3. številka. Trst v ponedeljek dne 5. januvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" fccbaja enkrat na dan. r«on nedelj in praznikov. ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 „ ca ćetrt leta........ © » ca en ............ 2 kroni Narodno je plačevati naprej. Na na-ro^he br*»z priložen«* naročnine se oprava ae oaira. Po tobakamah t Tr«tu ®e prodajajo po-suiKDf it^vilke p<» 6 »totink (3 nvč.i; laven 1 rsta pa {»o 8 rtotink (4 nvć.) Telefon Atr. S jo. Glasilo političnega društva nEdinost'6 za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst- Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 1*2. Upravnistvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, 11. nadstr. :xaajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Vprašanje izseljevanja. VI. Najstrožje odredi>e proti podjetništvom in agentom, a tu ii v>*a veksatorična crt d etva, ki naj l>i ljudstvu oteževala izseljeva -nje, so in ustanejo le palijativna sredstva, ki ne morejo dovesti du cilja. Zadeti treba na m rt č vzrok izseljevanju. Trga pa je iskati mej našim narodom v razsulih gospo- nekdaj potrebno. Iz kratka : država mora začeti gledati, da z modro zakonodajo iu modrimi administrativnimi odredbami one Bloje, iz katerih te večinoma rekrutirajo iz- Zakonski nacrt glede povišanja učiteljskih plač je bil vBprejet tudi v tretjem či-tinju. Zbornica je vsprejela tudi M a r a n i- aeljenci, vsposoblja ra sedanji konkurenčni j e v predlog, naj se od vlade zahteva sank cijo zakona glede takR na zapuščine ter dr žavni prispevek 60 OOO kron za ljudske šole boj — za boj v ohranitev ekzistence ! Mi mi že povdarili, da vzrok temu, da se je v naši državi tako malo storilo Da tem ter naj se naloži deželnemu odboru, da prične polju, da se je tiko nezadostno šlo prebival- z vlado pogajanja glede cesije normalnega stvu na roko, da so se mu v tako nedostatni šolskega fonda penzijakemu fmdu za deželne --- -~J--------w . dar.-k.h razmerah naših kmetovalcev. T o meri mudila sredstva za boljša nje ekonomskih učitelje. zlo treba boljšati. Proti temu zlu razmer, za racijonelneje pridelovanje in za Zakonski načrt glede živinoreje in oni pa so glavno ered-tvo g o s p o d a r s k e, plodonosnej e laspečavanje pridelkov, da se glede razdelitve Šempaske občine sta bila v agrarne reforme. Dela na tem polju je narodom veliko premalo nu- vseh treh čitanjih vsprejeta. ni bi o do nedavno skoro nič v naši državi. vspeh v stvari sami, aropalc je le vspeh sce-nerije, politične tehnike, diplomatične gibčnosti Koerberjeve. Seveda je smeti tudi ta vspeh le do neke mere pisati na račun g. Koerberja, k^jti na njegovem tozadevnem prizadevanju sta mu sla na roko izlasti dva vsporedna momenta: na eni strani zavest, da bi o ponesrefenju te spravne akcje mogle Blediti usodne posledice ne le za Kutrberjevo vlado, ampak tudi za ustavno življenje ; in na drugi strani, ker hoče veakdo ohraniti za-se vsaj videz, da ni on bil tisti, ki je sn svojo nespri;v!jiv< stjo zakrivil take posledice ! DI bi o do nedavno s*oro me v nas, arzavi. d i 1 o p o u k a - da vzrok lemu je bil v Pob!. b e r b u č je predlagal, naj se od j In tako so prišli na formalno otvoritev še le nar le: sem opazujemo neke zalete in glavnem: v žetemu, na političnem polju. - vlade zahteva, da kakor I,tri, tudi Goriški; spravne konference: Cehi in .Nemci s. Ceafee PO.kuJe ali tudi e res. .-lil ».rumeiji viimvc uoj mej u; uji . iu unjitviaiutj. f'"u | ---r--- « - .. , . . . , tudi sebi in po duši dali odgovor na vpra- izseljevanju. Čun bolje bo domovina mogla inozemskih (in tudi odličnih) listih se še dra. Chiarija, ki je izvajal, . . ...... I ... . _ -_ - __ rDQt mi al i nnš pflfiar od- Nemci se ne more-o udeležiti da mora ^an e, v koliko so ravno oni krivi, da je rediti svoje f-tanovnike. tem sterilneja in ne temu ta&o, da je naš parlamentarizem dege- plodosneja bodo Dje tla za — iz?eljevaloe neriral in postal nesposoben ne le za tako- agente. Dotlej p8, dokler ee ne bosta dr zvane »državne potrebe«, t nipak tudi za velike žavna uprava, in po njeni inicijativi tudi nal sre, ki bi j h morala pu inicijativi dr- zakonodaja, parlament, v polni meri zavedala žavne uprave vršiti zaaonodaja v povzdigo te svoje, prave, resnioao velike naloge, dotlej kuhurelnega n g«>spodarckega blagostanja tudi rod iz^eljevalnih agentov ne izumre in prebivalstva brez razl.se narodnosti. Da in bo izseljevanje ne le trajalo dalje, ampak bo še poee n * : tudi kult gospodarstvo je t-sto, ki je — razsulo goepodartfko stanje ter se bo zlo razumuo gospodarstvo. Razvijanje rjzuma, to vekšalo v nedogledni progresiji, je : primerna višina splošne naobraibe je ne-' izogiben pripomoček » boljianje ekonom,«- ^0ijt|tm pre|rle(I nega položaja me«l ljudstvom. Nekdaj je ° kmet lahko hhajal s { nmit vnimi sredstvi in V Trstn, 5 januvarja 1903. *e je mogel >zdižavati tudi s prim.ti- Deželni zbor goriški. V sobotni bilo vse, okolo seji deželnega zbora goriškega Be je doklada ve Ino vzdržuje vest, da misli naš cesar od- j Nemci se ne morejo udeležiti nadaljnih debat stopiti od vladarBtva. To vest opirajo tudi zato, ker so zastopniki Češke in Moravske skupno na d.jstvo, da je nadvojvoda Fran Ferdi-! pozvani na posvetovanje, češ, da so razmere nand zadnje dni stopal bolj v ospredje do- v obeh pokrajinah jako različne. (Aha ! aha ! godkov, nego popred. Tako na pr. ob obisku I seveda so različne. Na Češkem so Nemci grofa Lamsdorfti in ob prizadevanjih za politično in številno