.
Naroči se:
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
M|ch*l Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
»Kaj — tole?...«
_ Nostradamus ni utegnil odgovo-na: Beaurevers Je že držal za le-Nostradamus pa je poSasi . »klanjaje glavo pod težo »trasnlh mislih, ki so se mu valile po možganih...
Maršal de Salnt-Andri, ki je slo-H? 1® v tem trenutku zavzdihnil. Odprl je oči, pogledal v arak in uzrl tam zgoraj človeka, ki se je vzpenjal preko zadnjih klinov ta je naposled zginil skozi odprto okno. Saint-Andrž se je vzravnal in hudoben smehljaj, mu je preletel bleda ustna.
»Ohol« Je zagodrnjal nato. »Kaj ie Je zgodilo? Da, da... Ti kuga, taksne neprllike!... Kje pa so, mrcine? Bogme, kralj jih je zapodil v beg. Zdi se, da sem izkupil nekakSen »onek v ramo! Nu, dvajsettisoč tolarjev je pač vrednih, da človek mal-°e potrpi.«
Naglo se je otipal in se zasmejal, Cnteč v roki šumenje dragocenega Papirja.
. »Dvajsettisoč tolarjev! še šestdeset tisoč, in moj šesti milijon bo Poln. Sest milijonov!« 'e ponovil z tlasom zvrhanim spoštljive resnobe.
So ljudje, ki izgovarjajo besedo »denar« z enako pobožnostjo kakor Prvi kristjani v katakombah besedo »Bog«. Saint-Andre je bil izmed teh čudnih pobožnjakov. In po tem vzdihu k svojemu bogu je nehal čutiti rano in radost mu je preplavila srcc.
»Pojdimo čakat dneva, da vzdignemo denar,« je rekel sam pri sebi, »ter položimo teh ubogih dvaj^et-
l,soČ tolarjev k njihovim vrlim brr<-®®ni. Zbogom, sire, zabavajte se Qobro! Ali, kakor veverica je lezel Po lestvi 1...«
in je odšel.
Maršal de Saint-Andr6 je bil skopuh. A tega ni vedel nihče, še sam morda ne. Vsem velikim strastem Je lastno, da se malokdaj zavedajo same sebe.
Samt-Andrč je bil na glasu, da Je imovit in celo razsipen Človek. Rad je delil Srebrnjake med louvrsko služinčad, ki se je trudila okrog Henri-jevega ljubljenca. Brez pomisleka je izdal po tisoč tolarjev za lep čipkast ovratnik. Njegovi konji so bili najbolje osedlani, na njegovi mizi je vladalo razkošje po njegovi obleki so še ravnali vsi gizdalini, njegova hiša Je bila v resnici dom visoke osebe, ki hoče imeti Sebe vreden okvir. Z eno besedo, niti najmanjša stvarica ni kazala, da bi bil Šaint-Andrč skopuh, v ničemer se ni razodevala njegova brezmejna ljubezen do zlata in na njegovem obrazu ni bilo videti nikake žalosti, kadar je podpisal svojemu oskrbniku velik izdatek.
Toda — r-l
Saint-Andre je obedoval brez veselja ob tej rafinirano obloženi mizi, za katero Je Štel denarce, ne da bi se branil; Saint-Andre, ki je odeval svoje ljubice v dragulje -in lepotičje, ni mogel razumeti, kako je mogoče ljubiti žensko; Saint-Andre se je oblačil v svilo in bogate kožuhe brez volje in brez veselja; on, ki Je kupoval najlepše konje, ni poznal radosti, s katero zajaše jezdec plemenitega žrebca; Salnt-/ndr«5 ni živel, sanjal je sen, in ie v tem snu je igral svojo vlogo.
Vzdramil se Je šele v globoki kleti, pred svojimi zaboji, polnimi denarja. Takrat je oživel kip. Človek je vztrepetal. Ljubezen je napela njegovo srce. Strast je zavrela v njegovi duši... Tu je spoznaval Saint-Andre srečo življenja, ki mu ni raogla dati sila ženskega objema, pi* janost, ki je ni našel v kupah Špan-| skin vin... Poklekal je in obožaval
ter okušal popolno srečo v tem vzhičenju svoje skoposti...
