Cena ednoga drobca 30 fil.
25. Jan. 1920. Leto VII.
List za Prekmurske Slovence. Prihaja vsako nedelo.
Urednik i izdajatelj
Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Cena na mesec 1 K.
Šaul—Pavel.
Na Pavlovo pol zime mine, se pravi prinas v Prekmurji. Pol je zato ešče odzajaj. Ita polovica, nevem, če je ne vsikdar hüjša kak ta prva. Pa čeravno nej vsikdar, dostakrat je tak. Pa človek bi nasprotno želo, to ka bi vsikdar toplej gračüvalo da vsikdar bliže idemo k sprotoletji. Godi se nam proti našemi želenji, preračunajo se naši računi. To pa zato, ka z vremenom ravna nikak drügi kak naša srca i njihova hrepenenja. Ite drügi je vsegamogočni Bog.
Düša tüdi ma zimo: smrtni greh je njena zima. V tom stani rožice, jakosti, dobra dela more toti roditi, a ta so zimske cvetke, ledena, brez farbe i brez dišeca. Če sunce dobi, se te led otopi z ledenih rož poženejo prave, rasteče, štere cvetejo i dišijo, ka se njim radüje neba i zemlja. To sunce je vsegamogočni Bog.
Zima je bila v Savlovoj düši kda je potüvao v Damask, da bi krščenike lovio i zvezane pripelao v Jeruzalem. Obsijne ga pa večno sunce, Bog, s svojov milostjov i postane naprijetnejše sprotoletje na mesti najstrašnejše zime v njegovoj düši. Saul je postao Pavel, preganjalec Kristušove vere njeni glasitel, apoštol.
Država ma tüdi zimo. I(da njeni voditelje iščejo samo svoj hasek, ne pa ljüdstva, kda vere ne branijo nego jo preganjajo, so šauli, v šterih rokah vse zmzne, vse ledeno postane, še te najlepše rožice dobrih del. Sunce njim trebe, Boga,
toga vsegamogočnoga njim trebe. Samo te more, oživeli nje i zimo države spremeniti v sprotoletje. Iščite ga. Toga vsegamogočnoga vse düšice !
Dom i svet.
Italijanski minister Nitti i naš dr. Trumbić se v Parizi pogajata, kak bi se rešilo jadransko pitanje (vprašanje.) Jadran je morje, pri šterom leži Jugoslavija i ltalija. Ta bi nam rada vzela veliki del morja, do bi vso trštvo samo v njenih rokah bilo. Da pa Jugoslavija v tu ne privoli, zato se zdaj pogajata obe državi kak bi se to pitanje rešilo, ka ne bi na kvar bilo niednoj. — Francija vojaško zvezo šče napraviti z Polskov, Čehoslovaškov i Jugoslavijov. V boji bi se te štiri države podpirale. — Mirovna konferenca zahteva, naj se hitro sklene vogrski mir, ka te pride Türčija na vrsto. En del vogrskoga duga bi morala prevzeti Jugoslavija, zato ka je en del Jugoslavije slišo prle pod Madjarsko. — Na Bolgarskom se jako širi republikanska stranka, štera šče kraljestvo odpraviti. Velike stavke (strajki) i nemiri spopadi med vojaki i delavci so v celom orsagi. — Mir z Nemčijov je stopo v veljavo. — Nemška Aus-
trija je poslala dr. Renncrja v Drago, da se pogaja z Čehoslovaki. Kakša sprememba! Jnda so Čehe metali vö z Beča zdaj be-čarje hodijo na Češko se molit i krűha prosit. Vsaka gizda se potere ednok, jo nosi v sebi posamezni človek ali pa držáva.
Kristusova reč je večna: Ki se zvisi, on se znizi. — Polaki so v Galiciji dali vnogo Ukrajincov zahpreti, zato ka ti sovražno nastopajo proti poljskoj vojski. Ukrajinci naime nikak ne bí radi pod poljsko republiko slišili. Grozno se sovražita tidva naroda, čeravno sta oba Slovana. — Italijani zapüščajo Dalmacijo. — Napad na Aleksandra regenta se je ne posrečo; napadalec je bio Italian. Regent je na poti z Francozkoga domo. Sviča je priznala republiko N. Austrijo. — Boljševiki so na Ruskom povsod zmagali, zgrabili so više šestdeset jezero naših vojakov, zaplenili i nepregledno dosta strliva. — Na Čehoslovaškom so ustanovili, »čehoslovaško cerkev.« To pomeni, ka nešteri	iz
dühovščine, šterim je iskanje zveličanja düš deveta briga, so se odtrgali od rk. Matere cerkvi pa se sami ščejo ravnati. V odbor so zvolili šest takših   Češki katoličanci posebno dobra dühovščina se veseli, ka se je smeti rešila. Od lani mao so na Vogrskom i Horvackom tüdi začeli ništerni posvetnjaki širiti spodobno proti krščansko gibanje a brez vsega uspeha. Ostali so na cedili. Nešternomi je slüžba cerkvena prepovedana, eden je na Vogrskom celo obešen zato ka je boljševik postao, plivanoša svojega dao zapreti i se je sam imenüvao na njegovo mesto, drügi pa 	čakajo zaman narodno
cerkev. Tak bo na Českom tüdi brez uspešno to delo. — Berlini so bili krvavi spopadi med vojaki i ljudstvom pred narodnov sküpščinov.
