TOREK, 15. FEBRUAR 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA jE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 37 (20.169) • CENA 1,20 EUR (10 HRK)

Anton Nanut, dirigent in Prešernov nagarjenec: "V umetnosti je bilo v času samoupravljanja PADAVINE
res nevzdržno. Šlo je tako daleč, da je že čistilka na akademiji odločala o habilitaciji
profesorja za neko stroko." Stran 15 ^Zi^utraE ^{Čez dan}

Od včeraj dražja zdravila
brez recepta tudi do 22
odstotkov. Farmacevti
podražitve pripisujejo
višjim cenam surovin
in embalaže. Podražitve
proučuje tudi Urad
za varstvo konkurence

Za nekatera zdravila brez recepta bo
treba še globlje seči v žep; kapljice za
nos, vitamine, tabletke, zrnca, sirupe
za izkašljevanje, za blaženje bolečin
in proti vročini pa največ pokupimo
prav v tem času. V Leku in Krki zatrju-
jejo, da so se za do 10-odstotne podra-
žitve odločili zaradi višjih cen surovin
in embalaže. Ni nujno, da bodo bolniki
finančno prizadeti, še dodajajo v Leku,
češ da uporabnikom ponujajo na izbiro
zdravila iste blagovne znamke v različ-
nih oblikah po starih ali novih cenah;
na primer dražje kapljice Operil ali ce-
nejše razpršilo Operil.

Farmacevtski proizvajalec Glaxo-
SmithKline - tudi nekateri njegovi po-
dobni izdelki imajo v lekarnah nove
cene - podražitev zanika. Veljajo isti ce-
niki kot lani, je za Večer zatrdil Juan
Arias-Camison-Hdez. Po trgovski logi-
ki so potemtakem za višje cene na raču-
nu lahko krivi distributerji, uvozniki,
lekarnarji. Urad za varstvo konkuren-
ce (UVK) se s preiskovanjem veletrgov-
cev z zdravili pri nas že ukvarja, prav
tako izdeluje analizo, s katero bo preu-
čil stanje v celotnem farmacevtskem
sekt-o-rju, so- na-m po-t-rdili v UVK. Višje
cene bo-disi hra-ne bo-disi z-dra-vil brez-
recepta so udarec končnemu uporab-
niku. To, da ta podražitev prihaja v
že tako težkih časih, Breda Kutin iz
Zveze potrošnikov Sloveniji označuje
kot "družbeno neodgovorno ravnanje
fa-rma-cevt-ske indust-rije, ki je pa-no-ga-
z največjimi zaslužki". ...2

Temperatura pred boksarskim dvo-
bojem Dejan Zavec - Paul Delgado se
dviguje, v petek zvečer bo v Stožicah
peklensko vroče. Naš boksar bo tret-
jič branil naslov svetovnega prvaka,
tokrat proti drznemu Američanu. Ta
je ob koncu včerajšnje tiskovne konfe-
rence v Ljubljani izrazil željo, da Zavcu
podeli darilo. Nato je vstal, vzel velik
plakat dvoboja, na katerem sta oba
boksarja, in ga raztrgal na pol. Zavec
je dobro reagiral in mu vrnil darilo -
rdečo vrtnico, a je Američan ni hotel
sprejeti. "Pokazal bom, kaj znam. Trdo
sem treniral zadnjih dvanajst mese-
cev, priložnost bom izkoristil," pravi
Delgado. Zavec je nared zanj: "Sploh
se ne spomnim, kdaj sem lahko treni-
ral brez težav kot zdaj. Z ameriškim slo-
gom se bom srečal prvič, a saj ameriški
boksarji nimajo treh rok. Načrt je nare-
diti vse za zmago." Tudi Zavčev trener
Dirk Dzemski je optimist: "Brez dvoma
bomo Delgada premagali, vprašanje je
le, kako."

"Ne glede na to, koliko si posamezni-
ki, int-eresne skupine a-li po-lit-ika- želi-
jo realizirati lastne želje ali apetite, je
dolžnost nas nadzornikov oziroma re-
gulatorjev, da jih pri tem nadziramo,
reguliramo, korigiramo in ustavimo.
Menim, da smo v prvi vrsti zatajili re-
gulatorji. Tej zgodbi moramo priti do
konca. In niso krivi samo pohlepni
menedžerji. Na-jma-nj t-o-liko- so- krivi
t-udi t-ist-i, ki so- jim t-a-kšne prevz-eme
omogočili oziroma jim apetite pove-
čevali bodisi skozi (pre)lahko dostop-
nost virov financiranja ali skozi slab
korporativni nadzor," pravi v pogovo-
ru za Večer prvi mož Agencije za trg
vrednostnih papirjev Damjan Žugelj,
ki je s svo-jimi o-cena-mi o- delu regu-
latorjev, tudi Banke Slovenije, v zad-
njem ča-su dvignil precej pra-hu.

"Zakaj ATVP ni ukrepala prej, mo-
ra-t-e vpra-ša-t-i ljudi, ki so- bili v a-genciji
pred meno-j. Da- je bila- ATVP v pret-e-
klosti premalo aktivna, pa je dejstvo.
Z ozirom na podatke, ki so mi dostop-
ni, gre za obdobje od leta 2004 do
2008, ko je bila ATVP premalo drzna
in ni vz-t-ra-ja-la- pri indicih, ki jih je v

svojih nadzornih postopkih zazna-
va-la-. Ne glede na- t-o-, a-li bi ATVP po--
st-o-pke ka-sneje pred so-dišči do-bila-
ali izgubila, bi se sčasoma ustvarila
sodna praksa, ki bi oblikovala teme-
lje za prihodnost. Zakonodaja je bila
ust-rez-na- in v veliki meri uskla-jena- z-
evropsko, z izjemo nekaj anomalij,"
pravi Žugelj.

Vrag, v arabščini šejtan, je očitno v
mnogih državah severne Afrike in
Bližnjega vzhoda dokončno vzel
šalo. Nemiri, ki so se na začetku
leta začeli v Tuniziji, se širijo kot
požar, nošen preko ravnic s
puščavskim vetrom. Do kod bo ta
revolucionarni ogenj zaneslo, si ne
upa napovedati nihče, a trenutno
že ogroža nekatere države, bogate
z naftnimi polji. Ko pa zagori
nafta, se v gasilski akciji zdrami
ves svet. Nobenega dvoma ni, da
arabsko revolucionarno vrenje ne
bi bilo niti približno tako opazno,
če ne bi eksplodiralo v Egiptu.
Pobeg tunizijskega predsednika
Ben Alija iz države bi ostal le še
eden od afriških folklorizmov,
toda neprostovoljni odhod
"zadnjega egipčanskega faraona"
Hosnija Mubaraka z oblasti je
povsem premešal geopolitične
karte. Zaradi vstaje v Egiptu, ki
razen Sueškega prekopa, piramid
in najštevilnejše arabske skupno-
sti nima svetu pokazati nič, so se
zatresle svetovne naftne borze.
Kar je bilo jasno opozorilo, da se re-
volucija mladih protestnikov širi
iz sorazmerno revne severne
Afrike na naftno bogati Bližnji
vzhod.

Če je svet v nedeljo še s kančkom
zadržanosti in omejenim zanima-
njem spremljal proteste v Jemnu
in Alžiriji, se je včeraj zdramil ob
demonstracijah v Iranu in
Bahrajnu. Islamska republika Iran,
bogata z nafto in po novem
oplemenitena z jedrsko energijo,
pač ni revna država kot Jemen,
kjer sta glavni problem Al Kaida
in slabi pogoji za ovčerejo.
Kraljevina Bahrajn, ki sicer ni tako
bogata z nafto kot nekatere njene
sosede, pa je bančno središče
arabskega dela Bližnjega vzhoda
ter, kar ni nepomembno, glavno
pristanišče ameriške pete flote, ki
obvladuje ta del svetovnih morij.

Prst reševanja nakopičenih
problemov bo torej spet uperjen v
ZDA, ki pa imajo dovolj lastnih
problemov, da bi se povsem
osredotočile na arabsko krizo.
Včerajšnji predlog ameriškega
proračuna, v katerem predsednik
Barack Obama razmišlja o
znižanju budžeta za neverjetnih
enajst tisoč milijard dolarjev v
prihodnjem desetletju, je vsaj za
kratek čas preusmeril pozornost
(sedaj še glavne) vojaške in
gospodarske velesile k sami sebi.
Objava podatkov, da je Kitajska po
gospodarski moči na poziciji
številka dve prehitela Japonsko,
prav tako na gre v prid angažirane-
mu reševanju bližnjevzhodnih
problemov. Le še hujše draženje
nafte bi torej lahko pripomoglo,
da bi se ameriška diplomacija
zbudila in posegla v naraščajoče
konflikte. Ostanek sveta pa itak ne
ve, kaj bi v tej krizi.

Da ne bo po zadnjem načrtu
pokrajinizacije Slovenije kdo
državi očital, da se vtika v
cerkvene zadeve?!

Juan Arias-Camison-Hdez za Večer: "GlaxoSmithKline
cen ni spreminjal." Kdo jih potem je, če pa so
v lekarnah cene poskočile?

Drži, so nam včeraj potrdili v Krki in
Leku, nekatera njihova zdravila brez
recepta so dražja. V GlaxoSmithKline
nasprotno zatrjujejo, da lani veljavne-
ga cenika niso spreminjali. Urad za
varstvo konkurence se že ukvarja z
domnevno spornim ravnanjem neka-
terih veletrgovcev z zdravili, v Zvezi
potrošnikov Slovenije pa pravijo, da je,
še posebno v farmaciji, ki kuje velike
dobičke, v tem času vsakršno dvigova-
nje cen "družbeno neodgovorno".

V ljubljanskem Leku, ki je član sku-
pine Sandoz, pojasnjujejo: "Znotraj
posameznih zdravil je več oblik in
pakiranj. Cene smo dvignili samo do-
ločenim, povprečno za sedem odstot-
kov, še vedno pa so na voljo oblike
znotraj iste blagovne znamke, kjer
je cena ostala nespremenjena." Poja-
snimo. Podražili so kapljice Operil za
odrasle in otroke, ne pa tudi enako-
vrednega pršila za nos. Več bo treba
odšteti za zdravilo Lekadol C, a le za
zavoj 10 tabletk, enako bo pri zrncih
Fluimukan proti kašlju, ki jih sicer
ponujajo v treh oblikah, podražitev
veljala samo za dvesto- in šeststomi-
ligramsko količino. Zakaj so bili po-
pravki cen sploh potrebni? Zaradi
podražitve surovin in embalažnih
elementov, so nam odgovorili. Niso
pa nam pojasnili, kolikšen delež ce-
lotnega stroška predstavljajo surovi-
ne in katere so tiste surovine, zaradi
katerih so bili prisiljeni dvigniti cene
njihovih končnih izdelkov. Po nekate-
rih naših podatkih naj bi bil namreč
delež surovine v končni ceni izdelka
namreč zastopan samo s šestimi do
devetimi odstotki.

V novomeški Krki podražitve prav
tako utemeljujejo z višjimi stroški su-
rovin. "Ugotavljamo, da smo z našimi
izdelki v primerjavi s konkurenco še
vedno cenovno ugodnejši," trdijo, češ
da so se cene konkurenčnih izdelkov
dvignile že v lanskem letu, za kar pa
se pri njih v preteklem letu niso odlo-
čili. Zanimivo, tudi Lek se pri pojas-
njevanju podražitev sklicuje, češ da je
upošteval kakovost svojih zdravil "pri-

K temu svežnju, ki je že v evropskem
parlamentu, bi lahko dodali določe-
ne elemente iz nemško-francoskega
pakta," je dejal Katainen.

Kredibilnost EU in evroobmočja po
njegovih besedah kliče po implementa-
ciji. Predsednik evroskupine Jean-Cla-
u-de Ju-ncker je napovedal, da bodo
voditelji članic z evrom na vrhu evro-
skupine 11. marca razpravljali, v čem
je dodana vrednost nemško-francoske-
ga predloga. Tudi on pravi, da nihče ne
nasprotuje povečanju konkurenčnosti,
treba pa je pogledati, ali je to mogoče
doseči s sedanjimi instrumenti ali pa
je treba dodati nove. Povedal je še, da
tokrat finančni ministri ne bodo spre-
jeli nikakršnih prelomnih odločitev.

Tri pomembne teme za članice, ki
imajo evro, je treba spraviti pod stre-
ho do konca marca, pa je ob prihodu
na tokratno zasedanje evroskupine
izpostavil nemški finančni minister
Wolfgang Schäu-b-le. Izboljšati je treba
določbe pakta stabilnosti in rasti, ki
omejuje dovoljeni proračunski primanj-
kljaj na največ tri odstotke BDP in dovo-
ljeni javni dolg na največ 60 odstotkov
BDP. Predlogi za spremembe se nanaša-
jo zlasti na vzpostavitev mehanizmov,
da bi lahko pravočasno preprečili pre-
ugibal, vendar ni želel. V distributer-
ske mreže, uvoznike in politiko proda-
jalcev oziroma lekarn se GSK, ker da
upošteva evropske direktive, namreč
ne vmešava, je sklenil pogovor z Veče-
rom.

merjalno na konkurenco" in se "potru-
dil, da je zvišanje minimalno".

V Leku navajajo, da so se za podra-
žitve odločili v začetku leta, "skladno z
vsakoletno prakso". Ker v slovenskem
prostoru dvomljive ali celo dokazane
sočasne podražitve niso več neznanka
in ker se vsa izbrana Lekova ter Krkina
zdravila na recept pa tudi nekatera nez-
dravniška zdravila proizvajalca Glaxo-
SmithKline dražijo v tem mesecu, so
nam z odgovorom o morebitnem sumu
kartelnega dogovarjanja pri tem dvigu
cen postregli tudi v Uradu za varstvo
konkurence. A ne preučujejo proizva-
jalcev zdravil, je razvidno iz njihove-
ga odgovora. "Urad trenutno preučuje
domnevno sporno ravnanje nekaterih
veletrgovcev z zdravili, zoper katere je
uvedel postopek ugotavljanja kršitev
dveh členov. Urad zbira dodatne po-
datke, informacije, dejstva in dokaze,
pomembne za ugotovitev obstoja kr-
šitve." Spremlja še poročanje medijev,
izvaja pa tudi že sektorsko analizo, s
katero namerava preiskati stanje v ce-
lotnem farmacevtskem sektorju v Slo-
veniji, so nam sporočili. Več ne morejo
pojasniti.

ZPS: Družbeno neodgovorno

Ne za tri, pet ali deset odstotkov,
ampak tudi za enajst, 20 in še več
odstotkov naj bi se bila pri nas po-
dražila nekatera zdravila brez recep-
ta britanske farmacevtske skupine
GlaxoSmithKline (GSK). Na sedežu v
Ljubljani podatkov o tem nimajo, ker
zagotavljajo samo zdravila na recept,
iz Zagreba pa so nas po najbolj vero-
dostojne informacije napotili h gene-
ralnemu direktorju GSK za Slovenijo,
Hrvaško in Bosno v Bolgarijo. Ju-an
Arias-Camison-Hdez nam je v telefon-
skem pogovoru zatrdil: "Mi lanskih ce-
nikov za zdravila brez recepta nismo
spreminjali. Še vedno veljajo enake
cene kot v preteklem letu." Novo ceno
pa ima, je dejal, denimo zdravilo Pana-
dol, ker ga ne pakirajo več v škatlice
po dvanajst tablet, temveč v zavoje s
24 tabletami. "To je nov produkt, zato
nova cena," je pojasnil sogovornik. Na
vprašanje, zakaj potem v naših lekar-
nah zdravilo Coldrex ne stane več 4,20
evra, ampak 4,40 evra, bi lahko samo

Po neuradnih informacijah, ki smo
jih pridobili, naj bi se razlog za višje
cene GSK-jevih zdravil brez recepta
skrival v distribucijski mreži, v katero
da se je vrinil še en posrednik. Namigo-
vanja, da bi se ti "manjšinski" izdelki
dražili zaradi slabega lanskoletnega re-
zultata te družbe, pa so, kot meni naš
vir, povsem brez osnove.

Ker si slovenska javnost še ni opo-
mogla od podražitev hrane, smo za ko-
mentar v zvezi z zdravili zaprosili še
predsednico Zveze potrošnikov Slove-
nije Bredo Ku-ti-n; uporabniki bodo na-
mreč tisti, ki bodo ne glede na vzroke
višjih cen morali seči globlje v žep. Ne
strinja se povsem z mnenjem Sama Fa-
ki-na, generalnega direktorja Zavoda
za zdravstveno zavarovanje, češ "pri
tem ne moremo nič, razen da teh zdra-
vil ne kupujemo". Ne nazadnje, ugotav-
lja Kutinova, bi, če smo bolni, kupili
karkoli in po kakršnikoli ceni. "In tega
se farmacevti, ki so največji zaslužkar-
ji, dobro zavedajo. V časih, kot so zdaj,
so njihove podražitve družbeno neod-
govorne," še dodaja Kutinova. Tudi
Fakin, ki se kot varuh javne zdravstve-

zadolženost in s tem novo krizo, v kakr-
šno sta zabredli Grčija in Irska, in na
sankcije za tiste članice, ki ne bi izved-
le ukrepov evropske komisije.

Druga tema je povečanje konku-
renčnosti, o čemer po Schäublejevih
besedah teče intenzivna razprava.
Tretja pomembna točka pa je stalni
evropski mehanizem za pomoč preza-
dolženim članicam od julija 2013 ozi-
roma zagotovitev stabilnosti evra, ki
ga bo mogoče uvesti ob omejeni spre-
membi Lizbonske pogodbe. Odprto je
še vprašanje, ali je treba spremeniti me-
hanizem (EFSF), na podlagi katerega je
pomoč dobila Irska in katerega veljav-
nost se izteče sredi leta 2013. Schäuble
meni, da so finančni trgi zdaj tako sta-
bilni, da jih z razpravami o spremem-
bah EFSF nima smisla vznemirjati. Do
vrha v marcu morajo biti pripravljene
rešitve o celotnem svežnju. Ko bo ta
pod streho, bo tudi čas za kadrovske
zadeve, kot je iskanje novega kandida-
ta za predsednika Evropske centralne
banke (ECB) po odločitvi predsednika
nemške centralne banke Axela Web-ra,
da se za to mesto ne bo potegoval, je
dejal Schäuble.

Josef- Proll, avstrijski finančni mini-
ster, je napovedal, da bo vnovič opozo-

ne blagajne prav na področju zdravil
trudi za večje prihranke, je prepričan,
da farmacevti pravih razlogov za po-
dražitve nimajo.

ril, da morajo vse članice evroobmočja
najprej narediti svoje domače naloge,
to je zmanjšati proračunski primanj-
kljaj in izvesti strukturne reforme.
Sedanji znesek, ki je v okviru EFSF na
voljo za reševanje prezadolženih čla-
nic (po neuradnih ocenah gre za okrog
250 milijard evrov), je po Prollovih be-
sedah mogoče izkoristiti na več nači-
nov, nikakor pa ni sprejemljivo, da bi
tako rekoč celotno breme nosile člani-
ce, ki imajo najvišjo bonitetno oceno
(AAA). Slovenije ni med njimi, saj ima
oceno AA.

V 13. krogu igre na srečo Loto so
bile 13. februarja 2011 izžrebane
številke: 1, 7, 8, 35, 37, 38, 39 in do-
datna 2.

Preveč seje tvegalo, odpo-
vedal je nadzor, v prvi
skupni izjavi ob finančnem
kolapsu v Mariboru pravijo
slovenski škofje. Odgo-
vorne naj se sankcionira, v
bodoče pa gospodari kon-
zervativno. Glavna naloga:
zavarovati male delničarje
in vrniti zaupanje vernikov

Gospodarska uprava je prevzemala
prevelika tveganja s sredstvi, ki so
bila last Cerkve in njenih vernikov.
Presegla je svoja pooblastila, odpove-
dal je nadzor. Ko je napočila (global-
na) finančna kriza, se je vse toliko
jasneje pokazalo. Vse bo treba pošte-
no razčistiti, ugotoviti nepravilnosti
in odgovornost vseh vpletenih ter jih
sankcionirati, so v izjavo ob "dolžniški
krizi gospodarskih družb, povezanih
z mariborsko nadškofijo", napisali slo-
venski katoliški škofje na včerajšnjem
zasedanju Slovenske škofovske kon-
ference (SŠK). Predsednik SŠK, ljub-
ljanski nadškof Anton Stres, je izjavo
predstavil in to je njegov prvi odziv na
nasedle mariborske cerkvene finance.
Sredi prejšnjega tedna se je vrnil z vna-
prej načrtovane poti na Madagaskar,
ni ga bilo v Sloveniji, ko je papež Bene-
dikt XVI. sprejel odstop mariborskega
nadškofa in metropolita Franca Kram-
bergerja in na njegovo mesto postavil
predtem nadškofa pomočnika za go-
spodarske zadeve v mariborski nadš-
kofiji Marjana Turnška.

Stres in Turnšek, ki je novi pod-
predsednik SŠK, sta v ljubljanskem
nadškofijskem dvorcu skupaj prišla
pred novinarje. In Stres je ponovil,
kar sta že storila stari in novi maribor-
ski nadškof: vsi škofje obžalujejo, kar
se je primerilo, in se opravičujejo ter
obljubljajo za bodočnost konzervativ-
nejše cerkveno gospodarjenje. Novi
mariborski nadškof ima njihovo pod-
poro, da v mariborskem delu Cerkve
do konca razčisti vse, kar je treba. In
da mali delničarji to, kar se je zgodilo,
čim manj občutijo. V prihodnje, pra-
vijo, bodo "gospodarjenje s premože-
njem v Cerkvi zaupali strokovnjakom,
predvsem pa zagotovili še bolj skrben,
reden in zlasti učinkovit strokovni
nadzor". Denar se enkrat navsezadnje
pozabi, pravi nadškof in metropolit
Anton Stres, veliko težje bo popraviti
padec zaupanja in ugleda, pregnati od
vernikov malodušje spričo "žalostnih
dogodkov", preprečiti, da bi se oddalji-
li od Cerkve.

In natančno tu se mariborski cerk-
veni problem razraste v vseslovenske-
ga. Vse je treba razjasniti; da cerkveno
gospodarstvo ni "zaradi gospodarstva",
ampak osnova, da lahko Cerkev izpol-
njuje svoje naloge, pravijo škofje. Povr-
niti bo treba zaupanje, to je glavno. Na
velikodušnosti in prostovoljstvu du-
hovnikov in vernikov, ki jo imajo za
svojo, je stala, stoji in bo stala Cerkev
na Slovenskem, poudarjajo. In da Cer-
kev ni gmotno bogata, bogata je po du-
hovnikih in vernikih, ki ji pripadajo.
Vse to pa ne izključuje pametnega in
odgovornega gospodarjenja s premože-
njem. Na novo bo treba upravičiti pri-
čakovanje, da zna Cerkev biti dober
gospodar, ki to, kar pridela, usmerja v
pastoralo. Ni vsega v Mariboru kriva
gospodarska kriza, je poudaril Stres,
kriza ne more biti izgovor, "gotovo so
bile napake prej", prevelika tveganja so
kriva, nepravilno, kriminalno je, da je
v vsem skupaj šlo za denar Cerkve in
ljudi, malih delničarjev.

Ker je bil nadškof pomočnik v Mari-
boru pred Turnškom, še prej pa ma-
riborski pomožni škof, se ljubljanski
nadškof ni mogel izogniti svojemu
deležu odgovornosti za stanje, v kate-
rem je mariborska nadškofija, tačas, s

Želijo, da sanacija
uspe, a denar se
enkrat pozabi,
pravijo. Težje bo
vrniti zaupanje
in ugled, vernike
odvrniti od

pomočjo tujih finančnih, bančnih sve-
tovalcev, v intenzivnem finalu poga-
janj o izhodu iz hude finančne luknje.
Stres močno obžaluje, da sedanjega sta-
nja, ki se ni začelo včeraj, kriza pa ga
je le še zaostrila, ni mogel preprečiti.
Ko je bil prvič v Mariboru, od poletja
2000 do pomladi 2006, je bil v gospo-
darskem svetu (nad)škofije, takrat sta
bila opravljena revizija gospodarjenja
in strateški načrt. Nadškofijsko Gospo-
darstvo Rast je v tistem času postalo
večinski lastnik finančnega holdinga
Zvon Ena, prevzem je nalagala sloven-
ska zakonodaja, druga možnost bi bila
zmanjšanje deleža. Večinsko lastništ-
vo takrat po Stresovih besedah ni bilo
problematično, "finančne obremenit-
ve ne izhajajo iz tistega časa, to je po-
sledica poznejših odločitev".

Ko se je v 2009 za tri četrt leta Stres
vrnil v Maribor, kot nadškof pomoč-
nik, je pa že bila gospodarska kriza, je
popisal včeraj. Do krize da je bilo raz-
merje med imetjem in dolgovi pozitiv-
no, tako so poročali nadzorniki, potem
je pa imetje ekspresno izpuhtelo za dve
tretjini in več. To nikakor ne opraviču-
je prevelikih tveganj v mariborskem
cerkvenem gospodarskem modelu,
pravi Stres, a tako je bilo. Samo eno
skrb so imeli ves čas, je rekel: kako se
razdolžiti, kaj prodati, vse so poskusili.
Zdaj je tako, misli, da je sanacija z mari-
borsko nadškofijo povezanih gospodar-
skih družb še možna, vsi škofje želijo,
da bi bila uspešna, "v interesu nas vseh
je, da uspe". Ker priskočiš na pomoč,
če sosedu gori hiša, je ljubljanska nad-
škofija, njeno podjetje Metropolitana,
pomagala mariborski z vsoto okrog
10 milijonov evrov. To posojilo je za-
varovano, je zagotovil nadškof Stres,
poslovanje ljubljanske nadškofije pa je
"zdravo in konzervativno".

Ni "vse cerkveno gospodarjenje v Slo-
veniji enako sporno", gospodarska
dejavnost je zelo majhen del Cerkve,
poudarjajo slovenski katoliški škofje,
"a ob zlomu pade senca na vse in vsako-
gar". Toda "večina naših duhovnikov
in vernikov po župnijah gospodari
varčno, zgledno in pošteno". Škodo je
zdaj utrpel "ugled enega dela Cerkve",
to bo treba sanirati "s temeljito ugoto-
vitvijo krivde in s sankcioniranjem
ter z verodostojnim ravnanjem v pri-
hodnosti". Cerkev bo delila "položaj ce-
lotne družbe, ki doživlja gospodarsko
krizo". Zaradi tega, kar se je zgodilo v
Mariboru, se Cerkev ne bo odpovedala
svojim nalogam. Torej: karitativnost,
na primer, gre naprej, kar je namensko
zbrano, je namensko uporabljeno. Ma-
riborskemu nadškofu in metropolitu
Marjanu Turnšku je žal, da ugled Cerk-
ve pada zaradi gospodarskih zadev. A
je prepričan, da na terenu ljudje še na-
prej zaupajo svojim župnikom. Verni
in neverni še naprej darujejo za Kari-
tas, da pomagajo drugim v stiski. Po-
ročila vatikanske finančne vizitacije,
ki je bilo podlaga za dramatično poro-
čanje italijanskega tiska o finančnem
stanju mariborskega dela Cerkve, pa
v mariborski nadškofiji nimajo, je
rekel.

Sankcije? Eno je civilna odgovor-
nost, za to so ustrezne institucije, pravi
nadškof Turnšek. Zakonik cerkvenega
prava pa terja "primerno kaznovanje".
Najhujša kazen bi bila po njegovem lai-
ziranje posvečene osebe. Oziroma izgu-
ba službe.

Stara gospodarska uprava maribor-
ske nadškofije je bila lansko jesen za-
menjana, nakar so prišli na pomoč tuji
finančni svetovalci. Časa je malo, roki
iz insolvenčne zakonodaje so kratki,
Rast in holdinga Zvon so pred tedni
objavili plačilno nesposobnost.

tudi znano, kako bodo ti kmetje dobili
odškodnine za minuli dve leti. Čeprav
so nevladne kmetijske organizacije
predlagale sprejetje intervencijskega
zakona in izplačilo iz vodnega sklada
ali državnih rezerv, minister pravi, da
se do tega predloga še ne more opredeli-
ti. Prepričan je, da je bila kmetom pov-
zročena gospodarska škoda, zato bi jo
moral plačati tisti, ki ima od tega ko-
risti, torej koncesionar za upravljanje
vodnega zajetja. V Kmetijsko-gozdar-
ski zbornici so ocenili, da je bilo 516
kmetijskih gospodarstev letno oškodo-
vanih za okoli 700.000 evrov.

Kmetje, katerih 1200 hektarov leži
na najožjih vodovarstvenih območjih,
po zakonu o vodah iz leta 2002 zaradi
prilagoditve ukrepom varovanja voda
ne smejo uporabljati gnojevke, mine-
ralnih gnojil z vsebnostjo dušika in
fitofarmacevtskih sredstev, zato jim
zaradi zmanjšanega dohodka iz kme-
tovanja pripadata odškodnina ali na-
domestno zemljišče. A nadomestnih
zemljišč ni, denarja za odškodnine
pa prav tako še niso dobili. Ne za leto
2009 in ne za minulo leto, kljub oblju-
bam kar nekaj ministrov, da bodo prob-
lematiko kmetovanja na teh območjih
vendarle uredili. Zato zdaj Unuk pravi,
da bodo do konca aprila počakali, da
vidijo, ali bodo na kmetijskem ministr-
stvu izpolnili obljubo in uredbe prila-
godili. "Če se to ne bo zgodilo, pa bodo
uresničili svojo napoved in gnojnico
zlili po kmetijskih površinah."

Po obtožbah iz vrst največje opozicijske stranke SDS, da je bil obveščen o bomb-
nem napadu v Velikovcu, je predsednik države Danilo Türk včeraj v pismu, ki
ga je naslovil na predsednika vlade Boruta Pahorja in direktorja Arhiva Repub-
like Slovenije Dragana Matica, podal formalno soglasje, da postanejo dostop-
ni javnosti vsi arhivski dokumenti, kjer se pojavlja njegovo ime, so sporočili iz
predsednikovega urada. Türk ob tem izrecno prepoveduje, da bi se pri omeje-
vanju dostopa do arhivskega gradiva kot razlog za omejevanje uporabljalo var-
stvo njegovega položaja ali funkcije. Soglasje po njegovih navedbah velja tudi
ob morebitnih spremembah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega
gradiva. (ue)

Sandra Bašič Hrvatin, medijska stro-
kovnjakinja, na okrogli mizi Zakon o
malem delu - za ali proti? o Sloveni-
ji: "Če parafraziram Roberta Savia-
na, ki pravi Grand hotel Camorra,
mi živimo v Grand hotelu Bankrot.
Na eni strani imamo fantastično fa-
sado, vse deluje navidez odlično, če
pogledaš noter, pa je država v total-
nem razsulu. Imamo ustavo, ampak
ta ustava se kruši na najbolj bruta-
len način. Edina fleksibilnost, ki jo
v tej državi vidim, je fleksibilnost
odgovornosti, torej nihče ni odgo-
voren. Ko pride do odgovornosti, se
ta absolutno, po najboljši fleksibilni
davčni stopnji razporedi na vse dr-
žavljane. Kar naenkrat so vsi odgo-
vorni, ker je neka skupina počela,
kar je počela. Imamo predsedni-
ka vlade, ki se pogovarja o spreje-
mu zapornika iz Guantanama in
zanima me, ali ga bo odpeljal tudi
domov, ali ga bo počakal na letališ-
ču, ga oskrboval. Mi smo neverjet-
na država. Imamo mafijskega šefa
v sosednji državi, ki to državo ozna-
či za mafijski raj. Imamo množico
ekonomistov, ki nas strašijo z neo-
liberalizmom, mi pa živimo v fev-
dalizmu." (fž)

Pri Alpe Adria Green (AAG), medna-
rodnem društvu za zaščito okolja in
narave, so se odločili, da pošljejo po-
slanskim skupinam pobudo, naj pod-
prejo posvetovalni referendum, na
katerem bi se državljani odločili o
smiselnosti izgradnje šestega bloka
Termoelektrarne Šoštanj. Če bodo po-
slanci, ki so pobudo prejeli včeraj, nji-
hovo idejo podprli, si pri AAG želijo,
da bi referendum izvedli istočasno s
tistim o malem delu. "S tem referen-
dumom bi zagotovili ekološki razvoj
Slovenije, ki bi tudi našim potomcem
omogočil preživetje ter postavitev
naprave za pridobivanje električne
energije, ki bi bila tudi v finančnem
in ekološkem pogledu sprejemljiva za
Republiko Slovenijo," utemeljujejo po-
budo pri AAG. (ank)

Vlada je v minulih tednih vendar-
le zagrizla v kislo jabolko in se zače-
la spopadati z usodo "posla stoletja",
domnevno korupciji podvrženega
278 milijonov evrov težkega naročila
135 oklepnih osemkolesnikov finske-
ga orožarskega koncerna Patria. Zara-
di domnevno koruptivnega posla se
mora na sodišču zagovarjati pet slo-
venskih državljanov, med njimi nek-
danji premier Ja-nez Ja-nša-, več kot
deset ljudi pa bo predvidoma doletela
obtožnica na Finskem. Po neuradnih,
a zanesljivih informacijah je cilj vlade
zaradi domnevne korupcije in še ne-
katerih razlogov, ki imajo politično
ozadje, razdreti skoraj 280-milijonski
posel med obrambnim ministrstvom
in Patrio, in to kljub temu, da korupci-
ja še ni bila pravnomočno dokazana v
sodni dvorani.

Državno pravobranilstvo naj bi v
naslednjih dneh pripravilo začasno
odredbo, s katero bi vlada na sodišču
skušala najprej zamrzniti izvajanje po-
godbe s Patrio. Naslednji korak vlade
pa naj bi bila tožba za dosego nično-
sti posla. Takšna poteza je morda jav-
nosti zelo všečna in na kratek rok
najbrž določenim opcijam nabija po-
litične točke. Nihče pa se še ni javno
vprašal, kakšne strateške, finančne in
ne nazadnje politične posledice bo za
razvoj obrambnega sistema prineslo
popolno ali delno razdrtje posla. Toda
še preden odgovorimo na ta vprašanje,
se je treba zazreti v zgodovino.

Za to, da je Slovenija prišla do odločit-
ve - vzpostaviti srednjo bojno bata-
ljonsko skupino z osemkolesniki - so
slovenske vlade prelile veliko znoja
in črnila. Treba je namreč vedeti, da
je imela Slovenija v preteklem deset-
letju izjemne ambicije na področju
obrambnega in vojaškega načrtovanja.
Še posebno v času, ko si je naša država
prizadevala čim prej včlaniti v zvezo
Nato, so slovenske vlade kar prekipe-
vale od militantne nastrojenosti. Leta
2004 - Slovenija je tega leta prestopi-
la prag zveze Nato, vlado pa je vodil

Neapeljski mafijski
skesanec je priznal,
daje zloglasna Camorra
imela Slovenijo za neke
vrste štab, iz katerega
je upravljala denar,
ljudi in orožje

Po knjigi in istoimenskem filmu Gomo-
ra, ki govori o neapeljski mafiji, Ro-ber-
to- Sa-via-no- znova razburja slovensko
javnost, poleg tega pa še institucije pre-
gona in politiko s prejšnji teden objav-
ljenimi članki v rimskem dnevniku
La Repubblica, v katerih mu pomoč-
nik vodje neapeljske mafijske orga-
nizacije Camorra Ma-u-rizio- Prestieri
pripoveduje, da je Slovenija raj za nea-
peljsko mafijo.

Saviano, tako je zapisal v članku z
naslovom Grand Hotel Camorra, je za
povezavo med neapeljsko mafijo in
Slovenijo izvedel v pogovorih, ki jih
je na skrivnih lokacijah opravil s Pre-
stierijem, ki od leta 2007 sodeluje z ita-
lijanskimi tožilci. Skesanca Prestierija

Anton Ro-p - je vlada sprejela ključni
dokument, vizijo razvoja Slovenske
vojske do leta 2015.

Takratna oblast je začrtala smerni-
ce, po katerih bi bila Slovenija sposob-
na izvajati operacije na nivoju bojne
bataljonske skupine, ogrodje zanjo pa
naj bi predstavljali trije identični bata-
ljoni. Od tistega trenutka se je načrtova-
nje obrambnega sistema spreminjalo le
v niansah, ogrodje pa je ostajala oklep-
niška platforma. Prvotni cilj je bil v do-
glednem času nabaviti 135 srednjih in
85 lahkih oklepnih vozil. Še leta 2005
- vlado je že vodil Ja-nez Ja-nša- - so bili
veljaki na čelu države pripravljeni za
doseganje zgoraj omenjenih zmogljivo-
sti odšteti 320 milijonov evrov. Že do
naslednjega leta so želje večkrat okle-
stili in tako je decembra 2006 takratni
obrambni minister Ka-rl Erjavec podpi-
sal pogodbo o dobavi 135 oklepnikov s
šibkejšo konfiguracijo v vrednosti 278
milijonov evrov.

Ob tem, da je v dinamiko dogaja-
nja, povezanega s Patrio, globoko zare-
zal sum korupcije, ki zadevo dodatno
zapleta, je nastopila kriza, predvsem
pa spoznanje, da z naročenimi 135
oklepniki Slovenija ne bo dosegla
ne svojih strateških ciljev ne zavez,
ki jih je obljubila Natu. Parlament je
tako lani sprejel novo Strategijo dol-
goročnega razvoja in opremljanja Slo-
venske vojske do leta 2025, v kateri je
vlada opredelila razvoj vojske do 2025.
le z eno srednjo bojno bataljonsko sku-
pino, s čimer je prepolovila prejšnje
načrte. To skupino bi bilo mogoče do-
seči tudi s 50 vozili z ustrezno, dovolj
močno bojno močjo, in ne s 135, koli-
kor jih je naročil Erjavec.

Kakšne bodo torej posledice nadaljnje-
ga razvoja dogodkov? Vlada res nima
nobenega razloga, da posel s Patrio
izpelje v celoti. Ne gre pa zanemariti,
da je Slovenija 28 oklepnikov že prev-
zela. Toda če bo vlada resnično dosegla
ničnost posla, na kar nas napeljujejo
neuradne informacije, bo dosledno
upoštevanje tega statuta pomenilo vr-
nitev v prvotno stanje, kot da pogodbe

Ni prvič, da so Savianu italijanski ma-
fijci pripovedovali o svojem delovanju
v državah zunaj Italije, te države pa so
potem šokirane. Tako je bilo do sedaj s
Španijo, Francijo in Nemčijo. Saviano
je pojasnil, da so se neapeljski mafijci
v Sloveniji najverjetneje skrivali med
letoma 2004 in 2006. "Če ni protimafij-
ske centrale, se policija odziva samo na
poziv od zunaj. Na primer, če neapelj-
ska policija zahteva aretacijo, jo sloven-
ska ali angleška izvedeta. Če pa se to ne
zgodi, je težko, da se preiskava začne
sama od sebe na kraju samem. In zato
je tako območje mafijcem takoj bolj pri-
jazno," je v pogovoru za RTV Slovenija
povedal Saviano, ki meni, da v Sloveniji
niprotimafijske kulture, zato se lahko
mafijci po državi gibajo neovirano.

Prestieri pravi, da so lahko v Slo-
veniji počeli vse, kar so si želeli, saj ni
nobenih pravil. Obiskovali so kazino-
je, se sestajali z ženskami in prijatelji
z vseh koncev sveta. Neprekinjeno so
v Sloveniji ostajali po devet mesecev,
tudi za novo leto. Slovenijo so imeli za
neke vrste štab, iz katerega so uprav-
ljali denar, ljudi in orožje. V deželici
pod Alpami so se počutili varno, zato
so celo uporabljali svoja prava imena,
brez ponarejenih dokumentov. Poleg
tega, tako Prestieri, so ustanove v Slove-
niji na plačilnih listah različnih mafij:
ruske, srbske, italijanskih in turške.
Italija je obdana z državami, kjer naj
bi bile državne institucije zelo šibke.
Poleg Slovenije je Prestieri omenil še
Albanijo, Grčijo, Hrvaško in Črno goro.
V teh državah naj bi bila mafija veliko
investirala v lokalne posle.

Nekdanji vodja protikorupcijske komi-
sije Dra-go- Ko-s je prepričan, da skesa-
nim mafijcem ni vsega verjeti. Meni,
da je Slovenija res raj za mafijce, a do-
pustniški: "Ko je prihajalo do delitve
tržišč v Evropi med vzhodno- in za-
hodnoevropskimi mafijskimi skupi-
nami, so si Slovenijo pustili ob strani
kot ozemlje, kamor bodo hodili na do-
pust." Podobno razmišlja tudi nekda-
nji prvi mož slovenske policije Ma-rko-
Po-go-revc, ki na vprašanje, katere ma-
fijske združbe so prisotne v Sloveniji,
odgovori, da se pri nas tradicionalno
govori o črnogorsko-srbski navezi in
albanski mafiji ter veliko manj o pri-
sotnosti italijanske mafije. "Očitno so
lahko bili italijanski mafijci v Sloveni-
ji prisotni le kot turisti," sklepa Pogo-
revc. Slovenija po njegovem ne velja za
nič bolj problematično ali pa bolj svo-
bodno za kakršnekoli mafijce kot ka-
terakoli druga država v Evropski uniji
(EU). "Zakoni so podobni povsod. Pa
tudi slovenska policija je uspešna in
mogoče celo bolj kot primerljive drža-
ve z nami pri preganjanju organizira-
nega kriminala."

Organizirane kriminalne skupine
so v zadnjem času naredile kakovosten
preskok iz klasične kriminalitete, kot
sta področji drog in prostitucije, v po-
slovno, pojasnjuje dr. Bo-ja-n Do-bo-všek,
strokovnjak za organizirani kriminal.
Sodobni mafijski kriminalci, ki so pod
nadzorom v domači državi, se lahko
prosto gibljejo po drugih državah, če
zanje ne obstajajo mednarodne tirali-
ce ali evropski priporni nalog. V teh
državah se prosto povezujejo s podjet-
niki, ki so z njimi pripravljeni sklepati
posle z namenom, da bi prikrili izvor
denarja. Slovenija je kot majhna tran-
zitna država primerna za neovirano gi-
banje, bivanje in trošenje umazanega
denarja, pravi Dobovšek.

Pa-trijini osemkolesniki Sva-run, ka-kor so jih poimenova-li v Slovenski vojski, bodo
morda- roma-li na-za-j na- Finsko, voja-ki na- misij-a-h bodo za-to izpostavljeni večjim tve-ga--
njem, politiki pa- novim skužnja-va-m pri iska-nju novih oroža-rskih rešitev. (Sašo Bizjak)

v Afganistanu že tudi kvarila. Tako je
nemogoče vzpostaviti stanje pred pod-
pisom pogodbe. Zato bo Patria v tem
primeru prav gotovo zahtevala odškod-
nino za uporabo vozil, kijih bo Slove-
nija vrnila.

Ko bo slovenska vlada vse omenje-
no nekako izpeljala, pritovorila štiri
oklepnike iz Afganistana in preosta-
lih 24 iz Maribora nazaj na Finsko, se
bo treba vprašati, kaj storiti z oklepni-
ki, ki jih vojska še ni prevzela in v šoš-
tanjskem Indupu čakajo na prevzem.
Patria bo nedvomno tudi za stroške
proizvodnje teh zahtevala odškodni-
no.

Po reševanju praktičnih težav pa se
bo vlada lahko spopadla s strateškimi
in se vprašala, kakšno vojsko si želi. Če
bo ob pomoči parlamenta spoznala, da
želi nadaljevati razvoj oklepniške plat-
forme, bo ves proces iskanja najboljše-
ga ponudnika, pogajanj in naročanja
morala ponoviti. Obstaja pa tudi druga
možnost: da se odpove motorizirani
platformi 8x8 in odloči razvijati kakš-
ne druge platforme, denimo letalsko,
pomorsko, ali kakšne druge zmoglji-
vosti, kar je nedvomno za majhno dr-
žavo bolj neugodna in manj smotrna
možnost. Za vlado pa bi spreminjanje
ciljev pomenilo izgubljenih sedem let
- čas od leta 2004, ko je Ropova vlada
sklenila, da bodo osnova Slovenske voj-
ske motorizirane oklepniške enote, do
danes, ko politika ne ve natančno, kaj
želi.

Pahorjeva
zunanjepolitična
transverzala: zadnji dan
februarja v Beogradu
druga trilaterala "SHS",
srečanje trojice
Kosor-Pahor-Tadic, nato
pa predsednik slovenske
vlade potuje v Turčijo
in naprej v Francijo

Predsednik Srbije Boris Tadic, hrvaška
premierka Jadranka Kosor in sloven-
ski predsednik vlade Borut Pahor se
bodo po naših informacijah 28. febru-
arja sestali v Beogradu in nadaljevali
pogovore, ki so jih v okviru "personal-
ne trilaterale" (novinarji so jo poime-
novali kot novodobno srečanje SHS)
začeli lani v začetku marca na Ptuju.
Takratni pogovori so minili v zname-
nju razčiščevanja odprtih vprašanj
pred konferenco o Zahodnem Balka-
nu, ki je sledila kmalu in začela tako
imenovani proces Brdo. Predvsem so
se tedaj voditelji posvečali odprtim
vprašanjem na relaciji Beograd-Prišti-
na.

V srbskem glavnem mestu bodo
po naših neuradnih informacijah v
ospredju predvsem gospodarske teme,
pogovarjali naj bi se o skupnem nasto-
pu na tretjih trgih, dotaknili naj bi se
tudi napredka skupnega podjetja slo-
venskih, hrvaških in srbskih železnic,
imenovanega Cargo 10, in s tem pove-
zanih drugih infrastrukturnih projek-
tov, ki naj bi v regiji sledili. O Cargu 10
sta Pahor in Kosorjeva govorila lani,
ko sta se sestala v hrvaškem Lovra-
nu. Interes, da bi se pridružili projek-
tu Cargo 10, naj bi bil v zadnjem času
izražen tudi na bosanski strani.

Znotraj tako imenovanega brdskega
procesa so se po mnenju poznavalca
Zahodnega Balkana, podjetnika in nek-
danjega politika Boruta Šukljeta vzpo-
stavili pomembni standardi reševanja
političnih vprašanj. In ta se zdaj poča-
si zapirajo, zato se politična dimenzija
umika ekonomski, v ospredju so vpra-
šanja gospodarskega sodelovanja, skup-
nih projektov. "EU si prizadeva za čim
prejšnjo integracijo Zahodnega Balka-
na v njen prostor, zato je treba izbolj-
šati cestno, železniški in rečni promet,
prek tega področja je treba vzpostavi-
ti boljše zveze EU do Črnega morja, Gr-
čije ... Temu mora slediti posodobitev
električnega omrežja. Skratka ta regi-
ja potrebuje nekakšen mini 'new deal',
za katerim stoji EU, in kolesje tega se
mora pognati čim prej, to je v interesu
vseh. In tukaj se bodo odprle seveda
velike možnosti za domača podjetja in
znanje," razmišlja Šuklje. Trilaterala,
nastala lani na Ptuju, je po njegovem
presegla raven političnega protokola
in bo začela dajati tudi resnejše eko-
nomske učinke ravno skozi projekte,
ki so se začeli ali so v pripravi.

Že tri dni po beograjskem srečanju
trojice se Pahor po naših neuradnih
informacijah odpravlja na dvodnev-
ni uradni obisk v Turčijo, kjer naj bi se
srečal tako s turškim premierom Re-
cepom Tayyipom Erdoganom kot s
predsednikom Abdullahom Gullom.
S Turčiji je visoko intenzivnost odno-

sov doslej vzdrževal predvsem pred-
sednik Danilo Türk, ki je bil 2009. na
obisku v Ankari in je odločno podprl
prizadevanja Turčije za vstop v EU.
Güll je obisk vrnil lani. Poleg turškega
približevanja evropski povezavi naj bi
se vladna delegacija, zraven katere naj
bi se v Turčijo odpravili tudi podjetni-
ki, pogovarjala tudi o gospodarskem
sodelovanju. Turško gospodarstvo je
veliko, razvejano, dinamično in v mar-
sikaterem pogledu v boljši kondiciji od
mnogih evropskih.

Visoko dinamiko zunanjepolitičnih
aktivnosti bo Pahor nadaljeval v pone-
deljek, 7. marca, ko ima v načrtu pot v
Pariz. Že od konca lanskega leta, predv-
sem pa za januar se je napovedoval
podpis tako imenovanega strateškega
partnerstva s Francijo. Po dolgih pogo-
vorih naj bi bil zdaj naposled usklajen
termin, ko se bo Pahor srečal s pred-
sednikom Nicolasom Sarkozyjem in
premierom Francoisem Fillonom.
Dodatno, dvostransko dokumentira-
nje dogovora Pariz-Ljubljana se umeš-
ča v okvir slovenskih prizadevanj za
priključitev na tako imenovani nemš-
ko-francoski vlak, o čemer je Pahor ve-
likokrat govoril.

A to bo zahtevalo izdatno zmanj-
šanje primanjkljaja pod tri odstotke
BDP do leta 2013. To so tudi nekateri
v vladi, predvsem Golobičev Zares,
problematizirali, saj bi pomenilo po-
memben rez tudi v državne investici-
je. Francija je s stališča Slovenije kajpak
zelo pomembna zaradi novomeškega
Renaulta, francoska multinacionalka
Alstom je vključena v posel za izgrad-
njo TEŠ 6, francosko Arevo so omenja-
li tudi v kombinacijah za predvideno
gradnjo drugega bloka krške jedrske
elektrarne.

Kaj se bo zgodilo, če bodo na ljubljanskem inštitutu za medicino dela,
prometa in športa, kamor so jim pred dnevi kolegi iz murskosoboškega
zavoda za zdravstveno varstvo poslali meritve azbesta v prekmurski
Osnovni šoli Grad, ocenili, da je tveganje, ki ga pomenijo izmerjene
koncentracije azbestnih vlaken oziroma so mu vsakodnevno izpostavljeni
učenci in učitelji, preveliko? Bi lahko v skrajnem primeru šolske oblasti
zaradi realne nevarnosti, ki jo povzroča ta nevarni material, katerega
vdihavanje povzroča raka na pljučih in ga je mednarodna agencija za
raziskovanje raka uvrstila v prvo skupino, objekt graške šole, kjer je velik
del močno dotrajanih strešne kritine ter predelnih sten, zidov in ploščic iz
azbesta, do izvedbe celovite in temeljite sanacije zaprle, učence in učitelje
pa prerazporedile v sosednje šolske okoliše? To bi bil gotovo presedan, ki bi
se bil pravzaprav moral zgoditi že pred petimi leti, ko je po vseh državah
članicah EU potekala inšpekcijska kampanja, ki je obsegala vzdrževanje,
rušenje, odstranjevanje ali odlaganje materialov, vsebujočih azbest.

Pri nas je v letu 2006 delovna inšpekcija v obsežni kampanji s poudarkom
na dobrih praksah pri delu z azbestom opozorila, da bi morala tudi naša
država v zakonodajo vključiti evropsko direktivo, ki temelji na tako
imenovani dresdenski deklaraciji iz leta 2003 in zavezuje podpisnice k
najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z
azbestom za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo. Kot kaže, je praksa
zaobšla graško šolo - in verjetno še kakšen podoben objekt pri nas -, čeprav
na posledice azbesta, ki velja za tihega morilca, ker so bolezni, ki jih
povzroča, prepogosto diagnosticirane prepozno, že najmanj desetletje
opozarjajo tudi v sindikatu azbestnih bolnikov Slovenije. Po njihovih
podatkih je verificiranih delovnih bolezni v Sloveniji kar 1700, diagnostici-
ranih je veliko več. Kakšna bi bila diagnoza za generacije učencev in
učiteljev iz graške šole, ki je pred 40 leti, ko so jo postavili, daleč naokrog
veljala za eno najbolj prijetnih in sodobnih?

Vsekakor po petkovem obisku šolskega ministra in odločbah, ki so jih po
opravljenih izrednih nadzorih za izvedbo urgentnih ukrepov v objektu, ki
pomeni tako rekoč "azbestno bombo", spisali inšpektorji, s celovito in
temeljito obnovo graške "učilne zidane" lokalna skupnost v sodelovanju z
vodstvom šole, starši, državo, strokovnjaki in še kom ne bi smela več
odlašati.

Tako kot že nekajkrat doslej je tudi pred včerajšnjim sestankom skupine za ure-
ditev razmerij v prehranski verigi kmetijski minister Dejan Židan poudaril,
da rešitev vidi v oblikovanju kodeksa, ki bi bil obvezen, nadzorovan in sankci-
oniran. Če tovrstne pripravljenosti ne bo, pa bo na vrsti zakonska ureditev tr-
govskih marž. Ob zdaj že nekajmesečnih podražitvah hrane se namreč trgovci
soočajo z vse glasnejšimi očitki, da imajo previsoke marže pri živilskih izdelkih,
vendar trgovci to zanikajo in pravijo, da je marža slovenskih trgovcev le za 3
odstotke višja od evropskega povprečja 23 odstotkov. Trgovci tako kot ekono-
misti nasprotujejo zakonskemu reguliranju marž, prav tako pa niso navdušeni
nad obvezujočim kodeksom.

A Židan poudarja, da so zadeve takšne, da jih bo treba rešiti, saj se pojav-
lja netransparentnost oziroma različni podatki o tem, koliko pobere kateri od
udeležencev v prehranski verigi. Ob tem je navedel študijo, po kateri naj bi bila
marža pri nas v primerjavi s primerjanimi državami tudi za 12 odstotkov višja,
kar naj bi po izračunih agrarnih ekonomistov pomenilo več kot 100 milijonov
evrov, ki bi, tako Židan, lahko ostali kje drugje.

Hkrati je Židan poudaril, da je tako od gospodarskega ministrstva kot od
urada za varstvo konkurence že zahteval poročilo, na podlagi katerega je zdaj
že nekdanji varuh konkurence Jani Soršak trdil, da trgovci redno sporočajo po-
datke o maržah in popolnoma spoštujejo zaveze, a ga doslej še ni dobil. (um)

Kot kaže, je možnosti, da bi vsi trije poslanci poslanske skupine Nepovezanih
vendarle sklenili sporazum o sodelovanju v koaliciji, vse manj. Medtem ko Nepo-
vezani še vedno čakajo na odgovor predsednika vlade Boruta Pahor-ja, kako si
predstavlja enakopravno sodelovanje trojke v koaliciji, je Andrej' Magaj'na, eden
od omenjenih poslancev, včeraj s predstavitvijo svojih programskih zahtev za so-
delovanje v koaliciji, ki jih je v ločenem pismu poslal premieru, presenetil kolega
Vilfa Rezmana in Franca Žnidaršiča. Slednji je dejal, da se mu ravnanje Magajne
ne zdi korektno. "Kolega Magajna ima pravico do svojega stališča, vendar sem
pričakoval, da bomo programska izhodišča za morebitna pogajanja uskladili,
ne pa da jih bo predstavil javno, preko medijev, ne da bi midva o njih sploh kaj
vedela," je bil včeraj ogorčen Žnidaršič, ki je dodal, da se bodo danes pogovori-
li, ali to pomeni konec skupnega dogovarjanja. Magajna pa pravi, da je s svojimi
programskimi zahtevami (sprememba volilne zakonodaje ter umik pokojnin-
ske reforme in zakona o malem delu) le nadgradil njihovo prvo pismo Pahorju.
Poudaril je, da se bo sam odločil, ali bo sodeloval v koaliciji. (um)

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: li-ko-vni- uredni-k
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeval,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 40.200 izvodov. Cenaizvocia cd ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za februar
2011 znaša 26,58 EUR, zaupokojence in študente 23,78 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpoved naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakonao davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcljski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Italijanski premier Silvio Berlusconi je tudi nedeljske ženske demonstracije
proti njemu po državi označil za poskus političnih nasprotnikov, da bi ga vrgli
z oblasti na nedemokratičen način. "Levičarji me skušajo premagati, potem ko
me niso mogli na volitvah," se je Berlusconi odzval na proteste. Premier je v
klicu na eno televizijskih postaj dejal še, da tako skušajo levičarji zbrati podpo-
ro za sojenje v Milanu, ki po njegovih besedah nima nobene zveze z realnostjo.
"Ženske sem vedno cenil. Milanski tožilci so tisti, ki so poteptali dostojanstvo
mojih gostij in resnico. To je sramota," je dejal Berlusconi. Dodal je, da je žen-
skam vedno posvečal posebno pozornost ter da je vedno cenil pametne in spo-
sobne ženske, zato jim je tudi v podjetjih dajal prednost pred moškimi. Slednji
so po njegovih ocenah manj zanesljivi.

Demonstracij, na katerih so ženske zahtevale premierov odstop zaradi vplete-
nosti v spolne škandale z mladoletnimi prostitutkami, se je po nekaterih podat-
kih v Italiji in v drugih državah udeležilo skoraj milijon protestnikov. Protestni
shodi so potekali v kar 230 mestih v Italiji, pa tudi v tujini, med drugim v Pari-
zu, Bruslju, Atenah in Tokiu.

Milanski tožilci so minuli teden na sodišče vložili zahtevo za hitro sojenje
premieru zaradi plačanih spolnih odnosov z mladoletno prostitutko, znano pod
vzdevkom Ruby, in zaradi zlorabe položaja. Italijanski premier je namreč posre-
doval pri policiji, ko so Ruby aretirali zaradi kraje. Preiskovalna sodnica Cristina
Di Censo bi utegnila odločitev sprejeti že ta teden in če bo zahtevi tožilcev ugo-
dila, bi se sojenje Berlusconiju lahko začelo že v pomladnih mesecih. (zur)

Indijskemu zunanjemu ministru Krišni se je v soboto pripetil neprijeten spodr-
sljaj. Na zasedanju Varnostnega sveta (VS) ZN je namreč več minut po pomoti
namesto svojega bral govor portugalskega kolega, pri čemer se očitno ni niti za-
vedal, da je kaj narobe. Krišna je prebral že kar nekaj strani govora - vključno z
delom, kjer izraža veselje ob dejstvu, da sta v VS ZN trenutno zastopani kar dve
portugalsko govoreči državi, Portugalska in Brazilija -, preden ga je po priblžno
petih minutah na napako opozoril eden od članov indijske delegacije.

