Poštnina plačana v gotovini. Štev. 19. > eicii štev 3040. ¥ LJufellani, dne 1. novembra 1929. ■'ir: ’*%sy 250 metrov visoke vodene curke, a vroča lava je sikala do 1200 metrov visoko. Prebivalstvo sosednjih otokov, izučeno po zadnji izkušnji, se je umaknilo v višje predele. Nizozemsko-,indijska vlada je ustanovila na otoku Long Island opazovalno postajo, ki je včasih naštela do 2500 izbruhov na dan. Posamezni deli morskih tal, ki jih je dvigal ognjenik, so* se že 26. jan. 1928 prikazali na površju vode, a valovje jih je kmalu zopet izpod-jedlo in odneslo. Slednjič pa je nastal čisto znaten otok, ki je pa 4. julija t. I. kakor se zdi, za vselej izginil. Take vulkanske pojave, ko otoki nastajajo in izginjajo, so že često opazovali; vsekakor je njih pozo- 1 rišče večinoma v oddaljenih predelih Indijskega in Ti- I hega oceana. ■ Redkejše in zagonetneiše so> one izpremembe v ob- \ ličju naše zemlje, ob katerih pogoltne globina velike, ■ obljudene otoke. Iz najstairejše davnine nam je ohra- j njen spomin na tako orjaško katastrofo v grški pripo-vedki o lepem in velikem otoku Atlantidi v Atlantskem oceanu. ______________ V zgodovinsko dobo spada podobna usoda slavnega slovanskega trgovinskega mesta Vineta na otoku Votinju, ležečem v Baltiškem morju pred ustjem Odre-Zgodovinar Adam Bremenski poroča o Vineti: »To mesto, ki je bogato založeno z blagom vseh severnih narodov, ima vse mogoče prijetnosti in redkosti.« — Vrneta je poslej izginila s površja zemlje — v 12. stoletju jo je, kakor pripoveduje legenda, požrlo razburkano morje. Na vsak: način, piše prof. O. Baschin v »Beri. Tageblattu« z dne 21. julija t. L, pa je možno, da bi se še danes našle razvaline Vinete pred ustjem reke Pjene, alko bi potapljači preiskaii tamkašnje morsko dno. — Ali se ne bi morali zganiti Slovani, da bi se to izvedlo? V novejšem času je izginil otok Bus, ki ga je 1. 1578. baje odkril kapitan Newton jugozapadno od Islandije in je zaznamovan še na nekaterih zemljevidih iz minolega stoletja. Poleg teh več ali manj legendarnih otokov je pa še veliko število takih, o katerih je zgodovinsko ugotovljeno, da so- dejansko obstajali. Odkar se je odprl Doverski preliv, ki je ločil Anglijo od evropske celine ter je dobilo Severno morje zvezo z odprtim oceanom tudi proti jugozapadu, so morske vode ta poplave' pogoltnile marsikak otok ob holandski ta nemški obali. Ostanki pogreznjenih gozdov na dnu današnjega Severnega morja pripovedujejo o tem dovolj zgovorno. Venec otokov, ki leži sedaj pred južno in vzhodno obalo Severnega morja, predstavlja le borne ostanke nekdanje celote. Nekdanji veliki otok Baut, ki ga je okolu leta 1070. omenja zgodovinar Adam Bremenski, je domalega izginil. Tega pa niso povzročile samo morske poplave, marveč brez dvoma; tudi dejstvo, da se celokupno nemško severnomorsko ozemlje polagoma i pogreza. To pogrezanje znaša, kakor je ugotovil geolog prof. W. Wolf, 19 do 33 cm na sto let. Iz vsega tega je razvidno, da lice zemlje ni nič trajnega, marveč se njene poteze vedno izpreminjaijo. Tako tudi zemljevidi niso nič drugega, nego trenotni j posnetki zemeljskega obličjai. Najstarejši