Od dekline, ka je nej bila od matere rojene.
Narodna.
— Ta jablan, to je moja smrt. Či te jablani skorenjom vréd vö ne skopate, pa je ze-vsem listjom vréd. ne žežgete, te jaz morem mreti.
Krao je nato zapovedao težakom, naj jabJan vő skopajo, pa jo naj žežgejo s korenjom pa z listjom vred.
Oda so težacje jablan vküp sekali, je edna. skalina vojáka zletela, pa je po zraki tak dugo semtan letala, ka je te nazadnje poleg poti pri gradi v edno grabo spadnola..
Nej daleč od toga grada je pa mela edna stara ženska svojo kučo. Ta ženska je vsaki dén Šla v grad na delo. Strošek je mela doma, pa stanjüvala je tüdi doma, v gradi je samo gotovo plačo vdabiala.
Te je pa ta ženska, gda je večer domo Šla, najšle tisto skalino v grabi. Vzela jo
je gor, pa jo je nesla domo, pa doma v sobi pod klop vrgla.
Na drügi den je stara ženska zaran stanola, pa je Šla v grad. Nej je doma körila, niti zajtrka nej spravila, nej hiže pomela, nej postele poslala, pa meIa je edno malo kozo, pa nanč te koze je nej napojijo. Gučala s; je, ka de to te delala, naj prle v gradi opravi, ka tam za delo' ma.
Oda je v gradi opravila, ka je za delo mela, se je spravila domo, pa si je po poti pogučavala sama prti sebi:	Lačna
sam, ka bom si zdaj kühala ? Najhitrej si sktiham hajdinsko kašo..
.Medtem je prišla domo, pa je Že hajdinsko kašo na stoli najšlo. Zvün toga je bilo tüdi že vse pometemo, poslano, pa koza napojena. Skdlitia je pa pod klopjov ležalo, kama jo je ona vrgla.
Stara ženska se je nato jako prestraši^. Mislila ?ijc, ka či njoj je to što tak zdobra
opravo, ka njoj te znabiti kvár tüdi napravo. Mejla je nekelko mele, malo mesa pa zabela, pa tüdi nešteren krajcar penez. Vse je poglednola, či bi njoj što kaj odneso, pa je nindri nikaj nej menkajo.
Na drügi den je stara ženska pá odišla v grad, pa je doma vse tak nahaja kak prvi den.
Oda je v gradi opravila svoje delo, je Šla domo. Po poti si je začala gučati, ka si zdaj sküha žganike, ka njoj to najbole k té ki spadne.
Medtem je prišla domo, pa je žganike že na stoli najšla. Vse drügo je pa bilo tak lepo opravimo kak drvi den.
Tomi sé je ženska nikak nej mogla načüdivaíi, pa si je nikak nej mogla premisliti, što bi njoj to delao. Zato je pa na tretji den, gda se je v grad odpravila, ne Šla v grad, liki se je sred poti nazaj obrnola, ka bi rada znala či doma koga najde. Nadaljevala.
NOVINE
Prinas se je ustanovila republikanska stranka, na sedem kotrig.
Zdaj so ročili v Parizi Madjarom mirovne pogoje.
K delitvi zemlje.
Lansko leto je že okoli stojezero plügov zemlje bilo razdeljene na Horvackom, v Slavoniji, Baranji i Bački. Vse na ministerske odredbe brez določitve narodnoga predstavništva.
Prinas v Prekmurji je tüdi dosta guča od te delitve, pa priprave za njo tüdi se godijo. Odposlanec za agrarno reformo (dr. Štrekelj) shod za shodom drži v té namen. Dnes tjeden je bio v Beltincih. Ljüdstvo rado hodi na takše shodi, kje se kaj dobi ali konči kje kaj čaka, da dobi, ali navadno — nezadovoljno pride nazaj. Zrok tomi je to, ka se njemi ne razloži celo delo tak, ka bi je moglo zastopiti pa tüdi to, ka se ne godi tak kak bi ono želelo.