Kaj se je bilo zgodilo z Lagar-dom?
Poveljnik železne čete je bil tekel naravnost v Louvre. To se pravi, odnesli so ga malone njegovi ljudje, veseli, da pridejo tako poceni iz nevarnega boja. Bili so kruti, krepki mesarji, ki so pač že po stolerat tvegali svojo kožo brez kakršnegakoli vznemirjenja ali strahu. Toda praznika, kakršen je bil nocojšnji, še niso doživeli. Besnež, ki je navalil nanje, je bil res vreden spoštovanja. Odkod se je vzel? Kje se je naučil peklenskih sunkov, s katerimi jih je obdelaval? Brez sramu se je smel človek umekniti meču* ki je bil kakor vihar in blisk In strela, vse v enem.
Ko se je Lagardu vrnila zavest, Je tekel v Louvre. Tam so ga oči-vidno čakali. Vrata za vrati so se odpirala pred njim. Katarino de Medt-cis je našel v njeni molilnici. Ko je zagledala Lagarda, je prebledela. Ni ga bilo treba Izpraševati, niti ne dvakrat pogledati; brez tega je spoznala, da se je ponesrečilo. Samo njene ustnice so vztrepetale. Lagarde ni mogel prenesti zlovešče jasncstl kr*,!ji2inih oči, ki so počivale na njegovem obrazu. Pobesil Je glavo In zamrmral:
»Kaj hočemo, gospa! Našo četo bo treba podvojiti ali potrojiti.«
*To je nevarno. Ze dvanajst vas je preveč.«
»Potem pa mi tudi ne smete zameriti; ne smete me ubijati s svojim pogledom.«
»Ne zamerim ti.«
»Več nego petdeset jih je navalilo na nas.«
Katarina je vztrepetala in prebledela. Mraz se ji je razlil po žilah.
»Tedaj Je vedel?« je zamrmrala in stisnila pesti.
»Ne, gospa. Bill so razbojniki,
Prekleto naključje se Je pripetilo. Ceta, ki je iskala plena. Vodil jo Je sam vrag iz pekla. Ali pa človek, Id je opasan z Luciferjevim mečem.« »Kako mu je ime?«
»Royal de Beaurevers.«
»Royal de Beaurevers — dobro!« je rekla Katarina in si zapisala ime v možgane. »Potemtakem se moramo najprej odkrižati njega. Kdo ve? Morda je on kralju to, kar si ti meni?«
»Pogin mu je gotov, gospa!« je zarenčal Lagarde i vsem besnim srdom poraženca.
Katarina je sedela nekaj časa v nemi zamišljenosti; njen duh se je v tem pomiril. Povzela je:
»Kaj Je s kraljem? Gotovo Se Je vrnil?...«
»Ni mi znano, gospa.«
Z mahljajem roke je Katarina odslovila svojega bandita. Vso noč Je ostala v molilnici ter prežala skozi okna. Pet let življenja bi bila dala za gotovost, ali je kralj v Louvru ali ne. Toda ni se upala poizvedovati. Okrog osme ure zjutraj pa je vstopila ena izmed njenih ženskih in povedala vsa preplašena:
»Ali veste, gospa, kaj pravijo? Da njegovega veličanstva ni v Louvru!«
Katarina se je ugriznila v ustnice, da ni zakričala. Toda odgovorila je pogumno:
»Nu — in? Mari je to prvikrat, da spi kralj zunaj?« ,
Ta osorna beseda, s katero je na videz zavzela stališče je bila čudovita, Katarina je poslej lehko' kazala razburjenost užaljene soproge ter si mirila živce z ihtenjem. Toda kralj se ni vrnil niti do desetih ne. Kraljica je čutila, kako ji vre kri po žilah. Nemir po Louvru, prhajanje in odhajanje ljudi, vpraševanje vse križem-vprek in hrup dvorjanov, ki so se gnetli pred kraljevskim stanovanjem
—	vse to ji je udarjalo na uho kakor čudna, sladka sodba.