Indijsko zunanje ministrstvo je skušalo včeraj zmanjšati škodo in je v sporo-
čilu za javnost med drugim zapisalo, da so v začetnih delih uradnih nagovorov
načeloma pozdravi in vljudnostne fraze, ki so vedno podobni, zato minister
sprva ni opazil napake. Sam minister je za časnik Times of India medtem poja-
snil, da je bilo na zasedanju VS ZN na mizi pred njim toliko različnih papirjev,
da jih je pač pomešal, obenem pa menil, da to ni nič hujšega.

Indijska opozicija je kljub temu ogorčena, množično pa se odzivajo tudi upo-
rabniki spletnih socialnih omrežij, kakršen je Twitter. Eni so jezni, drugi se mi-
nistrovi napaki smejijo. Eden od njih je tako opozoril na svetlo plat zgodbe, in
sicer da si lahko Indija sedaj lasti nogometaša Cristiana Ronalda. (sta)

Iz vojašnice v Dalinovgradu je na mirovno misijo v Afganistan odpotoval že
tretji kontingent 35 vojakov, od katerih jih bo nekaj sodelovalo tudi pri misiji
Atlanta v Somaliji. Poleg svojcev so se od vojakov v danilovgrajski vojašnici po-
slovili tudi nekateri predstavniki črnogorske vlade. "Tveganje ni majhno, vi pa
se boste pogosto spraševali, ali so vaši najbližji sprejeli pravo odločitev. Včasih
boste pomislili, da politični govori ne prinašajo nobenih koristi, medtem ko vaši
najbližji bivajo tik ob bojišču, vendar je vaša podpora enako pomembna kot nji-
hovo sodelovanje pri teh pomembnih mirovnih nalogah," je med poslovilno
slovesnostjo v Danilovgradu dejal črnogorski premier Igor Lukšic. Načelnik ge-
neralštaba Dragan Samardžic je ob slovesu od pripadnikov tretjega kontingenta
dejal, da Črna gora s sodelovanjem v mirovnih misijah dokazuje svojo priprav-
ljenost, da se sooči z največjimi izzivi, in hkrati pošilja sporočilo, da je zaneslji-
va partnerica v sistemu kolektivne varnosti. (nek)

Britanski premier David
Cameron je včeraj krenil
v vročo obrambo svoje
ideje o prostovoljskem pro-
gramu velike družbe, za
katerega je doslej javnost
pokazala malo zanimanja

Zgolj naključje je hotelo, da je britan-
ski ministrski predsednik David Ca-
meron javno kampanjo za oblikovanje
programa "velike družbe" (Big Soci-
ety), ki naj bi omogočila državljanom,
da prevzamejo več odgovornosti za
svoje življenje, sprožil na valentinovo.
Toda njegov govor pred britanskimi
podjetniki v Londonu je bil poln stra-
sti in vznesenosti zaljubljenca. "Veli-
ka družba je moja misija v politiki. To
je tisto, kar želim, da mi vsi kot drža-
va zgradimo skupaj. Z veliko družbo
bomo zakrpali našo razbito družbo,
okrepili družine in strnili naše skup-
nosti."

Cameronova ideja temelji na tradi-
cionalnem prepričanju konservativne
stranke, da bi morala država oziroma
vlada prenesti več odgovornosti na lo-
kalne skupnosti in posamezne člane
javnosti. V okviru velike družbe naj
bi skupnosti in prostovoljne skupine,
če bi to želele, lahko prevzele upravlja-
nje poštnih uradov, knjižnic, parkov,
igrišč in šol ter drugih lokalnih stori-
tev. Toda doslej Davidu Cameronu in
njegovim ministrom te strategije ni
uspelo razložiti javnosti. Povprečni
Britanec namreč nima pojma, kaj naj
bi ta fantomska velika družba sploh po-
menila, medtem ko so jo opozicijski la-
buristi napadli kot poskus koalicijske
vlade, da bi preusmerila pozornost z
velikega zmanjšanja javnih izdatkov.
Kot je pokazala najnovejša raziskava
javnega mnenja, se kar 40 odstotkov
ljudi strinja s trditvami opozicije, polo-
vica vprašanih pa v Cameronovi ideji

Odstavi-te-v gospodarske-ga
mi-ni-stra Mladjana Di-nki-ča
ute-gne- zruši-ti- krhko poli--
ti-čno ravnove-sje- v Srbi-ji-

Srbska vlada je včeraj razrešila pod-
predsednika ter ministra za gospodar-
stvo in regionalni razvoj Mladjana
Dinkica, ker je to predlagal premi-
er Mirko Cvetkovic. Slednji je hkrati
sprožil postopek za razrešitev državne-
ga sekretarja v ministrstvu za finance
Slobodana Iliča. Na izredni tiskovni
konferenci je premier dejal, da je s tem
seznanil srbskega predsednika Borisa
Tadiča ter dodal, da vlada ne more de-
lovati, ne da bi zamenjali tiste, ki spod-
kopavajo njeno enotnost. Odločitev o
tem bo sprejela srbska skupščina.

Premier Cvetkovic meni, da ta odlo-
čitev ne bo vplivala na odnose v koa-
liciji, ne bo povzročila padca vlade in
ne bo privedla do predčasnih volitev.
Dodal je še, da ta odločitev ni uperjena
zoper stranko G17 plus in da se ne na-
naša na druge ministre te stranke. Po
njegovih besedah bodo razgovori o re-
konstrukciji vlade ter o tem, kdo bo za-
menjal Dinkica, potekali v prihodnjih
dveh tednih. Beograjski mediji ugibajo,
ali niso postopka za razrešitev Dinkica
sprožili zaradi kršenja postopkov ob
samovoljnem podpisu pogodbe za pro-
izvodni obrat slovenskega podjetja Go-
renje v Zaječaru, za kar Dinkic ni imel
dovoljenja srbske vlade. V stranki G17
vidi navaden politični trik, še zlasti
ker vlada sočasno zmanjšuje finanč-
no podporo lokalnim skupnostim,
dobrodelnim in prostovoljskim orga-
nizacijam ter prenaša financiranje na
ramena volivcev.

"Velika družba ni pobuda vlade," je
včeraj poudaril David Cameron. "Gre
za to, da vam daje pobudo, da prevza-
mete nadzor nad svojim življenjem ter
sodelujete s prijatelji, sosedi za izboljša-
nje stvari okrog vas." In kako si premi-
er to predstavlja? Na videz preprosto,
z ustanovitvijo tako imenovane Banke
velike družbe, ki bo črpala svoj kapi-
tal s pozabljenih bančnih računov in
iz prispevkov nekaterih velikih bank,
ki so tej banki v dogovoru z vlado odo-
brile 200 milijonov funtov. Banka naj
bi vlagala denar v socialne projekte in
podjetja s socialnim značajem. V na-
slednjih dneh bo vlada odkrila tudi
podrobnosti o načrtovanem novače-
nju "sosedske armade" 5000 prosto-
voljcev, ki naj bi delovali kot pionirji
koncepta velike družbe.

Nedvomno britanski javnosti
tudi po včerajšnjem vznesenem na-
stopu premiera Camerona ni bistve-

plus so bili presenečeni nad zamenjavo
Dinkica, zato so sklicali izredno zaseda-
nje predsedstva stranke, na katerem
naj bi uskladili stališča in se dogovori-
li o nadaljnjih postopkih. Kot so poja-
snili, so pričakovali umiritev razmer,
kar naj bi jim bili zagotovili tudi v De-
mokratski stranki. Toda srbska vladajo-
ča koalicija je v najhujši krizi od njene
ustanovitve maja 2008 naprej. Čeprav
so predstavniki stranke G17 plus, ki je
vso stvar zakuhala, zatrdili, da ne želi-
jo strmoglaviti vlade, se je v zadnjih de-
setih dneh pravzaprav vse dogajalo v
tej smeri. Najprej je minister za zdrav-
stvo Tomica Milosavlj'evič, sicer funk-
cionar G17 plus, odstopil iz "tehtnih
osebnih razlogov", čeprav je bil malo
pred tem nedvomno eden izmed naj-
bolj kritiziranih ministrov, zlasti za-
radi slabih rezultatov pri zdravstveni
reformi in številnih afer, ki so v zad-
njih letih pretresle zdravstveni sistem.
Nato je predsednik te stranke in mini-
ster za gospodarstvo Mladjan Dinkic
podvomil o delu premiera Mirka Cvet-
kovica in poudaril, da premier ne odlo-
ča, marveč to počne predsednik Srbije
in Demokratske stranke Boris Tadic.

Iz G17 so že v nedeljo sporočili, da
nočejo nositi odgovornosti za slabe po-
teze vlade, med katerimi je tudi spre-
jetje slabega zakona o načrtovanju in
izgradnji, kije ustavil celotno gradbe-
no dejavnost, ker se je upočasnila rast
BDP, hkrati nočejo biti odgovorni za
pomanjkanje hrane, za nesposobnost
finančne ministrice in premiera, ki ne
znata ustaviti stavk v javnem sektor-
ju, ter zaradi slabega napredka pri ure-
sničevanju pravosodne reforme, glede

no bolj jasno, kaj naj bi velika družba
pomenila, še manj pa, kaj naj bi jim
prinesla. Če vladi doslej niso verjeli,
jih niso prepričale niti besede, da ne
gre zgolj za ekonomsko, temveč tudi
za socialno ozdravitev britanske druž-
be. Res je sicer, da je naraščanje biro-
kracije, javnih izdatkov in regulacij
v zadnjih desetletjih Britance zaziba-
lo v prepričanju, da jim ni treba prev-
zemati odgovornosti za nič, ker bo
namesto njih to storila vlada. Toda
David Cameron bo očitno težko pre-
pričal povprečnega državljana, da bi
pokazal voljo za sodelovanje v kon-
ceptu velike družbe. Za kaj takega bo
potrebno kaj več kot nekaj govorov
in predlogov, za katere nihče ne ver-
jame, da lahko prinesejo izboljšave v
času, ko skuša država z velikim rezom
v izdatke zakrpati globoko proračun-
sko luknjo in ko mnogi Britanci sredi
gospodarske recesije pred blaginjo dr-
žave postavljajo v ospredje blaginjo
svojih družin. Kot opozarjajo dobro-
namerni kritiki, ideja o veliki družbi
zahteva preobrazbo miselnosti in kul-
ture. Za kaj takega pa je potrebno veli-
ko časa, volje in naporov.

katere ima EU največ pripomb. Vse te
pripombe se nanašajo na sektorje, v
katerih so ministri iz Demokratske
stranke. Kljub temu pa je ta stranka
v sporočilu za javnost navedla, da ne
zahteva zamenjave srbskega premiera,
marveč resne spremembe v načinu de-
lovanja srbske vlade. Pri tem ne name-
rava nikogar izsiljevati, vendar hkrati
ne želi biti "talka posameznih nespo-
sobnih kadrov iz stranke Borisa Tadi-
ca, ki se skrivajo pred očmi javnosti".

Bojan Pajtic, eden izmed podpred-
sednikov Demokratske stranke, je
poudaril, da ni korektno, da podpred-
sednik vlade, ki že tri leta nadzira veči-
no njenih finančnih resursov, začenja
vlado v predvolilnem letu kritizirati v
medijih. To se zdi po njegovem mne-
nju bolj podobno predvolilni kampa-
nji kot konstruktivni kritiki.

Dodatne težave povzročajo vladi
tudi večdnevni protesti sindikatov
prosvetnih delavcev, policije in taksi-
stov, medtem ko stavko napovedujejo
tudi zdravstveni delavci. Če bo vlada
ugodila zahtevam vseh po povišanju
plač, bo ogrožena makroekonomska
stabilnost, hkrati pa utegnejo s tem
sprožiti novo inflacijo in val podraži-
tev. Zadnje raziskave javnega mnenja
so pokazale, da Demokratska stranka
in opozicijska Srbska napredna stran-
ka glede podpore močno vodita pred
vsemi drugimi in da se zamenjujeta na
prvem mestu, vendar brez velike raz-
like v odstotkih. Poleg teh naj bi, po
anketah sodeč, v skupščino vstopile
še Socialistična stranka Srbije, Demo-
kratska stranka Srbije, Liberalno-de-
mokratska stranka in radikalci.

Če se je še včeraj zjutraj zdelo, da se
razmere na severu Afrike in Bližnjem
vzhodu umirjajo, je včerajšnji dan po-
kazal povsem drugačen obraz. V Kairu
so spet izbruhnile demonstracije, o po-
skusih protestov so poročali iz Tehera-
na, počilo je tudi v kalifatu Bahrajnu.
O nadaljevanju nemirov so poročali
tudi iz Jemna, medtem ko so se razme-
re v Alžiriji nekoliko umirile.

Egiptovska vojska, ki je po odho-
du predsednika Hosnija Mubaraka
prevzela oblast, začasno suspendira-
la ustavo ter razpustila parlament ob
obljubi razpisa volitev v pol leta, je
včeraj zjutraj brez uporabe pretirane
sile odstranila še zadnje protestnike
s trga Tahrir v središču Kaira. A le za
nekaj ur. Kmalu zatem so trg okupirali
novi demonstranti, tokrat javni usluž-
benci in policisti, ki so zahtevali višje
plače in opozarjali pred korupcijo, ki
je še vedno prisotna. Vojaki niso reagi-
rali s silo, četudi so protestniki znova
onemogočili promet, je pa armadni
vrh ljudi znova in znova pozival, naj
se umaknejo z ulic in vrnejo na delo.
Zaradi stavke zaposlenih v državni Na-
rodni banki so bile vse bančne poslo-
valnice v državi zaprte.

Še bolj nenavadna sporočila so
prihajala s pomočjo egiptovskih elek-
tronskih medijev. Na nekaterih splet-
nih straneh je bilo mogoče prebrati, da
je odstavljeni predsednik Hosni Muba-
rak v sobotni noči (ni jasno, ali v noči
na soboto ali nedeljo) padel v komo in
da nujno potrebuje zdravniško oskrbo,
po možnosti v tujini. Tovrstna poroči-
la so deloma potrdili tudi ameriški dip-
lomati, zato se pojavljajo ugibanja, ali
ne gre samo za napovedano premesti-
tev Mubaraka v eno od nemških zaseb-
nih klinik, kjer se je že zdravil in od
koder se najverjetneje ne bi nikdar več
vrnil v domovino.

Zapleta pa se tudi v Iranu. V Teheranu
se je včeraj na ulice podalo na tisoče
privržencev opozicije, ki so želeli tako
izraziti podporo ljudskim vstajam v
arabskih državah. Oblasti shoda že v
osnovi niso dovolile, potem ko so pro-
testniki namesto solidarnosti z ljud-
skimi vstajami začeli izražati jezo nad
lastno vlado, pa jih je policija razgnala
s silo. Iranske oblasti so sicer podprle
ljudski vstaji v Tuniziji in Egiptu, ki sta
strmoglavili dolgoletna predsednika
Zina El Abidina Ben Alija in Hosnija
Mubaraka, kljub temu pa niso dovoli-
le shoda v podporo tema vstajama, h
kateremu sta pozvala opozicijska vo-
ditelja Mir Husein Musavi in Mehdi
Karubi. Privrženci režima so namreč
opozarjali, da je napovedani shod le
pretveza za protivladne proteste, po-
dobne tistim, ki so zatresli temelje
islamske republike po predsedniških
volitvah poleti 2009.

Protestni shod je opozicija kljub
vsemu pripravila, a ko so začeli ude-
leženci vzklikati "Smrt diktatorju",
je proti njim posredovala policija, ki
je med drugim uporabila solzivec in
tudi gumijaste naboje. Že pred začet-
kom protesta je policija obkolila hišo
Musavija in mu preprečila udeležbo
na njem, podobno pa naj bi se zgodilo
tudi Karubiju.

Po poročanju nemške tiskovne
agencije dpa je bilo več opozicijskih
privržencev aretiranih. Ljudje so prva
mirno protestirali v več manjših sku-
pinah, sčasoma pa so se združili v en
velik shod. Spopadi so nato izbruhni-
li na teheranskem Trgu osvoboditve.

Brezpo-

Država	Prebivalstvo	Revščina*	selnost	Voditelj	Na oblasti od	Protesti
^^tAlžirija	34,6 mio	23 %	9.9 %	Predsednik Abdelaziz Bouteflika	1999	13. februar: Policija je nasprotnikom vlade preprečila protestni pohod po Alžiru. Pretekli mesec sta bila med nemiri ubita dva človeka.
•MrTunizija	10,6 mio.	3,8 %	14 %	(Bivši) predsednik Zine Al Abidine Ben Ali	1978-2011	14. januar: Ben Ali je po večtedenskih protestih proti revščini, zatiranju in korupciji pobegnil iz države. Med nemiri je umrlo 117 ljudi.
Libija	6,5 mio.	7,4 %	30 %	Polkovnik Moamer El Gadafi	1969
^Egjpt	80,5 mio.	20 %	9,7 %	(Bivši) predsednik Mohamed Hosni Mubarak	1981-2011	11. februar: Mubarak je bil prisiljen k odstopu po 18. dnevih protestov. Vojska je razveljavila ustavo in razpustila parlament.
0^]ordanija	6,4 mio.	14,2 %	13,4 %	Kray Abdulah II.	1999	28. januar: Protestniki so se zbrali v središču Amana ter zahtevali politične spremembe in več svoboščin.

3 Sirija	22,2 mio.	11,9 %	8,3 %	Predsednik Bašar Al Asad	2000
3 Savdska Arabija	25,7 mio.	Ni podatka	10,8 %	Kralj Abdulah bin Abdul Aziz	2005
^js^Jemen	23,5 mio.	45,2 %	35 %	Predsednik Ali Abdulah Saleh	1994	13. februar: Na stotine ljudi se je zbralo pred predsedniško palačo. Pretekli me- sec je na jugu države na tisoče ljudi protestiralo proti predlagani politični reformi.
•jj^-Oman	3 mio.	Ni podatka	15 %	Sultan Kabus bin Said	1970	Januar: Približno 200 ljudi je protestiralo v Muscatu in od vlade zahtevalo, naj ustavi korupcijo in rast cen.
■jjlO^Bahrajn	738.000	Ni podatka	15 %	Hamad bin Isa Al Kalifa	1999	14. februar: Pripadniki šiitske večine, ki so jih navdihnili dogodki v Egiptu, so protestirali proti vladi.
^jll^Iran	76,9 mio.	18 %	14,6 %	Ajatola Al Kamenej	1989	14. februar: Oblasti niso dovolile protestov opozicije, vendar so opozicijski voditelji napovedali, da bodo protestna zborovanja nadaljevali kljub prepovedi.

Fotografije: Reuters SVir: CIA World Factbook *Odstotek prebivalstva pod pragom revščine
VEČER # REUTERS

Edini vir informacij o dogajanju so
sicer spletne strani opozicije, saj je po-
ročanje tujih medijev s terena prepo-
vedano.

Tudi v zalivski državici Bahrajn, ki
meji na Savdsko Arabijo, so se včeraj
protestniki spopadli s policijo, ker
je vlada zaradi opozicijskega "dneva
besa", ki sta ga navdihnili ljudski vsta-
ji v Egiptu in Tuniziji, zaostrila varnost-
ne razmere. Nad prestolnico Manamo
so krožili helikopterji, varnostne sile
pa so zlasti okrepile nadzor nad šiitski-
mi predeli. Včeraj in že prejšnjo noč je
bilo v spopadih treh vasi ranjenih naj-
manj 14 ljudi. Policija je s solzivcem
in in gumijastimi naboji onemogoči-
la vsaj eno protestno zborovanje. Ba-

hrajn, kjer sunitska družina vlada
šiitski večini, je pred protestom ponu-
dil gotovinsko izplačilo, da bi šiitom
preprečil izražanje nezadovoljstva.
Ali Jasem, mož hčerke šejka Ise Kase-
ma (vplivnega šiitskega duhovnika),
pravi, da nočejo strmoglaviti vladajo-
če družine, marveč hočejo le to, da pri-
dejo do besede. Analitiki pravijo, da bi
obsežni nemiri v Bahrajnu lahko opo-
gumili marginalizirane šiite v bliž-
nji Savdski Arabiji, največji izvoznici
nafte na svetu.

Nemiri so se že četrti dan nadalje-
vali tudi v Jemnu, kjer ljudje prav tako
zahtevajo spremembo režima. Toda v
primerjavi z drugimi državami ima je-
menski predsednik kar veliko privr-
žencev, ki se spopadajo z opozicijo,
varnostne sile pa stojijo ob strani.

Turški predsednik Abdulah Gul, ki
je na svojem prvem uradnem obisku
v Iranu, je na včerajšnji tiskovni kon-
ferenci v Teheranu skupaj z iranskim
kolegom Mahmudom Ahmadined-
žadom vlade bližnjevzhodnih držav
pozval, naj prisluhnejo zahtevam svo-
jih državljanov. Gulov obisk v iranski
prestolnici je sovpadal z načrtovano
demonstracijo opozicije kot izrazom
podpore ljudskim vstajam v Tuniziji
in Egiptu ter drugje, ki bodo po sodbi
organizatorjev pomagale oživiti iran-
sko reformistično gibanje Zelenih.
Ahmadinedžadova vlada, ki ima Ze-
leno gibanje po protestih zoper nje-
govo vnovično izvolitev leta 2009 za
hujskaško, za to zborovanje ni izdala
dovoljenja.

Na skupni tiskovni konferenci sta
predsednika govorila o tesnih odnosih
med njunima sosedskima državama,
Gul pa tudi o vse večjem nezadovolj-
stvu ljudi na Bližnjem vzhodu. Po nje-
govi sodbi jih to dogajanje ne bi smelo
presenetiti: "V tem času globalnega ko-
municiranja, v dobi, ko se vsi pozna-
mo, so zahteve in želje ljudi nadvse
realistične. In tako vidimo, da takrat,
ko voditelji in državniki niso pozorni
na zahteve svojih ljudstev, ljudje sami
ukrepajo, da bi dosegli izpolnitev svo-
jih zahtev." Turčija je med celotno
krizo v Egiptu izražala naklonjenost
protestirajočemu ljudstvu, Iran pa je
dogajanje v Egiptu označil za zmago
ljudstva nad diktatorjem, deležnim
podpore Zahoda. Iransko opozicijsko
gibanje, ki že od decembra 2009, ko
je bilo ubitih osem protestnikov, ni
imelo demonstracij, je dogodke na se-
veru Afrike izrabilo za podžiganje svo-
jih privržencev in njihove vrnitve na
ulice.

Predsednik Gul je poudaril, ne da
bi omenil, na katere države misli, da
"je treba upoštevati želje ljudi in da je
v tem pogledu treba izvesti korenite re-
forme, bodisi gospodarske bodisi poli-
tične". (Re-u-te-rs)

Palestinski premier Salam Fajad je vče-
raj sporočil, da njegova vlada odstopa.
Fajad je odstop vlade sporočil med ju-
tranjo sejo vlade v Ramali. Palestinski
predsednik Mahmud Abas pa je Faja-
du že poveril oblikovanje nove vlade,
ki bo vodila posle do splošnih volitev.
"Fajad je obvestil svet ministrov, da je
naša vlada odstopila," je povedal eden
od palestinskih ministrov. Premier
Fajad se je zatem srečal z Abasom in
mu uradno izroči odstopno izjavo
vlade. Iz Abasovega urada so sporočili,
da je predsednik odstop vlade sprejel
in obenem Fajadu poveril oblikovanje
nove vlade, za kar ima sedaj tri tedne
časa. Poleg Fajada, ki je na položaju
premiera od leta 2007, bo po pričako-
vanjih položaje obdržala večina mi-
nistrov. V Fajadovi vladi je trenutno
16 ministrov. (zu-r)

Kakorkoli že to zveni kot kliše:
dogajanje, ki smo mu v zadnjih
tednih priča v arabskem svetu,
natančneje v njegovem severnoafriš-
kem delu, je v marsičem prelomno.
Izbruh ljudskega nezadovoljstva v
Tuniziji, ki je odnesel z oblasti
dolgoletnega diktatorja Zain El-
Abidineja Ben Alija, čemur je sledil še
bolj množičen upor v Egiptu, ki je
prav tako imel za posledico odhod še
enega od "nezamenljivih" samodr-
žcev Hosnija Mubaraka, ni samo
korenito spremenil razmerja sil v teh
dveh državah in s tem v regiji, ampak
je tudi dodobra predrugačil uveljavlje-
ne predstave o teh družbah in njihovi
politični perspektivi.

Doslej je v velikem delu politične in
siceršnje javnosti veljalo prepričanje,
da demokratična oblika vladavine ni
primerna za arabski svet, saj bi, če bi
jo dosledno uveljavili, to islamskim
skrajnežem utrlo pot na oblast. Zato
je zahodna politika smatrala, da so
razni "prosvetljeni" avtoritarni
režimi, utemeljeni na sekularnih
načelih in (vsaj deklarativno)
zavezniško naravnani do Zahoda,
optimalna (ali vsaj najmanj slaba)
rešitev za te deleže. Zato je njihovo
vzdrževanje tudi obilno finančno
podpirala. Problem teh režimov je
bil, da je njihova avtoritarna
komponenta močno prevladala nad
domnevno prosvetljenostjo in
progresivnostjo.

Dogodki v Tuniziji in Egiptu so v
veliki meri razblinili uveljavljen mit
o "rabski ulici", ki naj bi bila v svojem
protestništvu in odporu do domačih
režimov radikalna, proislamistična
in sovražno nastrojena do Zahoda
(svojim oblastnikom naj bi očitala
predvsem kolaboracijo z "brezbožni-
mi" zahodnjaki). Ničesar takšnega ni
bilo mogoče zaslediti ob nedavnih
protestih. Islamisti so tukaj, kljub
dejstvu, da je denimo Egipt eno od
njihovih oporišč, igrali precej
obrobno vlogo. Resda so bili med
udeleženci tudi globoko verni
muslimani, vendar nikakor ne samo
oni. Drug ob drugem so protestirali
ljudje iz različnih družbenih skupin,
študenti in delavci, profesorji in
kleriki, ženske v tradicionalnih
muslimanskih oblačilih in zahodnjaš-
ko napravljene mladenke z razpušče-
nimi lasmi. Ta množica ni pozivala k
"sveti vojni zoper nevernike" niti k
vzpostavitvi globalne prevlade
islama. Vsi so želeli predvsem eno -
svobodo. Očitno je, da njihova želja ni
radikalno spremeniti svet, ampak
zgolj uživati to, kar je ljudem v
demokratičnem svetu nekaj samou-
mevnega: da lahko sami, brez
zunanjega vsiljevanja, kreirajo svoj
življenjski slog. Tako jih je, ne glede
na nazorske razlike, združil odpor
zoper zatiralsko obnašanje skorumpi-
ranih režimov, ki so državljane dolga
desetletja držali v podrejenosti s
policijskim nasiljem, cenzuro in
podkupovanjem.

Ti režimi so v imenu vzdrževanja
varnosti in stabilnosti z obsežnim
državnim nadzorom izžemali svoje
državljane. Tako so deplasirane
ocene, da so protesti tudi "upor zoper
neoliberalizem", kar smo lahko pri
nas slišali iz ust nekaterih analitikov.
V teh državah kaj dosti t. i. neolibera-
lizma sploh ni mogoče najti. Tunizija
in Egipt sta vzpostavila sistem,
temelječ na močni vlogi države in
njene birokracije, pri čemer je prva v
začetnem obdobju svoje neodvisnosti
uvajala celo nekakšen socializem.
Vladajoči stranki teh dveh držav, tj.
tunizijski Demokratični parlamentar-
ni zbor in egiptovska Narodna
demokratska stranka, sta bili do
nedavnega članici Socialistične
internacionale (ta ju je pred kratkim

Ta množica ni
pozivala k "sveti
vojni zoper
nevernike" niti
k vzpostavitvi
globalne prevlade
islama
izključila zaradi njune nedemokratič-
ne narave). Pod krinko vzdrževanja
socialne pravičnosti in zaščite
nacionalnih interesov so tako
vladajoče oligarhije, ki so obvladova-
le državne strukture, nebrzdano
polnile svoje bančne račune (nekam
znano zveni, mar ne?).

Seveda ne Tuniziji ne Egiptu (in
državam, kjer se bodo morda zvrstili
podobni scenariji) ni mogoče vnaprej
napovedati svetle demokratične
prihodnosti. Za uspešno konsolidaci-
jo demokracije so namreč potrebne
določene družbene predpostavke,
brez katerih je velika verjetnost, da
bo šel politični razvoj v kakšno
drugo smer. Proces demokratizacije
tudi v državah vzhodne in srednje
Evrope ni tekel brez težav, čeprav je
bilo prisotnih več elementov
demokratične tradicije, bolj razvita ci-
vilna družba in ne nazadnje boljše
materialne razmere. Zato je treba ta
proces voditi premišljeno ob skrbno
načrtovanih reformah institucional-
nega okvira. Kot vsaka druga sta tudi
omenjeni deželi v marsičem
specifični, zato bodo morale biti te
reforme prilagojene konkretnim
okoliščinam. V določenih primerih
so demokratične volitve dejansko
privedle na oblasti ekstremiste, ki
niso predstavljali za svobodo nič
manjše nevarnosti kot kakšen
samodržec. Vendar to nikakor ni
razlog, da bi državljanom arabskih
držav odrekli pravico, da si sami
krojijo svojo usodo. Vsekakor si
zaslužijo svojo priložnost.

Priložnost pa ima tudi Zahod,
predvsem njegova politika, da
ponovno definira svoj odnos do
arabskega sveta. Podpora najrazličnej-
šim "zavezniškim" diktaturam
nikakor ne prispeva k njegovemu
ugledu v očeh ljudi v teh deželah. In
reakcije uradne zahodne politike ob
dogodkih v Egiptu so bile vse prej kot
navdušujoče. To bolj kot za ZDA, ki so
previdno, a vendarle podprle
Mubarakov odhod z oblasti in
izvedbo demokratičnih reform, velja
za Evropsko unijo, ki se o tem
(ponovno) ni bila sposobna poenotiti
in zavzeti jasnega stališča. S tem
znajo odvrniti od sebe tudi tiste, ki
jasno sledijo deklariranim zahodnim
idealom in ki so zanje pripravljeni
marsikaj žrtvovati.

Azijske države, lačne energetskih
virov, v okviru pehanja za surovina-
mi, potrebnimi za izdelavo jekla, so
tekmice jeklarske družbe ArcelorMit-
tal in rudniškega podjetja Vale v boju
za pridobitev licence za izkoriščanju
največjih zalog premoga za koksanje
na svetu, to je tistih v Mongoliji.
Azijske zasebne in državne firme
sodijo med več kot deset ponudni-
kov, ki se potegujejo za projekt
premoga za koksanje Tavan Tolgoj,
pri čemer sta zraven največje
jeklarsko podjetje na svetu Arcelor-
Mittal SA in vrhunsko rudniško
podjetje Vale iz Brazilije.

Hkrati investicijske banke vzpostav-
ljajo stik z mongolsko prestolnico
Ulan Bator, saj merijo na največjo
javno ponudbo delnic - za nekaj
vrednosti Tavan Tolgoja - v tej azijski
državi, ocenjeno na okoli 1,5
milijarde dolarjev. Nadzor nad Tavan
Tolgojem ima mongolsko državno
podjetje Erdenes MGL. Neki bančnik
iz Ulan Batorja, kjer imajo zdaj
temperature okoli minus 20 stopinj
Celzija, je izjavil, da se zdaj v
mongolski prestolnici dogaja
marsikaj: vsa letala so zasedena in
vsi si prizadevajo utreti pot v ta
projekt. Podjetje Erdenes, ki je dobilo
nalogo ponuditi vzhodni blok (za
začetno javno ponudbo), je zadnje
tedne tarča obleganja investicijski
bank, je dodal bančnik, ki spričo
občutljivosti tega posla ni želel biti
imenovan.

Kitajska, Japonska in Južna Koreja
segajo po zalogah železove rude in
premoga za koksanje po svetu, da ne
bi bile odvisne samo od glavnih
dobaviteljev, kot sta podjetji BHP
Billiton in Rio Tinto. Pri tem iskanju
so postale pozorne na revno in manj
razvito Mongolijo, ki pa leži na
neznanskem še ne črpanem bogastvu
rudnin. Analitiki menijo, da bi ta
država v naslednjem desetletju lahko
sodila med države z najhitrejšo
gospodarsko rastjo.

Mlada demokratična vlada Mongolije
namerava strateškim vlagateljem
omogočiti razviti zahodni del
premogovnika Tavan Tolgoj (s
skupnimi zalogami premoga šest
milijard ton) na podlagi pogodbe,
svoj delež pri vzhodnem bloku pa
zmanjšati z začetno javno ponudbo
delnic. Britanski časnik The Indepen-
dent on Sunday je navedel, da
namerava pisne predloge za nakup
deležev dostaviti več kot 20 investicij-
skih bank. Carol Cao, analitik
hongkonške firme Macquarie,
tolikšno zanimanje pojasnjuje s tem,
da gre za največji, strateško pomem-
ben in še neizkoriščani premogovnik
s premogom za koksanje na svetu.

Mongolija je zbudila resno pozornost
svetovnih investitorjev leta 2009, ko
sta podjetji Ivanhoe Mines Ltd. in Rio
Tinto sklenila pogodbo v vrednosti
šest milijard dolarjev o izkoriščanju
rudnika Oju Tolgoj, enega največjih
nahajališč bakra in zlata na svetu.
Lani je podjetje Mongolian Mining

Corp, največji mongolski zasebni
proizvajalec in izvoznik premoga za
koksanje, po začetni javni ponudbi
delnic v vrednosti 650 milijonov
dolarjev prišlo na hongkonško borzo.

Južna Koreja govori o šestih udeležen-
cih te dirke vključno s firmo Xstrata,
ameriško premogovno družbo
Peabody in konzorciji, ki jih vodijo
Južna Koreja, Kitajska, Japonska in
Indija. V korejskem konzorciju, ki ga
vodi državna firma Korea Resources
Corp in ki bo razvil predel Canki z
okoli 1,2 milijarde ton premoga, je
devet korejskih podjetij, dve ruski in
štiri japonske družbe. Mongolska
vlada naj bi o izbranih ponudnikih
odločila sredi februarja.

Po trdem premogu za koksanje iz
Tavan Tolgoja močno povprašuje
sosednja Kitajska, največji proizvaja-
lec jekla na svetu: da njeni plavži ne
bi ugasnili, potrebuje uvožen
premog. Za zdaj Kitajski, Japonski in
Južni Koreji večino uvoženega
premoga za koksanje pripeljejo ladje
iz Avstralije. Uvoz tega premoga iz
bližje Mongolije jim bo zmanjšal
prevozne stroške.

Za zdaj je negotov izid dražbe za
rudniško licenco, ker Mongolija še
nima ustrezne strategije, ko tuje
družbe kupujejo mongolsko nacional-
no premoženje. Vlada v Ulan Batorju,
ki jo hromita neodločnost in
birokratizem, je potrebovala kar
nekaj let za to, da izrazi soglasje za
razvoj rudnika bakra in zlata Oju
Tolgoj.

Praznih novih stanovanj in napol zgra-
jenih stanovanjskih objektov, največ-
krat celo brez vgrajenih oken in vrat,
je povsod v državi še vedno na pretek.
Koliko jih je natančno, v državi ne ve
prav nihče, po nekaterih ocenah jih je
kar nekaj tisoč. Večina investitorjev
podatke namreč skrbno skriva in zatr-
juje, da jih ima "le nekaj", a tudi v evi-
denci trga nepremičnin (pri Geodetski
upravi RS) se zbirajo le podatki o proda-
ji starih stanovanj. Nobena od evidenc
namreč ne vodi podatkov o prodaji
novih stanovanj.

Torej ni statistike o tem, koliko novih
enot je ostalo neprodanih. Glede na
dostopne podatke o dokončanih sta-
novanjskih objektih in stanovanjih v
gradnji lahko le sklepamo, da se je letni
prirastek sicer zmanjševal, a ne tako
hitro, kot je upadalo povpraševanje
oziroma število transakcij. Poznavalci
pravijo, da naj bi bilo kar 85 odstotkov
stanovanj, dokončanih do poletja 2008,
neprodanih.

Tudi Borut Gržinič, direktor zbor-
nice za nepremičnine pri gospodarski
zbornici Slovenije, pojasnjuje, da nihče
nima pravih podatkov, koliko je nepro-
danih novogradenj, in da obstajajo le
"neke ocene". Anton Kožar, direktor
Inštituta za nepremičnine, pravi: "Veli-
ko je mladih družin, ki se stiskajo pri
starših, zato je veliko latentnega pov-
praševanja. Najemni trg ne funkcioni-
ra, ker obstaja le kratkoročni najem, ne
pa dolgoročni. Če bi bil nekdo odgovo-
ren za dolgoročni najem, bi ta funkcio-
niral. Zanimivo bi bilo vedeti, kolikšne
so v posameznih občinah vrste za ne-
profitni najem."

Poleg zasebnih investitorjev pa
na trgu nepremičnin v Sloveniji de-
luje tudi državni Stanovanjski sklad
RS, ki pri prodaji stanovanj ni nič kaj
bolj uspešen. Stanovanjski sklad v teh
dneh razpisuje oddajo že vseljivih sta-
novanj in stanovanjskih hiš v najem. Z
razpisom ponujajo 104 najemna stano-
vanja in hiše s pripadajočimi parkirni-
mi mesti.

Stanovanja so na lokacijah Mari-
bor Pobrežje, Jesenice, Vipava, Rače
pri Mariboru, hiše pa v Pivki - Petelinj-
ski hrib.

Mnogi se sprašujejo, ali ne bi bilo
smiselno, da bi ta sklad kot vzor dru-
gim zasebnim investitorjem spustil
cene praznih stanovanj, za katera ni
zanimanja in pomenijo le dodaten
strošek.

Kakorkoli, zaloge so povsod po drža-
vi velike, njihova tržna vrednost pa se
vztrajno znižuje. Nekaj tisoč novozgra-
jenih praznih, neprodanih stanovanj
po vsej državi investitorjem povzroča
velike skrbi, toda nova stanovanja ne
bodo cenejša, napovedujejo investitor-
ji. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je
že lani napovedoval, da bo cena kva-
dratnega metra stanovanja v prestol-
nici padla na 2000 evrov brez davka
oziroma na 2200 evrov z DDV. Letos
je ponovil: "Če bodo investitorji žele-
li začeti prodajati, bodo morali znižati
cene. Ne razumem, da držijo cene, saj
tako delajo le v dobro bank, ker gre ves
denar za obresti."

Investitorji pa niso v težavah le v
prestolnici, temveč se z večjo ali manj-
šo nelikvidnostjo soočajo v večini več-
jih slovenskih mest.

Tudi Marko Puschner, urednik
spletnega portala Slonep, pravi, da ne
banke ne investitorji ne želijo, da bi se
cene znižale. "Vzrok so krediti, zato ni
interesa. Treba pa je tudi vedeti, da so
investitorji obremenjeni z visokimi ce-
nami pri nakupu zemljišč."

Zaskrbljeni so torej tudi bančniki,
ki so bili v zadnjih letih preveč rado-
darni pri kreditiranju gradenj, a zdaj
jih ta radodarnost že nekaj časa pošte-
no skrbi. Nekatere banke so kreditirale
večino gradenj, vendar zgrajenih nepre-
mičnin sedaj nihče ne kupi, ker kupna
moč prebivalstva že nekaj časa upada.
Čeprav so se zato cene že nekoliko zni-
žale, nadaljnje zniževanje ni v interesu
gradbenikov in bank, saj bi lahko zara-
di tega zabredli v še večje težave. Če
bi cene še padle, je potrebno dodatno
zavarovanje posojila, ki ga gradbeniki
seveda ne morejo dati, zato bi lahko naj-
krajšo odnesle prav banke.

Že nekajkrat je bilo napovedano, da
naj bi država v duhu pomoči gradbe-
nim podjetjem začela odkupovati pre-
sežke stanovanj na trgu. Toda stroka
temu nasprotuje in se sprašuje, "kako
je lahko v javnem interesu, da naj bi dr-
žava odkupila stanovanja, ki so tako
slaba in draga". Stroka namreč ne vidi
nobenega razloga, "da bi z denarjem
davkoplačevalcev reševali minule zavo-
žene projekte gradbincev. Tisti, ki so na
tem, da propadejo, naj propadejo," pra-
vijo. Stanovanja namreč niso klasična
tržna dobrina in zato mnoge vznemir-
ja napoved, da naj bi država odkupila
presežke stanovanj na trgu, pa čeprav
jo upravičujejo tako dobri nameni, kot
so reševanje krize v gradbeništvu ali za-
gotavljanje najemnih stanovanj.

Gržinič celo pravi, da bi se investi-
torji morali "malo bolj potruditi za pro-
dajo in znižati cene".

Predvsem pa je pomembno, kako
razmere na trgu razume vlada in kako
jih povezuje s stanovanjsko politiko.
Ministrica Darja Radič zatrjuje, da
"lahko država gradbeništvu pomaga s
tem, da zažene investicijski cikel". Razc-
vetu gradbeništva v obdobju 2005 do
2008, ko se je njegov delež v BDP pove-
čal s 5,2 na 7,8 odstotka, je sledila kriza.
Vrstijo se prisilne poravnave in stečaji;
okoljski minister Roko Žarnic naj bi že
začel postopke za preoblikovanje sta-
novanjskega sklada za potrebe posega
na stanovanjski trg, finančni minister
Franc Križanič pa je napovedoval, da
bo država odkupovala stanovanja po
cenah, ki jih je kot posplošene tržne
vrednosti določila geodetska uprava.

Investitorji so sicer nekoliko spu-
stili cene, vendar te še vedno niso
tako ugodne, da bi se ljudje odločali za
nakup. Veliko neprodanih novih stano-
vanj je tudi na območju Kopra, kjer so
v zadnjih letih začeli pospešeno gradi-
ti, nekoliko manj pa je neprodanih sta-
novanj v Izoli, Portorožu in Piranu. V
gorenjsko prestolnico so se nekaj časa
zaradi nižjih cen radi selili Ljubljanča-
ni, trenutno pa je v Kranju na prodaj
nekaj sto stanovanj.

"Imamo zelo malo neprodanih sta-
novanj, zato, zaradi kombinacije sreče
in pameti, nimamo problemov s stano-
vanji. Imeli smo dobre projekte na do-
brih lokacijah in precej konkurenčne
cene. V zalogi imamo 'le' 19 stanovanj,"
razlaga Jure Smole, vodja inženiringa
v Kraškem zidarju v Sežani. V Sežani
je Kraški zidar kvadratni meter stano-
vanjske površine prodajal po 1750 do
4000 evrov vključno z DDV-jem. Lani
je za stanovanja iztržil okoli 10 milijo-
nov evrov.

Kako se bodo gradbeniki izvlekli
iz dolgov in vse slabšega likvidnostne-
ga položaja, za koliko se je povečalo re-
programiranje posojil gradbenemu in
nepremičninskemu sektorju in kako
se je spremenila njihova ročnost, ta
čas torej nikomur ni jasno. A kot pravi
Kožar, "očitno prazna, novozgrajena
stanovanja za lastnike niso dovolj
velik strošek. Če bi bila, bi jih že zdav-
naj prodali."

odstotkom evropskega povpraševanja
po električni energiji do leta 2050, so
sporočili iz UniCredit banke.

UniCredit banka želi tako prispe-
vati k boju proti podnebnim spre-
membam, zato bo svojim klientom
ponudila finančne produkte za raz-
voj zelene ekonomije. V družbi DII vi-
dijo v tem sodelovanju tudi ključ do
postopne preusmeritve v nizkoogljič-
no ekonomijo. Obetajo si partnerstvo,
ki bo pripeljalo do naložb, razvoja
novih industrij v teh deželah kakor
tudi novih delovnih mest in prenosa
znanja. Sodelovanje UniCredit banke
potrjuje, da je lahko tudi obnovljiva
energija privlačna poslovna prilož-
nost, so prepričani v družbi DII. (if)

Potem ko je predsednik nemške centralne banke Bundesbank Axel Weber mi-
nuli teden nepričakovano odstopil od tekme za novega predsednika Evropske
centralne banke (ECB), je nemška vlada včeraj sporočila, da bi lahko predlaga-
la drugega kandidata za mesto prvega moža ECB, poroča francoska tiskovna
agencija AFP. Weber je v petek odstopil z mesta predsednika nemške centralne
banke, njegov odstop pa bo začel veljati 30. aprila. S tem je Weber izstopil tudi
iz tekme za naslednika Jean-Claud-ea Tricheta na čelu ECB, druge najmočnejše
centralne banke na svetu. Trichetu se namreč oktobra izteče mandat. (sta)

* <f WIInmuftrtjIHtW SG' WL ntt-LjU}*
^lvh=> nb* i^T¹"- JTK^.1. > imm-w mmilvtrt

Od danes je mag. Djord-je Žebeljan
novi član nadzornega sveta Dravskih
elektrarn Maribor (DEM). Zasedel je
položaj v nadzornem svetu DEM, ki
ga je imel mag. Simon Tot, saj je Tot
zaradi prevzema vodenja Termoelek-
trarne Šoštanj (TEŠ) opustil članstvo v
nadzornem svetu Dravskih elektrarn,
napisal pa je tudi odstopno izjavo (do
imenovanja naslednika za članstvo) v
nadzornem svetu Premogovnika Vele-
nje, kjer je predsednik. Premogovnik
Velenje ima več družbenikov, zato
morajo na skupščini sprejeti njegov
odstop in imenovati novega člana,
medtem ko je menjava v Dravskih
elektrarnah preprostejša.

Dravske elektrarne Maribor so v
popolni lastni Holdinga Slovenske
elektrarne (HSE), zato lahko general-
ni direktor holdinga sprejme odstop-

Nadzorni svet je upravi
Zavarovalnice Triglav
naročil, naj z javnim
zbiranjem ponudb
za delnice NLB ugotovi,
kakšno je zanimanje zanje

Zavarovalnica Triglav (ZT), ki ima v
lasti 3,15 odstotka delnic NLB, je pre-
jela ponudbo ministrstva za finance
in Agencije za upravljanje kapitalskih
naložb države za odkup njenega dele-
ža delnic NLB. Nadzorni svet ZT je na
seji prejšnji teden upravi naročil, naj z
javnim vabilom za zbiranje ponudb za
nakup teh delnic preveri, kakšno je za-
nimanje zanje oziroma po kakšni ceni
bi jih bili zainteresirani pripravljeni ku-
no izjavo in imenuje novega člana, saj
nastopa kot skupščina družbe. Djord-
je Žebeljan, ki je v nadzornem svetu
zamenjal Simona Tota, je vodja razvo-
ja HSE, njegovo mandatno obdobje v
nadzornem svetu DEM se bo sklenilo
v letu 2012, kajti do takrat je bil ime-
novan Tot. Žebeljan bo prav tako kot
Tot namestnik predsednice nadzor-
nega sveta, ki ga še naprej vodi Stani-
slava Boban, vodja notranje revizije
v HSE. Predstavnik zaposlenih v trič-
lanskem nadzornem svetu DEM je
Marjan Ki-rbi-š.

DEM, družba z omejeno odgovor-
nostjo, proizvede kar 80 odstotkov slo-
venske električne energije, ki ustreza
merilom obnovljivih virov. Na pragu
osmih hidroelektrarn (Dravograd,
Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mari-
borski otok, Zlatoličje in Formin) ter
dveh malih hidroelektrarn - Melje

piti (knjigovodska vrednost delnice
NLB je okoli 130 evrov). V ZT so glede
podrobnosti zelo skrivnostni, odgovar-
jajo, da se glede obveščanja ravnajo po
načelu enakomerne obveščenosti vseh
deležnikov preko informacijskega si-
stema Ljubljanske borze.

Poleg morebitne prodaje delnic
NLB, ki kaže, da v ZT razmišljajo, da
ne bi sodelovali pri dokapitalizaciji
NLB, imajo v ZT odprto še eno banč-
no vprašanje: ali dati javno ponudbo
za prevzem Abanke Vipa? K temu jih
sili odločba Agencije za trg vrednost-
nih papirjev, ki je nedavno ZT in sku-
pini lastnikov Abanke, ki so v pretežni
državni lasti, odvzela glasovalne pra-
vice na skupščini. Na vprašanji, ali je
ZT že odgovorila agenciji na odločbo
o odvzemu glasovalnih pravic v Aban-
ki Vipa in ali bo objavila ponudbo za
prevzem Abanke sama ali v konzorci-
ju z drugimi solastniki, so v pisnem

na Dravi in Ceršak na Muri - doseže
njihova skupna moč 581 megavatov.
Dravske elektrarne Maribor imajo
280 zaposlenih in so 30-odstotni vla-
gatelj v izgradnjo spodnjesavskih hi-
droelektrarn, kjer skupna naložba
tudi v infrastrukturne objekte znaša
okrog 700 milijonov evrov, v same
hidroelektrarne pa okrog 450 milijo-
nov. Zato je vlagateljski delež Drav-
skih elektrarn v izgradnjo elektrarn
na spodnji Savi okrog 150 milijonov
evrov.

Tretja fronta, ki jo ima ZT ta čas
odprto, je reševanje naložb na Balka-
nu, za kar je ustanovila družbo Triglav
INT, na katero bodo, kot je potrdil njen
nadzorni svet, prenesli odvisne druž-
be v tujini. Nadzorniki so se seznanili
s poslovnikom odbora za upravljanje
odvisnih družb in zamislijo, kako ume-
stiti Triglav INT v koncept obvladova-
nja teh družb. Po neuradnih podatkih
naj bi pripravljali dokapitalizacijo Tri-
glav INT, o čemer naj bi se pogovarjali
z mednarodno finančno organizacijo
IFC, a odgovora na to vprašanje nismo
dobili. Pojasnili so le, da je nadzorni
svet ZT soglašal s povečanjem osnov-
nega kapitala odvisne družbe Triglav
INT s stvarnimi vložki, kar pomeni, da
bo ZT v to družbo vložila finančne na-
ložbe v Triglavove družbe zunaj Repub-
like Slovenije.

Info: 20.000,00 C, anuiteta: 240,10 C, doba: 06 msaacav, 6 M auribor + 3,10K
skupni znašale 25.070,50 C, EOM na dan 14.02.2011 znaia 0,35 %

"Svoje prihodnosti
ne moremo žrtvovati,"
je dejal Obama in med
drugim izpostavil
izobraževanje

Ameriški predsednik Barack Obama
je včeraj v Marylandu predstavil pro-
račun za leto 2012, vreden 3730 mili-
jard dolarjev, ki bo imel že četrto leto
zapored primanjkljaj, višji kot 1000
milijard dolarjev.

Obama je povedal, da njegov prora-
čun odseva potrebo po začetku zmanj-
ševanja primanjkljaja, vendar ne na
račun programov, ki si zaslužijo več
denarja. Med drugim zato, ker bodo
povečali ameriško konkurenčnost
na svetovnih trgih. "Svoje prihod-
nosti ne moremo žrtvovati," je dejal
Obama in med drugim izpostavil izo-
braževanje.

Proračunsko leto 2012 se začenja
s 1. oktobrom, primanjkljaj pa naj bi
znašal 1100 milijard dolarjev, kar je
za 550 milijard dolarjev manj, kot
znaša napoved za letošnje leto do 30.
septembra. Letošnjih 1650 milijard
primanjkljaja bo nov rekord po lan-
skih 1410 milijardah in pomeni 10,8
odstotka celotnega BDP. To je nov re-
kord po letu 1945, ko je ta znašal 21,5
odstotka BDP.

Obamova administracija si priza-
deva, da bi vsaj do leta 2015 primanj-
kljaj znižala na 3,2 odstotka BDP, kar
bi bilo znosno. Vendar pa primanjkljaj
v naslednjih desetih letih ne bo nikoli
padel pod 600 milijard dolarjev.

Do leta 2022 naj bi torej proračun-
ski primanjkljaj osiromašili za 1100
milijard dolarjev, pri čemer bi dve tret-
jini prihrankov zagotovili s krčenjem
domače porabe, preostalo tretjino pa
z višjimi davki, predvsem za premož-
nejše. Obamov proračun predvideva,
da po letu 2012 potečejo olajšave iz
Bushevih časov za tiste, ki zaslužijo
več kot 200.000 dolarjev na leto, kar
bodo republikanci, ki skušajo že letos
najti 60 milijard dolarjev prihrankov
v zameno za povišanje meje dovolje-
nega javnega dolga, skušali blokirati
na vse načine.

Denar naj bi prihranili s petletno
zamrznitvijo domače porabe. Obama
namerava med drugim revnejšim
vzeti polovico subvencij za ogrevanje,
kar bo proračunu navrglo 2,5 milijar-
de dolarjev prihranka, za 46 milijard
dolarjev pa naj bi bilo v desetih letih
prihranka z odpravo subvencij in olaj-
šav naftnim podjetjem. Milijardo naj
bi prihranili z odvzemom dela po-
moči velikim letališčem, podobno z
zmanjšanjem pomoči zveznim drža-
vam, v desetih letih pa naj bi Penta-
gonu odvzeli 78 milijard dolarjev.

Obama v nasprotju z Bushem v
obrambni in splošni proračun vnaša
postavko za vojne. Afganistan bo v
letu 2012 stal 107 milijard dolarjev,
Irak 11 milijard, skupni proračun Pen-
tagona pa naj bi nanesel 656 milijard,
kar je za 18 milijard manj kot letos.
State Department zase in za različne
programe v tujini želi 54,9 milijarde
dolarjev, republikanci pa bodo to žele-
li znižati za najmanj 10 milijard.

Kljub varčevalnim ukrepom pa je
predvidena tudi rast, in sicer naj bi za
izobraževanje leta 2012 namenili na
splošno za 11 odstotkov več kot letos.
Več denarja je predvidenega tudi za
zdravstvene in biološke raziskave,
razvoj infrastrukture, kot je hitra že-
leznica, in razvoj čiste energije. Cilj
je med drugim, da bi se do leta 2015
po cestah vozilo milijon električnih
avtomobilov, do leta 2035 pa bi pod-
vojili delež elektrike, ki pride iz čistih
virov. (sta)

Dr. Damjan Žugelj kot prvi
varuh trga vred-nostnih
papirjev o tem, kd-o vse je
zatajil pri nad-zoru
(mened-žerskih)
prevzemnikov,
še posebno pa bank

Dr. Damjan Žugelj je kot direktor
Agencije za trg vrednostnih papirjev
(ATVP) v zadnjem obdobju vzbudil več
zanimanja, ko je decembra pred parla-
mentarno komisijo dejal, da tako nje-
gova agencija kot bančni regulator,
Banka Slovenije (BS), v preteklosti pri
nadzoru (menedžerskih) prevzemov
nista bila zadosti aktivna. Po teh oce-
nah se je nanje, očitno osebno priza-
det, odzval guverner BS dr. Marko
Kranj'ec. O tem pa o zadnjih postop-
kih ATVP, ki je v lepem številu borznih
podjetij državne lastnike pozvala bodi-
si k podaji prevzemne ponudbe bodisi
k znižanju lastništva pod prevzemni
prag, je za Večer spregovoril Žugelj.

Zakaj ni ATVP pri domnevno spornih
(menedžerskih) prevzemih ukrepala
prej - zavoljo preslabe zakonodaje,
ker ni bilo prave politične volj'e ali
zaradi nesposobnosti njenih zapo-
slenih?

"Zakaj ATVP ni ukrepala prej, morate
vprašati ljudi, ki so bili v agenciji pred
menoj. Da je bila ATVP v preteklosti
premalo aktivna, pa je dejstvo. Z ozi-
rom na podatke, ki so mi dostopni,
gre za obdobje od leta 2004 do 2008,
ko je bila ATVP premalo drzna in ni
vztrajala pri indicih, ki jih je v svojih
nadzornih postopkih zaznavala. Ne
glede na to, ali bi ATVP postopke ka-
sneje pred sodišči dobila ali izgubila,
bi se sčasoma ustvarila sodna praksa,
ki bi oblikovala temelje za prihodnost.
Zakonodaja je bila ustrezna in v veliki
meri usklajena z evropsko, z izjemo
nekaj anomalij. Ena izmed teh je prev-
zem Term Čatež, ki je bil sicer po slo-
venski zakonodaji izpeljan zakonito,
evropska prevzemna direktiva pa prev-
zema z zamenljivimi obveznicami ne
dopušča. Sprememba zakona o prevze-
mih v letu 2008 pa je Savi omogočila,
da je skozi t. i. zatečeno stanje in neus-
trezno ureditev terminskih pogodb po-
nudila to, kar uživajo še danes. Na vse
to je ATVP že pred več kot dvema le-
toma prvič opozorila javnost in resor-
no ministrstvo, a se kljub številnim
urgencam do danes ni zgodilo nič.
Levji delež je prispevalo še sodstvo s
prepočasnimi odločitvami oziroma
neodločitvami. No, doživeli smo tudi
drugo skrajnost, neobičajno hitro odlo-
čitev sodišča v nam zelo nenavadnih
okoliščinah, kar smo naznanili tudi to-
žilstvu. V agenciji imam eno najboljših
ekip, ki ostaja pripadna, motivirana in
požrtvovalna, četudi vlada ne zbere po-
guma, da dokončno v celoti uredi sta-
tus neodvisnega regulatorja, in četudi
številni predlogi zaposlenih v ATVP za
izboljšanje razmer pri vladi in poslan-
cih naletijo na gluha ušesa."

Koliko bi poleg regulatorjev pri "taj-
kunskih" prevzemih lahko storili
člani nadzornih svetov podjetij, v ka-
terih so ti potekali, in bank, ki so po-
sojale denar zanje?
"Ne glede na to, koliko si posamezni-
ki, interesne skupine ali politika želi-
jo realizirati lastne želje ali apetite, je
dolžnost nas nadzornikov oziroma re-
gulatorjev, da jih pri tem nadziramo,
reguliramo, korigiramo in ustavimo.
Menim, da smo v prvi vrsti zatajili re-
gulatorji. Tej zgodbi moramo priti do
konca. In niso krivi samo pohlepni me-
nedžerji. Najmanj toliko so krivi tudi
tisti, ki so jim takšne prevzeme omo-
gočili oziroma jim apetite povečeva-
li bodisi skozi (pre)lahko dostopnost
virov financiranja ali skozi slab kor-
porativni nadzor. Da ATVP prevzem
sploh odobri, morajo prevzemniki
skladno z zakonodajo pri KDD depo-
nirati denarne ali bančne garancije.
Ko dobimo to potrdilo, prevzem mo-
ramo odobriti, ne glede na to, ali nam
je prevzemnik všeč ali ne. Ekonomska
presoja skladno z zakonom ni mogoča,
ne omogoča je niti evropska zakonoda-
ja. To je izključno stvar prevzemnikov
in tistih, ki prevzem financirajo. Prav
tako ni naša zakonska pristojnost ugo-
tavljati, zakaj in pod kakšnimi pogoji
je bila nekomu dana bančna garancija
ter kako bo prevzem financiral. Pre-
soja tveganj, povezanih z bančnimi
garancijami in odobrenimi krediti,
je stvar uprave banke in nadzornikov
banke ter Banke Slovenije, ki licencira
uprave bank in regulira njihove apeti-
te ter tudi skrbi za finančno stabilnost
te države."