šibkeji, zato potrebujejo 8[>orazumljenje z Ogrsko. No, umeje se, da sprave, ali take, kakor si jo mislijo — Nemci ! treba gori rečene vesti vsprejemati le s Na Moravskem pa jim ne treba »sprave«, to skrajno rezervo. Mi jim ne moremo verovati, je : oni odklanjajo vsako spremembo, ker bi da si na^ kolikor toliko oauplja dejstvo, da jim vsaka sprememba le škodovala. Nemci na oficijozna glasila moleč o tem in ne opore kajo, kar Bicer ni njihova navada izlasti ob takih vesteh, ki se tičej > najviših sfer. Spravna akcija. V soboto popoludne so se torej na Dunaju sestali — na poziv g. Koerberja — zaupniki Nemcev in Čehov s Češke in Moravske na — spravno konfe- vno naobražl>o, ker je . — , ------ —j-------„------0------, - njega b>lj primitivno. _ Ali danes, ko je na pivo od 2 kron (kakor je bilo v prora-j renco. < »fieijozni listi se silno radujejo že na vse gcspodarsKo življenje — rekli bi — čuou) znižala na 170 K. tem dejstvu samem in pišejo svojemu hrani-bolj rafinirano, ne zadoščajo več nekdanja ; Posl. F a i d o t t i je predlagal, naj se telju in zapovedniku dr.u Koerberju že to v sredstva, in oni, ki se hoče vzdržati v sil- iz deželnih fondov podpirajo R*ff\isenske veliko zaslugo, da se mu je posrečilo zvabiti mm konkurenčnem boju, mora odgovarjati posojilnice. Nujnost tega predloga pa je zbor-. Cehe in Nemce h koDi'tjrenčni mizi. Pnpo-vse drugačn m zaktevam, nego je bilo to niča cdklooila._' znano bodi : to je res vspeh ! Ali to ni še O vsaki pesmi že zahtevamo, da je biser po ki ima »Zvone, da ga ne opusti, da*si si na- ideji in obliki; drugače je niti ne prečitamo roči se »Slovana«. Kdor ni imel dosedaj no- do konca. Nekdaj je moral vsaki rodoljub benega naš h leposlovnih listov — indolentnih biti tudi pesoi-kovač in pisatelj, sedaj ni več ljudi jp še mnogo pri nas — si težko naroči treba, da je vsak rodoljub tudi p aatelj ! In tudi »Slovana«. pisateljev, prav nadarjeu h pisateljev je pri Sedaj pa nekoliko besed o »Slovanu« nae razmerno mnogo. Res je, kakor praviš, samem, radi katerega Ti prav za prav pišem, da se bodo odslej, kar je narodno - mislečih Naj Ti ga najprej predstavim: Velik je tako moči, cepile med »Zvonom« in »Slovanom«, nekako kakor je bil drugi letnik Tavčar-ali p > mojem mnenju bo jih za oba lista še Hribarjevega »Slovana«. Oblečen je jako ; vedno dovolj. elegantno, pa ne gigrlsko. Na platnicah en Tudi strah, da bi »Zvon« moral odslej face nosi jako okusno napisan naslov, sredi propadati, čea, da mu »Slovan« odvzame ne- lepe veje rožno-barvanih cvetlic (mojo nekaj naročnikov, zdi se mi neopravičen. Ako vednost v prirodoslovji poznaš), pa vseUno bi se to zgodilo, potem smo pa Slovenci res zvezka. Lepo izgleda ta naš »S ovan« že po PODLISTEK. II. štev. „Slovana". Predraga ! Dan2iaja pošta je bila za me bogata. Ni čuda, sij je novega leta dai! Prinesla mi je razven neizogibnih ra/gledn c io listkov tudi Tvoje obširno pismo io pa — II. štev. »Slovana«. Ia Ti me v svoji psavi iz prašireš, č?je ie izišla prva?! Seveda, to je moja krivda, ker t nisem pisala tako dolgo, torej tudi o prvi številki še ne. Tem radostneje pišem Ti o »Slovanu« danes, ko je druga številka ee lepša od prve. Povem Ti pa že v naprej, da si ga moraš naroč.ti tudi v daljno Rusijo ; vreden je tistega denarja prav gotovo. Predno Ti o »Slovanu« samem kaj iz pregovorim, naj Ti izpodbijem strah za ob-stacek »Zvona«. Draga moja ! Pomisliti moraš, da smo Slovenci napredovali silno naglo, tako, da tam, kjer so drugi narodi potrebovali stoletja. bilo je nam dosti nekaj desetletij. ;Naj-bolj ec ta naš nap-edek vidi na literarnem po'ji. Lepo te proe m, {»omisli samo na pesnike, kar jih je bil» iazven Prešerna — pravi fenomen — do S.ntirjeve dobe in še potem ! Njih ideje, njih f^rma, če čitaš nekatere, so Ti take, da se Ti kar lasje ježe ! In sedaj ! Moravskem so številno še Šibkeji, nego oni na Češkem, ali gospodarji eo v deželi, moč imajo v rokah ! Pa saj to je stara stvar : Nemci so za preosnove in spremembe tam, kjer jim je pričakovati kakega dobička od spremembe; kjer pa ni pričakovati tacega dobička, kjer jim razmerje ugaja ravno tako kakoršnje je — pa naj bo to razmerje še tako krivično, da kar kriči po spremembi —, tam so pa trdovratno proti veaki spremembi. Pa tudi dcslednoBt ni nj bova slabost. Oni kriče vedno o spravi cd naroda do naroda. Ako bi bili dosledni, bi morali na po- graje vredni in se prav lahko aramai po-skr jemo pred drugimi narodi. Pomisli Famo, zunanjosti in lahko smo ponosni nanj, lahko ga pokažamo — ošabnemu sinu ošabnega kako dolgo je že tega, kar sta obenem izhajala soseda. »Zvon« in »Kres« ! Koliko inteligencije je \ Ker imam ravno drugi zvezek pri rokah, bilo v tistih časih? S^daj pa, koje naš na j poročam Ti o vsebini tega zvezka, ki ima rod napredoval tako rapidno, bi se Ti bala, nič manj nego 20 slik. da bi se ne mogla vzdržati oba lista ? ! Res je, da imajo takozvani »klerikalci« že svoj list, za katerega skrbe, da jim ne propade, a napredno-mislečih Slovencev je tudi že toliko, da si lahko vzdržujejo dva leposlovna lista. Praviš, da bi Ti po »Zvonu« bilo tako žal, meni tudi in marsikomu drugemu tudi. »Zvon« nam je tfcko nekako k srcu prirastel, zato sem pa slišala od vsakega in od vsake, Prva povest je Cankarjev »Pozdrav iz d o m o v i n e«, ki ima uprav prelestno idejo. Mati Božja z Brezja na vratu propale ženske! O Š o r 1 i j u smo že govorili, da je simpatičen in da ima v svojih spisih nekaj tako finega, nežnega in toplega. Njegove črtice