/9 ljubljanska banka SKBSrt&SMŠ LETO XXV. — številka 70 J»tanovitel]l: obe. konference SZDL 'Menice, Kranj, Radovljica, 8k. Loka 5 Triw - hdaja CP Gorenjski tisk J^nJ. Glavni urednik Anton Miklavčlc Odgovorni urednik Albin Učakar !LL A S ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 9. 9. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah In sobotah. ZA GORENJSKO Šl$ ,ta obiskala škofjo Loko podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša in član ter sekretar Jlfov,Ln Franko. Dopoldne sta si ogledala osnovno šolo v Gorenji vasi in rudnik urana v . fJelofiT Vrnu ler OD,ska,a dve preusmerjeni kmetiji v Vlnharjlh. Popoldne pa sta se s 'M: „ v 1,1 političnim aktivom pogovarjala o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Na v soli v Gorenji vasi. (lb) — Foto: F. Perdan Na Ljubelju vse pripravljeno ©O©© Jutri ob desetih dopoldne se bo začela na Ljubelju velika proslava ob otvoritvi prenovljenega koncentracijskega taborišča, podružnice Maut-hausna, združena s srečanjem nekdanjih internirancev, zapornikov in deportirancev. Po zadnjih prijavah sodeč se bo proslave na Ljubelju udeležilo skoraj 4000 ljudi. Večina udeležencev bo prišla s posebnimi avtobusi, precej pa tudi z osebnimi avtomobili. Organizatorji proslave so po-skrbeli za dovolj velike parkirne prostore. Organizatorji prav tako opozarjajo udeležence, naj se primerno oblečejo, ker je na Ljubelju hladneje kot v nižini. Prav tako bo v neposredni bližini nekdanjega koncentracijskega taborišču (Nada.j. na 24. str.) Kranj Najnovejši modeli jesenskih ženskih plaščev in kostimov IDEAL, iz Nove Gorice v prodajalni KONFEKCIJA, Titov trg 7 Zbor mladincev, planincev in borcev v Završnici Jutri, v nedeljo, 10. septembra, bo v Završnici pri Žirovnici zbor mladincev, planin cev in borcev v počastitev 50 letnice smrti sekretarja Skoja Dragoljuba Mllovanovl-ča, 30-letnicc ustanovitve gorenjskega odreda in IV. dneva slovenskih planincev. Dopoldne bodo planinci krenili na orientacijski pohod. Poti jih bodo vodile od Javornlškega Rovta, iz Drage In od Ljubelja čez Zelenico v Završnico, kamor bodo prispeli predvidoma ob 11. url. Ob tej uri bodo člani gorska reševalne službe prikazali v Završnici nač.'u reševanja iz sten, v kulturnem programu bodo nastopili recltjtorji, pevci in godba na pihala. Na kraju, kjer se je ponesrečil Dragoljub Mllovanovič, bodo odkrili spominsko ploščo. .Na proslavi bo spregovoril predsednik jeseniške občine in predsednik sveta gorenjskih občin France Zvan, predsednik Planinske zveze Slovenija dr. Miha Potočnik ln sekretar zvezne konference ZMJ Stana BoštjančiČ. Po proslavi bo tovariška srečanje. D. Sedej _ ZNIŽANE CEIE otroške letne konfekcije v prodajalni MOJCA, KRANJ - Koroška 16 Almira je pripravila za vas razprodajo letnih pletenin po zelo znižanih cenah — Ne zamudite priložnosti in obiščite tovarniško trgovino Almire v Radovljici na Linhartovem trgu JESENICE © V soboto, 9. septembra, bo v Kazini skupna seja pred-sedstev. občinske in tovarniške konference ZM Jesenice, na kateri se bodo pogovorili o najbolj aktualnih nalogah ZM v družbenem in političnem življenju. Razen tega bo sekretar zvezne konference Zveze mladine Jugoslavije Stane Boštjančič podal uvodne misli k pripravam na 9. kongres ZMS in ZMJ ter k pripravam mladih na III. konferenco ZKJ ter razpravljal o nalogah mladih ob II. fazi ustavnih sprememb. 0 V četrtek, 14. septembra, bo seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo razpravljali o programu seminarja za predsednike in tajnike osnovnih organizacij sindikata, ki bo 23. in 24. septembra, ter razpravljali o akcij-.skem programu občinskega sindikalnega sveta za september, oktober, november in december. 0 V sredo, 6. septembra, je bila seja komisije za kadrovsko politiko pri občinskem komiteju ZKS Jesenice, na kateri ■so razpravljali o predlogu sklepov »Naloge na področjih kadrovske politike«, o katerih bo spregovoril na eni prihod-'njih sej CK ZKS. Razpravljali so o ukrepih na podlagi analize 'vodstev občinskih organizacij ZKS, ki jo je posredovala komisija CK ZKS za kadrovsko politiko. D. S. KRANJ 0 Kranj, 8. septembra — Opoldne je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o pripravah na kongres zveze sindikatov Slovenije in o sklicanju volilnih konferenc v sindikalnih organizacijah. 0 Na sredini seji izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze so ugotovili, da v prvem poletju nekatere sekcije niso bile aktivne. Sklenili so, da bodo ocenili, katere sekcije naj bi v prihodnje še obstajale in katere bi ukinili. Menili so, da bi v prihodnje za reševanje posameznih vprašanj ustanavljali tudi občasne sekcije. A. ž. 0 Ko je komite občinske konference zveze komunistov na sredini seji razpravljal o evidentiranju delegata za tretjo konferenco zveze komunistov Jugoslavije, je sklenil, da bo to nalogo prepustil organizaciji zveze mladine v občini. Mladi bodo predlagali dva kandidata. Razen tega so se na seji komiteja dogovorili tudi za obravnavo ter za tretjo konferenco zveze komunistov Jugoslavije. 0 Občinski odbor zveze združenj borcev bo analiziral vzroke za izstopanje borcev iz organizacij zveze komunistov. A. 2. £ V torek, 5. septembra, je bila seja komisije za izvedbo fluorografske' akcije v občini. Pogovarjali so se o tehničnih pripravah, da bi akcija potekala nemoteno in da bi zajela vse občttne. Fluoroprafiranje bo od'20. do 25. septembra, zajela pa bo vse občane stare nad 24 let. -jp 0 Včeraj, 8. septembra, se je sestala komisija za družbene in ekonomske odnose pri občinskem komiteju ZMS. Razpravljali so o kadrovskih spremembah ter poživitvi dela v mladinskih aktivih po delovnih organizacijah. Razprave,so tekle tudi o akcijskih programih in podrobnejših enomesečnih programih. Oktobra, januarja in aprila bodo pripravili dvodnevne seminarje, na katerih bodo obravnavali predvsem ustavne spremembe. , . -JP % V Tržiču je od ponedeljka do četrtka zasedala komisija za odpis prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Te stvari morajo biti. pred koncem leta urejene, ker bomo začeli v Sloveniji prihodnje leto izplačevati prve kmečke pokojnine. DobljI jih bodo vsi nad 75 let stari kmetje. -jk Franc Thaler - sekretar 10 SZDL Kranj Po odhodu" dosedanjega sekretarja izvršnega odbora občinske konference SZDL Kranj na novo delovno mesto je izvršni odbor na redni seji razpravljal o kandidatih za novega sekretarja, člani izvršnega odbora socialistične zveze so se odločili, da bo novi sekretar Franc Thaler, sedanji podpredsednik krajevne organizacije socialistične zveze Vodovodni stolp v Kranju. Franc Thaler je v zadnjih desetih letih aktivno delal v različnih družbenopolitičnih organizacijah v občini. A. Ž. DELEGACIJA KPI IZ SAVONE NA GORENJSKEM - 4-ČIanska delegacija komunistične tije Italije — federacije Savona (pokrajina Ligurija) je bila ta teden gost medobčinske^ sveta zveze komunistov za Gorenjsko. Delegacija pod vodstvom sekretarja federacije S»**J Umberta Scardaonija je obiskala vse gorenjske občine in se s predstavniki občin pogovan3 predvsem o stanovanjskih vprašanjih. V vsaki občini so si ogledali tudi kulturne in d«™ zanimivosti ln nekatere delovne organizacije. Med obiskom smo se pogovarjali tudi z vodJ" delegacije in bomo pogovor objavili v sredo. Na sliki: gostje medobčinskega sveta ZK Gorenjsko med obiskom v Skof ji Loki. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Večja odgovornost V torek popoldne je bila v Radovljici razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov, na kateri so razpravljali o uresničevanju lani sprejetega akcijskega programa v občini ln o tezah centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije glede priprav na IV. konferenco ZKS in na VII. kongres. Ugotovili so, da so zvezni in republiški organi zelo delovni na različnih področjih in da se aktivnost največkrat ustavi v občini. Zato so sklenili, da bo v prihodnje komite občinske konference deloval bolj javno in pogosteje obveščal o svojih akcijah in sklepih. Ob tem so tudi poudarili, da komunisti v občini velikokrat neradi sprejemajo naloge in odgovornosti. Precej pa je bilo v razpravi tudi kritičnih pripomb na neizpolnjevanje sprejetega akcijskega programa. Tako je bilo doslej zelo malo narejenega na področju začrtane stanovanjske politike v občini. Kot primer so navedli, da komisija za ugotavljanje premoŽenja občanov pri občinski skupščini ne deluje dobro. Tako to na seji imenovali posebno skupino, ki bo izoblikovala ugotovitve torkove seje in ocenila uresničevanje akcijskega programa. Oceno in gradivo bodo dali v razpravo vsem članom zveze komunistov v občini. Omenjena ocena bo po končanih razpravah rabila tudi za sestavo nadaljnjega delovnega programa zveze komunistov v občini. A. Z. Obsodili atentet Izvršni odbor občinske konference SZDL Kranj je v sredo na seji ostro obsodil akcijo teroristov v Munchnu, ki je terjala življenja športnikov in športnih delavcev na 20. da Poudarili %o, - ^ takšnimi metodami terori«^ olimpiadi metodami ter°l7,ai-nih skupin palestinsko U» stvo izgublja naklonjenost u predne svetovne Javnost1-^ Predsednica madžarski zadružnic obiskala Škofjo Loko V škofjeloški občini se je v sredo popoldne mudila predsednica žena zadružnic Madžarske Eva Fcher. Predstavniki Kmeti.'ske Zadruge in Gozdnega gospodarstva Skofja Loka* so ji pokazali " ■ 'Hi. i t m. več kmetij, ki so se P1"^^ rile na intenzivno žlV1" eJ» sko proizvodnjo in 1 turizem. Zvečer pa Skof iT Loki v imenu »Jwg^ ne SRS priredil večerjo predsedstva Zdravko «" Praznik podljubeljskH1 borcev Jutri ob ■ 14. uri bo razvila krajevna organizacija zveze borcev Podljubel; svoj prapor. Proslava bo v domu družbenih organizacij. Po proslavi bo družabno srečanje s srečolovom. Za zabavo in ples bo igral ansainbfj£ iz Kranja (SMB 220). g» v* tel ji proslave pričakujej ,„( lik obisk, saj bo doP? i svečanost na Ljubelj"^ bodo številni °™s,he\}* ustavili tudi v Podiju* Župan Ste Marie aux Minesa v Tržiču V četrtek je prispel na prijateljski obisk v Tržič župan pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš gospod Paul Bauman s soprogo. Gosta so v Tržiču sprejeli predsednik skupščine Marjan Bizjak ter predstavni- ki družbenopolitičnih s* zaci j. Gospod Baumao^g proga bosta ostala 3 6 do ponedeljka, poteg pj sta odpotovala napT« t. & macijo na letni d°J sta iz Ste Marie au- . f bosta udeležila tw ■) se slave na Ljubelju. Rešitev v združitvi Delavci Mesarskega podjetja Tržič so se v sredo na referendumu odločili, da se združijo s Kmetijskim gospodarstvom Šk. Loka Če zaupate svoje denarne zadeve Ljubljanski banki, si zagotovite bančni servis najširše tnrefe poslovnih enot v državi in poslovnih korespondentov po vsem svetu. Sodobna tehnična oprema, združena z 80-letnimi izkušnjami v denarnih zadevah, se kaže v naslednjih odlikah našega servisa: natančnost, hitrost, učinkovitost, zaupnost Zaupno poslovanje je ena od tradicionalnih odlik naše banke. če gre za kako posebno storitev, ki zanima samo vas, zahtevajte pismeno pojasnilo ali Pa se oglasite pri nas. * veseljem vam bomo ustregli! /O ljubljanska banka Težave v Mesarskem podjetju Tržič so se začele z gradnjo nove klavnice. Podjetje ni imelo dovolj sredstev, zato je pri gradnji Ida v. niče vedno bolj izkoriščalo sredstva graditelja. Mesarsko podjetje je ostalo brez obrat, nih sredstev. Tudi kasneje kolektiv ni dosegel take rentabilnosti, da bi ob vračanju kreditov lahko ustvarjal še obratna sredstva. Težave so se letos še bolj zaostrile, ko je republiška veterinarska inšpekcija zahtevala zaporo predelovalnega obrata, ker ne ustreza predpisom. Ker Mesarsko podjetje samo ni bilo kreditno sposobno, je za gradnjo predelovalnega obrata zaprosilo za kredit pri občinskem skladu skupnih rezerv. Sklad je prošnji ugodil in dodelil Mesarskemu podjetju 1,300.000 dinarjev kredita. Ko je že kazalo, da bo podjetje zlezlo iz težav, so zvezni organi podaljšali ve. ljavnost odloka o maksimiranju cen. Neskladje med nabavnimi cenami živine in kontroliranimi cenami mesa se je nadaljevalo in prav zaradi tega so se težave še povečale. Mesarsko podjetje Tržič je premajhno, da bi taka nesorazmerja preneslo brez posledic. Rezultat tega je izguba, ki je na koncu letošnjega prvega polletja znašala že 178.596 dinarjev. Upanja, da bi bilo na koncu leta boljše, pa ni. Da bi ta problem rešili, so mesarji zaprosili tržiško enoto Ljubljanske banke za kredit, ki prošnji zaradi izgube ni mogla ugoditi. Vprašanje novega prede- lovalnega obrata pa postaja iz dneva v dan bolj pereče. Ker Mesarsko podjetje Tržič samo ni kos težavam so se v kolektivu odločili, da se združijo z eno od sorodnih gorenjskih delovnih organizacij. V Kmetijskem gospodar, stvu škofja Loka so našli najbolj ugodnega partnerja, ki je pripravljen prispevati denar (skupaj s krediti banke) za dograditev predelovalnega obrata, ki je nujen za obstoj klavnice. Delavci Mesarskega podjetja Tržič so se o združitvi s Kmetijskim gospodarstvom škofja Loka odločali na referendumu, ki je bil v sredo, 6. septembra. Referendum je uspel. Glasovalo je 50 od 59 zaposlenih. Za združitev jih je bilo 35, proti jih je bilo 10, 5 glasovnic pa je bilo neveljavnih. O združitvi bodo glasovali na referendumu ša delavci Mesarskega podjetja Škofja Loka. Če bo tudi loški referendum uspel, bosta Mesarsko podjetje Tržič in Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka tvorili enotno delovno organizacijo, ki bo svojo proizvodnjo lahko ša bolj specializirala. J. Košnjek Nov obrat tudi na Jesenicah Podjetje Gorenjska oblačila Kranj ima že 15 let obrat tudi na Jesenicah. Delovni pogoji pa podobno kot sedaj v Kranju tudi v tem obratu niso najboljši. Zato v podjetju že pripravljajo projekte za gradnjo novega obrala, za katerega računajo, da bo končan 1974. leta. čeprav imajo v podjetju, odkar so se specializirali na proizvodnjo ženske konfekcije, dobre proizvodne rezultate, pa imajo v zadnjem času vseeno težave. Kljub visoki produktivnosti namreč zaposlenim zaradi določil v samoupravnem sporazumu ne morejo izplačevati takšnih osebnih dohodkov, kot bi jih glede na dosežene poslovne rezultate lahko. A. 2. Iskra na Blejski Dobravi povečuje proizvodnjo Urejena zemljiška politika j^j^trtek sta se v Kranju 'Wlx °ba zbora občinske Ietnfhčlne na P™1 seji po po-vae h P^nicah. Tako kot za t0 sp, 8edanje je bil tudi za *'ren i dnevnl red precej ob-l»On?; Iniel je kar enajst točk. NTJi Jp b11 predvsem ki Jel seje, ko so odboml-Jtakon P**113«' "ove zemljiške *e»nili8L.aJe do»očall novo želeli po,mko v občini in r« sii 8 tem v zve*l nckate-in odloke. U&°r*tKVfll so kriterije za *arne, ° in namembnost po-^nia zem|J,se' določili 4tH 28 odškodnine pri pro br0(ja, bnih /emU»SČ in /a *tanov° 8tanovanjsklh hiš ,n ter . v družbeni lastnini . 'PrelAii . . . 