indijanski glavar. Stosedemletni Big Chief. Na Dunaj je prispel slavni indijanski glavar Big Chief Withe Horse-Eagle, ki se nahaja na potovanju po Evropi. Na Dunaju bo imel več predavanj o indijanski kulturi in o delovanju za mir. Glavar Big Chief je oblečen v indijansko nošo, ki nam je znana iz romanov Cooperja in Karla Mava: dolga suknja iz belega jelenovega usnja, bogato pretkana z biseri, okrog vratu ima verižice iz redkih, zelo starih ; kamenčkov, glavo pa pokriva okrasek iz orlovskih pe-; res, katere je, kakor pripoveduje, pred osemdesetimi j leti' sam iztrgal divjim orlom. Okoli čela ima bel trak, ; na katerem so naslikani različni indijanski znaki. Njegov I temno-rjavi obraz ima brez števila gub, oči pai se bli-j skajo v mladostnem ognju. Z zvočnim glasom govori ! brezhibno' angleščino. Rodil se je na gori Aut v Koloradu dne 1. janu I arja 1822, v čaJsu, ko. je še skoro vsa Amerika pripadala ; Indijancem in so se belokožci naselili samo na vzhod-j nem obrežju in na jugu Mehike. Takrat še ni bilo že-i leznic in parnikov, samo primitivne steze so vodile skozi pustinjo, kjer so se pasli divji konji in bivoli, ki sp že davno iztrebljeni. Indijanci so se nasproti belo-kožcem obnašali mirno in so jim radi pomagali. Bili' so pa med belokožci tudi zlobni ljudje, ki so indijanske žene in otroke morili in Indijance skušali ogoljufati za zlato in. srebro, ki ga je bita dobiti po škafov jih v rečnih strugah. Indijanci so bili prisiljeni braniti svoje »\vig-wame«, a so imeli samo pšice ib loke, medtem ko so bili belokožci oboroženi s puškami. Ko je bil Big Chief ki je pri rojstvu dobil ime »Orel«, dvanajst let star, ga je njegov oče vzel s seboj na potovanje k ameriškim rodovom. Prišla sta tudi v Newyork. To potovanje, katero bi danes lahko opravili v par dneh, je takrat trajalo poldrugo leto. Preden jei postal glavar, je. moral prestati številne skušnje in je zato. dobil ime »beli konj«, ker je bilo o njem znano., da je najbolj divje žrebe prerije prehitel in ujel. Takrat se je poročil z Indijanko, ki je umrla pred 40 leti ib ki mu je zapustila osem hčera in deset sinov, od katerih najstarejši je sedaj star pet-in sedemdeset let. »Beli konj« je rešil triletnega Buffalo Billa, ko ga je njegova mati na begu pred napadom Mormoncev prinesla v njegov »wigwam«. Buffalo Bill je rastel tam z njegovimi otroci, se učil jezditi, loviti, metati; laso in je postal izvrsten stezosledec. Ko je šel v »večna lovišča«, so ga pokopali na gori Aut. V poznejših letih je postal Big Chief glavar vseh indijanskih rodov, ki danes še obstojajo. Seveda so od. mnogih milijonov padli na šestdeset tisoč in stari Indijanec zelo obžaluje, da ta narod s prakulturo in zgodovino izumira. Ponosno kaže mirovno pipo, iz katere je kadil z vsemi ameriškimi predsedniki od Abrahama Lincolna do Hooverja, ter pripoveduje, kako se je leta 1887. kot odposlanec indijanskih rodov peljal v London k vladarskemu jubileju kraljice Viktorije, da se je poklonil stari vladarici. Govori tudi o Bismarcku, katerega je leta 1899. v Friedrichsruhe obiskal. Prepotoval je ves svet, Ameriko, Evropo, Kitajsko in Indijo ter je bil