so (kaj ne da ?) nekaj pjsebno ljubeznivega. Sedaj piše daljšo povest »H i c R h o d u s«, ki je že v teh dveh št. prav zanimiva. .J o s. J e ra n o v nadaljuje svojo povest iz Niče »Žrtve zlata«. Poleg teh tr< h povef-ti je mnogo pesmi in sicer Zupančiča, Vojanova, Gradnika itd. ter portčilo o romanih »Quo vadiš« in »Križarji« ter o »Pozabljeni knjigi Valvazorjevi«. Tudi nase ženftvo je zastopano v tej številki po Marici II., katero Ti prav dobro poznaš. Učenjaških razprav »Slovan« ne bo prinašal (Lepo te pro=im, tisti spori o tem, ali 'naj se n. pr. piše torej ali tor a j, tiBto dlakocepljenje!) Zato ima pa »Slovan« jako bogat in zanimiv listek ter je pri Das prvi list, ki zasleduje tudi tehniko in naravoslovje. Program »Slovanu« je slovanski ter splošno kulturen ; ne bo torej pripadal rikaki stranki, nikaki struji ter ne bo kozmopolitičen samo slovenski pisan list. Mimogrede naj Ti še omenim, da se je skušalo uredniku Govekarju očitati nedoslednost, češ: enkrat je drugače pisal., dragače govoril: sam da je pisal tako, da ni bilo slovenskega nego jezik, sedaj pa piše, d a slovstvo mora biti narodno! V tem ne vidim jaz nikake nedosledno-ti, ampak napredek zrelosti idej, na čemer je treba Govekarju le čestitati. Ono tedaj, pred nekoliko leti je bila tista neizogibna Sturm- und Dra d g-Periode, kateri je tudi on srečno ušel. Koncem naj ti se povem, da sem silno radovedna, kakov izgovor iznajdejo sedaj gajanjih kar pozabiti na deželne meje, ki lo čujejo odlomke češkega naroda. Ali ne ! Popred kriče o spravi od naroda do naroda, sedaj pa bi hotel), da Čehu ria Češkem se ni brigati, kako se godi Čehu na Moravskem ! Oni hočejo: Moravci za-ee, Čehi s Češkega za-se! Najprej odklanjajo princip deželne avtonomije, a c m j:m kaže tako, so oni sami najsrditeji dež. avtonomiati !) No, ob zaključku je gospod Koerber hitel tolažiti moravske Nemce in je pritrdil njihovemu stališču, tako, da se bodo pogajanja vršila ločeno. Danes zjutraj ao se aešli zastopal ki iz Moravske, popoludne pa oni s < e-ekega. Koce< ao naj se še t-pomnimo nagovora dra. Koerberja. Govor je bil gladek kakor običajn > ;n je tudi — kakor običajno — zaključ i s primemo frazo. Omenivši, kako se je v zadDji uri doseglo sporazumljenje z Ogra-io je zaklical dr. K>erber zbranim gospodom, da tudi za ta s.»or (češko nemški) je mu mora verjeti, da bi oni, ki v Italiji po-trebujajo lesu, hodili ponj na tuje — kakor se faktično godi —, ako ga imajo doma v toliki obilici! Pa ravno v Avstrijo da bi Italijani pošiljali denar, če jim tega treba ni ! In ista italijanska vlada, ki je ravnokar brisala generala BaldiBsero iz liste novih senatorjev le zato, ker je nekdaj, do leta 186fJ, služil v avstrijski vojaki, ista vlada da bi hodila ravno v Avstrijo po konje za avoje vojaške potrebe, ako bi ne bila primorana v to, ako bi v Italiji res imeli konj za vse potrebe!! Komu hoče »Ora« pri povedati to ? Tepcem, ne pa razsodnim ljudem! Par no-bile fratrum ! Ali prav za prav: tržaški »Piccolo« je našel bvojo »Ora« v dokazovanju, da je le Avstrija bila tista, ki je imela dobičke od trgovinske pogodbe, Italija pa le škodo. No, Italija se more na najjednostavneji način izogniti tej škodi za nadalje : saj je ni moči na Bvetu, ki bi jo mogla Biliti, da mora — zadnja ura. »Mora se zgoditi in zato skleniti trgovnako pogodbo z AvBtro O^rako. vas pr< «-im, dajte, da se zgodi! Združite Pogreb narodnjaka. Pri sv. Mariji 1 a veje m »?i in odstranite kamen napotja z Magdaleni spodnji vršil ee ja minolo nedeljo naše piti!« pogreb pokojnega Ivana Gregor kratki bolezni umrla g.a r ran- J 1 J čiika P o ž a r, soproga znanega našega rodo- Tržaške vesti. Smrtna ko*a. Danes ob - uri ljuba v K/anu, kateremu izrekamo svoje Btialje. Pogreb b<> v sredo ob 3. uri pop. Kadi jutranjega praznika izide prihodnja številka »Elinosti« v sredo popo-ludne ob navadni uri. kako — mogočni so! Ko smo te dni • tali ntk « anek, ki g* je prinesla »LOra« iz Palerma, nam je zopet enkrat prišla na misel — žai»a, napihujoča se pred — volom ! V omenjenem članku razpravlja neka zek» »učena« laška bu<~'i o vprašanju trgovinske p'»godbe med Avstr/jo in Italijo. Ves zmisel članka je ta, da je bila ravnokar odpovedana p< trodba le na korist naše države in na škodo Italije! Nedosegljiv je pa »modri« Čiankar tam, ijer trdi, da Italija ne potrebuje avstrijskega lesu, ker da ga ima v Siciliji in v Kalabnji vreden naslednik. Istega dne so se tamošnji narodnjaki zbrali v krčmi novega konsumnega društva, kjer bo čuli marsikaj iz življenja pokojnikovega. O t*j priliki so se spominjali tudi družbe sv. Cirila in Metodija, za katero so nabrali 14 kroc. Xove slovenske narodne popevke na Tržaškem. Pevskim društvom v Trstu in okolici ter vsem onim, ki se zanimajo za nove narodne popevke, izdane po pevskih društvih »Velesila« v Skednju in »Slava« pri Sv. Mar. Maejd. spodnji, naznanjamo, da so partiture teh popevk na razpolaganje pri gospodu Franu Kravosu v prostorih »Delavskega podparnega društva v Trstu«, oziroma, *ko njega ni, istotam pri gospodu Juliju Mi-koti, društvenem uradniku. Tam Bi te partiture lahko vsakdo prepiše in sicer od 8.—12. ure predpoludne ia od 3.—7. ure popoludne, za kar pa mu je plačati eno krono od- tth iivkli za vse naše potrebe!