1 **r |Q * utuem liisimul *fedste °dlok ° lzločan.iu t Elan ves čas iskali ustrezne rešitve. Družini <.o ponudili različne možnosti, vendar se Burnarjevi z nobeno rešitvijo niso strinjali. Rečeno je bilo, da so zahtevali izključno stanovanje v vila bloku v Radovljici. Včeraj pa so problem le rešili. Ker so v Elanu zaposle, ni Franc Burnar, njegova hči in njen mož, jun je podjetje odobrilo 130 tisoč novih din posojila. Občinska organizacija zveze združenj borcev pa je Mariji šuštaršič odobrila 30 tisoč tisoč novih dinarjev posojila. Tako so Burnarjevi in Marija šuštaršič lahko ku- pili stanovanje v zasebni hiši v Begunjah. K temu znesku pa je primaknilo 24 tisoč novih dinarjev tudi stanovanjsko podjetje v Radovljici za plačilo 15-odstotnega prometnega davka. Tako bo sedanja stanovanjska rešitev veljala sedem članov družine Burnar — šuštaršič 184 tisoč novih dinarjev. Za takšno posojilo so dobili stanovanje ki meri okrog 120 kvadratnih metrov. Na tiskovni konferenci je bilo poudarjeno, da so Bur. narjevi neupravičeno na takšen način izsiljevali dodelitev stanovanja Občinska organizacija rve/e borcev bi lahko, ko je reševala stanovanjski problem Mariji šuštaršič, pri. skrbela svoji članici le gar sonjero. V tem primeru pa M morala d'užina Burnar dru. gače reševati svoj stanovanj-ski problem. En8 od rešitev bi lahko bila, da bi Frane Burnar, ki je zaposTon v Ela. nu že 15 let, zaprosil za po-sojilo za stanovanje v pod. jetju; tako kot so to storili drugi zaposleni. Takšne prusnje, kot so povedali predstavniki Elana, Franc Burnar ni dal, ampak je kot kaže na račun taščo, ki je članica /veze borcev hotel dobiti stanovanje. Ta način in izsiljevanje pa so včeraj obsodili tu. di zata, ker so Burnarjevi v Bohinjski Bistrici stanovanje dobili, a so se raje izselil in tako izsiljevali dodelitev novega stanovanja v Radovi; uL Zato je bilo na tiskovni konferenci poudarjeno, da v prihodnje ne bodo tako reševali stanovanjskih problemov bor. cev, ob.vsnki nasilni vselitvi in takšnem ali drugačnem izsiljevanju pa ostro ukrepalL A žrtlar )DJROBCI> HENRIK ZBIL Koliko mrtvih bi ostalo nepokopanih, če ne bi živim za-udarjali? Nekaterim pomeni obiranje ljudi do kosti poglavitno ali Ce'o edino duhovno hrano. . Če bi prenehati grdo govoriti o ljudeh, bi spremenili krivični svef. Poleg slabih napak ima vsak človek tudi kakšno dobro naPako. sovraštvo pači človekov obraz in njegov odnos do resnice. %oi km MoScic m Kakšno vino pijejo Tržičani Tržni inšpektor občine Tržič in strokovni sodelavec Kmetijskega instituta iz Ljubljane sta na kontroli, opravljeni v začetku avgusta, ugotovila, da v nekaterih gostinskih obratih prodajajo vino, ki je primerno samo še za kis! Letošnje leto je leto kvalitete in vse akcije morajo biti usmerjene k temu, pravimo. Njihov cilj mora biti doseganje čim višje kvalitete proizvodov in storitev. Potrošnik največkrat nima možnosti vplivati na to in je prepuščen t0Pr0dJ-etiu'.kicr ie bil oče ie več let direk. ^.ana in Martin sta bila poročena te ne-nil ? se nJegovi starši še niso sprijaz-n 1 s sinovo ienitvijo. Namenili so mu strn^6? siiaino kariero. Po diplomi na stv < fakulteti specializacijo v inozem-, nato ga je ie čakalo odgovorno mesto v Podjet' naj ^.asneie> tam nekje okrog tridesetih, *Zbi t Si izbral ne^esto. Mati je ie dolgo ini r°'a najlepšo in najboljšo med hčer kaže v8 .nih družin. Toda razočaral jih je. in * ^!mnaziji se je navezal na skromno *o/a?rC nepomembno dekle. Sprva so se kasn -'j da se k° 'e znorel in si bo ie snej,!ti izbral dekle iz boljše družine, ka-,e *o mu zvezo branili. P° dipk J<0 izsilita z Janino nosečnostjo. A p°roko Plomi sta se vzela. Pravzaprav sta v[ stlfv^0' da ;e k''a brez službe, njego-Ze'nstv *° zahtevau> da gre Martin v ino-Vore . ° ^Popolnit si znanje. Na vse ugo-in j p ]dov, nekdanji avstrijski zunanji minister dr. Kurt Waldheim, je zopet v New Yorku na sedežu svetovne organizacije, potem ko je obiskal več držav, med njimi tudi Jugoslavijo. Dr. Kurt VValdheim se je v Jugoslaviji pogovarja! z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Mirkom Tepavcem ter premierom Djemalom Bijedičem, sprejel pa ga je tudi predsed-^ nik republike Josip Broz-Tito v svoji rezidenci na Brionih. Obisk generalnega sekretarja Združenih narodov pri nas ne sodi med tiste, ki razburjajo svetovno javnost in povzročajo senzacije, je pa do. volj pomemben za obe strani, se pravi tako za Združene narode kot za Jugoslavijo. Nedvomno je bil eden naj. važnejših razlogov obiska želja generalnega sekretarja svetovne organizacije, da bi se osebno prepričal o nekaterih stališčih naše države v zvezi z bližnjim zasedanjem Generalne skupščine. To je lahko zanj toliko koristnejša Informacija tudi zaradi tega, ker Jugoslavija vsekakor ne govori zgolj v svojem imenu, ampak je pomemben predstavnik neuvrščenih držav — skupine, ki ima vse več članov in pristašev. Kot je izjavil ugledni gost ob koncu Waldheimov obisk obiska, je prispevek naše države v svetovni organizaciji pomemben in koristen in prepričani smo, da to ni bila zgolj vljudnostna izjava žara-di lepšega. Prav na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine bo verjetno vloga neuvrščenih držav pri razpravah o številnih problemih svetovnega miru še posebej izrazita in hkrati z njo seveda tudi jugoslovanski delež pri tem. Obojestransko informiranje o zadevah, ki so v skupnem interesu, je bilo zato med obiskom uglednega gosta toliko pomembnejše za obe strani, pa potemtakem tudi za stvar miru na svetu. Ni pa kajpak odveč tudi pri-pornba, da pomeni obisk dr. Kurta VValdheima hkrati svo. jevrstno priznanje, saj se si-cer prizadevni prvi mož svetovne diplomacije zanesljivo ne bi prikazal na beograjskem letališču, če tega ne bi zaslužila s svojimi dejanji in prizadevanji dežela, ki jo je prišel obiskat. • • e Skoraj obenem pa so v Pragi končno sporočili podrobnosti iz zaključnega poročila o eksploziji bombe v letalu JAT, ki Je strmoglavilo 26. januarja letos nad Češkoslovaško. Tedaj je preživela nesrečo samo stevvar-desa Vesna Vulovič. Poročilo potrjuje tisto, kar se je neuradno vedelo že prej: da je namreč v prostoru za prtlja-go eksplodiral peklenski stroj, kar je povzročilo padec letala z višine 10.000 metrov, čeprav preiskava sicer ni mogla odkriti, kdo in kako je podtaknil eksploziv v nesrečno letalo, je na dlani, da so se za tako podlo in nizkotno dejanje lahko odločili samo zločinci sovražnih teroristič-nih skupin iz nekaterih (ali nekatere) zahodnoevropskih držav. • • • Sicer pa je bilo v razmeroma mirnem tednu na zunanjepolitični sceni minulih sedem dni nekaj časa v središču po. zornosti tudi nenavadno odkritje znane ameriške revije Time, ki je objavila podrobnosti o tako imenovanem izraelskem mirovnem načrtu za Bližnji vzhod. Po tej inačici naj bi se Izraelci umaknili z dela sedaj zasedenega Sinaj- skega polotoka, toda izpraznjeni prostor naj ne bi zasedli Egipčani, marveč bi predstavljal nekakšno vmesno varnostno cono. Značilno je, da sta tako Kairo kot Tel Aviv to takoj zanikala in to uradno. Potemtakem je moč sklepati, da je šlo zgolj za poročevalsko prenagljenost, ki pa izvira (oziroma je izvirala) verjetno iz dobro obveščenih izraelskih krogov. Toda kljub temu lahko domnevamo, da je šlo zgolj za eno izmed mnogih inačic, o katerih razpravljajo kot o možnih izhodiščih, nikakor pa ne za dokončen ln že obdelan predlog. Sicer pa je za razmere na Bližnjem vzhodu značilna v teh dneh nekakšna diplomatsko časopisna vojna med Sovjetsko zvezo in Egiptom. Ta se kaže predvsem v besednih dvobojih in polemikah na straneh nekaterih sovjetskih in egiptovskih časopisov. Zanesljivo je seveda res, da imajo (spričo posebnega položaja, v katerem so sredstva javnega obveščanja na obeh straneh) te polemike tudi svoj uradni blagoslov, da gre torej za besedne dvoboje na sicer »nepolitični« in »nedr-žavniški« ravni vendar z očitno željo obeh strani, da si tako povesta tisto, kar si ni. sta mogla ali nista smela povedati direktno, naravnost. Iz tega je vsekakor moč podrob-no ugotoviti razlike v stališčih obeh držav, ki predvsem zadevajo prodajo sovjetskega ofenzivnega orožja Egiptu, bolje rečeno odklonitev, da bi tako orožje Egipt dobil. Medtem pa je opaziti vse jasnejše izražena znamenja, da se utegne Egipt za orožje ozreti kam drugam. Spričo te« ga, da orožja te vrste tako ni moč kupiti kjerkoli, ostane Kairu v bistvu zgolj ena možnost: da si ga poskusi nabaviti na Zahodu. To pa seveda pomeni tudi določeno politično orientacijo v to smer — o čemer bomo podrobneje go. vorili v enem Izmed naših prihodnjih sestavkov v tej rubriki. . LJUDJE V. IN \ DOGODKI Bogat plen Kar s tovornjakom so odpeljali svoj plen trije zmikavti v kanadskem mestu Montrealu. Vlomili so v muzej lepih umetnosti in nakradli za 5 milijonov dolarjev umetniških slik in nakita. Mirno mesto London vsaj glede potresov sodi med najtnir-nejša mesta na svetu. Zadnji hujši potres so Londončani občutili leta 1750. Prav to mesto so si izbrali za posvet najbolj znani strokovnjaki za potres iz 23 detel. Samomor Statistika velikih zavarovalnic 13 evropskih dežel pove, da večina kandidatov za prostovoljno smrt živi v mestu in da so srednjega stanu. Za samomor se odločijo iz obupa, osamljenosti ali bolezni, včasih pa tudi iz gospodarskih razlogov. Večini žensk, ki se odločijo za samomor, ta ne uspe. Podatki govore, da se število samomorov veča s starostjo, zadnja leta pa se dviga tudi število mladih samomorilk. Sedmi na svetu Brazilija ima okoli sto milijonov prebivalcev, število pa jo uvršča na sedmo mesto na svetu. Pred njo so še Kitajska, Indija, Sovjetska zveza, ZDA, Indonezija in Japonska. Od leta 1950 se prirastek prebivalcev v Braziliji zmanjšuje. Vendar pa. vlada ni naklonjena planiranju družin, ker so velike površine te dežele še vedno nenaseljene. Koristne ledene gore V antarktičnem ledu je skoraj dve tretjini vse sladke vode na našem planetu. Prav iz tega dejstva izvira misel, da bi ledene gore lahko uporabili za namakanje sušnih področij v južni Kaliforniji. Ledene gore bi daleč na jugu prepregli Z jekleno žico in jih podobno kot vagone zelo počasi odvlekli. Led bi pokrili s plastično prevleko, tako da bi med plovbo izgubil le kakih 10 odstotkov vode. Pred obalo bi ledene gore drobili in vozili v talilnico, od koder bi voda po ceveh in s pomočjo črpalk tekla v namakalno področje. Menda bi bila tako pridobljena voda za namakanje za dve tretjini cenejša kot je sedaj. Ideja o uporabi ledenih gor ni povsem nova, saj so že v začetku tega stoletja vlačili arktični led v perujska pristanišča. Vpli I i vni» Luna Da Luna vpliva na plimo in oseko na našem planetu, je že znano. Ker pa je v človeškem telesu skoraj 80 odstotkov vode, znanost domneva, da mesec vpliva tudi na vodo v človeškem organizmu. Posledice tega vpliva se kažejo v stopnjevani dejavnosti, tudi v večji plodnosti in y številu nasilnih dejanj. Neka ameriška zdravnika trdita, da je v obdobju mlade in polne lune petkrat več umorov kot ob zadnjem krajcu. V enakem času je tudi večje število samomorov. V naravi je podobno: ob polni luni se školjke odpirajo, mnoge ribe ob tem času izločajo ikre in seme. Kolera v Afriki Življenje in zdravje afriškega prebivalstva ogroža kolera bolj kot vsaka druga bolezen. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je v dveh letih zbolelo za kolero 13.200 Afričanov. Med vzroki za tako razširjanje kolere omenjajo selitve prebivalstva in pa slabe higienske razmere. Manj nadloge pa povzročajo črne koze, otroška paraliza in tuberkuloza. Z balonom na tečaj Norvežani bi radi ponovili polet treh Švedov, ki so pred 75. leti z balonom poleteli severni tečaj. Polet se je končal tragično za pogumne Švede, saj je njihov balon strmoglavil, trupla pa so raziskovalci odkrili šele po 33 letih na enem izmed spitzberških otokov, kamor so se zrakoplovci po nesreči zatekli. Podviga se bo lotil 34. letni Norvežan Ole Kalvatten, ki se je že začel pripravljati, Polet naj bi bil avgusta prihodnje leto. Nič več umazanega morja Morje in morsko obalo pogosto onesnaži odpadno olje, ki ga spustijo z ladij. To je sicer prepovedano, vendar pa je tak prekršek težko dokazati. Kielska obalna straža pa je dobila nov pripomoček, ki po primerjavi vzorcev umazanega morja in olja na ladji z analizo dokaže prekršek. Doslej je na tem področju že petdeset ladij moralo plačati kazen, ker so jim z analizo dokazali krivdo. Za varstvo sponenikov Egiptovski strokovnjaki razpravljajo o poskusu, da bi 16 starodavnih templjev in drugih starin preselili na granitni otok Adžilkijo, kjer bi bili ti zgodovinski spomeniki varni. Denar za preselitev je delno že zagotovljen. Pri tem bodo sodelovale prek Unesca še druge dežele. Okoli otoka bodo najprej zgradili 25 visokih želez' in ograd, ki bodo zadrževale vodo. Dobra letina Po podatkih pokrajinske statistične službe M letos v Vojvodini dobra letina. Letos so pridelali na vojvodinskih žitnih poljih 147.000 vagonov Žita. Poprečni vojvodinski pridelek pšenice na hektar je letos 32,5 metrskega stota. Količina tošnjega žita je vsekakor presenečenje, saj letos niso bili ugodni vremenski pogoji. Dobro napnite oči! Znamka namreč ni Pra^! Pisec, očitno spreten risar, jo je za šalo PreP, sto »namalal«. Da pa bi ne prišlo do zap lctoV/ je duhovitež zraven dodal lepo čitljivo opozoji »Ta znamka je falsifikat!«. Kljub vsemu V* > ? štarjl niso opazili ukane. UdaVlli so StamP™ ter nenavadno kartico zvesto dostavili naxatl« ljencu. Nobene kazni mu nI bilo treba D,a pl« Seveda morebitnim bodočim »falsifikoton^v, odsvetujemo množično uporabo podobnih !r' 041 saj je težko verjeti, da so uradniki tudi dr ^ tako površni kot na vročem otoku M,^j]:) koder je priromal posrečeni ponaredek. (■>*' ara — mavzolej Samanidov SAMAR KAN D Samarkandsko tržišče je tako živo upodobil pivi,,«,,. .satelJ Borodin v zgodo. in Pr'Povcdi o dogodkih s. Weh Timurjeve dobe, da v'4ui- ^° težko pričarati čania minuIih stoletij: kri-r'8an-tr80vcev in krošnjarjev, blodj-f 0S?0V- otožnih vel. Sarjktt 8,asov, smradu me. krčem Ulic' vonJav jedil iz starj. ' '^popisnega vrveža Vel, i predlT>estij, kjer so ži-^ndsktrg0va,i tkalci samar-Nmba>C Svi,e in domačeša Ji. v a- z'atarji in srebrar- r°kodei -'h tržnih uIicah so laneno Ponujali brokat, Platno, ročno barva- 1 han-r 1)r°8e" aitlas' živobarvne pre-lajo^ to okrasje in leske- ogrl ve vrče S° ^''kovali kova-r°nast Z gosiirni vratovi, **, IobS Podstavke in podno-C' S^u;..ved,a. Pladnje, ča- Str° n t So P°llu'ab pe- ^v8?*18 lesena scd!a' VeIUtei *? okovane skrinje; Na n^-alJe inod^e.majh. °v»li «, 0r0ža'-ji so izde- v u' meČC' k°PJa in ^ovaij* knJ'žni ulici so do- 8oVci WJ knjigovezi in tr- KnMKami Stari časi so za vselej minili. V prodajnih lopah in vdolbinah nekdanjih tržnih križišč je naprodaj le blago industrijske proizvodnje in obilje predmetov iz umetnih mas, kar je v odbijajočem nasprotju s stoletja starim okoljem. , ržnica v Buhari je mi-1 kavnejša od samarkand- ske, noše in obrazi ljudi zanimivejši. Tržišče še ved. no izžareva očarljivi nadih preteklosti. Videvali smo domačine, po stari šegi odete v kopico halj, čeprav je živo srebro lezlo proti štiridesetim stopinjam vročine. Bilo je dosti modrih kozaških su-kenj, prepasanih z ruticam podobnimi pasovi rdeče barve, udobnih hlamudrač, zataknjenih za težke škornje, turbanov in črnih tjubetejk-moških pokrival z izvezeno papriko, simbolom grenkobe v življenju. 