Kakšne bodo posledice za banke za-
radi vseh napačnih odločitev glede
danih posoj'il in ali j'e mogoče kazen-
sko ovaditi same menedžerje?
"Lažje bi bilo razmišljati o posledicah,
če bi dobro poznali določena dejstva
teh napačnih odločitev. Odobrene
bančne garancije pomenijo potenci-
alno obveznost bank in bi lahko bile
prvi pokazatelj potencialne izpostav-
ljenosti bank in morebitnih tveganj,
ne glede na to, če garancije niso bile
unovčene. Dolgoročne naložbe v last-
ništvo so bile pretežno financirane s
kratkoročnimi bančnimi sredstvi, saj
so bili večmilijonski krediti za nakup
deležev družb odobreni za obdobje
največ enega leta dni, z možnostjo po-
daljšanja. To je ključni podatek. Kako
so lahko banke naivno pričakovale,
da bodo ti ljudje v tako kratkem času
vrnili takšne vrtoglave zneske? Posle-
dica so neuspeli prevzemi ob kopici
izčrpanih podjetij, ki se iz dneva v dan
soočajo s stečaji in prisilnimi poravna-
vami. Da o številu brezposelnih ne go-
vorimo. Za vse to ni izključni krivec
kriza. Imeli smo pohlepne menedžer-
je z očitno dobrimi zvezami pri ban-
kah. Namesto da bi gradili podjetja in
razvijali dejavnost, so želeli zadostiti
zgolj svojim apetitom na način, da so z
izkoriščanjem denarnih tokov nekdaj
zdravih podjetij, ki so jih vodili, finan-
cirali lastne sanje. V normalni pravni
državi bi za ta dejanja že zdavnaj odgo-
varjali. Imamo pa tudi kakšen primer
prevzema s pozitivnimi posledicami -
na primer idrijski Kolektor, ki še danes
dobro dela in širi poslovanje."

Bosta aktualna kriza in javno finanč-
ni primanjkljaj državo prisilila v
odprodaje določenih naložb?

"Slovenska država naj bi imela v 'port-
feljskih naložbah' okrog šest milijard
evrov denarja in ključno vprašanje je,
koliko dodane vrednosti ji prinašajo
te naložbe. Če bi to lastništvo države
prinašalo blaginjo njenim državlja-
nom, ga je smiselno ohranjati, a ne
v takšnem obsegu. Država je slab go-
spodar, državna lastnina pa v takem
obsegu nosi koristi le določenim eli-
tam blizu vladajoče politike. Zato se je
boljše odločiti za prodajo, hkrati pa v
Sloveniji ustvariti normalno gospodar-
sko okolje, da bodo ta podjetja pri nas
ostala. Tako bomo imeli več pobranih
davkov in dajatev. Danes se kažejo vse
temačne posledice ideologije 'nacional-
nega interesa'. Med drugim je državna
lastnina postala alibi za kadriranje zve-
stih ljudi, prijateljev, in ni namenjena
ciljanemu upravljanju z namenom ple-
menitenja sredstev v korist vseh držav-
ljanov. 'Nacionalni interes' nas je zelo
veliko stal in upamo, da bo nekdo
nekoč tudi izračunal, koliko."

ATVP je nedavno državnim lastni-
kom v primerih Krke, Save, Save Re,
Abanke, Aerodroma Ljubljana, Petro-
la, Telekoma Slovenije in Zavaroval-
nice Triglav poslal pozive k znižanju
skupnega lastništva pod prevzemni
prag ali objavo prevzemne ponudbe.
Kolikšen je časovni rok za izpolnitev
zahtev in ali je s tem državi dan alibi
za umik iz lastništva podjetij?
"ATVP nadzira subjekte, ki deleže v
družbah kupujejo, in ukrepa, ko njiho-
vi nakupi brez predhodne prevzemne
najave presegajo 25 odstotkov deleža
v družbi. Pa čeprav samo za eno del-
nico. Ta pravila je postavila država in
jih bo morala sama tudi spoštovati, še
posebno ker to zahteva od drugih in
jih za nespoštovanje zakonodaje sank-
cionira. Predstavljajte si, da bi v neki
'tajkunski zgodbi' našli preseganje
25-odstotnega prevzemnega praga za
eno samo pičlo delnico. Takoj bi drža-
va skupaj z vso javnostjo in mediji zah-
tevala naše ukrepanje. Zakaj bi bilo v
primeru, ko je akter država, drugače?
ATVP se ne ukvarja z ozadji državne-
ga lastništva, kreiranjem politike okoli
prodaje deležev in ekonomsko smotr-
nostjo prodaj, ampak je dolžna izva-
jati zakon in sankcionirati kršitelje,
pri čemer je dolžna ščititi manjšino,
tj. male delničarje. Če bi tudi sodišča
v teh primerih drugače odločila, bi to
pomenilo teptanje pravic šibkejših in
nadmoč države nad njimi. Zato ima
ATVP na voljo dodaten vzvod sankci-
oniranja, to so globe. Postopki poteka-
jo, vpleteni subjekti imajo zakonske
roke, da se izjasnijo o dejstvih in oko-
liščinah očitanih kršitev, prve odloč-
be pa je mogoče pričakovati v mesecu,
mesecu in pol. Sicer pa nobena evrop-
ska zakonodaja ali evropska direktiva
na prevzemnem področju ne omogoča
privilegiranih subjektov. Tako niso in
ne morejo biti privilegirani subjekti
niti država niti banke. Le tako se lahko
zagotavljajo enake pravice in varnost
vsem delničarjem. Zato bo ATVP, četu-
di preko evropskih institucij, nasproto-
vala drugačni ureditvi, kot je enakost
vseh udeležencev."

"Potrebujemo dva regulatorja. Enega
za denarni trg (BS) in drugega za zava-
rovalniško-kapitalski trg (združena
AZN in ATVP). S tem bi poskrbeli za
simetrijo in enakost razvoja vseh pro-
duktov na teh trgih in ne bi, tako kot
je bila praksa doslej, favorizirali bank
in njihovih produktov. Poglejte, kam
nas je pripeljalo favoriziranje določe-
nega nadzorovanca BS, ki je vseskozi
privilegiran. Če hočete, tudi skozi nje-
gov statusni položaj. Posledica tega je
bila med drugim utrditev povezav in
odnosov s subjekti nadzora, predvsem
s tistimi državnimi. To se najbolj banal-
no vidi že s tem, ko stopite v zgradbo
BS, kjer se bohoti bankomat NLB, in če
se ne motim, celo za zelo zaščitenimi
vrati, za katera se brez izročitve oseb-
nega dokumenta varnostnikom in ske-
niranja oseb ne da. Ne nazadnje v tem,
koliko kadrov iz te institucije je zase-
dalo in zaseda pomembne položaje v
državnih bankah. Seveda velja tudi
obratna pot. Kako je potem mogoče,
da je nadzor v takšnih prijateljskih
povezavah sploh lahko učinkovit? Ne
pravim, da je res tako. Pravim, kako
to izgleda navzven. Ostali pa nimamo
pojma, kako se izvaja nadzor, še svoje-
ga zakona o prevzemih ne znamo izva-
jati, saj smo očitno prebutasti in ga ne
razumemo. Če temu dodamo še dok-
torja iz Kragujevca, ki vodi institucijo
ATVP, je neuspeh neizbežen. Zato je tu
institut guvernerja, ustavna kategori-
ja, ki nas kljub svoji nepristojnosti nad
zakonom o prevzemih o njem poduču-
je kot male šolarje. Seveda je namen
dobrohoten, pa še tiho in hvaležni mo-
ramo biti.

In drugič, dobili bi dva enakovred-
na regulatorja oziroma nadzornika,
med katerima bi vladala zdrava kon-
kurenca in bi si gledala pod prste. Tret-
jič, kar je najpomembnejše, odpadejo
vse nepotrebne koordinacije, poveča-
li pa bi se učinkovitost, odzivnost in
hiter pretok nadzornih informacij, še
posebno če bi svete teh dveh velikih
regulatorjev medsebojno povezali z
vsaj enim članom. In četrtič, imeli bi
enormne stroškovne sinergije. To je
ATVP že predlagala, njeni predlogi
so temeljili tudi na ugotovitvah MDS
in OECD, ki v svojih študijah poudar-
jata neenakosti med regulatorji. Ven-
dar dvomim, da ima vlada odločnost
in pogum to izpeljati, čeprav so bile
te študije narejene na njeno zahtevo.
Združevanje vseh nadzornikov pod
eno streho pa je po mojem že pozab-
ljena ideja, vsaj glede na izkušnje tujih
praks, ki so v krizi spoznale, da zdru-
ženi nadzorniki niso najboljša oblika.
Prav tako na to nakazuje praksa usta-
novitve treh parcialnih evropskih re-
gulatorjev (EBA, ESMA, EIOPA), ki so
člani enotnega telesa (ESRB)."

V začetku leta se je omenjalo "pred-
novoletno rajanje" s tečaji delnic fi-
nančnih holdingov, kjer gre za sum
tržne manipulacije ...

"Tovrstni sum tržnih manipulacij na
ATVP še proučujemo. Gre za zahtevne
postopke, ki so se v preteklosti pri so-
diščih, predvsem zaradi njihovega ne-
razumevanja problematike, končali
neugodno. Vendar bomo vztrajali. Prej
ko slej se bodo zadeve obrnile v našo
korist. Razumem, da se posamezen pri-
mer konča neugodno, ne pa večina. To
je znak, da je nekaj zelo narobe, zago-
tovo pa ne pri nas. Bolj kot domnevne
tržne manipulacije vidim problem pri
finančnih holdingih, saj niso regulira-
ni. Ker jih nihče ne nadzira, lahko očit-
no počnejo, kar želijo. Ocenjujem, da
imajo s finančnimi holdingi največje
težave tiste poslovne banke, ki so jih
kreditirale. To je trenutno ena večjih
nevarnosti za stabilnost slovenskega fi-
nančnega sistema, na kar smo večkrat
opozorili. V prihodnje lahko napovem
še bolj poostren nadzor nad transakci-
jami z delnicami določenih finančnih
holdingov in poostren nadzor nad no-
silci kvalificiranih deležev skladov, ki
so v kar nekaj primerih finančni hol-
dingi. Nekaj ukrepov smo že izrekli,
nekaj jih še sledi."

Kaj pa lahko rečete o zamrznjenih
glasovalnih pravicah državnih bank
v Mercatorju in Pivovarni Laško?
"Tam določenim bankam glasovalne
pravice mirujejo. Ker postopki še pote-
kajo pred vrhovnim sodiščem, tega ne
morem komentirati. Razlog za zamr-
znitev glasovalnih pravic niso zgolj
unovčitve zavarovanj, temveč usklaje-
no delovanje bank pri tem in presega-
nje prevzemnega praga. Zato bo ATVP
nasprotovala vsakršnemu poskusu pri-
vilegirane zakonske ureditve za banke,
kot skozi predloge sprememb zakona
o prevzemih skuša pripeljati BS."

Koliko pa je realno, da Infond Hol-
ding dobi nazaj deleže v Mercatorju
in Pivovarni Laško?

"O tem bo odločalo sodišče. Obstaja pa
določena verjetnost, da se to zgodi. In
ne samo v primeru Infond Holdinga."

Za konec: v zadnjem obdobju je v jav-
nosti odmeval vaš besedni dvoboj
z guvernerjem BS dr. Markom Kranj-
cem, ko ste tudi zahtevali njegov
odstop. Kje pa je zahteva po odgo-
vornosti nekdanjega guvernerja, se-
danjega razvojnega ministra mag.
Mitje Gasparija?

"Ne gre za noben boj ali spor med re-
gulatorji, kot se skuša prikazati v medi-
jih. Pred državnozborsko preiskovalno
komisijo sem bil kot priča zaprošen za
mnenje. Nihče mi ne more prepoveda-
ti ali me omejevati pri mojem razmiš-
ljanju. Povedal sem, kar mislim, in to
je bila moja dolžnost. Za svojimi izja-
vami stojim, saj so osnovane na po-
datkih, ki so mi dostopni. Zadeve pa
so eskalirale, ko je zmanjkalo strokov-
nih argumentov in sem bil deležen
celo osebnega diskreditiranja, čeprav
nisem nikogar poimensko obtožil.
Očitno so se nekateri v tem prepozna-
li in odreagirali z napadom name kot
osebnost. Vse to nima nobene zveze
z mojo doktorsko disertacijo na ljub-
ljanski EF, kjer je bil v komisiji resda
sedanji guverner BS. O tem je javnost
seznanjena že nekaj let in najbrž bi mo-
ralo biti nekaj hudo narobe z mano, če
bi toliko let gojil tovrstne osebne za-
mere, še posebno ker sem zadoščenje
dobil že pred petimi leti, ko mi je uspe-
lo doktorirati.

Ljudje na teh pozicijah bi mora-
li biti profesionalci in hudo narobe
je, da nekdo splošno zgodbo pripelje
na osebno raven, razen če ti, kot že
omenjeno, zmanjka strokovnih argu-
mentov. Guvernerja pa sem pozval k
odstopu, ker je bil on tisti, kije izrekel
kar nekaj neresnic (zaradi količine sem
jih namenoma poimenoval laž), in to
je danes več kot evidentno. In osebi, ki
to počne ter bi naj bila steber zaupanja
v finančni sistem, to ne sme biti dovo-
ljeno. Če bi sam to storil, bi bil verjet-
no takoj razrešen. Skozi mnenja v
javnosti vse glasnejše stroke je očitno
moje razmišljanje na pravi poti in pri
tem bom zagotovo vztrajal, dokler ne
bomo iz lukenj zbezali vseh tistih, ki
so krivi za ta zgodovinski prevzemni
fiasko. Ustavili me ne bodo niti napadi
na mojo osebnost niti morebitni bodo-
či zrežirani in naročeni konstrukti ti-
stih, ki jim gorijo tla pod nogami. Sam
imam čisto vest in lahko vsakomur po-
gledam v oči."

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek
spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša po-
nudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe;
OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

ALTA GOLD
ALTA HEALTHCARE
ALTA HIGH YIELD BOND
ALTA INDIA
ALTA INTERNATIONAL
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PLUS

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD Azija/Oceanija
NFD Energija

NLB Skladi - Naravni Viri delniški
NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi
NLB Skladi - Obvezniški EUR
NLB Skladi - Slovenija delniški
NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
Perspektiva: BalkanStox
Perspektiva: EmergingStox
Perspektiva: EurAsiaStox
Perspektiva: ResourceStox
Perspektiva: SpecialOpportunities
Perspektiva: WorldMix
Perspektiva: WorldStox

Allianz RCM BRIC Equity
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
Allianz RCM Europe Equity Growth
Allianz RCM Global Agricultural Trends

Allianz RCM Global EcoTrends
Allianz RCM Global Equity
Allianz RCM Growing Markets Protect

TOP-Fonds II Der Flexible
TOP-Fonds III Der Aktive
EEF Bond EUR Long Term (R)
EEF Bond EUR Medium Term (R)
EEF Bond EUR Short Term (R)

v %
2,84

8,53

1,35

6,16
W

0,87 31,66

0,57 9,65

1,07 16,11

1,16

7,51

1,64

5,08

0,50 12,60

0,44 10,65

0,19 -2,61

-0,52 -11,91

-0,07 2,70

0,86 28,82

1,21 27,89

0,29 17,95

0,85 17,51

0,37 29,16

1,76
W
6,72

14,06

0,70 22,57
0,01 W

1.45 16,77

1,17 21,21

0,91 17,78

0,00 2,87

0,86 27,24

1,24 22,04

1,28 9,81

1.46 11,66
0,44 W

,22
W

0,29 11,76

1.24 11,37

0,63 25,41

-0,14

4,79

0,51 17,41

1.25 10,04

1,83

4,98

8,21

1,97 16,94

0,41 6,75

0,44 0,75

0,65 12,25 -

36
v %
35,54

0,50

30,54

-0,21

-9,98

-1,50

5,90

15.51

9,10

12,12

-6,06

-4,71

57,79

66.65

6,52

9.07

-9,22

13,72

17,48

14.72

-9,96

36.98

6,90

35.66

24,28

19,63

13.40

0,49

14.56

-1,14

-5,05

18.41

10,22

5.98

34.52

-9,46

13,74

23,16

13.45

29.79

3,14

24.99

13,27

24,59

18,10

16,97

3,43

60,10

0,77

41,39

8,00

41,47

10.46

2,45

47,35

11,69

0,12

14.57

22,87

-8,83

2,88

-3,45

11,45

19.23

13,51

18,04

-3,55

25,06

8.99

5,35

10,27

16,03

14,25

-4,75

9,82

15,45

-0,66

2,13

-2,31

11,45

65,69

1,41

18.73

13.38

54.80

-1,71

18,22

-9,02

29,63

-6,67

-2,02

23,66

1.08

4,95

12,45

-4,80

12.39

0,95

15,59

-7,88

11,06

42.24

-0,49

-1,07

0,41

-3,00

14,45

21,34

-1,29

-5,11

VEP

4,52

3,68

13.77

11.33
45,06

41.78
0,34
3,28

44,12

4,04

7.28
4,32

5,75

1,18

0,88
21,49
0,58

5.74

1.30

5,34

5,55

54,44

1,00

46.25

0,55

1,78

1,00

1,13

1.09

311,15

1,80

4.92
43,70

1,20

34,09

9.67

125,09

10,89

6,36

6.72

5.68

5,70

3.75

5.10

5.78

9,82

3.61

0,50

7.24

12,48

22,62

2.25

4,84

13,92

4.21

10,12

32,82

12,86

11,22

2.57

13,18

1,32

0,88

8.65

1.49

1,52

50.44

0,70

5.82

5.58

19,42

3.79

5.06

5,19

1,13

1,42

8.11

20.34

26,23

16,00

22,46

65,81

4,38

3,52

4.73

2,36

4,15

5.07

4.76

3,02

11.45

5,19

4.41

15,20

4,07

5,01

5,40

22,52

5,13

2.77

4,84

4.42

5.83

1,68

12,38

11,29

7,46

9,11

5.90

2.74

9.36

1.50

4.37

24,59

16,54

1,09

56,06

6,40

1.22

4.26

0,77

5,00

9.31

0,86

3.91

3.66

5,04

4.29

4.93

11.26

18,95

3,99

3.62

5,3

-0,30

0,88 11,79

1,22 13,95

0,01 -1,69

1,99 14,85

1,58 13,29

0,00 1,73

1,07 -8,01

1,94 19,39

0,84 15,72

0,34 -3,71

0,95 21,83

0,69 23,99

0,73 12,36

0,45 12,68

1,86 24,64
0,05 W
0,33 13,21

1,20 17,57

0,72 13,85

0,01 1,81

0,20 3,62

0,05 17,55

0,22 14,37

0,67 24,57

0,99 13,15

0,45 24,26

1,31 18,73

0,63

1,35

0,91 12,88

0,91 29,32

0,30 15,97

6,82

0,74 15,75

0,44 15,14

0,42 5,59

0,82 19,14

7,85

1,66

0,02 -20,52

0,55 17,46

0,18 21,36

9,74

1,29

1,24

1,11 12,20

0,77 11,16

0,83 11,94

1,21 24,70

0,40 6,25

1.16 25,87

0,37 8,46

0,66 15,46

0,49 -0,45

0,48 26,50

0,53 17,18

0,36 12,08

0,71 19,85

0,16 17,87

1,38

8,49

1.17 17,76

0,03 -8,23

0,21 33,72

0,47 13,51

0,08 -0,81

0,26 10,61

1,25 29,42

-0,99

1,39 15,69

0,14 2,62

0,56 6,34

1,04 18,28

0,98 15,48

v %
3,15

-13,75

33,12

-27,72

-6,91

6,57

24,63

14,87

12,29

13,06

6,97

27,19

-48,63

-7,73

5.96

-38,40

9,07

0,21

-1,17

7,65

7,81

6,55

4,11

5.97

2,47

2,24

6,79

-2,45

-6,95

-6,61

-14,40

-25,34

-33,11

19,51

NVP NIP

v % v %
W

12.13

91,91

105,78

128,18

104,57

66,58

6,20

106,22

90,00

100,32

106,66

83,51

123,30

146,87

149.07

145,27

121,39

131,63

4,68

198,82

7,92

76,94

112.08

124,70

119,14

128,80

405,45

70,75

91,21

97,58

91,66

81,20

156.25

291,96

135,74

110,92

95,02

87,68

152.26

151,10

150,87

90,34

91,72

87,05

50.14

50,82

58,00

3,0

5,0

0,0

5,0

4,0

5,0

3,8

3,5

4,0

5,0

4,0

2,5

3,5

4,0

2,0 0,0

0,5 0,0

4,0 0,0

3,0 0,0

4,0 0,0

3,0 0,0

0,02 15,48

-0,52 W

-0,61 W

0,42 14,47

0,39 13,63

-0,22 21,12

-0,26 20,19

0,00 18,39

0,00 17,32

1,58 36,56

0,54 34,79

1,50 35,56

-1,09 31,89

-2,00 29,60

-1,10 31,20

-0,36 16,26

-1,34 13,70

-0,31 15,68

-0,66 19,59

0,85 16,95

-0,11 15,88

-0,12 15,17

0,84 16,08

0,40 19,76

0,33 18,89

-2,45 6,37

-0,15 -0,04

0,08 1,85

0,23 25,24

0,64 4,19

0,29 13,25

0,58 26,16

-0,34 32,00

-0,50 4,85

0,40 20,51

-1,52 15,86

-1,34 10,06

0,65 13,02

-1,25 17,61

-1,48 28,56

0,00 0,13

-0,79 28,36

0,00 0,82

0,18 13,44

0,07 20,66

-0,19 20,83

1,15 24,72

0,35 18,01

-0,35 W

0,02 6,29

-0,23 19,04

-0,86 33,20

0,87 20,06

0,18 3,25

0,38 25,83

1,92 31,04

Legenda: * = opomba; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote
premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci;
36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka reda-
kcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so nave-
deni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je
manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Ljubljanska borza je teden začela v rdečih številkah. Indeks
blue chipov SBI TOP je končal pri vrednosti 831,01 točke, kar
je 1,51 točke oz. 0,18 odstotka manj kot v petek. Najbolj so se
pocenile delnice Gorenja, največjo rast pa so dosegle delnice
Nove KBM.

Vlagatelji so včeraj opravili za 1,16 milijona evrov prome-
ta. Največ zanimanja so pokazali za najbolj "prometne" del-
nice Ljubljanske borze, delnice Krke, s katerimi so sklenili za
668.650 evrov prometa. Delnice so pri tem zdrsnile za 0,39
odstotka, na 63,51 evra.

Največji padec so sicer včeraj utrpele delnice Gorenja, saj
so pri prometu v višini 5990 evrov izgubile kar 1,91 odstotka
in se oblikovale pri 12,31 evra. Navzdol so šle še delnice Merca-
torja (21.400 evrov), katerih zaključni tečaj se je znižal za 0,10
odstotka, na 155,05 evra.

Med blue chipi so se tako podražile le delnice Nove KBM in
Petrola. Prve so se pri prometu 66.860 evrov podražile za 0,68
odstotka, na 10,32 evra, druge pa pri prometu v višini 29.330
evrov za 0,12 odstotka, na 251,90 evra.

Zaključni tečaj delnic Telekoma Slovenije (74.520 evrov)
se včeraj glede na petek ni spremenil, tako da je ostal pri 87
evrih.

Preostali delnici v prvi kotaciji sta sledili negativnemu tren-
du. Zaključni tečaj delnic Intereurope (310 evrov) je šel navz-
dol za 4,17 odstotka, na 3,355 evra, zaključni tečaj delnic Luke
Koper (39.420 evrov) pa za 0,68 odstotka, na 14,50 evra.

V rdečem območju je teden začela tudi standardna kotacija.
Tu so vlagatelji največ povpraševali po delnicah Zavarovalnice
Triglav, s katerimi so sklenili za 84.870 evrov poslov. Delnice so
se pri tem pocenile za 0,29 odstotka, na 17,21 evra.

Največji padec so sicer v tej kotaciji zabeležile delnice Pivo-
varne Laško (6750 evrov; -5,88 odstotka, na 12 evrov), največjo
rast pa delnice Žita (9840 evrov; +1,10 odstotka, na 92 evrov).
(sta)

63.65

152,00

160,12

60,73

73,13

395.22

66,50

97.72

190,02

156.16

65,76

73,46

449,51

54.37

56.38

173,25

117.23

115.88

106,93

104.17

11.50

11.45

21.52

20.76

17,78

15,36

4,57

4,20

5,79

5.54

12,20

24,44

23.03

34.19

16,59

12.53

16,16

15.02

17.73

17.51

16.55

16,82

10,00

9,19

133,35

100.44

12,69

8,66

128,23

87,28

71.52

0,02

0,03

8,78

6,35

75,59

21,93

137,73

191,48

10,32

124.28

12.66

8,73

41.04

118,60

104.25

6,50

8,86

9,29

7,88

20.03

7.55

86,27

6,13

77,64

55.20

5,22

4,39

71,48

117,96

101.26

236,43

193,12

188,61

154,86

183.29

189,38

11.46

100,86

166.45

788.51

80,10

84,26

134.45

328,64

228.52

106.46

94,92

106,42

106,69

81,10

110.89

31.77

23.56

41,16

4.83

7.12

-5,94

-3,00

-32,22

14,13

5,77

-4,69

14,84

-4,26

4.70

-3,21

7.36

2,45

-4,07

3,41

13.35

12,33

4,29

3.57

10.36

7.84

-0,61

-2,85

-14,10

-16,17

32,49

21,23

29.37

23,81

11,36

21,98

-6,43

-17,62

-7,82

8.37

57,32

46.16

43,41

54,03

-1,28

-3,57

0,01

-1,23

6,91

7.58

7,98

10.17

-55,74

-39,56

-21,05

-2,12

5,48

-17,02

19,71

12,63

-8,14

-12,62

17,41

11,84

-25,32

34,47

11,52

0,01

0,78

8.71

21.92

-11,76

-1,04

12,02

2,62

4,79

44.93

-2,58

-3,51

8.13

3.85

26,02

4,09

-2,50

17,52

-1,77

1,83

9,56

7,81

-4,30

14,21

17,47

5,06

-9,55

18,00

5,76

-3,95

5,79

3,19

2,23

9,09

21,78

Predmetne učitelje iščejo predvsem
za kratkotrajne zaposlitve in nadomeš-
čanja, sicer je na trgu diplomantov s
področja šolstva že dovolj. Nekateri pa
opozarjajo na problem zaposlovanja po
zvezah in poznanstvih

Pri izbiri študija je poleg tega, kaj te veseli, dobro imeti v
mislih, ali boš s takšno izobrazbo zaposljiv, so ob nedavnih
informativnih dnevih povedali strokovnjaki. Na področ-
ju šolstva je službo težko dobiti, večinoma se mladi diplo-
manti v šolo prebijejo s prostovoljnim pripravništvom, na
razpise za posamezno delovno mesto prejmejo več kot sto
prošenj. Statistike zavoda za zaposlovanje teh težav ne odra-
žajo. Med kadri, kijih delodajalci iščejo, so predmetni učite-
lji kar na drugem mestu, takoj za komercialisti za prodajo. S
področja šolstva delodajalci zelo povprašujejo še po pomoč-
nikih vzgojitelja predšolskih otrok, visokošolskih sodelav-
cih, vzgojiteljih predšolskega pouka, učiteljih razrednega
pouka in srednješolskih učiteljih, kažejo statistike.

Vendar morajo mladi pri izbiri učiteljskega poklica
biti previdni, saj te statistike ne odražajo popolnoma real-
ne slike. "Pri iskanosti predmetnih učiteljev gre zlasti za
kratkotrajne zaposlitve in za nadomeščanja. Trenutno po-
treb po posameznih vrstah diplomantov nimamo, saj je v
šolstvu zelo malo novega zaposlovanja in je na trgu delov-
ne sile dovolj diplomantov," o potrebah po novih učiteljih
odgovarjajo na ministrstvu za šolstvo in šport.

V osnovnih šolah je pogosto tudi začasno zaposlovanje
v oddelkih podaljšanega bivanja. Kot povedo na nekaterih
šolah, zaposlujejo tudi magistre znanosti, saj je kandidatov
za delovno mesto veliko. "Učitelji v oddelkih podaljšanega
bivanja so tisti, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja katerega-
koli predmeta v osnovni šoli ali pogoje za svetovalnega de-
lavca. Podatkov, da je med njimi veliko magistrov znanosti,
nimamo," razlagajo na šolskem ministrstvu. To je nekdaj za
bodoče učitelje razpisovalo štipendije. Zaradi zadostnega
števila diplomantov, ki so zaposljivi v šolah, so štipendije
zadnjič razpisali v šolskem letu 2005/06, in to 130 štipen-
dij. "Vsem štipendistom smo uredili možnost opravljanja
pripravništva, podatkov o tem, ali so ostali na šolah, ne
spremljamo," so še povedali.

Vse pogostejše pa so anonimke o zaposlovanju na šolah,
ko ravnatelji v šolah, če že koga, zaposlujejo svoje otroke,
otroke svojih prijateljev ali občinskih uradnikov. "A so take
izbire v skladu z ustavo, zakonom o delovnih razmerjih in
zakonom o javnih uslužbencih, ki zagotavljajo prepoved kr-
šitve diskriminacije in enakopravno dostopnost delovnih
mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogo-
ji? Ali ravnatelj sploh lahko objektivno izbira med prijav-
ljenimi kandidati, če je na razpis prijavljena tudi njegova
hčerka?" v enem izmed anonimnih pisem piše "brezposel-
ni učitelj".

"Osnovna šola je pravna oseba, ki jo v pravnem prometu
zastopa ravnatelj. To pomeni, da je samostojen delodajalec.
Ministrstvo nima nobenih pristojnosti v zvezi s sklepanjem
delovnega razmerja na šoli. Sicer pa je vsakomur pod enaki-

Na Univerzi v Mariboru
je v športne aktivnosti
vključenih le sedem
odstotkov študentov

Študentski svet Univerze v Mariboru
je minuli petek v sodelovanju s Sloven-
skim akademskim športnim društvom
in strokovno revijo Univerzitetni šport
izpeljal okroglo mizo na temo trenut-
no stanje slovenskega univerzitetnega
športa. Na njej so se pogovarjali tako
o dosežkih na področju športa od leta
2009 kot tudi o dejstvu, kako majhen
delež študentov je udeležen v športnih
aktivnostih. Pičlih sedem odstotkov
predstavlja - v štirih letih naj bi ga po-
večali na 40 odstotkov.

Za dosego cilja pa športni pedagogi
zagovarjajo šport kot obvezen predmet
v prvem letniku študija, ovrednoten z
ECTS-točkami. Študenti bi se tako konti-
nuirano po srednji šoli naprej ukvarjali
s športno vzgojo in se spoznali s progra-
mi, ki jih Univerza v Mariboru ponuja,
saj so programi Športne zveze UM zelo
dobro zastavljeni in kvalitetni. Zasede-
nost Univerzitetnega športnega centra
Leona Štuklja se je zelo povečala in v pri-
meru obveznega predmeta bi imeli štu-
dentje termine za športno vzgojo tudi
dopoldne, kar bi razbremenilo prostore.
Dr. Danijel Rebolj , novoizvoljeni rektor
Univerze v Mariboru, ne le da se stri-
nja z ovrednotenjem predmeta, ampak
dodatno predlaga, da bi se te kreditne
točke lahko prenesle v naslednje letnike
in bi jih študentje izkoristili takrat, ko bi
imeli na voljo izbirne predmete, če jih v
prvem letniku nimajo. Dr. Otmar Ku-gov-
nik , predsednik Slovenske univerzitetne
športne zveze (SUSA), ki se je ukvarjal s
transformacijo športa na univerzi v okvi-
ru bolonje in je to razumel kot izjemno
težko nalogo za univerzo, je na okrogli
mizi razmišljal o razlogih za tako skrom-
no vključenost študentov v športne aktiv-
nosti. Po Kugovniku je osnovni problem
dogajanje športa, preden mladi pridejo
na univerzo, saj imamo klubski in šolski
šport. "V prvem so športniki podvrženi
selekciji, v drugem pa si želimo, da bi bil
učinkoviti za pridobivanje motoričnih
znanj, kjer se ne vzpostavi ljubezen do
športa. S takim vhodom se sooča univer-
za." Rešitev vidi v centru za univerzitetni
šport, ki bi pripravil dobro ponudbo in v
športnih aktivnostih povezal univerzo
in mesto, ob tem pa bi mu šport bil na
prvem mestu. (jas)

Si-stemska bi-ologi-ja, torej
holi-sti-čno, i-nterdi-sci-pli--
narno pri-kazov-anje ži-v-ljenj-
ski-h procesov-, si-je zadala
nov- ambi-ci-ozen ci-lj

Virtualno omrežje jetra, ki so ga pog-
nali v nemškem Dresdnu, omogoča
sodelovanje biologov in teoretičnih fi-
zikov s ciljem, da ponazorijo delovanje
človeških jeter. To sodelovanje bi deni-
mo lahko pomagalo razviti bolj učin-
kovita zdravila, saj presnova zdravil v
jetrih znatno vpliva na njihovo učinko-
vitost in toksičnost; ali pa bi pripomo-
glo k razumevanju obolenja jeter. Vse
tuje molekule preidejo v celice jeter,
gredo skozi presnovo in so naposled
izločene iz telesa.

Četudi so nekateri modeli moleku-
larnih poti v jetrnih celicah že sposob-
ni napovedati, kako lahko zdravilo
postane aktivno ali proizvede toksič-
no kemično snov, pa lahko biološke
posledice njegovega delovanja predvi-
di samo model celotnega sistema jetr-
nih celic in tkiv. Podobno lahko model
celotnih jeter razkrije veliko več o obo-
lenju jeter kot zgolj model vzajemnega
delovanja molekul.

Glavni izziv projekta je razviti ma-
tematične modele, ki lahko združuje-
jo podatke o procesih, potekajočih na
izredno različnih časovnih in prostor-
skih nivojih. Če bo omrežje uspešno,
bo povezalo modele podceličnih mo-
lekularno-signalnih poti in modele
delovanja celotne celice, nemara pa
oblikovalo tudi model celotnega orga-
na, ki bo na voljo razvijalcem zdravil
in drugim raziskovalcem.

Uspešnost bo odvisna tudi od odzi-
va na enako hud sociološki izziv: zago-
toviti, da bo 250 znanstvenikov v 69
raziskovalnih skupinah po Nemčiji
težilo k istemu cilju. Ursula Kummer,
snovalka modelov s heidelberške uni-
verze, je omrežje označila za nadvse
zahtevno in dodala, da glavne razisko-
valce k sodelovanju sili vrsta različnih
razlogov, da so vsi izredno vznemirje-
ni ob izzivu večnivojskega modelira-
nja in da jih prav to motivira.

Nemško ministrstvo za raziskova-
nje je omrežju za pet let zagotovilo pod-
poro 43 milijonov evrov, pri njej pa gre
za nadaljevanje podpore programu si-
stemske biologije HepatoSys, ki je v
letih 2004-09 prejel 36 milijonov evrov
(pri njem je šlo za modeliranje hepatoci-
ta, najbolj množične celice jeter).

Nemški raziskovalci programu He-
patoSys sprva niso bili naklonjeni,
ker ga je ministrstvo za raziskovanje
podrobno organiziralo od vrha do tal.
Mnogi znanstveniki so tudi s prezirom
zavrnili njegovo odločitev, da morajo
uporabljati sveže dobljene hepatocite
in ne laboratorijsko vzgojene celične
linije, kar bi bila ustreznejša oblika
uporabe. Znanstveniki HepatoSysa so
sicer potrebovali vrsto let, da so razvi-
li metodo, ki je zagotovila, da je vsaka
serija novih celic v raziskovalnih labo-
ratorijih dosegla standardno kakovost,
vendar so pri tem ugotovili, da se vzgo-
jene celične linije ne vedejo tako kot
prave jetrne celice, je izjavila Ursula
Klingmuller iz nemškega centra za ra-
ziskovanje raka v Heidelbergu.

Marino Zerial, direktor enote Inšti-
tuta Maxa Plancka za molekulsko bi-
ologijo celic in genetiko v Dresdnu,
opozarja, da pomenijo hepatociti za
eksperimentatorje velik sistem, ker
po naravni poti prevzemajo tuje mole-
kule. Drugače kot večina drugih vrst
celic zlahka vsrkavajo interferenčne
celice RNKi-RNK, ki merijo na posa-
mezne gene v celicah, da bi jih bodisi
zadušile bodisi utišale.

Program HepatoSys je vključeval
47 raziskovalcev, pri čemer so nekate-
ri sodelujoči biologi in fiziki navezali
tesne stike. Šestletni program je dal
le nekaj študij, a ga imajo ustanovite-
lji kljub temu za uspeh. Gisela Miczka,
ki upravlja Virtualno omrežje jetra v
okviru ministrstva za raziskovanje,
pravi, da so potrebovali določen čas,
da bi se seznanili z jezikom drugih in
se navadili težiti k skupnemu cilju, in
dodaja, da bo več študij tega programa
izšlo v naslednjih dveh letih. Zerial in
njegov kolega Yannis Kalaidzidis sta
potrebovala pet let za razvoj modela,
ki opisuje, kako se hranilne snovi ali
signalne molekule prenašajo v celico.
Šele zdaj pripravljata poročilo o svojih
ugotovitvah.

Virtualno omrežje jetra bo še na-
prej ustvarjalo podatke in razvijalo
prostorsko-časovne modele bioloških
dogodkov na celični ravni, hkrati pa
poskusilo ustvariti nov teoretični
okvir za sistemsko analizo na vsaki
ravni delovanja jeter. Večravensko mo-
deliranje se bo opiralo na standardno
orodje, med drugim na diferencialne
enačbe in ustrezne statistične meto-
de, obenem pa zahtevalo bolj izdela-
no matematiko za premoščanje serij
podatkov na različnih ravneh. Kalaid-
zidis pravi, da ni splošnega recepta za
premike med nivoji, zato si morajo ra-
ziskovalci na vsaki ravni izdelati ustre-
zne značilnosti, ki jih potem uporabijo
na naslednji ravni.

Tokrat ne gre za prvi poskus pri-
kaza človeškega organa. Fiziologi
po svetu že leta snujejo računalniški
model srca, njihovo prizadevanje pa
je leta 2008 sprožilo program Evrop-
ske unije za prikazovanje različnih
organov (z angleškim imenom Virtu-
al Physiological Human Network of
Excellence). Peter Hunter, direktor
inštituta za bioinženiring na auckland-
ski univerzi, glavno gonilo tega pro-
grama, priznava, da se jim doslej še ni
prav posrečilo premoščati ravni. Ven-
dar pa obsežnost Virtualnega omrežja
jetra in dosedanje ukvarjanje s posame-
znimi nivoji zagotavljata, da je lahko
prizadevanje glede jeter kronano z
uspehi. (Nature )

Nedelja je minila v znamenju raznovr-
stnih 3D doživetij. Francozi so pred-
stavili pravljični svet, Wim Wen-ders
je poveličal Pino Bausch, Wern-er Her-
zog pa je z občinstvom delil dragocene
poslikave podzemske jame Chauvet. V
treh dimenzijah pa zloglasne radioak-
tivne tragedije v Černobilu včeraj na
srečo niso predstavili Rusi. Kdo ve,
morda bi bilo to preveč šokantno.

V soboto, 26. aprila 1986, je v
danes ukrajinskem mestecu Černo-
bil, tik ob meji z Belorusijo, eksplodi-
ral jedrski reaktor. Novica je nekaj dni
kasneje pretresla cel svet, a izdelek
Alexan-dra Min-dadza se zelo osebno
osredotoča zgolj na doživljanje mla-
dega inženirja, kije med prvimi izve-
del za strahotno katastrofo. Njegova
reakcija je sprva povsem pričakova-
na. Valerij, nekoč vihravo uporniški
glasbenik, danes mladi partijski povz-
petnik, želi čimprej izginiti s kontami-
niranega področja in s seboj odpeljati
svoje dekle, ki pa se povsem drugače
odzove na kritično situacijo. In prav
njena reakcija (je res potrebno v takš-
nih trenutkih iti nakupovat čevlje?)
sproži niz usodnih dogodkov. Name-
sto čimprejšnjega odhoda ostaneta na
svatbi, vse skupaj pa se nato spreme-
ni v dokaj agresivni vrtiljak iracional-
nih izbruhov.

Begajoča kamera z roke sprva
ustvari pričakovano panično vzdušje,
kasneje pa v dolgih scenah nebrzdane-
ga slavja v gledalcu sproži stopnjujo-
če pričakovanje aktivnejše vloge. A v
ekstremnih situacijah ni časa za racio-
nalno premišljena dejanja, posebej če
govorimo o ruski duši. Odziv Valerije-
ve druščine lahko sicer enačimo z igra-

Za oskarja za glavno vlogo v konku-
renci številčno običajnih petih kandi-
datov naj bi po mnogih mnenjih eden
največjih favoritov bil priljubljeni 41-
letni španski igralec Javier Bardem.
Sicer je v zadnjem desetletju in do-
slej nasploh bil trikrat nominiran za
oskarja, tokrat drugič za glavno vlogo,
ter že nagrajen pred tremi leti za stran-
sko, toda ključno vlogo skoraj komič-
no nemogoče sfriziranega, a tembolj
psihopatskega, neustavljivega poklic-
nega morilca v hvaljeni, skupno šti-
rikrat oskarjevski srhljivi drami Ni
prostora za starce (No Country for
Old Men, 2007) kultnega in že nekaj-
krat oskarjevskega tandema ameriš-
njem glasbenikov na potapljajočem se
Titaniku, a je v njem občutno več noro-
sti, odlično poosebljene v Antonu Sha-
ginu. V soboto (V subbotu), edini ruski
tekmovalni predstavnik, je za zahod-
noevropskega gledalca v skupnem seš-
tevku svojevrsten, vse prej kot všečen
zalogaj, a podobni filmi ponavadi pri-
tegnejo pozornost žirije.

Zelo omejenemu krogu občinstva
je namenjen tudi Wendersov doku-
mentarec Pina, v katerem smo slišali
tudi slovenski jezik. Med člani plesne-
ga ansambla Tanztheater Wuppertal,
ki so center tega 3D igranega doku-
mentarca, posvečenega Pini Bausch,
se je namreč s kratko izjavo predsta-
vil tudi slovenski plesalec A-leš Ču-ček.
Sicer pa je film zastavljen kot biograf-
ski portret brez velike količine besed,
temveč, kot se za Pino spodobi, z na-
nizanimi odlomki njenih koreografij
(Cafe Mueller, Vollmund, Kontakthof).
Pri tem je režiser v vsej polnosti izra-
bil tretjo dimenzijo, zaradi katere so
ob poveličanih telesih v prostoru še
posebej fascinantno zaživela klasična
odrska ter dodatna zunanja prizorišča,
manj homogeno pa deluje sama struk-
tura portreta. Kljub temu da je Pinina
podoba (z arhivskimi posnetki) upo-
rabljena zelo malo, ta dokumentarno
igrani plesni film od začetka do konca
preveva duh te velike nemške plesalke
in koreografinje, ki je umrla pred slabi-
ma dvema letoma.

Med tekmovalnimi filmi četrtega
tekmovalnega dneva velja omeniti
še Nočne pripovedke (Les contes de
la nuit), ki niso izstopale samo zaradi
uporabljene tretje dimenzije, temveč
zaradi animacije. Francoski izdelek
Michela Ocelota ponuja skupek pre-
prostih pravljic iz različnih delov sveta
in z raznovrstnimi kulturno mitološki-
mi značilnostmi. Pohvalna je uporaba
barvnega spektra, ki v kontrastu s čr-
nimi podobami in v 3D tehniki zažari
v posebnem sijaju, sicer pa je globina
slika izrabljena samo v smislu prostor-
sko razvrščenih 2D ploskovnih objek-
tov.

Gonzaleza Inarrituja (Babilon...), no-
minirani še za tujejezičnega oskarja,
izjemno minimalistično sugestiven
kot bedni manjši kriminalec in predv-
sem požrtvovalni oče samohranilec
dveh otrok, obremenjen z družinski-
mi težavami ter z zdravstveno težavo

Multimedijski umetnik mlajše
generacije, dobitnik nagrade Essl
Award 2007, nominiranec za
nagrado OHO 2010, Velibor Barišič,
bolj znan pa kot Veli Silver, se v
KiBeli predstavlja z razstavo v
sodelovanju s švicarskim umetnikom
Amosom Angelesom. Razstavo si bo
mogoče ogledati še do 16. februarja.

Ustvarjalno izhodišče umetniške
produkcije Veli Silverja, sicer slikarja,
predstavlja predvsem združevanje
grafitarskih intervencij v javni
prostor po različnih lokacijah sveta
ter različne sodobno-umetniške
medije (slika, video, fotografija,
instalacija). Intervencije so lokacijsko
specifične, nastajajo predvsem v
(neprestani) komunikaciji s specifič-
nim okoljem. To torej niso ideje, ki bi
predhodno nastale v avtorjevi
imaginaciji in nato bile prenesene na
medijske površine, ki so v Silverje-
vem in Amosovem primeru pač
zidovi in pročelja stavb. Javne
površine pa seveda ravno tako niso
več klasične nevtralne likovno-
umetniške površine, na katere bi
umetnik vtisnil svoje lastno sporoči-
lo, temveč so že predhodno večkrat-
no nabite s specifičnimi pomeni, ki
bodo radikalno sooblikovali
umetnikov lasten doprinos. Umetniš-
ko avtorstvo v tem primeru torej ni
več monada, skozi katero bi se svetu
razkrivala izvirna, enkratna in
genialna avtorska gesta, temveč je
neprestana, procesualna palimpse-
stična komunikacija, polna citatov,
prisvajanj, referenc in asociacij.

Silver jeva umetniška dela predstavlja-
jo predvsem spontane spremembe
njegovih intervencij v javni prostor,
ki jih tudi redno spremlja. Avtor v
svojih delih največkrat dokumentira
ravno to postopno spreminjanje
izvorne intervencije, hkrati pa tudi
svoje lastne naknadne vnovične
intervencije. Delo je potemtakem v
temelju odprto, v končni fazi pa tudi
interaktivno in na voljo vsem
(prisvojitvam, predelavam...). Ni niti
enostavna grafitarska intervencija
niti ne klasična umetniška produkci-
ja, namenjena izključno galerijskemu
prostoru, temveč kompleksna in
"diskutabilna" kombinacija obeh.

Podobno kompleksna in raznolika je
tudi pričujoča razstava, nastala v
sodelovanju z Amosom Angelesom.
Na najrazličnejših možnih medijskih
površinah (vključno z grafitarskimi
posegi na zidove galerije) avtorja
združujeta različne tehnike, stile in
medije. Iz hudomušne instalacije treh
ovc, ki stojijo na sploščeni maketi
globusa, odmeva glasna glasba,
nekatera pisana grafitarska "platna"
so postavljena kar ob zid ter dajejo
občutek, da jih gledalec lahko
poljubno prestavlja. Osrednje,
skorajda "svete" dele galerijskega
prostora, zasedata dve ogromni
viseči orientalski preprogi, ki sta
skorajda blesfemično prisvojeni in
prikrojeni. Na obe so v predelano
"warholovskem" slogu vtisnjene
ponavljajoče se, skorajda ikonične
podobe (zvezde, palme in sončni
zahod, Indijanec z volkom). Posebej
zanimive so tudi dokumentarne
fotografije njunih skupnih (besed-
nih) intervencij v/na zid, ki ločuje
Izrael od Palestine, ki se vsekakor
izogibajo enoznačnim in eksplicitno
politično-angažiranim pomenom (na
primer David Copperfield was here,
New York Times). V svojevrstnih
predelavah klasičnega slikarskega
medija osrednje mesto zavzemajo
besede, ki se spreminjajo v skorajda
že večplastne reliefe z tisoč detajli
(predvsem delo Holy).

Silverjevo in Amosovo delo je tako
skozi tradicijo grafitarske kulture
nagnjeno k igrivemu prepletanju,
tudi rušenju ustaljenih in "policijsko
ločenih" binarnih opozicij. Neobve-
zna igra se prepleta z družbeno
kritiko in aktualnimi političnimi
problematikami, intervencija/
prisvojitev javnega prostora se
prenaša in parazitira na galerijski
beli kocki, v končni fazi pa se seveda
mešata tudi t. i. "low art" - množična,
nizka kultura in etablirana (visoka)
umetnost (kar je na splošno ena
ključnih značilnosti sodobne
umetnosti).

Celotna razstava je torej postavljena
kot nekakšna predstava, huliganski
performans (v končni fazi že
naslovitev razstave asociira v to
smer), ki ga avtorja skozi ponavljajo-
čo se gesto "podpisa" privedeta do
samih meja. Hkrati pa umetnika tudi
gledalce spodbujata, da se jima
pridružijo, da svobodno intervenira-
jo v že tisočkrat "parazitirane"
površine, ter vsaj za hip zanemarijo
uveljavljena pravila galerijskega
vedenja. Da vsaj za hip poskušajo
prestopiti (če že ne porušiti) uveljav-
ljene meje: meje med primernim in
neprimernim, legalnim in nelegal-
nim, resnim in neresnim, pasivnim
in aktivnim, avtorjem in gledalcem,
med nami in njimi.

Po diplomi na Akademiji za glasbo
v Ljubljani je iz domačega Kanala ob
Soči krenil v Dubrovnik in sedem-
najst let vodil tamkajšnji mestni orke-
ster. Sledilo je pet let vodenja Sloven-
ske filharmonije, se nadaljevalo za
osemnajst let s Simfoničnim orkes-
trom RTV Slovenija. Ustanovil je
Primorski akademski zbor Vinko Vo-
dopivec in vodil Slovenski oktet. Pred
32 leti je zasnoval Kogojeve dneve v
Kanalu, na ljubljanski Akademiji za
glasbo pa v treh desetletjih vzgojil
celo plejado dirigentov. 79-letni Anton
Nanut je dirigiral že najmanj dvesto-
tim orkestrom po svetu in posnel
prav toliko plošč. Prešernova nagrada
je prišla pozno za večkratnega nomini-
ranca v zadnjih dveh desetletjih.

Skladatelj Lojze Lebič je prepričan,
da če omenimo Gallusa in Primoža
Ramovša, je vmes 400-letno nepo-
znavanje. Drugače je z literati. Zakaj
je tako?

"Strinjam se s svojim najljubšim skla-
dateljem. Glasba je vseskozi zaostaja-
la. Največ je je bilo zapisane za zbore,
tu in tam še za solo pevce. Orkestral-
nih skladateljev pa je bilo pri nas zelo
malo. Bolj resno se je začelo pri Anto-
nu Lajovicu, vmes pa je res bila bolj pra-
znina. Tudi slovenskih ansamblov, ki
bi lahko to glasbo kvalitetno izvaja-
li, ni bilo. Začelo se je šele malo pred
drugo svetovno vojno, ko so prišli na
sceno naši veliki skladatelji - Bravni-
čar, Kozina. To je tudi razlog, zakaj v
inozemstvu naša glasba iz teh časov
ni poznana. Prav zato smo poskušali s
Slovensko filharmonijo in z RTV orkes-
trom ublažiti to nepoznavanje in smo
na daljših gostovanjih vedno izvajali
kakšno pomembnejše slovensko delo.
Med njimi je bila največkrat izvajana
Kozinova Bela Krajina, pozneje tudi
dela Pavleta Merkuja in drugih. A slo-
venski skladatelji so največ pisali za go-
dalne sestave, ne za celoten orkester.
Pravi veliki simfonik med nami je bil
Blaž Arnič. Zdi se mi, da je celo malo
zapostavljen. Nekaj njegovih del sem
dirigiral, pa tudi precej zborov in vo-
kalnih skladb je napisal. Bil sem več-
krat pri njem doma in sem videl, kako
velik talent je bil. Kar v partituro je
pisal s peresom."

Dirigentsko pot ste začeli v Dubrov-
niku in tam srečali mnoga največja
imena svetovne glasbe. Kako da na
začetku niste ostali "doma"?
"Na lep način sem odpovedal sodelo-
vanje s Slovensko filharmonijo, kjer
sem bil korepetitor asistent za časa
študija. Po diplomi so me povabili v
Dubrovnik na gostovanje, pri nas je
tedaj študiralo veliko Dubrovčanov.
Zlasti violinistov pri Leonu Pfeiferju,
Zdravko Cobenzl je bil med njimi. Po-
vabil me je. Iskali so dirigenta, pred
mano je že bil osem let dirigent du-
brovniškega orkestra Slovenec, Primo-
rec Klaro Mizerit, skladatelj. Naredil
je kar veliko mednarodno kariero, bil
je v Nemčiji, Kanadi. Imel sem tri kon-
certe v Dubrovniku in že po prvem so
me snubili. Res sem ostal v tem orkes-
tru, morda celo predolgo. Kaj vse se je
v teh letih zgodilo, za to bi potrebovali
celo knjigo. Zaradi moje mladosti, revo-
lucionarnosti in zahtevnosti v izvaja-
nju so mi storili tudi kakšno krivico.
Nekoč sem na cesti od delavca izvedel,
da tisti večer ne dirigiram jaz, lepil je
namreč na moje ime eno drugo. V pi-
sarni mi niso nič povedali, ko pa sem
odšel na koncert, sem bil priča demon-
stracijam z balkona. Vpili so: 'Hoče-
mo Nanuta!' Publika je prej zvedela za
menjavo kot jaz. Izbruhnila je velika
afera, mnogi mediji so podpirali mene,
nekateri bolj nacionalistični pa so dali
prav lokalnim odbornikom, ki so samo-
upravljali. Prvič se je zgodilo v našem
glasbeniškem poklicu, da je orkester
štrajkal za dirigenta. Glavni vodja revo-
lucionarjev v orkestru se je uprl in niso
hoteli več igrati brez mene. Od takrat
sem imel več svobode pri kreiranju pro-
grama. Kasneje je zagrebška RTV poka-
zala interes za ta orkester. Prvo pomoč
v času formiranja orkestra je dal prav
Tito. Osebno se je zavzel za dubrovniš-
ki orkester. Radio Zagreb je organiziral
v Dubrovniku deset do dvanajst kon-
certov na leto in direktno prenašal
dogodke. Še danes lahko veliko teh po-
snetkov poslušamo. Imeli smo težave,
ker ni bilo prave dvorane, snemali smo
v Knežjem dvoru in so se ptice 'čiope'
včasih začele dreti. Potem smo morali
čakati, da so utihnile. Najprej smo po-
sneli vse simfonije Luka Sorkočevica,
ki je njihov skladatelj, Jarnovica in no-
vejših skladateljev. Vzpostavilo se je
tudi sodelovanje z Ljubljano. Glasbe-
nike sem vabil za pomembne koncer-
te v naš orkester, da so bili posnetki
kvalitetnejši - Dejan Bravničar, Ciril
Škerjanec, Jože Falout so gostovali v
Dubrovniku."

Tudi z Dubrovčanko Dubravko Tom-
šič Srebotnjak ste sodelovali najbrž
že v tistih dubrovniških časih?
"Dubrovka je posebna zgodba - kot Du-
brovčanka po materi. Ko se je vrnila iz
ZDA, sva začela sodelovati. Dvajset ce-
dejev sva posnela, celo dvakrat vse Be-
ethovnove koncerte."

So vas kot Slovenca sprejemali v
časih, ko še ni bilo velikih mednarod-
nih izmenjav v orkestrih?

''Kako Hrvati skrbijo za svoje umetni-
ke, sem spoznal na enem od pomemb-
nih koncertov na dubrovniškem
festivalu, ki sem ga dirigiral. Navzoč je
bil tudi tedanji podpredsednik ZDA Hu-
bert H. Humphrey. Televizija Zagreb je
pokazala visokega ameriškega gosta,
kako prihaja na koncert, kako govori
o kvaliteti orkestra in dirigenta, po-
snetek koncerta z mano pa so izrezali
in pokazali drug posnetek, kjer je diri-
giral Lovro Matačic. Seveda ni potre-
boval moje reklame in se s tem ne bi
strinjal. Mene pa je veselilo, ko so ne-
kateri Dubrovčani protestirali ob tem
filmu, s katerim so reklamirali poletne
igre po svetu.

Sodeloval sem zares z velikimi sve-
tovnimi umetniki - od Rostropovi-
ča, Richterja, Ojstraha do Kremerja.
Ogromno smo koncertirali, v glavnem
sem se ukvarjal s klasiko. Vse Beethov-
nove simfonije smo izvedli, veliko
Mozarta, pozimi pa tudi kaj sodobnej-
šega."

Za razliko od naših opernih hiš danes
ste v Slovenski filharmoniji in RTV
orkestru ves čas skrbeli za sodobni
repertoar. Kaj se dogaja po vaše z
novim, sodobnim v glasbi? Tudi Pen-
derecki je obupan iz aleatorike pre-
šel nazaj v uhojene poti.
"Opera zahteva veliko stroškov, potre-
bujete tuje zasedbe, če hočete imeti
pevce za sodobnejše repertoarje.
Danes je čas še slabši, kot je bil. Včasih
si je ljubljanska Opera drznila predstav-
ljati nova slovenska dela. Zdaj je vedno
teže. Ko zdaj živim v Opatiji in včasih
dirigiram v reški Operi, ki jo vodi moja
učenka Nada Matoševic, vidim, da so
prisiljeni izvajati Rigoletta, Travia-
to, Moč usode, da napolnijo dvorano.
Ko bi vsaj do Bartoka prišli, a ni sred-
stev, da bi lahko dva- do trikrat izvedli
opero. Tako je razpoloženje, tako vzga-
jajo mlade. Tudi mariborska Opera je
izvajala veliko slovenskih del - Božiča,
Cipcija, Osterca. Danes pa ..."