povsod sprejet kakor knez. Kot veliki glavar Indijancev je bil vedno vnet zagovornik miru. In ginljivo je, če na vprašanje, i kako se mu je posrečilo, da je v tako visoki starosti i ostal izredno' krepak, s skoro nadnaravnim smehljajem i odgovori: »Človek ostane mlad, če vse ljudi ljubi in j nikogar ne sovraži- ’ Pred 400 leti. 28. septembra t. 1. je minilo 400 let, odkar je priko ; raka! mogočni sultan Soliman II., zmagovalec v bitki j Pri Mohaču, z ogromno vojsko pred Dunaj, da ga za j sede in si pribori pot v Srednjo Evropo. Ogrski in ob-' enem češki kralj se je obrnil v prvi vrsti na češke dežele s prošnjo, naj mu priskočijo na pomoč Že leta 1527. : mu je dovolil moravski deželni zbor namesto' zaprošenih 600U pehotincev in 10O0 konjenikov 2000 pehotincev in : 100 konjenikov, kajti v slučaju turške zmage b? bila ogrožena v prvi vrsti Mora /skat Leto pozneje je dobil kralj na Moravskem 3000 pehotincev in 200 konjenikov, na Češkem' pa''6000 pehotincev in 600 konjenikov. Šele ko se je zvedelo, da so Turki prodrli do Dunaja in da ga oblegajo, je bilo sklenjeno, poslati proti skupnemu sovražniku 20 tisoč pehotincev in J6 tisoč konjenikov. ; Moravska, vojska je res potolkla nekatere turške čete ; tako, d,a niso mogle prekoračiti Dunava. Turki so tri tedne brezuspešno' oblegali Dunaj, potem so se pa vrnili na Ogrsko in s tem je bil rešen velik del Evrope, kateremu jc pretila turška nadvlada. Minilo je 154 let, preden so si Turki upali drugič oblegati Du naj, ki ga je branil češki plemič Kaplif s poljskim kraljem Janom III. Sobieskim. Smelhke. Žena: »Ampak, na tej fotografiji pa nimaš niti enega gumba na suknjiču!« Mcž: »Torej .si vendar opazila. Prav zato sem se dal fotografirati!« * Novi župnik po prvi pridigi cerkovniku: »Kako se vam zdi, ie-li bila faranom pridiga po volji?« Cerkovnik: »Jaz mislim da, saj so večinoma vsi kimali!« * Neki elektrotehnik je prišel domov ter našel sinčka z obvezano roko. »No, Jakec, kaj pa je bilo, ali si se urezal?« »Ne, ata!« »Kaj pa se je potem pripetilo?« Jakec je pogumno pogledal očeta, nato pa dejal s ponosom: »Veš, lepo veliko oso sem prijel z roko, pa na enem koncu ni bila izolirana.« * Italijansko zna. — Tonček: »Jaz sem bil v počitnicah z mamo v Italiji — ti pa ne.« Tinček: »Kaj pa si delal tam? Saj ne znaš itali-I jansko.« i Tonček: »O znam, znam — pa še kako!« Tinček: »Pa mi povej kaj po italijansko.« Tonček: »Mussolini...« i Izdaja Udruženje voirlh invalidov Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenila« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman. □ODOOaiDP l[B)|g||a]|gH«]iäiBllsi[SllSl!lll9lllllelleliällell«llil^|[l||«llg!BlllllillllllllillSm8iS’S;.lB|l|illH';8iBBliBffillj Vsak sedež Din pri predstavah 4, uri f*$poldfte $ Minu LIUBLimnSMI Dlf©!t wall dan nedallali In preraste ob jPte url dopoldne Im ofb 3. url Pr> drugih predstavah »a znižan? cene in sicer sadeži eot 4, t Dfii Kino Ljubljanski dvor je last Udruženja vojnih invalidov. - Ima naj-1'epše filme hi je najcenejši KSNO v Ljubljani. Volne trtne, ©bUskuite svoj ICiri©! 1 ü m !¥I I !#] M ffj i m m isrski a» m ... ... jjifj ’ ' : : ; ’ ... j« . M