Od delitve zemlje so zahteve večine prebüdstva za Prekmurju te:
1. Naj se t Zemlja da samo Prekmurcom. Našega ljüdstva je toliko, tla niti tem ne bo zadosta.To naj stalno Vlada vöpove, da níšče, je gospod ali kmet ne dobi niti eden pedén zemlje, v Prekmurji zvün Prekmurcov. Če je naša tá Zemlja kak se vsikdar glasi, te naj nam tüdi poistmi pri pada ne pa samo v guči.
2. Delijo naj jo Prekmurci. Ne razmim samo to, da bi..občinski odbori bili za to zvoljeni. kak se že dela, nego to, naj v urad za agrarno reformo postavijo tüdi ednoga prekmurskoga gospoda, koga pozna naše ljüdstvo i ki pozna nje. Ne gučim tű od dühovnikov, lei te odüme skrbi poleg svojé časti ne prevzemejo. ,:(3učim od svetnih gospodov.
    3. Naj se dužnosti veleposestev, štere majo do vzdržavanja cerkvi, farofov, dühovnikov v račun vzemejo. Ta pravica Materecerkvi ne more i ne sme prejti. Grof je dozdaj dužen bio zidati cerkev ali popravljati farov ali dati mesto farnikov drva itd. Če se njegovo posestvo razdeli, de mogo on to dalje zvršavati? Ka jamči za to? Ljüden se te ter ne more naložiti, komaj do mogli svoje küpljene njive plačati. Če bi se pa na celo faro navrglo, bi fara 	tisti ter dobila.
 šteroga dozdaj ne poznala i za mali broj tistih ki so zemljo dobili bi obteršeni bili v večini tisti, ki neso nikaj dobili. Tü mora jasno povedano bili kak bo.
.3.. V Večih niestali trebe cerkev zidati. To je gotovo, ka bi veleposestnik dao na razpolago teliko zemljé keliko bi najbole bilo potrebno za cerkev ,i vzdržavanje düho\ Seme. Dühovniki neso kmeti, njim zemljé ne trebe v obilnosti, samo teliko ka najbolje potrebne reči si more pripovata če to ne dobijo, je more scela fara o zdržavati1 j tak bi, pali cgiomni stroški prišli na celo faro, na. tiste ravnotak, ki so nikaj noj dobile kak. na obdeljcne.
4, V gospodarskom pogledi bi tüdi kazalo, da bi $6 kje na Vekšem imanji postavila gor gospodarska šola. Sa k zijanci v Veržeji so že . davno .namenili to napraviti pa neso .dobili pri pra vnoga zemljišča. Lehko bi zdaj šlo. Dohodki pa naj bi se obrnite na hasek prekmurskih sirot, siromaških dijakov itd. Ka pa edna fabrika ? Koliko je svinj, živine, mele itd. v Prekmurji. Edno fabriko, štera bo mela pekarno de delala k lobše, itd. kak bi se izplačati). Čisti haski bi šli pali prekmurskim Občinam.
5 Se ne opitajo veleposestnik!? Je nikaj nej njihovoga ? Kaj bo ž njihovimi čestniki ? ve se razdeli imanje, ne morejo tű živeti. Što njim da odškodnino? Kak se naj plačüje doblena Zemlja 'í Valuta še ne rešen«. Mir še ne podpisao. Pitanj je še sto. Na vsako naj- se prle da odgovor kak pa Zemlja razdeli. Pomali tű naprej ali, dobro. .Bog se’ pa smili vsakomi, ki de zemljo delio, če nema naj prle teštament napravi.
Slovani, ki so z nami ednoga plemena Jugoslovanskoga, t Srbi i Havvati vedno držati o v Jugoslavijo, kje mamo tiste pravice kak Srbi i Horvati.
„To misel pa, ka bi se ednoga plemena ali jezika narodi zdrüžili v edno državo, je dao V/üson, ; mmkanski predsednik. Na podlogi njegovih 14 točk so odločili v Parizi naš kraj za Jugoslavijo, zato ka smo Prekmurci Jugoslovanskoga plemena i jezika."
»Kak vsako novo vertsvo, je pravo nadale dr. Holmjec, tak tüdi nova držáva ma svoje teškoče. Z tem moramo računati. Da ne na sveti zdaj države, kje bi kaj po stárom bilo, posod nevole I težave še vekše kak Prinas. Obvüpali ne smemo. Pohpeti i Vüpati nam je dužnost, ednok mo preveč veseli i zadovoljini."