« Čitatelji te »Ore« bi morali tožiti uredništvo radi razžaijenja čisti, kajti očevidno jih ematra za same tepce! Kajti le tepec toiiar, da lahko vso Avstnjo okolo in okolo škodoiD,t kateri denar ae potem porabi v ogradi z - iesenim trdnim plotom! Glede narodne namene. konj pravi dotični 4-Unkar: »Ni treba, da „ , . . . . , _ , Partiture se letos ne bodo izposojevale po - nase (ital janskoi fconiemstvo rabi vedno le , ... , . , sameznim društvom, ker so se toliko partiture svstnjsne konje — ko imamo doma dovoli I . . , , , lanskega, kakor predlanskega leta VBled takega razpoaojevanja poizgubile. O pnliki ljudske veselice, ki ae je vršila v Slednji in na kateri so se letošoje narodne popevke prvič pele, bilo je 31 kron tiste n*še načičkane dame, ko zasačim na in 80 Bt- Sistega Ta denar se po-j njih domu še nemške ilu«trovane liste. Če rabi v ^odne namene in sicer tuko, kakor sem jim prej kdaj očitala, čemu da drže te odločita skladatelja obeh nasajenih p>pevk, »tamilienb atte«, so mi navadno odgovarjale, l>om ,jubiU in »P^govur z ljubico«., da imajo rade slike, mi pa da nimamo ilu- Prvn Je zložil »Zmagovič«, <*rugo pa »Pri-atrovanh listov. Ako sem jim svetovala, naj i »o^aoc. Društvi »Sava« in »Velesila« pro- si nan f-e rajše kakov hrvatski ilustrovan siti torej oba g°«P°<*a, naJ v našem lis»tu na' i st, r+kale eo da ne umejo jezika. znanita, kateremu narodnemu društvu je >edaj pa imajo slovenski ilustrovan podariti omenjeno svoto, list, slovenskega le|»eea »Slovana«! Videti »Iz Srbije pišejo.« Tako vsaj zatrj a bolero, v kol k:h h šah ga dobim mestu nem- tukajšnji laški list, ki je ob enem glasilo trških l stov ! žaških laških kapitalistov, v neki notici, došli S tem pismom ob enem napiše m upravi, i mu l>aje iz Belegagrada. da Ti ga pošlje; saj vem, da ga poleg Potem ko je dopisnik (ki se pa morda »Zvona« obdrž š prav gotovo, saj Ti bo nahaja v Trstu) komentiral zadnji obialc grofa prinašal v dalje* tujino slike iz domovine, Lamsdorfa na srbskem dvoru in potem, ko Ti pa po~ ješ včasi vanj kakove utise iz ve- je »dokazal«, da je Srbija v popolni nemilosti likega bratskega naroda ! Rus je, dostavlja isti, da se tu (v Belemgradu) Z* danes sem Ti pisala samo literarno ne veruje vesti o potovanju kraljeve dvojice pismo, pr hodnjič" bo morda samo jok o go- v Rusijo, ker je gotovo, da ae kralj Alekaander spodinjsk h sicrbeh, (tedaj pa ne javno), kaj ne podvrže Rusiji in da ne bo tako žrtvoval hočeš: me ženske moramo biti tako bon - ljudskih interesov le zato, da si pridobi sim-n e s a t o u t 1 a i r e ! Moramo znati o vseh patije one Rusije, katera — dasi povdarja alo-važuih pojavih na političnem, na literarnem, vanBko vzajemnost — dela le na to, da bi na umfta š-tem polji, zravea p» tudi kuhati, te dežele ibal&anake) postale navadne ruake peatovati, krpati, pospravljati! Zato ae pa provincije!!! naši možgani .... i Tako je glasilo izvestmh tržaških kapita- Toda zdravstvuj za danes in raduj sa na liatov svojim čitateljem obesilo na naa svoje napredku v Slovencih, kakor se ga veseli j — pobožne želje. Man fiihlt die Absicht und Tvoja MARICA. man — lacht! Kaj pa hočemo druzega, nego smejati se, ko vidimo v tem listu neprestane akoke med avstrijskim »patrijotizrnom« in pa irredentizmom ! ! Kajti to naj ai zapomnijo ti patentirani »patrijotje«, z milijonarako znamko v—žepu: kdor tira v Tratu slavofobijo, ta dela (če tudi indirektno) za italijansko irredento ! To pa ne gre, gospoda, ker v lojalnih iskrenost-ljubečih ljudeh, mora to vzbujati le gnus, ako kdo z eno roko prižiga svečo Bogu, z drugo pa — hudiču ! Aut, aut! Ali bodite nasprotniki irredentizma v vseh pog'edih in do skrajnih konsekvenc, ali pa govorite na-ravnoat, da ste — irredentisti ! Mi vam bemo sicer tudi nadalje nasprotovali, kakor do sedaj, ali spoštovati vas bemo mogli bolj, nego vas moremo sedaj, ko se vam moremo le — smejati! ! »Tržaški Sokol«. Zadnji Silvestrov večer, katerega je priredil naš »Sokol«, je zopet dokazal, da sa simpatije tržaškega Slovenstva do tega društva niso prav nič zmanjšale, marveč znatno povečale. »Tržaški Sokol« je o prirejevanju svojih zabav res že v veliki zadregi dobivati dovolj velike prostore, ker skoraj vsakokrat se dogaja, da se mora mnogo občinstva vračati radi pomanjkanja prostora. Ta velika priljubljenast, katero uživa »Sokol« pa je tudi popolnoma upravičena, ker kakor je n. pr. politično društvo glava nsše narodnosti na Tržaškem, tako je »Sokol« nje srce. Kakor poganja srce kri po človeškem telesu ter tako oživlja ves organizem, tako pošilja tudi »Sokol« po našem narodnem telesu ogenj narodnega navdušenja, ki krepi našo narodnost in jo brani pred smrtjo, katera jej preti od nasprotnikov. Tržaško Slovenstvo paziti mora torej na to prekoristno društvo, kakor na svoj največji zaklad ter skrbeti za to, da postaja z vsakim dnem krepkejše in agilnejše. »Sokol« mora postati središče vsega našega narodnega življenja in dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da pristopi v krog Sokolov. Ako je sokolatvo potrebno in koristno v srcu našega naroda, v beli Ljubljani, koliko bolj je potrebno tu pri nas, na skrajni in skrajno izpostavljeni točki našega naroda ! Slovenci še vedno nimamo dovolj idealnega narodnega navdušenja, a tako idealno narodno navdušenje goji se pred vsem v so-kolstvu. Ako bi Čehi ne imeli svojega sokolstva, ne bili bi nikoli postali tist; narod, katerem u se vsakdo divi. Češki narod je pač — sokolski narod in s tem je vse povedano. — Brez idealnega in požrtvovalnega narodnega navdušenja ne pridemo nikoli do politične moči in veljave; mehkužnemu narodu je že podpisana smrtna obsodba. Tržaški Slovenci, ako hočete živeti in napredovati postanite najprej Sokoli! Le