Proda se s
VEČ VAGONOV MEŠANIH, CEPANIH DRV
(bukev, gaber, krast. Jelša) takoj prodam. Vpraša se pri Ivo Pavlič, Oplotnica. 2087
DOBRO IZPELJANA, KLJUČAVNIČARSKA IN MEHAN1ČKA DELAVNICA
na prometnem mestu z bogatim inventarjem Je naprodaj. Kupec lahko prevzame vrtimo delavnico. Natančneje v upravi Usta.
3085
FOTOGRAFICNI APARAT
6	X 9 na filme z vsemi potrebščinami ceno na proda). Na ogled pri »Aloma Companjr« 4 z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3 2084
2 DVONADSTROPNI HIŠI ie davka prosti, pri dri. kolodvoru v Ljub* Hani s trgovskim lokalom, 30 m dolga vinska klet, cena primerna. Poizve se: Jo«. Zupanič v Ljubljani, daljevica 5, Rakovnikom.	W#0
Službe:
MLADE, INTELIGENTNA DELAVCE
katere bi Izučil v papirni stroki sp-ejmem. Kartonažna tovarna I. Bonač, *tn, Čopov« cesta 16.	20®
STROJEPISEC	(STROJEPISKA)
IN STENOGRAF
za slovanski in nemški jezik se tako! ali v bližnjem času pod ugodnimi pogoji sprejnta. Stanovanje event. zasigurano. Dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6-1	2083
VEČ PRIDNIH DELAVK
sprejmem. One iz Ljubljane in bll?.n|e okolice Imajo prednost. Kartonažna tovarna Iva« Bonač, sin, Čopova cesta	16.	2079
KOT GOSPODINJO sprejmem starejšo žensko, ki bi opravljala vsa hišna dela. Služba trajna. Nastop takoj. Sprejmem tudi krojaškega pomočnika. Fr. S. Hrovat, krojač in posestnik Gaberle »t. 75 pri Celju.	2077,
BOLJŠA GOSPODIČNA
išče službe kot gospodinja. Je dobra kuharica in varčna gospodinja. Ore najraje n kakemu vdovcu ali samskemu gospodu. Ponudbe pod »Varčna gospodinja« na upravo.
2078
UČENEC ZA KLOBUČARSKO OBRT
se takoj sprejme. Franc Adamlje, Trbovlje. Loka 348.	2082
ZDRAVO UČITELJICO
na dom k boljši družini, v podučevanje treh pod lOletinlh deklic, kakor tudi glasovlrja. Hran« in stanovanje istotam, plačilo po dogovoru. Naslov pove uredništvo. 2040
V	PLETENJU NA STROJ DOBRO IZVEŽBANA DELAVKA
kakor tudi učenka. Preskrbi se za stanovanje in dobro hrano ter dobro plačo. — Vpraša se pri Oman Valburgo, Maribor, Šolska ulica 4.	2043
PRODAJALKA!
izvežbana v mešani ttrokl z večletno prakso, vajena v aranžiranju Izložbenih oken se sprejme. Ponudbe če mogoče i sliko (katera se vrne) pod štfro »Lh^liana* na apravnlitvo Usta.	2027
REZANJE DRV
z motorno žago, ter dobavo drv vsako množino dostavljeno na dom priporoča Lud. Ilešič, Ahaclleva cesta 10. Tramvajska postaja, Sv. Petra cerkev.	1996
Razno:
MLAD DOBRO IZVEŽBAI* KLEPAR
ln Inštalater išče opremljeno delavnico v prometnem kraju v nalem. Event. tudi sam" orodje pod ugod. pogoji. Ponudbe pod Marljiv 26^ na upravo lista.	2060
500 K NAGRADE Izplača Inženjer onemu, ki mu preskrbi Čedno, mirno in svetlo sobo' ali sobico v mestu. Ponudbe pod »nagrada« na upr. lista.