2enske so bile ovite v velikanske rute, pokrivajoče glavo in život. Na črnih laseh deklet, spletenih v dve težki kiti, so tičale majhne štirioglate čepice živahnih vzorcev. Izpod lahkih oblekic so kukale ohlapne hlače, nad gležnji stisnjene z ozkim trakom. Samarkand očara obiskovalca z razkoš. jem svojih pomnikov preteklosti, Buhara ga prevzame z duhom tisočletij, uklcn'enih v spomenike sive gline. Če je verjeti izročilu, so v mestu, ki hrani las s Prerokove gla. ve, nekdaj branile vstop strupene kobre, prežeče v pesku na nevernike. Slavo Samarkanda sta ponesla v svet s svojimi deli pesnik Navoli in Timurjev vnuk Ulugbek, Buhare filozof Avi-cenna ter pesnik Nizami. Tudi usodi obeh mest sta tesno povezani. Najstarejša ohranjena stara zgradba Buhare je mavzolej Samanidov, predstavnikov perzijske fevdalne dinastije. V času dalj. njega Samanidovega potom ca, ustanovitelja dinastije, so bili literarni dosežki dobe osredotočeni v dvorcih Buhare in Samarkanda. Muzej Samanidov iz IX. stoletja slovi zaradi reliefno oblikovanega dekorativnega vzorca na zunanjih stenah. Vsled igre svetlobe in senc se vzorec optično spreminja v jutranjih, opoldanskih in večernih urah. Druga obrtniško dognana zanimivost je notranjščina mo. šej in medres, ki ostanejo čudežno hladne tudi ob najbolj žgočih dnevih. Naj je zunanji zrak še tako miren, v notranjosti vedno veje lahen vetrič. Tu je še štiristo let stara kupola arhitektonskega spomenika Toki-Tilpak, dvigajoča se v višino nad tremi orjaškimi rozetami, ki kljub častitljivi starosti še nima nobene razpoke, čeprav je grajena brez žebljev. Svojevrstno mojstrovino predstavlja tudi rumeno-rjavi trup Kalianovega minareta, visokega šestinštirideset metrov. Krasi ga štirideset različnih vzorcev, stopničasto se dviga-jočih drug nad drugim., Stavba letne rezidence vladarjev, imenovana palača štiridesetih stebrov, stoji ob velikem ribniku. V resnici ima zgradba le dva:set stebrov; ostalih dvajset odseva na vodni gladini. % M odna zajetja ob islam-\w skih molilnicah so namenjena obrednemu umivanju. Te vode so bile še do nedavnega vir okužb. Podkožne črve, značilne za ta predel, so z velikimi napori zatrli šele v zadnjih desetletjih. Gnusni zajedalcj so lili tik pod kožo in bolnikom povzročali neznosne bolečine. Revno ljudstvo je trpelo tudi zaradi nalezljivih bolezni, ki so bile posledica nevzdržnih higienskih razmer in nemogočih zdravstvenih pogojev. Z redkimi izjemami so se oblastniki brigali Ie za svo. jo blaginjo. Z udeležbo na osvajalnih pohodih v bogate dežele in s pobiranjem visokih davščin so si kopičili velikanska bogastva. V preddverju dvorca, preurejenega v muzej, smo videli okoli sedemdeset celic, kjer so podaniki plačevali dajatve od zem-lje in tržnega izkupička. V bivališču tega veljaka so bile v podu iz lesa platane vdelane kamenite vdolbine za oglje, s katerim so v hladnih dneh ogrevali prostor. Tla in stene ženskih bivališč so bila obložena s težkimi, ročno tkanimi preprogami, ki niso dajale samo zaščite pred mrazom in vlago, ampak so s svojo izredno lepoto tudi razveseljevale oči. Ob stenah ;e bila nagrmadena kopica okroglih in štirioglatih blazin; kožnatih za naslanjanje pri sedenju, atlasnih in svilenih za podpiranje in podkla-danje. Zlato, srebro in dragoceni porcelan so dopolnjevali opremo dvorcev emirjev in" šahov, v čigar haremih so ob tkanju preprog in pregrinjal usihala življenja lepotic. Tam, kjer so v vrtovih ve-Iikašev rasla košata drevesa in žuboreli vodometi obdani z vrtnicami in glici-nijami, je na bornem dvorišču siromakov komaj našlo živ. ljenjski prostor drevesce ob vodnjaku, ki je dajalo slano vodo njemu in drobnici. Nad njegovo glavo se niso bočiii rezljani stropi; bivališče mu je dajala le nizka ilovnata ko. ča s potemnelim stropom in glinenim podom. Pred mrazom ga niso ščitile dragocene odeje, pokrival se je s kožami ovac. Kuril si je na ognji, šču s suho stepsko travo in posušenim govnom, premoženje so mu bile statve za tkanje preprog in žmrlje za mletje žita, s trudom pridela, nega na slani zemlji. Taka so bila nasprotja v deželi, kjer Mohamedov nauk uči, da so si vsi muslimani bratje. Zato v cesarstvu Timur, ja ni manjkalo nasprot-nikov. Ti so trohneli v ječah, skritih v prizemljih dvorcev. V vodnjaku podobni temnici so nekdaj obsojenci umirali ob skorji kruha in vrču vode. V stražarskem stolpu pri vhodu v mesto so bile v debelem obzidju celice z zamreženimi odprtinami, kjer so v svarilo ljudstvu očitno trpinčili nemočne jetnike. V vsakem mestu Timur-jevega carstva je bil na trgu pred vladarjevim dvorcem prostor, imenovan registan, kjer so praznovali, razglašali ukaze in opravljali smrtne obsodbe. Na sliki neznanega mojstra je bila upodobljena taka usmrtitev. Klečečega ob. sojenca je rabelj prijel za nos, mu dvignil glavo in tako napel lok vratu, kamor je za. rezal morilski meč. V Ispa-hanu je Timur dal zgraditi stolp iz odsekanih človeških glav, v Isfinarju sezidati stol. pe iz teles še živih ujetnikov. Tavali smo mimo zgradb, kjer so se odigravala ta grozodejstva. Na modrih ku. polah mošej in strehah mi« naretov so mirno gnezdile štorklje, ob stenah so se neprizadeto podili otročaji s fračami. Skrivoma so strelja, li na lastovke, ki so se spre-letavale pod visokimi oboki mošej in mavzolejev. Na enem od njih smo med prepletajočimi geometrijskimi motivi uzrli dekorativne arab. ske pismenke, ki so velevale: Premišljujte o sebi, ne o teh, ki so pokopani tu! Iz Buhare smo odhajali med zorečimi jagodami grozdja podprtega z grčavimi koli. Hitreje in hitreje so se oddaljevali visoki stolpi mi-naretov, bežala so ogrodja daljnovodov, vse manjši so postajali obrisi cest in nama« kalnih jarkov, v pripeki so žarele slane polpustinje. Minevale so ure, na vzhodu je v oblakih tonil Ural. Dan je zamiral, ko smo uzrli zlate kupole cerkve. Pod sojem prvih zvezd so se prižgale luči Moskve. A. Bizjak (Konec) HI Rekorderka iz globin in teme V avgustu 1971 je Ljubljanski dnevnik objavil: »Her-mina ZAPLOTNIK, dijakinja srednje tehnične šole, doma iz Kranja, je v Breznu pri gamsovi glavici postavila nov jugoslovanski rekord v nepretrganem bivanju pod zemljo; več kot sto ur ni preživela pod zemljo še nobena Jugoslovanka ...« SEZNANIMO SE S ŠPORTOM, V KATEREM JE HERMINA DOSEGLA SVOJEVRSTEN REKORD Jamarstvo je manj znan šport, ki še posebno med ženskami nima veliko pripadnic. To je naporen in nevaren šport, ki ga rodi ljubezen do narave in neznanega. Povezan je z znanstvenim delom, raziskovanjem flore in favne ter merjenjem neznanih jamskih globin. Mnogo podobnosti ima ta šport z alpinizmom. Toda alpinistom sonce osvetljuje njihovo pot in ko se prižgo zvezde na nebu, se zaključi njihova tura. Tamarjem karbidovka osvetljuje njihov spust. Delovnega dne jim ne uravnava sonce, kajti v jami je vseeno kdaj se dela in kdaj se spi. Tema je v jami vedno enaka, za dan ali noč zve jamar le, če mu to kdo7 sporoči s površine zemlje. Jama je skrivnostna lepotica, ki se jamarju ne da zlahka razkriti. Muhasta je in mnogo truda je potrebno, da ji prodreš v srce. V umazani in premočeni obleki se vračajo jamarji na površino zemlje. Srečni so in ne moreš vedeti natančno ali zato, ker so bili toliko časa v zanimivih globinah ali zato, ker jih na površini zemlje spet greje toplo sonce. SREČANJE S HERMINO Ljubezen do narave ;e pritegnila Hermino ZAPLOTNIK v jame. Vključila se je v vrste članov Jamarske sekcije PD Železničar. To je moderno dekle v mini krilu, ki rado pleše in se zabava. Vsak četrtek zvečer pa zapusti kolegice, pozabi na šolo in si vzame čas za sestanek v jamarskem klubu. V prijetnem razpravljanju o jamah in o svojih podvigih jim kar prehitro mineta dve uri. Le šolska naloga naslednji dan prepreči Hermini kdaj pa kdaj to zanimivo vsakotedensko kramljanje. Obiskala sem jo, da bi mi povedala kaj zanimivega o svojem udejstvovanju med jamarji in o svojem največjem podvigu. % Hermina, kdaj si se p*, vič spustila v globino? »Prvega spusta se še dobro spominjam. To je bilo v Kristalni jami pod Babjim zobom — bilo mi je komaj trinajst let. Od takrat sem bolj ali manj reden gost slovon-skih jam. Včasih povabim s seboj tudi kako kolegico, ki se nam pridruži. Toda večini deklet že prvo zmrzovanje v premočeni in umazani obleki vzame veselje do nadaljnjega udejstvovanja med nami.« % Mnogo je fantov jamarjev, ki bi se želeli spustiti v gigantsko Brezno pri gamsovi glavici. Kako, da so prav tebe, dekle, izbrali za ta podvig? »Ta akcija je zahtevala veliko plezalnega znanja in discipline. Pri mojih prejšnjih spustih so kolegi opazili, da se lahko zanesejo name. Le tako si lahko razlagamo njihovo odločitev, da me vzamejo s seboj.« % Hermina, nanizaj nam nekaj spominov ob izrednem podvigu jamarjev PD Železničar! »Bila sem zelo vesela, ko sem izvedela, da sem eden izmed šestih članov velike jamarske akcije — VISEVNIK 71. To je bila akcija, v kateri je bilo možno do kraja izkoristiti jamarske sposobnosti in znanje, ob vsem tem pa je zahtevala še veliko napornega dela. Na planino Vi-ševhik nad Bohinjskim jezerom, do vhoda v jamo, je bilo treba prenesti 400 kg prtljage (lestvice, čelade, vrvi, spalne vreče, karbidovke, obleke in hrano). Vse to smo prenesli 200 m pod površino in se s telefonom povezali z zunanjim svetom. Dvoranica pod zemljo je postala naš novi dom. V soju karbidovk je izžarevala prijetno domačnost. Imenovali smo jo »Lu-ciferjev klub« in to ime ji je zelo pristojalo. Prijetni so spomini na življenje v »Lu-ciferjevem klubu«. Fantje so vsak dan odhajali globlje v brezno in se vračali v naše jamarsko taborišče. Jaz sem raziskovala Luciferjev klub. Bila sem v stalnih stikih s transportno ekipo, ki je bila moj vsakdanji gost in imela sem stalno telefonsko zvezo s površino zemlje. Poslušala sem kapljajočo vodo in gledala v odsev karbidovk, ki so slikale najrazličnejše podobe na stene Lucifer je vega kluba. Kot da sem nekje v začaranem svetu! Zgodilo se je, da sem slišala korake kolegov, ki so se s pesmijo vračali v taborišče. Čakala sert) jih, gledala na uro — ni jih bilo. Njihovo pesem je zapelo le pričakovanje v moji domišljiji. Ko pa so se fantje resnično vrnili, sem jim pripravila kaj toplega za pod zob. Nikoli ne bom pozabila, kako utrujeni in veseli so se vrnili takrat, ko so prodrli 475 m globoko, kar je nov jugoslovanski rekord v navpičnih spustih v brezna. Objeli smo se in prav jaz sem imela čast sporočiti to novico iz jame. Takrat dolgo nismo zaspali, ne zaradi mraza alt mokrih spalnih vreč, navdušenje je gorelo v nas. To brezno sega še globlje, nismo mu prišli do srca. Nisrno imeli več moči, pa tudi hrane in suhe obleke, da bi se kljubovali Breznu pri gamsovi glavici. Utrujeni in premočeni sm se vrnili iz globin. V vseh Pa je gorela skrita želja, da se še srečamo v čarobnem ciferjevemu klubu in da 'a' krat odkrijemo še zadnje skrivnosti »našega Brezna«-Ivica Avman Matjaž Zigon ■ DRUGO ROJSTVO Odpravil se je proti postojanki, trde, zibavne hoje, z nemško brzostrelko, brezskrbno sklopljeno in obešeno čez ramo. Aleš se mu je pridružil. Kar prav mu je prišel ta izkušeni vodnik. Saj bi se sam komajda znašel; po cesti, sredi dolinice, ni mogoče, prenekikrat tod užgejo; za krajem, ob vodi, kamor luna naravnost ne prisveti — ne veš, če ni močvirje; in še se je ta luna prav sedajle skrila za oblake — kam bi torej s svojo kurjo slepoto!? Vanja pa je kot partizan prehodil vso Slovenijo po dolgem in počez, tisti šesti čut ima že tako razvit, da bi se tudi, če je polnoč in luna globoko za obzorjem in lije kot iz škafa, da nihče ne vidi seženj pred seboj — povsod znašel! ... Neslišnih korakov, gibčen ko srnjak, je vitki, postavni mladenič hitel za komandantom; a kara-binko je nesel previdno, ne na rami, temveč v desnici, pripravljeno na strel. Šla sta po slanasto beli travi ob potoku, ki je žuborel ob znožju hriba, se prerival skozi grmovja in se izogibal mlak. Streljanje je bilo vse bližje. Čez kakih deset minut sta prispela do prostranega kozolca — dvojnika z zidanimi stebri, zraven prve kmetije na gorenjskem kraju vasi. Pod njim, za praznini lojtrnikom, sta obstala. Mesec je medtem znova prisvetil, in da bi bila mera polna, so orožniki začeli od časa do časa spuščati v zrak rakete. Aleš je, spet med nekakšnim stiskanjem v grlu, uzrl onkraj ceste, na rahli vzpetini, kakih štirideset, petdeset metrov pred seboj, tisto grozljivo veliko poslopje, z mračnim sivim, nepredirljivim bunkerjem pred vhodom, z ozkimi linami namesto oken — iz katerih so slepeči in pokajoči pobliski kar tekmovali med seboj. Tačas je kratek rafal švistnil ostro nad njunima glavama. Aleš se je, kakor je bil dolg in širok, vrgel na tla, pod prazen voz; v hipni nepri-losti se je počutil bolj varnega, da je Ic nekaj imel nad glavo, pa čeprav je bil zaklon še tako piškav. In med lesenimi špriklami kolesa je naperil karabinko proti utrjeni hiši. Vanja pa se je komaj za spoznanje sklonil, saj je vedel, da je orožnik spustil rafal kar na slepo, ker ju tu, v temi, pod ostrešjem kozolca, pač ni mogel videti. In spregovoril je s polnim glasom, ki je zvenel blago in odločno hkrati: — Aleš, ne maraj — tiste krogle, ki je tebi namenjena, ne slišiš! Hladnokrvne besede zrelega moža so fanta opogumile. Tri leta je že v hosti ta naš komandant, a ni do mene prav nič visok — ni me zafrknil, čeprav bi zaslužil! je pomislil. Da, pravzaprav je smešno, je ugotovil sam pri sebi čez čas, ko sta odhajala v bojno vrsto — veš, da temu pregovoru o krogli ni prav verjeti — in vendar te iz pravih ust v hipu ojunači! Ko sta pripognjena, izkoriščajoč hipne premore, tekla od zaklona do zaklona in prišla do borcev, ki so ležali nekaj deset metrov pred utrdbo, je Aleš skočil v suh jarek ob potki do kmetije in jel mirnih rok, točno mereč, streljati v line. Komandant, ki mu je pomahnil z roko, kakor bi ga hotel še enkrat vzpodbuditi, pa se je odplazil naprej na ogled okrog sovražne stavbe. Obstreljevanje se je nadaljevalo vso noč, zdaj bolj, zdaj manj srdito, a brez posebnega uspeha. Ko se je pričelo daniti, so se napadalci umaknili na višine okrog vasi; le z redkim streljavka-njem so držali Nemce v šahu. Najbrž našim že primanjkuje streliva, je po čedalje redkejših pokih ugibal Aleš. Kdo ve, če nam ga bodo o pravem času še kaj prinesli, ga je skrbelo. Brez pravega cilja se je vse dolgo dopoldne motal naokrog po položajih. Šele, ko se je nič več toplo jesensko sonce prevesilo, se je težko pričakovanje borcev izpolnilo. Prišli so nosači municije in skupaj z njimi iz divizije tudi miner, dobrovoljen sodček s pol-tretjo brado in z nosom, na gosto prepredenim z vijoličastimi žilicami, ki so dale marsikaj slutiti, ter njegov pomočnik, droben fant gladkih lic in z debelo levo veko, ki mu je zastirala pol ici šarenice. Po kratkem razgovoru z oblegovaii-sta se odpravila z griča dol proti postojank1; Aleš se jima je pridružil; skojevska zavest, zlast pa še komandantova spodbuda, sta ga P?".1! gali, naj se udeleži boja tam, kjer bo najboU vroče, da nadomesti, kar je prespal; da si Pr bori, če bo le mogoče, orožje, mavzerico. Oprezno, drug za drugim, iskaje mrtve kot » so se spustili po vijugastih poteh med h"*\j proti sredini vasi. Od vseh strani, v toči krogL' so se postojanki približevali tudi drugi bor • Minerja in Aleš so obstali pred pritlično baj ' z ometom, v lisah težko ugotovljive barve, 0 padajočim v več plasteh, z vegasto streho, I krito s staro, črnikasto opeko, tu in tam P°raiL. s temno zelenim mahom. Aleš se je ozrl ^czntj povsem od blizu, tudi otroška roka bi lahko J vrgla kamen, je v strahu in preteče obenem kalo nanje razbito sleme postojanke. ^ Minerja sta se za zidom bajte, poleg odp veznih vrat, skozi katere je zdaj pa zdaj sl£n£or lotila posla. Aleš ju je opazoval napeto, ka ^. nekoč poskuse v fizikalni dvorani. Pomaga^ . jima rad, a ni mogel, kajti na miniranje se . dosti spoznal. Delala sta urno in spretno, »o bolj, kot bi mogel zalitežu pripisati. Debel k o . razvezal nahrbtnik, vzel iz njega in razlo/i iT* tleh kepo plastika, veliko kot človeška Sla denU* komt>'; zvitek črne vžigalne vrvice, nekakšno me sto stročnico, klobčič motvoza in klešče *Y"lgJ nirke. Od zavitka je z žepnim nožičem °a 24; ob nedeljah pa ob 4.30, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, *3.17, 19.30 (radijski dnevnik), *2, 23 in 24. a 9. fEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pio-B'rski tednik — 9.35 S Pihal-nim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — "10 Pojo naši operni pevci ** 12.30 Kmetijski nasveti — 12-40 Po domače — 13 30 Pri-P^očajo vam — 14.10 S pe-SrQiJo in besedo po Jugosla-5« — 15.40 Dva rondoja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z or-festrom Heinz Kiessling — "10 Gremo v kino - 17.50 c ansamblom Jožeta Privška p 18.15 Dobimo se ob isti "9 - 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci — -T-15 Minute z ansamblom f°risa Kovačiča — 20.00 V Soboto zvečer — 21.22 Zabav-J*. radijska igra - 22.00 Od gW za naše izseljence — •°5 S pesmijo in plesom v Bovi teden Dr»8i program JUH Uvodni akordi - 8.40 ;°bota na valu 202 - 12.40 f?n°rama zvokov - 1435 jebeni variete — 15.35 Dolu L Volie v novi teden — Popevke slovenskih »vto rjev — 16.40 Sobotni mo- 17.40 Poletno potepa-$f,- — 18.40 Z orkestrom Les vjart - 19.05 Popevke za * ~~ 19.35 Plesna glasba JJ^tJl program *i a§i poslušalci čestitajo CE3 11. SEPTEMBRA 12. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Glasbena pravljica — 9.40 Z revijskim orkestrom Dolf van der Linden — 10.20 Pri vas doma — 12.10 D. Sošta-kovič: Zlati vek — baletna suita, op. 22 — 12.30 Kmetijski, nasveti — 12.40 S harmo-nikarskim orkestrom Svobo da Šentvid — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta — 14.30 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Boston Pops — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi s Poljske, Bolgarije in Romunije — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s štirimi kovači — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jaz-za — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 S slovenskimi bcat ansambli — 14.35 Glasbeni variete — 15-35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.05 Mozaik zabavnih zvokov — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Botique lahke glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narod-jie v priredbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Glasbene sličice Karola Pahorja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Modest Mu sorgski: sklepni prizor 2. dej. opere Boris Godu nov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Robert Hanell — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 S pevcem Ladom Lesko-varjem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberne-ta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.36 Lahka glasba — 22.15 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Pri skladatelju Danielu Svari Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo <— 14.35 Glasboni variete — 15.35 Z orkestrom Georges Jouvin — 16.05 Glasbeni bing bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orke strom RTV Ljubljana — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.440 Arije in monologi — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Janez Matičič — 23.55 Iz slovenske poezije 13. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev) 19.25 Popevke in zvoki studia 14 — 9.40 Iz glasbenih šol — 10JO Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Skladatelji Glasbene Matice in Novih Akordov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital pianista Leona Engel-mana - 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Vieroslav Matu-šik — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom Andrcas Hartmann — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih kri/pot jih 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva* — 21.40 Vilko Ukmar: Godalni kvartet, št. 2 — 22.00 Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja — 23.55 Iz slovenske poezije 14. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Uvertura in suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo velike pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Atija Sos-sa - 14.45 Mehurčki — 15.40 Poje mezzosopranistka Mari-lyn Home — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Heinz Hdt-ter — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Orgle V ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Plesni zvoki — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lucijan Maria Skerjanc in njegovi učenci DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Z orkestrom Jaokie Gleason — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Glasbeni soiree — 21.00 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Radia Beromun-ster — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Dva glasbena portreta — 22.15 Recital pianista Acija Bertonclja — 23.55 Iz slovenske poezije H 15. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — Ogrski plesi Johannesa Brahmsa — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 -Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mladino — 14.30 Naši poslušalci' čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Michel Legrand — 17.10 Človek in zdravje — 17 20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Kitara v ritmu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Pesmi in plesi drugih narodov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Zvoki z orkestrom Nal-son Riddle — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke s slovenskih festivalov — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi i gora — 19.20 Z ansamblom Tootsa Thielemansa — 1933 Priljubljene popevke Tretji program 20.05 Radijska igra — 20.47 Vrtiljak lahkih not — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 22.55 Odak m Amič — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska C p Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 5I5-M35 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, maloogla-sni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. !i!ŠČIIE NOVO TRGOVINO JUGCTEHNIJKMIMill SOBOTA - 9. septembra 1972 TELEVIZIJA, 10. SEPTEMBRA 9.15 Pet minut po domače, 9.20 Kmetijski razgledi: Kakovostni pšenici pripada bodočnost (RTV Ljubljana), 9.42 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.25 Mozaik, 10.30 Otroška matineja: Carni svet ži'vaili, Risanke 11.15 TV kažipot (RTV Ljubljana), 11.35 Odkritje spomenika na Kozari, 12.00 Ljudsko zborovanje v Prijedoru — prenos (RTV Sarajevo), približno ob 13.00 Mestece Peyton, 14.00 Nedeljsko popoldne, 17.55 Prikazen — barvni film, 19.40 Risanka, 19.50 Cikcalk, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, (RTV Ljubljana), 20.30 Smeh na gledaliških deskah (RTV Beograd), 21.10 Glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled in olimpijska tekmovanja (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 11. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11-00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.00 Olimpijski pregled in jahanje (EVR-Lj ubijana), 18.30 Obzornik, 18.45 L. Suhodolčan: Medvedek na obisku, 19.00 Kremenčkovi — serijski barvni film, 19.30 Konec olimpijskih iger — barvni prenos rR-Ljubljana), 20.40 TV dnevnik, 21.15 J. Giraudoux: Za Lukreci.'o — II. del pred-stave, 22.00 Jugoslovani na olimpijskih igrah — oddaja TV Beograd, 22.300 Diagonale ali olimpijski pregled, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) 9. SEPTEMBRA Olimpijske igre MLinchen 72 — barvna oddaja (EVR-Ljubljana), 18.00 Obzornik, 18.10 Po domače s Henčko-vim ansamblom, 18.25 Mozaik, 18.30 Serijski lilm, 18.55 Olimpijske igre Miinchen 72 — barvna oddaja (EVR-Ljub-Jjana), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Olimpijske igre Miinchen 72 barvna oddaja (EVR-Ljublja-na), 21.10 Moj prijatelj Tonv —serijski barvni film, 22.05 Olimpijske igre Miinchen 72 — barvna oddaja (EVR-Ljub-Ijana), 0.25 Poročila (RTV Ljubljana) 12. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Ela Peroci: Rožni pogovori, 18.00 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Gostje Slovenske popevke 72: The Ncvv Brotherhood of Man, 19.00 Mozaik, 19.05 Iz sveta oblikovanja, 19.25 Odkritje televizije — 1. del, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Festival športnih in turističnih filmov v Kranju in predstavitev filma 01ympia, 22.25 (RTV Ljubljana) 13. SEPTEMBRA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Vitez Vihar — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Jazz na ekranu, 19.00 Mozaik, 19.05 Kratek film, 19.20 S kamero po svetu: Milijonska Kinšasa, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Pred proslavo v Cerknem, 21.15 Goldo-ni—Rupel: Primorske zdrahe — 1. del, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 14. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Mladinski studio — oddaja TV Ti-tograd, 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mestece Peyton, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Večer črnogorske TV, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 15. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, • 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Veseli tobogan, 18.10 Obzornik, 18.25 Naši operni pevci: Rudolf Franci, 18.45 Gospodinjski pripomočki, 18.55 Ekonomsko izrazoslovje, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobniki: Andrej Hieng, 19.50 Cikcak, 20,20 TV dnevnik, 20.25 Propagandna repor- taža, 20.30 3-2-1, 20.35 Veliki lov — ameriški film, 22.00 Film s festivala športnih in turističnih filmov v Kranju, ... Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Ponedeljek, H. septembra, ob 21.15: ZA LUKRECIJO — II. del — predstava drame SNG Maribor; Jean Giraudoux je eno največjih imen francoskega duhovnega sveta. Bil je romanopisec, dramatik, esejist in kritik. Med njegovimi dramami sodi dra-ma Za Lukrecijo v skupi, no, k; obravnavajo zamotane in občutljive odnose med moškim in žensko. Sreda, 13. septembra, ob 17.50: VITEZ VIHAR - francoski mladinski serijski film; V trinajstih zgodbah se bodo zvrstile dogodit/ščine viteza Viharja, neustiašne-ga in spretnega mladeniča, borca za pravico in resnico. Prva zgodba ima naslov Slaba stran slave. Petek, 15. septembra ob 20.35: VELIKI LOV - ameriški film: režiser Fritz Lang, igrajo: Glenn Ford, Gloria Grahame, JoccIyn Brando, Lee Marvin; Veliki lov je napeta kriminalka. Življenje v zakotnem ameriškem mestu je skorumpirano, mestno upravo pa nadzoruje in izsi. l.mje tolpa gangesterjev. Tudi policija ni nič boljša — vse do trenutka, ko se neki policaj odloči za samomor, pred smrtjo pa razkrije številne mestne veljake. Preiskavo prevzame inšpektor Baunion, ki pa mu takoj poskušajo preprečiti delo. Toda trmoglavi inšpektor ne odneha, čeprav so mu ubili tudi ženo. Ameriški filmi, kj jih je posnel Fritz Lang, so življenjski, problemski in predstavljajo svojega avtorja kot pravega Američana. 1HB 'W ■ ri m š WWI KINO Kranj CENTER 9. septembra amer. barvni film EL CONDOR ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma OROŽNIK GRE V POKOJ ob 22. uri 10. septembra amer. barvni film EL CONDOR ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma JAMAJSKI VETROVI ob 21. uri 11. septembra franc. barv. film OROŽNIK GRE V POKOJ ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžlC '• tgflS, f™nc|aba""i POMBUENI REV^VEM« 10. septembra amer, barvni film PADALCI PRIHAJAJO ob 18. in 20. uri 11. septembra a mer. barvni film PAST ZA STARŠE ob # uri 12. septembra amer. barvni film PAST ZA STARŠE ob 20. uri Železniki OBZORJE 9. septembra amer. barvn' film PADALCI PRIHAJAJO ob 20. uri 10. septembra angl. barvni film VOHUNKA DARLlNG LILI ob 18. in 20. uri Radovljica 9. septembra italij. barvn* film PRIJATELJICA ob l8' uri, amer. barv. film RYAN0-VA HCI ob 20. uri 10. septembra amer. barvni flm RYANOVA HCI ob 15. * film PRELOM ob 16. uri, kanad. barv. film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 18. uri, amer. barv. CS film NA POTI V SHILOH ob 20. uri 10. septembra amer. barvni CS film NA POTI V SHILOH ob 14. in 18. uri, kanad. barv. film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 16. in 20. uri 11. septembra premiera amer.-italij. barv. filma POLNOČNI OBRAČUN ob 16., 18. im 20. uri Tržič 9. septembra premiera ameriškega barv. filma CJAMAN-GO ob 18. in 20. uri 10. septembra amer.-itali j. barv. film CJAMANGO ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 9. septembra amer.-itali j. barv. film ŽIVI ALI SE BOLJE MRTVI ob 16., 18. in 20. uri 10. septembra amer.-itali j. barv. lilm ŽIVI ALI SE BOLJE MRTVI ob 15. in 19. uri. amer. barv. film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 17. uri Krvavec 9. septembra amer. barvni CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI ob 20. uri 10. septembra nemški barv. film PEPEK, STRAH IN TREPET ZA PROFESORJE ob 17. in 19. uri Škofja Loka SORA 9. septembra angl. barvni film VOHUNKA DARLING LILI ob 18. in 20. uri Pohod tržiških žena na Storžič preložen V sredo, 6. septembra, je bila seja članov upravnega odbora PD Tržič. Menili so se o udeležbi na zboru mladine in planincev Slovenije, ki bo jutri, 10. septombra, v Završnici nad • Žirovnico. Udeleženci zbora bodo krenili na pot prek Zelenice in Smukuš4ce planine. Člani od-bora so se tudi odločili, da bodo pohod tržiških žena na Storžič, ki naj bi bil v nedeljo, preložili za leden dni. Vzrok za nastalo spremembo je predvsem zbor nekdanjih internirancev, ki bo 10. septembra na Ljubelju. Po predvidevanju bo odšlo na tradicionalni pohod na Storžič okoli petdeset žena, ki jih bodo spremljali tržiški planinci. Člani odbora so tudi sklenili, da bodo drevi na Velikem I vrhu zakurili kres. Kranjski planinci pa ga bodo na vrhu Storžiča. -jp ob 18. uri 11. septembra amer. barvni film SIERRA TORRIDE ob 20. uri 12. septembra italij. barvni film PO BOŽJI MILOSTI oo 20. uri Bled 9. septembra angl. barvnj film VELIKE AVANTUR6 SKARAMUSA ob 18. in 20-30 10. septembra angl. barvn1 film VELIKE AVANTUR6 SKARAMUSA ob 15. 18- ,n 20.30 11. septembra nor. barvm film IZHOD ob 18. in 20.30 . 12. septembra nor. barvni film IZHOD ob 18. in 20.30 ! Dovje Mojstrana .. 1 9. septembra angl.-itaJJ barv. film ROP PO NALOG1' BRITANSKE TAJNE P°U CIJE 10. septembra amer. bgfl? CS film TIGER ŽRE LEPU TIČE Kranjska gora j 9. septembra amer. bar** CS film TIGER ŽRE L&0 TIČE 10 septembra frana-it^' barvni film OKRUTNO 1 NEŽNO *1 Javornlk DELAVSKI ^ 9. septembra angJ- b.