Prihodnjo sezono je v mariborski
Operi na sporedu Marij Kogoj in Črne
maske v režiji Tomaža Pandurja, diri-
gent bo Uroš Lajovic. To bo eden od
projektov EPK.

"Bomo videli. Nočem o tem razmišlja-
ti, naj izpeljejo tisti, ki so odgovorni.
Sam sem pred dvajsetimi leti svojo
dolžnost do Kogoja izpolnil - v Can-
karjevem domu smo imeli kar enajst
ponovitev Črnih mask in vedno polne

Nikoli niste iz Kanala čisto odšli.
Več kot trideset let vodite Kogojeve
dneve - festival sodobne glasbe? Z
velikim ljubiteljskim entuziazmom
mnogih rojakov.

"Nekaj podpore države in občine je, a
ni taka, da bi lahko festival postavili
na profesionalne organizacijske teme-
lje. Vsa sredstva smo porabili za pro-
gram, za nova dela. Žal nam je, da ni
drugačna situacija v državi. Še danes
festival deluje, nimamo pa take sreče,
kot jo imate vi v Mariboru. Govori se
o velikih milijonih za leto 2012. Mi se
zadovoljimo tu in tam s par deset tisoč
evri. Festival selimo tudi v Trst, staro
Gorico, Tržič. Zame je dolžnost skrb za
rojstni kraj, kjer imam odlične prijate-
lje in sodelavce. Ko je bil še živ Mari-
jan Gabrijelčič, smo hoteli ustanoviti
tudi nagrado Marija Kogoja za mlade
skladatelje."

Slovenci ne slovimo kot liderji,
imamo pa izvrstne orkestrske in zbo-
rovske dirigente. Od Sama Hubada
do Marka Letonje, ki je bil vaš uče-
nec. Presenetljivo?
"Vsi moji študentje dirigirajo. Na aka-
demiji smo se nekoč posvečali študen-
tom na drugačen način. Vsem sem
rekel, naj gredo ven in po možnosti
tam ostanejo, ker je več prilike za na-
predovanje. Tudi operni dirigenti so
bili mnogi moji študenti - od Smrekar-
ja do Spasica. Tudi Andraž Hauptman,
izvrsten študent, je moj, pa Stojan
Kuret. Pa nekdanji šef mariborske
Opere in dirigent Stane Jurgec. Moja
diplomantka Nada Matoševic je nare-
dila izjemno kariero na Hrvaškem. Ne-
kateri kolegi so mi celo poočitali, da
produciram kar preveč dirigentov za
ta naš prostor."

"Človek bi moral bolj dolgo živeti. Rav-
nokar sem dobil povabilo za Japonsko,
za leto 2013. Že vse letalske zveze in ho-
teli so navedeni. Koliko vnaprej se pla-
nira. Treba se bo držati pri kondiciji.

"Imam ga v najlepšem spominu, a pre-
tekla so že dolga desetletja od mojega
gostovanja v Unionski dvorani. Kasne-
je sem veliko sodeloval s slovitim Rajš-
terejevim mladinskim zborom. V SF
smo skupaj izvedli Mozartov Requi-
em. Lani sem nastopil v SNG Maribor
z opernim orkestrom, ki je zelo dober.
Kasneje mi je Janko Kastelic omenjal
Fidelia, a potem 'vse tiho je bilo'.

S Slovensko filharmonijo ste nasto-
pili v sloviti Carnegie Hall. Kako ste
prišli do tja?

''V Ljubljani nas je pred desetletji na Fe-
stivalu videl manager Columbie Tomp-
son in nas povabil v ZDA.

Tako smo 1967. leta prvič šli v New
York s Slovensko filharmonijo. Jurij Gu-
stinčič je bil dopisnik in je za Politiko
pisal o turneji v superlativih. Ne samo
Zbiralci perja, tudi klasični glasbeniki
prihajajo iz Jugoslavije. Odprlo nam je
pot za naprej. Doživeli pa smo nezgo-
do: pred nastopom v Carnegie Hallu ni
bilo naših instrumentov, kamion se je
izgubil. Namesto nas so potem nasto-
pili člani Slovenskega trobilnega kvin-
teta, ki se je mudil v ZDA. Odšli smo
po vsej Ameriki, ko so se instrumenti
našli. Na koncu pa nam je sloviti skla-
datelj Aaron Copland odstopi dvorano,
da smo nastopili izven termina v Car-
negie Hallu.''

Izrazit je naskok azijskih glasbenikov
na vse evropske orkestre, celo tiste
najbolj konzervativne, kot so dunaj-
ski in berlinski filharmoniki. Kako
gledate na te spremembe v strukturi
nacionalnih orkestrov?
''Tudi Slovenci smo bili na simfonič-
nem področju zmeraj zelo odprti do tuj-
cev. Nikoli ni bilo nobenega problema,
če so prišli tujci v orkester. Drugače je
kot pri velikih svetovnih korpusih. Če
ni Slovenca, pa povabimo tujca. Georg
Pehlivanian, šef dirigent Slovenske fil-
harmonije pred leti, je kot tujec izve-
del ogromno slovenskih del in jih
promoviral po svetu - Blaža Arniča,
Zvonimirja Cigliča.

V glasbi smo se že navadili na tujce,
v politiki pa ne. Zdaj se je začelo malo
premikati. Pred mnogimi leti je bil
Stane Dolanc visoka politična oseb-
nost, zelo rad je imel Slovenski oktet.
Rekel sem mu, kako glasbeni kriti-
ki trgajo nas umetnike. O politiki pa
imajo najboljše mnenje. Odgovoril mi
je: 'Bodi vesel, da je tako.' In še: 'Razu-
mem, da ne maraš samoupravljanja'.
V umetnosti je bilo res nevzdržno z
njim. Šlo je tako daleč, da je že čistil-
ka na akademiji odločala o habilitaciji
profesorja za neko stroko.''

''V Moskvi s Slovensko filharmonijo je
bilo presenetljivo. V Združenju sklada-
teljev nas je sprejel tedanji ruski kultur-
ni minister. Za našo slovensko glasbo
so bili pomembni nastopi na varšavski
jeseni ali z RTV orkestrom v Benetkah
na bienalu.

Danes se Slovenska filharmonija na
tujem redko predstavlja s slovenski-
mi deli. Tudi v Bruslju ob predsedo-

Za Prešernovo nagrado ste kandidira-
li že več kot desetletje, bili ste tudi
dva mandata v odborih za podelitev.
Boris Pahor je dejal, da je edino dol-
goživost pri nas porok, da se stvari
postavijo na pravo mesto, tudi nagra-
de. Se strinjate?

"Eno od čestitk za nagrado mi je poslal
tudi nekdanji urednik za glasbo na tele-
viziji, ki mi priznava, da sem največ na-
redil za slovensko glasbo. A ta nagrada
bi morala priti najmanj pred dvajseti-
mi leti. No, na srečo sem še živ in sem
jo le dočakal. Strinjam se s Pahorjem.
Imeli smo ga za slavnostnega govorni-
ka na Kogojevih dnevih davno nazaj
in nič kaj ni zanimalo nikogar pri nas,
kar je povedal. Je pa prišla italijanska
televizija in ga posnela. No, zdaj je dru-
gače, ko ga ceni svet."

Kako ste doživeli tisto dviganje zasto-
ra na letošnji proslavi, ko je čakal na
vas orkester?

''Mislim, da že dolgo proslava ni bila
tako kvalitetna kot letos. Zares smo
bili v prvem planu nagrajenci, reži-
serka je bila izjemna. Nisem hotel go-
voriti, čeprav so mi ponudili. Pesnik
Košuta ima lepšo besedo od mene, pa
še Primorca sva oba. Ideja o orkestru je
bila režiserkina, le skladbo sem si želel
slovensko, recimo Belo Krajino Kozine
ali Lebičevega Koranta, a ni šlo. Predol-
go se jim je zdelo.''

Ka-ko smo (po)va-bili
nekda-njega- češkega-
predsednika-, literata
in zda-j tudi režiserja-
Va-cla-va- Ha-vla-
v Ma-ribor

Priznam, da sem tik pred sre-
čanjem občutila nekaj tistega
čudnega občutka v grlu, ki ga
običajno izzove trema. Ne na-
zadnje ni vsak dan priložnost,
da se srečaš, rokuješ in govoriš s
človekom, ki je preusmeril kret-
nice zgodovine. Pa je bila trema
odveč. Vaclav Havel, bivši pred-
sednik Češke, pisatelj, intelek-
tualec, mislec, humanist in še
bi lahko naštevali, nas je spre-
jel s preprosto prijaznostjo, očit-
no lastno vsem velikim ljudem.
Sprejel nas je v svoji pisarni, ki
spominja na majhno knjižnico.

Pisarna Vaclava Havla je v
samem središču Prage, le minu-
to hoda od znamenitega Narod-
nega gledališča ob reki Vltavi in
nasproti skorajda kultne kavar-
ne Astoria, v kateri so se v času
praške pomladi in tudi kasneje
zbirali umetniki, disidenti, inte-
lektualci ter vsi tisti, ki so sno-
vali novo podobo Češke. Seveda
nismo zamudili priložnosti, da
to kavarno tudi obiščemo; že
ob vstopu doživiš nekaj tiste-
ga, čemur radi rečemo, da zgo-
dovina spregovori skozi kraje in
prostore; na stenah visijo črno-
bele fotografije mnogih znanih
osebnosti Češke, ljudi, ki so se
v kavarni srečevali in prav tam
med seboj bolj na glas govorili
o stvareh, o katerih sicer zaradi
državnega režima drugod niso
smeli.

Če je res, da prostor govori o
značaju lastnika, potem pisarna
Vaclava Havla izdaja marsikaj.
Nič odvečnega in nepotrebne-
ga okrasja, nobenih predmetov
ali priznanj, ki bi spominjali na
pomembnost človeka, ki v njej
dela, nikjer fotografij, ki bi raz-
krivale njegovo preteklost. Spre-
jel nas je takšen, kot je, preprost,
umirjen, prijetnega in blagega
nasmeha. Povsod so bile le knji-
ge in samo knjige. To, kar ima
v življenju najbolj rad. Uspelo
mi je ukrasti trenutek ali dva,
da sem preletela z očmi naslove
knjig, pod katerimi so se šibile
police. Klasiki, poezija, drama-
tika, nekaj politične zgodovi-
ne večinoma v češčini pa tudi
v angleščini.

Zadnji dan v januarju smo
namreč obiskali Prago z name-
nom, da Vaclava Havla povabi-
mo v Maribor 2012. Delovni
obisk je vodil mariborski župan
Franc Kangler. Pravzaprav je
zgodbo zakuhal že aprila lani
dalajlama, sicer dobri Havlov
prijatelj, ko nam je v sprošče-
nem pogovoru ob kosilu tik
pred svojim odhodom iz Slove-
nije dejal: "In povabite še go-
spoda Havla!" Kmalu po tem
smo z njim navezali stik in se
dogovorili za srečanje. Ni bilo
lahko najti primeren termin,
kajti Havel je, kljub častitljivim
letom, šteje jih že 75, zelo akti-
ven; pred dobrim letom se je
podal med filmske režiserje in
trenutno režira film, ki je nastal
po njegovem dramskem delu
Odhajanje.

Najbrž mu je bila ljubezen
do besede položena v zibel-
ko ali pa se je nanj prenesla v
genih po dedku Vavrečki, ki je
bil pisatelj, podjetnik in diplo-
mat. Kasneje je v svojem eseju

Moč nemočnega pomen besede
postavil skorajda na piedestal,
ko je dejal, da je lahko resnična
beseda, ki jo v določenih okoliš-
činah izgovori ena sama oseba,
močnejša od celotne divizije vo-
jakov. Prehoditi je moral dolgo
pot, da je smel svobodno zapi-
sati svoje misli. V času komuni-
stičnega režima je bila njegova
sicer premožna družina razlaš-
čena, študirati pa ni smel. Delal
je kot kemični laborant, kasne-
je kot odrski delavec. Vendarle
je kot izredni slušatelj dokončal
študij na gledališki akademiji. V
60-ih letih preteklega stoletja so
začela nastajati njegova literar-
na dela, ki so bila večinoma trn
v peti tedanji oblasti. Štirikrat
je bil zaprt. V čeških komunistič-
nih zaporih je preživel več kot
pet let. Leta 1989 je bil izvoljen
za predsednika Češkoslovaške,
štiri leta kasneje pa za predsed-
nika Češke. Danes se s politiko
ne ukvarja več aktivno, temveč
se največ posveča režiji.

Čeprav se od leta 2003 z dnevno
politiko ne ukvarja več aktivno,
nam je bilo že po prvih stavkih
jasno, da ga politika nikoli ne
bo nehala zanimati. Dobro je
bil seznanjen z dogajanjem v
naši državi in ni se zdelo kot la-
skanje, ko je rekel, da imamo
mnogo dobrih možnosti, če jih
bomo le znali videti. In potem
ko je pogovor stekel tudi v
smeri naše preteklosti, se je z
veliko naklonjenosti spomnil
naših nekdanjih predsednikov
Drnovška in Kučana. Slednje-
ga da naj pozdravimo, je dejal.
Havel je svojo politično zgodo-
vino začel kot oporečnik, ki
se je v 60-ih letih preteklega
stoletja uprl Goljatu, ruskemu
komunističnemu režimu. Da,
antikomunist je že mogoče, je v
pogovoru pred srečanjem dejal
Jakob Štunf, začasni odpravnik
poslov slovenskega veleposla-
ništva v Pragi, vendar je po duši
levičar. Ko pa sem ga srečala, mi
je iz pogovora postalo jasno, da
ga je politična in osebna zrelost
pripeljala daleč nad levico in de-
snico; edino, kar pri njem šteje,
je etična politika, ki jo vodi ra-
zumnost.

Pa da se ne bo zdelo, da smo
govorili le o politiki. Potem ko
smo mu izročili darila, med dru-
gim tudi vino naše stare trte na
Lentu, nas je pogostil (ali se mi
je le zazdelo ali pa sem resnično
ob tem opazila igrivost v njego-
vih očeh?) s šilcem češkega žga-
nja. Pristno, dobro in domače,
je dejal. Vprašal nas je, ali smo
bili v Plečnikovi cerkvi Svetega
srca Jezusovega, ki jo je naš arhi-
tekt naredil konec 20-ih let pre-
teklega stoletja. Za trenutek je
umolknil, kot da čaka na svojo
lastno misel, da se bo do popol-
nosti razvila, potem pa je dejal:
"Veste, česa bi bil vesel, ko pri-
dem v Maribor? Da bi bila ta-
krat pri vas tudi Plečnikova
razstava."

Ženske. Znano je, da se Havel ni-
koli ni branil njihove družbe.
Njegova prva žena je bila Olga
Splichalova. Pravijo, da nikoli
ni bila všeč Havlovi materi, je
pa zato v očeh češkega ljudstva
postala skoraj svetnica. Umrla
je za rakom. Že v času njene
bolezni je Havel začel zvezo z
Dagmar Veskrno-v-o-, gledališko
igralko, kar so jima mnogi zame-
rili. Zakaj govorim o tem? Havla
so namreč nekoč vprašali, zakaj
so v njegovem kabinetu pretež-
no ženske. Odgovoril je, da mu
sredi sveta politike, kjer prevla-
dujejo moški in je zato pogosto
trd in surov, godita ženska meh-
koba in razumevanje. Zato ima
rad, da ga obkrožajo. Prepriča-
la sem se, da je še vedno tako.
Njegova desna roka je tajnica
Sabina Tancev-o-v-a, prijetna in
simpatična ženska, ki očitno ra-
zu-me vsako njegovo misel, še
preden jo izgovori.

Ko smo mu predstavili kon-
cept dogodkov v letu 2012 in
njegovo vlogo v njem, je ideje
sprejel z naklonjenostjo. Pove-
dali smo mu, da si želimo pri-
praviti dogodke s sporočilom
o etičnem ravnanju na vseh po-
dročjih življenja. Ni me čudilo,
da je ob tem pokazal veliko na-
klonjenost; že pred odhodom v
Prago, ko sem želela zbrati čim
več informacij o njem, sem na-
letela na enega njegovih interv-
jujev, v katerem je dejal, da so
človeške vrednote najpomemb-
nejša lastnina, ki jo moramo
braniti v tretjem tisočletju, ne
glede na to, od kod prihajamo
in v kakšnem političnem siste-
mu živimo. Nisem se mogla
upreti radovednosti, da ga ne
bi vprašala, ali je tista čudovita
slika na edini steni, kjer ni bilo
polic s knjigami, darilo dalajla-
me. Krasna tibetanska mojstro-
vina je namreč zasedala častno
mesto v sobi in prekrivala celot-
no steno. "Da, le sedem podob-
nih mojstrovin je na svetu!"

Tudi jaz vam prinašam
pozdrave, sem rekla, od enega
vaših prijateljev. S posebno po-
zornostjo je sprejel tudi darilo,
ki mu ga je preko nas poslal pri-
jatelj Swami Maheshwaranan-
da, učitelj joge, ki širi modrost
vzhoda enako zavzeto kot v Slo-
veniji tudi na Češkem.

Koliko časa smo preživeli
skupaj? Odvisno od tega, kako
merimo čas; kazalci so pokaza-
li, da skoraj uro in pol, moj obču-
tek mi je govoril, da le nekaj
trenutkov. Ko sem bila spet na
mrzlem praškem zraku, ki se mi
ni zdel več tako mrzel kot prej,
mi je nehote šinil v glavo na-
slov Nerudove knjige Priznam,
da sem živel. Bogato, polno, po-
duhovljeno, ustvarjalno, včasih
nevarno, a vedno pogumno živ-
ljenje pesnika opisuje. Točno
tako, kot bi tudi sama opisala
življenje Vaclava Havla.

Ime Klavdij izhaja iz latin-
skega imena Claudius. Cla-
udius je bilo starorimsko
rodbinsko ime in ga pove-
zujejo z latinsko besedo
"claudus" (hrom, šepav, nes-
preten, okoren).
REKLO za danes:
Prvo štalica, potlej kravica.

1564 - Rodil se je italijanski
matematik in filozof Galileo
Galilei (umrl leta 1642). Cer-
kev je obsodila njegov nauk,
da Zemlja ni središče veso-
lja, in Galileo se mu je moral
pred inkvizicijskim sodiš-
čem odreči. Znan je postal
po svojem izreku "In vendar
se vrti", kar ni veljalo samo
za Zemljo, ampak tudi za
znanost, ki se je kljub ovi-
ram razvijala naprej.

1573 - t v Zagrebu so usmr-
tili voditelja slovenskih in
hrvaških kmetov Matijo
Gubca.

1637 - Umrl je nemški cesar
Ferdinand II. Na Češkem in
v drugih avstrijskih dednih
deželah je vodil protirefor-
macijo. Spodletel mu je po-
skus zatrtja protestantizma
v celotnem cesarstvu.
1804 - Začel se je prvi srbski
upor proti Turkom.
1857 - Umrl je ruski sklada-
telj Mihail Ivanovič Glinka.
Njegovi najbolj znani operi
sta Ivan Susanin ter Ruslan
in Ljudmila.

1942 - Japonske čete so za-
sedle Singapur.
1965 - Umrl je ameriški
glasbenik, pianist in pevec
jazza Nat King Cole.
1971 - Velika Britanija je
uvedla decimalni sistem.
1989 - Po skoraj desetletni
vojni proti muslimanskim
upornikom so Afganistan
zapustili zadnji vojaki sov-
jetske vojske.

Preverite svoje življenje. Če
ugotovite, da se stalno gib-
ljete v preteklosti ali v pri-
hodnosti, morate ukrepati!
BIK

Ne skušajte ničesar spre-
minjati, temveč samo na-
daljujte v skladu s svojim
razvojem in rastjo.
DVOJČKA

Svet spoznavate tudi prek
občutkov, zato je zelo po-
membno, da se pri vseh
odločitvah oprete na intui-
cijo.
RAK

Povabilo vas bo prijetno pre-
senetilo, vse tisto, kar bo
sledilo, pa vas bo osrečilo
in spodbudilo k novim de-
janjem.

Bolj ko boste samozavestni,
bolj si bo nekdo prizadeval
pritegniti vašo pozornost.
DEVICA

Ne mislite toliko na denar,
pomembnejše so druge stva-
ri, ki pa jim zadnje čase pos-
večate premalo pozornosti.

Nemirni in stresni trenut-
ki vas lahko potisnejo za
korak naprej. Zanesite se na
svojo presojo.
ŠKORPIJON

V vas se je prebudil ustvar-
jalni nemir, ki se mora
nekako izraziti. Zdravju pos-
vetite več pozornosti.
sTRELEC

Več energije usmerite v za-
sebno življenje, kjer boste
za trud poplačani z zadovolj-
stvom in srečo.

Težav ne boste odpravili s
tem, da o njih neprestano
premišljujete. Vzemite stva-
ri v svoje roke.
VODNAR

Če boste imeli prevelike
načrte, se lahko kaj hitro
zgodi, da vam padejo v
vodo in boste ostali pra-
znih rok.
RIBI

Veliko energije boste usme-
rili v partnerski odnos, kar
se vam bo obrestovalo. Pre-
hitro ste prizadeti.

Podjetje Ambient okolje,
ki ga je ustanovil nekda-
nji direktor Florine Jože
Kuhar in je prevzelo nekaj
delavcev tega podjetja, je
od včeraj v stečaju

Med jeznimi, razočaranimi in obupani-
mi delavci, ki vsak dan prihajajo v sin-
dikalne pisarne iskat pomoč v stiskah,
v katerih so se znašli v zvezi s svojimi
zaposlitvami, so bili včeraj tudi delavci
mariborskega podjetja Ambient okolje.
Petnajst od devetindvajsetih jih je priš-
lo v podravsko-koroško območno orga-
nizacijo Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije (ZSSS) v Mariboru. Lastnik je
namreč vložil predlog za stečaj, zaradi
česar bodo vsi brez zaposlitve. Pa tudi
sicer še čakajo na polovico predlanske-
ga regresa, celotnega lanskega in plačo
za december (s prispevki vred), 18. fe-
bruarja zapade še januarska. Zato so
pot nadaljevali na inšpektorat za delo.
Vsaj po 2500 do 3000 evrov dolguje de-
lodajalec vsakemu, pravijo zaposleni v
tem podjetju, ki je v lasti nekdanjega
direktorja Florine Jožeta Kuharja. Di-
rektorja, ki jih je bil leta 2006 prezapo-

Na skupščini združenja
slovenskih občin tudi
o novih pokrajinah,
ministrica Duša Trobec
Bučan je v Slovenski
Bistrici dejala, da je novi
model le idejni osnutek

Duša Trobec Bučan, ministrica za lokal-
no samoupravo in regionalno politiko,
se je včeraj udeležila skupščine Združe-
nja občin Slovenije, ki je bila v Sloven-
ski Bistrici, in dejala, da model šestih
pokrajin ni škofijski model, ampak le
predlog za javno razpravo. To so teme-
lji, ki pa ne bodo trdni brez političnega
konsenza, predlagana rešitev o novih
pokrajinah upošteva zgodovinske in go-
spodarske vidike. Obstaja tudi finanč-
slil v podjetje Hortikultura SPT, tega je
takrat ustanovila Florina. Razen delo-
dajalca se zanje ni spremenilo nič, pra-
vijo, saj so še naprej opravljali isto delo
za enako plačilo - pod istim direktor-
jem so delali za Florino. A v 2009. letu
se je ta odločila dati hčerinsko podjet-
je v likvidacijo, delavcem pa je Kuhar
ponudil zaposlitev v svojem podjetju
Ambient okolje, ki ga je ustanovil leta
2008. Da so privolili v odpoved pogod-
be o zaposlitvi v Hortikulturi in za-
poslitev v Kuharjevem podjetju, zdaj
obžalujejo. "A zelo hitro je bilo treba
podpisati," se spomnijo delavci. "Ko
smo prišli zjutraj v službo, nam je po-
nudil to v podpis s pripombo, da bomo
sicer vsi ostali brez službe, ker gre pod-
jetje v likvidacijo." Zdaj vedo, da so se
jih s tem na lahek način znebili, saj je
šlo samo še navzdol. Če bi bili namreč
ostali v podjetju, kije zdaj v postopku
likvidacije, bi prejšnjega delodajalca za-
pustili vsaj brez terjatev do njega, saj
mora poravnati vse obveznosti. Zdaj
bo drugače; mariborsko okrožno sodiš-
če je včeraj objavilo začetek stečajnega
postopka nad Ambient okoljem (za ste-
čajnega upravitelja je določilo Valteija
Stepana iz Ljubljane). Ne le, da ne more-
jo pričakovati zadovoljivega poplačila,
tudi odpravnine, do katerih so upravi-
čeni, bodo precej nizke, saj so bili v ste-
čajnem podjetju zaposleni le kratek čas

ni okvir za delovanje šestih pokrajin,
je še dodala Bučanova in opozorila, da
je sedanji projekt idejni - vse je odprto,
tudi meje in drugo. Izbrati bo treba tak
model, ki bo sprejemljiv, seveda pa bo
treba doseči politično soglasje, je še me-
nila ministrica in rekla, da sedanja po-
krajinizacija ni predlog stranke Desus,
ampak gre za vladno pobudo.

Na skupščini združenja sloven-
skih občin je ministrica Bučanova z
razlagami povzročila vznemirljivo de-
bato. Večina županov njenega modela
ne podpira, saj menijo, da si Slovenije
brez koroške in gorenjske pokrajine
ne predstavljajo. Romana Lesjak, žu-
panja občine Črna na Koroškem, je na
primer dejala, da Koroška ne more biti
razdeljena v celjsko in mariborsko po-
krajino. Hudovala se je tudi nad novim
financiranjem občin. Zaradi nove za-
konodaje so za marsikaj prikrajšani,
namesto šestodstotne primerne pora-
be na primer dobijo le štiri odstotke.

ne glede na to, da so v resnici ves čas
delali za istega delodajalca, Florino, jih
je s še eno bridko resnico soočil sindi-
kalni sekretar Gregor Cerar.

"Gospodarska situacija," pa je bilo
kratko pojasnilo, ki smo ga dobili od
Jožeta Kuharja, ko je svoje, večinoma
dolgoletne sodelavce postavil na cesto.
"Ograjujem se od vsake izjave o tem,"
je še dejal in odgovornost za nadaljnje
postopke preložil na stečajnega upravi-
telja. Delavci pa ob tem še priznavajo,
da ugibajo, ali ne bo morda kmalu na-
stalo novo podjetje, ki bo, ko se začne
sezona in bodo potrebovali kader, za
Florino znova opravljalo storitve, kijih
je doslej Kuharjevo. Zaradi njegovega
odnosa so toliko bolj razočarani, ker
je bil, pravijo, v Florini vedno dober di-
rektor, ki so mu popolnoma zaupali, se
lahko z njim o vsem pogovorili in mu
tudi pomanjkanja socialnega čuta niso
mogli očitati. V njegovem podjetju pa
so, vedo povedati, velikokrat nenormal-
no garali - v sezoni so delali tudi po
šestnajst ur in si s tem nabrali ogrom-
no število nadur. Te bi lahko izkoristili
v zimskem času, ko zato, ker je Florina
(ta je v skoraj 80-odstotni lasti maribor-
ske borznoposredniške hiše Veritas)
praktično povsem ukinila lastno pro-
izvodnjo, niso imeli dela. A je lanski
december ostal neplačan, s tem pa se-
veda tudi vse opravljene nadure.

Gostitelj skupščine Ivan Žagar, župan
občine Slovenska Bistrica, je dejal, da
se ogreva za osem ali devet pokrajin.
Preden je prišla pobuda o novih pokra-
jinah v javnost, bi morala vlada o tem
govoriti z voditelji političnih strank, je
še dodal Žagar in rekel, da ga zanima
vsebina in ne število pokrajin, vlada
pa ne sme pozabiti na dvotretjinsko
večino v DZ, kije nujna za sprejem po-
krajinskega zakona.

Včeraj so v Slovenski Bistrici župa-
ni tudi volili vodstvo združenja. Še na-
prej ga bo vodil pivški župan Robert
Smrdelj. V pogovoru z novinarji je izra-
zil ogorčenje nad zakonom o spodbu-
janju skladnega regionalnega razvoja
in centralizacije države. Po njegovem
mnenju gre za eksperiment, ki bo po-
speševal tekmovalnost med občinami.
Združenje podpira pokrajinski zakon,
res pa je, da strokovne podlage za usta-
novitev ne izključujejo možnosti, da
Slovenija dobi celo štirinajst pokrajin.

Zaposleni v Tovarni vozil Maribor (TVM), ki stavkajo že od novega leta, so se vče-
raj sestali na zboru delavcev, a kljub napovedim stečajnega postopka niso spro-
žili. Uprava podjetja na čelu s predsednikom Janezom Lipušem jim je namreč
zagotovila, da lastniki še zmeraj aktivno iščejo možne rešitve za TVM, rezultati
pa naj bi bili znani do srede tega tedna. "Če rešitve za TVM ne bodo ugodne, nam
je bilo zagotovljeno, da bodo na skupščini podjetja, ki bo v petek, 18. februarja,
v Ljubljani, ravnali v skladu z zakonodajo. Prepričani smo, da v poštev prideta le
likvidacija ali stečaj podjetja," je povedal predsednik stavkovnega odbora Franjo
Trojner. Ker kljub povedanemu vodstvu in lastniku ne zaupajo več, je stavkovni
odbor o možni vložitvi stečaja s strani zaposlenih včeraj vseeno razpravljal in
zanjo dobil stoodstotno soglasje. "Odločili smo se, da bomo stvari peljali vzpo-
redno, gre namreč za proces, ki nekaj časa traja, svoje pa morajo narediti tudi
pravniki sindikata. V primeru, da stečaj vendarle sproži vodstvo, bomo svoje
aktivnosti seveda končali, sicer pa je današnji sklep varovalo, če vodstvo ne bi
sprožilo stečaja in bi skušalo zadeve vleči še naprej," je povedal Trojner.

Delavcem TVM je nedavno na pomoč priskočil tudi mariborski center za so-
cialno delo, ki je nekaterim, ki so oddali vloge, že odobril določena izplačila, a
zgledu mariborskega centra niso sledili tudi drugi. "Kolikor mi je znano, je sin-
dikat Skei že vzpostavil stik z ministrom za delo Ivanom Svetlikom, s pomočjo
katerega naj bi nam na roko vendarle šli tudi okoliški centri za socialno delo. V
vsakem primeru bomo namreč brez kakršnih koli dohodkov vse do konca apri-
la ali sredine maja, seveda, če bo šlo vse tako, kot je treba, drugače pa še dlje,"
je pojasnil Trojner in dodal, da jim je končno uspelo vzpostaviti kontakt tudi
z mariborsko občino. Po treh mesecih prošenj za srečanje z županom je minu-
li teden sestanek vendarle bil, Franc Kangler pa naj bi bil stavkajočim obljubil
posojilo v višini 3625 evrov, če bi jih ob vložitvi zahteve za stečaj potrebovali
za plačilo sodnega varstva. (ise)

Pooblaščenec družbe Ibiko in Nogometnega kluba Ptuj Vladimir Bilic je včeraj
na mariborsko okrožno sodišče vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne
poravnave nad Cestnim podjetjem Maribor (CPM). Od sodišča zahteva ustavitev
postopka prisilne poravnave in začetek stečaja. Spomnimo, da sta oba upnika
zahtevo za stečaj CPM vložila že aprila lani (ko še ni bil v prisilni poravnavi), z
utemeljitvijo, da je ta insolventen, sodišče pa je zahtevo zavrnilo, in sicer (tudi)
na osnovi izvedenskega mnenja, ki ga je napisala finančna izvedenka Irena Les-
jak. Po njenem naj namreč CPM ne bi bil insolventen. Zoper Lesjakovo je Bilic
v imenu Ibika in NK Ptuj v začetku februarja pri mariborskem okrožnem tožil-
stvu celo vložil kazensko ovadbo, saj ji očitajo krivo izpovedbo pred sodiščem in
nevestno delo v službi. "Očitno je, da so (finančni, op. p.) podatki iz izvedenskega
mnenja prikrojeni samo zato, da bi se CPM izognil stečaju po našem predlogu,"
je povedal Bilic. Ovadili pa so tudi pooblaščenega revizorja iz družbe Renoma
Marka Kolešo, ki je na stečajnem naroku nastopil kot priča CPM in tudi zago-
tavljal, da ta ni insolventen, ter revizijsko družbo samo. Včeraj se je sicer iztekel
rok, v katerem so morali upniki prijaviti svoje terjatve do CPM. Upravitelj prisil-
ne poravnave je Silvo Zorec. (If)

Občine na Ptujskem bo-do-
začele po-sto-pek o-dkupa
še 39-o-dsto-tnega deleža
Ko-munale in tako- po-stale
edine lastnice po-djetja

Dejstvo, da Komunalno podjetje Ptuj,
d.d., v sedanji statusni obliki ne more
biti upravljavec infrastrukture, ki so
jo zgradili z evropskimi sredstvi, saj
naj bi bilo upravljanje obstoječe infras-
trukture omejeno zgolj na podjetja,
ki imajo status javnega podjetja, brez
prisotnega zasebnega kapitala, je bilo
vzrok sestanka, ki je nedavno potekal
na Ptuju.

Poleg predstavnikov mestne obči-
ne in komunalnega podjetja sta se ga
udeležila tudi doc. dr. Bošt-jan Bre-zov-
nik in Milan Že-le-znik, ki se kot sve-
tovalca ukvarjata z organiziranostjo
gospodarskih javnih služb.

Železnik je Ptujčane spomnil, da je
zakonodaja jasna in da predvideva
izvajanje javne službe preko javne-
ga podjetja, s podelitvijo koncesij ali
preko javnega gospodarskega zavo-
da. Mestna občina Ptuj je bila tako
opozorjena, da lahko že zgolj kandidi-
ranje Komunalnega podjetja Ptuj na
javnem razpisu za podelitev koncesije
pomeni kršitev temeljnih načel razpi-
snih postopkov, kar seveda pomeni,
da ptujska mestna občina začenja po-
stopek preoblikovanja komunalnega
podjetja v javno podjetje, kar naj bi se
izvedlo z nakupom delnic.

"Občine, ki želijo sodelovati pri tem
odkupu, smo že pozvali, naj se opredeli-
jo, prejeli pa smo odgovore Destrnika,
Kidričevega, Markovcev, Sv. Andra-
ža, Zavrča in Dornave," je na kolegiju
županov s Ptujskega pojasnjeval ptuj-
ski župan Št-e-fan Če-lan in dodal, da je
treba odkupiti še 39-odstotni delež Ko-
munale, ki je v zasebni lasti."Večinski
lastniki ptujskega komunalnega pod-
jetja smo mestna in preostale občine
na Ptujskem, zdaj se moramo odločiti
še za odkup preostanka delnic," je raz-
lagal Čelan, njegovi kolegi pa so se na
skupnem sestanku v začetku tedna ču-
dili obnašanju komunalnega podjetja,
ki menda kar 85 odstotkov svojih pri-
hodkov prejema iz ptujskega mestne-
ga proračuna, vendar ni pripravljeno
na sodelovanje ob morebitnem odku-
pu delnic.

"Spominjam se, da je na enem od se-
stankov direktor ptujske Komuna-
le omenjal, da je podjetje, ki ga vodi,
vredno 1,5 milijona evrov, zato ne ra-
zumem, zakaj zdaj tako visoko postav-
ljena cena za nakup preostanka delnic,
ki so še v zasebni lasti. Menim, da je
najboljše, če se občine med seboj do-
govorimo, kolikšen delež je katera ta
čas sposobna kupiti, in se odločimo
za nakup," je predlagal Marko Maučič,
župan Podlehnika. Darinka Fakin, žu-
panja Majšperka, pa je opozorila: "Ob-
čine nismo v enakopravnem položaju.
V nekaterih okoljih ste že ustanovili
svoja javna podjetja, mi česa takega ne
nameravamo storiti niti nismo podeli-
li koncesije. Ker se je občinski delež v
lastništvu komunalnega podjetja Ptuj
pred leti izračunal na osnovi porablje-
ne vode, smo v zelo neenakem položa-
ju; kot kaže, pa nam preoblikovanje
komunalnega podjetja v javno pod-
jetje ne bo uspelo v kratkem času in
zato moramo ukrepati tako, da bomo
vendarle ugodili zakonodaji." Alojz
Benko, župan Trnovske vasi, se je v
razpravi čudil, kako lahko Komunal-
no podjetje Ptuj, ki je v večinski lasti
občin, zdaj postavlja pogoje za odkup
preostanka delnic, ki so še v zasebni
lasti. Anton Bu-t-ole-n, župan Žetal, pa
je opozoril, da so sami ostali celo brez
lastništva, saj v času lastninjenja niso
imeli na svojem območju niti enega vo-
dovodnega priključka. Občine s Ptuj-
skega, tak je bil dogovor med župani,
bodo v prihodnjih tednih podale so-
glasje za odkup še 39 odstotkov delnic
Komunalnega podjetja Ptuj in začele
postopek njegovega preoblikovanja v
javno gospodarsko družbo.

Ko-mu-na-lno- po-djetje Ptu-j v seda-nji- sta-tu-sni- o-bli-ki- ne mo-re bi-ti- u-pra-vlja-vec
i-nfra-stru-ktu-re, ki- so-jo- zgra-di-li- z evro-pski-mi- sredstvi-. (Slavica Pičerko Peklar)

Kot je bilo pred tednom razumeti ptujskega župana Štefana Čelana, podob-
ne informacije pa je slišati tudi iz okoliških občin, naj bi Komunalno podjet-
je Ptuj za prodajo 39-odstotnega deleža podjetja, ki je še v zasebnih rokah,
zahtevalo 20 milijonov evrov. To naj bi plačale občine s Ptujskega, da bi tako
postale ne le večinske (zdaj so 61-odstotne) lastnice, pač pa kar stoodstotne
lastnice komunalnega podjetja. Če bi se te odločile svoj večinski delež prodati
komunalnemu podjetju, pa jim to za nakup ponuja dva milijona evrov.

Projektu gradnje
po-slo-v-no--garažne hiše
zaradi o-dprtih v-prašanj
rdeča luč

Družba Sobota-Center, d.o.o., katere
60-odstotni lastnik je Mestna občina
Murska Sobota (MOMS), 40-odstot-
ni lastnik pa murskosoboška družba
Imo-Real, ima po večletnem premoru
spet interes graditi poslovno-parkirni
objekt v Kocljevi ulici v Murski Soboti
(ob zgradbi nekdanje Panonke), saj se
je (spet) pojavilo zanimanje za najem
prostorov. Vendar so murskosoboški
mestni svetniki zavrnili sklep o potr-
ditvi projekta izgradnje te poslovno-
parkirne hiše z obrazložitvijo, da ga v
splošnem podpirajo, vendar niso imeli
možnosti preučiti vseh podrobnosti
projekta, ker jim je bila ekonomska
analiza o njem predložena prepozno,
v roke so jo dobili namreč na dan seje.
Pred tem so zaprosili za preložitev
odločanja o sklepu na naslednjo sejo,
a njihovi prošnji ni bilo ugodeno.

Ker bo imela naložba dolgoročne po-
sledice za občane, tudi finančne, odlo-
čitev pa bo pomembno vplivala na
kakovost življenja v mestu, velja pred
sprejetjem doreči čim več podrobno-
sti, so menili svetniki, ki so v analizi
opazili tudi več napak, na primer na-
pačno izračunan DDV, neskladje med
višino kredita, o katerem je govora v
sklepu in v študiji (s sprejetjem sklepa
bi svetniki dali dovoljenje za najem
kredita v višini 3 milijone evrov, ana-
liza predvideva 1,3 milijona evrov kre-
dita), nekateri svetniki so menili tudi,
da projekcija zasedenosti parkirnega
dela objekta ne upošteva dovolj navad
Sobočanov (popoldne in ponoči ni pri-
čakovati zanimanja za parkiranje v
parkirni hiši). Ekonomsko analizo, ta
se nanaša na dolgoročno ureditev mi-
rujočega prometa v Murski Soboti, so
izdelali v družbi Nebra iz Ljubljane,
ki se med drugim ukvarja z gospo-
darskim svetovanjem. Predračunska
vrednot naložbe je okrog 3,9 milijona

milijone evrov kredita
naj bi odobrili svetniki,
čeprav je analiza predvidela
le 1,3 milijona evrov

evrov, uresničiti bi jo bilo mogoče v 16
mesecih, ocenjujejo izdelovalci anali-
ze. V objektu, katerega poslovni del bo
namenjen najemu ali neposredni pro-
daji, naj bi bilo 172 parkirnih mest.

Zaradi divjega parkiranja v mestu - ki
pa dolgoročno ne bo mogoče, saj naj
bi bila nekatera zemljišča, na katerih
to sedaj poteka, v prihodnje pozida-
na - mesto potrebuje parkirno hišo,
o tem so se razpravljavci strinjali. Po-
stopoma naj bi se v mestu uvajalo tudi
plačljivo parkiranje v modrih conah, v
prvi coni že letos, do leta 2017 pa posto-
poma še v drugih, tako je opredeljeno
v analizi. Upravljanje s parkirno hišo
bi se lahko predalo drugemu podjetju,
analitiki predlagajo ustanovitev javne-
ga podjetja za upravljanje s parkirišči v
mestu, ki bi ga ustanovil MOMS.

V večini strank v mestnem svetu
so na seji zaprosili za nekaj dni časa,
da gradivo preučijo, podporo so mu
takoj izrekli v Modri listi Antona Štih-
ca in svetnik NSi. Kot je pojasnil župan
MOMS Anton Št-ihe-c, se je interesent
za načrtovane poslovne prostore poja-
vil pred kratkim, zato hitenje, da si ta
ne premisli. Ni pa želel svetnikom po-
vedati, kdo je ta interesent, da ga ne bi
speljal drugi ponudnik prostorov, kot
je pojasnil. Interesent naj bi bila ena
od državnih institucij.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, območna enota Murska Sobota, in Sin-
dikat kmetov Slovenije organizirata jutri ob 19. uri v dvorani Biotehniške šole v
Rakičanu okroglo mizo o Skupni kmetijski politiki (SKP) in problematiki v kme-
tijstvu nasploh. Po uvodni predstavitvi pomurskega kmetijstva, ki jo bo podal
direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Re-žonja, bo o SKP
spregovoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano De-jan Židan, ki bo
nato odgovarjal tudi na zastavljena vprašanja prisotnih. (se)

"Želim in zahtevam
odgovor, zakaj takšne
razlike in kakšno je realno
stanje," je ob podatku
okoljskega ministrstva,
da bo cesta "povozila"
21 hektarjev kmetijskih
zemljišč, medtem ko je
ocena braslovške civilne
iniciative (okrepljene
s strokovnjaki)
80 do 100 hektarjev,
odločen kmetijski
minister Dejan Židan

Nekaterim se zdi skoraj neverjetno:
tako dolgo že Civilna iniciativa (CI) Bra-
slovče ter prizadeti kmetje opozarjajo,
da hitra cesta ne sodi v njihovo okolje,
češ da bo uničila preveč kakovostne
kmetijske zemlje, minister za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano De-jan
Židan, ki je odgovoren "za prehrano
Slovenije", pa je bil šele med petkovim
obiskom v Braslovčah "presenečen in
šokiran", ko je izvedel, da naj bi zara-
di nove prometnice izgubili 80 ali 100
hektarjev kmetijskega zemljišča. In ne
le 21 hektarjev, kot navajajo v ministr-
stvu za okolje in prostor, ki je odgovor-
no za umeščanje trase v prostor.

"Karel Pečko je za Slovenj Gradec in
Koroško nekaj podobnega, kot je Tri-
glav za Slovenijo. Je veličasten, večen,
trden, inspirativen, stabilen, markan-
ten, značilen," je ob odprtju dokumen-
tarne razstave Karel Pečko: slikar in
vizionar ob praznovanju slikarjeve
90-letnice konec tedna v Koroški gale-
riji likovnih umetnosti v Slovenj Grad-
cu dejala ministrica za kulturo Majda
Širca. Slovesnosti se je udeležilo več
sto ljudi.

"Galeriji je ob nastanku botrovala
neverjetna volja skupine predrznih,
zahtevnih, intelektualno močnih in
prodornih mladih ljudi, med kateri-
mi je Pečko odigral vidno vlogo. Če ta-
krat te volje ne bi bilo, če bi se takrat
razblinila v v Sloveniji danes tako zna-
nih sporih, nestrpnostih in nevoščljivo-
stih, te galerije ne bi bilo - ali vsaj tako
zgodaj ne," je prepričana Širca. Pečka je
opisala kot človeka, dvignjenega nad
majhnost tega sveta.

"Vse na svetu je urejeno kot švicar-
ska ura razen človeških odnosov, Slo-
venci so skregani med sabo, kar ni v
redu," je ob jubileju, ki ga je sicer zazna-
moval že v jeseni, dejal Pečko. Meni,
da k njegovi vitalnosti bistveno pripo-
more vsakdanja aktivnost, saj sleher-
ni dan slika. Čopič je odložil tik pred
otvoritvijo razstave. "Delo pripomo-
re k vitalnosti, vse izklopim, samo
jaz sem tam. Doslej sem se selil osem-
krat, potem sem šel na podstrešje, da

Če je za tak razkorak res izvedel šele
zdaj, je vsaj posredoval zelo hitro. Še s
"terena" je poklical ministrskega kole-
go Roka Žarnica in mu predlagal, da
se tudi on "sooči" s takimi podatki.
Pa bi bilo čudno, da tudi okoljski mi-
nister za te podatke ne bi vedel. Oba
ministra sta sicer "mlada", a če bi malo
pobrskala po dokumentih svojih pred-
nikov, bi lahko videla, da je bilo raz-
prav in tudi sporov med okoljskim in
kmetijskim ministrstvom (ter drugih)
o trasi te hitre ceste že precej. Pa tudi
sam minister Židan je med septembr-
skim obiskom Spodnje Savinjske doli-
ne, ko je tekla tudi beseda o tej trasi,
poudaril stališče ministrstva, da varu-
je slovenska kmetijska zemljišča. In da
ne razume, da je treba uničiti najboljša
zemljišča, če obstajajo alternativne va-
riante, "recimo varianta Arja vas".

Na "soočenju", ki naj bi ga pripravil mi-
nister Žarnic, naj ne bi s pripravljavci
različnih dokumentov primerjali in
analizirali le podatkov o izgubljenih
kmetijskih zemljiščih, tudi drugih,
takih, ki vplivajo na ceno. To zanima
tudi predsednika računskega sodišča
Igorja Šolte-sa, ki je prejel zahtevo za
revizijo projekta. Kot pravi, so dobro
znani primeri, kako so ob slabih oce-
nah med gradnjo poskočili stroški. Še
posebno, če gre tudi za predore in grad-
njo na ne najbolj trdnih tleh. Pa že brez
morebitnih višjih stroškov nekateri na-

me ne bi našli," se je pošalil Pečko in
dodal, da v njegov atelje vodi kar 88
stopnic, ki jih povprečno prehodi
osemkrat dnevno, kar pozitivno pri-
speva k njegovemu zdravju. Pravi, da
ima vsak dan enak ritem, sicer človek
ne zdrži. "Abstrahiram vse luštno,"
vajajo, da se cene med trasami razliku-
jejo tudi za 300 milijonov evrov. (Trasa
med Velenjem in Šentrupertom naj bi
stala 486 milijonov.) In čeprav so tako
trditev zapisali v CI Braslovče, kjer
ceste nočejo, jo je vredno preveriti.

Ne glede na to, kakšen bo izid tega
posebnega soočenja argumentov, v
Šaleški dolini upajo, da se bo to zgodi-
lo vsaj kmalu. Prav zaradi nekaterih
zapletov na severnem delu trase hitre
ceste med avstrijsko mejo in avtocesto
Ljubljana-Maribor so predvsem v Vele-
nju vztrajali, da zaradi potreb cesto
začnejo graditi prav med Velenjem in
Šentrupertom. Prav tu so pričakovali
najmanj nasprotovanj, pa čeprav se s
traso ni povsem strinjala niti "njihova"
civilna iniciativa, močno ("Nikoli ne
bomo pristali na izgradnjo hitre ceste
po obronkih Gore Oljke") pa ji naspro-
tujejo tudi krajani Podgore in Podvina
v Šmartnem ob Paki.

O trasi med Šentrupertom pa ne
bodo govorili le na ministrstvu za oko-
lje in prostor, tudi v državnem zboru.
Na naslednji seji bodo namreč opravi-
li razpravo o odgovoru ministrov Žar-
nica in Židana na poslansko vprašanje
Lojze-ta Pose-de-la (nekdanjega žalske-
ga župana) o tej trasi ter o tem, koliko
kmetijskih zemljišč bi ta uničila.

Ob tem naj spomnimo, da bi po
zadnjem rokovniku morali že prejšnji
mesec javno razgrniti traso te ceste;
potem pa so to prestavili na sredino
tega meseca.

je rekel umetnik, poznan po svojih
abstrakcijah Uršlje gore. Nad razstavo
je pozitivno presenečen, saj mu zdi ve-
lika znanost skupaj postaviti različne
grupacije in avtorje. Ocenjuje, da gre
za sozvočje ter da bo od tega imela ve-
liko tudi publika.

V Braslovčah trdijo, da bi predlagana trasa uničila preveč kmetijskih zemljišč
oziroma- bistveno več, kot so v dokumentih na-vedli na- ministrstvu za- okolje
in prostor. (Anton Tavčar)

Med zimskimi počitnicami bo v organizaciji Koroškega zavoda za kulturo v
Kulturnem centru Ravne potekal deseturni tečaj francoskega jezika za otroke.
Začel se bo v ponedeljek, 21. februarja, in bo trajal do petka, 25. februarja. Tečaj
se bo vsak dan začel ob 10. uri in bo trajal dve uri. Obvezne so prijave po telefo-
nu 031 625 655 (Sabina). (ačk)

Pred prihajajočo
univerzijado se športni
pedagogi sprašujejo, kako
je mogoče, da univerza v
tem projektu ne sodeluje

Da je nezaslišano, da Univerza v Ma-
riboru (UM) ne sodeluje pri projektu
univerzijade, so nekateri športni pe-
dagogi poudarili na petkovi okrogli
mizi, ki jo je v sodelovanju z Sloven-
skim akademskim športnim društ-
vom in strokovno revijo Univerzitetni
šport pripravil Študentski svet Univer-
ze v Mariboru (UM). Rektor UM Ivan
Rozman je dejal, da se bodo k projek-
tu priključili le pod pogojem, da se
bo točno vedelo, kdo je za kaj pristo-
jen, saj ne želijo biti dežurni krivci, če
bo šlo kaj narobe. Otmar Kugovnik,
predsednik Slovenske univerzitetne
športne zveze (Susa), pa je pojasnil, da
je v organizacijskem odboru mesto za
rektorja že rezervirano, vendar je so-
delovanje zaradi različnih interesov
med občino in UM v zadnjem času za-
stalo. Prepričan je tudi, da je za vzpo-
stavitev uspešnega sodelovanja med
UM in Suso še dovolj časa. "Treba se
je samo začeti pogovarjati," je dejal
Kugovnik, ki se je v petek glede uni-
verzijade posebej sestal z bodočim
rektorjem Danijelom Reboljem. Ker
v okviru univerzijade novi študent-
ski domovi ne bodo zgrajeni, je profe-
sorje športne vzgoje zanimalo, v čem
je sedaj sploh motivacija za sodelova-
nje univerze. Kugovnik je navedel, da
priložnosti UM znotraj projekta vidi v
njenem promoviranju slovenskih in
mariborske univerze ter izvedbi vse-
bin, za katere je univerza pristojna.

V Mariboru bo sicer v dobro univer-
zijade treba čimprej urediti organiza-
cijo študentskega športa, kjer imata
konflikte konkurenčni Univerzitet-
na športna zveza Maribor (UŠZM) in
Športna zveza Univerze v Mariboru
(ŠZ UM). Prva ima navezavo s Študent-
sko organizacijo Univerze v Mariboru
(Šoum), druga z univerzo, institucija-
ma, ki sta skozi leta zaradi nesoglasij
prekinili sodelovanje. Ena bistvenih
težav, relevantnih za univerzijado,
je, da ima UŠZM ekskluzivne pravice
za pošiljanje študentov na mednarod-
na tekmovanja, prav tako na univer-

Če so bile še nedolgo nazaj v tretjem nadstropju podjetja Nigrad na Zagrebški
cesti v Mariboru, kjer imata prostore Medobčinski inšpektorat in Medobčin-
sko redarstvo, kiju vodita Franjo Švajger oziroma Danijel Železnjak, v ospred-
ju predvsem govorice o kazenskih ovadbah v zvezi s poslovanjem, prva moža
obeh služb pa naj bi se bila zagovarjala celo pred mariborskimi kriminalisti,
zadnjih nekaj dni krožijo med zaposlenimi še govorice, da bosta morala zapu-
stiti vodilna položaja, saj da ne uživata več zaupanja občinske uprave. Ko smo
z našimi neuradnimi informacijami včeraj seznanili vodjo inšpektorata, je ta
povedal, da je najprej najbolje, da se obrnemo na direktorico občinske uprave
Mestne občine Maribor Milico Simonič Steiner, saj je le ona pristojna za dajanje
informacij. "Lahko pa rečem, da se z direktorico srečujeva in se pogovarjava o
marsičem, vendar občutka, da bi izgubil njeno zaupanje, od nje nisem dobil,"
je poudaril Švajger, medtem ko Železnjaka nismo uspeli priklicati, saj je že dalj
časa na bolniškem dopustu. Z našimi informacijami smo seznanili tudi Tatjano
Štelcer iz občinske službe za odnose z javnostmi, ki je odgovorila: "Vaše naved-
be ne držijo. Na Mestni občini Maribor načrtujemo združitev Medobčinskega
redarstva in Medobčinskega inšpektorat." (gt)

Mariborčani, ki so se v zadnjih dneh sprehodili po Grajskem trgu in mimo nek-
danjega kina Partizan, so lahko opazili, da se v poslopju nekaj dogaja. Delavci
namreč že več dni pridno praznijo prostore, s sten pa so tudi že odstranili omet.
Prazna zgradba in oguljeni zidovi kažejo, da bi se v nekdanji priljubljeni, zdaj
pa že dolga leta zapuščeni družabni prostor morda ponovno lahko vrnilo življe-
nje, tako kot se je v bližnji kino Udarnik. Da obstajajo interesenti za najem, se
je sicer pisalo že pred časom, mi pa smo pri lastniku prostora, Družbi za sveto-
vanje in upravljanje, preverili, kaj se dogaja. Žal nam niso mogli povedati še nič
konkretnega; Katj'a Uj'čič iz omenjene družbe je sporočila le, da prostor čistijo.
Več bo znano predvidoma že v začetku prihodnjega meseca. (taš)

Obdana s sorodniki in prijatelji je Olga Potočnik preteklo soboto praznovala
105. rojstni dan. V taborski enoti Doma Danice Vogrinec, kjer živi zadnja štiri
leta, pred tem pa je stanovala na Meljski cesti v Mariboru, sta jo obiskala tudi
direktor doma Marko Slavič in mariborski župan Franc Kangler. Nanj ima drob-
na Mariborčanka posebne spomine, saj sta dve leti nazaj doživela nepozabno
izkušnjo - skupaj sta poletela z balonom. V mladosti športna padalka in pilotka
športnega letala, ki je v svoji adrenalina polni zgodovini z letalom tudi strmogla-
vila, bi z županom Maribor s ptičje perspektive z veseljem pogledala še enkrat.
Da se bosta zagotovo še kdaj peljala z balonom, je spodbudno namignil župan
Kangler, ji zaželel veliko zdravja, dobrega počutja in še mnogo let. Na to je bistra
slavljenka prikimala in ob rezanju torte hudomušno pripomnila, da je za župa-
na treba odrezati največji kos. "Ker je shujšal," se je namuznila. Stopetletnica, ki
se je rodila v Žabjaku pri Ptuju in bila pretežni del življenja gospodinja, rada po-
sluša glasbo - med njenimi najljubšimi izvajalci so Slovenski oktet, Maria Callas
in Vice Vukov -, igra človek ne jezi se in se spominja preteklosti. Njena ožja dru-
žina so sinova, štirje vnuki in osem pravnukov. Zatrjujejo, da ima Potočnikova
izjemen spomin za recepte: "V kuhinji še vedno rada ukaže, kaj je treba dati v
lonec," vnukinja pravi, da z veseljem sprejme nasvete klene babice. (na)

Pa- ka-j po-t-em, če je Trg Leo-na- Št-uklja- ra-zva-li-na-, ki- ča-ka- na-
bo-ljše ča-se - o-zi-ro-ma- na- za-ključek pregrešno- dra-ge i-n več ko-t-
sumlji-vo- i-zvedene preno-ve - že sko-ra-j 220 dni-? Oli-mpi-o-ni-k,
po- ka-t-erem no-si- i-me, je do-ča-ka-l več ko-t- st-o- let-!

veda lahko čakamo - a to počnemo že
sedem let -, da bo država svojo obvezo
izpolnila in naredila študije poplavnih
območij tako za Pesnico kot za Dravo,
ki sodita v kategorijo državnih vodo-
tokov, lahko se odločimo in naredimo
študije zgolj za omejeno območje, ven-
dar smo ocenili, da to ni prava rešitev,
in zato bomo šli v izdelavo popolne štu-
dije poplavnih območij v naši občini.
To bo sprejem občinskih prostorskou-
reditvenih načrtov resda pomaknilo v
pozno jesen ali zimo, vendar pa bomo
potem imeli v rokah vsaj dokument,
na osnovi katerega bo mogoče brez
kakih okoljskih omejitev sprejemati že-
lene načrte in začeti načrtovane grad-
nje," še razlaga župan Kokot in dodaja,
da študija seveda ne bo poceni, saj bo
občino stala vsaj 50 tisoč evrov.