2086
Zenitne ponudbe:
DVA NAOBRAŽENA MLADENIČA
prvi 21 sin tvorničatfa, drugi 29 »anostoiea obrtnik In trgovec,
ki živela sta srečno, bi rada gosplce, če tudi za večno.
Dvajset In eden, da mu sličen ni nobeden dvajset in devet,
Želi z devojčlco živet.
Zato potrudi se, sedal Je &•'.
In Tl lepa, •K*.lesti*'« vase; ... i, dobiš možiceljna 'thko, da podoben mu le redki l ■
Zato podrudi se, sedaj j*
_ da se enkrat ne »ckesaš.
Dvajset in eden pod »Cvetjj« Uvais^t ia de-vet pod »Potrgal« na upravo »Jugoslavije;«, samo s sliko, brez nje v. koš. 2081
Trgovskega pomočnika
dobro izurjenega in poštenega za trgovino z mešanim blagom in delikateso išče za takojšnji nastop tvrdka
D. PON
Ljubljana, Stari trg št 6.
Prazne nove in rabljene
vrele (dlakove)
V vsaki množini po najnižji ceni pri
FR. SIRC, KRANJ.
Vmm nbt sobe, filol briniero olje.
„Philligrafit“
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
tehn. industr. podjetje, Ljubljana.
Javna dražba
porabnega lesa in desk,
ki se vrši v nedeljo 16. X. 1921 ob 9 uri dopoldne na dvorišču Fongratzove šupe (Meksika) Ahacljeva cesta.
Prn ljBtljaoika piiibliliiiliiti
klobukov za dame in gospode, nadalje velika izbira klnčanih in praznih damskih klobukov.
Klobutarna in modisterila
Barborlč - Završan
Ljubljana, Mestni trg 6 — 7.
Bančni uradnik
ISfe mesečno sobo s 1. novembrom, če mogoče s hrano. Ponudbe pod »Bančni uradnik*' na upravo lista.	___
m
KUPUJEM
poleg odtisnjene poštne znamke, ne izpod 100 kosov jedne vrste, Znamke morajo bit* popolnoma cele in osnažene ter s papirja od-| gtranjene. Ljubljanska serija po: 3, 5, 15, 25, 30, 40, 50, Irt 60 vinarjev.
Ista serija po: 20, 40, 45, 50, 60 para ter 10 dinara [ Sedanje izdaje samo v celih serijah, ter ne izpod 10 serij j jedne vrste, nadalje znamke po 15 in 20 kron.
Kupujem tudi cele serije znamk.
Knjigarna Izidor Steiner
Brod na Savi.
Parketne deščice
iz slavonskega hrasta dobavlja v vsaki množini in poklada najceneje
Dos. R. Puh
Ljubljana Gradaška ul. 22. Tel. 513.
Obvestita.
Obveščava oenj. odjemalce ln p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela. in popravila po najnlijUi oenah. — Gotovi čevlji v zalogi.
Turistomki tenlji lastnega izdelka.
M. in Minka Rrajer-Kapele
Ljubljena, Turjaški trg (Bng) itev. I
Gnicjene cevi
za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbeata, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
,.PROMET" telili, ffflt.
Ljubljana.
Šolski miki.
lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4. L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110'—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike.
Vse šolske potrebšine.
Cigaretni papir,
Olleschau. Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen in krep papir. Venci in šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družinske in Blaznikove. Razpošil^jp^lzkih cenah.
Uran-Papimica
Ljubljana, Mestni trg 11.
Raznovrstno
Bohlerovo jeklo
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) Irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
..PROMET", telm. ind. podjetje
LJUBLJANA.
Lastnika: Genica & Drago VoMu
„T8IGLA¥
Jugoslovanska izdeiovainfca perila Ljubljana, Vojvoda Mišiča 21 farstvesa znanka
naznanja, da je preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa 10 v novo* urejene prostore z električnim obratom na Vojvoda Mižita cesto st. 21.