*£č< film DOKTOR V NEV^ N0STI 0i4tA 10. septembra angl. i»<* jj barv. film ROP PO NAlAi-j. BRITANSKE TAJNE ?u CIJE Jesenice RADIO 9. septembra angl. ^»jvl-film HREPENENJE ZA v* PJRJEM , bar*1 10. septembra angl- D'A|Vi- film HREPENENJE ZA v' PIRJEM v»i 11. septembra amer. £ film NOMADI S SEVB*^| 12. septembra amer. b« film NOMADI S SEVE** Jesenice PLAVŽ b^1 9. september amer. . film NOMADI S SEVfc*^ 10. septembra amer- . film NOMADI S SEVU*^ 11. septembra angj; film HREPENENJE Z* PIRJEM b$rf 12. septembra angl- ^ film HREPENENJE PIRJEM REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. OSNOVA, 7. KLIPER, 13. SPAMETOVANOST, 15. TONE, 16. OKA, 17. ANKA, 18. MAGISTRA, 21. IAN, 22. OI, 23. AL, 24. TU, 26. DJ, 27. KNK, 29. OKTAEDER, 34. OČIM, 36. LIV, 37. IDOL, 39. VELIKA PLANINA, 42. IKAROS, 43. APETIT. NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 107 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (30 din) prejme Zla t ko Bogataj, Kranj, ValjavČeva 5; 2. nagrado (20 din) Robert Rozman, Medvode 109; 3. nagrado (10 din) pa dobi Zore šolar, Bled, Reči-ška 6. Nagrade bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. del stavka, del besednega zaklada, 7. edi-n' izvod kakega dela, 12. kirurg, tudi predvajalec filma, 14. ^gornja okončina, 15. Joža Ivakič, 16. delavec, ki prejme pla-cdo za vsak dan dela, 18. popolna zmaga pri šahu, 19. ime Slovenskega pianista Bertonclja, 21. letoviški kraj pri Opatiji, p- ena od elektrod, nasprotje katodi, 24. redko moško Ime, "raelski prerok, 26. okrožje, obzorje, področja, območja, 27. zarodki uši, jajčeca, 28. pripovedne pesnitve, eposi, 29. avto-jftoto društvo, 31. lesena vrtna lopa, 32. kisel južni sadež, 35. iu" 1Levar' 36, ljubkovalni izraz za medveda, 38. teror, na-,uJe, 40. ime pevke Strgarjeve, 41. kozaški poveljnik, hetman, 1 z 3 4 5 6 7 8 9 10 13 1* 16 i l 20 21 23 25 ■ B 36— 5r— 29 30 3? 32 33 38 39 NAVPIČNO: 1. plovka na vodi; največkrat znamenje za j na nevarnih mestih, 2. v geologiji potresno središče na jneljskl površini; žarišče česa, 3. znak za kemijo prvino j en> 4. madžarski kraj ob Donavi, južno od Budimpešte, Gr?^k° *me' "ane, Danilo, 6. polotok in pokrajina v srednji friđO kjer so Atene, 7. del dneva, 8. znak za kemično prvino *Ji 9. zbornica, celica, prostor za preizkuse, vojaški pratež, Wn u8"ka fioIa» vseučilišče, 11. očka, 13. glavni števnik, 17. Jnj,^. no prečiščena rafinirana snov, 20. Homerjeva pesnitev, teo° ki ep o trojanski vojni, 23. znak za kemično prvino tui" nikalnica, 25. Ivo Daneu, 26. tros, 27. predmet za Hotr nje oblačiIa- 28- ljubkovalno žensko ime, Emilija, 30. prveai?^a s'ran roke od zapestja do prstov, 33. del psevdonima Ške *Ug0sl°vanske filmske igralke (... Rina), 34. ime zagreb-pevkc popevk štefok, 37. osebni zaimek, 39. Ivan Minatti. q *^esitev pošljite do četrtka, 14. sept. na naslov: • k ^r*=> rev°Jucije 1, Kranj, z oznako Nagradna Križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. 08lec?RENJSKT MlJZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na Umei stalr|a arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in Od 'etnost Prt; "o-zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je V b-!az?tava mojstra fotografije E FIAP Petra Kocjančiča. ?okra,-j .? ni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna >n r!cPubl,«b zbir,ta Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem tr°storih zbirka Slovenska žena v revoluciji, v galerijskih f} Jo je Pa razstava grafik akad. slikarja Karla Zclenka, nih t! ,P°sred°vala Moderna galerija v Ljubljani ter gra- V p, ' G B- Pirancsija (1720—1778) Eaicri^re5er novi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v G;,J'?tavbi pa razstava del kiparja Petra Jovanoviča. o p vSke in muzejske zbirke so odprte vsak dan od (C, •ln °<* H. do 19. ure. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 5,50 din, korenček 3,20 din, jabolka 5,50 din, limone 13 din, česen 9,40 din, čebula 3,70 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 4,90 din, skuta 9,10 din, silad-ko zelje 1,70 din, kislo zelje 3,70 din, cvetača 5,50 din, paprika 2,90 do 3,50 din, krompir 1,70 din TRŽIČ Solata 5 din, korenček 4 din, slive 6 din, jabolka 7 din, pomaranče 8 din, česen 12 din, čebula 4 din, fižol 6 do 7 din, pesa 3 din, kaša 5 din, grozdje 6 do 7 din, banane 7 din, jajčka 1,10 din, surovo maslo 24 din, smetana 18 din, klobase 4 din, skuta 8 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 7 din, cvetača 7 din, paprika 5 din, krompir 2 din, breskve 9 din poročili so se V KRANJU Dolinar Franc in Slapar Marija, Pokkikar Jožef in Bele Sonja, Vilfan Franc in Triler Marija, Cmrečnjak Franc in Lever Martinka, Mlakar Zvonko jn Marko Marija, Grm Marjan in Majce Marjanca, Zupan Štefan in Ogris Dragica, Likar Janez in Arnež Miroslava, Ažman Alojzij in Pod jed Ana V ŠKOFJI LOKI Hudolin Peter in Corn Vera, Sovine Jožef in Prevodnik Marija, Kološa Rudolf in Dolinar Janja, Furlan Igor in Kralj Zvonka, Debeljak Janez in Derlink Julijana, Pe-ternelj Igor in Svoljšak Sonja V TRŽIČU umrli so V KRANJU GošperMn Janez, roj. 1956, Zupane Marija, roj. 1897, Jerman Marija, roj 1899, Juva-movič Janez, roj 1919, Bratuž Marija, roj 1908 V ŠKOFJI LOKI Bertoncelj Andrej, roj. 1900, Langerholc Ana, roj 1897, Bončina Helena roj 1972 V TRŽIČU SOBOTA NOGOMET — Kranj: prijateljska tekma veteranov Ko-rotan : reprezentanca Gorenj, ske (ob 16.30), Naklo: Naklo : Jesenice, Britof: Britof : Bohinj, Železniki: Alples : Ko-rotan, Tržič: Tržič : Šenčur (vse ob 16. uri) KOŠARKA — Kranj: Triglav : Novotcks (ob 19.30), škofja Loka: Kroj : Jesenice (ob 20. uri) ROKOMET — Kr. gora: Kranjska gora : Žabnica (ob 16.30), Stražišče: Kranj : Sava B (ob 19 uri) NEDELJA NOGOMET — Kranj: Triglav : Kovinar (ob 16. uri) ROKOMET — Tržič: Tržič : Piran (ob 10. uri), Selca: Alples B : Žabnica (ob 8.30), Alples : Koper (ženske ob 10. uri), Alples : Olimpija (ob 11. uri), Križe: Križe B : Tržič B (ob 8.20), Križe : Kam-ni k (ob 10. uri), Preddvor: Preddvor B : Besnica (ob 8.45), Preddvor : Jesenice (ob 10. uri), Kranj: Veterani : Radovljica B (ob 10. uri), Golnik: Storžič : Sešir B (ob 10. uri), Cerklje: Krvavec : Radovljica (ob 10. uri) ODBOJKA — Bled: Bled : Izola (ob 10. uri) -dh Zanimanje za aerotaksi V Alpskem letalskem centru Lesce so letos z malimi športnimi letali prepeljali že okrog 3500 potnikov. Te vožnje so kot kaže letos postale zelo privlačne tako za tujo turiste kot za domače izletnike. Lani so namreč celo leto našteli nekaj nad 4000 potnikov, letos pa predvidevajo, da bo številka večja od lanske za 10 do 15 odstotkov. 15-m'mutna vožnja nad Bledom stane za tri osebe 180 dinarjev, polurni polet, med katerim si potniki ogledajo s ptičje perspektive tudi Bohinj, stane 36 dinarjev, tri-četrturni nad Julijce pa 500 dinarjev. Vec igrisc Na Bledu razmišljajo, da bi ob kampu v Zaki zgradili še eno igrišče za mali golf. Zanimanje za to igro je namreč zelo veliko. Lani so na takšnem igrišču na Bledu zabeležili okrog 41 tisoč obi- skovalcev, letos pa jih bo kot kaže okrog 50 tisoč. Razen tega nameravajo na Bledu zraven umetnega drsališča, ki je v gradnji, zgraditi tudi tri igrišča za tenis. loterija ročke s so zadel? menicami N din 0 10 20130 500 45110 500 64680 1.000 079590 10.000 891 50 5181 300 53061 1.000 09541 2.000 151281 10.000 198811 150.000 12 20 72 20 862 100 23202 1.000 312382 10.000 685542 10.000 53 20 63 30 64273 500 49073 1.000 710303 iO.OOO 44 20 64 30 84 40 5704 300 24154 500 01254 2.000 460534 10.000 275924 10.000 305 50 785 50 045 100 22175 500 512765 10.000 058835 10.000 56 20 876 50 0706 200 55476 1000 559576 10.000 178816 10.000 7 10 32847 500 22777 500 05017 1.000 336547 10.000 68 20 2848 200 41008 500 45038 2.000 692638 10.000 254208 10.000 9 10 34699 500 15699 500 493559 10.000 656.349 10.000 Razstava v Sorici Izletniki, ki bodo v teh zgodnje/esenskih dneh obi. skali Sorico, si lahko pri Pin-tarju Janku ogledajo razstav vo slikarskih del. V nekdanji gostilni je namreč razo* besil svoja dela na vpogled obiskovalcem učitelj osnovne šole v Sorici Miro Kačar. -Ib TE NOVO TRGOVINO JPU^OTEHNIKA. VTRZICU OB TISOCLETIMICI Piše dr. Pavle Biaznik (11) Navzlic močno razviti delitvi dela v zvezi s fužinarstvom je bil v rokah fužinarjev celoten proces; v plavžih so topili rudo in pridobivali težke železne mase, ki so jih fu-žinarska kladiva oblikovala v ceglc; v cajnaricah so izdelovali šibike (čajne), ki so jih fužinarji kot žebljarski podjetniki dajali dalje preko-vati v žeblje. Žeblje so izdelovali v kovačnicah, imenovanih vigenjci. V vsakem vi-genjcu je bilo več ognjišč (ješ), kjčr so kot gorivo uporabljali oglje,'ki so ga razpi-havali mehovi na vodni pogon. Okrog ješe je bilo več hrastovih panjev z nakovali. Vsaka ješa je imela skupen ogenj za vse kovače. Iz delovnega tovarištva prvih poklicnih topilcev se je sčasoma razvilo fužinarsko deležništvo. Pojav deležništva je narekovala živa potreba. Že sama proizvodnja je zahtevala, da so bili mojstri čimbolj vzajemni. Vse bolj razvijajoči se obrati so poleg tega terjali znatna denarna sredstva, ki jih je posameznik težko sam premogel. Potreba po kapitalu je sčasoma odpirala vrata v to družbo domačim in tujim petičnim trgovcem, s čimer je prevladujoč romanski fužinarski element polagoma stopal v ozadje. Tako so npr. dobili leta 1426 v fevd zgornjo fužino s kovačijo in polovico njive štirje družabniki, ki so plačevali na ta račun v urbar letno po dve beneški marki. Med temi je bil, sodeč po imenu, romanskega porekla samo Niclas der Mat, ki je vsekakor istoveten z Nicla-som, sinom železnikarskega faižinarja Jacomata. Drugi deležniki, sinova Lovrenca Rum-plerja Andrej in Jurij ter Marin Kukavec dajo slutiti glede na imena nemško in slovensko poreklo. Romansko poreklo je sčasoma tudi sicer bledelo. Na asimilacijo z domačim prebivalstvom kaže priimek železnikarskega podjetnika Nikolaja Caneticha, kjer je bila prvotnemu imenu Zanetti dodana slovenska končnica. Zanimiva je primerjava imen deležnikov iz leta 1501. Takrat srečamo v zgornjih Železnikih fužinarje z naslednjimi imeni: Peter Pcer, Joraj, Spindler, Matija Janezov sin, Lovre Amota, Peter Pvrinn; v Spodnjih Železnikih so omenjeni fužinarji Jakob Andreasch, JerneAn-dreaseh, Matija Piro, Jan/ Casparin, Gabriel in Tone ter Andrej Stcrsenn. V skladu s predvidenimi gospodarskimi računi, ki jih je razvoj potrdil, sc je zemljiški gospod na vsakem koraku kazal naklonjenega novim podjetnikom, ki jih je spočetka le rahlo vezal na gospostvo. V listini iz leta 1354 je bilo določeno, da so fužinarji sodno podrejeni loškemu oskrbniku in da plačujejo letno v štirih obrokih vsega 6 mark 40 pfenigov. Kako so bili fužinarji zemljiškemu gospodu pri srcu, dokazuje listina iz leta 1358, po kateri jim je škof podelil skoraj vse dolinsko ozemlje od kamnitega mostu v Spodnjih Železnikih do Jescnovca ter travnik Ješe ob potoku Dašnici; ondi so sekali les, ki so ga smeli neovirano prevažati po ondotni cesti k svojim kovačijam. Velikodušnost zemljiškega gospoda do fužinarjev pa ni temeljila samo na gospodarskih računih. Gospostvo je hotelo imeti v fužinarjih tudi oporo proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Ko je leta 1379 škof Leopold Zelez-nikarjem potrdil stare pravi- Likovni izdelki predšolskih otrok Center za estetsko vzgojo Kranj je minuli torek, 5. septembra, v prostorih Mestne hiše odprl razstavo svojih mladih varovancev, predšolskih in šolskih otrok. Obiskovalci si lahko Ogledajo predvsem likovne storitve malčkov, ki sc pod strokovnim vodstvom pripravljajo na pomembno življenjski korak — na vstop v šolo. V Centru deklice in fantke namreč UČljo samostojnosti, vestnosti in življenja v družbi množice vrstnikov, l.ar je za uspešen vstop v svet znanja Izrednega pomena. Poleg risb najmlajših so v galeriji razstavljene tudi slike učencev od 1. do 8. razreda osemletke. Predstavljenih Jt več različnih tehnik, motivika pa ni Šolska. Uprava Centra želi s tem prikazom staršem demontrirati načine in rezultate lanskoletnega dela z zaupanimi jim gojenci. ■ (-lg) Razstave Toneta Tomazina V soboto, 9. septembra, bodo v novi dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli samostojno razstavo jeseniškega slikarja Toneta Tomazina, člana likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Cufar. Slikar Tone To-mazin, ki je priredil že več samostojnih razstav in sodeloval na mnogih kolektivnih razstavah doma in v tujini, razstavlja 25 akvarelov slovenske krajine. D. S. ce, na podlagi katerih jih je vezala dajatev v stari višini, ki pa so jo odslej poravnavali naenkrat ob sv. Jakobu, je namreč Zeleznikarjem naložil novo dolžnost. Odslej so bili dolžni priti na poziv zemljiškega gospodstva v Škofjo Loko s svojimi ljudmi, oboroženi in po najboljših močeh braniti freisinško posest znotraj meja loškega gospostva, kamorkoli bi jih zemljiški gospod ali njegov namestnik razdelil. Svojega položaja niso smeli zapustiti brez ustreznega ukaza nadrejenih. Za kako pomembne je imel gospod fužinarje, dokazujeta listini iz let 1389 in 1396. Tedaj se je namreč železnikar-ski fužinar Jacomat zavezal, da hoče stalno ostati na tleh loškega gospostva. S fužinarstvom se je ukvarjal tudi Ja-comatov brat Niclas, ki se omenja 1405 kot loški meščan. Tudi njemu je škof Bertold prepustil proti plačevanju običajnega činža pravico do železne rude in fužin v Železnikih. Pač pa je Niclas v nasprotju z očetovo pogodbo lahko stanoval tudi zunaj meja loškega gospostva, vendar je užival omenjene pravice le do preklica. Na zahtevo je moral Niclas celoten fuži-ski obrat prepustiti gospostvu, oziroma ga prodati kakemu freisinškemu podložniku, ki bi prevzel enake obveznosti. Po letu 1379 so freisinški škofje-potrjevali stare pravice, in le-tem dodajali n ive, vendar iz srednjeveških virov podrobnosti v splošnem niso razvidne. Vsekakor je zelo verjetno, da so imeli Ze-leznikarji že v 15. stol. lastnega sodnika. Iz kasnejših virov je mogoče ugotoviti, da se fužinarske obveznosti do zemljiškega gospostva vse do konca srednjega veka niso bistveno spremenile, še naprej jih je vezal čini za fužine, ki so ga plačevali individualno. Leta 1501 sta imeli zgornja in spodnja fužina po osem deležev. Za vsak delež je bilo treba odšteti gospostvu letno po 40 soldov. Medtem ko je pripadal večini družabnikov po en delež, je imel po dva deleža v Zgornjih Železnikih Peter Pvrinn, v Spodnjih Železnikih pa Jakob Andreasch in Matija Piro. Mimo činža je vezala Ze-leznikarje vsaj od 15. stol. dalje tudi dolžnost, da so morali enako kot drugi loški podložniki plačevati ob nastopu novega škofa poseben znesek. Na ozemlju, ki za sistematično kolonizacijo ni bilo primerno, se je torej osredotočil in se vse močneje razvijal precej privilegiran fužinarski živelj, ki je dolga stoletja dajal pečat ondotni pokrajinu Dr. France Stare razstavlja v Tržiču V petek, 8. septembra, so v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo slikarja dr. Franceta Stareta. Ob otvoritvi je sodeloval tudi Marijan Kralj. Razstava bo odprt? do 19. septembra. Naš znani arheolog dr. France Stare se je rodil 13. aprila 1924 v Smartnem pri Litiji, študiral je zgodovino umetnosti ter nekaj časa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1948 je diplomiral iz arheologije in že naslednje leto postal asistent