sokolska zastava more nas v težkem narodnem boju privesti do zmage. Kakor je biio že svojtČasno objavljeno v našem listu, priredi »Tržaški Sokol« tudi letos svojo sijajno maškarado v gledališču » Armoma«. Letošaja maškarada odlikovati se mora posebno po tem, da bo ni njej mnogoštevilno zastopana krasna sokolska obleka. — Ćlani, ki nimajo še um forme, naj si jo dajo napraviti, ker imajo sedaj še dovolj časa v to. Kedor pa še ni ud »Sokola«, naj se čim prej upiše pri društvenem tajniku, bratu Dragotinu Godina v tiskarni »Edinost«. Prijavi se lahko ustmeno ali pismeuo in sicer vsak dan do 6. ure zvečer. Pevska zabava, ki jo ie včeraj priredil oddelek pevskega društva »Kolo« v »Narod nem domu« pri av. Ivanu, je izpala v popolno zadovoljnost toliko svetoivanskih, ko likor tudi meBtnih narodnjakov, ki bo do zadnjega kotička napolnili prostorno pritlično sobano gostilne tega vrlega gospf darskega društva. Kbkor ostali udeleženci, tako (aRo ne še v«č) so bili zadovoljni tudi Kolaši, ker so bili svoji med svojimi. Na razne napitnice in pozdrave »Kolu«, je odgovarjal predsednik »Kjla«, gosp. Ka-muščič. Naravnost divna pa je bila napitnica, ki jo je izrekel g. Cotič svetoivanskim jekleno značajnim voditeljem in — »agitatorjem«. Kolaš. Priloga. Današnji števi ki je pridjano vabilo na naročbo hrvatskega leposlovnega iluatrovanega lista »Prosvjeta«, ki izhaja dvakrat na mesec v Zagrebu v »Nakladni tiskan Antuna Scholza« ter stane na leto 14 K. Samomor. Bivši redar Peter Koče var, ki je bil zadnji čas čuvaj v novem ljudskem prenočišču in je s svojo družino stanoval v ulici Beccherie št. 19, je od dne 27. decembra m. 1. izginil in ga niso mogli nikjer najti; v soboto zjutraj pa je ribič Ivan Drioli našel v morju blizu Sv. Andreja truplo nekega utopljenca, katerega je pozneje, v mrtvašnici Sv. Jnsta, neki redar spoznal za Petra Kočevarja. VremeDski vestnik. Včeraj toplomer ob 7, uri zjutraj 3.5 ob 2. uri popoludne 8.8 C. — Tla komer ob7. uri zjutraj 7(30. f>. — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— pop. ; oseka — .— predpoludne in ob —.— popoludne. Društvene vesti. Za »božienico« so darovali dalje : č. g. kapelan Zupančič 2 K, g. Stanko Godina 2 K, rodbina (Jarga 4 K, g. Vincencij To-magnin v Kobljeglavi 1 K, v veseli družbi pri »Jožetu« nabral g. Pavle 2 K 22 Bt, g.a Ana Štrukelj je podarila 2 K in ne 4 K, kakor je bilo po pomoti objavljeno. Darovi. Stavbinska podjetna tvrdka Iv. Martelano tfc Comp. ker se ni mogla udeležiti pogreba pok. Frani Žitko je darovala za dijaško kuhinjo 10 K in za podružnico sv. Cirila in Metodija na Greti 10 K. Ta deiar se nahaja pri upravi našega lista. Na veselici pri st. Ivanu na novo leto so vstopnino preplačali gg. : Trije narodni gospodje 1 K 30 Bt., Peter Može 2 K 20 st., po9larec Vatovec 4 K 5 st., Hinko Stiebel 2 K, M*rc 50 st,, Mikeluoi 50 st., Bareto 1 K, N. N. 10 et., Černic Ivan 30 st., Furlani 20 st., N. Godina 20 at., Vitez 20 at., N. N. 1 K, Neimenovan 1 K, Grebene 1 K 20 st., Trobec 50 at. in novoletno darilo g. Trobca 2 K, novoletno darilo č. g. Sile 3 K. Sična hvala! Načelništvo plesnega odseka »Trgovskega izobraževalnega društva« naznanja, da jutri dne 6. t. m. Be bodo vršile plesne vaje knkor navadno in ob isti uri. Oni, ki plešejo ples »Slovan«, so uljndno naprošeni, pa pridejo vsi točno ob 5. uri na vaje v »Slov. Čitalnico«. /a pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila ill Metodija so darovali sledeči p. d. gospodje : Josip Turk 10 K ; po 5 K : A. Babnik, Josi p Kranjc ; po 4 K: Iv. Prelog trgivec; po 3 K: M'loš Pahor; po 2 K: M. Her-vetin, J. Ujč.č, Stantič, J. Laviear, Ivan Dujec trg. z ogljem, Iv. Škrl, Andr. Sulič, A. Zlobec I, Jos. Gregorič, dr. Rybar, dr Abram, Ant. Vit?z, J. Novak, P. Može, G. Zidar, Iv. Pirih, Iv. Krebelj, Iv. ŠSuka, A. Cergolj, I v. Gregorič, Josip SUvič, Iv. Vatovec ; po 1 K : Iv. Počkajj Jos. Križman, Jos. Kavčič, Just Usaj, Al. Žerjal, Jakob Semenčič, K. Ukmar, Sv. H. Škrl, Simon Skrinjar, Jo*. Kolb, Fr. Šč uka, A. Pestel, Fab an, Anr. Buker, Jo*. liit?žnik, Strekelj, G. Dugulin, Ceket, And. Bizjak, Grebene, A. Ivančič, Počkaj, Furlan, I. Kocjančič, Aite, Franjo Muha, Ban; po (50 st. : Ivan Besednjak, Mar. Ćednak, Fr. Vatovec; po 50 st. : J. Krž«, M. Krže; po 40 bt. : J. Ronzel, K. Dobčnik, Fr. Hervatin, udova Praše i 44 st.; po 20 Bt.: Go.-janc, M. Novak. Srčna jim hvale! Imena drugih darovalcev se objavijo prihodnji teden. Opomba: V župniji starega sv. Antona nabira darove poverjenik g. Ivtn Macarol, Piazza Giuseppina št. 1. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« v Trstu. Vesti iz ostale Primorske. X Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija za Istro v Voloskem priredi jutri dne 6. jan. 1903 v prostorih družbine šole v Voloskem svojo zabavo po sled<čem vBporedu : 1. Pozdrav. 2. Karišik slovanskih pesmi, svira češki sekstet. 3. Predstava: »Ludnica na prvom katu«. 4. Šaljiva pošta. 5. Ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer, ustopnina 1 K. X V Opatiji je bilo od 1. septembra 1902 pa do vštetega 31. decembra 1902 5704 osebe. Od 20. decembra 1902 pa do vštetega 31. decembra 1902 je priraslo 176 oBeb. Dne 31. decembra ;e bilo navzočih 705 oseb. Vesti iz Kranjske. * Na Krškem mislijo zidati bolnišnico. Občinski odbor je pjoblastil župana, da eme v ta namen najeti posojilo do najvišega zneska 30.00O K, ter storiti v t> potrtbae korake. * Iz Zagorja na Pivki. Dne 26. in 2>, decembra je tukajšnja šolska mladina pod vodstv m neumorno delavnega naduči-telja g. Rudolfa H( reata priredila božičnico s kaj obširnim in zel6 zanimivim vsporedom. Razun pevskih toček bile bo na programu tudi sledeče: >bi smem Slovenec biti« in «Mladi vojaki«, prizora s petjem »Rudeči Saraftn« in »Oba junaka« ter »Pož:ga1ci«, igra v dveh dejanjih, in »Xa sveti vtčer«, igra v petih dejanjih. Vse točke bo otroci izvršili neustrašeno in brez vsakih pomot, zraven pa tako ljubko, da se je starišem čitalo ni obrazih, s kakšno zadovoljnostjo bo sledili vsemu vs[ oredu. Po vsaki točki je občins vo ploskalo tako burno, da so se morale nekatere ponoviti. Na zvreetku vsporeda se ie zažgalo krasno opravljano božično drevesce, ki je bilo posebno otrokom v veliko veselje, ker so videli na njem lepa, njim pripravljena darilca. Obsežna šolska soba je bila na ob^h predstavah nabito polna. Med mnogim ol e-mtvom smo videli dokaj tuicev in med temi tudi nekaj viših go*t »v. Cisti dobiček se vporabi za nabavo š >l->ke zastave. Tu smo videli, kako priljubljen je naš nadučit* lj g. Horvat ne le pri otrocih, ampak tudi pri ljudstvu, videli smo, da ima v 3vojem poklicu krasne vspehp. Za njegov izredni trud irrekamo mu tem potom najsrčnejšo zahvalo. Bog ga nam ohrani še mnogo let v naši sredi ! V Ameriko je odpotovalo lanskega leta z ljubljanskega južnega kolodvora 1L\*>-18 oseb. Pol cija je prijela 74 takih fdntov, k so jo hoteli popihati v Ameriko, da bi Be odtegnili vojaški dolžnrsli. * Lep izsled rodoljubja so dali vsem narodnim krogf m in korpor*cijam gg. poštni uradn ki in gdč. ura lnice v Ljubljani, ki so zložili v novoletno darilo družbi sv. Cirila in Metodija 122 kron *0 Btotink. Slava toliki nan dni zavednosti in požrtvovalnosti. Razne vesti. Visoka starost. V okraju Bachen na Romunskem je umrl neki Miebael Antal v lepi starosti 115 let. Mož ni bil nikdar bolan, zivest ga ni zapui-ti'a do zadnjega hipa, le sluh je zgubil pred 2 leti. Se pred nekoliko dnevi je bil šel se Bvojim pravnu kom v šumo po drva. Povruivši ee pa je občutil neko s'alKtst. Legel je v postelj n — umrl »rez nikake bolečine. Njegov sin je že umrl kakor starec, a praunuku njegovemu je že — 60 iet! SahOV harem. Perzijski šah je imel do nedavno v svojem haremu 1700 žen, ali večino *3jih je podedoval po svojem očetu. Toda ta dedičina mu ni bila men la nč kaj po volji, kajti dot-lej jih je odpustil v beli evet nič manje nego 1640. Sedaj jih ima torej le s>om8k !) ♦JO. Pr jatelji evropskega napredka so s cer jako zadovoljnji a tem korakom šaha, aii to veselje ;;m je nekoliko kaljeno po sumnji, da je vse te »tare ženske odpust 1 z namenom, da j h — nadomesti z novimi! Loterijske številke, izžrebane dne 3. januvarja : Dun>j - 16 53 30 35 6 Gradec 30 12 20 14 21 Književnost in umetnost. Jan kubelik na dvoru ruskega carja. Siavni č« ški virtuoz na grs!;, Jan Kubelik tčarava '•e laj ru*ko občinstvo he svojo pre- Predaleč bi šli, da bi tu govorili o nevarnostih in posledicah možganskega otrplje-nja. Vprašamo pa, kje je užitek od alkohola, ako je to njegovo vplivno delo? Vsakako mora biti nekaj globoko ukoreninjenega, ker toliko ljudij strastjo strmijo po vinjenosti! Mimogrede bodi omenjeno, da različni ljudje uživajo v različnih stadijih vinjenosti. Eni, če so malo navdušeni; drugi tedaj, kadar so postali pczabljivi in zaspani; tretjim pa pijančevanje šele odleže, kadar postajajo popolnoma neumni. A kako to, da »uživamo«, da se v vinjenosti čutimo »srečne« ? Dejali smo že poprej, da so v nas moči, sile : poželjivost imenovane, ki nam služijo v premagovanje zunanjih sil. Navadno so v nas sile jednako močne z zunanjimi. Će pa so naše moči podlegle, nas tlačijo zunanje in mi se čutimo nesrečne. Će pa raste naša notranja moč, raste tudi naš vpliv na okolico in žnjo naša sreča. Kafeo pa vpliva alkohol na našo srečo in nesrečo? Zunaoje moči alkohol ne more zmanjšati, notranjih ne z\ečati. PaČ pa nas stori nerodne za bojevanje s tem, da slabi naše moči. Poleg tega nas še prav imenitno presleplja. Po užitku alkohola otrpnejo naši občutki in sicer vsi brez izjfme. Vsled tega se nam zde ustreči vBem zahtevam. Zaprla je torej svoje urade, bar je provzročilo veliko paniko. — Vojaki so danes še dobili plačilo, jutri pa je ne dobijo več. Parcijalna kriza v Srbiji. BELIGRAD 5. (B) Minister za vnanje stvari, Antonić, je pod:il svojo ostavko. Prejšnji minister za vn«nje stvari v kabinetu Kristrc. S meon Lazinie, je pozvan na kraljevi dvor v Niš. Bržkone bo imenovan naslednikom Anton;cu. Kralj Saksonski. DRAŽDANE 4. (B ) Od predvčerajšnjim kralj nima več mrzlice. Nočni mir je bil sicer motjen po napadih kašlja, vendar pa je kralj dobro spal več ur. Apetit bolnika se se vekša polagoma. Delovanje srca je čvrsto. Smrt iruribaldije hčere. RIM 5. (B.) Hči Garibald"ja in soproga generala Canzio, Terezita C-mzio Garibaldi je umrla danes zjutraj na Capreri nagle smrti. XKttKXKXKXK*K**KX X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarste zadruge t Gorici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna potiitra uriinorste iežele. Solidnoat zajamčena, taj ti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-JJ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-^ derni sestav. Konkurenčne cene. jg M* Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X X X X Tužnim srcem naznanjam v svojem in druzih sorodnikov imenu, da je naša zunanje moči malenkostne in veliko manjše prelju 1)1 jena soproga, mati, sestra, tašča nego so. Zdajci triumfirano nad