Udeleženci medobčin-
skega parlamenta neza-
dovoljni s popotnico na
zasedanje državnega
otroškega parlamenta

V sredo se je v Centru interesnih dejav-
nosti Ptuj še zadnjič pred razpravo na
državnem nivoju sestal medobčinski
otroški parlament. Zasedanje na temo
Vpliv družbe in medijev na oblikova-
nje mladostnika sta vodila Jera Topo-
lovec (OŠ Majšperk) in Jure Tuš (OŠ
Gorišnica), ki bosta v prostorih držav-
nega zbora 21. marca zastopala šole s
Ptujskega. Parlamentarci s Ptuja in iz
okolice so s svojimi stališči seznanili
medije in javnost ter hkrati želeli dobi-
ti povratno informacijo. S prisotnostjo
prvih so bili zadovoljni (Večer in Radio
Ptuj), manj pa z udeležbo predstavni-
kov lokalnih oblasti, saj se je vabilu od
petnajstih povabljenih odzvala le pred-
stavnica Mestne občine Ptuj. Z men-
torji so ugotavljali, da je njihov glas z
željami in predlogi o oblikovanju bolj-
še družbe prešibak, če ne celo povsem
preslišan, in se odločili, da bodo v pri-
hodnje ubrali bolj odločne korake, da
bodo tudi potrkali na vrata županov
in drugih občinskih uradnikov, če bo
treba.

Parlamentarci so ugotavljali, da
imajo družba in mediji na oblikova-
nje njihove osebnosti velik vpliv, tako
pozitivnega kot negativnega. Medtem
ko dekleta najraje gledajo televizijo,
se fantje največ ukvarjajo z računalni-
kom, radio in časopis sta močneje pri-
sotna pri starejših generacijah. Ob tem
so opozorili na preveliko količino časa,
ki ga preživijo pred zasloni, ter izposta-
vili nevarnosti, ki iz tega izhajajo. Učen-

Potem ko so v občini Gorišnica pos-
krbeli za novogradnjo osnovne šole,
občinsko-poslovne stavbe, stanovanj-
skega objekta in nazadnje zgradili še
novi vrtec ter tako poskrbeli za uredi-
tev vaško-občinskega središča ob cerk-
vi, pa je zadružni dom zdaj objekt, ki
vse bolj propada. Tak, kot je, se strinja-
jo tudi tukajšnji svetniki, ni nikomur
v ponos in kar najhitreje bo treba spre-
jeti odločitev, kaj z leta 1959 zgrajenim
domom. Pred leti, ko so se odločili za
novogradnjo občinske hiše, se Gorišni-
čani kar niso mogli odločiti za poruši-
tev zadružnega doma; zdaj kaže, da do
take odločitve ni več daleč. "Lastnik za-
družnega doma je občina in mi bomo
morali sprejeti odločitev o njegovi na-
daljnji namembnosti. Mislim pa, da
je dom že tako dotrajan, da o njegovi
obnovi ne kaže razmišljati, pač pa ga
bomo morali porušiti, na njegovem
mestu pa zgraditi stavbo, ki nam bo v
ponos," napoveduje župan Jožef Kokot
in dodaja, da je že slišati pobude o tem,
kaj bi ob glavni cesti skozi Gorišnico
lahko zgradili, (ps)

STANKA VAUDA BENCEVIC

Pred kratkim smo z družino prišli s kratkega potovanja po deželi, v katero
smo se po štirinajstih in nato po šestih letih ponovno vrnili - bili smo v
Mehiki. Veliko se je zadnje leto omenjalo to državo, najprej kot vir nove gripe,
vmes pa polno problemov z drogo in narkokarteli... Zanimivo, sosede so
namreč ZDA. Midva z Igorjem Mehike ne moreva pozabiti. Invazija prisrčnega,
nevsiljivega, v dušo prodornega nasmeha nas je tako takrat kot sedaj spremlja-
la na vsakem koraku. Tokrat smo se zadržali predvsem na polotoku Yucatan -
ozemlju, kjer še danes srečaš predvsem prvoselce z majevskimi koreninami.
Maji so verjeli, da bistvo temelji na duhu in modrosti, ljubezni in spoštovanju,
smehu in igri, harmoniji in večnosti, na nenehni transformaciji ali spremembi
in ne na materializmu ali zunanjem premoženju. Nihče ni deloval namensko
prekositi, prevladati ali podjarmiti drugega, temveč z namenom prijateljskega
sodelovanja. Njihovi prijatelji, vodniki in učitelji so bili štirje osnovni elemen-
ti, zemlja - "je moje telo", voda - "je moja kri", veter - "je moj zrak", ogenj - "je
moj duh", podobno kot tudi vesolje, zvezde, živali, rastline in kamni - živa in
neživa narava. "In lak' ech" je pozdrav in izkazovanje spoštovanja vsakemu in
vsemu. Vsa ta tradicija miselnosti resnično izžareva iz teh ljudi.

Pa se vrnimo v našo drago domovino, ki jo neizmerno cenim in spoštujem.
Imam jo rada, dokler jo čutim tako, kot je, dokler nimam stika z birokracijo z
namernim uničevanjem človeške duše zaradi sistema in pravil, ki so jih
ustvarili popolni birokrati brez življenjskih izkušenj, brez primarnega stika z
naravo, z naravno inteligenco. Baje se ščitimo pred lumpi, sebe in druge pa
zaradi vseh teh papirjev in ob nelogičnih posedanjih pred računalniki
pehamo v vse večje nezadovoljstvo. Ne vem, ali je to smisel življenja. Življenje
je namreč vse tisto, kar se dogaja onkraj takšnega delovanja. Na voljo nam je,
pa se nam velikokrat zdi, da moramo preplezati goro papirjev, da ga sploh
lahko dosežemo. Ponuja se nam, pa ga ne moremo ujeti ... Premalo je spoštova-
nja, upoštevanja in razumevanja, premalo je spodbujanja, nadgrajevanja,
oplajanja. Premalo je zavedanja samega sebe in zato preveč podcenjevanja in
degradiranja drugih. V številnih šolah in fakultetah se šopa znanje, ki polni
in mrači naše možgane. Intuicija in stik z naravo izginjata. Ljudje vso krivdo
za svojo domnevno nesrečo in nezadovoljstvo prenašajo na druge in vse to je
čutiti od ulice naprej. Ni sijočih transfuzijskih nasmehov. Skriti so nekje
globoko, globoko in težko jih je odkriti ravno zaradi naloženega balasta, ki
nima nič skupnega z življenjem. Srce komajda kdaj zmore pokazati, kaj si želi,
že steče po njem reka obveznosti, ki nas poseda pred računalnik in k mobite-
lu, da lahko zvečer mirno zaspimo z občutkom, da smo nekaj naredili. Kaj pa
življenje? Ga živimo? Se znamo sploh še nasmejati, odpreti svoje srce brez
pomisleka in ponuditi nasmeh naproti stopajočemu sočloveku?

Jožef Kokot, župan občine Gorišnica,
o podžupanu: "Vsi svetniki ste poten-
cialni kandidati za podžupana. Kdo
pa bo sedel na podžupanski stolček,
vam tačas še ne morem povedati. Vse-
kakor nisem hotel podžupana imeno-
vati pred sprejemom proračuna; zdaj,
ko ste proračun potrdili, bom razmi-
slil tudi o mojem najožjem sodelavcu.
Kdo bo to in koliko podžupanov bom
imenoval, pa vam bom izdal na nasled-
nji seji."

Kmalu bodo začeli arheološka izkopa-
vanja na Bregu, kjer so odkrili grobišče
iz obdobja pozne antike na ostankih
antične Celeie iz 1. stoletja.

Jeseni so začeli dela v naselju Breg
v Celju, kjer urejajo vodovodno omrež-
je in dotrajano kanalizacijo, ki jo bodo
pod Savinjo priključili na mestno
omrežje. Ker pa je to območje, kjer je
cesta še iz časov Kraljevine Jugoslavi-
je, so se na občini odločili, da se lotijo
temeljite posodobitve in prenove naj-
starejšega predela Celja. Poleg Brega
investicija obsega še Maistrovo ulico
in mestni park do drsališča. Ker je to
območje pod varstvom zavoda za var-
stvo kulturne dediščine, je investitor
najprej moral pridobiti soglasje zavoda
in zagotoviti arheološki nadzor. Tega
so zaupali strokovnjakom Pokrajinske-
ga muzeja Celje.

Na odseku stare ceste v Laško, kjer so
začeli dela, so odkrili grobišče iz 4.
stoletja. "Naše ocene so bile zelo na-
tančne. Odkrili smo grobišče iz pozne
antike in stavbe iz 1. stoletja. Takrat je
na tem območju bila prva naselbina
antične Celeie. Kasneje ta predel ni več
sodil v osrednji del mesta. Tu je potem
nastalo pokopališče. Prvi trije grobovi,
ki smo jih izkopali, so prinesli zanimi-
ve najdbe iz 4. stoletja. Trije grobovi so
bili v opuščeni hiši, ki izvira iz 1. stolet-
ja. Torej iz obdobja, ko je tu še bil del
rimske Celeie. Ti grobovi niso tako bo-
gati kot tisti, ki smo ga našli na Mari-
borski cesti, ki izvira iz 1. stoletja in je
eden najlepših grobov v Celju. Vendar
so to zanimive najdbe, ki jih bo treba
še raziskati. Domnevamo, da se bodo
tu našli še drugi grobovi," pravi Sta-ne
Rozma-n, direktor muzeja. Čeprav se
bodo raziskave omejile le na območje,
ki je bilo nujno za investicijo, je dolži-
na trase vendarle dolga 90 metrov. To
ni malo in bo terjalo tudi veliko angaži-

113 let staro v lovsko-alp-
skem stilu zgrajeno
slatinsko vilo so razglasili
za kulturni spomenik
Slovenije

Rogaška Slatina je dobila še en kultur-
ni spomenik. S sprejetjem nekaterih
sprememb in dopolnitev odloka, ki so
ga sicer sprejeli že lanskega junija, so
svetniki na zadnji seji za kulturni spo-
menik razglasili vilo Zlatorog, eno naj-
pomembnejših znamenitosti Rogaške
Slatine. Po več menjavah lastnikov je
zdaj v zasebni lasti, po obnovi naj bi
sprejemala goste tega zdraviliškega
kraja.

Vilo, ki stoji v sedanji Ulici XIV.
divizije, je leta 1898 zgradil nemški
trgovec in to v tako imenovanem lov-
sko-alpskem stilu. Ponaša se tudi z
glavo zlatoroga na sprednjem pročelju.
Po nasvetu zdravnikov je vila zidana
le v pritličju, ves zgornji del je lesen. Za
tako gradnjo se je trgovec odločil po
nasvetu zdravnika, saj naj bi bivanje v
leseni hiši koristilo njegovi hromi hčer-
ki. Da to vilo še zdaj odlikuje posebna
pozitivna energijska lega, je pred leti
potrdil tudi eden od radiestezistov in

bioenergetikov. Po prvem lastniku,
ki je vilo zgradil, se je menjalo veliko
drugih, v glavnem imenitnih. Kmalu
po koncu prve svetovne vojne je bil
njen lastnik upravnik državne hipote-
karske banke iz Beograda, kasneje je
postala lastnina Dravske banovine, v
njej so bivali upravitelji Zdravilišča Ro-
gaška. Po drugi svetovni vojni je preš-

Na naslednjo sejo bodo
povabili načelnika
Upravne enote Velenje
Fidela Krupiča

V Šoštanju se še niso sprijaznili z odlo-
čitvijo Upravne enote (UE) Velenje, da
bo krajevni urad v Šoštanju od začet-
ka tega meseca deloval le še dvakrat
tedensko. Kot smo že poročali, so se
za to na velenjski UE odločili zaradi
racionalizacije poslovanja, v Šoštanju
pa menijo, da je nemoteno delovanje
z občani pomembnejše od tega. Še po-
sebno zdaj, ko se pripravljajo na glavna
dela pri bloku 6, ko pričakujejo tudi ve-
liko tujcev.

Tako so na zadnji seji občinskega
sveta sprejeli sklep z zahtevo, da UE Ve-
lenje znova zagotovi uradne ure v šoš-
tanjskem krajevnem uradu v enakem
obsegu, kot je bilo do 1. februarja, to je
vse dni v tednu razen ob četrtkih in so-
botah. Na naslednjo sejo bodo povabili
načelnika UE Velenje Fidela- Krupiča-,
da jim še enkrat pojasni vzroke za tako
omejitev delovanja.

Nekaj upanja za vzpostavitev prejš-
njega stanja menda vendarle še imajo.
Na poslansko vprašanje Da-rka- Meni-
ha-, šoštanjskega župana in poslanca, je
tudi ministrica za javno upravo Irma-
Pa-vlinič Krebs dejala, da so prisiljeni
varčevati na vseh področjih, a da so na-
čelniki UE pri razporejanju uradnih ur
v krajevnih uradih samostojni, upošte-
vajo pa število uradnih zadev, in doda-
la, da je praksa pokazala, da nikjer, kjer
načelniki niso dosegli soglasja z lokal-
no skupnostjo, krajevni urad ni bil uki-
njen, zato je prepričana, da bo tudi v
tem primeru z UE Velenje mogoč ustre-
zen dogovor, s katerim bodo zadovolj-
ni občani Šoštanja.

Naj ob tem omenimo, da občina
Šoštanj za delovanje krajevnega urada
nudi UE Velenje brezplačno uporabo
prostorov, zagotavlja njihovo varnost
in krije tudi stroške komunale, elektri-
ke in čiščenja.

Kot kaže, bo tudi letošnja zima rado-
darna s snežnimi padavinami, Horti-
kulturno društvo Maribor pa ob tem
opozarja, da se pozimi zaradi izdatne-
ga posoljevanja cest in pločnikov dela
velika škoda zelenim površinam, tudi
drevesom, ki so del javnega zelenja.
"Vse vrste soli, ki jih prekomerno in
nenehno uporabljajo za taljenje snega
in ledu na teh površinah, povzročajo
poškodbe na drevju in grmovnicah,
ki rastejo v bližini; poškodujeta jih
slan vodni pršec ali vodna raztopina
soli, ki pronica v zemljo," pravita člani-
ci društva Lea Zinauer in Karin Bejo.
Hortikulturistka Zinauerjeva se spo-
minja, da so pred dobrima dvema de-
setletjema v drevesnici Florine, ki je
bila v preteklosti del občinske komu-
nalne službe, že pripravljali poskuse
o vplivu soli na drevesa, in so podjet-
ja, ki so plužila sneg, opozarjali na to
problematiko, saj plugi sneg porivajo
k drevesom.

"Če se to zgodi velikokrat, je to ve-
lika koncentracija soli, ki ob taljenju
pronica v zemljo in drevesa dobijo naj-
večje možne koncentracije soli. Dreve-
sa zelo močno reagirajo na to, saj gre
pri tem za osmotski pritisk; voda je v
delcih v tleh vezana z določeno močjo
in rastlina mora v koreninah vzposta-
viti kontra silo, da lahko vodo poteg-
ne," je pojasnila Zinauerjeva. Če pa so
tla zasoljena, je voda vezana še močne-
je in rastlina dehidrira, umre. Po nje-
nih besedah so imeli lani jeseni mladi
javorji v Krekovi ulici že vidno ožgane
liste; robovi listja namreč najprej oble-
dijo in nato porjavijo. "Tudi če gleda-
mo starejša drevesa po Mariboru, se
vpliv soljenja z leti izkazuje z usiha-
njem dreves in ogromno jih je bilo v
mestu podrtih prav zaradi odmiranja
kot posledice vsega, kar gre v zrak in v
zemljo," je še povedala sogovornica.

Ker je sol poceni in učinkovita, se kljub
temu, da so za taljenje snega in ledu na
voljo že dalj časa tudi manj škodljivi
pripravki, uporablja v velikih količi-
nah. "Prav zato raba natrijevega klori-
da za posipavanje pohodnih in cestnih
površin ne bo opuščena," je prepričana
Bejova, sicer inženirka agronomije, ki
predlaga, da z dobro premišljenimi in
načrtovanimi ukrepi zmanjšamo poš-
kodbe dreves in grmovnic: z izbiro
dreves, ki sol bolje prenašajo (ostrolist-
nega javorja, divjega kostanja, breze,
jesna, ginka, topola, češnje, hrasta...), s
spiranjem soli z območja korenin pred
pričetkom spomladanske rasti - polovi-
co dobro topne soli naj bi iz tal odstra-
nili že s 150 litri vode, izprana kalij in
magnezij pa nadomestili z gnojili.

"Če v tla s previsoko koncentracijo
natrija vdelamo sadro (kalcijev sulfat),
bo kalcij izpodrinil natrij, razpadanje
strukturnih delcev tal se bo zmanjša-
lo, povečali pa se bosta zračnost in
prepustnost zemlje, drevesa naj bodo
zasajena čim dlje od roba ceste in do-
meta trosilnikov soli. Poškodovanim
drevesom pomagajmo s skrbnim vzdr-
ževanjem; bolezni in škodljivci najprej
napadejo prav oslabele rastline. Tako
kot kupe naloženega slanega snega
odvažamo s parkirišč, bi jih lahko
odstranili tudi izpod dreves," našteva
možnosti agronomka in navede tudi
prakso iz tujine, s folijo, ki lahko zašči-
ti debla in korenine pred slano vodo.
"O ukrepanju tuji strokovnjaki veliko
pišejo, pri nas pa je večinoma tako, da
drevo posadimo in ga nato pustimo
brez nege, ki jo potrebuje še vsaj dve
leti, da dobro požene korenine. Nato
raste 50, 60 let ali več in ta začetni
čas pač ni veliko proti temu, kolikor
daje v svojem življenjskem obdobju,"
je dodala Zinauerjeva, ki meni, da bi
bilo mogoče vsaj spiranje soli, kar bi
bil "minimalen denar v primerjavi z
investicijo v sajenje drevesa. Najučin-
kovitejše pa je še vedno, če se obujemo
zimskemu času in zasneženim potem
primerno."

Posebnih ekoloških prizadevanj v
zvezi s soljenjem ni opaziti, na območ-
ju Maribora opravlja zimsko službo
javno komunalno podjetje Nigrad, kjer
za posipavanje cest standardno uporab-
ljajo natrijev klorid. "Od dobaviteljev
zahtevamo analizo vzorcev, da smo mi
in oni v skladu s predpisi, in ta zajema
precej parametrov vsebnosti sestavin,
rezultati pa morajo biti v dopustnih
okvirjih," je pojasnil Anton Gmeiner
iz Nigrada, kjer letos z okoli 80 plužni-
mi vozili in s 150 zaposlenimi posipa-
vajo sol in plužijo sneg na skupno 738
kilometrih cest in ročno ali strojno či-
stijo na 461 kilometrih pločnikov. V
pretekli zimi so potresli 3523 ton soli

in 2932 kubičnih metrov peska. V pre-
stolnici recimo so lani zmanjšali pora-
bo natrijevega klorida (kuhinjske soli)
in ga nadomestili s kamnito soljo, ki
naj bi bila prijaznejša do okolja.

"Tudi mi uporabljamo kameno
sol, mineraloška sestava ni nič dru-
gačna. Pesek uporabljamo na strmih
delih cest, na naklonih in makadam-
skih površinah zunaj mesta. Skrbimo
tudi za poti na parkovnih območjih,
kjer posipavamo ekološko neoporeč-
ne granule (podobne zdrobljenemu
stiroporju) in pesek," je tudi povedal
Gmeiner in na vprašanje, ali pri čiš-
čenju pazijo, da kupov snega ne poti-
skajo ob debla dreves in na zelenice,
odgovoril, da je težko najti čarobno
paličico, saj želijo imeti vsi čisto pred
svojimi domovi - na eni strani so pona-
vadi hiše z uvozi, na drugi zelene povr-
šine. Izhoda iz dileme ne vidi, razen v
odvažanju snega iz mesta, kar pa naj bi
bilo finančno in praktično nemogoče.
"Tudi smiselno ni," je dodal Gmeiner
in spomnil, da imajo enako prakso ve-
činoma povsod po Evropi. "Zakonoda-
ja nas zavezuje, da moramo plužiti in
posipavati prometne površine, dovolj
pa so navadne zimske pnevmatike." Za
primerjavo: v skandinavskih državah
očistijo ceste le toliko, da je omogoče-
na vožnja, ceste ostanejo zasnežene in
jih, razen na cestnih vzponih, ne posi-
pavajo. Odločitev države je, da določi,
kakšne pnevmatike naj bi vozniki pozi-
mi nadeli na svoje avtomobile.

Tudi arboristka Tanja Grmovšek, ki
bdi nad mestnim zelenjem, meni, da
je soljenje škodljivo, na kar so strokov-
njaki že večkrat opozarjali. "Vendar
to ni tako enostavno. Nekaj so zahte-
ve dreves, čisto nekaj drugega pa zah-
teve občanov. Ljudje v glavnem so za
to, da cest ne bi toliko solili, vendar so
takoj, ko pade pet centimetrov snega,
razburjeni, če niso že očiščene in posu-
te." Vsako leto je pred začetkom izva-
janja zimske službe kakšna pobuda za
okolju prijaznejše ukrepe od soljenja,
po prvem sneženju pa se pričenjajo
pritožbe; skoraj vsak padec v zimskih
razmerah se lahko po zakonodaji
obravnava kot opustitev vzdrževanja
in občani lahko odgovorne odškodnin-
sko tožijo.

"Za zmanjšanje soljenja je torej
treba spremeniti zakonodajo, pa tudi
miselnost ljudi," je prepričana Grmovš-
kova in pravi tudi, da se pristojne
službe vendarle bolj nagibajo k posipa-
vanju peska kot soli. Sama bi predlaga-
la mešanice, kjer ni toliko natrijevega
klorida, ampak več magnezija ali dru-
gih substanc, vendar se pri vrsti dru-
gih možnosti zatakne zaradi finančnih
omejitev. "V hudi lanski zimi, ko so
zimske službe opravljale več pluženja
in soljenja, se je na drevesih nedvomno
poznalo, da so bila izpostavljena moč-
nemu soljenju. Lahko bi uporabljali
pesek v določenem razmerju s soljo in
ne po nepotrebnem, še posebno kadar
se ve, da prihaja otoplitev," razmišlja
arboristka in še doda, da večina "pad-
lega" mariborskega drevja po njenem
mnenju ni samo žrtev presoljevanja,
pač pa veliko bolj usihanja zaradi par-
kiranja in prometa v centru mesta.

V Rušah že imajo proračun za letos, težak je 8,1 milijona evrov. Temeljna pro-
računska usmeritev in usmeritev načrta razvojnih programov je pospeševanje
razvojnih tokov in izboljšanje kvalitete življenja ljudi, so sporočili iz občine in
dodali, da investicijska vlaganja sledijo temu cilju. Obdobje od leta 2014 bo v
upravljanju proračuna obdobje, v katerem bo več pozornosti in sredstev name-
njenih komunalnim dejavnostim. K razvojnemu potencialu in dvigu kvalitete
življenja prednostno sodijo področja zagotavljanja stabilne in kvalitetne oskr-
be s pitno vodo, pospešena gradnja kanalizacije in cest ter ureditev celostnega
urejanja področja gospodarjenja z odpadki.

Nujen pogoj za gospodarsko rast je tudi nadaljevanje zemljiške dejavnosti in
zagotavljanje ustrezne prostorske dokumentacije, pravijo. Največ investicijskega
denarja bodo porabili na področju gospodarskih dejavnosti; v komunali izposta-
vijo investicije v javno razsvetljavo in elektrifikacijo, kanalizacijo in vodovod,
cestno infrastrukturo in gospodarjenje z zemljišči. Na cestnem in komunalnem
področju se obetajo državna sredstva. Deloma bodo to sredstva preko občin-
skega proračuna, deloma pa bodo zunajproračunska. Obetajo si tudi evropska
sredstva v sklopu regionalnega razvojnega programa za medobčinski projekt
oskrbe z vodo za naselja Smolnik, Fala, Ruta in Činžat ter projekt komunalnega
opremljanja zahodnega dela Ruš in Smolnika. Pomemben je program Družbe RS
za ceste, saj gre za rekonstrukcijo Mariborske in Falske ceste. Za stanovanjsko
gradnjo občina letos ne namerava namenjati sredstev, se ji pa obetajo sredstva
z morebitno prodajo občinskih stanovanj. Na področju družbenih dejavnosti
so prednostni projekti dokončanje novega centra za mlade, jaslični prizidek pri
vrtcu v Rušah (potreben je zaradi novih prostorskih normativov in povečanega
števila vpisanih otrok), menjava salonitne azbestne kritine na objektih predšol-
skega in osnovnošolskega izobraževanja ter obnova prostorov in energetska sa-
nacija Doma kulture Bistrica ob Dravi. Občinski svetniki so na zadnji seji med
drugim sprejeli še Lokalni energetski koncept Občine Ruše, vključno z akcijskim
načrtom, ter sklep o prenehanju delovanja Javnega sklada Občine Ruše za gospo-
darjenje z nepremičninami in začetku likvidacijskega postopka. (If)

Včerajšnji dan zaljubljenih je ekipa
Radia City želela zaznamovati na
prav poseben način in vsaj za trenu-
tek Mariborčanom ponuditi čarob-
nost povezujoče ljubezni. Moderator
Dejan Vedlin je nameraval točno opol-
dne iz letala na Grajski trg v Mariboru
odvreči tisoč vrtnic, a pogledi množi-
ce, ki je napolnila trg, so bili zaman
uprti v nebo. Zagodlo jo je namreč
slabo vreme.

"Čeprav se je letalo že dvignilo z
letališča v Slovenj Gradcu, se je zara-
di goste megle moralo vrniti. Ker je
varnost prisotnih na prvem mestu, je
bila vrnitev letala edina pravilna odlo-
čitev. Megla je bila tako močnejša od
Dejanove želje, da razdeli ljubezen, a
namen, da se ob tem prazniku druži-
mo, je bil vendarle dosežen, saj se je
na trgu zbralo okoli 1500 ljudi," je spo-
ročila Anita Mlakar z Radia City.

Kljub romantičnim namenom je
neuspela akcija požela nekaj jeznih
žvižgov, razočaranja pa ni skrival
niti Bor Grainer, odgovorni urednik
Radia City, ki je moral razburjeni mno-
žici sporočiti slabo novico: "Nismo pri-
čakovali, da se bo trg tako napolnil in
zdaj sem kar malo jezen, da nam ni
uspela bomba ljubezni iz aviona, saj
sem moral razočarati veliko ljudi. A
proti vremenu človek ne more nič."

Da bi ohranili duh valentinovega in
da vrtnice ne bi šle v nič, so jih nato
obiskovalcem razdelili kar osebno.

"Pripravljene imamo projekte za zače-
tek gradnje kanalizacijskega omrežja
od centra Grajene proti Ptuju, tja do
Maistrove ulice, a se kaj lahko zgodi,
da nam bodo ostali zgolj projekti, saj
skoraj polovica prebivalcev ob trasi
kanalizacijskega omrežja ne soglaša s
posegi v svoja zemljišča," pravi Peter
Vajnberger, predsednik četrtne skup-
nosti Grajena, in dodaja, da bi še letos,
v okviru projekta celovitega varovanja
podtalnice, lahko začeli polagati prve
metre kanalizacije na svojem območ-
ju, a se je začelo zapletati.

"Že pri načrtovanju trase kanalizacij-
skega omrežja, ki poteka ob glavni
cesti proti mestu, smo poskušali kar
se da uslišati želje ljudi, ki živijo ob tej
poti, in tako se kanalizacijsko omrež-
je premika z desne na levo stran te
prometnice, vendar se nismo mogli v
celoti izogniti nepriljubljenemu pose-
ganju v zasebno lastnino," pojasnjuje
Vajnberger, ki kar ne razume sovašča-
nov, ker zdaj kot pogoj za svoje soglas-
je načenjajo številna stara nerešena
vprašanja. "Soglasja za služnost prido-
bivamo od vsakega lastnika zemljišča
posebej in to je zelo dolgotrajen in mu-
kotrpen proces, ki ga vodimo skupaj z
mestnimi strokovnimi službami. Tako
kot kaže ta čas, se bojim, da vseh po-
trebnih soglasij ne bomo pridobili, to
pa pomeni, da bomo ostali brez denar-
ja za položitev kanalizacije. Kaj to po-
meni za našo prihodnost, si kar težko
predstavljam," omenja predsednik gra-
jenskega četrtnega sveta.

Pa v Grajeni, četudi bodo ljudje na-
zadnje soglašali s potekom trase, veli-
kega dela kanalizacijskih težav še ne
bodo rešili, saj gre za območje z zelo raz-
pršeno gradnjo in je v četrtni skupnosti
veliko manjših zaselkov, kjer bo treba
vprašanje kanalizacijskega omrežja re-
ševati drugače. "Na Mestnem Vrhu, Gra-
jenščaku, v Krčevini pri Vurbergu in še
kje bomo morali tovrstna vprašanja re-
ševati povsem lokalno. To pomeni, da
vseh teh naselij ne bomo mogli priklju-
čiti na večje kanalizacijske sisteme, pač
pa bomo morali zgraditi manjše siste-
me z manjšimi čistilnimi napravami. V
dogovoru z mestno občino Ptuj že išče-
mo najbolj ustrezne rešitve, kako naj bi
zgradili manjše sisteme, vendar bo tudi
tam potrebno soglasje med prebivalci,
ki bodo morali sodelovati pri načrtova-
nju gradnje in dopustiti tudi kakšne po-
sege po svojih zemljiščih," napoveduje
Peter Vajnberger.

V četrtni skupnosti Grajena bo v pri-
hodnjih letih treba urediti še 15 večjih
cestnih odsekov in tudi pri moderniza-
ciji cest se soočajo z nepripravljenostjo
domačinov za sodelovanje pri gradnji
s tem, da bi dopustili gradbene pose-
ge v svojo lastnino. "V preteklem letu
nam je uspelo modernizirati tri cest-
ne odseke, in to v Krčevini pri Vurber-
gu od križišča pri Lozinšku do Milana
Brega in od Črnka do Planca, uredili
pa smo tudi cestni odsek Grajenščak,
odcep Bubnjar. Čaka nas urejanje še 15
kilometrov cestnih odsekov, a se, kot
že povedano, tudi v teh primerih zap-
leta zaradi lastništva. In četudi nam
je ptujska mestna občina letos obljubi-
la 108 tisoč evrov za ureditev še treh
cestnih odsekov v razdalji 1,5 kilome-
tra, se bojim, da ne bomo kaj dosti de-
lali, saj niti v enem primeru nimamo
soglasja ljudi, ki ob teh cestah živijo,
da lahko posežemo na njihovo zemljiš-
če," predstavlja težave sogovornik in
dodaja, da se težave največkrat pojav-
ljajo zato, ker stanje v naravi ni uskla-
jeno z geodetskimi posnetki.

Kulturna dvorana v Grajeni sprejme
tudi 250 obiskovalcev. Na prireditve
vabijo domači kulturniki, a v dvorani
bi se lahko dogajalo še kaj. Njeno vzdr-
ževanje je namreč vse prej kot poceni.
"V tem letu želimo dokončati več let
trajajočo obnovo našega kulturnega
doma, kjer je zdaj urejena tudi dvora-
na, ki sprejme 250 obiskovalcev, ven-
dar se vse bolj sprašujemo, kaj zdaj
z njo početi. Lepo urejena z velikim
odrom je primerna za večje priredit-
ve, gledališka, pevska in druga sre-
čanja; vendar je teh premalo, da bi
lahko z organizacijo tovrstnih prire-
ditev tudi kaj zaslužili in tako sami
zagotovili denar za vzdrževanje kul-
turnega doma. To pač ni poceni, saj je
pozimi treba poskrbeti za ogrevanje,
med prireditvami za varnost, pripra-
vo dvorane pa za čiščenje. Ta čas še
ne vemo, koga bomo zadolžili, da bo
začel to našo dvorano tudi tržiti, saj
bi zdaj v njej resnično lahko poteka-
le različne prireditve. Z 12 tisoč evri,
ki jih dobimo s ptujske mestne obči-
ne za delovanje naše četrtne skupno-
sti, ne zmoremo pokrivati še stroškov,
ki jih prinaša vzdrževanje kulturne-
ga doma, saj moramo s tem denarjem
poskrbeti še za krajevne prostore čez
cesto," je ob srečanju omenjal Peter
Vajnberger, predsednik ptujske četr-
tne skupnosti Grajena, in dodal, da
domača kulturna društva vabijo na
številne prireditve, tukaj gostujejo
tudi okoliške gledališke in druge sku-
pine ljubiteljskih kulturnih ustvarjal-
cev, tudi kako praznovanje rojstnega
dneva in poroke zadnje čase poteka
v kulturni dvorani, a so možnosti, ki
jih ponuja obnovljeni kulturni dom,
še vedno premalo izkoriščene.

"Preteklo jesen so naši predhod-
niki nekoliko spremenili načrte, ki
so vezani na še načrtovano ureditev
kulturnega doma. Tako bomo še letos
za odrom uredili kulisnico, prostor,
namenjen našim gledališkim ustvar-
jalcem, ki bodo tako imeli resnično
dobre pogoje za svoje delovanje. Ptuj-
ska mestna občina nam je za pridobi-
tev dokumentacije, ki je potrebna za
ureditev kuhinje, skladišča in deloma
kulisnice, namenila 30 tisoč evrov. Ku-
hinjo bomo, tak je bil dogovor, zgradili
kot prizidek ob vhodu v dvorano, kar
bo najugodneje tudi z logističnega vi-
dika razdeljevanja hrane; skladišče
bomo dogradili v severnem delu dvo-
rane," razlaga Vajnberger, ki pa meni,
da kuhinje to leto še ne bo mogoče ure-
diti, bodo pa poskrbeli za pridobitev
vse potrebne dokumentacije in še letos
menjali vrata med kulisnico in odrom
- ta morajo namreč biti dovolj široka,
da omogočajo prenos opreme iz zaodr-
ja na oder in nazaj.

Prvo ime brodarskega društva Ranca
je kajakaš na mirnih vodah Tilen Vido-
vič, ki je lani šestkrat postal državni
prvak. Tri naslove je osvojil v mladin-
ski kategoriji, dvakrat je slavil med
mlajšimi člani in enkrat na veliko ve-
selje domačega občinstva v absolut-
ni članski kategoriji, ko je na obrežju
Ptujskega jezera na 200-metrski raz-
dalji premagal vse Slovence vključno
z olimpijcem Jernejem Župančičem
Regentom. Vidovič sezono ocenju-
je kot uspešno, čeprav si je več od 15.
mesta obetal na evropskem prvenstvu
v Moskvi. Predsednik društva Emil Me-
sarič je na petkovi tiskovni konferenci
povedal, da so lansko sezono uspešno
prevozili tudi v organizacijskem smi-
slu, saj so gostili številne prireditve: pr-
vomajske športne igre, mednarodno
regato Jadro Rance, slovenski pokal v
kajaku in kanuju na mirnih vodah ter
državno prvenstvo, v soorganizaciji
odbojkarski turnir Beachmaster ter v
sklopu občinskega praznika rekreativ-
no 18. Rancarijo. Korak naprej so nare-
dili v jadranju, Vid Lah in Jure Medved
sta nastopila na evropskem mladin-
skem prvenstvu v razredu Laser 4.7 in
se uvrstila v sredino nastopajočih. "Z
mladimi na Ptujskem delamo uspešno,
saj se vztrajno prebijamo do članskih
kategorij. Do reprezentance smo priš-
li tudi v jadranju in upamo, da bomo
število kategoriziranih športov v na-
slednjih letih še povečevali. V društvu
imamo okrog petindvajset tekmoval-
cev, vsako leto se sicer soočamo z osi-
pom. Z nakupom mini kajakov bomo
naredili korak k temu, da privabimo
čim večje število začetnikov," je dejal
Emil Mesarič.

S podpisom generalne sponzorske
pogodbe s podjetjem Dravske elek-
trarne Maribor so pozimi zagotovili
potrebna finančna sredstva za smelo
zastavljen program najuspešnejšega
tekmovalca, nekaj teh sredstev pa
bodo namenili za druge društvene de-
javnosti. Vidoviču je panožna zveza
potrdila trenerja, hrvaškega strokov-
njaka in bivšega olimpijca Stjepana
Janiča, za katerega bo primaknila del
sredstev. S slovensko olimpijko Špelo
Ponomarenko ter drugimi reprezen-
tanti so se v nedeljo podali na mesečne
priprave na Portugalsko. Za EP, ki bo v
začetku poletja v Zagrebu, se bo Vido-
vič večkrat pripravljal na mestu tekmo-
vanja, v sklopu priprav na avgustovsko
SP bo za tri tedne odpotoval na Mad-
žarsko. "V klubu sem deležen izjemne
podpore, saj imam sezono finančno
pokrito. To cenim in bom dal vse od
sebe, da si zaupanje povrnem. Glavni
cilj sezone je medalja na mladinskem
evropskem prvenstvu, morda tudi na
svetovnem. Zelo pomemben bo start
v sezono, za kar se želim maksimal-
no pripraviti. Upam, da me pri tem ne
bodo ovirale poškodbe," je pred odho-
dom povedal Vidovič. Ambiciozno
zastavljen je tudi program preostalih
selekcij. Lah in Medved bosta ciljala
na izboljšanje uvrstitev na EP ter se po-
skusila v višjem razredu Laser Radial.
S tem namenom se v četrtek "laseristi"
odpravljajo na dvotedenske priprave
k Željku Katunariču v Split, najmlajši
"optimisti" pa bodo v času zimskih po-
čitnic prvi veter lovili v Izoli. Mesarič
je bogato leto napovedal tudi pri orga-
nizaciji tekmovanj in drugih priredi-
tev. Zraven stalnic moramo omeniti
državno prvenstvo kajakašev in kanui-
stov na mirnih vodah, ki bo 9. in 10.
julija v času med evropskim in svetov-
nim prvenstvom in ne več ob koncu se-
zone, kot je bila praksa do sedaj.

Člani Gledališkega studia Mestnega gledališča Ptuj so se javnosti nazadnje pred-
stavili na kulturni praznik, ko so skupaj z mentoricama Branko Bezeljak in
Majdo Fridl poskrbeli za obuditev Prešernove poezije - in to ne le v besedi, pač
pa tudi v gibu. (ps)

Lenarška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Kulturno
društvo Trojica bosta jutri v sodelovanju z občino in Osnovno šolo Sveta Trojica
izvedla prireditev Diči diči diča, kot so poimenovali območno revijo otroških
folklornih skupin. Ob 16.30 se bodo v tamkajšnjem kulturnem domu predsta-
vile otroške folklorne skupine iz Svete Trojice, Cerkvenjaka, Lenarta, Svetega
Jurija in Svete Ane v Slovenskih goricah. (dlž)

Na salonu furmintov (šiponov) v baročnem dvorcu v Budimpešti so se minuli
konec tedna uspešno predstavili tudi pridelovalci ormoških šiponov. Sodelova-
li so Turistični kmetiji Puklavec in Hlebec, vina iz hiše PRa VinO, Vino Kupljen
ter Vinogradništvo in vinarstvo Kajžar Štampar. (dlž)

Agencija za okolje in prostor je pripra-
vila poročilo o okoljski problematiki v
celjski regiji in še posebno v Celju. Po-
datki so predvsem rezultat monitorin-
gov, ki jih izvajajo v okviru agencije.
Z njimi so seznanili Civilne iniciative
Celja, izsledke bodo predložili tudi mi-
nistrstvu za zdravje. Posebej so pred-
stavili rezultate meritev za zrak, vodo
in tla. Pravzaprav nič bistveno novega
razen dejstva, da so opozorila Civilnih
iniciativ vendarle dosegla tiste, ki so
v tej državi najbolj odgovorni za čisto
in zdravo okolje, in da se za to področ-
je pripravljajo določeni ukrepi tako za
Celje kot vso Slovenijo.

Meritve onesnaženosti tal v Celju
potrjujejo, da izstopajo vsebnosti kad-
mija, svinca in cinka. Na posameznih
lokacijah so bile povečane tudi vsebno-
sti niklja in arzena. Na nekaterih loka-
cijah, predvsem njivah, so bili določeni
tudi ostanki herbicidov in insektici-
dov. Najbolj pogosto kritično vrednost
glede na zakonodajo presegata cink in
kadmij. Omenjena elementa in včasih
tudi svinec kažejo na podobno prostor-
sko razporeditev. Največje vrednosti so
bile določene v starem delu mesta in
na vzhodni industrijski strani mesta.
Vsebnost kovin v rastlinah se povečuje
s stopnjo onesnaženosti tal na širšem
območju Celja, še posebno pa na loka-
ciji stare Cinkarne.

Tudi stanje voda, ki se je v zadnjih letih
sicer bistveno izboljšalo, še ni zadovolji-
ne ukrepe za izboljšanje stanja v lokal-
nem okolju. Za varovanje vodnih virov
je v pripravi uredba o vodovarstvenem
območju za Savinjsko dolino. Ker ome-
njeni vodni viri sodijo v druge občine,
se ministrstvo glede te problematike
usklajuje z vpletenimi občinami.

Glede obremenitve tal, ki je prob-
lem velikega dela Slovenije in je veči-
noma posledica preteklosti, bo treba
pripraviti sanacijske ukrepe ob upošte-
vanju izvedljivosti in finančnih zmož-
nosti, stroške pa naprtiti tudi znanim
onesnaževalcem, pravijo na ministr-
stvu. V pripravi je program Onesnaže-
nost okolja in naravni viri kot omejit-
veni dejavnik razvoja v Sloveniji - mo-
delni pristop za degradirana območja,
ki se bo kot pilotni projekt začel naj-
prej na celjskem območju, verjetno že
čez dobro leto.

Le še slab- teden- n-as loči- od zi-mski-h
šolski-h poči-tn-i-c, ki- b-odo letos od 21.
do 25. feb-ruarja. Tudi- za letošn-je zi-m-
ske poči-tn-i-ce sta Športn-a zveza Celje
i-n- Oddelek za družb-en-e dejavn-osti-
n-a celjski- ob-či-n-i- v sodelovan-ju z ZPO
Celje ter n-ekateri-mi- športn-imi- društvi-
pri-pravi-la program športn-i-h akti-vn-o-
sti-. Celjski- predšolski- i-n- osn-ovn-ošol-
ski- otroci-, sredn-ješolska mladi-n-a i-n-
študen-ti- b-odo tokrat i-meli- možn-ost
udeležb-e v razli-čn-ih športn-ih akti-vn-o-
sti-h, ki- b-odo n-a voljo v celjski-h šport-
n-ih ob-jekti-h. V program je letos prvi-č
poskusn-o vključen-ih tudi- n-ekaj kultur-
n-i-h vseb-i-n- za predšolske i-n- osn-ovn-o-
šolske otroke.

Program, ki- ga fi-n-an-ci-rata Mestn-a
ob-či-n-a Celje i-n- deln-o Fun-daci-ja za fi--
n-an-ci-ran-je športn-i-h organ-i-zaci-j, b-o
letos ob-segal plavan-je, drsan-je, keglja-
n-je, mali- n-ogomet i-n- b-admi-n-ton- ter
ogled otroški-h fi-lmov in lutkovn-e i-gri--
ce. Koordinator i-n- operati-vn-i- i-zvajalec
športn-i-h programov je Športn-a zveza
Celje, za i-zvedb-o kulturn-i-h vseb-i-n- pa
b-odo poskrb-eli- DZU Fi-lter - mestn-i-
ki-n-o Metropol, zavod Celei-a Celje i-n-
Škratovo lutkovn-o gledali-šče Celje.
Udeležb-a b-o povsod b-rezplačn-a. (gp)

V dvoran-i- Tri- li-li-je v Laškem se b-o v
petek ob-19. uri- pri-čel kon-cert an-samb--
la Bra-ne-ta- Kla-v-ža-rja- ob- 30-letn-i-ci- de-
lovan-ja. Na kon-certu b-odo kot gostje
n-astopili- Igor i-n- Zlati- zvoki-, an-samb-el
Tone-ta- Ru-sa-, Jodi- express, an-samb-el
Sta-ne-ta- Pe-tri-ča-, Da-rja- Šv-a-jge-r in Sla-v--
ko Podboj. (gp)

skovalce. Pisani leseni konjički, vlakci, akrobati in druge
živopisne igračke so takoj pritegnili najmlajše, ki so si jih
z zanimanjem ogledovali in seveda preizkušali. Razstavo
so postavili v sodelovanju z Etnografskim muzejem iz Za-
greba. (vve)

Tudi v Šoštanju so tatovi po vlo-
mih v dve stanovanji odšli z nakitom
v žepu, iz gostinskega lokala v Šentvi-
du pri Grobelnem pa so odnesli cigare-
te in pijačo.

Minuli teden so ukradli tudi dve
osebni vozili. En lastnik pogreša zele-
nega passata, ki je bil parkiran na par-
kirišču pred stanovanjskim blokom v
Smrekarjevi ulici v Celju, drugo oseb-
no vozilo, znamke Suzuki Baleno, pa
so odpeljali kar iz garaže stanovanjske
hiše v Celju, v katero so pred tem vlo-
mili in v njej našli ključe avtomobila.

V Rogaški Slatini se nekateri posmehujejo velikemu panoju Liste za razvoj pod-
jetništva, ki občane še vedno vabi, katero številko naj obkrožijo na volilnem li-
stiču. Pa vse skupaj niti ni tako hudo. Lokalne volitve so res bile že lansko jesen,
a prizadevanja za razvoj podjetništva in za gospodarski razcvet ostajajo. Ne le
v Rogaški Slatini. (fk)

Na območju šentjurske občine na voljo
šest zunanjih avtomatskih defibrilatorjev

Na šentjurski policijski postaji so nedavno namestili zunanji avtomatski defi-
brilator, ki ga bodo lahko uporabljali vsi, ki bodo želeli pomagati sočloveku v
primeru zastoja srca. Policijski postaji ga je podarilo šentjursko območno zdru-
ženje Rdečega križa, vse zaposlene pa so ob tem poučili, kako se takšen defibri-
lator uporablja. Na šentjurskem območju je sedaj na voljo šest takšnih aparatur.
Zunanji avtomatski defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna
zaznati zastoj srca pri sočloveku. S pomočjo električnega sunka lahko srce po-
novno požene in s tem človeku reši življenje. Sicer pa je avtomatski defibrilator
nameščen že na šentjurskem domu upokojencev, stavbi območnega združenja
Rdečega križa, šentjurskem zdravstvenem domu, podjetju Tajfun Planina in pri
zdravstveni postaji Planina pri Sevnici. (gp)

Na obnovitvenem
predavanju s področja
prometa za starejše
voznike so največ
poudarka namenili
pravilni vožnji
v krožnem križišču

"Nikakor se ne morem navaditi na
vožnjo v rondojih, saj mi je zadnjič
celo neki moški s pestjo žugal iz svoje-
ga vozila, kar je bilo tudi upravičeno,
saj nisem nakazala s smerokazom, da
bom zapeljala iz krožišča, on pa je po
nepotrebnem čakal," je pripovedova-
la 63-letna Ana pred tradicionalnim
brezplačnim predavanjem maribor-
skega Sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu v dvorani Tabor,
ki so ga pripravili v okviru Nacional-
nega programa za zagotavljanje večje
varnosti v cestnem prometu.

Predavanje, ki se ga je udeležilo
25 udeležencev, je bilo namreč v prvi
vrsti namenjeno starejšim voznikom
kot obnovitev znanja, največ poudar-
ka pa so namenili krožnemu prome-
tu in pravilom, kako voziti v njem, saj
je prav vožnja v rondojih po besedah
predavatelja Bojana Krajnca, sicer
predsednika mariborskega sveta za
preventivo, ena najpogostejših po-
manjkljivosti v praksi slovenskih vo-
znikov.

Da v krožišče zapeljemo brez de-
snega smerokaza, iz njega pa obvezno
z njim, saj le tako vozniku pri nasled-
njem uvozu nakažemo varen uvoz in
s tem povečamo pretočnost, je bilo
eno najpogostejših navodil predava-
telja.

"Krožišče ni nič neobičajnega, je le
ravna cesta, ki je zavita v krog. Tudi
pri ravni cesti damo smerokaz takrat,
ko jo zapuščamo. Torej, tudi ko zapuš-
čamo krožišče," je podajal pravilen
način vožnje, saj lahko s prehitrim
vklopom smernika med drugim zave-
demo voznika, ki se vključuje. In še,
če je krožišče manjše, izvozi pa so si
preblizu, Krajnc poudarja, da je takrat
menjavanje pasov praktično nemogo-
če, zato morajo vozniki voziti po no-
tranjem pasu toliko časa, da se sprosti
zunanji.

Pazljivost pa ne bo odveč, saj so
vzvratna ogledala nastavljena za vož-
njo po ravni cesti. Sicer pa je Krajnc
tudi poudaril, da krožišča služijo kot
učinkovit ukrep za umirjanje prome-
ta in so praviloma varnejša kot klasič-
na križišča, saj so hitrosti nižje. Nad
predavanjem so bili udeleženci navdu-
šeni. Alojz Majcen iz Maribora, ki ima

in se odločiti za ustvarjanje umetnin,
povezanih z značilno tradicijo območ-
ja pod Bočem in Halozami.

"Na osnovi razpisa, ki je že v velja-
vi, bomo 8. aprila izbrali 32 slikarjev
in 16 kiparjev, med katerimi naj bi bilo
sedem tujih. Letošnja Forma viva je pri-
pravljalnica za jubilejno, 10. srečanje,
ki bo tudi v okviru EPK 2012," je dejal
Dvoršak in opozoril, da je razpis odprt
do 20. marca. Tudi letošnja Forma viva
bo pripravljena ob poti, dolgi sedem ki-
lometrov, vila pa se bo med domačija-
mi, klanci in potoki od Štatenberga
do Dežnega. Na tej poti bo ustvarjalo
sedem kiparjev, devet pa na drugih lo-
kacijah zunaj občine Makole.

Slovesen zaključek simpozija bo
v Makolah, in sicer 17. septembra, ko
bodo tudi razglasili najboljše kiparje.

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem
naročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9.
do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko
uporabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-
mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetoza-
revski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure,
nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so
ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21
zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena
služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju
Vošnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnje-
nega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne mo-
rejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15.
do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22
86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let delu-
je vsak dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetoval-
nico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske karitas
Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdravnik
je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od
10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah pa tudi od
15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na kr-
vodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v kleti
stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več infor-
macij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski
ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo
zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Saša Urlep dečka (2940 g, 48
cm), Andreja Hojnik Šlamberger deklico (4010 g, 51 cm), Mateja Vdovič de-
klico (3640 g, 52 cm), Tadeja Kramberger deklico (4220 g, 52 cm), Tea Gajšek
dečka (3320 g, 49 cm), Nataša Krebs dečka (3330 g, 51 cm), Lidija Jon dečka
(3530 g, 49,5 cm), Brigita Koser dečka (2460 g, 46 cm), Vesna Bolte dečka
(3950 g, 52,5 cm), Tamara Doki deklico (3150 g, 50 cm), Lidija Kocbek dečka
(3080 g, 51 cm), Jelka Vindiš dečka (3310 g, 48 cm), Tamara Tušek dečka (3370
g, 51 cm), Maja Fajfar deklico (3900 g, 52 cm), Irena Zaje Satler dečka (3660 g,
52,5 cm), Mojca Sužnik dečka (3600 g, 51,5 cm), Petra Veingerl dečka (3530
g, 52 cm), Katja Kronič deklico (3680 g, 51,5 cm) in Vesna Bratuša deklico
(3130 g, 47 cm). Čestitamo.

Zadnje slovo - Pogrebi danes, v torek, 15. februarja
Pokopališče Pobrežje: Štefan Cojhter ob 13. uri.

Janko Potočnik je izdal pesniško zbirko z naslovom Šepet jeseni. Predstavil jo
je v bistriški knjižnici. Na dobro obiskanem literarnem večeru in pogovoru z
avtorjem so obiskovalci lahko izvedeli, da je pesnik star 80 let, da je doma iz
Spodnje Nove vasi pri Slovenski Bistrici in da poezijo piše že dalj časa. Pesnik je
še povedal, da pripravlja novo zbirko pesmi, (zk)

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart, in KD Trojica
v sodelovanju z občino in osnovno šolo Sveta Trojica vabijo na območno revijo
otroških folklornih skupin z naslovom Diči diči diča 2011. Revija bo v sredo, 16.
februarja, ob 16.30 v kulturnem domu pri Sveti Trojici. Nastopile bodo otroške
folklorne skupine od Svete Trojice, iz Cerkvenjaka, Lenarta, Svetega Jurija in
Svete Ane v Slovenskih goricah. (mbk)

V poročilu s podelitve Romihovih priznanj, ki jih podeljuje ZKD občin Sloven-
ska Bistrica, Poljčane in Makole, je bilo 10. februarja v Večeru zapisano, da je Ro-
mihovo priznanje dobila Tatjana Kušek Korelc. To pa ni res, priznanje je dobila
Ta^ana Tušek Korelc. Nagrajenki in bralcem se opravičujem za napako. (zk)

VETERINARSKA KLINIKA PESNICA (MZ Vet, d.o.o., Pesnica pri Mariboru 21a,
2211 Pesnica pri Mariboru). Za delo na terenu so veterinarji dosegljivi 24 ur
dnevno na telefonski št. (02) 654 91 30. Za male živali je veterinar dosegljiv na
telefonski št. 031606 627, ambulanta je odprta od 8. do 12. ure In od 14. do 19. ure
ob delavnikih, v soboto od 8. do 13. ure; nujni primeri Izven del. časa 031606627.
VETERINARSKA BOLNICA MARIBOR, Šentiljska 109, 2000 Maribor, telefon
(02) 228 37 00, obratuje vse dni v letu. Dežurni veterinar za velike živali: 051 638
781, za male živali: 051 656 320. Ambulanta je odprta od 8. do 19. ure, v soboto od
8. do 13. ure In 15. do 19. ure, v nedeljo In ob prazniku pa od 8. do 12. ure In od 15.
do 19. ure. Ambulanta v Zg. Hočah (tel. 333 82 80) in v Rušah (tel. 630 05 70).
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI, d.o.o., Osojnikova 10, 2000 Maribor, je odprta od
ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, v soboto med 8. in 13. uro. Veterinarji so
dosegljivi na telefonski št. (02) 480 12 19 In 480 12 16. Za nujne primere Izven
delovnega časa 031268 251.

AMBULANTAZA MALE ŽIVALI POBREŽJE, d.o.o., Prečna ul. 9/b, 2000 Maribor
Cenjene stranke obveščamo, da imamo odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do
19.00, v soboto od 8.00 do 13.00.

Dežurni veterinarje dosegljiv 24 ur dnevno po telefonu 041 767 451.
VETERINARSKA AMBULANTA USAR, d.o.o., Korenska cesta 14, Spodnji
Duplek, obvešča, da je ambulanta za male živali odprta med 8. In 12. uro in med
15. in 19. uro ter v soboto med 8. in 12. uro. V ambulanti so veterinarji dosegljivi na
telefonski številki (02) 684 00 25. Veterlnarza zdravljenje in osemenjevanje velikih
živali je dosegljiv vse dni v tednu na telefonski številki 040 585 274.

Podjetnik Miro Flisar je
včeraj poskusno zagnal
Pomurkin obrat
proizvodnje konzerv

Po slabih dveh letih od začetka ste-
čajnega postopka - ta je bil uveden z
8. aprilom 2009 - je včeraj v obratu za
proizvodnjo konzerv v Pomurki Mesni
industriji (PMI) v Murski Soboti, ki je
bila sestavni del Mesne industrije Pri-
morske (MIP) Nova Gorica in je zapo-
slovala 236 ljudi, lastnik in direktor
družbe Osem Miro Flisar spet začel
polnjenje nekoč zelo priljubljene paš-
tete Kekec.

Kot smo v Večeru že poročali, je
bila, po navedbah stečajne upravitelji-
ce Alenke Gril, z družbo Osem za pro-
izvodnjo in prodajo konzerv iz Murske
Sobote, ki je do stečaja sodelovala tudi
s PMI in MIP, podpisana pogodba za
najem tega obrata. "Najemna pogod-
ba je sklenjena po stečajnem zakonu
za eno leto z možnostjo podaljšanja, na-
jemnina znaša 3000 evrov mesečno."
Prav tako je družba vzela v najem bla-
govno znamko Kekec. "To je druga po-
godba na osnovi licenčnine, ki je prav
tako sklenjena za eno leto z možnostjo
podaljšanja. V obeh primerih je tudi za-
gotovljena predkupna pravica," je pou-
daril Flisar, ki je po izobrazbi inženir
živilske tehnologije in je bil v 90-ih
letih sedem let zaposlen v Pomurki.

njenje konzerv. Če nam bodo banke
stale ob strani, potem se bom morda
odločil za odkup obrata", previdno
doda podjetnik, ki si želi, da bi še kdo
od domačih kolegov sledil zgledu druž-
be Osem, ki je na slovenskem trgu se-
demnajsto leto.

V družbi Osem, kjer je trenutno 18
zaposlenih, ki letno proizvedejo okrog
450 ton izdelkov za večino trgovskih
mrež, računajo, da bodo v prvem tednu
v marcu začeli z izdelki iz nekdanjega
Pomurkinega obrata polniti police tr-
govcev. "V začetku bo proizvodnja ver-
jetno večja, ker je treba ustvariti nekaj
zalog. Pričakujem, da bomo v prvem
mesecu glede na načrtovano težo kon-
zerv (30, 50, 75 in 100 gramov) izdelali
okrog 40 ton, s proizvodnjo pod last-
no blagovno znamko pa bo ta znašala
mesečno od 60 do 80 ton." Flisarjevo
podjetje namreč pod lastno blagovno
znamko polni konzerve z ribjim pro-
gramom ter belim in rdečim mesom,
z izdelavo paštete Kekec bo skušali pro-
dreti tudi na tuje trge.

Naložba v preselitev proizvodnje
iz Rač v Mursko Soboto in usposobi-
tev Pomurkinega obrata jih je stala
okrog 300.000 evrov, vendar v ta zne-
sek ni všteto opravljeno delo, skupaj
okrog 1500 ur, ki so jih opravili de-
lavci, ki so morali očistiti prostore in
usposobiti oziroma servisirati stroje
in opremo. "Bil sem eden od avtorjev,
ko je prišlo do sprememb palete paš-
tet in namazov na slovenskem oziro-
ma takratnem jugoslovanskem trgu.
Že pred stečajem Pomurke sem skušal
z njenim vodstvom in vodstvom MIP
najti skupni jezik za nakup obrata za
proizvodnjo in polnjenje konzerv, ven-
dar mi to ni uspelo," pojasni Flisar, ki
je kljub določenim začetnim težavam
pri zagonu obrata optimist.