za prazgodovinsko in staroslovansko ar. heologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1952 je promovira! in leta 1955 po. stal docent za prazgodovino. Od leta 1970 je višji znanstveni sodelavec Filozofske fakultete. Strokovno se je izpopolnjeval v Miinchnu in v M?r-burgu na Lahni. Dr. France Stare je član italijanskega inštituta za prazgodovino in predzgodovino v Firencah. Znan je po svojih znanstvenih delih: Ilirsko grobišče na zgornji Hajdini pri Ptuju, Prazgodovinski grobovi na Rifniku pri Celju, Prazgodovinske Vače idr. S pričujočo razstavo se nam dr. France Stare predstavlja predvsem kot portretist, čeprav kot slikar ne zanemarja krajine, tihožitja ali žanra. Njegov poklic arheologa pa ga sili tudi v področje izrednega risarja — dokumentarista. Staretovi portreti niso moderni, ker avtor v slikarstvu ne eksperimentira, temveč se zanesljivo drži že uhojene poti, ki ne pozna tveganja. Podzavestno ga spremljajo stari vzorniki, kot sta brata Subi-ca, Ferdo Vesel, Ivana Kobilica in tudi stari Holandc:. Sposobnost izrednega sprejemanja bi ga lahko pripeljala na pot spretnega slikarja-vir-tuoza. Vendar pa ga slikanje in iskanje tiste strani upo* dobljenčeve podobe, ki ni žično otipljiva, ampak je skrita v njegovi notranjosti* usposablja za ustvarjalca, k) zna hkrati zanesljivo podati verno zunanjo podobo in o**" kriti njegovo duševnost. Sts-retovi portreti niso stati*n* modeli, ki bi poslušno PoZ1' rali, temveč so predvsem jn' dividui v akciji, v razmiki*' n;u, napetem mirovanju, vča- sih pa zasanjani, prodim0 iščoči ali resignirani. Nik°;1 pa niso mirujoči ali Pretjr^" no monumentalizirani, P0^*' ski ali šablonizirani. Skra'*3 — skušajo biti predvsem Vre" prosto človeški in podobo* modelu. V. P- Keramična dela Johanno Elizabete Slezak v radovljiški graščini Delavska univerza iz Radovljice je v dvorani radovljiške g1* ščine pripravila razstavo keramičnih del Johanne ^ Slezak iz Švice. Ob otvoritvi te razstave, drevi ob 20. uri. tudi koncert tria bratov Lorenz in tenorista Mitje Gregor3^ Razstava bo odprta do 19. septembra vsak dan od 10-12. ure in od 16. do 18. ure. Johanna Elizabeta Slezak se na razstavi v Radovljici predstavlja s keramiko, ki izpričuje oblikovalkino suvereno obvladanje lončarskega kolesa, veliko tehnološko znanje in obenem prefinjen dekor, ki se podreja elegantnim modernim oblikam posod in razodeva v njih odlike švicarske in avstrijske keramične šole, v katerih si je umetnica izpopolnjevala svoje znanje. Ustvarjanje v keramičnem materialu, ki sega v vse zvr. sti likovnega izražanja (slikarstvo na posodah, keramična skulptura, oblaganje sten v arhitekturi) je uklenjeno v zakone fizikalnih in kemičnih procesov, ki nastajajo pri pečenju, tako da se kreator pri svojem delu stalno čuti vezanega zaradi muhavosti peči. Hkrati pa prav procesi izgorevanja glazur dajejo pogosto nepričakovane estetske rezultate,.ki so npr. kitajskim in japonskim keramikom Že pred tisočletji prinašali naj- višja priznanja. Morda g prav bogate glazure tiste, »l dajejo posodam Slezakov* poseben čar. Rod Johanne Elizabete Slezak, roj. van Rijn, izvira * Holandije. Otroška leta Je* starši preživela v IndonezUj beg pred japonsko ^v3fL Pa jo je pripeljal v Združen države Amerike. Tam je " univerzi v Lousiani Študij glasbo, pevsko znanje P* je izpopolnjevala pri ztiafel} nitem baritonistu Pasa"*1^ Amatu. V Los Angelesu Ji' srečanje z ameriško PeV,. Vero Schvvarz, rojeno v grobu, prvikrat zbudilo ^ nimanje za našo deželo. , poroki s hoIlywoodskim H sj, cem Walterjem Slezakoni, . nom v dvajsetih letih m^ep> nas znanega pevca Lea p*^, ka, se je preselila v 5 j, V Zurichu je pri Pr0i.'ifca Meersonu študirala kera«^, strokovno pa se je M * 0 njevala pri prof. CI3fG* Crippi v Luganu in PjjJ drunu Baudischu v Wa tu. SOBOTA — 9. septembra 197| GLAS * 15. STRA11 XX. letne olimpijske igre moderne dobe *e 15 dni je več kot 800 let staro središče Bavarske (Miinchen) Kostitelj več kot 10 tisoč športnic in športnikov z vsega sveta. °či vsega sveta so bile in bodo še tri dni uprte v to zgodovinsko nemško mesto. Jubilejne letne olimpijske igre — dvaj-Sete po vrsti — moderne dobe so nedvomno rekordne, saj doslej še nikdar ni tekmovalo za olimpijska odličja toliko tekmovalcev in tekmovalk. Pred štirimi leti je bilo v Mexicu »ekaj več kot 6600 športnikov iz 114 držav, ki so se pomerili v 19 športnih panogah, v Munchnu pa je 10.000 tekmovalcev lz 124 držav, ki tekmujejo v 21 športih. Letne olimpijske Igre Pa so po 12 letih spet v Evropi. Pred štirimi leti so bile v Mexicu, pred osmimi v Tokiu, pred dvanajstimi leti pa v Rimu. olimpijski stadion — Mogočen cirkus Tri leta so gradili moderne olirnpijske objekte. 12 stadionov, dvoran in tribun je bi-Jo treba pripraviti do pričet- a jubilejnih iger. Narejeni ?° iz 4 tisoč kubičnih metrov Jetona jn 40.000 ton železa. °dobo olimpijskemu stadio- z 80.000 sedeži daje pokri- la s 75.000 kvadratnimi metri Pozornega stekla streha, ki Je veličastna podnevi in ponoči. Kot kaže, postajajo olim-P'J&ke igre vse bolj cirkuška Predsta\a, ki je za organiza-\rlz veliko finančno breme, ^tične igre so bile državna družbena in kulturna pri-^.d>tcv. Sedaj športniki na j^niPijskih igrah propagira. : - nVr, enakopravnost in pri-bi !!istvo med narodi. Golo-simbol miru in prijadrat*' ki so J'n sPustm v «< ob slovesni otvoritvi — si "dletcli, minila pa je tudi OiSik.a .tc8a dejanja. . J^impijskeTigre so namreč ^pa priložnost, da se posamezni narod — organizator ^ Predstavi tudi v svoji ar-*J?tckturi, znanosti, organizacij itd. Olimpiada je postala pedalo, v katerem se posamezna država v imenu vsega Rešiva ogleduje v svojih ježkih. Pai-Estinski komandosi skalili °LlMPIJSKO VZDUŠJE ^'mpijski ogenj, ki gori v arnenju mim na svotu in j'r°'iubnega tekmovanja tovrluikov z vsch kontinen-tlo v> v torck oziroma v sre-J Krnalu ugasnil. Olimpijski skr M bil skaljen. Palestin-ter0 - mandosi so namreč s T>ikw.m Potrgali ritem olim. merrv igcr- Hoteli so spve' tero špoi"lno dogajanje v van- ?a politično obračunala n k,18 žrtcv 3e bilanca testi uef'oveškega dejanja. Igre 24 ullc Prekinjene za dobrih iiH i ,Vendar je prav, da so or8a UaJ nadaljevali. Ce bi *C?tor^ olimpijskih iger dogančn.° Prekinili igre sredi le ienanJ- bi s tem napravili bi tPo uslugo teroristom, da r^bit' V Pril'odnje poskušali ^ori šc kakšno veliko l8re n° tekmovanje v svetu. s° torej v sredo zvečer nadaljevali, kar je dovolj močan dokaz, da je olimpijska misel dovolj močna, da se lahko upre grožnjam političnih ekstremistov. slaba bera naših uspehov XX. letne olimpijsVe igre bodo po rezultatih za nas bolj skromne. Čeprav iger še ni konec, lahko damo že sedaj neko oceno o nastopu naših V Miinchnu. Razočarali so predvsem košarkarji in vaterpolisti, od katerih so stro. kovnjaki največ pričakovali. Ostali so brez kolajne. Bomo osvojili kakšno olimpijsko odličje? Od iger z žogo so na dobri poti Ie rokometaši, ki bodo skoraj zanesljivo osvo. jili bronasto kolajno. V zaključnih dneh pa bodo še v zadnji fazi boji v boksu, ro-koborbi in jadranju, v športih, v katerih smo pred olimpiado računali z uvrstitvijo nekje pri vrhu. Prav zaradi tega lahko pričakujemo v zadnjih treh dneh iger le nekaj bolj razveseljivih nov.c s prizorišča olimpijskih dogajanj v Munchnu. Približno sto jugoslovanskih športnikov sodeluje v Munchnu. Vprašujemo se, ali je to odsev stopnje našega kvalitetnega športa, odsev množičnosti v telesni kulturi aH pa so samo številke, ki nas zavajajo in ki zahtevajo pogled na našo neurejenost na področju telesne kulture ter nas v končni fazi nekoliko uspavajo. 5 blejcev in 1 kranjčan Letošnje olimpijske igre so bolj slabo zastopane tud: z gorenjskimi športniki. Med našimi .so le bleiski četverec (Miloš Janša, Jure Potočnik, Jože Bere ih Marko Mandič), telovadec Janez Brodnik in kajakaš Janez Andrejašič. Torej pet Blejcev in en Kranjčan. Blejci so razočarali, med. tem ko sta Andrejašič ir Brodnik kar zadovoljila. gledalci rekordni XX. olimpijske igre bodo dosegle številne rekordne dosežke. Med rekorderje se bo-do vpisali tudi gledalci. Vsa prizorišča v Munchnu so domala napolnjena v vseh dneh s številnimi ljubitelji športa z vsega sveta. Zlasti pa so zasedene vse tribune sedaj v zadnjih dneh, ko gredo posamezna tekmovanja h kraju. Osrednji stadion je bil za vse dneve iger praktično razprodan, tako da lahko trdimo, da so bile od dosedanjih olimpiad letošnje doslej najbolj obiskane. Po podatkih je bilo že v prvi polovici olimpijskih iger na vseh prireditvah več gledalcev kot pa na celotnih v Mehiki. Samo atletskih prireditev sc je v desetih dneh ogledalo milijon in pol gledalcev. OLIMPIJSKI REKORDER SPITZ SE BO POSLOVIL Najuspešnejši iportnik XX. olimpijskih iger 22-letni Mark Spitz (ZDA), ki je osvojil 7 zlatih kolajn v plavanju, je novinarjem povedal, da Miinchen pomeni zanj konec športne kariere. Po olimpiadi se bo namreč posvetil študiju stomatologije na univerzi v Indianopolisu. Zanimivo je, da je bil Spitz pred štirimi leti v Mehiki najslabši v ameriški plavalni ekipi. VREMENARJI SO IMELI PRAV Nemški vremenoslovci so napovedali, da bo med olimpijskimi igrami lepo in suho vreme. Pri tem so se opirali na statistične podatke. Ugotovili so namreč, da je v zad. njih 90 letih v Munchnu konec avgusta in v začetku septembra samo trikrat deževalo. Torej so organizatorji izbrali primeren čas, saj so imeli v olimpijskih dneh res lepo vreme in so se napovedi v glavnem povsem uresničile. Doslej je bilo namreč v Munchnu v glavnem sončno vreme. REKORD TUDI MED NOVINARJI V Munchnu je med več kot 400 novinarji kar 50 jugoslovanskih časnikarjev. Vsakdo ima svojo sobo, središče novinarskega dogajanja je tiskovni center v 13-nadstropni stolpnici (1,8.000 kvadratnih metrov). Na voljo imajo več kot 200 telefonov, 70 teleprinterjev, moderna restavracija pa ima kar tisoč sedežev z izredno pestro in bogato hrano. Jubilejne letne olimpijske igre so zdaj v zaključni fazi. Se 3 dni bomo gledali najboljše športnike sveta ln spremljali njihove rezultate v zaključnih finalnih tekmovanjih. Upamo, da bo nekaj svetlih točk tudi za naše športnike, ki vsaj do sedaj niso preveč zadovoljili številnih ljubiteljev športa v domovini. V zadnjih dneh je še nekaj upanja, da bo prišlo z letošnje olimpiade v Jugoslavijo kakšno olimpijsko od. ličje. J.Javornik Ko sem v torek popoldan odprl radio in prisluhnil poroči lom iz Miinclma, me je lagodno, varljive spokojnosti polne razpoloženje hipoma minilo. Znani dogodki v olimpijski vasi so presenetili svet, slehernega posameznika, sleherno trezne bitje vsemogočnega planeta Zemlja. Osemnajst mrtvih, kri, strah, solze, porušeno prisrčno vzdušje, pokopani olimpijski Ideali ... Človek kar ne verjame. Bolj ko tuhta, bolj nesmiselna postaja tragedija. Čeprav živimo v modernem 20. stoletju, polnem vojn, oropanem romantike ln spoštovanja občih moralnih vrednot, nas brezobzirno teptanje prastarih tradicij, teptanje zadnjih ostankov lepega ln plemenitega, vendarle zmeraj znova prizadene. In olimpijska ideja je bila lepa, plemenita. Bila je simbol miru, prijateljstva, mladosti, športnega merjenja moči, ob katerem naj bi — vsaj za nekaj tednov — vsa ostala nasprotja in razprtije utonila v pozabo. Zdaj tudi ta hvalevredni gentlcmanski dogovor ne velja več. Spoštovali so ga bojeviti antični Grki, pri katerih je olimpiada potisnila ob stran najhujše razprtije in ki se jim ni zdelo pod častjo zaploskati smrtnemu sovražniku; spoštovali so ga ustanovitelji iger moderne dobe, spoštovale predvojne, medvojne in povojne generacije ljudi — da bi mu potem peščica naših sodobnikov, peščica fanatičnih norcev, proizvod iste moderne dobe, zadala smrtni udarec. Zakaj? Odgovor na milijonkrat ponovljeno vprašanje bo žal ostal neizrečen. Prezapleten je, preveč povezan s kruto sedanjostjo, ki je spričo pošastne gomile problemov ni mogoče spoznati resničnega obraza. Nanizamo lahko le par površinskih ugotovitev. Ne vem, če so bistvene, a dejstvo Je, da približno pojasnjujejo obžalovanja vreden incident, ki kot grd madež kazi fasado »atomske družbe«. POTEPTANI OLIMPIJSKI DUH Dejanje skupinice arabskih obsedencev predstavlja — poleg čisto osebne tragedije žrtev, članov izraelske ekipe — izredno boleč udarec, zadan domačinom, Bavarcem ln Nemcem nasploh. Slednji so v pripravo jubilejnih dvajsetih olimpijskih iger vložili ogromno truda, dela in materialnih sredstev, šlo je pač, kakor že v Rimu, Tokiu in Mexiku, za nacionalni prestiž. Še več: prireditelji naj bi popravili neugoden vtis, ustvarjen leta 1936 v Berlinu, ko so nacisti tekmovanja spremenili v propagando lastne mogočnosti in superiornosti arijske rase. Toda namesto laskavih pohval bo Miinchen odšel v zgodovino kot prizorišče doslej najbolj ponesrečenega, žalostnega snidenja športnih asov petih celin. Gostitelji so upravičeno obupani, razjarjeni. In vendar bi z malo zdrave presoje mogli preprečiti katastrofo. Prestolnica Bavarske je namreč leglo skrajnežev in emigrantov, kjer razne ultra desničarske in kvaziradikalnc bande najslabše vrste uspevajo kot ribe v vodi. Spomnimo se samo ustašev, ki od tod, ne da bi jim kdo gledal pod prste, rovarijo proti Jugoslaviji. Kljub neštetim opozorilom in diplomatskim posredovanjem pa so oblasti osute gluhe. Nihče ni ničesar ukrenil, kajti varnost in premoženje Nemcev nista nikdar utrpeli škode. Najnovejši zločin je zato pravcati hladen tuš, saj udarja v živo — v narodni ponos in ugled. Bo šoku sledila iztreznitev? Bodo odgovorni spregledali in sprejeli ustrezne sklepe? Upajmo. Druga plat neslavne medalje so kajpak atentatorji. Menda pripadajo klanu »Crni september«, eni od mnogih frakcij palestinske osvobodilne fronte, ki zaradi kaotične razdrobljenosti prerašča v nasprotje samega sebe. Njihovih »metod« najbrž ne odobrava več niti najhujši nasprotnik Izraelcev, niti najzvestejšl pristaš vodila, da cilj posvečuje sredstva. Smo pač čuteča bitja, nenaklonjena brezumnemu nasilju, z ranrjivo kožo in utripajočimi srci. Celo skrajno hladen, neprizadet razum bo poslej ob pojmih kot sta »Palestina« ln »palestinski gverilci« začutili odpor. Ni važno, če so Jaser Arafat ln ostali voditelji uradnega dela arabskih partizanov zanikali kakršnokoli povezavo s kriminalci iz Miinchna. Prepričanje, da ima organizacija, ki ne zna obrzdati gangsteri/ma, skritega pod krinko višjih poslanstev, ki ni sposobna strniti vrst v enotno, skupno gibanje, kaj malo možnesti za dokončno zmago, je vedno bolj živo. I. Guzelj alUlTFIIIIlimilOJIJCCfEHNIKAHllltfl (14. zapis) To pot zapis ne bo zaključena enota — pač pa zbir najrazličnejših informacij z Jezerskega. LETNICA NA PORTALIH Zares imponirajo vklesane letnice na portalih nekaterih jezerskih hiš. Tako je nad vhodnimi vrati Roblekovega doma — Zgornje Jezersko št. 130 — vklesano leto 1565, nad vrati Ankove hiše — Zgornje Jezersko št. 132 — pa celo leto 1554! Mlajša je seve letnica na Mlinar-jevi hiši — ponosna letnica marčne revolucije 1848. Tudi letnica na nekdanjem portalu slovite jezerske »kazine« je častitljiva; saj pravi, da je bilo poslopje urejeno v leto-viščarski dom že leta 1861. V to leto pa lahko postavimo tudi rojstni dan jezerskega turizma, ki je potemtakem star že celih sto in