Glasi.
Zaprta je trgovina Aschvri v Soboti i Horvat Štefani v Crensovscih. V kratkom se obema odpre. Zaprla je tüdi oblast jako spametno v Soboti kavarne zato ka so tam hazardno (na velike dobičke) karta!.
Šeststo kil masti so najšli na Cankovi med drvami skrito i so jo zaplenili. Ne ve se što jo je znoso ta.
V kradnoli so na G. Bistrici pri Magdič! dve gosti, pri Kajli v Gomilici obleko.
Spravišče šolskoga sveta bo 24. t. ni. v Soboti. Te bo razdeljavao tiste vučitele, šteri so se za Prekmurje i t preka zglasili.
Valuta. To ime pomeni ceno / penez. V jugoslavji sta dva peneza: dinar i krona. Močen boj se bije zdaj šteri bi več valao. Na Horvackom i v Slovenji zahte vajo, tla za en dinar samo eno krono dajo, srbski finančni minister pa za en dinar 4 krone zahteva. Pitanje še ne rešeno.
Dolarje gübijo ceno. Za en dolar ne dajo več na borzi kak 80 — 90 kron.
Povoden je na Talijanskom mesta Piza i drüge kraje premenila.
509 dece z Beča ide na Norvesko, da se okrepi. Čehoslovaška republika je zabadav bo po svojih železnicah vozila.
Ponarejeni stokronski bankovci krožijo  tü i tam. Pazite! Štemplni gor so bledi, zobčki na nji slabi i slabi pečati. Potom se poznajo.
Marschal Foch francozki vojskovodja je obiskao Lurd i tam se je po spovedao i pre-čisto. Ki je pomagal najmočnejšo vojsko sveta, nemi ko — sv je ne sta mil va o svoje vere.
Tifus (legar) je na Poljskom v kratkom 25 jezer ljüdi Spravo v grob i še zmerom se širi.
Tobak dobimo, ali drage i bo pali. To pa zato, ka za naše Štiri korone računajo dinar, prle so pa sam 3 . rnčunali.
Kralj proti plesl. Belgijski Kralj Albert je odredo, tla se lctošnjo zimo ne bo plesale v kraljevskoj pahči. Zrok je to, da je dežela še preveč zmečena i je v njej 1110040 trpečih drüžin. Tei zroki so znamkar tüdi v .Prekmurji.
Najslabše Kovine sveta so Kitajske ..Pekinške Novine'' štere že 1500 let izhajajo, Za njim pridejo angleške ..Tim Oxford Oazette". Štere 250 let izhajajo.
Več jezer boljševikov so zaprli v Ameriki. Pri teh ljüdeh so našli dokaže, da so boljševiki namenili toliko penez ponarediti ka bi ž njimi préplaviii celi svet i tak vzeli pravim penezom vrednost. Letos so pa namenili za celi svet razglasiti boljševiške) vlado.
Božja plüska. Dober Bog lüdi dava piiiske. Takšo pa jako vročo je dobila zdaj Čehoslovaška kat. vero preganjajoča republika. Povrno se je naime v Pragi iz angleške protes-tantske vere na katoličansko angleški polkovnik nčzredes) CoUlson. - Češki Vlada podpira odstop od kat. Materecerkvi, dober Bog pa podpira pri si o p v njo. Trbe vekšo piiisko ? Bo jih še več.
Smrt v porodi. Jakšič Mam in Melincih ja Vmrla v porodi Mlada 20 lvhn mati hči Jakšič Pavla 7 G. Bistrice, bi mela prvo svoje dete po mili ti a ne je mogla. Dete so zdravniki ž nje zrezati, po njfvraciji jo ona tüdi düšo püstila.
Zakaj v Jugosláviji.
Dr. Hohrijcc, državni poslance je jan. 5. v Soboti pravo: Slovenci smo mali narod, komaj nás je do dva milijone,. Sami ne bi megli meti samostojne dišave, sosedne močne ti za ve bi nas že davno premagali.- če bi mi 1, 191 ti, samostojno državo uc. aovaü. Da smo prcslabi sami za edno državo, trno se zdrüžili štistimi
Protin i obsoda. V voljo tihotapstva obsojen bio ali na 14 dnevni zapor ali na 3000 K. plače trgovec Polák. Obsodbo je obsojenec apelira la z Ljubljane je za odgor to pi isto: mora plačati 3000 K. i še zapreti biti dvatjedna -Ta obsodba je tak potrla Poláka, ka Se je včasi ponovo pri njem stan protin, kak sta dva zdravnika potrdila, da nismo v vozo.