zunanjimi in stara mati, gospa močmi in čutimo se srečne. In ta sreča j zavaja devet desetin vseh onih, ki se zate- j F 1*21 fl f* IŠ If #1 Pfl751f* kajo k alkoholu. V sreči se svet okrepčava j ■ ■ QllwlOI%CI I U£C1I , pri časi piva ali vina, počiva po dnevnem danes ob 2. uri popoludne po kratki trpljenju, pr/iblja skrbi. bolezni, previđena se sv. zakramenti za Največ ljudi ve, da alkt bol slepi, a umirajoče v Gospodu zaspala, vzlic temu ga uživajo. In to je ravno čudno Pogreb predrage pokojnice bo v in tudi nevarno, česar cel6 alkobolisti ne gredo dne T. t. m. ob '2. uri popoludne iaje. Kdor pozablja danes skrbi, se jutri ne jz žalosti na „skali santi" št. 65. (»jači in jib bo hotel pozabiti tudi jutri. — i Zopet in zopet se zateka k alkonolu, k pri- j jatelju seveda, ki mu jih odstrani in mu pamet tako zatemni, da ne vidi dolžnosti in Le najsvrtajsih iDtere-ov in ne pozna druzega nego požrešnobt po omamljenosti. Branitelji alkohola pravijo sicer neizmer-nežem : stojte! ne uživajte preveč! A pozabljajo, da je v. liko lažje od malega odne-| bati nego od velicega. Ne pozabljajo tega iz slabofti, marveč radi tega, ker ne poznajo z letnimi dohodki K 40011. — želi Se fiziologi Snega vpliva alkthola, kateri najprvo vsled pomanjkanja znanstva tem potom razdira to, kar nas bi lahko varovalo pred seznaniti z inteligentno gospico v svrho neizmernostjo. Razdira nam finost občutkov, zakona. Diskretnost Strogo zajamčena, pamer. Pismo pod šifro »Srečna bodoč- Vsaki dan vidimo kako žrtvo alkohola, nos t« na: Z e i t u n gs e x pe d i t i o n A. katera bi naB ltliko odvrnila od uživanja. Hirscllfeld Trst. Ker pa se, seveda, vsaki njih ne zgublja v Bkrajnost, jih caplja cela četa za njim:. Ravnodušno gredo nasproti poginu in vedno Sorodniki dne 19./12. 1 *)( >2. v Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. Solo Bogata zaloga raznovrstnih obnval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrSe takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in I c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. ROJ AN, dne 5. januarja 1903. Jože Požar. Ženitna ponudba" Samostojen mlad inteligenten mož. oooooooooooooooo Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jKetoBijevo cikorijo. Oklic! m v tega »itfjo na rešitev. Vprašat, utegne kdo■ : ^ ^ da Josjpa $Chlaf- zlic takemu zlu ne odnehajo?! Ravno radi f' ' ^ ^ jn ^^ pQ_ ?ga uživajo še, ker je toliko zla med nam,, ^^ ^ zasebnika v Ljubljani, češ, da hočejo uživati neskaljene ur.ee ob ^ y »hovem intereSll poživljajo, da češi, da zmanjšajo gor^e ! Takc.j vam pravijo, da FRAN JIRAS civilna in vojaška krojačnica TRST ulica C ase rm n št v. g ' se priporoča v priliki imenovanja gg. častnikov in kadetov, v rezervi. Moško obleko iz tu in inozemskih snovij Izvršuje točno in po jako ugodnih eenali. ■ ) divno umetnostjo in tlavi prave triumfd v Moskvi in P«trogradu. Predminole nedelje je bil Kubelik p zvan na carski dvor v Car-*koje *flo, kjer je sviral pred carjem in carico. K' ncerta so se udeležili luđi veliki knezi in velike knegioje. Kubelik je kar navduš i carja n ve§ carski dvor. Car ga je med koncert' m večkrat obgovoril. Tudi earica-vdova (mati carjeva) je pozvala Ku belika na dvor v Gačino, d* bo koncertirai pred njo. K reformi dijaštva. Po dr. Gaule-ju predaval A. R.i (Dalje.) Tedaj smo < čitno v nevarnost', da grešimo. <_im vefa pa je mera alkohola, tem ve£i deli moigan j adajo v brezdelnost, in to se ca laljuj«», dok er ni-o umorjeni vsi mo žgani. Tedaj nehajo občutki lzpreminjati se v gibanje. — Tedaj emo nezave&tai in otrp-njeni. je življenje brez gorja nemogoče in da ga tudi oni ne izpremene. Ker pa že svTet nudi t »ko male ulitkov, bi ne vedeli nadomestiti vinca ali piva. Vprašamo: jeli ta odgovor pravi ? Ali je res bodočnost brez nade ? Ali res ne moremo nadomestiti alkohola z užitkom (Pride se.) l>r. M. Pire, odvetiik v Lj ubija n;. Kolodvorske ulice it. 26. Brzojavia poročila. Za bolne na pljueah. DUNAJ 5. (B) Danes se je vršilo oano-valno zborovanje pcmužcega društva za bolne na plji čih v Avstriji. Shoda so se udeležili namestnik grof Kielmannsegg, zastopniki minister^tva, župan, mnogo prefe-sorjev medicine ter m nego gospodov in dam Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v nlici Ponte della Fabra št. 2. in podružbica „/nia citta di £on5ra" ulica Poste nuove št. 9. (Brunerjeva 1. ši Velika zaloga izgotovljenih oblek za mo^ke in dečke. Velik izbor oblek za moške od gld. 6.50 do 24, za deeke od gld. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podrite jope z ovratnikom od astrahnna od gld. 5 — 14, ravno take podrite b kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene aristokracije. Predsedniki" je bil i.voljeo ST&^ft 1 5 £ 63 od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po naj'iižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) grof Lfr.z« w. Izvoljen je bil k ura tori j Členov. Iz diplomatske službe. PARIZ 4. (B) Pod prtdsfcdništvom avstrijskega poslanika, grofi \Volken9teina, se je vrAil sinoči banket na čast poslanistve-nemu svetova'cu diu Dumba, ki je imenovan avstrijskim odposlancem v B-ilemgradu. Kuga. BEROLIS 5. (B) \Wf.va pisarna javlja iz Mazaplana, Meksiko, \č rajsnjega dne, da je zagotovljeno, da je tam navsttla kuga. Akeija proti Venezueli. \VILEMSTAD 4. (B.) Vtlika množica malih trgovcev je na plačilnih uiadih vene-zuelanske narodne banke zahtevalo izmenja-nje papirnatega dtnarja z gotovino. Vsled velikega navala bdo je banki nemogoče za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij 'za mo*ke obleke na miter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 21 urad. V po lružaic v uiici Poste nuove se zprejetnijo ie lilo vaaja obleki po meri ter se še posebno vlobiva v^iti riasaih risaaicah in mir.id i\ m>Vt; iq 1 ? 