enajst let! Seveda pa se bomo tako o starih jezerskih kmetijah kot tudi o kazini še pogovarjali v prihodnjih zapisih. PRVI GORNIKI Najprej volja povedati: gorniki hodijo v gore, turisti pa se danes le vozijo pod gorami, pač do tja, do koder seže asfalt... Tako je sodobno pojmovanje turizma. Prej pa so tudi gornike imenovali turiste (celo sloviti alpinistični klub »Skala« je imel v naslovu »turistični«), vsi drugi pa so bili zgolj bolj ali manj bledolični letovi ščarji. No, tako je bil prvi, ki je pričel plezariti po jezerskih gorah graški vseučiliški profesor dr. Johannes Frischauf (1837—1924). Seveda so pred njim prelezli in preplezali obrobne vrhove in grebene ie lovci na gamse in ovčji pastirji, a Frischauf je bil prvi, ki je hodil po teh gorah zgolj iz ljubezni do lepote, do narave, do miru in do samote. Bil je po stroki matematik, astronom in kartograf, a v gorah je bil pr- H* mm venstveno le naravoslovec, organizator planinskih društev, graditelj poti in gorskih koč. še danes se po njem imenuje Frischatifov dom v Logarski dolini (na Okrešlju). V jezerskih gorah je bil učeni profesor najprej v letu 1861. Četudi je bil dr. Frischauf Nemec po rodu, je bil vendarle zanesljiv in zvest prijatelj Slovencem. Nasprotoval je nemškim šovinistom, ki so hoteli naše gore ger-manizirali s postavljanjem svojih koč in orientacijskih tabel. Zaradi teh svojih simpatij do Slovencev pa je moral mož predčasno v pokoj. Spremljal pa je dr. Fri-schaufa na poteh po jezerskih gorah lovec Jernik, nekdanji pastir ovčjih čred. Možak je bil bister pa pregnan čez vse. Vsa pota je poznal in vse steze. Tudi neustrašen plezalec je bil. Če mu je bilo iti po ozki polici nad prepadom pa je moral napraviti požirek kačje sline. Sploh je bila pijača Jerniku kar preveč všeč. Stari Jezcrjani se še spominjajo, da jim je Jernik zaupal skrivnost: s hudičem sta si bda dobra, le včasih se spoprimeta in mečeta po tleh. In tako se je nekoč pripetilo, da se je Jernik zamudil v krčmi pozno v noč. Pot domov je bila zelo huda, ker se mu je pridružil sam hudič. Nekaj časa sta složno stopala po cesti od kazine proti Ravnem. Iznenada pa hudič pograbi Jcrnika in ga vrže v kup kamenja ob cesti. Mož se je nekako pobral in že ga spet zgrabi hudič in vrže na drug kup kamenja onstran ceste. Ves potolčen in prašen je prišel Jernik do doma. A še preden je žena začela z običajnimi litanijami, ji je v resni ihti povedal, kako je bilo in da je hudič vsega kriv. Ali je žena verjela v zgodbo, tega nihče ne ve. Najbrž ne. Živel je na Jezerskem še drug originalni lovec, France Prelesnik. Ta pa je rad pripovedoval, kako se je srečal z medvedom: »Ko sem videl, da medved prihaja po stezi, sem se mu ognil in pozdravil: kam pa, gospod? Medved pa je le za-godrnjal in šel svojo pot naprej.« ČEŠKA KOČA Sodobnemu turizmu na Jezerskem so v veliki meri botrovali tudi Čehi, Pražani. Vsako poletje je preživljala tu svoj dopust kar velika češka kolonija. Na Spodnjih Ravneh pod Kočno so si že 1. 1899 postavili svojo »Cesko chato«. Slovesno so jo odprli 26. julija 1900. Pri otvoritvi je bilo zbranih kar 129 planincev, mnogo za tiste čase. Poleg Čehov in zastopnika praškega župana dr. Lju-bomira Jerabla, so bili prisotni tudi ljubljanski župan Ivan Hribar, pisatelj Ksaver Meško, Jakob Aljaž in drugi. Češka koča (1543 m) je bila izdelana v koroškem ljudskem slogu, le notranja oprema je bila bolj češka. 2e v prvem letu je kočo obiskalo 428 planincev. Prvi oskrbnik je bil Jernej Krč. Vsekakor je za tolikšen pritok čeških letoviščarjev na Jezersko najbolj zaslužen dr. Karel Chodounskv. Le kje je sedaj plošča, ki je bila pritrjena na kazini? Odkrili so jo 15. avgusta 1931. Napis pa je bil naslednji: Prijatelju našega naroda in ljubitelju naših planin dr. Karlu Chodounskem JCL SPD To se pravi, da sta ploščo iz hvaležnosti vzidali Jugo-slovansko-češkoslovaška liga in Slovensko planinsko društvo. Manjša tablica (kovinska) z imenom dr. K. Cho-dounskega je bila pritrjena na steno v jedilnici Češke koče. Ali je še? Sedanji oskrbnik Češke koče je Andrej Krničar. Prav na izviren način vabi planince, naj mu prineso do koče suhih drv. Na vrhu Makekove-ga sedla (1340 m), kjer se pot usmeri proti češki koči, je tabla s prijaznim rimanim povabilom: če še ni preveč t' vroče, če še ne šibi se ti koleno, vzemj eno si poleno in ponesi ga do koče. MAKEKOV DOM Kako ljuba je bila domačija starega Jezerjana ne le češkim letoviščar-jem, ki so v glavnem tu prebivali, pač pa tudi našim planincem, priča posvetilo, ki ga je zapisal v spominsko knjigo pisatelj in pesnik dr. Rudolf Andrejka 24. julija 1916: Makekov dom, ti raj! Prelepa ti, hiša slovenska! Nikdar pozabi te več, kdor te le enkrat spozna. Mirno, ponosno stojiš v okrilju matere Kočne, varno se čutiš pod njo vsakega tujega zla. Naj bi ti svetil sijaj prcmlle sreče domače, skozi stoletja naprej, naj se razcveta tvoj rod! Toliko le za pokušino, kajti o Makekovini kot o drugih starih in samotnih jezerskih domačijah bo še stekla zgo-vomejša beseda. CZ. Bil je to velik dogodek. Njun odhod namreč. Žena in tašča sta prejšnji ponedeljek odpotovali na enotedenske počitnice ter me pustili doma čisto samega. Pomislite, čisto in popolnoma samega! 'Počutil sem se kot bog. Bogovom nihče ne ukazuje, nihče jih ne mori z nepomembnimi zoprni jami, ki človeku krajšajo življenje. In meni debelih sedem dni ne bo nihče ukazoval. Juhuhu! Najprej sem segel v hladilnik ter privlekel ven steklenico slastnega piva. Zven pločevinastega zamaška, malomarno zalučanega v kot, se mi je zdel kakor cingljanje nebeških navčkov. Prej sem ga moral zmeraj nemudoma odnesti v smetnjak, kajti tašča pravi, da »dnevna soba ni noben odpad«. Z nogama na mizi, S cigareto v ustih in pogreznjen v stol pred televizorjem (pravkar so prikazovali boks, ki leno spričo surovosti vedno prisili, da obrne gumb) sem potem užival dražesti mirnega popoldneva. Nobene bobniče, ki bi rjovela, da cigaretni dim škoduje zavesam, ni bilo. Kar naj porumenijo, sem tuhtal, zaprl oči in sanjaril o zakajeni beznici, kamor spodobni ljudje našega stanu nikdar ne zahajajo. Blažen občutek, vam rečem! Upoštevajoč dejstvo, da bi zaloge živil v shrambi zadoščale za enomesečno vzdrževanje celega polka sestradanih vojakov, si s hrano nisem delal skrbi. Le posode in pribora je kmalu začelo zmanjkovati, saj sem pomivanje odložil na slabše čase. V sredo smo ob taroku preživeli prijetno noč. Zavest, da bi staro gotovo zadela kap, če bi v hiši videla posedati druščino sproščenih prijateljev svojega zeta, je mojo notranjost navdala z neizmernim veseljem. Tisto dopoldne so tla 1t ■ BLAŽENI NERED končno postala podobna podu v stanovanjih poprečnih, normalnih družin. Strahoten občutek, da hodim P° sterilno čisti operacijski mizi, po bleščečem ogledalu, čez katerega sem običajno 'stopical z največjo previdnostjo, obut v posebne cunjaste copate, je minil. Zda} pod nogami prijetno škrta. Prav vseeno je, če pepel nedogorelega čika ne otresem točno v pepelnik. Iri> oh sreča, nič več ni stišati zoprnega brnenja sesalca, ki sta ga žena in tašča štirikrat dnevno vlačili sem ter tja skozi prostore. Brez strahu, da bom deležen dolgovezne lekcije iz bontona, pri kosilu prelistavam časopise in jih nato neporavnane dajem na okensko polico. Menjavanje svežega perila, srajc in, drugih oblačil mi je spočetka resda povzročalo nekaj težav v nenehnem iskanju najboljše rešitve namreč žena k°l mačka mlade prelaga stvari iz omare v omaro, iz Pre' dala v predal, tako da nikdar ne vem, kako, kaj m kje — ampak polagoma sem izbrskal vse, kar potrebujem, zložil kramo v kot spalnice ter poskrbel, da najkasneje v dveh minutah najdem katerikoli zeljem kos garderobe. Nadalje je izOstalo zoprno jutranje V0' stiljanje postelje ter previdno plazenje mimo smrčeče tašče, ki jo ne bi nikomur priporočil ponesreči zbuditi-Mirno sem smel kihniti, kašljati ali pa do polnoči navijati tranzistor, saj onkraj vrat ni nikakršnega settl,' nega nespečneža. In še par dodatnih počitniških Prev'. nosti: namesto ostudnih kamilic zvečer pijem vml ' spim, oj groza, nag, brez pižame, ki rjuhe menda °"r, nja snažne; dvakrat sem že zamudil v službo, toa šefi so, upoštevajoč zavidanja vredno družinsko s[n'1.^ dobrohotno zatisnili levo oko; proste urice Prez!v[a. v bližnji kavarni, v neprimerno prijetnejši drutht kot sta soproga in njena mama... Danes grem Z eri' . od najbolj ljubkih prirrterkov omenjene družbe sklVu v kino. Ampak tal je danes že sobota. Jutri se Irj* ljeni tandem vrne v objem nesrečnega motička m ženega nereda bo konec. Molite zame! Na svtde prihodnje leto. -~ot 30832030 Pravkar sem pojedla potico, pred menoj Pa stoje rdeča jabolka. Sprašujem se: *Sem s tem, kar imam, zadovoljna? Drugi so zadovoljni! Zahtevajo več? Meni zdaj ne manjka ničesar. Kako naj vendar zahtevam več, ko pa ne potrebujem, pa tudi mamica mi težko da več!« Zbode me pri *rcu, ko pri vrstnicah opažam nove čevlje, lak na nohtih, najmodernejše bluze m navite lase. V nečem tem bi bila tudi sam rada takšna, pa že v meni raste vPrašanje: »Je to mar že primerno za štiri- Nekega dne bi rada vedela odgovoie j^jstletna dekleta? Je to sploh okusno in lePo?« Sama sem velika košara, zvrhana, PrePolna vprašanj. ^a"a ima najmodernejši bakreni obesek, n°vo zapestnico, doma imajo lepo urejeno tanovanje, avto, vsega dovolj. Ubogi mal-ek številne družine pa nosi ponošeno ob-e*ico, mnogo prevelike čevlje, lička nje- °0va so bleda, pa vendar rdeča in razpoka od mraza. Svečka mu visi pod °skom, mamica pa mu je ne utegne obrisati. Bratci so šli v šolo, on pa mora biti sam doma. Rad bi bil v toplih prostorih vrtca, tako kot je Matjaž, pa mamica nima denarja za vrtec; tudi če bi ga imela, zanj v vrtcu ni prostora. Ni prijetno govoriti o svojih napakah, vendar le moramo priznati, da nam manj-, ka ustanov za najmlajše. Tudi mladinci, mladinke bi jih potrebovali, pa dajmo prednost najmlajšim. Zakaj ima Jana vsega dovolj, preveč; drobcen, reven otročiček pa pogreša vsega: materi zmanjkuje časa zanj, prepuščen je sebi in ulici, kot kruha si želi mirnega, toplega doma in prijateljev, ki bi se z njim želeli igrati. Zakaj ima Jana, edini otrok v družini, vsega preveč, sirota pa pogreša še najnujnejše? Nekega dne bi rada vedela odgovore na vsa ta vprašanja. Do izpolnitve tistega, kar smo si zastavili, bo preteklo še precej časa. Do takrat pa vso svojo pozornost posvetimo zapuščenim, revnim otrokom. Malo svoje ljubezni jim dajmo! Vsaj na cesti se jim prijazno posmejmo, lepo poglejmo, jih ogovorimo, da jim prižgemo lučko upanja in zato, da se tudi oni ne bodo vedno spraševali: »Zakaj?« Mojca Velikonja, osn. šola Slane Žagar, Kranj Lovska prigoda JS stari oče je gozdar. V j^s,em Času rad hodi na lov. ;|J le velik šaljivec, ga ko S radi poslušajo, kal 8a večera, ko smo Mč-' koruzo, nam je stari oče tiliPovedoval spomine. Zapro-h\ ^ ga, naj nam pove L * lovskega življenja. Ni L j41 dolgo prositi. Odhrkal i >jLc in začel pripovedovati: 0 sem bil še mlad, sem zelo rad hodil na lov. Spremljal me je pes Argo. Takrat je po dolini krožila vest, da po gozdovih razsaja medved. Videl ga sicer ni še nihče, ampak če ljudje tako pravijo, bo že držalo. No, lovska žilica mi ni dala miru. Odločil sem se. Koval sem že načrte, kako bom medveda ustrelil. Toplega poletnega jutra sem šel na pot. S seboj sem vzel ^loje slovo od doma \\i 1 V moicm življenju so jufe* v°ndar ne vsi. Premiš-^Q fik m m'sb' se mi ustavili °b *ta silovesu od matere, Jln- sestre, od rojstnega (»e^er sem bMa doma, nd-V,c Poznala bridkosti in kri-felfljjda že kot desetletna »£av 80111 spoznala vse. nje pač ni zaieU Zdravnik pediater — a^ golog ali zdravnik — ^ ni specialist imata tu na besedo. dr. Vojteh Erjav^ N odslej tehnična trgovina JI l!U ID Prodam 16 mesecev s** TELICO. Poženik 38 * Prodam dva PRAŠIČA, |j ka po 100 kg. Dvorje 38 * Prodam štiri mesece W* mlado KRAVO. Stiska v»sj Cerklje Prodam TELEVIZIJO, led v soboto, nedeljo delavnikih od 15. ure <"*] Vodnik, Mlakarjeva 2 I Vodovodnem stolpu), Kr^i Prodam tri tedne st'*n TELETA za rejo. VrhfJ Orehek, Zasavska 41, Kraj Prodam devet let stati KONJA. Drinovec Peter, SJ hinj 64, Naklo 3 Prodam več PRAŠKI težkih od 70 do 90 kg. CJ šok, Klanec 7, Komenda * Prodam kombiniran OT ŠKI VOZIČEK. Knific Jajj Prebačevo 37, Krani j Prodam več PRASIc| težkih od 30 do 40 kg. 5J hinj 18, Naklo .n[| Prodam MOPED, moško BUNDO in J1 1 krombi PLAŠČ. Mlekarska! Kranj m Zaradi selitve P^^J HIŠTVO. štromajer fjj Tomšičeva 19. Kranj Prodam KRAVO, ki ° j trtic teletila, in T£*gjfl temelj, Bistrica **» ; A Prodam šest tednov s j TELIČKO,* primerno ra » in malo rabljen * EXPRES. Obid, Gobov* Podnart . Prodam 90-htrski ; za žeranjekuho, pet TRA J • dolgih 5 m in 300 kosov jj ne OPEKE špičak. r«jj Zg. Duplje 58 Kupim diatonično # f NIKO. Bernik V*aleo»H*| na Jošta 26, Kranj | Kupim lahko dEF ^ ne izvedbe s kolesi v . f mopeda. Ponudbe p°s1' I »dera« M Kupim novo aH y montažno BARAKO zJ . sni vikend. Ponudbe v.% pod »montažna« v'fll Kupim delovnega težkega od 450 do _ Markun Lovro, Sr. i Preddvor ' _ /vrf Kupim CEMENT. ^ (. važna. Vse ostalo P° * nu 23-931 Kranj . ^ Kupim 100-litrsfa »jjj MEŠALEC za beton-Rovte 12, Podnart Ugoden nakup svetlobnih teles (lestencev) z lO-odstotn^ popustom v blagovnici Astra v Kranju od 1. do 25. septemb^ MOTORNA VOZILA • Ugodno prodam avto SIM-CA 1000 GL, letnik 1967. Pipa-&ova 19; Šenčur 4467 Prodam FIAT 750, letnik l%5. Boštjančič, Župančičeva K Kranj 4594 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Kokrica, Pokopališka 7, Kranj 4596 Prodam dobro ohranjen AMI 8, letnik 1969 november. Rudno 22, Železniki. Ogled vsnk dan popoldne 4593 Prodam ZASTAVO 750, let-*»k 1968. Cerklje 248 4623 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Praprotna Po-Jica 26, Cerklje .4624 Odstopim vrstni red za []AT 101. Nadižovec, Naklo «*+5 . 4625 Prodam AUSTIN 1300, kt-ft!k 197Q, prevoženih 25.000 km *]> PEUGEOT 204. Košir, Kolaže 60, Preddvor ■ 4523 .Ugodno prodam komplet MI:'NJALNIK in dve kompletni GUMI za fiat 750. Ropret Aldk Radovljica, Truba rje-*a 1 4626 .Prodam osebni avto SIMCA J'°°, letnik 1968. Sp. Bela 1, ^feddvor 4627 Prodam FIAT 750, letnik iy°6- Hrast je 8, Kranj 4628 j/odam NSU 1200 C, letnik ali zamenjam za FIAT 1970 . 7 doplačilom. Ogled vsak j5loVni dan od 14. do 16. ure. rar>j, Gregorčičeva 9 4629 Prodam VOLKSWAGEN ke-k?31". letnik 1965. Šinkovec *e' Hotavlje 18, Gorenja as 4630 Ie^ujno prodam FIAT 750, lep 1964 v dobrem stanju, $p,° ohranjen, cena nizka. p Brnik 85 4631 PTa-t m dobro ohranjen ** 750. Sr. Bitnje 92 4632 jagodno prodam SIMCO V ' speciail, letnik 1970 pre-28.000 km. Ogled mo-ure vsak dan od 9. do 18. Va ',/auker Franc Vodniko- O, Lesce 4633 M0p°p^m VOLVO 122 S in lej |^D- Cena ugodna. Smo- p Ostrica 99, Tržič 4634 M/Vn S1 dobro ohranjen W/LAT 600 D. Gradišar p^ Duplje 52 4599 *a*tv, km' ML-NJAl Nl!v 01 WAcESru§e deIe Za VOLKS-H **• letnik 1960. Lahko 0Siasrvr>Same?no- Naslov v J'rod °dddku 4683 ^1 d°bro ohranjen H, iS2aH^AK. Ogled v Brito t^%An' dobro ohranjeno Jel enčeva Si ."Jife.