Tovarna ..TRIGLAV" izdeluje po brezkonkurenčnih cenah in v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin: moške in ženske srajce, spodnje hlače, plastrone, mehke ovratnike, ženske bluze, predpasnike, samoveznice etc. Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po celi državi. — Samo na debelo,
..TRIGLAV" X I. P. Ljubljana.
Knliga s slikami
za zabavo in pouk našim malim
izvod 20 K
v Zvezni knjigarni
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8*
Polvglott
prestavlja iz vseh ha vse jezike, prepisuje rokopise na stroj, prevzame pisarniška dela.
Uradne ure: od 15 do 18 ure.
[\Mm KaMa testa 24. L
Popolnoma varno naložite stole prihranke v
sna i Ljubiji
regisftrovana zadruga z omejeno zavezo
THarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici.
Podružnica v Tflurski Soboti in Dolenji Lendavi.
Hranilne vloge na knjižice obrestuje po
il .i 21
o
par 4
čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim ■ . nadzorstvom.	'
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana, celefon št. 54.	Čekovni	račun	št.	11.523.
POTNIK
kolonijalne stroke,; zanesljiv in vesten, dobro uveden na Sta-jarskem s sedežem v Mariboru
se sprejme takoj
Obširne ponudbe z zahtevki In re ferencami na poštni predal St. 83 v Ljubljani
Kupujejo t Pii Mii
odpadke novega in starega cinka ter cinkove
s
Cene zmerne, izvršitev točna.
m
Pa
iz prvovrstnega materijala vseh vrst in v
vsaki množini
nudi
najmoderneje urejena prva tovarna te vrste v Jugoslaviji.
BRATA KOLENC
MIRNA, DOLENJSKO
Prevzema se tudi stare pile v novo nasekanje.
Le
m
Cene zmerne, izvršitev točna.
- m
H
e
oj§ £
0 > u S S D'
•a55 V&it
- o w .-5 .o t cx ML** c
1
S‘C « «0.2 S S
.«60g a a. O-o
je najboljši pisalni stroj.
3.3 «38
KRJUiJSKE TOVARNE JTJUT d. d. Kamnik, G.
Železne, kljačavničarske in kovinske robe.
Proda se
1 Laurin-Klement auto 21HP.
generator popravljen, nove pneu-matike, karoserija Od sanitetnega automobila predelana, je vporab-ljiva kot autobus ali za lahke vozove. Natančneje pri automo-bilni-prometni d. d. (Jadranska banka) 11/14.
Proda se
več posestev v bližini Tuzle v industrijski in rudokopnl okolici mesta 3 do 12 km daleč. Pripravna so za mlekarstvo in trgovino.
Vprašati pri
G j. Vasiljeviču, Tuzla, Bosna.
Iščem družabnika (družabnico)
za izvoz jabolk za prešanje in namiznih ter suhih sliv in slivovice kakor tudi pridelkov iz Bosne in Srbije. Najmanjša vloga 100.000 dinarjev. Riziko Izključen.
'Prvo bosansko izvozno podjetje.
GJ. Vasiljevič, Tuzla, Bosna.
POZORI
POZORI
BANKE, GROSISTI, TOVARNEI :::	NAJCENEJŠA IN NAJBOLJŠA REKLAMA JE
ŽEPNI REKLAMNI
KOLEDAR
ZA LETO 1922.
UČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDARJE ZA LETO 1922 V DVEH LIČNO IZDELANIH OBLIKAH 6X* «n IN 12X? «m IZDELUJE VSAKO MNOŽINO V NAJKRAJŠEM ČASU   ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. =
ZAHTEVAJTE OFERTOI
ZAHTEVAJTE OFERTOI
prvovrsten
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni,
dobavljiv takoj in za stalno.
*
Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
Odgovorni urednik: Dominik Čebin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« x Ljubljani