3 c i. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št- 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odposiljanje po železnici ali morju. Velika prazna soba dvorana se išče središču mesta. Prednost imajo slovenske Iružine as'o v A. PlesaiČir. ulica Uiulia 8 1. dnem aprila t. 1. daje se v najem gostilna in kavarna v ljubljanskem Narodnem domu«. Ponudbe vsprejema podpisani odbor do 15. t, m. Natanjenejsi pogoji se zvedo pri društvenem upravnistvu. V Ljubljani, dne 1. jan, 1903. ODBOR „Narodnega Doma". gMsaMer Levi Mini 1 © m 9» Prva it »ajvečJu tovarna pohlf*™ Tisi vrst. /^a —•t TRST - gj, tovakna t i zaloqa: g0 Via Teta, vogal Vta Uaiteae* Piazza Rosarl« IL2 gf I (šolsko poslopje) ^ (S sa ta j In Via Rlberpt it. 2f Telefon it. 670. -HOH- Velik izb«; tapecarij, src«l Ju * J*.. nltj« BUt^b* Udi po poicjclh G«d« bres kookaranoe. IL0ITk.fi > iS i UIll UITOIJ II miso Predmeti todcavto na pCC1 Prodajalnica obuval Julija Romanelli Corso št. 8. f&BT O priliki praznikov. Obuvala za grospode Obuvala za gospe črna. an^lešk* po gld. 3.20. rumena, orna ali »un.en . anifieštH j o gld. 3.50. angleška |k» gld 3.50. nizki čevlji, lakirani a i beli jh» gld. Specijaliteta obuval za dečke. 190. Bogat izbor ga loš za moške, ženske in otroke. •ČĆCCOCOCCCCCCCOCCOCCCOOOCOOTO o Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. iranz-JoM'fs-Ouai št. 1 a (t lastni biši>. Popolno vplačana Ravnic« 2 000.000 K ■stanovijena od ciunajs*k«-£* bau^ne^a društva in lavami*- liij>otekarije sn Monakovu. Friderik Steindler Sprejema z^varovat-ja na živ - - - - u-V I laznovn-tnih k- mbiuaeijah iu proti nizairn j premijam. Specijalnu zavarovanje otro< »»r*-/ zdravniškega « gtcd-i, rzp'aćavei v Hiučaju že niive ali prehoda v vojtke zavarovaui zue sek prot' malemu odbitku pred pretekom zavarovalna dobe. Glavni zastop v Trstu. Corso st 7. Telefon 469. Pekarna in slasčičarna Antona Feternel t uliei Nolitario št. 2o. Podpisani priporoča svojo pekarno in slasčičarno, v katerej ^ dobiva tr krat na din svež kruh in s'ss'-i.-e vsake vr^-te. Prodaja tud- : vaakovrst: ic moke iz « jjrsk'h mlinov po npjnizjin cfn?h, in pristni najfiaeji t {* šk v steklenicah. »Sprejema se tudi d kr.ih v pecivo Uda ni A. Peter 11 el. ali ca Aquedotto št. 2. (zraven evt-tiji- • '»i; ja ( i. < t!i» r« lo! ). Specijaliteta v predmetih iz gumija, priprave za zra* navanje, stroj za metati vodo, zdravniški pasovi, steklenice! manične banke v za dojenje otrok, ^al >ži tovarne „Boston Kuber*. Sprejemajo se poprave. TOUflRNfl POflIŠTl/fl IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H C/3 C* H ulica Cassa di Jtisparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti z i sohe na zahtevanje — - — — — — brezplačno. — — — — — — n II ITniv -E3- ZOBOZDRAVN1K Dni?. led. D.r Malcso Brillant v TRSTU ulica S. Giovanni štv. 5, I. nadstr I Izvršuj** zadclanja z emajlea. porcelanom, »relirom in zlatom. Izdeluje fto-uncziie u met ar /uho ve kakor Imli -»Ho zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popoL 121 r>uje I Izdeluje S ORDIN Anton Stal mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonojrrafi, plošče in ci- zaprisežen izvedenec in urar e. kr. pri v. lindri za godbo v velikem izboru. južne zelezmce Internacijonalna godba in petje. Via delle Poste (Palača Galatti) Vse po cenah, da se ni bati konku-' nasproti štev. 12. srnin za domačo rabo in obrtnike. sir 5 letno jamstvo Mehaiiifc-specijalist za popravljanje strojev vse! vrst RUDOLF EOTTL TRST. — Piazza S. Cateriua štr. 2. — TRST Prodaj alnica ur J. }(aslinger renče. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NIJ. V olajšanje naku;>ovarjja mh proda ajo \>i predmeti tudi na mesečne ol r. ke. FERDO GUŠTINČIC klesarski mojster TRST Tla Ciilnii li — b ABKOVLJE zmei poiorališča Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike. kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v > Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. Velik izbor ur vseli vrst. Poprave se izvrše v katerisiKoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronoiretri itd. z vso nataučnostjo iu toennaij > na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. Predzadnji teden ! —T— © nepreklicno 15. januarja 1903. Srečke društva za umetno obrt (Kunstgewerbe-Verein) po 1 krono Glavni dobite! kr(,n40.000kron priporočajo : Josip Bolaffio, .11 a n d I & C.o, Mercnrio Triestino, Isr. Neumnim. Henrik Seli lir mami. S. Tavella, Fiirli tli O. Zuculiu v Trstu V Hocolu je na prodaj hiša s 2 prostori in pri-ležečim zemljiščem. Vee se izve v našem uredništvu. OBU VA L A. — Dohro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Irci Doljat t Soli™ mi Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. eee=hš= Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najDavadnej^ih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapeuirji, tabo. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z uavadnim in najfinejšim pohištvom. — Za mizarje. = Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskili in rezljarskili izdelkov, za izdelova nje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev m vseli drugih mizarskih potrebščin. Vsaka k«i:lwr