^ 4685 H ,U,VEOT 204 BREAK. let- ^Vi[u8, P° generalnem po-?.te»H!i*J ° hranjen in ?e od " "prodaj. In forma- l6- in ,»Septerabra da«e k bc>t'čn L Uro Pri hišniku %Cruka. Cesta JLA 6, 4686 ti Prodam FORD TAUNUS 12 M, v račun vzamem FIAT 750. Tupaliče 2 4687 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1965. Hribar, Mengeš, Prešernova 36 4688 ■'Stanovanja; "Iščem opremljeno ali prazno SOBO s kopalnico v Kranju. Predplačilo ali najemnina po dogovoru. Ponudbe poslati pod »soba« 4357 Nujno potrebujem tro- ali dvosobno STANOVANJE v Kranju, najraje v Stražišču do spomladi 1973. Ponudbe poslati pod »dober plačnik« 4603 Prodam enosobno vseljivo STANOVANJE in enosobno zasedeno STANOVANJE. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Škofjo Loko pod »gotovina« ' 4635 Zamenjam trosobno STANOVANJE z odločbo v stai-i hiši v Kranju za dvosobno kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku. Doma od 15. do 17. ure 4636 Par srednjih let išče SOBO po možnosti s kuhinjo v okolici Kranja. Ostalo po dogovoru. Kupi tudi manjšo starejšo hišo. Ponudbe poslati pod »Kranj« i 4673 Kupim STANOVANJE ali podstrešje, primerno za preureditev. Ponudbe poslati pod »stari del Kranja« 4638 Par brez otrok išče opremljeno SOBO. Možno predplačilo Ponudbe poslati pod »oktober« 4639 SLOVENIJA PROMET sektor nepremičnin Ljubljana, Miklošičeva 20, telefon 314-2% posreduje prodajo dvosobnega konfortnega STANOVA NJA v Tržiču, 57 m2, centralno ogrevano, takoj vseljivo. 155000 din. Takoj vseljivo HIŠO v Tržiču. V njej je štiri-"* in polsobno komfortno stanovanje, garaža, vrt, 350.000 din. Nedograjeno, dvostano-vanjskp HIŠO v Preddvoru, 320.000 din. V prodaji imamo več stanovanj, hiš, počitniških hišic in domov ter drugih nepremičnin v Ljubljani m drugih krajih. Iščemo za nakup več hiš v Kranju in okolici ter drugih krajih Gorenjske. Vse informacije dobe kupci in prodajalci v naši pisarni 4640 Fant in dekle iščeta v Kranju ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Možnost predplačila. Ponudbe poslati pod »nujno« 4641 Miren fant išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »fant« 4694 V bližini Kranja oddam SOBO s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku 4694 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Šentvidu — Brod za enako v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4701 POSESTI Prodam 4000 m2 GOZDA na Brniku in HIŠO v Vodicah ali zamenjam za enako v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4642 Prodam starejšo HIŠO z vrtom v okolici škofje Loke. Ponudbe poslati pod »obroki« na podružnico v Škofjo Loko 4643 ZAMENJAM STANOVANJSKO HIŠO za enakovredno kjerkoli. Zg. Brnik 85 4644 Prodam takoj vseljivo STANOVANJSKO HIŠO in na isti parceli do prve gradbene faze novo zgrajeno HIŠO z vso dokumentacijo. Hctema-že 5, Preddvor 4697 Takoj sprejmem dva .VAJENCA ali delavca za kleparsko in vodoinstalaterska dela. Markič Franc, Partizanska 14, Kranj 4645 Takoj zaposlim dva KV MIZARJA in enega NK DELAVCA. Plačam dobro in vse sobote proste. MIZARSTVO Markun Franc, Rib no pri Bledu 4646 Za varstvo otrok nudim hrano in stanovanje UPOKOJENKI ali tovarniški delavki. Naslov v oglasnem oddelku 4647 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Čolak Nazim, Kokrški breg 1 a, Kranj 4643 Rad bi se honorarno zaposlil kot ŠOFER. Imam B in C kategorijo. Naslov v oglasnem* oddelku 4695 KLJUČAVNIČAR z znanjem struženja in varjenja išče popoldansko delo. Re-snik, Zupančičeva 20, Kranj Prosim osebo, ki je v nedeljo, 3. septembra zvečer na Sp. Brniku na veselici pomotoma zamenjala PONY KOLO bele barve, sprednje vilice so modre, da ga vrne in svojega dobi nazaj v Lahovčah 5 BALETNA ŠOLA začne z rednim poukom II. septembra, ob 16. uri. Ponirska PLESNA ŠOLA začne s poukom 16. septembra ob 16. uri. Plesni tečaj z* začetnike se začne v sredo, 13. septembra, ob 18.30 (ob sredah in petkih). Nedeljski zaeetniški tečaj pa se začne 17. septembra ob 9. uri. Vpisovanje v deskem domu vhod 5 dopoldne ali pred začetkom pouka na vhodu 4 4568 BAGAT ŠIVILJSKI TEČAJ se začne: začetni 11. septembra ob 15. uri, nadaljevalni pa 12. septembra ob 15. uri. Vse informacije dobite na tečaju 4652 »5;;Pq.SOJtLA; \uino potrebujem za 7 mesecev 10.000 din POSOJILA. Dam 40% obresti. Ponudbe poslati pod »garancija« 4650 •OSTAlfd Miren in dober kmečki fant želi spoznati sebi primerno dekle od 23 do 29 let po možnosti Gorcnjko. Slika zaželena. Ponudbe poslati pod »Srečna ljubezen« 4651 OBVESTILA ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik SPILER, Gradni-kova 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom . 3497 LETNI BIFE ob ZBTLJ-SKEM JEZERU prireja ZABAVO v soboto, 9. septembra, ob 18. uri m v nedeljo ob običajnem Času. Igrajo TURISTI. Vabljeni! 4698 Piknik v Dragočajni Avto-moto društvo Kranj in ribiška družina bosta v nedeljo v kampu Dragočajna ob Zbiljskem jezeru pripravila tradicionalni ribiški piknik. Piknik se bo začel ob 9. uri, če bo vreme slabo, pa bo prihodnjo nedeljo. Avto-moto društvo in ribiška družina vabijo svoje člane na prijetno srečanje. Obljubljajo, da bo pečenih rib dovolj. Zahvala Ob smrti našega dragega moža in očeta Andreja Bertonclja ie iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom ZD škofja Loka, sosedom, pevcem iz Sv. Duha — Virmase ža zapete žalostinke, kakor tudi duhovščini za zadnji blagoslov. Vsem še enkrat srčna hvala. Žalujoča žena in otroci z družinami Virmaše, 8. septembra 1972 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, zeta in svaka Janeza Juvančiča se iskreno zahvaljujemo dr. Planinškovi, zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice Golnik, tov. Jožku Novaku, sodelavcem podjetja Donit Medvode, govorniku za poslovilne besede in Elri Reteče. Lepa hvala gospodu kaplanu za obred in govor, vsem sosedom in ostalim vaščanom, ki so nam stali ob strani, posebno še Viktorju Rozmanu. Prav lepa hvala tudi vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Milka, sin Janez, hčerka Tilka, brat Jože z družino, sestri Marija in Ančka Podreča, Ljubljana, Kranj, Jama, 4. septembra 1972 S£!L£II»B1MHIHJU«€TEHNIK Zlatenica v Žireh S kolom ubil brata v upadanju Odkar se je sredi aprila v Žireh pojavila epidemija hepatitisa (zlatenice), je Število obolelih naraslo na 150. Med obolelimi so predvsem otroci, kar je pri vseh epidemijah zlatenice značilno. Največ obolelih za zlatenico je bilo maja ln junija, zdaj pa kot so povedali na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju, že lahko rečemo, da epidemija pojenj uje, saj se Število na novo obolelih močno zmanjšuje. Žirovčani so pojav bolezni vzeli zelo resno, kot si ta nalezljiva in neprijetna bolezen tudi zasluži. Prebivalci so bili O zaščitnih ukrepih dobro seznanjeni, saj Je skoraj vsak dobil letak z navodili, odločili so se tudi za rekonstrukcijo vodovoda, za katerega so epi-demiologi skoraj prepričani, da Je vir vseh okužb. Voda je sedaj klorirana. Na to misel, da bi bila vir okužbe z zlatenico prav voda, kaže dejstvo, da Je največ obolelih prav v Stari ln Novi vasi in delu Dobračevega, ki imajo isti vodovod. To naj bi bila vodna epidemija, ostala obolenja pa naj bi se razširila a kontakti. Posebno prizadevno so se lotili Izvajanja zaščitnih higienskih ukrepov na osnovni ioll v žireh. Med počitnicami so v Soli preuredili sanitarije, vsak razred ima svoj umivalnik, sprejet in Izvajan pa je tudi strog higienski režim, ki se ga učenci drže, nadzirajo pa ga učitelji. Da bi povečali odpornost proti boleznim, so bili vsi šolski otroci, okoli 640 jih je, cepljeni z gama globulinom, prav tako tudi 40 predšolskih otrok v varstvu. Konec tega tedna pa bo gama globulin dobilo še 150 predšolskih otrok, kasneje pa še učenci čevljarske šole. Omenjeno cepivo so dobile tudi vse nosečnice. Zdravstveni dom v Kranju pa se je odločil, da bodo v ambulantah Gorenja vas ln pa žlri nekaj časa uporabljali za dajanje injekcij plastične brizge za enkratno uporabo. Na ta način bo izključena morebitna okužba s hepatitisom prek krvi. Vsi ti zaščitni ukrepi, ki jih izvajajo zdravstvena služba ob pomoči krajevnih dejavnikov predvsem vodstva osnovne šole, tovarne Alplna, krajevne skupnosti in drugih, so pripomogli, da so bolezen začasno zavrli. Hepatitis (zlatenica) v Sloveniji in na Gorenjskem ni neznana bolezen. Pojavlja se v intervalih dolgih šest do sedem let. Zdravila zanj Še ne poznamo, razen sredstev za večanje odpornosti organizma in pa higienskih ukrepov. Zadnja večja razširjenost zlatenice na Gorenjskem je bila leta 1966 in 1967, pred tem pa leta 1959. Tudi v teh dveh epidemijah so oboleli predvsem otroci v starosti od 5 do 15 let. L. M. Senat okrožnega sodišča v Kranju Je izrekel sodbo 31-letnemu Primožu Benedi-čiču iz Martlnj vrha v občini Škofja Loka za kaznivo dejanje uboja. Obtoženec je bil spoznan za krivega, ker je ubil svojega brata Janeza. Obsojen je bil na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora. Dogodek se je pripetil letos 12. marca zvečer na Martlnj vrhu. Popoldne je Primož Benedlčič s sinom odšel od doma, da bi pri oddaljenih sosedih nakupil jabolka ln hruške. Ob povratku se je ustavil na kmetiji pri svoji mami, vendar brata Janeza ni bilo doma. Ustavil se Je še v hiši Petra Demšarja, kjer je poročena njegova sestra. Tu je bilo že več ljudi, med njimi tudi njegov brat Janez. Igrali so šah, karte, se pogovarjali ln pili. Primož je k družbi prlsedel. Nenadoma je nastal spor, ker je že vinjeni brat Janez opazil, da mu je izginil vžigalnik. Kasneje ga je sicer našel v svojem žepu, vendar pa je mlajšega brata Primoža obdolžil, da mu je on vžigalnik podtaknil v zadnjj hlačn) žep. Bil je razburjen in je mlajšega brata z besedami napodil. Začelo se je prerivanje in brat Primož se je umaknil v kuhinjo. Tu je našel lesen kol, ki ga na kmetih uporabljajo za tlačenje živinske krme^ S kolom v roki je stopil iz kuhinje in zamahnil proti bratu Janezu. Po drugem udarcu je ta padel in zaradi poškodb — udarec ga je zadel v glavo — umrl. V družini Benedlčič se je rodilo 15 otrok, živih pa je ostalo le osem. Oče je bil vdan alkoholu in to je vlivalo tudi na razvoj otrok. Oče je s Primožem grobo ravnal, saj je moral že s 14. leti od hiše. Po očetovi smrti Je kmetijo upravljal starejši brat Janez, ki pa ni hotel mlajšemu Primožu izplačati njegovega deleža na kmetiji. Zaradi vsega tega, zapostavljanja v mladosti ln pa zaradi premoženjskih razlik je med bratoma vzklilo sovraštvo. Sodišče Je upoštevalo mnenje sodnega izvedenca psihiatra, da Je bilo dejanje storjeno v zmanjšani prištevnostl* to Je, da se obtoženec v kri' tičnem trenutku zaradi takih odnosov z bratom In pa za-radi popitega alkohola nI nio-gel obvladati in presoditi po* sled le. Pri izreku kazni Je sodišč« kot olajševalno upoštevalo« da Je obtoženec še nekaznovan, dosedanje razmere,/ * katerih živi, predvsem P* skrb za štiri majhne otroke L. m. Zahvala Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage hčerkice, vnukinje, nečakinje in sestrične . Tatjance Kancilija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Saje-vicu za hitro in skrbno pomoč, g. župniku za ganljive besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Žalujoči: mamica, ata, mama, strica Jože in Tone z družino ter drugo sorodstvo V spomin druge obletnice prerane smrti 11. septembra 1970 našega nenadomestljivega sina, moža, očeta, brata, svaka in strica Jakoba Praprotnika Z žalostjo polnim srcem se še vedno oziramo v temno nepopravljivo praznino, ki je ostala za teboj. Neizrekljiva bolečina Še vedno reže naša srca ob spominu na tvojo nenadno tragično smrt, ko si nas moral zapustiti ob ravno dopolnjenem štiridesetem letu življenja. Neutrudno si delal za boljšo bodočnost sebi in družini. Uspehov svojega dela si bil vedno tako vesel. Ko bi ravno mogel začeti lažje življenje, te je kruta usoda odtrgala od nas. Žalujoči: žena, sinova in hčerka, brat in sestre z družinami in neutolažljivi oče Prezrenje, Bled, Homec, Brezje, Lipnica, Kovor in Trboje Okradla sta turiste Senat okrožnega sodišča v Kranju Je obsodil 25-letnega Mehmedalija Jasikovića iz Bjeline in 27 letnega Mevludina Bel-klća prav tako iz Bjeline zaradi kaznivega dejanja tatvine in dveh kaznivih dejanj velike tatvine. Jasikovič je obsojen na 3 leta ln 6 mesecev strogega zapora. Sodba mu je bila izrečena v odsotnosti, ker je pred kratkim pobegnil iz zapora. Belkic pa Je bil obsojen na eno leto ln 6 mesecev zapora, vendar nu* je bila kazen odložena za dobo treh let, Če v tem Času ne bo storil novega kaznivega dejanja. * Obtoženca sta se letos junija srečala v Makarski, nato Pa sta se napotila v Slovenijo, da bi se zaposlila najverjetneje n8 Jesenicah. Se istega dne dopoldne, ko sta prispela na Jesenice-sta se z avtobusom odpeljala na Bled. V kampu Zaka s« Je Jasikovič splazil skozi odprtino v ograji do šotora nekega hoiandskega državljana in mu ukradel moški suknjič. Belk' pa je stražil, da ju ne bi kdo zalotil. Se istega dne zvečer * Je Jasikovič splazil v Kompasovem hotelu na Bledu v sob angleškega državljana in mu odnesel dva fotografska apara*3' več cigaret ln žensko torbo, vse skupaj v vrednosti 5700 din-Tudi tu je bil Belklč v neposredni bližini in je stražil. Naste* njega dne sta ponovno v kampu Zaka kradla. Iz šotora n°,a0 skega državljana sta ukradla radijski tranzistor In sa,lda! ' Z ukradenimi predmeti sta se odpeljala proti LJubljani. Pt°a jo nakradenih predmetov pa so Jima preprečili miličniki. Pri višini kazni za obtoženega Jaslkoviča je sodišče ^ obteževalno okoliščino upoštevalo, da je bil zaradi tatvin ' večkrat kaznovan, kot olajšilne pa njegovo priznanje, s rim je prispeval k razčlšenju dejanskega stanja, in pa t0' ^ so bili predmeti deloma vrnjeni oškodovancem. Pri oblože« Belkiču pa Je sodišče upoštevalo njegove socialne razi«e J predvsem to, da mora skrbeti za tri majhne otroke. r*raVfj^e ln pa ker Belklč velja za Še nekaznovanega, mu je s°" izreklo pogojno kazen. S silo vzel denar Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Cena Audija, "'^jjj 18 let, iz Orahovca, sedaj stanuje v Kranju, zaradi kazn dejanja ropa na eno leto strogega zapora. \er Mladi Cena Audi Je prišel v Slovenijo pred poldni«n"^ tom in Je nekaj Časa delal v Litostroju v LJubljani, P***^ pa v Tekstilnem centru v Kranju. Letos poleti je delo ^ voljno zapustil. 17 julija popoldne je bil v bifeju Tu družbi Franca Paskvaiija in Še dveh znancev. Ob tej P ys| nostl je Cena Audi opazil, da ima Franc Paskvali denast'jin0' skupaj so kasneje odšli v Žabnlco v tamkajšnjo f0' ^d? Okoli devete ure zvečer sta od vse družbe ostala le *e {0ill ženec ln pa Franc Paskvali. Obdolženec Je Paskvaiija Ja ^ za 1000 din, vendar Je ta odklonil. Nato sta skupaj e» ^ glavni cesti proti Kranju. Pri odcepu ceste proti KŽ ^valiiu se ustavila in se še pomenkovala. Obdolženec je Pa p^iif*' pravil, da je zaposlen pri omenjeni zadrugi ln povabil \i llja, naj ga do kmetijskega posestva spremlja. Paskv1apasl'v,1, to odklonil. Tedaj je obdolženec nenadoma od zadaj g iij llja z laktjo stisnil za vrat, nato pa mu je vzel A*n* tbe^ iz nje pobral 230 din. Denarnico mu Je nato vrnil proti kmetijskemu posestvu. Sodišče Je pri odmeri kazni upoštevalo težo Ita^niveiPj^,^ nja, kot olajšilne okoliščine pa obloženčevo mlados nekaznovanost, da je škoda majhna in večinoma P o«*1 i 6HECAUJE MERNIRANCEV >jg/ H* LJUBELJU • M197Z gg