Društvo vinogradnikov in prijateljev
vina Ljutomer ima okoli sto članov, na
letni skupščini pa je predsednik društ-
va Miran Torič najprej spregovoril o
dogajanju v preteklem letu. Tako so
opravili tradicionalno rez trte v atriju
Mestne hiše v Ljutomeru, na društve-
nem ocenjevanju je lani posebna ko-
misija ocenila kar 91 vzorcev vina, od
katerih je več kot polovica prejela ve-
like zlate in zlate medalje, na društve-
ni izlet so se odpravili v Medžimurje
v sosednjo Hrvaško, zaradi deževnega
vremena pa jim s Klubom Martina, v
katerega so vključene bivše in sedanje
vinske kraljice Ljutomera in Male Ne-
delje, ni uspelo pripraviti prireditve
ob trgatvi v atriju Mestne hiše v Lju-
tomeru. "Kriza v vinogradništvu se
prenaša tudi na društveno dejavnost.
Vedno manj ljudi je pripravljenih po-
magati," ugotavlja Torič ter opozarja,
da se vedno manj mladih odloča za vi-
nogradništvo.

Člani ljutomerskega vinogradniškega
društva izpostavljajo, da je kriza v tej
kmetijski panogi prisotna že vrsto let.
Največja težava je, da vrhunsko belo
vino ne dosega cen, ki bi pokrivale
stroške, kaj šele, da bi ob določeni koli-
čini vina vinogradniki lahko prežive-
li. Vendar na tokratni skupščini niso
iskali rešitev za omenjeni problem,
temveč so največ časa namenili društ-
venim prostorom, ki so jih pred leti
kupili nasproti ljutomerske občinske
zgradbe. "Ni vizije, kaj bi v prostorih
imeli," je dejal Torič, ki ima pomisle
ke, ali jim bo prostore ob vse večji dra
ginji uspelo do konca urediti. Povedal
je, da imajo s prostori trenutno samo
stroške, v preteklem letu pa se je pri-
čela tudi obnova fasade na objektu,
kar jih bo stalo nekaj manj kot tri tiso-
čake. "Ti društveni prostori so vedno
večji problem. Gre za večetažno lastni-
no, in če se več kot polovica lastnikov
odloči za obnovitvena dela, moraš biti
zraven pri investiciji," je dodal predsed-
nik društva. "Kaj bomo naredili s pro-
stori? Ali jih bomo imeli le toliko, da
jih bomo hodili gledat in imeli stroške,
ali so za prodati ali jih bomo komu po-
darili," se je spraševal predsednik nad-
zornega odbora društva Franc Hrga.
"S takšnim zagonom smo se lotili na-
kupa in obnove, zdaj pa je škoda, da se
ne uporabljajo za prvotni namen," je
dejal Franc Žličar. Društvo je prosto-
re kupilo za vinoteko, kjer bi prirejali
tudi degustacije. "Ni ustreznega parkir-
nega prostora, vse se trenutno dogaja
zunaj mesta Ljutomer," je neustrezno
lokacijo društvenega prostora iznesla
nekdanja predsednica društva Cvet-ka
Sakelšek.

Že na lanski skupščini so se nagibali
k temu, da bi prostore prodali. Ven-
dar se je v minulem letu oglasil le en
kupec, ki pa je ponujal 12 tisoč evrov.
Bistveno premalo, je povedal Torič. "Ni
zanimanja za stare stavbe," je dodal.
Prostore so kupili za 3,3 milijona tolar-
jev (13.770 evrov), skupno z obnovo pa
je bilo v objekt vloženo 55 tisoč evrov.
"Če bomo prodali, bomo brez stavbe
in pozneje še brez denarja. Zamišljeno
je bilo drugače," je dejal St-anislav Kau-
čič in predlagal, da bi prostore dajali
čez vikend v najem članom društva, ki
bi pripravljali degustacije in prodajali
vina. "Zgornji prostor je treba prodati,
prostor v pritličju in klet pa je treba
urediti. Škoda je, da bi sedaj izgubili,
v kar smo vrsto let vlagali zares veli-
ko truda," je dejal Vlado Kokot-. Torič
je predlagal, da bi menjali te prostore
za stavbo na podeželju, ob vinski cesti.
Povedal je, da bi tako lažje pridobili ne-
povratna sredstva za ureditev prosto-
rov, imeli pa bi tudi boljšo lokacijo za
prodajo vin. Mit-ja Kos je obžaloval, da
se je društvo izselilo iz prejšnjih pro-
storov med vinogradi v Železnih Dve-
rih, ki so bili pozneje prodani družbi
Dveri-Pax. "Ne prodajajmo prostorov!
Stroški niso visoki, raje počakajmo
na boljše čase," je diskusijo zaključil
Franc Št-rakl. Na koncu dolge razpra-
ve so ustanovili petčlanski odbor, ki
bo v tem letu preučil razne scenarije
ter skupaj z upravnim odborom društ-
va odločil, kaj bodo z društvenimi pro-
stori naredili v prihodnje.

Pokrajinski muzej Murska Sobota prireja v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri v
soboškem gradu predstavitev knjige Janezkove pravljice - Pravljice za odrasle.
O nastanku knjige, piscu Francu Senekoviču, in jeziku, v katerem je pisal, ter
o izvoru in pomenu pravljic bodo govorile Lidija Ličen, Bet-ka Ajt-nik, Met-ka
Fujs in Jelka Pšajd. Lutkarji OŠ Sveta Ana bodo pod mentorstvom Ane Šnofl
uprizorili pravljico Ribič brez mreže, razstavljene pa bodo tudi ilustracije, ki
so jih k pravljicam ustvarili učenci OŠ Razkrižje in murskosoboške OŠ I, II in
IV. Podobna predstavitev bo dan kasneje, 18. februarja, ob 12. uri v prostorih
občine Sv. Ana, kjer pa bodo razstavljene ilustracije, ki so jih ustvarili učenci
OŠ Sveta Ana. (ng)

Osem parcel na Hmelini je
občina Radlje na razpisu
prodala podjetju Novalije
Mum i novica,
ki ga je slovenska javnost
spoznala ob lanski
nenavadni donaciji mostu

Podjetje Primata Inženiring bo po na-
povedih direktorja Novalije Mumino-
vica letos poleti na Hmelini pričelo
graditi osem enodružinskih hiš. Te
bodo enake, kot jih je to podjetje lani
zgradilo v Šmartnem ob Paki in jih z
drugim bregom reke Pake povezuje
znameniti most, ki ga je zgradil in do-
niral podjetnik iz Šoštanja in ga je po
tem dejanju prepoznala vsa Slovenija.
Enodružinske hiše s površino od 130
do 140 kvadratnih metrov bodo stale
na parcelah velikosti 600 kvadratnih
metrov. Imele bodo po štiri sobe, dve
kopalnici, kuhinja in dnevna soba
bosta v enem prostoru, nekatere bodo
imele garažo, druge ne.

"To so majhne hiše, a dovolj velike,
delamo za srednji sloj, kdor ima mili-
jon, ne bo kupil naše hiše," je povedal
Muminovic, ki je v desetih letih s svo-
jim podjetjem zgradil približno 60 hiš
in 50 stanovanj. Končna cena hiše na
ključ s popolno dokumentacijo, z vpi-
som lastnika v zemljiško knjigo, ure-
jeno zunanjostjo in očiščena pa bo po
njegovih besedah skupaj z davkom zna-
šala 165 tisoč evrov.

"Nihče, ki sam gradi hišo, je ne bo
naredil tako hitro niti tako poceni. Mi
si svoj denar najdemo samo v rabatih,
ki jih dobimo kot večji kupec," je svoj
poslovni model pojasnil Muminovic.
Ob sklenitvi pogodbe od kupcev zahte-
vajo aro v višini tisoč evrov, preostan-
ka kupnine pa podjetje ne želi prejeti

Kot kaže, v prostočasnih dejavnostih
koroška politika zmore stopiti skupaj
in se tudi poveseliti. Po skupni grad-
nji gradov kralja Matjaža so se minulo
nedeljo koroški župani, svetniki in po-
slanca zabavali na zimskih športnih
igrah Šport nad politiko, ki jih je na
smučišču Bukovnik pripravila občina
Dravograd.

Županja Marijana Cigala sicer ni
tekmovala, jo je pa odlično nadomeš-
čala direktorica dravograjske občinske
uprave Dominika Knez, ki je na vele-
slalomu zasedla drugo mesto, tik pred
črnjansko županjo Romano Lesjak.

"Nikoli si nisem mislil, da bom šel ven iz Šaleške doline, a vendar sem na li-
citaciji kupil staro hišo, podrtijo v Radljah, pri odcepu proti Avstriji. Ravno
te dni smo dobili od spomeniškega varstva dovoljenje, da lahko to sicer zaš-
čiteno zgradbo podremo, ocenili so, da obnova ni več mogoča. Na njenem
mestu bomo zgradili stanovanjski blok s približno 25 stanovanji. To, da sem
kupil to staro zgradbo, je prišlo nekako na ušesa županu Bukovniku, ki me
je poklical in mi ponudil parcele, ki so jih že prej enkrat neuspešno ponujali
na razpisu," je pojasnil Muminovic.

gradnje najemajo še druga podjetja.
Gospodarska kriza jim ni povzročila
nikakršnih težav, "če bi ta hip imeli
zgrajenih še deset hiš, bi vse prodali.
Gradbeništvo je zlata jama, uspeh je za-
gotovljen, ker pa imamo žal tudi nekaj
velikih monopolistov, ki samo pobira-
jo denar in goljufajo vse po vrsti, je
danes gradbeništvo tam, kjer pač je,"
je povedal podjetnik.

Podjetniški center Slovenj Gradec vabi
v četrtek, 24. februarja, ob 16. uri na
brezplačno delavnico z naslovom
Obvladovanje konfliktov. Delavnica
bo v prostorih Aerodroma Slovenj Gra-
dec. Na delavnici bo govora o vzrokih
za konflikte, negativnih in pozitivnih
posledicah konfliktov, o pomenu pra-
vočasnega prepoznavanja nastajajočih
in potencialnih konfliktov. Udeleženci
bodo izvedeli tudi, kaj je notranji konf-
likt, kako nastane in kakšne so njegove
posledice ter kako pomembna je medse-
bojna komunikacija kot temelj uspeha
in neuspeha. Seminar bo vodila Nena
Dautanac. Prijave do zasedbe prostih
mest sprejemajo po elektronski pošti
infoŽpodjetniskicenter-sg.si. Delavnica
poteka v okviru projekta Znanje podjet-
nosti in ustvarjalnosti za uspeh, ki je
sofinanciran v okviru LIN 2010. Izved-
bo projekta sofinancirajo EU, Evropski
kmetijski sklad za razvoj podeželja:
Evropa investira v podeželje, program
Leader, ministrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano ter občine ustano-
viteljice LAS MDD. (nkv)

V koroškem mladinskem kulturnem
centru Kompleks na Ravnah bosta v
petek, 18. februarja, nastopila stand up
komik Ranko Babic - Rane (Kursadži-
je, BB Show) in 6 Pack Čukur ob sprem-
ljavi skupine Pimp Panters. Prireditev
se bo začela ob 21. uri. (ačk)

Podjetje Bisol in Podjetniški center Slo-
venj Gradec vabita na brezplačno stro-
kovno predavanje Sončna elektrarna
je okolju prijazna in finančno zanimi-
va naložba, in sicer danes, v torek, od
16. do 17. ure v prostore Aerodroma Slo-
venj Gradec.

Investicija v sončno elektrarno ni
le okolju prijazna, temveč zaradi zago-
tovljenih odkupnih cen elektrike za
obdobje 15 let predstavlja tudi dolgo-
ročno in zanesljivo finančno naložbo.
Na strehi enodružinske hiše lahko po-
stavimo sončno elektrarno, ki več kot
zadosti potrebam po električni energi-
ji, sočasno pa v času trajanja zagotov-
ljenih odkupnih cen prihrani okoli
55 ton ogljikovega dioksida (toliko ga
izpustimo v ozračje, če z avtomobilom
prevozimo okoli 300.000 kilometrov).
Na večji površini (recimo proizvodni
hali) je prihranek pri obremenitvi oko-
lja toliko večji, enako pa velja tudi za
finančne donose.

Tisti, ki imajo primerno strešno
površino, se lahko na predavanju po-
javijo kot potencialni investitorji ali
celo kot potencialni najemodajalci
za podjetje, ki bo investiralo v grad-
njo sončne elektrarne na strehi. Kot
vsaka naložba tudi sončne elektrarne
zahtevajo dobro obveščenost in teh-
ten premislek in po predavanju bodo
predstavniki Bisola odgovarjali tudi
na vprašanja udeležencev. (nkv)

Koroški zavod za kulturo pripravlja
tečaj risanja in slikanja za osnovnošol-
ce, ki bo v Kulturnem centru Ravne
potekal med šolskimi počitnicami od
21. do 25. februarja v dopoldanskem
času z začetkom ob 10. uri. Tečaj je se-
stavljen iz teoretičnega in praktičnega
dela, trajal bo tri ure na dan. Prve pol
ure bodo namenili razlagi materialov,
perspektive, tehnike in teoretičnih
osnov risanja in slikanja, potem pa
bodo otroci dobri dve uri risali in sli-
kali. Tečaj bo vodila Tjaša Rener, štu-
dentka četrtega letnika slikarstva na
Akademiji za likovno umetnost v Ljub-
ljani. Prijave zbira po telefonu 031 590
898 ali elektronski pošti tjasa.renerŽ-
gmail.com. (ačk)

Dramska skupina Kulturnega društva
Črneče vabi na ogled dveh enodejank
Georgesa Feydeauja z naslovoma Zaspi-
te, če vam rečem in Ne sprehajaj se no
čisto naga. Predstava bo v soboto, 19.
februarja, z začetkom ob 18. uri v Kul-
turnem domu Strojnska Reka. "Smeh
trosi med ljudi zrna sreče, je zapisal
avtor Georges Feydeau, in prav to želi-
mo doseči tudi ustvarjalci predstave,"
sporočajo iz črneške dramske skupine
in obljubljajo sproščen večer. (ačk)

Letošnje odprto državno prvenstvo
jadralnih padalcev v disciplini na-
tančno pristajanje je bilo v Buzetu na
Hrvaškem. Sodelovalo je 35 tekmo-
valcev iz petih držav, naslov prvaka
za leto 2011 pa je prepričljivo osvo-
jil Ravenčan Matjaž Ferarič iz kluba
ČUK Dravograd pred Škofjeločanom
Tonetom Svoljškom. Tretji je bil Sime-
on Klokočovnik iz Vitanja, ki nastopa
za dravograjski klub. Zelo solidno sta
nastopila še preostala dva Korošca.
Zdravko Kumer je bil deseti, Rafael
Kerin pa je osvojil 19. mesto in tako
sta odločilno prispevala k uspehu
svoje ekipe. Tudi ekipni naslov je na-
mreč pripadel članom kluba ČUK Dra-
vograd pred ekipama Zlatorog Laško
in Kanja iz Dolenjskih Toplic. (iml)

"Tisti časi pred dvajsetimi leti so bili
precej spodbudni in takrat smo si po
ustanovitvi Zveze Slovencev na Mad-
žarskem kot eno glavnih nalog zadali
tudi izdajanje samostojnega časopisa,
ki smo ga poimenovali Porabje," se spo-
minja Marijana Sukič, ki že od vsega
začetka opravlja naloge glavne in odgo-
vorne urednice edinega slovenskega
časopisa na Madžarskem, ki informi-
ra porabske Slovence v maternem je-
ziku. "Vsi, ki smo bili takrat zraven
- tako pri slovenski zvezi kot Slovenci
z druge strani meje -, smo se skupno lo-
tili priprav prve številke časopisa, kije
luč sveta ugledala na valentinovo, 14.
februarja 1991. Če jo zdaj vzamemo v
roke, vidimo, da je bila tehnično slabo
pripravljena, mogoče tudi jezikovno ni
bila brezhibna, toda razveselili smo se
je kot rojstva prvega otroka," še dodaja
Sukičeva, ki ji trenutno v uredništvu
poleg tajnice (ki si jo deli s Slovensko
zvezo) pomaga še novinar, ki opravlja
tudi naloge fotoreporterja, honorar-
no pa za časopis dela okrog petnajst
ljudi.

Časopis, ki ga od vsega začetka tiska-
jo v Murski Soboti, trenutno v tiskarni
Klar, izhaja v osemsto izvodih. Poleg
domačih porabskih bralcev so nanj
naročeni tudi posamezniki v obeh

Amerikah, predvsem v ZDA, Kanadi
in Argentini, tudi v Avstraliji, seveda
tudi v Sloveniji in še v nekaterih dru-
gih evropskih državah, največ v Avstri-
ji, Nemčiji in Italiji. Njegovi naročniki
so porabski Slovenci, ki so se raztepli
po svetu, pa tudi Prekmurci, ki jih pri-
tegne materinščina, saj Porabje izhaja
v slovenskem knjižnem jeziku in v po-
rabskem narečju. Tednik ni pomem-
ben le zato, ker informira o aktualnih
političnih dogajanjih na Madžarskem
in v Sloveniji, povezanih z narodnost-
no politiko, in poroča o vseh dogodkih
v Porabju ter tudi v drugih krajih, kjer
v večjem številu živijo porabski Sloven-
ci, ampak ima pomembno vlogo tudi
pri ohranjanju narodnostne identitete
in maternega jezika.

"Ko smo začeli izdajati časopis, smo
načrtovali, da bo polovica tekstov v na-
rečju, polovica pa v knjižni slovenšči-
ni. Bila so obdobja, ko smo se tega tudi
držali, zadnje čase pa je težko ohranja-
ti to razmerje, tako da je narečja manj,
saj so novinarji in drugi mladi avtorji,
ki pišejo za naš časopis, večinoma kon-
čali šolanje v Ljubljani in na žalost ali
sploh ne obvladajo porabskega narečja
ali pa zelo malo, tako da niso sposob-
ni, da bi v tem jeziku tudi pisali," raz-
loži urednica, ki se zaveda, da starejša
generacija, ki obvlada samo narečje,
počasi odhaja, "na drugi strani pa se
soočamo s problemom, da mladi knjiž-
nega jezika ne obvladajo dovolj, da bi
lahko sploh prebirali članke. Tu vidim
tudi odgovornost pedagoškega kadra,
predvsem tistih učiteljev, ki poučujejo
na srednjih šolah, oni bi morali malo
bolj načrtno delati z dijaki, jih navaja-
ti, da berejo članke iz časopisov, saj bi
se na ta način tudi knjižnega jezika
lažje naučili." Razveseljiv je napredek
pri starejši generaciji, kjer sogovorni-
ca opaža, da je časopis toliko vplival
na njih, da so se določenih osnovnih
besed naučili tudi v knjižnem jeziku.
"Ko prihajajo člani kulturnih skupin
na vaje v Slovenski dom, ne rečejo, da
gremo na 'probo', ampak na vaje, poleg
tega vedo, kaj je to samouprava, pred-
sednik, se pravi uporabljajo besede, ki
jih prej niso poznali."

V dvajsetih letih so se zgodile številne
spremembe, saj je sprva časopis izha-
jal le vsak drugi teden, najprej na še-
stih, potem na osmih in občasno tudi
na dvanajstih straneh, in sicer v črno-
belem tisku, od leta 2005 pa je to "barv-
ni" tednik, ki izhaja na osmih straneh.

V času gospodarske in finančne krize
se tako kot druge narodnostne orga-
nizacije in institucije na Madžarskem
tudi Porabje sooča s finančnimi prob-
lemi.

"Letošnje in mogoče še naslednje
leto bosta prehodni, saj se spreminja
tudi način financiranja, kije doslej po-
tekalo preko javnega sklada, po novem
pa bo preko Državne slovenske samou-
prave, čeprav je naš založnik Zveza Slo-
vencev na Madžarskem. Letos bomo
na podlagi pogodbe iz madžarskega
proračuna dobili enako vsoto, kot smo
jo dobili lansko leto, kako pa bo nasled-
nje leto, pa še ne vemo, saj se predpi-
si šele pripravljajo. Tudi to je eden od
razlogov, zakaj ne upamo iti v širitev,

Pred Porabjem Slovenci na Madžarskem niso imeli časopisa, ampak je bilo o
njih tu in tam mogoče kaj prebrati v Narodnih novinah, časopisu, ki ga je izda-
jala Demokratična zveza južnih Slovanov. "S tistoga smo tak nikšoga haska
nej meli, ka sta bila samo članek ali dva v slovenščini, drugo pa smo nej raz-
meli," pravi zvesta bralka in tudi sodelavka Porabja Vera Gašpar z Gornjega
Senika, ki ne more verjeti, da je minilo že dvajset let od izida prve številke
časopisa, ki je razveselil mnoge, predvsem starejše porabske Slovence. Sama
je takrat delala v trgovini in dobro se spominja ženice, ki je velikokrat spra-
ševala, kje imajo Porabje. Nenehno jo je morala opominjati, da izhaja časopis
le vsak drugi teden in da naj ga pride iskat naslednji četrtek. "Dosta lidi je
štelo, da pa na žalost jih trifrtale več nega, ka so pomrli," je z obžalovanjem
ugotovila Gašpar jeva.

čeprav o tem že nekaj let govorimo. Do-
kler ne bomo zaznali, da je naše finan-
ciranje stabilno in lahko računamo na
več sredstev, v širitev tudi ne bomo šli.
Nočemo namreč priti v situacijo, da bi
bila Slovenija prisiljena, da nam pris-
krbi dodatna sredstva, saj to ni njena
dolžnost," razloži Marijana Sukič in po-

Likovna pot Antona Buzetija, danes
uveljavljenega karikaturista in ilus-
tratorja, po poklicu likovnega pedago-
ga, se je začela zgodaj; že v najstniških
letih ga je k ustvarjanju spodbujal li-
kovni pedagog Ivan Hirci, katerega še
danes zato zelo ceni. Prve karikature,
po katerih je tako zelo prepoznaven,
so nastale v srednji šoli, v njih so nasto-
pali največkrat sošolci in profesorji.

Kasneje, na pedagoški akademiji,
je bilo ustvarjanje osredotočeno na
"resno" slikarstvo. "Prav je, če poslušaš
kritiko in tiste, ki te poskušajo usmeri-
ti na pravo pot," pravi. "Meni so vedno
pripisovali odlično risbo, glede slikar-
stva pa je nekaj manjkalo." Tako se je
začel intenzivneje ukvarjati s tistim,
v čemer je bil po mnenju kritikov naj-
boljši. Njegove satirične risbe so bile
nekoč objavljene v edicijah ČZP Večer,
že vrsto let pa objavlja redne tedenske
karikature na naslovnici lokalnega ča-
sopisa Vestnik. Tisti, ki so na teh karika-
turah upodobljeni, jih sprejemajo zelo
različno: "Eni so ogorčeni, drugim je
to neke vrste potrditev. So pa tudi takš-
ni, ki imajo zares debelo kožo in se v
nekem dejanju sploh ne prepoznajo."

Časi se tudi za karikaturiste spremi-
njajo. "Včasih si vedel, česa ne smeš na-
risati, danes pa ne veš, kaj smeš in česa
ne. Stanje je precej duhamorno, kar je
najbrž tudi odsev splošne krize; satira
in humor danes nista ravno zaželena."
Ne sodi med politično obarvane kari-
katuriste, pove o sebi Buzeti. "Moje
prepričanje je takšno, da ne verjamem
nikomur, še sam sebe preverjam, ali ne
lažem." Navdiha za ustvarjanje je vse-
povsod dovolj, največkrat so zamisli
povezane s političnim in družbenim
življenjem ali prazniki, vanje vtke
kako pregovorno misel, mit, zgodo-
vino. Bilo je že tudi nekaj tako provo-
kativnih karikatur, da jih je urednik
zavrnil, se spomni. Njegove karikatu-
re so bile večkrat na ogled na razsta-
vah - skupinskih in samostojnih - po
različnih krajih Slovenije in v tujini.
Med najodmevnejšimi je bila razsta-
va Buzetijevih erotičnih karikatur v
Galeriji Murska Sobota. V stroki je ka-
rikatura cenjena, pove. "Stroka karika-
turi priznava njeno vrednost, njeno
nujnost in kratkoročnost njenega bi-
vanja." Drugače je v širši javnosti, pri
kateri je slikarstvo še vedno daleč naj-
bolj cenjeno.

Je tudi hišni ilustrator založbe
Ajda, za katero trenutno upodablja ge-
nerala Maistra. Z ilustracijami vedno
znova prebuja otroka v sebi, pravi Bu-
zeti. Nastajajo zgolj na podlagi branja
besedila, doslej se ni nikoli o tem, kakš-
ne naj bi bile ilustracije, predhodno po-
govarjal z avtorji. Tega si, doda, niti ne
želi, ker zagovarja avtorsko svobodo.

Buzetijeva učiteljska pot se ni zače-
la tam, kjer življenjska, torej v Bakov-
cih, temveč pri Gradu na Goričkem,
se je pa tam nadaljevala, saj poučuje
likovno vzgojo sedaj na OŠ Bakovci,
delovne obveznosti pa dopolnjuje na
drugih šolah. Razlog za vrnitev v Ba-
kovce je bil šport, tam je namreč treni-
ral perspektivno kadetsko rokometno

ekipo. Pedagoško delo ima rad, pravi.
"Otroci so izjemen vir informacij, idej,
in marsikatera zamisel za karikaturo
je nastala na podlagi otroških likovnih
del ali na podlagi otroškega razmišlja-
nja." Šport je trenutno obesil na klin,
čeprav je bil nekoč uspešen rokometaš.
Med hobiji je bila tudi glasba, a v naj-
stniških letih, ko se človek pač preiz-
kuša na več področjih, pojasni.

O plaketi, ki mu jo je Mestna obči-
na Murska Sobota podelila za vidne do-
sežke na področju kulture, pravi, da je
najlepši občutek, da so mu jo podelili
tisti, ki se v karikaturah tudi pojavlja-
jo. Politični in ekonomski časi, kakršni
so trenutno, pa so "jama svežih navdi-
hov".

Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci v občini Gornja Radgona je ob
koncu januarja 2005 pričelo z nedeljskimi popoldanskimi pohodi za zdravo
življenje. Te pohode vsako leto organizirajo tja do velike noči. Tudi letos redno
pripravljajo do tri ure trajajoče pohode na negovskem območju. Start je vedno
ob 14. uri izpred gradu v Negovi. (fk)

Karate - Na 38. evropskem prvenstvu v karateju za mladince in kadete, ki ga je
gostil srbski Novi Sad, je odlično nastopil tudi Filip Španbauer iz radenskega
karate kluba. Španbauer je tekmoval v kategoriji kadetov do 63 kilogramov ter
osvojil bronasto kolajno, kar je njegova prva kolajna na velikih tekmovanjih.
Košarka - V 13. krogu pomurske košarkarske lige Bioplin Gjerkeš so bili doseže-
ni naslednji rezultati: Sveta Ana - GMT Beltinci 72:68, Prleški študentski klub
Ljutomer II - SBK Gornja Radgona 66:81, Prleški študentski klub Ljutomer I - SE
Kerčmar Gornji Petrovci 80:57, Lindau Lendava - Sobota 78:85; prosta Paloma
Sladki Vrh. Na prvem mestu je Sobota s 17 točkami, sledita pa obe ekipi Prleške-
ga študentskega kluba Ljutomer s po 16 točkami.

Skvoš - V Veržeju je bil četrti turnir za jakostno lestvico Slovenije v skvošu. Na-
stopilo je deset tekmovalcev, tudi četrti turnir pa je pripadel domačinu Zoranu
Repiji, ki sicer nastopa za murskosoboški klub. Repija je v finalu s 3:1 v nizih
premagal Gorazda Zelka iz Murske Sobote, tretji pa je bil Rok Podgornik iz
Maribora.

Mali nogomet - Nogometni klub Rakičan je v Murski Soboti pripravil tretji Va-
lentinov mednarodni turnir v malem nogometu za dečke, stare do 10 let. Prvo
mesto je osvojila lendavska Nafta, ki je v finalu s 3:1 premagala murskosoboško
Muro 05, tretje mesto pa je pripadlo Celju.

Športnik leta 2010 - Najboljše športnike preteklega leta so proglasili tudi v občini
Moravske Toplice. Najboljši med športniki je igralec hokeja na travi Aleš Škerlak,
kije slavil pred nogometašema Kristjanom Kulčarjem in Leonom Horvatom.
Med športnicami je slavila hokejistka Petra Dervarič, na drugo mesto se je uvr-
stila namiznotenisačica Staša Matis, na tretje pa nogometašica Kaja Cipot. Med
ekipami je prvo mesto pripadlo tretjeligaški vrsti nogometnega kluba Čarda iz
Martjancev, na drugo mesto se je uvrstil hokejski klub Moravske Toplice, na tret-
je pa klub malega nogometa Ivanci. Posebno priznanje, ki ga podeljujejo šport-
nim delavcem, je tokrat prejel Koloman Pintarič.

Priznanja OKS - V Sebeborcih so podelili priznanja Olimpijskega komiteja Slove-
nije (OKS) za športne dosežke številnim pomurskim športnikom in njihovim
trenerjem. Dobili so jih namiznoteniški igralec Jan Žibrat, judoistka Urška Po-
točnik in njen trener Aleš Vrbančič, strelca Robert Markoja in Dušan Ziško,
igralec namiznega tenisa v konkurenci slepih in slabovidnih Aleksander Sabo
ter plesalki Taja in Sandra Rupnik s trenerjem Dejanom Zečevičem. (mš)

Na 21. občinskem otroškem parlamen-
tu na Ravnah na Koroškem so sodelova-
li učenci vseh treh ravenskih osnovnih
šol, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ koroš-
kih jeklarjev s podružnično šolo Kotlje
in OŠ Juričevega Drejčka, ki so pripra-
vili tudi kulturni program. Letos so
otroci razpravljali o vplivu medijev
na oblikovanje mladostnika.

Iz anket, ki so jih učenci izvedli na
vseh šolah, izhaja, da mladi večinoma
verjamejo vsebinam, ki jim jih ponuja-
jo mediji. Sodeč po odgovorih, radio
pri mladih ni priljubljen medij, po te-
leviziji gledajo predvsem resničnost-
ne šove in šport, časopise in revije le
redko vzamejo v roke (največkrat so
to brezplačniki ali reklamni materi-
al). Za branje knjig, revij in časopisov
porabijo manj kot uro na dan. Otroci
in mladostniki od medijev najpogoste-
je uporabljajo računalnike in skorajda
vsi internet, pri tem jim starši večino-
ma ne postavljajo omejitev niti jih ne
nadzirajo. Na računalniku igrajo igri-
ce (da vse niso primerne, so udeležen-
cem otroškega parlamenta referenti
ponazorili s prikazom brutalne igrice
Call of Duty), poslušajo glasbo, gleda-
jo filme in komunicirajo preko social-
nih omrežij.

Več časa kot za učenje in šport
mladi porabijo za gledanje televizije,
predvsem pa za sedenje pred računal-
niki (povprečje dve uri). Anketiranje
je tudi pokazalo, da mladi ne poznajo
pravil spletnega bontona in so slabo
zaščiteni pred spletnim nasiljem. Učen-
ci so zato občinstvu tudi pojasnili, kaj
vse to obsega in kako ravnati ob zlora-
bi osebnih podatkov ali kibernetskem
nadlegovanju.

Mlade parlamentarce, ki so o obrav-
navani temi pripravili tudi recitacije
in skeče, je nagovorila podžupanja
Ve-ra Krajn-c. Pozvala jih je k ustvarjal-
ni uporabi medijev in kritični distan-
ci do ponujenih vsebin, saj mediji tako
kot realni svet vsebujejo nevarnosti, a
so po drugi strani tudi vir informacij,
znanja in zabave.

Otroški parlament sta pripravila
Društvo prijateljev mladine Koroške
in OŠ Juričevega Drejčka, kjer so ob tej
priložnosti izdali tudi posebno števil-
ko glasila Stopničke. (ačk)

Na smučišču v Črni je potekala držav-
na tekma cicibanov v veleslalomu za
pokal Argete. Med deklicami je zma-
gala U-la Podre-pše-k iz Uniorja Celje,
med dečki pa An-že- Gabri-je-l iz ljubljan-
ske Olimpije. Od koroških smučarskih
upov se je najboljše, na peto mesto, uvr-
stila Ne-ja Dvornik iz Slovenj Gradca.

Drugi dan so koroški smučarski upi
nastopili še na tradicionalnem velesla-
lomu v Kranjski Gori za 17. pokal Roka
Petroviča. Med cicibankami je bila
znova najboljša Celjanka Ula Podrep-
šek, med cicibani pa Dari-o Ku-m-ši-č iz
Hrvaške. Od mladih smučarjev in smu-
čark koroških klubov, se je najbolje, na
tretje mesto, uvrstila Neja Dvornik.
Eva Potočn-i-k je bila tokrat deveta in
Mojca Habe-rm-an- 19. Med fanti je Ni-k
Gradi-šn-i-k osvojil 15., Lu-ka Moli-čn-i-k
(oba Fužinar) pa 17. mesto. (iml)

JURIJ BERLOŽNIK

Na minuli seji so svetniki občine Pre-
valje sprejeli proračun občine za leto
2011. Sprejeli so amandmaje svetnika
Andreja Ste-rmca, z njimi so del sred-
stev v skupni vrednosti približno deset
tisoč evrov s postavk za vzdrževanje
gozdnih cest, sodnih stroškov in pokro-
viteljstvo župana prenesli v korist Pro-
stovoljnega gasilskega društva Prevalje.
S proračunom so prihodki občine načr-
tovani v višini približno 9,5 milijona,
odhodki v višini približno 9,7 milijona
evrov. Planirana zadolžitev tako znaša
okoli 360 tisoč evrov, primanjkljaj pa
98 tisoč evrov. Za investicije je v prora-
čunu namenjenih dobrih 5,6 milijona
evrov, od tega za investicije predvide-
vajo 2,8 milijona evrov iz državnega
proračuna. Poleg proračuna so v duhu
modernizacije občinskega sveta (svet-
niki so ob začetku mandata dobili pre-
nosnike), spremenili poslovnik občine.
Manjši popravki se večinoma nanašajo
na višji, elektronski nivo komunicira-
nja prevaljskih svetnikov. Sprejeli so
prvi potrebni dokument za ureditev
prometnih povezav na podeželju, ki za-
jema ureditev ceste križišče Brložnik-
Lagoja ter cesto Fefrovo-Leška cerkev.
Svetniki so dali tudi soglasje k za ma-
lenkost znižani ceni socialnovarstve-
ne storitve pomoč na domu, sprejeli so
program oskrbe s pitno vodo ter letna
programa športa in kulture. Imenova-
li so komisijo za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu, kot predstavnico
ustanoviteljice v Koroški osrednji knjiž-
nici so imenovali He-dvi-ko Gore-nše-k, s

ANDREJA ČIBRON KODRIN

Društvo za trajnostni razvoj (DTR)
Muta je eno najmlajših društev na Ko-
roškem. Ustanovljeno je bilo novem-
bra lani na pobudo Mi-rka Vošn-e-rja,
San-di-ja Pu-n-gartn-i-ka in njunih somiš-
ljenikov. Ocenili so, da je treba v kraju
poživiti društveno dejavnost, ki se
odziva na aktualne tegobe malih ljudi.
"Z društvom bomo intenzivneje kot do
zdaj povezovali različne ideje in pobu-
de, s katerimi bomo dosegali hitrejši
in skladnejši razvoj kraja in občine,"
je namen ustanovitve pojasnil njegov
predsednik Mirko Vošner.

Prva tovrstna akcija DTR Muta je
bil dobrodelni Miklavžev koncert.
"Sprva smo bili v društvu skeptični
glede odziva Mučanov, ker je bil kon-
cert v predprazničnem času, ko imajo
ljudje mnogo opravkov," je začetno zas-
krbljenost organizatorjev razkril Voš-
ner. Pri izvedbi koncerta se je društvo
zaradi tehnične podpore povezalo z
Rotary klubom Slovenj Gradec in se
skupaj z njim odločilo, da bo izkupi-
ček namenilo za humanitarne vsebi-
ne. "Kljub zadržanim napovedim so
se ljudje koncerta množično udeležili,
prav tako so se pohvale vredno odzva-
li donatorji, med njimi še posebno CNC
K&P, Koroške lekarne in BVD Ravne, ki
so prispevali sredstva za nakup dveh
javno dostopnih avtomatičnih defibri-
latorjev na Muti," je predsednik društ-
va opisal uspešno akcijo.

Za ozaveščanje in usposabljanje
občanov za uporabo avtomatičnega
defibrilatorja je društvo januarja na
Zgornji Muti pripravilo dobro obiskan
tečaj, na katerem je Pe-te-r Korde-ž iz
Zdravstveno-reševalnega centra Koroš-
ke in član Koronarnega kluba Mežiške

Conrad se je razrešitve z mesta
poveljnika generalštaba spomi-
njal kot odrešitve. "Razveselil
sem se več prostega časa in oseb-
ne svobode. Aktivnosti sem
zdaj lahko razporedil, kot sem
hotel sam, in bolj sem se lahko
posvetil materi, otrokom, prija-
teljem ter sklepanju novih pri-
jateljstev." Niti z besedico pa ni
omenil Gine von Reininghaus,
poročene ženske, ki si jo je priza-
deval osvojiti zadnja štiri leta.

Kot poveljnik generalštaba
se je pogosto udeleževal raznih
družabnih dogodkov na dvoru.
Obenem so ga vabili tudi na šte-
vilne večerje in zabave v režiji
dunajske smetane. Sprva se jih
je udeleževal le na vztrajno pri-
govarjanje ostarele matere Bar-
bare. Novembra 1906 je bil star
že štiriinpetdeset let, bil je vdo-
vec in v družbi se je počutil ne-
prijetno, še posebej če je beseda
nanesla na Vilmo. Toda le nekaj
tednov po prevzemu generalš-
taba mu je ena od teh zabav za
vedno spremenila življenje. Na
večer 20. januarja 1907 se je,
na prigovarjanje svoje matere,
udeležil večerje na domu baro-
na Kalchenberga. V nabito pol-
nem salonu je zagledal prelepo
Gino von Reininghaus. Prebil se
je do nje, da bi se ji predstavil.
"Imel sem vas že čast spozna-
ti," je dejal. Gina, ki se večerje v
Trstu pred sedmimi leti ni spo-
minjala, je iz vljudnosti odgovo-
rila: "Da, seveda." Ne samo da
se Conrada ni spominjala, tudi
njegova uniforma ji ni pomeni-
la veliko. Ni namreč prepoznala
uniforme poveljnika generalš-
taba. "Takrat še nisem pozna-
la činov in vojaških uniform,"
se je kasneje opravičevala. Nak-
ljučje je hotelo, da so Conrada
in Gino med večerjo posedli
skupaj. Kasneje je Gina dejala,
da je Conrad skoraj ves čas go-
voril o svoji ženi, ki jo je izgubil
leta 1905. Po večerji je gostom
zapel kapetan Franz Putz, Con-

Kn-jiga je pri založbi Orbis izšla
v zbirki Vera in- politika, cen-a
je 29,75 evra, za bralce Večera
velja 10-odstotn-i popust.
Naročila n-a brezplačn-i telefon-:
080 20 14; www.orbis.si.

radov pribočnik, na klavirju pa
ga je spremljala Gina. Pri tem
sta se tako zabavala, da je Gina
ob koncu nastopa Putza povabi-
la, naj jo kdaj obišče. Putz je, kot
lojalen pribočnik, takoj pripom-
nil, da bi bilo lepo, če bi povabi-
la še Conrada.

Osem dni kasneje se je Con-
rad udeležil sprejema pri Rei-
ninghausovih. Živeli so v zelo
prestižni okolici Operngasse
8, na vogalu Ringstrasse, tik ob
dunajski operi. Soseska je ka-
zala bajno bogastvo Gininega
moža Hansa. Po tem sprejemu
je Conrad začel obiskovati Re-
ininghausove vsakih šest dni,
če je le bil v mestu. Gino je Con-
rad navduševal in ji zelo laskal,
zato ga je vedno rada videla.
Na enem izmed takih obiskov
ji je rekel: "Le ena misel se mi
plete po glavi. Postati bi morali
moja žena." Ko si je opomogla
od šoka, je rekla, da kaj take-
ga ne bo nikoli mogoče. Poleg
tega, da je bila pri svojih ose-
mindvajsetih letih še enkrat
mlajša od Conrada, je imela s
Hansom že šest otrok. Najmlaj-
ši je štel komaj leto. Putz je bil
na začetku edini, ki je vedel
za Conradova srečanja. Gini je
nekoč zaupal: "Ne vem, ali se
boste kdaj poročili z njim ali
ne... toda prosim vas, ne jemlji-
te mu upanja."

Maja 1907, tik pred odho-
dom v Berlin na srečanje s ce-
sarjem Viljemom II., je Conrad
Gino ponovno prosil za roko.
Dejal je, da je tokrat zadnjič, in
zagrozil, da se, če ga ponovno
ne bo uslišala, ne bosta več vi-
dela. Odvrnila mu je, da niko-
li ne bi mogla zapustiti svojih
otrok, in ga še enkrat zavrnila.
Conrad jo je kljub grožnji, da se
ne bosta več videla, še naprej
obiskoval. Gina mu je zaupala,
da v njenem zakonu ni več ljube-
zni, in upala, da bo mož morda
nekoč pristal na ločitev. Če Con-
rada kot vojaka težko primerja-
mo z Napoleonom, pa sta imela
strast do Gine in snubljenje napo-
leonovske razsežnosti.

Napoleonova vojaška na-
padalnost in nepopustljivost
se je kazala tudi v njegovem
razmerju do Josephine de Bea-
uharnais. Celo z bojišč ji je po-
šiljal po več pisem dnevno.
Conrad se je enako, v skladu s
prepričanjem v napad na bojiš-

ču, vedel do Gine. "Napadal" je
ostro in nepopustljivo, ne da bi
kaj dosti razmišljal. Niso ga za-
nimale ne moralne in ne čust-
vene žrtve. Če je bil na poti, je
Gini pisal vsak dan. Zasebni za-
piski "Dnevnik mojih bolečin"
(Tagebuch meiner Leiden) so
prava literatura. Njegovo lju-
bezensko trpljenje je bilo moč
razbrati iz tona številnih neod-
poslanih pisem. Iz vseh je kar
kipela strast do Gine, ki je za
zbirko izvedela šele po Conra-
dovi smrti. Med letoma 1907 in
1915 je napisal več kot tri tisoč
pisem, nekatera so bila dolga
tudi po šestdeset strani. Večino
je zapisal tudi v Tagebuch mei-
ner Leiden. V enem izmed teh
pisem je priznal, da je razmerje
z Gino v njem prebudilo "željo
po velikih dosežkih", kakršno je
pogrešal vse od prevzema gene-
ralštaba. Svoje nezadovoljstvo z
avstro-ogrsko politiko miru in
previdnostjo na zunanjepolitič-
nem področju je pomešal z neza-
dovoljstvom zaradi statusa quo
v razmerju z Gino. Dražilo ga je,
da sta morala biti previdna na
vsakem koraku. Med bosansko
krizo je sanjaril, kako bo postal
zmagoviti general balkanske
vojne, s čimer bi si zagotovil
višji položaj na dvoru, v družbi
ter med častniki in sčasoma bi
se lahko poročil z Gino.

Že vse od začetka sta bila
ljubimca zelo neprevidna. Con-
rad je leta 1907 Gino večkrat
obiskal na posestvu Reiningha-
usovih v Hardtu blizu Gradca.
Občasno sta se dobivala v alp-
skem letoviškem mestecu San
Candidu v Italiji (takrat Klamm-
schlossel v pokrajini Innichen),
na domu dr. Richarda von Ster-
na in njegove žene Mary,

Ginine najboljše prijateljice.
V ožji krog njunih prijateljev sta
spadala še dunajska plemkinja
Rose Friedmann in njen mož
Louis. Conrad je v teh časih ne-
izmerno užival. Pogosto je sa-
njaril, da bo po poroki živel v
tej podeželski kočici, "obkrože-
ni s strojnicami", ki bi odgnale
vsakega nepovabljenega gosta.
Prisotnost Hansa von Reining-
hausa ga ni nikoli plašila. Kot
poveljnik generalštaba ni šel
skoraj nikamor brez sprem-
stva, običajno ga je spremljal
Putz. Zaradi narave takratnega
družabnega življenja Gina in
Conrad nista bila skoraj nikoli
sama. Toda trenutki, ko sta bila,
so bili nekaj posebnega in Con-
rad je živel zanje. Redke trenut-
ke samote sta uživala bodisi ob
koncu kakšne zabave na Dunaju
ali na sprehodih na podeželju.
O njuni intimnosti je mogoče
le domnevati, toda iz tona Con-
radovih pisem bi lahko sklepa-
li, da sta postala ljubimca proti
koncu leta 1908, če ne še prej.

Bila sta zelo nenavaden par.
Poleg razlike v letih ju je ločeval
tudi družbeni položaj. Ironija je,
da se je Conrad prav v času, ko
je na vso moč grmel proti Italiji
in vpil proti izdajalski italijan-
ski vladi ter nelojalnemu itali-
janskemu prebivalstvu, ki je
živelo znotraj Avstro-Ogrske,
zaljubil v tipično Italijanko. Vi-
soke, dostojanstvene, temnih
las in oči, vse to so lastnosti ita-
lijanskih lepotic. Conrad je Gini
pogosto zagotavljal, da prezira
le italijansko vlado in politi-
ke, in nikakor ne italijanskega
naroda. Trdil je, da so mu Itali-
jani zelo simpatični in da obču-
duje njihove rasne značilnosti
(Racen-Eigentha amlichkeiten),
ki so jih podedovali od Rimlja-
nov. Gine pa nista niti najmanj
očarali Conradova uniforma in
čin. In čeprav je bil v času, ko
sta se spoznala, Conrad eden
izmed navplivnejših mož v ce-
sarstvu, je ni privlačila njegova
moč. Priznala je, da na večerji
pri Kalchbergovih kljub njego-
vi uniformi ni imela pojma, da
pred njo stoji poveljnik generalš-
taba.

Tičali so skupaj, čisto kul, mogoče vsak od njih narahlo oddaljen,
a ne preveč, samo toliko, da je še do zadnjega kotička občutil sebe.
Podobno kot ljudje, ki ostajajo v bližini, četudi si nimajo kaj dosti
povedati.

Med razmislekom, kam naj razvrsti zadnji ducat knjig, je s
svinčnikom trkal po obledeli, trdi, v gazo vsaj videti je bila kot
povoj - preoblečeni platnici z robovi, razcufanimi kot hlačnice
kavbojk. Pretvarjal se je, da se razgleduje po prostoru, čeprav mu
je pogled venomer uhajal k njej. Se mu dozdeva ali piška izžareva
notranji sijaj? KAJ??? Pfff, je to pravkar zinil sam? Raje stokrat gra-
fit na zid! Še najraje bi kar samega sebe na gobec. Verjetno gre za
nevarnost samovžiga. Bejba se dejansko sveti. Nad ustnico tista ča-
robna pika na koncu stavka! Njen obraz mu pripoveduje zgodbo,
vendar začenja razumevati šele presledke med njegovimi izrazi.

Po kotih se je še vedno sušil zadnji oplesk. Pod okno potisnjen
star kavč z obrabljenimi vzmetnicami, z zguncanimi lisami na se-
dežih, naslonjalih so poživili z okrasnimi blazinami iz delovnega
zavoda. Razpoke v zidu so skupaj zapolnili s cementno injekcijsko
maso, omet ojačili z brizganim betonom. Kafka mu je predlagal,
ne, poprosil ga je, naj čez nasprotno steno namaže grafit s člani
Plemena. Tvegal je s črnimi autlajni, za njihove v nežni lok uslo-
čene pojave je porabil tri piksne strupeno zelene in oranžne. Iz
laminata proti vrhu so se izvijali v obliki plamenice, za njimi pa
se je razpenjala umazano modra povodenj. Še njihovih las so se
dotikali mehurčki bele pene. V stripovskih oblačkih je izpisal nji-
hova imena. Bil je prva liga od grafita. Bil je umetnost. Kot so bili
umetnost miceni utorčki na zaledeneli površini ribnika v parku.
Ali boben življenjskih priložnosti, iz katerega je njegova Safeta po-
tegnila najslabšo. Ali v soparo izdihani ljubezenski vzdihljaji na
zadnji šipi avtomobila. Ali mikroskopska luknjica, skozi katero je
uhajala njegova naklonjenost do osebe, kije ni maral.

Kamor koli se je ozrl, povsod jo je ujel s kotičkom kotička oče-
snega kotička, bila je kot smet, ki mu draži veznico. V vidno polje
se mu je prikradla njena dlan s krhkimi prsti. Čudež, da si jih ni
polomila ob Safetinem mobitelu. Naj ga ubije na mestu, če se ni
komaj zaznavno premikala v taktu njegovega pogleda! Težko bi
ocenil, kdaj se je zaničevanje umaknilo prikriti radovednosti. Kdaj
se je ta strgala s povodca, preskočila fazo razumevanja, čmoknila
naravnost na sredo stvari, ki s puncami niso prišle v poštev. Ali s
fanti, če smo že pri tem. Centimeter za centimetrom je potiskal
svoj pogled drugam, dokler ga ni pokupčkal na mehki turški pre-
progi s tovarniško napako. Okrog mize z računalnikom za odpis
iz nekega podjetja za tržne raziskave so razpostavili stole iz raz-
ličnih jedilnih garnitur. V plitko nišo z belimi letvicami v zidu so
vgradili ogledalo. Na polički so prižgali dišečo svečko z vonjem po
cimetu. Baročno mizico na nogah, zvitih kot pasje tace, je Kafka
najprej prepeskal s kremenčevim zdrobom, zatem pa sta z zračno
pištolo in čopičem skupaj nanesla zaščitni premaz.

"Kar težko je verjeti, da smo sami naredili vse to," se mu je v
glas prikradel ponos.

"Veste, kaj pravi dobri stari Lamarck?" je Kafka odložil zateženo
knjigo v dolgočasni vezavi za odrasle. Tega sam že ne bo bral. V bist-
vu v knjižnici itak ne bo bral, ampak bo visel na računalniku.

"Kdo je La Mark?" je Reni znosil na kup gameboya, figurico ve-
soljčka v plastični pištoli, napolnjeni s tekočino, zmahane ovitke
devedejev, Mustrove stripe, da bi si v kritju pod baročno mizico
z dežnikom in odejo uredil igralni kotiček. Dežnikova špica pod
odejo je štrlela proti stropu kot vrh zvonika. Od časa do časa je
odložil igrače, zvijal je, razmigaval drobna zapestja. Trdil je, da
ga v njih tišči, jih popihoval, kakor da so preveč ogreta. Kafka ga
je naročil za pregled v šolski ambulanti.

Roman-je izšel pri založbi Miš. Naročite ga lahko po elektron-ski pošti
in-fo@-zalozbamis.com, po telefon-u 01/7214 540 ali preko www.za-
lozbamis.com.

Ozaveščanje ljudi o tem, kaj pomeni
mobing, je danes vedno večje. Sicer
je ta pojav pogosto težko prepoznati,
saj so lahko oblike "motene komuni-
kacije", kot mobing definira švedski
delovni psiholog Leyman, prikrite in
zamaskirane. Mobing ni v svojem bist-
vu nič drugega kot psihično "trpinče-
nje na delovnem mestu". Pri tem je
pomembno dejstvo, da je žrtev vedno
nižje na hierarhiji družbene moči,
torej v podrejenem položaju. Storilci
so lahko različni nadrejeni, razni šefi,
predstojniki, večje ali manjše ribe in
ribice v podjetju, po navadi pa delu-
je celoten sistem hierarhije, ki je nez-
dravo voden s samega vrha, enotno in
organizirano proti posamezniku, ki je
zaradi tega v popolnoma nemočnem
položaju. Bistvo mobinga je v zlorabi
moči nad nekom, ki te moči nima. Gre
za moč, ki izhaja s položaja v hierarhi-
ji. Žrtev je nasprotno v položaju nemo-
či, odvisnosti in se zaradi tega ne more
učinkovito braniti.

Ko je nekdo od nekoga, v katerem-
koli odnosu, odvisen in zaradi tega ran-
ljiv, je mogoče uporabiti moč nad njim
v lastne namene in interese, torej zlo-
rabiti. Najbolj tipičen primer zlorabe
moči je v družinah nad otroki. Otroci
so po naravi odvisni od svojih staršev
in v zgodnjih mesecih in letih življenja
nimajo nobene izbire ali realne moči
vplivanja na lastno usodo. Idealizira-
nje družine pozablja, da je prav druži-
na zaradi ranljivosti otroka in njegove
življenjske potrebe po "biti ljubljen"
najbolj nevarno mikrosocialno okolje.
Otrok , ki v družinskem okolju doživ-
lja nenehno kritiko in posluša, kako je
slab, živi v nezdravem okolju. Podob-
no je z otrokom, ki ga nenehno silijo,
naj bo bolj uspešen, in ovirajo njegove
potrebe po zabavi, svobodi in razvedri-
lu. Otrok, ki redko doživlja nežnost, ra-
zumevanje, tolažbo ali sočutje svojih
staršev, ni ljubljen in se takega tudi ne
počuti. Podobno je z otrokom, ki se ne
sme odkrito izraziti, čustvovati, imeti
želje, se občasno upirati, biti trmast itd.
Zloraba otrokove življenjske potrebe
po "biti ljubljen" je način, kako lahko
otroka naredimo "pridnega", poslušne-
ga, vodljivega, netežavnega, ga podredi-
mo svojim potrebam in željam. Zloraba
moči je v tem, da otrok ne sme biti to,
kar je po svoji naravi, temveč mora
izgubiti sebe, svojo prvinsko identiteto,
da dobi nekaj, kar bi lahko bil nadome-
stek ljubezni oziroma njena drobtinica.

Namen mobinga je podoben: podrediti
ali izločiti. Pri tem se računa s človeko-
vim strahom pred izločitvijo oziroma
odpuščanjem, kar je lahko grožnja nje-
govi potrebi po materialnem preživet-
ju. Konkretno izgubi službe.

Ravno dejstvo, da je trenutno t. i.
mobinga oziroma zlorab in trpinčenja
na delovnem mestu ogromno, kaže
na splošno sprejet družbeni vzorec,
ki smo mu v večini bili vsi priča v svo-
jem otroštvu v naših družinah. Ta vzo-
rec nosi prikrito sporočilo, da je bistvo
medčloveških odnosov v "boju moči".
Po takem prepričanju so v odnosih mo-
goči le "zmagovalci ali poraženci", med-
tem ko porazdeljena moč in pravično
upoštevanje interesov vseh vpletenih
v odnosu ni mogoče. Ta darvinistični
vzorec, ki predpostavlja, da je mogoče
zadovoljno in dobro živeti le tako, da
nekoga drugega oškoduješ ali izropaš,
je globoko vsajen ostanek naše žival-
ske preteklosti in je močan odmik od
humanistične etike kot najvišjega do-
sežka človekovega počlovečenja. Očit-
no pa pride na površje v časih krize.

Danes se ponekod, tudi v pravnih
krogih, o mobingu govori, kot o "modni
muhi", na osnovi katere lahko posame-
znik po pravni poti pride do odškodni-
ne na lahek način. Govoriti o trpinčenju
ljudi kot o modni muhi se mi zdi sicer
cinično, je pa prav zaradi tega zanimi-
vo, da se delodajalci premalo zavedajo
pravnih posledic, ki jih lahko doletijo,
če dovoljujejo ali podpirajo trpinčenje
na delovnem mestu, saj je evropska za-
konodaja v zadnjih dveh letih glede
tega zelo stroga. Hkrati je tudi res, da
so k hujšemu trpinčenju in zlorabi moči
nad zaposlenimi nagnjeni posamezniki
s sociopatskimi, paranoidnimi in narci-
stičnimi značilnostmi. Ti pa imajo že v
osnovi vsajen občutek lastne večvred-
nosti in nedotakljivosti in se niti ne za-
vedajo, da sem jih lahko zaradi tega kaj
zgodi. Kot tudi ne, da je to, kar počnejo,
trpinčenje zaposlenih. Očitno je socio-
patski vzorec tako zakoreninjen, da je
sprejet kot "normalno" in družbeno ve-
denje. S tega stališča je jasno, zakaj celo
prvi mož inšpektorata za delo Borut
Brezovar nehote brani storilce name-
sto žrtev z javnimi opozorili, kako zelo
"pomembno je paziti, da se pojem mo-
binga ne zlorablja". Podobne neumnosti
je slišati od nekaterih delodajalcev, da
"sploh ni mogoče narediti reda in dose-
či storilnosti pri zaposlenih brez priti-
skov na njih in mobinga". Nedavno je
v Večeru ena od odgovornih slovenske-
ga Unicefa Maja Vojnovič izjavila, da "je
pri delu zelo zahtevna do sebe, zato od
svojih podrejenih zahteva enako", ko so
v javnost prišle obtožbe na njen račun
glede izvajanja mobinga nad zaposleni-
mi. Taka prepričanja so podlaga za za-
maskirane in prikrite agresivne oblike
trpinčenja zaposlenih. Vsekakor je za-
nimivo, da se mobing sploh pojavlja
v takih panogah, ki so namenjene po-
moči ljudem, celo otrokom, in nima-
jo primarnega namena pridobivanja
dobička. Tam bi pričakovali večjo pri-
sotnost vrednot solidarnosti in spošt-
ljivega vedenja med ljudmi. Zdi se mi,
da je v naših družinah in šolah moralo
biti nekaj hudo narobe, da je danes tr-
pinčenje tako splošno razširjen šport
v družbeni realnosti in da je še vedno
težko prepoznan. Tudi prihodnost bo
odvisna od tega, kar sejemo zdaj v duše
mladih ljudi.

Da bi lahko objavili čim več vaših mnenj,
pripomb in pobud, vas prosimo, da
nam pošljete največ 3600 znakov (60
tipkanih vrstic). Daljše prispevke bomo
ustrezno skrajšali in priredili. Pismo
mora biti opremljeno s pravim ime-
nom, popolnim naslovom in telefonsko
številko (ali številko mobilnega telefo-
na), na kateri bo mogoče preveriti toč-
nost podatkov. Pismo lahko pošljete
po pošti na naslov ČZP Večer, Sveto-
zarevska 14, 2000 Maribor, za Pisma
bralcev, ali po elektronski pošti pisma.
bralcev@vecer.com.