Račun tretjerednike sküpščine v Črensovcih za i 1919. V božično] številki Novin, štera je bila zapletena, sem napravo račun za I. 19i8 V tom je stalo, ka je nas tretji red I. I9l8. 703 K. 80 fil,-dohodkov í 757 K. 50 fil. potrošov meo. Račun za I 1919. je pa té: I. Dohodki: Ja »tal Štefan z Trnja. 20 K , Tretjeredniki z D. Lendave 16, z Törnišča 49, z Trnja 123, z Žižkov 220, z Črensovec 116, z Brezovice 20, z Renkovec 40, z Nedelice 20. z Gomilic 30, z Dolnjebistrice 98 60, z V. i M. Polane 71, od Lipe 20, z Sv. Bistrice 21, z G. Bistrice 53 90, z Hotize 42 koron, Tkalec Katá z D. Bistrice 2 K, Jerebic Marija 1, Balažic Štefan 2, Virag Marija z adrijanec 20 K. Vküp 991 K. 50 fil. II. Potroši so bili ti: Sani več izdano kak dobljeno 53 K. 70 fil., Na spominsko cerkev sv. Magdalene pri Maribori 20, Siroti staroj Tulinski ji JO, Voznina za obleko siromaške dece 9010, Matjašec Kati slepoj Siroti na D. Bistrici 100, sirotam Bežek Ani i Vogrinec 1 Ani v Žižke, opicün Manki Kolenko Kati i Krampač Mariji v Črensovce 180, Selezijanskim dijakom na Rakovnik 250, Poštnina 5, nápotreboče Črensovske cerkve 100 100 na pranje cerkvene obleke 15 50, na »zvezo prekmurskih dijakov" 167 K. 20 tilerov. Vküp 991 K. 50 fil. Bog plati v imeni sirot.
Predstojnik.
Na znanje! Dečki slovenski pridite v Beltince! Od 26. januara do 31. bo tű tečáj (Šola) za vas, ka se navčite telovaditi (turnati, test-gyakorlat) i drüge za vas potrebne i hasnovite reči, ka lehko postanete kotrige krščanskoga društva za dečke, Šteri se zove „Orel“. Stanüvanje dobite brezplačno kak i podvčenjé samo Strošek si prinesle s sebov.
Febr. 1. v nedelo predpoldnom bo v Beltincih v šoli zborovanje odbora kmečke zveze, _za Prekmurje ob 1 j. .Zavüpniki pridite! Zaod-vččara pa v gradi bo spravišče, na šterom bo govoro od krščanske po itike dr. Verstovšek od/ potrebe zdrüženja, kmečke zveve pa g. Pušenjak.
Febr 1. zaodvečara okoli 4. vöre bo govoro g. Pušenjak 'v Adrijanci; razložo bo kmečko zvezo.
Februara 2. na svečnico po božoj slüžbi okoli 11 vöre predpoldnom naj pridejo pri cerkvi vküp vsi tisti v Črensovcih šteri so akci je podpisali za črensovsko posojilnico, ka se ustanovi ta. G. Pušenjak bodo v Črensovcih na svečnico.
Febr. 2 zaodvečara okoli 2. popoldnevi se pa dokonča v Beltinci tečaj Orlovski za dečke (šola za drüštvo Orel) i pritoj priliki bo govorio g. Pirc Jožef, predsednik „Orla“ za celo Slovenijo. Pridite, ki morete vsi, posebno mladina.
Zveza prekmurskih dijakov.
Namen zveze je naše prekmurske dijake zbrati paziti na nje da ostano verni krščeniki i siromaškejše podpirati z podporov nabranov. Zveza se je ustanovila lani pred petim i meseci. Mela je dozdáj! ri seje. Od Ijubljanske so poročale k božiči zaplenjene Novine. Darovnikov iména smo v teh i drügih že objavili. Zadnjič ja darüvao tretjired črensovski 167 K. 20 fil. Vküp l. 1919 — 1264 K. 56 fil. Te znesek je bio tak le razdeljen dijakom v Ljubljano 547 K. 19 fil, sobočkim (dar cankovske fare) 217 K 37 fil., dijakom v Št. Vid 500 K. Mariborski dijaki so preskrbljeni za celo leto po plemenijom sprejemi prezv. Kneza in škofa dr. Mihael;. Napotnika v desko semenišče i po prebogatoj podpori g. dr. Tr. Kovačja dr. ant. Jerovska i Vieda Pušenjak,1!. Iskarcna hvala vsem blagim darovnikom.	PrédscdnPtvo r. d. zveze.
Tisk . (.mest Balkanji D. Lendava.