7.00 Poročila (vps 7.00)
7.05 Dobro jutro
8.00 Poročila
8.05 Dobro jutro
9.00 Poročila
9.05 Dobro jutro
10.00 Poročila

10.10 Zlati prah: Kako je revni krojaček
10.15 Srečni metulj: Mala čarovnica,

dekle, 12/20
11.05 Ribič Pepe: Starodavni Egipt
11.20 Hiša eksperimentov: Tlakologija
12.05 Branko, življenje v teku, portret tenori--

sta Branka Robi-nšaka
13.00 Poročila, šport, vreme (vps 13.00)
13.20 Globus
14.00 Duhovni utrip
14.20 Obzorja duha
15.00 Poročila (vps 15.00)
15.10 Mostovi - hidak: kanape - kanap
15.45 Pajkolina in prijatelji s Prisoj,

ri-sanka, 6/26 (vps 15.45)
16.05 Zlatko zakladko: Olimski čaj
16.20 Gremo na smuči, 3/6 (vps 16.20)
17.00 Novice, slovenska kroni-ka, šport,

vreme (vps 17.00)
17.30 Za dlan veliki otroci, dokumen-
tarna oddaja (vps 17.30)
18.00 Ugriznimo znanost,

oddaja o znanosti- (vps 18.00)
18.20 Minute za jezik (vps 18.20)
18.30 Žrebanje astra (vps 18.30)
18.35 Toni in Boni, ri-sanka (vps 18.35)
18.40 Bacek Jon, ri-sanka
18.45 Pokukajmo na zemljo, ri-sanka
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.40 Vreme
19.45 Šport

t Sodobna družina, amer-i-ška
humor-i-st-i-čna nadaljevanka, 1/24
Osmi dan (vps 20.30)
Dosje: Ozdraviti zdravstvo
Odmevi, kult-ur-a, šport, vr-eme
Prava ideja!, poslovna oddaja
Čudoviti svet Alberta Kahna:
Rojstvo držav Bližnjega vzhoda,
angleška doku. ser-i-ja, 7/9, pon
Osmi dan, pon
Za dlan veliki otroci, pon
Dnevnik, pon

6.30 Zabavni infokanal
10.00 Dobro jutro
12.35 NLP s Tjašo Železnik
15.10 Glasbeni spomini

z Borisom Kopitarjem
16.00 Na lepše
16.25 Dober dan, Kor-oška
16.55 Glasnik (vps 17.00)
17.20 Mostovi - hidak: kanape - kanap
17.55 Železna zavesa - trak življenja,
angleška dokument-ar-na oddaja

Tranzistor (vps 19.15)
Ekola (vps 19.55)
Trikotnik: Diktatura lepote
Babilon.Tv (vps 20.30)
Carstvo - začetek: Carski lov,
2. del, r-uska nadaljevanka, 4/6
(vps 21.00)

Brane Rončel izza odra (vps 21.50)
Bratova poroka, fr-ancosko-švi-car-ska
dr-ama, 2006 (A-ur-or-e Clement-), pon.
(vps 23.20)

V tokratni oddaji poskušajo predsta-
viti resnično sliko zdravstva. Zakaj
bolniki po nepotrebnem plačujejo
preglede v samoplačniških ambulan-
tah, da pridejo hitreje do zdravlje-
nja? Z delom v samoplačniških
ambulantah zaslužijo zdravniki in
mnogi tam delajo brez dovoljenj. V
zdravstvu je veliko nereda. Kakšne
so plače naših zdravnikov in koliko
dopusta imajo? Kako so urejene
zasebne ambulante v Avstriji?

12.05 Zorro: Meč in vrtnica, pon., 74. dela
13.00 24UR ob enih
14.00 Najlepša leta, 111. del nadaljevanke
15.00 Prepovedana ljubezen, 109. del

t-ur-ške nadaljevanke
15.55 Sebična ljubezen, 111. del nadalj.
16.55 Zorro: Meč in vrtnica, 75. del

kolumbi-jske nadaljevanke
17.00 24UR popoldne
17.10 Zorro: Meč in vrtnica, nadaljevanje
18.00 Gospodarica srca, 102. del nadalj.
18.55 24UR vreme
19.00 24UR
20.00 Preverjeno

23.15 Vitez za volanom, 16. del nani-zanke
0.10 30 Rock, 11. del ameri-ške nani-zanke
0.40 Bratovščina, 5. del ameri-ške nani--

Michel Vaillant je eden izmed naj-
boljših avtomobilskih dirkačev na
svetu. Toda uspeh njegove ekipe je
vir hude nevoščljivosti, zaradi česar
se po petih letih na dirkališče vrne
ekipa Leader. Njena nova voditeljica
je Ruth Wong, ki se hoče maščevati
za smrt svojega očeta. Da bi uresni-
čila stare sanje o zmagi na prestižni
dirki 24 ur Le Mansa, je pripravljena
storiti vse, ne glede na posledice.

Obalna straža, pon., 20. dela
Družina za umret, 17. del amer-i-ške
humor-i-st-i-čne nani-zanke
Vsi županovi možje, pon., nani-z.
Pa me ustrelil, pon., nani-zanke
Obalna straža, 21. del nani-zanke
Faktor strahu ZDA, pon.,
r-esni-čnost-ne ser-i-je
TV prodaja

Nora Pazi, kamer-a!, zabavna oddaja
Vsi županovi možje, 21. del
amer-i-ške humor-i-st-i-čne nani-zanke
Faktor strahu ZDA, amer-i-ška
r-esni-čnost-na ser-i-ja
Na kraju zločina: New York,
17. del amer-i-ške nani-zanke
Svet

Tot-t-enham, pr-enos t-ekme
22.45 Liga prvakov vrhunci dneva
23.15 Pa me ustrelil, 1. del amer-i-ške humo-

r-i-st-i-čne nani-zanke
23.45 Michel Vaillant, fr-ancoski- akci-jski-
fi-lm, 2003 (Sagamor-e St-eveni-n)
1.35 Love TV
4.35 Nočna ptica.

Billy Elliot, br-i-t-ansko-fr-ancoska
dr-ama, pon., 2000
Ameriški top model, šov, 1. del
Pisarna, humo. nani-zanka, 19. del
(S)mejmo se!, 151. del
Vse ali nič, pon., 39. del
Zakon in red. Zločinski naklep,
akci-jska nani-zanka, 10. del

fr-ancosko-amer-i-ška komedi-ja, 2000
22.55 Nadnaravno, nani-zanka, 9. del
23.45 Privid zločina, kr-i-mi-. ser-i-ja, 3. del
0.40 Kameleon, nani-zanka, 14. del
1.35 Nepremagljiva Jordan, kr-i-mi-nalna

TV Maribor ■ 7.00 Poročila TVS; 7.05
Dobro jutro; 8.00 Poročila TVS; 8.05 Dobro
jutro; 9.00 Poročila TVS; 9.05 Dobro jutro;
10.00 Poročila TVS; 10.10 Odmevi TVS;
11.00 Novice TV Maribor; 11.10 Hrana in
vino; 11.40 Video strani; 12.00 Novice TV
Maribor, pon; 12.10 Video strani; 13.00
Poročila TVS; 13.20 Lynx magazin, oddaja
TV Koper; 13.50 Skozi čas; 14.00 Novice
TV Maribor; 14.05 Ljudje in zemlja; 14.55
V težišču, aktualna oddaja; 15.45 Glasba
za vas; 16.00 Novice TV Maribor; 16.05
Glasba za vas; 16.30 Program v madžar-
skem jeziku; 17.00 Davi; 18.00 Dnevnik TV
Maribor; 18.30 Hrana in vino, pon; 19.00
Informativni program TVS; 19.50 Novice TV
Maribor; 19.55 V dobri družbi; 20.55 Vojna,
fotografija, spomin, TV fejlton; 21.30 Dnev-
nik TV Maribor, ponovitev; 21.55 Glasnik,
oddaja o kulturi; 22.20 Labirint; 23.00
Program v madžarskem jeziku, pon; 23.30
Novice TV Maribor, pon; 23.35 Skozi čas,
pon; 23.45 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Po svetu brez komentarja; 8.30 TV pro-
dajno okno; 9.00 Žajfa; 9.30 TV prodajno
okno; 10.00 Kuhinjica; 10.30 Živa, maga-
zinska oddaja z Natalijo Bratkovič; 11.00
TV prodajno okno; 11.30 Kronika; 11.45 Po
svetu brez komentarja; 12.00 RTS Portal;
14.00 TV prodajno okno; 14.30 Zelena bra-
tovščina; 15.00 Z Mojco po domače; 16.00
TV prodajno okno; 16.30 Kuhinjica, oddaja
o zdravi-prehrani; 17.00 Zastrta dejstva o
živalih: Živalske tovarne v Michiganu; 17.30
Žajfa, razvedrilna oddaja; 18.00 Od besed
do besede, kulturna oddaja; 18.15 Italijan-
ska vegetarijanska kuhinja z zvezdico: Gour-
met zelenjavnih jedi; 18.45 Kronika; 19.00
Xtreme; 19.30 Po svetu brez komentarja;
19.45 Kronika; 20.00 Animalija, 12. del
dokumentarne oddaje; 20.30 Ekstremna
okolja), 12. del dokumentarne oddaje;
21.00 Žajfa, razvedrilna oddaja; 21.30 Od
besed do besede, kulturna oddaja; 21.45
Kronika, regionalna informativna oddaja;
22.00 Vesoljska popotovanja, 12. del doku-
mentarne oddaje; 22.30 Veliko platno,
oddaja o filmu in filmski umetnosti; 23.30
Od besed do besede; 23.45 Kronika; 0.00
RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV; 7.50
Tv prodaja; 8.20 Risanka; 9.00 Kristalno
jasno, oddaja o mineralih; 10.00 Hrana
in vino, pon; 10.30 Od šivanke do slona,
tv prodaja; 11.25 Punčka iz cunj, venezu-
elska telenovela, pon. 135. dela; 12.15
Arhiv zločinov, dokumentarna oddaja, pon;
12.40 Maria Madrugada, venezuelska tele-
novela, pon. 108. dela; 13.30 Interaktivna
TV; 14.20 Okusi sveta, pon; 15.20 Punčka
iz cunj, venezuelska telenovela. 136. del;
16.10 TV prodaja; 16.40 Maria Madrugada,
venezuelska telenovela, 109. del; 17.30

Od šivanke do slona, tv prodaja; 18.25
Hrana in vino; 18.55 Vroči hiti, glasbena
lestvica z največjimi slovenskimi hiti; 20.00
Studio 5; 21.00 Doku TV Beatles, doku-
mentarni film; 22.00 Prometni policist,
drama, 1991; 23.50 Okusi sveta, oddaja o
kulinaričnih dobrotah sveta; 0.50 Kristalno
jasno, oddaja o mineralih, pon; 1.30 Inte-
raktivna TV.;

VTV ■ 9.00 Dobro jutro, informativna
oddaja; 10.35 Ministrski stol, gostja: Majda
Širca; 11.35 Košarka, posnetek tekme Hopsi
Polzela: Šentjur; 13.00 Hrana in vino, pono-
vitev; 18.00 Pravljica za lahko noč: Nosku
se zgodi čudež; 18.10 Naj živi otroški
glas, Vrtec Tinkara; 18.45 Hrana in vino;
20.00 1904. VTV magazin; 20.25 Kultura,
informativna oddaja; 20.30 Športni torek,
športna informativna oddaja; 21.00 To bo
moj poklic:Izdelovalec modnih oblačil - 1.
del; 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje; 22.00 Iz oddaje Dobro
jutro, ponovitev.

IDEA TV ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Pozdrav Prekmurcem in Prle-
kom; 14.15 Pomurski informativni kažipot;
18.00 Pomurski dnevnik, osrednja informa-
tivna oddaja; 18.15 Aktualno, informativna
oddaja; 18.30 Hrana in vino; 19.00 Stube:
domače; 20.00 Pomurski dnevnik, informa-
tivna oddaja; 20.15 Iz našega studia; 20.45
Obrtnik danes za jutri; 21.15 Aktualno,
ponovitev; 21.30 Pomurski dnevnik, pon.
inf. oddaje; 21.45 Stube: tuje; 22.45 Pomur-
ski informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.30 POm-
info; 15.30 Gnes, informativna oddaja;
16.30 Pom- info; 18.00 Gnes, informa-
tivna oddaja; 18.05 Dnevni dogodki; 18.30
Predstavljamo vam, informativna oddaja;
18.58 Vreme; 19.00 Asov magazin; 20.00
Gnes, informativna oddaja; 20.30 Predstav-
ljamo vam, informativna oddaja; 21.00
Asov magazin; 22.50 Gnes, informativna
oddaja; 23.20 Predstavljamo vam; 23.50
Pom info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00
TV prodaja; 10.30 Mladi in nemirni, 46.
del ameriške nadaljevanke; 11.15 Dr. Oz,
pogovorna oddaja; 12.10 Regina, 134.
del romunske nadaljevanke; 13.40 Isa,
ljubim te, 17. del venezuelske nadalje-
vanke; 14.30 TV prodaja; 14.45 Pat, na
pomoč!, resničnostna serija; 15.10 Praksa,
2. del ameriške nanizanke; 16.05 Dharma
in Greg, 23. del ameriške humoristične
nanizanke; 16.35 Seks v mestu, 7. del ame-
riške nanizanke; 17.10 Zdravnikova vest,
pon., 15. dela ameriške nanizanke; 18.05
Winx klub, sinhronizirana risana serija;
18.30 Bakuganski bojevniki, sinhronizirana
risana serija; 19.00 Glasbeni mozaik; 20.00
O.C., 23. del ameriške nanizanke; 20.50
Ljubezen skozi želodec - recepti; 20.55
Mesto čarovnic, 1. del ameriške nanizanke;
21.50 Zdravnikova vest, 16. del ameriške
nanizanke; 22.40 Lov na čarovnice, ame-
riška zgodovinska drama, 1996 (Daniel
Day-Lewis); 0.50 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška;
9.10 Studio 60, serija; 10.00 Poročila;
10.10 Čudežni planet, dok; 11.00 Pri
Ani; 11.10 Debbie Travis; 12.00 Dnevnik;
12.15 TV koledar; 12.30 Morje ljubezni,
serija; 13.20 Polna hiša Rafterjevih, serija;
14.05 Poročila; 14.20 Med nami; 15.00
Odkar si odšla, serija; 15.25 Proces; 16.00
Hrvaška v živo; 17.25 8. nadstropje, pogo-
vor; 18.15 Pri Ani, serija; 18.30 Dnevnik
plavolaske; 18.40 Moja usoda si ti, serija;
19.30 Dnevnik; 20.10 Napad na Dubrov-
nik, dok; 21.05 Misija: skupaj; 22.00 Vzpo-
rednice; 22.35 Poročila; 23.05 Novice iz
kulture; 23.15 Nadnaravno, serija; 0.00
Xena, serija; 0.45 Dragi John, serija; 1.10
Laži mi, serija.

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35 Pri-
mer za ekipo Barz, serija; 10.00 Moja usoda
si ti, serija; 10.45 Prizma, magazin; 11.30
Obličja nacije; 12.35 Mala TV; 13.05 Šolski
program; 13.50 Karo, drama, 2006 (Resi
Reiner); 15.30 Županijska panorama; 15.45
Studio 60, serija, serija; 16.25 Overland:
Od Cape Towna do Nord Kappa, dok; 17.10
Hannah Montana, serija; 17.30 Sledge Ham-
mer, serija; 17.55 Nogomet, Liga prvakov:
Aris - Manchester City, prenos tekme; 19.50
Hit dneva; 20.00 Dobra žena, serija; 20.45
Ko je Harry srečal Sally, komedija, 1989
(Billy Crystal); 22.20 Laži mi, serija; 23.05
Dnevnik plavolaske; 23.15 Košarka, pokal
Uleb: Gran Canaria - Cedevita, posnetek;
0.55 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.10 Sabrina, serija; 8.35
Midve z mamo, serija; 9.20 Glavca, serija;
9.40 Mogočni Joe Young, družinski film,
1998 (Charlize Theron); 11.25 Roko na srce,
serija; 11.45 Anna in ljubezen, serija; 12.10
Družina za umret, serija; 12.35 Družina za
umret, serija; 13.00 otroški program; 15.10
Midve z mamo, serija; 15.55 Reba, serija;
16.15 Čas v sliki; 16.20 Glavca, serija; 16.40
Glavca, serija; 17.05 Simpsonovi, serija;
17.30 Simpsonovi, serija; 17.50 Čas v sliki;
17.55 Roko na srce, serija; 18.25 Anna in lju-
bezen, serija; 18.50 Smučanje, SP, studio,
prenos; 19.20 Dva moža in pol, serija; 19.45
Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15 Hitro
raziskano, serija; 21.05 SOKO Kitzbuehel,
serija; 21.50 Čas v sliki; 22.00 Posel teče,
dok; 22.45 MA 2412, serija; 23.15 Nogo-
met, UEFA, Liga prvakov, vrhunci; 0.00 Čas
v sliki; 0.20 B.T.K. Killer, triler, 2005 (Robert
Foster).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sveže skuhano; 9.30 Tema, magazin; 10.15
Lena, serija; 11.00 Vihar ljubezni, serija;
11.50 Vreme; 12.00 Podobe Avstrije, dok;
12.25 Orientacija; 13.00 Čas v sliki; 13.15
Sveže skuhano; 13.40 Poti do sreče, serija;
14.25 Lena, serija; 15.10 Vihar ljubezni,
serija; 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich;
17.00 Čas v sliki; 17.05 Danes v Avstriji;

17.40 Zimski čas; 18.30 Konkretno, maga-
zin; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas
v sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15 Univer-
zum: Iz oči v oči s severnimi medvedi, dok;
21.05 Report, magazin; 22.00 Čas v sliki;
22.30 Čudeži, dok; 23.25 Po dolgem in
počez, dok; 0.00 Skrivnostni zaklad Troje
(1), pustolovski film, 2007 (Heino Ferch);
1.30 Pogledi s strani.;

MADŽARSKA 1 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Modra
luč, ponj 9.55 Nappali; 12.02 Poročila.
Vreme. Šport; 12.30 Karpatski ekspres;
13.00 Sosedje, madž. nad; 13.35 Oddaja za
manjšine; 14.35 Prehod; 15.05 Alma mater;
16.00 Zakladnica znanj; 16.30 Poročila;

16.41 Regionalni dnevnik; 16.55 Popoldan-
ska čajanka; 17.35 Indija, kopr. nad; 18.25
Od srca do srca, it. nad; 19.30 Dnevnik.
Šport. Vreme; 20.05 Na vašo željo, zab.
odd; 21.05 V torek zvečer; 21.40 Joanne
Kilbourn: A Killing Spring, kan. krimi; 23.10
Dug iz steklenice; 23.40 Poročila. Vreme.
Šport; 23.50 Prizma; 0.05 Današnje jutro,
pon; 1.55 Nočni izbor.;

5.50 Današnje jutro; 9.00 Prenos zaseda-
nja Parlamenta; „16.05 Tradicija; 16.35
Obramba; 17.00 Čarovnija, it. nad; 17.25
Madžarski pop; 18.20 Prehod; 18.50
Risanke; 19.10 Na deželi je lepo, avstral.
nad; 20.00 Poročila. Vreme. Šport; 20.30
Grandi domani, it. nad; 21.25 Elisa di
Rivombrosa, it. nad; 22.20 Zaključek; 23.10
Indija, kopr. nad; 23.55 Od srca do srca, it.
nad; 0.50 Nočni izbor.;

SPORTKLUB ■ 8.50 Nogomet, Premier
League: Manchester United - Manchester
City; 10.40 Hokej, NHL: Washington - LA
Kings, ponovitev; 12.40 Tenis, WTA: Pat-
taya - finale; 15.10 Nogomet, nizozem-
ska liga: Pre-gled kroga, ponovitev; 16.05
Nogomet, Premier League: Pregled kroga,
ponovitev; 17.00 Nogomet, Premier Lea-
gue: Fulham - Chelsea, ponovitev; 18.50
Golf, European Tour: Pregled turnirja AT&T
Pebble Beach National Pro-Am, prvič; 19.40
Nogomet, belgijska liga: Pregled kroga,
prvič; 20.10 Nogomet, portugalska liga:
Pregled kroga, prvič; 20.40 Nogomet, Pre-
mier League: Birmingham - Newcastle, v
živo; 22.45 Poker After Dark 2: 147. del,
prvič; 23.35 Nogomet, španska liga: Spor-
ting Gj- FC Barcelona, prvič; 1.20 Hokej,

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Nogomet, Pre-
mier liga: Fulham Chelsea; 10.00 Tele-
marketing; 11.00 Hokej, NHL: St Louis
- Vancouver; 13.00 Nogomet, Premier
liga: Blackburn Newcastle; 15.00 Nogo-
met, Premier liga: WBA West Ham; 16.45
Nogomet, Premier liga: Liverpool Wigan;
18.30 Nogomet, belgijska liga: Pregled
kroga; 19.00 Nogomet, Premier liga: Pre-
gled kroga; 20.00 Nogomet, nPower Cham-
pionship: Pregled kroga; 20.30 Nogomet,
nizozemska liga: Pregled kroga; 21.30
Nogomet, portugalska liga: Pregled kroga;
22.00 Nogomet, portugalska liga: Benfica
Guimaraes.

ŠPORT TV 1 ■ 10.00 Nogomet. Serie A:
Vrhunci 25. kroga, pon; 11.00 Nogomet.
Ligue 1: Vrhunci 23. kroga, pon; 12.30
Rugby. Pokal šestih narodov: Irska - Fran-
cija, pon; 14.30 Nogomet. 500 najlepših
golov vseh časov: 4. oddaja, pon; 15.00
Magazin. Odštevanje do Londona: 55.
oddaja, pon; 15.30 Nogomet. Arsenalov
svet: 27. oddaja; 16.00 Nogomet. Arsenal
TV: Arsenal - Wolverhampton; 18.00 Nogo-
met. Primera Division: Vrhunci 23. kroga,
pon; 19.05 Hokej na ledu. EBEL: Jesenice -
Olimpija, prenos; 21.30 Poker. Poker Stars,
EPT6: Berlin, prvi del, pon; 22.30 Nogomet.
500 najlepših golov vseh časov: 4. oddaja,
pon; 23.00 Nogomet. The World Game:
207. oddaja; 0.00 Forbidden TV; 2.00 Nogo-
met. 500 najlepših golov vseh časov: 2.
oddaja, pon.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Serie A:
Palermo - Fiorentina, pon; 10.30 Nogomet.
Serie A: Cagliari - Chievo, pon; 12.30 Nogo-
met. Serie- A: Milan - Parma, pon; 14.30
Košarka. Španski kraljevi pokal: Četrtfinale:
Barcelona - Juventut, pon; 16.30 Nogo-
met. Serie A: Juventus - Inter, pon; 18.30
Košarka. FIBA Basketball: 213. oddaja;
19.00 Motokros. Pregled sezone MX2: VN
Limburga, prva dirka, pon; 19.55 Motokros.
Pregled sezone MX2: VN Limburga, druga
dirka, pon; 21.00 Košarka. Španski kra-
ljevi pokal: Polfinale, pon; 23.00 Nogomet.
Ligue 1: Rennes - Nice, pon; 1.00 Motokros.
Pregled sezone MX1: VN Limburga, prva
dirka, pon; 2.00 Motokros. Pregled sezone
MX1: Vn Limburga, druga dirka, pon.

8.30 Eurogoals, magazin; 9.00 Tenis, WTA
turnir, prenos; 14.45 Biljard - snooker, pre-
nos; 19.00 Tenis, WTA turnir, posnetek;
20.00 Biljard - snooker, prenos; 23.00 Fre-
eride Spirit, dok; 23.15 Atletika, posnetek;
0.15 Smučarski poleti, posnetek; 1.00 Euro-
goals, magazin.

Zdi se, kot da se je hotel še pošteno
seksualno izživeti, preden bi se vrnil
v umirjeni družinski pristan. Divji
Jude Law, ki se je pred časom - s kar
precej javno opranega umazanega pe-
rila - razšel s postavno Sienno Miller,
se je očitno odločil tolažbo za svojo lju-
bezensko nesrečo poiskati v naročju,
v katerem se je nekoč že grel. Odkar
je samski, ga vse pogosteje videvajo
v družbi Sadie Frost, nekdanje sopro-
ge, ki mu je rodila tri otroke. Kot je po-
vedal neki njegov prijatelj, je Jude že
pošteno pogrešal družinsko toplino.
Nekdanja zakonca se po novem baje
odlično razumeta, Sadie pa naj bi bila
znanki celo zaupala, da dopušča mož-
nost ponovnega skupnega življenja
z njim. Kdo ve, morda pa se je Law v
zadnjem letu po številnih avanturah,
od katerih se je v eni rodil celo otrok,
dokončno prepričal, da življenjski slog
20-letnika očitno ni več zanj. (siz)

Pomlad je pred vrati in marsikatera ženska te dni razmišlja o svoji poroki. Ena
tistih, ki te dni ne vedo, kje se jih drži glava, je simpatična filmska zvezdnica
Reese Witherspoon, ki namerava v kratkem že drugič stopiti pred matičarja.
V zadnjem tednu so jo večkrat opazili v različnih prodajalnah poročnih oblek,
kjer naj bi bila obupane prodajalke s svojimi nemogočimi zahtevami in panič-
nim obnašanjem pošteno spravljala ob živce. Očitno Reese načrtuje res dih je-
majoč dogodek. Najdlje se je zadržala v poročnem salonu Monique Lhuillier, ki
je med drugim za poroko opremila tudi zvezdnico country glasbe Carrie Under-
wood. Witherspoonova se je svojo sanjsko poročno obleko odpravila iskat tudi
v Pariz, kjer je podrobno preučila ponudbo prodajaln, kot so Chanel, Louis Vuit-
ton in Lanvin. To je kar malce nenavadno, saj se je prav Reese pred nekaj dnevi v
enem od intervjujev na veliko hvalila, kako skromna in varčna ženska je. Precej
si-te naj bi- plavolaske bi-le tudi- njene prijatelji-ce, ki- se j-i-m preprosto več ne ljubi-
pogovarjati- o porokah. Kljub temu i-gralka i-zkori-sti- vsako priložnost, da pred
njihovimi- nosovi- ponosno maha s svoj-i-m 250.000 dolarjev vredni-m zaročnim
prstanom s štiri-karatnim di-amantom, ki- j-i- ga je podari-l njen Ji-m Toth. (siz)

Medtem ko se povprečni najstniki iz
tedna v teden prebijajo s skromno žep-
nino, kanadski pevski zvezdnik Justin
Bieber živi življenje, ki mu ga zavida
marsikateri 40-letni moški. Premožni,
še ne 17-letni pevec namreč te dni ku-
puje svoje novo stanovanje. Počuti se
namreč dovolj zrelega za življenje med
lastnimi štirimi zidovi, z vsem, kar
spada zraven. Pri iskanju prve nepre-
mičnine mu pomagata mama in babi-
ca, ki sta postali pravi strokovnjakinji
na področju luksuznih stanovanj v Los
Angelesu. Trenutni Justinov favorit naj
bi bilo razkošno stanovanje v vredno-
sti 1,7 milijona dolarjev, kina 220 kva-
dratnih metrih skriva tri spalnice, štiri
kopalnice in cel kup najsodobnejše za-
bavne elektronike. Stanovanje ima
tudi velik balkon z lepim razgledom
na filmsko metropolo in prostorno ga-
ražo, v kateri bo lahko Justin parkiral
svojega črnega ferrarija. Za mišice bo
lahko skrbel v lastnem fitnesu, bazenu
in sobi, namenjeni masaži, za divje za-
bave pa je predvidena prostorna, zvoč-
no i-zoli-rana vi-nska klet. (siz)

Kanadska rockerska
skupina Arcade Fireje na
sinočnji slovesni podelitvi
nagrad ameriške glasbene
akademije v Los Angelesu
osvojila grammyja za
najboljši album leta
za The Suburbs

Med najbolj razočaranimi je bil raper
Eminem, ki je imel sicer deset nomina-
cij, a je pobral le dva grammyja.

Tokratno, 53. podelitev gramm-
yjev je iz dvorane Staples Center pre-
našala televizija CBS, prireditev pa sta
vodila nominiranka in zmagovalka v
kategoriji najboljši novi umetnik Espe-
ranza Spalding in večkratni dobitnik
grammyja Bobby McFerrin. Spaldingo-
va je tako malce presenetljivo ugnala
16-letnega Justina Bieberja, ki je lani
zaslužil precej več od nje, in postala
prva jazz glasbenica, ki je zmagala v
tej kategoriji.

Grammyje so podeljevali v 109 ka-
tegorijah, čeprav jih je za kategorijo
polka glasbe, v kateri so pred deset-
letji kraljevali ameriški Slovenci, kot
je "kralj" polke Frankie Yankovic,
zmanjkalo. Ker je nagrad za neposred-
ni televizijski prenos preveč, je pred
tem potekala uvodna prireditev, na
kateri je prvega grammyja odnesla
Lady Gaga.

Ta se je na rdečo preprogo dala pri-
nesti v velikem jajcu, ki so ga na križu
nesli štirje fantje v kratkih hlačah. Ko
se je "izvalila", je zapela in zaplesala
skladbo Bom Thi-s Way. Lady Gaga je
pobrala nagrade za kratki- vi-deo, žen-
ski- pop vokal i-n pop vokalni- album.

Grammyj-a za ži-vlj-enj-sko delo so že
v soboto na posebni- pri-redi-tvi- dobi-li-
Ju-li-e Andrews, Roy Haynes, godalni-
kvartet Jui-lli-ard, The Ki-ngston Tri-o,
The Ramones, Dolly Parton i-n Geor-
ge Beverly Shea.

E-mi-nem, ki- naj- bi- se bi-l znebi-l odvi--
snosti- od zdravi-l i-n pretepanj-a deklet,
je na podeli-tev pri-šel oborožen z dese-
ti-mi- nomi-naci-j-ami-, med nj-i-mi- za ploš-
čo i-n pesem leta z Love The Way You
Li-e i-n albumom Recovery, ki- je bil lani-
naj-bolj-e prodaj-ani- album. Kot doslej-
j-e pri- glavni-h nagradah ostal prazni-h
rok, dobi-l pa je grammyja za najbolj-

Razlika je očitna. Dolge mesece je ga-
rala, se potila in kdaj pa kdaj potočila
tudi kakšno solzo ob bolečini v mi-
šicah. A uspelo ji je. Nekdaj simpatič-
no okrogla pevka Jennifer Hudson je
držala obljubo, ki si jo je dala, in izgu-
bila neverjetnih 36 kilogramov. Igral-
ka in glasbenica je svoj cilj izpolnila s
pomočjo shujševalnega imperija We-
ight Watchers, s katerim je podpisala
zelo donosno oglaševalsko pogodbo.
O svoji bitki s kilogrami je spregovori-
la na kavču Oprah Winfrey, ki se prav
tako že vse življenje spopada z lastnim
trdovratnim salom, ki si vedno znova
utre pot nazaj na njene boke. Kot je
povedala Hudsonova, se je za radikal-
no hujšanje v prvi vrsti odločila zara-
di sebe. "O bog, povsem nov človek
sem. To sem preprosto morala naredi-
ti. Najprej sem si morala stvari urediti
v glavi. Vse svoje obroke sem v zadnjih
tednih skuhala sama v domači kuhinji.
Ko se ukvarjam s športom, počnem le
stvari, ki me zabavajo. Mučenje se mi
ne zdi smiselno. Važna je motivacija.
Kaj mi pomagajo ves denar na svetu in
dragi osebni trenerji, če pa je moj duh
šibek," je povedala. Hujšati sedaj ne
namerava več, saj si ne želi postati še
eden od hodečih ameriških estradnih
okostnjakov. Ima pa sedaj pred seboj
nov cilj: narediti vse, da ji bo konfekcij-
ska številka 38 spet prav. (siz)

Mar-ibor-: Tudi letos je, že devetič
zapored, Skupnost občin Slove-
nije na Snežnem stadionu pod
Pohorjem organizirala veleslalom
SOS, na katerem seje pomerilo
150 udeležencev; poleg sloven-
skih županov in županj ter pred-
stavnikov slovenskih občin prvič
tudi ekipa hrvaškega združenja
mest. Avstrijska ekipa seje zaradi
obolelosti z gripo opravičila, neka-
teri pa so, potem ko sta zmagi
odnesli predstavnici juniork in
seniork iz hrvaških občin, hudo-
mušno pripomnili, da so se najbrž
ustrašili prisotnosti Hrvaške kot
smučarske velesile. Na posnetku
sta generalna sekretarka Skup-
nosti občin Slovenije Jasmina
Vidmar in župan občine Kungota
Igor Stropnik. (Sašo Bizjak)

Ljubljana: Intervjuvati papeža? Nemški novinar in publicist Peter Seewald
zelo dobro ve, kako se tem rečem streže. Benedikt mu je odgovarjal na
vprašanja za nekaj zelo berljivih knjig, še ko je bil pod poljskim papežem v
Vatikanu vplivni kardinal Ratzinger. Vajo sta ponovila zda-j, nekaj mesecev
pred skorajšnjo šestletnico papeževanja nemškega papeža, in knjiga See-
waldovih vprašanj in Benediktovih odgovorov je že svetovna uspešnica.
Pri založbi Družina so jo pravkar natisnili še v slovenščini, z od papeža
lastnoročno izpisanim naslovom Luč sveta, ter na ljubljanski predstavitvi
gostili Seewalda (v sredini). Z njim sta Luč sveta k bralcem pospremila dr.
Anton Štrukelj (levo) in direktor Družine Tone Rode. (Robe-r-t Bale-n)

Slove-nj Gr-ade-c: Ministrica za kulturo Majda Sirca in direk-
tor Koroške galerije likovnih umetnosti Marko Košan ob
odprtju galerije - po obnovi zazrta v prihodnost, ko je evrop-
ska prestolnica kulture 2012 vse bliže. (Kar-in Potočnik)

Monošter: Svetovna popotnica Benka
Pulko seje, preden seje odpravila onkraj
velike luže, ustavila pri rojakih na Madžar-
skem, saj so v Slovenskem domu v okviru
praznovanja slovenskega kulturnega
praznika odprli njeno fotografsko razstavo
z naslovom Črno-bela mavrica. Fotografije
so nastale leta 2009 sredi otroške vasi v
Dharamsali, v kateri živi tibetanska skup-
nost v izgnanstvu. (Silva Eory)
v'
■

Zlatarstvo Močnik, ki ima eno od poslovalnic tudi v mariborskem E.Leclercu,
je od minule nedelje "lažje" za okrog 200.000 evrov vrednega nakita. Iz proda-
jalne ga je ukradel za zdaj neznan vlomilec, ki se je v trgovski center prikradel
tako, da je najprej vlomil v tamkajšnji gostinski lokal, iz katerega pa naj ne bi
bil odnesel ničesar, smo izvedeli neuradno. Policisti vlomilca, ki se je v nedeljo
sprehodil po hodniku E.Leclerca in si naposled za tarčo izbral zlatarno, še išče-
jo. Če ga bodo izsledili, mu grozi do osem let zapora. (lev)

V preteklem tednu sta se na slovenskih cestah zgodili dve prometni nesreči s
smrtnim izidom, v njih so umrle tri osebe. Letos so slovenske ceste terjale enaj-
st smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta pa pet, so včeraj sporočili
s policije. (čk)

Policisti na Celjskem so konec tedna obravnavali šestnajst prometnih nesreč.
Štiri med njimi so se končale s pobegom s kraja nesreče. Eden od njih, za kate-
rim se je po trčenju odpeljal oškodovanec sam in o dogajanju seveda obvestil
policijo, je vozil pod vplivom alkohola. Zaradi tega so ga pridržali, za nameček
so mu policisti zasegli še vozilo in mu poleg globe za storjene cestnoprometne
prekrške zaradi neprimernega obnašanja izdali še plačilni nalog zaradi kršenja
javnega reda in miru. Sicer pa so konec tedna zaradi vožnje pod vplivom alko-
hola pridržali enajst voznikov, trem od teh so zasegli vozila. (gp)

Policisti Policijske uprave Ljubljana so odvzeli prostost dvema 17-letnikoma,
osumljenima storitve kaznivega dejanja ropa. Z zbiranjem obvestil in nadaljnji-
mi postopki so policisti ugotovili, da sta 17-letnika v Valvasorjevi ulici stopila
k 27-letnemu oškodovancu iz okolice Ljubljane ter ga fizično napadla. Pri tem
sta uporabila steklenico, s katero sta ga udarila po glavi. Storilca sta oškodovan-
cu ukradla denarnico in mobilni telefon, moral pa si je sleči tudi hlače, ki sta
jih prav tako odnesla s seboj. Oškodovanec je pri dejanju utrpel lahke telesne
poškodbe in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski klinični center.
17-letnika sta bila s kazensko ovadbo privedena na zaslišanje k preiskovalnemu
sodniku, ta pa je po zaslišanju oba izpustil. (čk)

V Celju so ukradli dva osebna avtomobila. Prvi je bil parkiran na parkirišču pred
stanovanjskim blokom v Smrekarjevi 2 v Celju. Gre za osebni avto VW Passat,
zelene barve, z registrsko številko CE X0-865. Drugega so neznani storilci odpe-
ljali kar iz garaže stanovanjske hiše v Celju, v katero so pred tem vlomili in pri
pregledu hiše našli ključe. Gre za osebni avto Suzuki Baleno, registrske številke
CE 61-41K. Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o ukradenih jeklenih konjič-
kih, da to sporočijo na telefonsko številko policije 113. (gp)

Kriminalisti in policisti PU Maribor v sodelovanju s kriminalisti in policisti PU
Murska Sobota preiskujejo kazniva dejanja ponarejanja denarja. Tako so 7. in 8.
februarja pridržali tri romunske državljane. Z zbiranjem obvestil so ugotovili,
da so omenjeni 7. februarja spravili v obtok več ponarejenih bankovcev po 50
evrov, dopoldne v Prekmurju, popoldne pa na območju Maribora in Ptuja. Ban-
kovce so spravljali v obtok tako, da je eden ali dva izmed njih vstopil v trgovino
in plačal nakup s ponarejenim bankovcem. Če so prodajalci s pomočjo naprave
za preizkušanje pristnosti bankovcev zaznali, da gre za sumljiv bankovec, so
osumljenci nakup poravnali s pristnim bankovcem, ponarejenega pa odnesli s
seboj. Nakupovali so v pekarnah in trgovinah s tekstilom, pri čemer so nakupo-
vali artikle manjše cenovne vrednosti, kot so pekovski izdelki in nogavice.

Vsi bankovci so iste serijske številke Z35483184525, nekoliko bolj gladki na
otip, imajo dobro imitiran hologram v sivi barvi, v nitki pa ni napisa EURO. Če
ste prejeli bankovec za 50 evrov, ser. št. Z35483184525, ali vam je kdo poskušal
plačati s sumljivim bankovcem za 50 evrov, o tem obvestite najbližjo policijsko
postajo oziroma pokličete interventno številko 113. (čk)

Iz Slovenije pobegli Branko
Kanižarje bil v Zadru
obsojen zaradi goljufije
s ponarejenim denarjem
in lažne identitete

Slovenec Branko Kanižar je bil konec
prejšnjega tedna na Občinskem sodiš-
ču v Zadru spoznan za krivega, ker je
v zadrski OTP banki zamenjal 14 po-
narejenih bankovcev po tisoč bivših
nemških mark in se predstavljal z ukra-
denim litovskim potnim listom. Za to
so mu izrekli zaporno kazen dve leti in
osem mesecev ter triletni izgon iz Hr-
vaške. Kanižar je bil v navzkrižju z za-
konom že v Sloveniji. Leta 2002 in 2003
je namreč v Mariboru odmevala afera,
v katero je bil Mariborčan vpleten z Du-
šanom Šutom. Potem ko sta sprva pro-
dajala in popravljala motorna vozila,
sta se poslovna partnerja sredi devet-
desetih let prejšnjega stoletja začela

Sredi junija lani so policisti in krimi-
nalisti Policijske uprave Krško v so-
delovanju s kolegi Policijske uprave
Ljubljana ter generalne policijske upra-
ve razbili kriminalno združbo, za kate-
ro so ugotovili, da naj bi se ukvarjala s
preprodajo droge, predvsem heroina. S
prikritimi preiskovalnimi ukrepi so jih
spremljali pol leta, v tem času pa našte-
li 35 kaznivih dejanj prometa z drogo.
Kot so ugotovili, naj bi na vrhu dobro
organizirane združbe deloval osum-
ljenec z območja Ljubljane. Imel naj bi
organizirano mrežo odjemalcev in pre-
kupčevalcev, ki so pri njem kupovali
prepovedano drogo, nato pa jo v manj-
ših količinah preprodajali odjemalcem
na območju Ljubljane, Posavja in Koroš-
ke. Zbrali so dovolj dokazov, da so spisa-
li obtožnico za šest obtoženih.

Tako so pred dnevi na krško okrož-
no sodišče iz pripora, kjer so od 13.
junija, pripeljali štiri obdolžene: 25-let-
nega Milana Stevanovica iz Ljubljane,
45-letnega Bernarda Božiloviča in 30-
letnega Dejana Krošlja iz Brežic ter 49-
letnega Marjana Logarja iz Šentjanža,
dva Ljubljančana, 34-letni Gorazd Ko-
drič in 56-letni Anton Brulc pa se bra-
nita s prostosti. A slednjega na sodišče
tokrat ni bilo.

Če bi sledili zagovorom obdolženih,
potem bi zaključili, da so ugotovitve,
zapisane v obtožnici, v marsičem pre-
ukvarjati s finančnim inženiringom.
Privabljala sta vlagatelje, jim obljublja-
la visoke obresti, nato pa je denar (pre-
težno nemške marke) poniknil. Na ta
način sta oškodovala vsaj 60 ljudi in
jim ostala dolžna skoraj 44 milijonov
tolarjev (približno 183.333 evrov), za
kar jima je senat mariborskega okrož-
nega sodišča prisodil štiri oziroma tri
leta zaporne kazni.

S potnim listom Litovca I-gorisa
Prolovasa, ki ga Interpol vodi kot ukra-
denega, se je Kanižar, tako poroča hr-
vaška tiskovna agencija EPH, bežeč
pred zaporno kaznijo v Sloveniji, umak-
nil k sosedom 16. februarja leta 2008.
Na isto ime, s katerim se je v zadrskem
okolišu identificiral kot turist, je imel
tudi ponarejeno vozniško dovoljenje.

V mestu Kožino, deset kilometrov
severno od Zadra, kjer sta se z ženo mu-
dila dlje časa, se je neresnični Litovec
oziroma Slovenec spoprijateljil s sose-
di. Natvezil jim je, da je soproga pri pre-
urejanju hiše v Mariboru v zidu našla
marke. Tja naj bi jih bila skrila pokoj-
na babica. S pomočjo zvijačne zgodbe,

tirane in neresnične, ker naj bi bili, kot
so trdili obdolženi, večkrat nepravilno
prepisani tudi telefonski pogovori, ki
so jim prisluškovali. "Ponekod je kar
nekaj dodano, da je pač bolj ugodno za
policiste," je dejal Milan Stevanovič in
poudaril, da heroina ni prodajal, ga pa
je nekajkrat dal Božiloviču, a majhne
količine. Sicer pa se je ukvarjal s pro-
dajo oblek, ponaredkov uveljavljenih
blagovnih znamk, in s preprodajo avto-
mobilov, s čimer je zaslužil tisoč evrov
na mesec ali več. Denar, ki so mu ga po-
licisti zasegli, je dobil malo pred prijet-
jem kot odškodnino od zavarovalnice
zaradi prometne nesreče.

Božilovic, ki je sedaj "čist", je kupo-
val drogo le za osebno porabo in za
partnerico, ki je bila odvisnica in ga
je ponovno zapeljala v odvisnost. Sku-
paj sta dnevno potrebovala tudi pet
gramov heroina, problemi z drogo
pa so se začeli pred 22 leti. "Sedaj sem
prestar, da bi se ukvarjal s tem, in se
na to pot ne bom več vrnil," je zatrdil
novih prijateljev in njihovih znancev,
bančnih uslužbencev, je denar želel
spraviti v obtok. V OTP banki v Zadru
je 4. avgusta lani za 14 tisoč ponareje-
nih nemških mark dobil 48.641 hrvaš-
kih kun. A so njegovo prevaro kmalu
odkrili. "Lažni bankovci so bili tako
dobri, da razlike na prvi pogled ni
odkrila niti izkušena bančnica. To, da
ste v poslovalnico s sabo pripeljali znan-
ca vodje bančne poslovalnice, da ne bi
posumili v verodostojnost bankovcev,
je bilo modro," je ob branju razsodbe
dejala sodnica Zlata Smojver Kanjer.

Kot Kanižarjevo olajševalno oko-
liščino je navedla njegovo vračilo 40
tisoč kun in dosedanjo nedolžnost na
Hrvaškem, kot obteževalno beg iz Slo-
venije in zlorabo hrvaškega gostoljub-
ja. Če bo razsodba pravnomočna, se
bo slovenskemu obsojencu od zapor-
ne kazni odštel čas, ki ga je pol leta že
presedel v priporu. Tega mu je sodnica
zaradi begosumnosti sicer podaljšala.
Po morebiti prestani kazni pa Branko
Kanižar tri leta naj ne bi smel stopiti na
hrvaško zemljo.

in na koncu skromno priznal, da je tu
in tam res kakšen gram prodal naprej,
a ne zato, ker bi bil hotel, pač pa so se
mu odvisniki kar pojavili pri vratih in
zahtevali drogo, saj so vedeli, da jo ima.
To jim je povedala njegova partnerica
v metadonski ambulanti.

Tudi Krošelj je zatrdil, da droge ni
nikomur prodal, sam pa je je porabil
gram na dan. "V enem od pogovorov
je zapisano, kot da sem se dogovarjal
za drogo, a pogovor je tekel o igrici za
'play station' (PS). Res smo velikokrat
igrali nogomet na PS, to igram že 10 ali
15 let, tudi sedaj v priporu, in prijatelja
sem vprašal, koliko je dal za 'fifo', igri-
co torej, policisti pa so to razumeli kot
šifro za drogo."

Marjan Logar je bil jasen: "Nisem
kriv. Obdolženih sploh ne poznam,
razen Božiloviča, ki sem ga srečal tri-
krat ali štirikrat zaradi prodaje motor-
ja." Tudi Kodrič je, kot je trdil, drogo
kupoval le zase. Sojenje se bo nadalje-
valo z dokazovanjem.

Ljubljansko okrožno sodišče je včeraj
nameravalo zaslišati davčni inšpektori-
ci, ki sta opravili pregled za leto 2002 v
družbi BeBe. Ker bi razkrivali davčno
tajnost, mora najprej sodišče preveriti,
ali ju Davčna uprava Republike Sloveni-
je odvezuje davčne tajnosti, zato bosta
zaslišani na eni prihodnjih obravnav.

Naj spomnimo, tožilstvo 45-letne-
mu poslovnežu Juriju Schollmayerju,
sicer diplomiranemu inženirju fizi-
ke in sedaj direktorju podjetja Bof 4,
očita, da je kot direktor družbe BeBe
zagrešil nadaljevano kaznivo dejanje
davčne zatajitve. En očitek sega v leto
2003, ko je Davčni upravi Republike
Slovenije predložil račun, izdan na
podlagi pogodbe o uporabi blagovne
znamke NK Olimpija, sklenjene med
družbo Olimpija in podjetjem Bebe.
Po mnenju tožilstva ta storitev ni bila
opravljena in je zato neupravičeno uve-
ljavljal odbitek vstopnega DDV v višini
57.724 evrov za leto 2002. Leta 2003 pa
naj bi se bil menda obdolženi Schollma-
yer izognil plačilu davka od dohodka
pravnih oseb v znesku dobrih 263.000
evrov. To naj bi bil storil kot zastopnik
družbe BeBe, ko je v kritičnem času v
davčno napoved neupravičeno vklju-
čil nižje prihodke in višje odhodke
od dejanskih. Tožilstvo so na nekate-
re Schollmayerjeve nepravilnosti opo-
zorili iz Merkurja oziroma njegovega
hčerinskega podjetja Bofex, lastnik in
direktor slednjega v kritičnem času je
bil Jurij Schollmayer.

Obdolženi je v svojem zagovoru
zatrjeval, da ni nikogar oškodoval in
je deloval v skladu z zakonom, zato
ima čisto vest. Direktorica družbe
BeBe, d.o.o., je bila njegova sestra, ki je
tudi vodila poslovanje, sam pa ni imel
vpogleda v celotno poslovanje. V tem
primeru revizija ni odkrila nepravilno-
sti, izvedenka finančne stroke Jelena
Marinko je v svojem mnenju zapisala,
da ne gre za utajo davčnih obveznosti
v letu 2002, temveč za nestrokovno
vodenje poslovnih knjig. Posledica
takega vodenja so napačno izkazani ra-
čunovodski izkazi in davčni obračun

za davek od dobička davčnega zave-
zanca. Včeraj pa je sodišče prisluhnilo
še dvema pričama. Da je delal v skla-
du s predpisi, je dejal Marko Kravcar.
Ta je sodeloval kot zunanji sodelavec
družbe BeBe in leta 2002 od tedanje
računovodkinje prevzel finančno in
organizacijsko vodenje. V tem času pa
je bila družba BeBe, d.o.o., že v prisilni
poravnavi. Grega Erman je bil sprva
v družbi BeBe, d.o.o., upravitelj prisil-
ne poravnave, ker ta ni bila uspešna,
je sledil stečaj, in od takrat je nastopal
v vlogi stečajnega upravitelja. Kot je po-
jasnil, je davčni organ delno umaknil
terjatev, vendar mu ni znano, v kolikš-
ni višini. Sojenje se bo nadaljevalo 18.

Izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba, s katerimi nagrajujemo zvestobo
naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo spremljajte vsak teden v Večeru in izberite
ugodnosti, ki vas zanimajo.

Na Okrešlju pa se je v nedeljo malo
pred poldnevom zgodila gorska nesre-
ča, v kateri se je poškodoval eden iz čla-
nov zagrebškega gorskega društva, ki
je imelo konec tedna tam usposablja-
nje. Trem je na poti od Okrešlja proti
Turski gori zdrsnilo. Dva sta se ujela,
eden od njih, 46-letni Zagrebčan, pa je
po strmem turskem žlebu drsel okoli
petsto metrov in se pri tem huje poš-
kodoval. Oskrbeli so ga člani Gorske

Le Jasmin Brajdič ve, zakaj se izmika pričanju v zvezi z dogodkom, ki bi se bil
lahko zanj končal tragično. Konec septembra lani ga je namreč 28-letni Dejan
Benkic v bližini zavetišča za brezdomce v Kočevju večkrat zabodel z nožem.
Brajdič se je do zdaj že dvakrat izognil pričanju in ga tudi na zadnji obravnavi,
kljub sklepu o prisilni privedbi, na ljubljanskemu okrožnemu sodišču ni bilo.

Benkic se zagovarja, da je v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti Brajdiča
z nožem poškodoval v vitalne dele telesa, oškodovanec se je rešil iz njegovega
primeža z begom. Priča Alenka Lesar je pojasnjevala, da se je okoli sedme ure
zvečer iz zavetišča odpravila domov. Okoli 22. ure jo je poklical obdolženi po te-
lefonu in dejal s povzdignjenim glasom: "Ubil ga bom." Ko ga je vprašala, koga,
ji je odvrnil, da Mitjo. Slednji je občasno prespal v zavetišču. In kritičnega dne
sta dva Roma v zavetišču vztrajno iskala Mitjo. Okoli pol polnoči je Lesarjevi
ponovno zazvonil telefon in na drugi strani ji je Benkic sporočil: "Zaštihal sem
ga." Na njeno vprašanje koga, je rekel, da cigana. Ves razburjen je povedal, da so
ga izsiljevali, podrobnosti o tem pa ne. Priča ga je napotila, naj gre v notranjosti
zavetišča in pokliče policijo. Sodnemu senatu je še podala svoje mnenje, da od
mladih nog pozna obdolženega in ne more verjeti, da je zabodel človeka. "Mora-
li so ga zelo sprovocirati," je pristavila. Sojenje se nadaljuje 3. in 15. marca. (tre)
reševalne službe Celje, ki so ga preko
Okrešlja prenesli do parkirišča pri
slapu Rinka. Tu so ga v oskrbo prev-
zeli mozirski reševalci, ki so ga z re-
ševalnim vozilom odpeljali v celjsko
bolnišnico. Po besedah Braneta Pov-
šeta, načelnika GRS Celje, so bili hr-
vaški planinci sicer dobro opremljeni.
Sicer pa je to prva letošnja nesreča, ki
so jo obravnavali celjski gorski reševal-
ci. (gp, čk)

Ormoški policisti so ustavili tri moške
in jih legitimirali. Ugotovili so, da so
moški, stari 15, 16 in 17 let, z različni-
mi prevoznimi sredstvi preko Irana,
Turčije, Grčije, Makedonije, Srbije in
Hrvaške prispeli iz Afganistana do
Slovenije. Za prevoz od Irana do slo-
venske meje naj bi skupno plačali 8500
evrov. Na neugotovljenem kraju so v to-
vornem vozilu prepovedano prestopi-
li državno mejo. Voznik jih je odložil v
bližini Ormoža, tam pa so jih prijeli po-
licisti. Tujce so zadržali, ti pa so na poli-
cijski postaji zaprosili za azil oziroma
za mednarodno zaščito. Policisti so jih
nato predali v nadaljnji postopek Azil-
nemu domu v Ljubljani. (čk)

Matjaž Ceraj, judoist Impola: "Drugega mesta v kategoriji
nad 100 kilogramov na tekmovanju za svetovni pokal
v Budimpešti sem izjemno vesel, ker sem po izpahu
rame po šestih mesecih spet sproščeno tekmoval in z
drugim mestom ponovil moj najboljši dosežek na tovr-
stnih tekmovanjih. Veliki met mi je uspel v polfinalu,
v katerem sem z ipponom premagal svetovnega prva-
ka, Japonca Daikia Kamikavo. V finalu sem bil vseh pet
minut enakovreden Brazilcu Rafaelu Silvi, na trenutke
tudi aktivnejši, a sodniki tega niso upoštevali. V podalj-
šku je tekmecu predvsem zaradi moje utrujenosti, saj po
petih dvobojih rok domala nisem čutil več, uspel met
za zlato točko."

Marta Bon, trenerka rokometašic Krima: "Veliko dejavni-
kov na nedeljski tekmi lige prvakinj v Podgoroci je ka-
zalo na to, da ne bi mogli zmagati. Gostiteljice so nas
ustavljale s športnimi in nešportnimi potezami. Ža-
lostna sem, ker sem menila, da smo v rokometu to že
prerasli. Hudo mi je, ker smo pustile, da nas to tako spro-
vocira. Pričakovala sem, da bomo bolj stabilni. Sem pa
zadovoljna z bojevitostjo igralk in s tem, da smo priš-
le do ugodnega rezultata. V tej skupini je še vse odpr-
to, treba se je usmeriti na naslednje tekmice, ekipo iz
Valcee."

Branko Tamše, trener rokometašev Gorenja: "Končanje
zmagovalni niz, poraz v Kopru pa ni tragičen. Tekmo
smo začeli dobro, v prvi minutah odigrali, kot smo se
dogovorili pred začetkom. Sledil je padec, zbranost je
popustila in zgrešili smo preveč strelov. V drugem pol-
času smo nekoliko zmanjšali zaostanek, a so znova sle-
dili številni zgrešeni streli in to je bil glavni razlog za
poraz. Kljub porazu je treba gledati naprej, vztrajati pri
trdem delu, ki nas je pripeljalo na vodilni položaj. V
sredo bo v državnem prvenstvu treba upravičiti vlogo
favorita proti novincu Šmartnem, v soboto pa v pokalu
EHF proti Bregenzu ustvariti pomembno razliko pred
povratnim dvobojem osmine finala."

Igor Medved, pomočnik glavnega trenerja reprezentanc v
smučarskih skokih: "Schlierenzauer in Evensen sta bila v
Vikersundu v tako izvrstni letalski formi, da sta vsem
grenila življenje. Težke odločitve je morala sprejemati
tudi žirija. V prvi nedeljski seriji ni imela srečne roke.
Robiju Kranjcu, ki ni naredil dobrega poleta, pa tudi po-
gojev zanj ni imel pravih, se je vse skupaj odrazilo v ve-
liki razliki do najboljših. Tomaž Naglic se ni znašel v
položaju, ko bi moral iz sebe iztisniti kaj več, Jernej Dam-
jan je napravil napako pri odskoku, Jurij Tepeš pa se je
pustil zmesti, potem ko tekmovalec pred njim ni imel
startne številke, kar je zmotilo njegovo pripravo."

Mirko Milovančevič, trener namiznoteniške ekipe ŽNTK Ma-
ribor Finea: "Za poraz z 2:5 na prvenstveni tekmi minu-
lo soboto proti Krki v Novem mestu ni opravičila. Igrali
smo slabo, gostitelji pa izjemno dobro. Naši igralci so za-
posleni zunaj Maribora, zato težko uskladimo termine
za treninge, kar se zagotovo pozna v njihovi igri. Poraz
v Novem mestu ni tragičen, saj smo še naprej v igri za
naslov prvaka, je pa prispeval k zanimivejšemu nadalje-
vanju prvenstva. Do tekme proti Kemi Puconci, ki bo
26. februarja, moramo pripravljenost naših fantov dvig-
niti na višjo raven."

Aleš Mertelj, nogometaš Maribora: "Za nami sta naporna
tedna na Madeiri, a saj so vsake priprave takšne. Mislim,
da smo jih dobro oddelali, malo problemov s poškodba-
mi smo imeli, celo vreme je bilo na naši strani, z manj
dežja kot lani. In ves čas smo zmagovali. Niti domači
Nacional nas ne more premagati. No, prijateljske tekme
so eno, prvenstvene drugo, a dobro pripravljenost na-
meravamo čez slaba dva tedna v Velenju prenesti v pr-
venstvo. Poleg naslova državnih prvakov hočemo še
pokalnega. Da smo deloma spremenjeno moštvo, ne bi
smel biti problem. Saj smo vsi enaki, polni ambicij. Tudi
zato so se novinci dobro znašli med nami."

Trikratni dobitnik priznanja za naj-
boljšega nogometaša sveta, Brazilec
Ronaldo, je včeraj objavil konec ka-
riere. Štiriintridesetletni član Corint-
hiansa iz Sao Paula je povedal, da se
je za konec izjemne 18-letne kariere
odločil, ker se ne more več telesno pri-
praviti za igranje na najvišji ravni. Ro-
naldo, tudi svetovni prvak leta 1994
in 2002, s 15 goli najboljši strelec sve-
tovnih prvenstev, bi si sicer želel nada-
ljevati. "Toda zadnja leta sem imel eno
poškodbo za drugo. Zaradi vseh bole-
čin sem se odločil za konec. Enostavno
ne morem več."

Osmina finala lige prvakov skoraj nikoli ne pride ob pra-
vem času. No, pri AC Milanu so pred današnjim obračunom
s Tottenhamom pojasnili dokaj neobičajno situacijo: "V pr-
venstvu vodimo prvič po mnogo letih, tako da je logično,
da je osvojitev državnega naslova naša prioriteta." Massi-
miliano Allegri, trener Milana, se bo Londončanov vendar-
le lotil previdno. Ko je Tottenham na San Siru, resda proti
Interju, gostoval jeseni, so novinarji La Gazzeta dello Sport
namreč pisali, da je Gareth Bale marsovec. Na srečo Milana
Valižan drevi zaradi poškodbe ne bo nastopil.

Podobno kot pri Arsenalu, ki se bo v derbiju osmine fi-
nala jutri na domačem Emiratesu pomeril z Barcelono, tudi
pri Tottenhamu sanja(ri)jo o domačem finalu - sklepni del
lige prvakov bo namreč 28. maja na Wembleyju. "Premaga-
li smo že branilce naslova, zakaj ne bi upali na kaj več?" se
sprašuje napadalec Pe-te-r Cro-uch. Trener Harry Re-dknapp
je precej bolj zaskrbljen, saj ne bo mogel računati na Balea
in po vsej verjetnosti na Luko Modrica. "Da, rad bi prestra-
šil Milano in rekel, da bo Bale lahko igral, vendar ne bo
mogel. Žal," je izjavil Redknapp, ki bo imel težave tudi v
zadnji vrsti, kjer ima na voljo zgolj dva centralna branilca
(Palacios, Sandro).

V uteho je Redknappu lahko Allegrijeva preglavica: za
Milančane namreč ne bosta smela igrati Antonio Cassano
in Mark van Bommel, ker sta letos v predhodni fazi evrop-
skih tekmovanj že igrala za Sampdorio oziroma Bayern.
Prav omenjena igralca sta pošteno pripomogla k sobotni
suvereni zmagi nad Parmo (4:0), s katero so prekinili niz
dveh remijev.

Če je pri Milanu zaradi uspešnih predstav v prvenstvu
liga prvakov v drugem planu, je povsem drugače pri Schal-
keju, ki je v bundesligi šele na desetem mestu, kar je po
poletnih prestopih (Raul, Huntelaar) pred obračunom z Va-
lencio manj od pričakovanj. "Navijači so bili tako potrpež-
ljivi kot nogometaši na igrišču. Upamo, da tako ostane,"
je povedal trener Fe-lix Magath. Prav pregovorna nemš-

Danes zvečer bo v jeseniški dvorani
Podmežakla zadnji slovenski obra-
čun rednega dela sezone v razširjeni
avstrijski hokejski ligi. Dvoboj Acronija
Jesenic in Tilie Olimpije je za večna tek-
meca izjemno pomemben, saj se rdeči
in zeleni še borijo za končnico. Olimpi-
ja je na sedmem mestu, dve točki pred
Jesenicami, za vrat jima diha zagrebški
Medveščak.

Ljubljančani so po slabših predsta-
vah v januarju dvignili formo. "Tre-
nutno zasedamo mesto, ki vodi v
končnico. Škoda, da v nedeljo s Salz-
burgom nismo potrdili dobrih iger," je
po zadnji tekmi povedal Mate-j Ho-če--
var. "Z Jeseničani se poznamo do obi-
sti. S trenerjem smo analizirali njihovo
igro in se pripravili na dvoboj," je pred
derbijem dejal Olimpijin napadalec, ki
se zaveda, od kod preti največja nevar-
nost: "Težko bi izpostavil šibko točko je-
seniške ekipe. Več pozornosti bo treba
posvetiti napadu Tičar, Jeglič, Sabolič.
Lahko nas preseneti tudi kakšna druga
napadalna trojka, tako da moramo igra-
ti zbrano vseh 60 minut." Osemindvaj-
setletni reprezentant je predstavil še
načrt za zmago: "Skušali bomo ponovi-
ti predstave z zadnjih tekem in igrati
disciplinirano v obrambi. Če zmanjša-
mo število posamičnih napak, lahko
dosežemo pozitiven izid."

Že omenjena napadalna trojka Je-
senic je najbolj razigrana v celotni ligi
Ebel. Tičar je tretji po številu točk, Sa-
bolič drugi po številu golov, Jeglič peti
med podajalci. "Naš napad je res ujel
pravo formo. Zavedamo se, da prev-

Štefan Šomen, 56-letni gospodarstve-
nik, je novi predsednik nogometnega
prvoligaša Nafte. Tako so včeraj skle-
nili na izredni skupščini lendavskega
kluba. Po Mirku Horvatu, ki je pred-
sedniško mesto zapustil avgusta lani,
Mihaelu Dominku, ki je klub vodil
do decembra, in Igorju Magdiču, ki je
odstopil prejšnji mesec, je tako Šomen
v obdobju šestih mesecev že četrti
človek, ki je zasedel vodilno mesto v
klubu, ki se sooča s hudimi finančni-
mi težavami. Govori se o 1,3 milijona
evrov dolga.

"Zavedam se odgovornosti, ki jo
prevzemam. Ne bomo imeli lahkega
dela, zato tudi nameravam vložiti ves
svoj trud, znanje in čas, če bo to do-
volj, pa ne vem," so bile prve besede
Štefana Šomna po izvolitvi. Na pod-
lagi sklepa, ki so ga sprejeli na skupš-
čini, bo v naslednjih dneh poslovanje
kluba pregledala posebna revizijska
komisija, novi upravni odbor pa se bo
v čim krajšem času poskušal dogovo-
riti z Davčno upravo Republike Slove-
nije, ki je na podlagi Naftinega dolga
300 tisoč evrov blokirala račun, da
bi ga tudi deblokirala. "Tako bomo
lahko pričeli plačevati svoje obvezno-
sti, tako tiste za sprotno delovanje
kluba kakor tudi odprte postavke iz
preteklosti," je dodal novi predsed-
nik.

Rokometni klub Celje Pivovarna Laško in Miladin Kozlina sta dosegla dogovor,
po katerem igralec zapušča Celjane in odhaja v Nemčijo. Kozlina je za Celje Pivo-
varno Laško nastopal osem sezon in pol. Pred dnevi je bil z dovoljenjem kluba na
preizkušnji pri nemškem prvoligašu Lubbecku. Po vrnitvi je izrazil željo, da pred-
časno - pogodba bi se mu iztekla ob koncu sezone - zapusti celjske vrste in se pre-
izkusi v najmočnejši ligi na svetu. Vodstvo celjskega kluba mu je ugodilo. (šr)

Misli petih slovenskih rokometnih moštev bodo ta konec tedna usmerjene na
evropska prizorišča. Celje Pivovarno Laško čaka liga prvakov, Gorenje osmina fi-
nala pokala EHF, Maribor Branik pokal pokalnih zmagovalcev, Slovan in Cimos
pa pokal challenge. A ti klubi bodo danes in jutri imeli obveznosti še v doma-
čem prvenstvu. 20. krog bosta danes odprla Jeruzalem Ormož in Maribor Bra-
nik. Tekma v dvorani Hardek se bo začela ob 19.30.

Dvoboj je za mariborske rokometaše izjemno pomemben, saj so z 20 točkami
na šestem mestu, imajo pa le tri točke prednosti pred Ribnico in štiri pred Krko.
Ormožani so s 14 točkami na devetem mestu, rezultati v letošnji sezoni so slabši.
Mariborčani so jih v 9. krogu v dvorani Tabor premagali s kar dvanajstimi goli
razlike, toda v Hardeku bo drugače, saj so v ormoški dvorani večkrat naleteli na
težave tudi vodilni prvoligaški klubi. Branik bi si z zmago praktično že zagotovil
ligo za prvaka, a še naprej bo treba spremljati informacije z drugih igrišč.

V jutrišnjih dvobojih se bosta ob 18.30 pomerila Slovan in Celje PL, ob 19. uri
bosta še tekmi Gorenje - Šmartno in Slovenj Gradec - Cimos. Tekmi Loka - Rib-
nica in Krka - Trimo bosta v soboto. (mla)

Sinoči sta bili odigrani prvi polfinalni tekmi mednarodne Slohokej lige. V Be-
ogradu sta igrali ekipi Partizana in mariborskega Stavbarja, v Ljubljani pa HK
Olimpije in Teama Zagreb. Uspešnejša sta bila gostitelja, ki sta si priigrala po-
membno prednost, kajti v finale se bo uvrstil klub, ki bo dvakrat zmagal. Jutri
bosta v Mariboru in Zagrebu drugi polfinalni tekmi, morebitni tretji pa v so-
boto v Beogradu in Ljubljani. Partizan je sinoči kar s 7:1 (3:0, 1:1, 3:0) premagal
Mariborčane. Za lisjake je gol dosegel Borut Ivanuša. V drugi polfinalni tekmi
je HK Olimpija še bolj prepričljivo ugnala zagrebški klub, saj je bil rezultat 10:0
(4:0, 3:0, 3:0). (zg)

Redni del tekmovanja v jadranski ligi za košarkarice gre h koncu. Danes in jutri
bodo tekme predzadnjega, 21. kroga. Mariborski AJM danes v dvorani Tabor
gosti ekipo Šibenika, ki je na četrtem mestu in lovi zaključni turnir. Tekma se
bo začela ob 17. uri. Tudi tretjeuvrščene Celjanke imajo možnosti za uvrstitev
med štiri, a jutri jih čaka zahtevno gostovanje v Beogradu pri Partizanu. V vod-
stvu je Gospic (38 točk), ki si je že zagotovil prvo mesto, Partizan (36) bo najver-
jetneje drugi, za preostali mesti so kandidati Celje (35), Šibenik (32) in Jedinstvo
Bijelo polje (30). (mla)

Dejan Zavec je z vsako zmago bližje Ameriki, kjer bi lahko
pred koncem kariere dočakal boj za milijon dolarjev, trdi nje-
gov menedžer Ulf Steinforth. Ker je naš boksarski as prepro-
sta, razkošja nevajena duša, je okoli njega z vsakim dvobojem
več strokovnjakov, ki bi mu radi pomagali pametno naložiti za-
služek. V njihov žep, seveda, da Dejana denar ne bi pokvaril.

Dejan Zavec je bolj
romantičen, petkovemu
boksarskemu tekmecu
je podaril rdečo vrtnico,
a je Paul Delgado
ni hotel sprejeti

Temperatura pred boksarskim dvo-
bojem Dejan Zavec - Paul Delgado se
dviguje. V petek ob 21.15 bo v ljubljan-
skih Stožicah peklensko vroče, saj bo
naš svetovni prvak v velterski kategori-
ji po verziji IBF še tretjič branil naslov,
tokrat proti 34-letnemu Američanu.
Na včerajšnji tiskovni konferenci sta
boksarja sicer skušala delovati mirno,
toda bilo je opaziti nekaj vznemirjeno-
sti, verjetno predvsem kot posledice
nepoznavanja nasprotnika.

Ob zaključku rednega dela konfe-
rence je Delgado izrazil željo, da Zavcu
pokloni darilo. Nato je vstal, vzel velik
plakat dvoboja, na katerem sta oba
akterja, in ga raztrgal na pol. Zavec je
dobro reagiral in mu vrnil darilo - rde-
čo vrtnico, ki je Američan ni hotel spre-
jeti. Danes ob 17. uri bo javni uradni
trening v Areni v BTC, v četrtek ob 14.
uri pa v hotelu Lev uradno tehtanje.
Vstopnice so še v prodaji.

Prvi Zavčev trener Ivan Pucko je
omenil, da pričakuje trdo borbo, ko se
bosta srečala ameriški in evropski stil
boksa, in da je Delgado šolan boksar z
dolgim stažem. "Bil je kadetski prvak
ZDA, pa tudi nekakšen olimpijski po
njihovi inačici, nato je bil nekaj časa ko-
šarkar, pa se je spet vrnil k boksu. Prav
tako je inteligenten boksar z dokaj ši-
rokim razponom znanja. Pričakujem
dvanajst rund, na to se je Zavec tudi
pripravil, čeprav morda ne bo dobro
čakati na zadnjo rundo. Delgado tolče
z vseh pozicij, ima izpiljene direkte,
skušal bo odpreti Zavca, pričakujem
ogromno provokacij."

Paul Delgado ni bil videti pretira-
no "fajterski", tudi preveč zgovoren
ni bil, največkrat je ponavljal, da je to
priložnost, na katero je čakal od mla-
dosti, in da upa, da bo šampionski pas
odnesel tja, kamor spada, torej v ZDA.
"Hvala za gostoljubnost. Cenimo pri-
ložnost, da smo lahko prišli sem, in
pokazal bom, kaj znam. Trdo sem tre-
niral zadnjih dvanajst mesecev, prilož-
nost bom izkoristil in naslov odnesel
nazaj," pravi.

Možnost boja za naslov svetovnega
prvaka si je Delgado izboril z zmago
nad Chrisom Grayem in se uvrstil na
15. mesto lestvice IBF. Sicer elektroin-
ženir, rojen na Zelenortskih otokih, je
v 35 profesionalnih dvobojih 25-krat
zmagal (štirikrat z nokavtom), devet-
krat je izgubil (štirikrat z nokavtom),
en dvoboj je končal z neodločenim izi-
dom. "Priprave so potekale izjemno
dobro. Ukvarjali smo se z različnimi
stili, dodali smo nekatere nove bok-
sarske elemente, vsi v dvorani bodo
presenečeni. Delgado je boksar različ-
nih stilov, hiter in velik borec," je dejal
eden njegovih treh trenerjev Jezus
Beccera Cota. Pred tem Zavca v Delga-
dovem štabu niso poznali, tudi niso
gledali posnetkov njegovih borb, toda
spoštujejo ga, ker je pač šampion.

Dejan Zavec naj bi imel le 2,5 ki-
lograma viška, kar bo zlahka zbil do
četrtkovega tehtanja. "Moje priprave
so bile odlične. Sploh se ne spomnim,
kdaj sem lahko treniral brez težav kot
zdaj. Začeli smo novembra, vse brez
poškodb, tako da se veselim dvoboja,
saj bom po dolgem času popolnoma
zdrav boksal." Zavec se ne obremenju-
je z ameriškim boksarjem in stilom.
Njegovih je 30 zmag (17 z nokavtom,
en poraz). "Res se bom z ameriškim slo-
gom srečal prvič in pošteno me že za-
nima, kakšen je ta boks. Konec koncev
gre za ljudi. Ameriški boksarji nimajo
treh ali celo štirih rok, vem, da so kako-
vostni, a tudi v Evropi premoremo ka-
kovost. Načrt je narediti vse za zmago.
Moja vizija in trud vseh okrog mene
sta podrejena zmagi," je dejal Zavec. O
črnem scenariju ne razmišlja: "Že tako
je veliko negativnosti v zraku!"

Kondicijski trener Tomi Jagarinec
in trener Dirk Dzemski sta s formo
Zavca zelo zadovoljna. "Zavec je prišel
k meni v vrhunski kondiciji, tako da
sva lahko dobro delala. Ogledal sem si
ogromno posnetkov z Delgadom. Je za-
nimiv in dober borec, toda dobro smo
se pripravili nanj. Brez dvoma bomo
Delgada premagali, vprašanje je le,
kako," je dejal Dirk Dzemski. Spekta-
kel se bo v dvorani Stožice začel ob 18.
uri, ko bo najprej pet predbojev.

V superkombinaciji na
SP zmaga za Norvežana
Svindala, Italijan Innerho-
ferdo tretjega odličja

Andrej Šporn, edini Slovenec, ki bi
se lahko včeraj potegoval za vidnejše
uvrstitve v superkombinaciji smuka
in slaloma, je že doma v Kranjski Gori.
Verjetno bi danes tekmoval, če ga ne
bi čakali zdravniški pregledi. Je zlom-
ljena dlančna kost narobe zarasla? Bo
treba na novo lomiti zapestje? To sta
vprašanji, na katere sedaj išče odgovo-
ra. "Nekaj ne more biti v redu. Dlan je
še zmeraj zelo trda, s prsti ne morem
prav prijemati. V smuku me to toliko
ne moti, toda slalom je druga zgodba.
Tveganje nove poškodbe bi bilo preve-
liko, izplen pa zelo verjetno pičel," je
po šestem mestu v smuku tukaj na sve-
tovnem prvenstvu ugotavljal Šporn.

A ni le njega včeraj zaustavil strah
pred novimi poškodbami. Tudi Hrvat
Ivica Kostelic si je to tekmo le ogle-
dal. Potem ko je na superveleslalomu
že osvojil bronasto medaljo, je začutil
bolečine v hrbtu in v kolenih. Ivica
še ni pozabil leta 2009 in proge Gudi-
berg v Garmischu, ko je v cilj slaloma
pripeljal povsem sključen. Tako kot
sedaj, je bil tudi takrat vodilni v skup-
nem seštevku tekem v svetovnem po-
kalu. A je poškodovan izgubil naslov
najboljšega in najbolj vsestranskega
smučarja v svetovnem pokalu. "Letos
ne nameravam ničesar prepustiti nak-
ljučju," je povedal pred tednom dni in
odpotoval v Novi Vinodolski - na do-
mače morje. Bolje, v njegovo stalno
rehabilitacijsko bazo. Na svetovnem
prvenstvu bo konec tedna nastopil v
veleslalomu in slalomu.

V odsotnosti nekaj favoritov sta
svoji zgodbi napisala Italijana Krištof
Innerhofer in Peter Fill. Vselej cimra
v hotelih, ko je italijanska ekipa na te-
renu. Innerhofer je osvojil še tretjo me-
daljo. Sedaj ima zlato, srebro in bron,
komplet. "Dekle, ki sem jo prvič sre-
čal na veselici po bronu v smuku, mi
je reklo, da moram osvojiti še srebro.
In danes, ko sem ji izpolnil željo, sem
jo zopet videl v ciljni areni," je o dosež-
ku povedal Innerhofer. Bron je tokrat
osvojil Fill: "Ko sem videl Kristofa,
kako na steno hotelske sobe pribija me-
daljo za medaljo, sem si rekel: Zakaj ne
bi tudi jaz tja obesil svoje," je srečen pri-
povedoval novinarjem. Fill je to odlič-
je poklonil očetu. "Z očetom, mamo in
sestro sem si še zmeraj zelo blizu. Radi
se imamo. Oče me je naučil smučanja,
bil je moj prvi in najboljši trener. Zme-
raj je bil z menoj na tekmah. Sedaj pa
tega več ne more, ker s hudo infekcijo
že lep čas leži v bolnici. Zaradi njega
sem letos zanemaril smučanje. Bolj mi
je bilo pomembno, da sem bil z njim
v bolnici. Sedaj sem tukaj na svetov-
nem prvenstvu in sem srečen, ker mi
je uspelo osvojiti medaljo. Vem, da bo
to pomagalo tudi mojemu očetu. Rad
vidi, da je družina srečna," je bil pre-
sunljiv Italijan. V superkombinaciji je
včeraj zmagal Norvežan Aksel Lund
Svindal.

Re-zultati: 1. Aksel Lund Svindal (Nor-
veška) 2.54,51, 2. Christof Innerhofer
+1,01, 3. Peter Fill (oba Italija) 1,90,
4. Benjamin Raich (Avstrija) 2,17, 5.
Ondrej Bank (Češka) 2,39, 6. Paolo Pan-
grazzi (Italija) 2,84, 7. Lars Elton Myhre
(Norveška) 2,99, 8. Natko Zrnčic-Dim
(Hrvaška) 3,20, 9. Andreas Romar (Fin-
ska) 3,54, 10. Kjetil Jansrud (Norveška)
3,91.

Vašemu poročevalcu iz Garmisch-Par-
tenkirchna se je včeraj, takoj po konča-
nem smukaškem delu superkombinaci-
je, ponudila možnost spusta po progi
za tekmovalce. Z vrha Kandaharja. Saj
veste: da bi lahko kritično ocenjeval
smučarje, o katerih pišem, je treba o
tem nekaj malega tudi vedeti in nepo-
sredna izkušnja je pri tem zmeraj zelo
pomembna. Nisem noben smučarski
začetnik; v resnici sem malo podoben
naši Tini Maze - tako kot ona sem se
tudi sam že kdaj s kakega smučarske-
ga prvenstva vrnil z medaljo. Seveda
v konkurenci smučarjev novinarjev.
A zakaj sem se moral potem takrat,
ko sem stal tam na startu, nenado-
ma spomniti, da sem tukaj službeno,
da sem poročevalec in da bi bilo zato
takšno početje povsem nespametno?
Lahko si zvijem nogo, v dolino me
bodo morali spraviti s helikopterjem,
pa nimam urejenega dodatnega zava-
rovanja. To bi me stalo premoženje.
In kako bi sploh lahko pojasnil mojim
urednikom, da ne morem več spremlja-
ti svetovnega prvenstva? Naj to sedaj
še "prevedem" v bolj razumljiv jezik -
ko sem videl tisti led, ampak res živi
led, kako se sveti po strmini, kako
na njem ni niti za vzorec snega, ki bi
mi bil v oporo v zavojih, me je mini-
la volja do smučanja po Kandaharju.
Smučke sem preprosto snel s čevljev in
se peš odpravil do bolj prijaznih prog.
Kljub temu da torej nimam neposred-
ne izkušnje, pa že bolje razumem Maze-
jevo, ki se je prvič po smukaški progi
Kandahar peljala kot turistka.

Franz nas je s kombijem zjutraj peljal
od novinarskega središča do ciljne
arene proge Kandaharja, prizorišča
tekem na svetovnem prvenstvu. Dela
se je lotil zelo zavzeto. Razdelil nam je
liste, na katerih je natisnil pesem. In je
prvi začel z napevom: "Hvala ti za tako
lepo jutro, hvala ..." Dona, ameriška no-
vinarka, ki je sedela poleg njega, mu je
prva pritegnila. Zatem smo tisti napev
začeli mrmrati še preostali v kombiju.
Možakar je upokojeni učitelj iz Ober-
stdorfa in ve, kako je treba z ljudmi.
Američanka se je prva zlomila: "Še
nikoli nisem navsezgodaj pela. Jutra
običajno zame niso dober del dneva.
Takrat me pokličejo uredniki in mi na-
ložijo delo, običajno za cel dan. In po-
vedo tudi, kaj je bilo včeraj narobe. Na
pohvale pa pozabijo. Kdo bi potem še
imel voljo za petje?" (bb)

Pri kanadskih smučarjih nikoli ni
jasno, s kom imate opravka. Ne rečejo
jim brez razloga: Nori Kanadčani. Na
sobotnem smuku je bil denimo zelo
suveren Erik Guay. Devetindvajsetlet-
ni prebivalec Quebeca je bil tokrat šele
drugič v karieri nepremagljiv. Po tem,
ko še pred mesecem dni zaradi bolečin
v hrbtu v Kitzbuhlu in Wengnu niti
nastopiti ni mogel. Tudi na tem sve-
tovnem prvenstvu smo mu dajali več
možnosti v superkombinaciji. Je lanski
prvak v tej kategoriji nastopanja v sve-
tovnem pokalu.

A ne, on je bil najboljši v kraljevski
disciplini, v smuku. Zlato medaljo v
smuku pa je prevzel kar od njegovega
kolega v reprezentanci Johna Kucere.
On je postal svetovni smukaški prvak
leta 2009, v Val d'Iseru. Zlata medalja
bo v hiši Guayevih verjetno dobila po-
sebno mesto. "Res bom moral poiska-
ti prav poseben prostor za to kolajno.
Malo nepričakovano je prišla, čeprav
ne bi mogel trditi, da nisem verjel
vase. Vsekakor sem verjel v to, da
lahko zmagam. Ne bi pa upal trditi, da
sem to zmago pričakoval. Tekmovalci
ponavadi stopnjujemo formo. Gre nam
vse bolje, a z menoj v zadnjem času ni
bilo tako. Bil pa sem samozavesten, saj
je to svetovno prvenstvo na progi, kjer
sem zmeraj dober. Tukaj se zabavam
in sprostim," nam je v nedeljo, ko si je
ogledal, kako bodo s smukom opravila
dekleta, pripovedoval Guay.

Erik je oče male Logann Elizabeth, dve-
letne deklice, ki ga doma v Calgaryju
vselej nestrpno čaka. "Potem ko sem
osvojil zlato v smuku, sem imel kup
obveznosti in le malo časa za domače.
Z njimi sem se pogovarjal zelo na krat-
ko. Od doma sem dobil vsaj 15 mejlov.
Sedaj bo treba sesti za računalnik in
pisati."

Noč, ko je osvojil zlato, je bila za
Kanadčana naporna, kot se spodobi
za šampiona. "Res smo malo proslavi-
li in zato sem skoraj izgubil glas, sem
na zelo slabem glasu. Veliko ljudi mi
je čestitalo." Seveda, saj ga domačini
tukaj v Garmischu pomnijo po samih
dobrih rezultatih. Koga pa naj častijo,
če ne karakternih zmagovalcev? Pri
ženskah ni težav, saj je tukaj doma
Maria Riesch. Pri fantih pa je povsem
druga zgodba. Nemci so imeli v smuku
najboljšega tekmovalca šele na 31.
mestu. "Ne nazadnje sem prvo zmago
leta 2007 osvojil ravno tu. Potem sem
lani tukaj primat potrdil še z zmago v
superveleslalomu svetovnega pokala.
Kadarkoli se vrnem sem v Garmisch,
sem boljši. Upam, da bom leta 2018, ko
bodo tukaj organizirali olimpijske igre,
postal še olimpijski prvak. Ti hribi so
mi očitno pisani na kožo."

Kanadčani so bili od nekdaj znani
kot neustrašni smukači, ki gredo vse-
lej na vse ali nič. Prav tako zahtevne
proge, kot je ta kandaharska, pa so
zahtevale tudi velik davek v kanadski
reprezentanci. "Nedavno smo zopet
preštevali poškodovane tekmovalce.
Veliko smo jih imeli lani in podobna je
tudi letošnja sezona. Na srečo je večina
naših fantov že pred koncem rehabili-
tacije in bodo zopet kmalu v ekipi."

Kanadčane je pred časom vodil Burk-
hard Schaffer (Burki), tačas trener
Jermana, Šporna, Perka, Križaja in Mar-
čiča, slovenskih smučarjev v hitrih dis-
ciplinah. Guay Burkija dobro pozna.
"Seveda se ga spomnim. Je velik trener
in zelo sem vesel, da sem nekoč tekmo-
val pod njegovim vodstvom. Ko je bil
v naši ekipi, sem sam prvič zmagal na
tekmi za svetovni pokal. Še zmeraj ga
zelo spoštujem."

In kaj je na slovenskem trenerju
tako posebnega, da ga v svetu tako
hvalijo? "Je zelo zahteven trener, a je
hkrati zelo pravičen. Če se trudiš po
najboljših močeh, potem z njim ni
nobenih težav. Ko pa poskušaš stvari
vzeti v svoje roke, nastopijo hudi časi.
Slabo se ti piše. Vsekakor je velik del
zlata, ki sem ga osvojil tukaj v Garmisc-
hu, tudi njegovega."

Ali torej Guay sedaj, ko njegov bivši
trener vodi Slovence, smukaške vož-
nje Šporna, Jermana, Perka spremlja
še bolj natančno, kot jih je prej? Ne na-
zadnje sta pred tremi leti tukaj v Gar-
mischu na smuku zmagala skupaj z
Jermanom. "Z Jermanom pa sva bila
tistega leta zelo skupaj. Leta 2007 so
tu pripravili dva smuka. Jerry je naj-
prej zmagal in zatem osvojil še drugo
mesto, sam pa sem bil prvi dan tretji
in zatem prvi. Posebej Šporn je bil od
Slovencev v soboto tu na svetovnem
prvenstvu zelo hiter, dober smučar

14.45 Biljard - Newport, mednarodni
turnir v snookerju (Eurosport)
17.55 No-go-me-t - Solun, evropska liga,
Aris - Manchester City (HTV 2)
19.05 Ho-ke-j na le-du - Jesenice, liga
Ebel, Jesenice - Olimpija (Šport TV 1)

je. Žal se mu ni prav posrečil spodnji
del proge. Potem je v cilju še zgrmel v
ograjo. To je bila tudi posledica slabe
ciljne arene. Ko zapeljemo prek ciljne
črte, bi se moralo vse končati. Tukaj
ni bilo tako in zato so mnogi končali
v ograji."

20.00 Biljard - Newport, mednarodni
turnir v snookerju (Eurosport)
21.15 No-go-met - Birmingham, angleš-
ko prvenstvo, Birmingham - New-
castle (Sportklub)

TOTI LIST - ODVISNO STRANKARSKO TROBILO - NEODGOVORNI UNEREDNIK: DARINKO KORES JACKS - LETO 74 - CENA: 1,20 EUR (HUMORISTIČNI ČASOPIS VEČER DOBITE ZASTONJ) - ŠT.: 6

Prav noben človeček se ne rodi s prirojeno ljubeznijo do domovine,
marveč z ljubeznijo do matere, saj mu ta daje prepotrebno mleko, kasneje
pa ga trudoma spravi do kruha. Ugotavljamo torej, da ljubezen do domovi-
ne ni prirojena, zato je logično, da jo moramo novorojenčku na vsak način
vcepiti, prav kot ga cepimo proti raznim boleznim. Zatorej povsem pri
zdravi pameti predlagamo, da se nujno izumi cepivo, s katerim bo
novopečeni državljanček v hipu občutil dosmrtno ljubezen do domovine,
sicer se bo le-ta počutila odrinjeno, prav kot tudi mati Ivana Cankarja v že
stokrat prežvečeni črtici Skodelica kave. Le predstavljajte si obupanega
državljana, ki v svoji temni podnajemniški čumnati tuhta, kako priti do
službe, stanovanja ter ostalih nujno potrebnih življenjskih zadevščin, ko se
na vratih z jutranjim soncem obžarjena pojavi mati domovina, rekoč:
"Ljubezen sem ti prinesla!" "Pustite me na miru! ... Ne maram zdaj!" bi
nedvomno zasikal razkurjeni državljan, ki mu je kaj malo mar za domovi-
no, ki mu daje le ljubezen. Prava ljubezen gre namreč skozi želodec, sam pa
je venomer lačen!

Zato nas ne čudi, da je predsednik naše v ljubezni razočarane domovine dr.
Danilo Türk nedavno tega gostil že tretji pogovor na temo domoljubja,
osrednjo pozornost pa namenil domoljubju mladih. Prav je tako, stari
državljanski osli so namreč - kljub temu, da pravijo, da gre osel samo
enkrat na led - v svojem življenju na ljubezenskih srečanjih z domovino že
neštetokrat pošteno nasankali. Za bodoče novorojenčke bomo torej
poskrbeli z domovinskim ljubezenskim cepivom, za današnje mladce pa k
sreči prav tako ni prepozno. Našo kokoško naj pričnejo nemudoma srčno
ljubiti, pa jim bo to morebiti prešlo v kri ter ne bodo nikoli več sposobni
niti pomisliti, da jim domovina lahko stori kaj hudega, kaj šele, da bi jih
zasovražila! "Čustven odnos do domovine je nekaj, kar je vredno gojiti!" je
ob koncu pogovora poudaril predsednik. Se povsem strinjamo! Ob vsej
gnojnici, ki jo državljani redno zlivamo na nedolžne politikante, ni prav
nobenega dvoma, da bo je nekaj ostalo tudi za prepotrebno gojenje
ljubezenskih čustev do domovine!

"Če se pošalim, bi rekel, da bi včasih
z žrebom dobili boljšo sestavo držav-
nih organov, kot pa jo dobimo z vo-
litvami," je zmagovalna izjava Cirila
Ribičiča. In kje je tu šala?

Predsednik republike dr. Danilo Tiirk
meni, da smo Slovenci zapičeni vsak v
svoj prav. Ni res, in od tega ne odstopa-
mo niti milimeter!

Vlada je sprejela resolucijo o pridela-
vi kakovostne in varne hrane do leta
2020. Kje pa je resolucija o poceni
hrani?

Pomurski prašičerejci zaradi nizkih
odkupnih cen bijejo plat zvona. Naši
kapitalistični (beri: kapitalni) prasci
pa nič!

Uporabniki Športnega parka Tabor
menijo, da gre mariborska občina pri
načrtu z glavo skozi zid. In to z lahko-
to - župan Kangler je namreč pravi tr-
dobučnež!

Delam za en ..., so nam sporočili iz našega najvišočišnejšega organa republiške
birokracije. Kot da narod slovenski in bosanski tega ne bi že davno vedel. Slo-
venski že, kaj pa ima tu počne bosanski?, da nisi ti malo zamešal narodnosti?
A?! Ne, ne, brez skrbi. Oba delavna naroda sta enako tretirana od naše po-prav-
ne oblasti in njenih pri-repnikov, kapitalistov prvega tajkunskega razreda. Vča-
sih smo imeli delavski razred, sedaj pa imamo, kar pač imamo. Tako kot včasih
na jugo železnici.

Prvi, drugi, tretji in četrti razred. V prvem so se vozili "poštenjaki": slovenski
kapitalisti ter višja meščanska in duhovna gospoda. V drugem so se vozili kula-
ki (veleposestniki) , advokati, srednji trgovci in malomeščani. V tretjem so se
vozili navadni kmetje in preddelavci polirji in nižja birokracija. V četrtem pa mi
vsi ostali, skupaj z živino. Zato so govorili, da so živinski vagoni za plemenske
živali in ostalo slovensko rajo. Toda to je bilo v buržuazni Kraljevini Jugoslaviji.
Danes pa je vse drugače. Imamo samo dva razreda. Tiste, ki imajo, in tiste, ki ni-
mamo. V ta "nimamo" štejemo tudi narod bosanski, ki gara brez plačila pri "ne-
čistih lopatah" in ostalih demokratih. In kaj pravi na vso to svinjarijo presvitla
vladarost? Nič! Saj ga v glavnem ni med ljudstvom. Ima važnejše opravke. Teka
od bruseljskih zabušantov do vašingtonskih prebrisancev. Doma pa se njegov
drugi JJaz pripravlja na prevzem druge Publike. Po usklajevalnem dogovoru štiri
leta jaz, štiri leta ti, pa "cemo se slagati" in prigurati do penzije. (Bum-b-um)

Rodila sem se leta 1844. Moj prvi oče
je bil France Prešeren. Dolgo sem bila
v središču pozornosti, posebno na
besedah, kjer so me velikokrat reciti-
rali. Na to sem bila še posebej pono-
sna, saj sem šla takratnim Nemcem
v nos. Ko sem bila stara 60 let, me je
moj drugi oče, Stanko Premrl odel v
glasbeno obleko, in sicer na Dunaju
leta 1904. Zelo kmalu sem bila objav-
ljena v glasbeni reviji Novi akordi,
oblečena v mešani zbor. Od takrat
naprej so se zame začeli lepi časi. Slo-
venski pevski zbori so me pogosto
prepevali; včasih so peli vseh osem
kitic, včasih samo tri ali štiri. Še po-
sebej pomembna sem postala pred,
med in po 2. svetovni vojni. Vse to mi
je zelo godilo. Moram še povedati, da
me je uglasbilo še 24 drugih skladate-
ljev, pa morda ne tako uspešno.

Potem pa je prišlo leto 1990. Kot
zborovska skladba sem bila stara že
86 let, a sem bila še vedno čila in
zdrava. Takrat pa so me politiki pred-
lagali za slovensko državno himno.
Ne mene v celoti, pač pa samo bese-
dilo sedme kitice. To se mi je že ta-
krat zdelo sumljivo, saj sem vedela,
da nikjer na svetu nimajo govoreče
himne. Politiki so kasneje svojo odlo-
čitev dopolnili z dodatkom ... na melo-

Ne vem, takrat, mrbit, enkrat,
ko že vs rod bo izumru,
kr samga sebe bo požru,
da nau nit enga oponenta
sred lubga našga parlamenta,
pa bo za šankam seb u bufet
prodaju svoj pogled na svet ...

Pa še takrat, kdo ve, mrbit,
prou zlahka zna se prpetit,
da ko se u špegu bo zazru,
bo tizga not kr koj nadru! (uv)

dijo Stanka Premrla. Meni se je začelo
trgati srce. Zakaj iz mene, štiriglasne
zborovske skladbe, iztrgati samo en,
najvišji - sopranski glas. Nagla odloči-
tev se je v praksi takoj pokazala kot
nerodnost. Že ob prvi izvedbi v skupš-
čini, ko so me zapeli vsi prisotni, me
je postalo sram. Začeli so basisti, ki
so intonirali kvarto prenizko, večina
ni pela, ampak mrmrala besedilo, kot
pri litanijah. Ampak politična volja
je obstala. Uzakonili so me skupaj z
grbom in zastavo (ki je Slovenci še
sedaj ne znamo pravilno obešati) ter
me z ustavnim amandmajem XII obja-
vili v Uradnem listu SRS št. 32/89. S
tem sem se pač morala sprijazniti.

Težave z mano pa so se šele začele.
Izvajali so me vsi, poleg zborov tudi
solisti, celo inštrumetalne zasedbe
(torej brez simbolnega besedila). Na-
pake v izvedbah so se kar vrstile.
Npr.: intonančne napake v mojem
6. in 7. taktu (prepir iz sveta bo preg-
nan). Kot himno so me včasih izvajali
kar z vsemi kiticami (celo na Prešer-
novi proslavi se je to enkrat zgodilo),
ljudje so vstali že pri prvi kitici in
stali do konca, pa ne vem zakaj. Pred-
vajajo me tudi na športnih tekmova-
njih, na stadionih in v izvedbi rock
ansamblov ter pevcev zabavne glas-

To-mažizmi
be. No, ampak tam doživim vsaj ova-
cije in ploskanje. To, kar pa se mi je
zgodilo 23. decembra 2010 na osred-
nji proslavi ob Dnevu samostojnosti
v Cankarjevem domu, je bilo pa že
preveč!

Proslavo je režiral izšolani reži-
ser, ki me je programiral v solistični
izvedbi neke mlade napudrane pupe.
Njena interpretacija mene, ugledne
stare gospe, me je do dna duše uža-
lila. Iz mene je naredila žalostinko,
slišati je bilo, kot da je ihtela pri odpr-
tem grobu. Pela je prepočasi, dihala
je pri vsakem ločilu. Umetniško me je
izvotlila. Moj že pokojni oče se je go-
tovo obračal v grobu, saj je kot dober
skladatelj natančno predpisal, kje v
skladbi dihati. Sploh pa je predpisal
oznako za izvajanje: čvrsto! Takega
ponižanja še nisem doživela. Pogleda-
la sem po dvorani; ko so poslušalci po
izvedbi sedli, so bili tudi oni zbegani,
saj niso vedeli, zakaj so sploh stali;
tudi ploskal ni nihče. Celotna prosla-
va je bila še najbolj podobna komemo-
raciji. Zdaj, ko sem bila že tolikokrat
osramočena, bi se kot himna pri svo-
jih 106 letih rada umaknila in upo-
kojila. Z veseljem odstopam mesto
kateri drugi. Politikom tako in tako
ne zmanjka idej! (Mitja Go-b-ec)

Bojda nam gre tako
dobro, da si je naš Borut
privoščil celo tridnevni
obisk pri "naši" partnerici
in zaveznici

Že ta "naši" me je zbodel, priznam.
Sem vseskozi imel občutek, da smo
mi "njihovi" ...

Nam gre pa res dobro! Kaže, da je
Borut s pogledom zazrt v bodočnost,
pa še z drugega zornega kota gleda na
zadevo. In jo, kakopak, po svoje vidi.
Bi mu priporočil, da se, zgolj zaradi ne-
koliko bolj objektivne ocene, za nekaj
stopnic navzdol spusti. Se upam trdi-

Če je Cerkev ločena od države, ni
nujno, da so tudi pokrajine ločene od
škofij. A slovenskim škofijam se je te
dni prikazala Marija v podobi minis-
trice za lokalno samoupravo. Povsem
trezna, ne da bi se tako kot njen po-
končni predhodnik nalokala na kakš-
ni lokalni zabavi, je objavila načrt
bodočih pokrajin, ki naj bi bile uskla-
jene z našimi že obstoječimi škofijami.
Škofom je odleglo, njenim kolegom pa
je poslej še manj jasno, kakšen je prav-
zaprav ministričin religiozni pedigre
oziroma kakšno je njeno predhodno
leglo. Stranke je bojda menjavala kot
kombineže in ob tej raboti je v zakri-
stijah očitno spletala tanke, toda čvr-
ste mreže. Punca ni od muh, saj je
svoj predlog načrtovano obelodanila
v terminu, ko se je njen šef v daljnem
Washingtonu prepletal s tamkajšnjo
politično vrhuško ter svojo državo (za
njihove jetnike) propagiral kot vestno
varuško. Vse kaže, da bomo medtem,
ko bomo pokrajinsko razdeljeni med
škofije, vsaj na zemljevidu postali še
enainpetdeseta država ZDA. In to dej-
stvo lahko sproži neverjetne globalne
posledice. Letelo bo perje. Vatikanski
kuriji je naša kura tako pri srcu, da se
nam obeta bypass vladavina, ki bo
svetovni velesili skušala naliti nekaj
čistega po vatikansko posvečenega
vina. Ne bo šlo za vojno zvezd, šlo bo
za bitko teles.

Kakorkoli. Katoliška duša - pardon,
Duša Trobec Bučan - ima prav. Država
naj posvoji škofije in naše nerešljive
pokrajine bodo rešene pa še stroške
bi tako lahko znižali. Morda bi bilo pa
najbolje, da škofije posvojijo državo
in na njen vrh postavijo vizionarsko
ministrico. Če je slučajno ne bi mogli
tero se loteva težav. Čeprav le-te, bi
rekel, nespremenjene ostajajo, se celo
za odtenek večajo. Vitalnost, s kate-
ro poskakuje tam čez! Že rokovanje z
vsemi tistimi mu vzame toliko moči,
da je čudež, od kod jo jemlje, upošteva-
je dolgo pot, pa spremembo bioritma!

Sicer pa, priznam, da, ko ne bi bilo
vesti, sploh ne bi opazil, da se je na pot
podal. Tako dobro mi gre. In sedaj, ko
vidim, kje se nahaja, pa ko vem, da si
bo celo Obama zanj nekaj minut vzel,
da potrdita tisto "oni so naši, a smo mi
bolj njihovi", mu privoščim spremembo.
Jo potrebuje. O mama, pa še kako! Kajti
ni mu lahko, tu, z nami in zaradi nas. Pa
bi mu odmeril, ko bi me vprašali, daljši
oddih. Ko pa nam gre dobro, z njim ali
brez njega! Isto sranje, bi rekli nekateri,
pa ob tem še drugo pakovanje dodali ...

sti na njeni poti med zvezde, se ji je že
umaknil, saj niti v sanjah, ki si jih je
prav zato priložnost naročil, ni pričako-
val tako zagrete in premočrtne borke
za pravično pokrajinsko zakonodajo.
Ta je sicer še v povojih in je prav zato
upravičeno podrekana. Bodoča škofi-
nja naj torej ne pozabi: drek si bil in v
drek se povrneš! (Matija Logar)

... predčasen konec tavhanja v Rdečem morju, ki ga je z vladno zaukazano vrnit-
vijo izpeljalo Adrijino letalo in 140 počitnikarjem za en dan skrajšalo egipčan-
ske počitnice? Kdo bo počitnikarjem povrnil cekine za en dan krajši dopust?
Bo tisti drobiž nakazala potovalna agencija ali pa bo v svoj tošelček segla duše-
brižniška vlada, ki si je s to skrbno gesto pri folku nabirala manjkajoče pikice?
Odgovor na to delikatno vprašanje je šel Borči iskat k Baracku Obami. Če mi ne
verjamete, ga pa vprašajte, ko se vrne! Če se vrne ... (Praprot)

Pahor je prinesel iz ZDA ameriške sanje, ljudstvu pa še naprej ostajajo delovni
žulji.

Pahor pravi, da nam kljub krizi gre dobro. Zagotovo - dokler ne gremo po na-
kupih.

Z arhivi so največje težave, če se v njih kaj neprijetnega odkrije.
V Ameriki je vse veliko - tudi dolgovi. (Lady Ju-stine)

Žival ve, kdaj je sita. Človek je na določenih nivojih vedno lačen.
Pri prostovoljni pomoči drugim je denar pač le kolateralna škoda.
Srečo je treba deliti. Dandanes pogosto: jaz sebi - ti meni.
Bil je nenadomestljiv. Ni se pustil - menjati.
Dvojnega agenta najlažje razkrinka trojni. (schw)

Pa vendar povsem resnično. 28. januar-
ja smo v TV dnevniku slišali alarmant-
ni novici. Istega dne, da se razumemo.
Najprej je TV reporter povedal, da so
neznanci oropali eno pošto na Štajer-
skem (zaradi reklame nam ni dovolje-
no povedati, katero) in potem, da so
izropali tudi eno zlatarno na Primor-
skem (tudi v tem primeru ne bomo
navedli naslova, da ne bi zastonj pro-
pagirali, ker je to prepovedano in ni
skladno z zakonom o varstvu konku-
rence ali nekaj tacega). Potem ko je TV
poročevalec povedal svoje, so nam
na zaslone pričarali predstavnika po-
licije, ki je ponovil poročevalčeve be-
sede, tako da smo iz obeh ust slišali
povsem isto in zato povedanemu ali
slišanemu tudi verjamemo. Oba pa sta
dejala tudi to, da so roparji pošte in zla-
tarne - ne gre za iste gospode - po deja-
nju pobegnili neznano kam.

Povedano, da so roparji pobeg-
nili neznano kam je prvovrstno pre-
senečenje, naravnost presenetljivo
dejstvo in nezaslišano ter povsem in
predvsem nepotrebno dejanje. Da ti ro-
parji ali pa na primer oni, ki so pred
leti celo noč neovirano praznili sefe
SKB banke sredi Ljubljane, po tem de-
janju pobegnejo neznano kam in da
na kraju dejanja ne pustijo svojih po-
setnic, se pravi vizitk, naslova stalne-
ga prebivališča in številke EMŠOta, je
res nezaslišano dejanje. In predvsem
nepotrebno: podurhati jo brez sledu
in tako na hitrco, ko se nam po drugi
strani prav vsem na očeh, se pravi v
javnosti, povsem svobodno, lahkotno
in brezbrižno sprehajajo magnati, ki
so imeli pred 20 leti pod palcem manj
kot ti ali jaz, danes pa imajo miljone
evrotov nagrabljenega premoženja,
tu in v tujini. Oni roparji so pobegni-

Fajferizmi
li, nikamor pa ne beži Dimčeva Šmon-
ca, nekdanja Borčijeva tajnica, ki so ji
Vegradovi zidarji furali buške betona
in ga vgrajevali v bazen v Murglah.
Naši policiji ino seveda naši oblasti ni
pomoči, ker je povsem nemočna in ne-
bogljena. Kako naj polovi neznane sto-
rilce kaznivih dejanj, ko niti znanih
storilcev (Šrota, Zidarja, Jankoviča,
Hildke, Binčeta, Bavčarja, Simonce ...)
ne morejo ujeti. Ali kot kaže najnovej-
ši primer opustitve pregona Boškota
in Igorčka s strani sodnije. Ker ju tožil-
ci niso zasačili z rokama do komolcev
v pivovarniških novcih, ju je sodnija
oprostila. Blagor ubogim na duhu, ki
ne vedo, kva delajo! (Jože Praprotnik)

Obubožani državljan takoj kupi ča-
sovni stroj, lahko tudi včeraj! Samo
pravočasne ponudbe pod Želim se ne-
mudoma vrniti v svinčene čase.

Osebne izkaznice za drugo slovensko
republiko prodajam. Ne dovolite si vno-
vičnega izbrisa ter se pravočasno oskr-
bite z dokumenti! Gsm 44-44, g. Janez
Janša.

Tajkuni! Novo! Izredno uspešno sred-
stvo proti odmrzovanju vašega zamr-
znjenega premoženja, za samo 44.444
evrov. Vaša Tota natego valnica.

Državljani! Ste se naveličali samega
sebe? Za samo 40 evrov vas nežno re-
setiramo, po potrebi tudi trdo forma-
tiramo! USB ključek prinesite s seboj!
Vaša Tota popravljalnica.

Za potrebe normalnega funkcionira-
nja mesta zaposlim nekaj izkušenih
kurb! Gsm 44-44, direktor Zavoda za
turizem Maribor, g. Milan Razdevšek.
U-spešni podjetnik na črno zaposli
nekaj bosanskih gradbenih delavcev.
Polpismene ponudbe pod Pri plači
boste samo belo gledali!

Iščem odgovor na vprašanje: Kdo je
zmagovalec druge svetovne vojne na
teh prostorih? Bogato plačilo! Ponudbe
pod Zgodovinsko zmeden.

Po tej poti želim spoznati politika za
posteljne igrice, odlično plačilo! Ponud-
be pod Politika je kurba.

Vozniki, pozor! Potrjen je nov, še strož-
ji zakon o prekrških! Kljub temu vozite
po starem! Civilna iniciativa Štajerski
šoferji.

Delavci! Se spomnite, kdaj ste dobili
zadnjo plačo? Če ne, vzemite Bilobil!
Vaša Tota delavska svetovalnica.
Kapitalisti! Se spomnite, kdaj nazad-
nje niste imeli dobička? Če ne, iskre-
no čestitamo! Vaša Tota kapitalistična
svetovalnica.

čeni obali in Gani - Indijanec
v Peruju - ime več špartanskih
kraljev - (2), 8 skrajni konec
polotoka - začetnici pesnika
Minattija - skandinavski dro-
biž - začetnici izumitelja Tesle

- ime švicarskega alpskega smu-
carja Imbodna - denarna enota
v Bangladešu - (3), 10 reka, ki
teče skozi Cambridge - Apolo-
nov svečenik v Troji - (3), 11
ime španskega filmskega re-

BENO FIJAUS

Vodoravno: 1 naslov popularne
mehiške telenovele z Lucero in
Fernandom Colungo v glavnih
vlogah (dve besede) - (0), 2 ra-
zumskost - (0), 3 reliefni prikaz
zemljepisnega območja - češki
skladatelj, avtor opere Prodana
nevesta (Bedrich) - (1), 4 otok v
Prespanskem jezeru - ime nor-
veške pisateljice Anker - ime
srbskega pesnika Jovanovica
Zmaja - (3), 5 začetnici operne
pevke Radovan - ime ameriš-
kega filmskega igralca Hank-
sa - potomec pripadnika bele
in črne rase - (5), 6 ime make-
donskega pop pevca Proeskega

- kratica za olimpijske igre - jor-
danska kraljica - (4), 7 petnajsta
črka grške abecede - pravosodje,
sodna oblast - (1), 8 okrasni dol-
gorepi ptič - voditeljica oddaje
Preverjeno na POP TV (Alenka)

- hrvaški lirski pesnik in preva-
jalec (Gustav, 1899 do 1977) - (2),
9 tnalica - kamerunski nogome-
taš, član milanskega Interja (Sa-
muel) - ime alpske smučarke
Drev - (2), 10 delujoči vulkan na
Siciliji - mesto južno od Omute
na japonskem otoku Kjušuju -
veletok v Pakistanu - (4), 11 šved-
ski parlament - švicarski pisatelj
(John, roman Via Mala) - (1), 12
ime in priimek starejše ruske
gledališke in filmske igralke -
malijski politik (Mobido, 1915
do 1977) - (1), 13 začetnici glas-
benika Avsenika - Elektrin brat
v grški mitologiji - japonsko pri-
stanišče, južno od Osake - (3).

Navpično: 1 praproti podobna
izumrla rastlina - (0), 2 razla-

Diči diči diča 2011, območna revija otroških folklornih skupin. Sreda, 16. 2., ob 16.30.

Janezkove pravljice, pravljice za odrasle, predstavitev knjige. Petek, 18. 2., ob 12.00.

ledausce elje - A_rthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA.
Za izven. Torek, 15. 2., ob 19.30.
- A. P. Čehov JAZ VAS LJUBIM. Za abonma po poseb-
nem razporedu in izven. Oderpododrom.
Sreda, 16. 2., ob 19.30.

- Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Gostovanje v Murski Soboti.
Četrtek, 17. 2., ob 18.00.

- Ernst Lubitsch KO SEM BIL MRTEV. SNG Drama Ljubljana. Za abonma Dnevi ko-
medije in izven. Petek, 18. 2., ob 19.30.

- Boštjan Tadel PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE. SNG Drama Ljubljana. Za abonma
Dnevi komedije in izven. Sobota, 19. 2., ob 19.30.

- Ingmar Bergman JESENSKA SONATA. Gostovanje na festivalu Sarajevska zima.
Sobota, 19. 2., ob 19.30.

Vstopnice lahko rezervirate vsak delavnik od 9.00 do 12.00 na 03 42 64 208.
Naš spored tudi na spletni strani: www.slg-ce.si.

- David Mamet NOVEMBER. Za abonma Mala drama 2, izven in konto.
Sreda, 16. 2., ob 20.00.

- Gregor Strniša ZABE. Na gostovanju v Sarajevu, BIH.
Festival Sarajevska zima. Torek, 15. 2., ob 21.00.

- Philip Ridley PRAVLJIČNO SRCE. Za šole in izven. Četr-
tek, 17. 2., ob 10.30 in 12.00.

- Paul Maar OJ, ČUDEZNI ZABOJ. Na gostovanju v Hrastniku. Petek, 18. 2., ob 16.00.

- Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje Petja Janžekovi-
ča, Božanska komedija - Vice. Nedelja, 20. 2., ob 15.00.

Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00, ob sredah do 17.00, in uro pred
predstavo. Informacije po tel. 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si.

Ana Duša, Vesna Zornik, Polona Janežič, Boštjan Narat.
Torek, 15. 2., ob 20.00.

Petek, 18. 2., ob 20.00.
- No Name Blues Band (Slo), koncert. Sobota, 19. 2., ob 21.30. Rezervacije vstop-
nic: 02 252 30 77, od 19.00 do 20.00, in www.klub-kgb.si.

500 m, zreška zasedba, ki navdušuje z rock izvedbami, priredbami in avtorskimi
skladbami. Četrtek, 17. 2., ob 20.00.

Trio Čajkovski (Rus) in glasbeni kabare En Habit De Satie (Ita). V okviru ART Karneva-
la 2011. Petek, 25. 2., ob 19.30._

Kud Rače vabi na večer pesmi in samospevov. Mojca Vedrnjak, mezzosopran, Štef-
ka Perifanova, klavir. Torek, 15. 2., ob 19.00.

Predstavitev in pokušnja izdelkov z Gornjeslovenjegoriške vinske turistične ceste:
Vinogradništvo Leber, Vinogradništvo Alfonz Divjak, Vinogradništvo Očkerl, Vinarstvo
in sadjarstvo Jamnik, Vinogradništvo in sadjarstvo Jarc, Hiša vina Doppler, Vinograd-
ništvo Senekovič, Posestvo Ducal in Bogomir Valdhuber. Četrtek, 17. 2., ob 19.00.

Vpis v gledališko šolo Atilem za otroke, mladino in od rasle.
Več informacij na www.atilem.si ali na tel. št. 040 508 490.

Zadnji ples Nižinskega, Slovensko mladinsko gledališče
Ljubljana. Vstopnice lahko dobite eno uro pred predsta-
vo. Sreda, 16. 2., ob 19.00.

Literarni pogovor s pesnikom, pripovednikom, esejistom, prevajalcem in publicistom
Nikom Grafenauerjem. Pogovor bo vodila Darka Tancer - Kajnih. Rotovški trg 1/I.
Sreda, 16. 2., ob 18.00.

Ivo Svetina: Lepotica in zver. Produkcija
VII. semestra dramske igre in gledališke
režije. Premiera. Torek, 15. 2., ob 20.00.

Režija: Katarina Aulitisova,
Lubomir Piktor
Gostovanje Lutkovnega
gledališča Ljubljana

za abonente in izven
BERNARDA FINK, mezzosopran
ANTHONY SPIRI, klavir
Spored: izbrani samospevi
R. Schumanna, L. M. Škerjanca,
Z. Prelovca, J. Pavčiča,
A. Lajovica in G. Mahlerja

GALERIJA ARS SACRA

UMETNIKI ZA KARITAS, prodajna razstava. Na ogled bodo dela udeležencev 16.
mednarodne likovne kolonije (Sinji vrh, 2010) in strokovnih sodelavcev ter udeležen-
cev Dneva odprtih vrat. Na ogled do 24. 2.

SINAGOGA

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Prvi del dokumentarnofotografske
razstave Preteklo in pozabljeno, Judovska kultura v Sloveniji.

POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR

- Planinski svet in narava skozi fotografski objektiv Franca Vogelnika, razstava v
razstavišču Per gradus.

- Od Državne glasbene šole do Konservatorija za glasbo in balet Maribor, razstava
v razstavišču Archivum.

ARTDIDAKTA- GALERIJA IN LIKOVNASOLA

Razlagova ul. 23

Vabi vse, ki bi radi spoznali različne risarske, slikarske in grafične tehnike, da se pri-
družijo celoletni likovni šoli. Vabimo vas tudi v ostale likovne tečaje. Več informacij
na 041 355 393 ali www.artdidakta.si.

KNJIŽNO IN LIKOVNO RAZSTAVIŠČE

Knjiga ni le knjiga. V čast slovenskemu kulturnemu
prazniku razstavljajo: fotograf Matjaž Wenzel s knjigo
Pekarna / Monografija prostora, oblikovalka Miri Str-
nad z Oblekami za knjige in bibliotekarki Renata Močnik
in Nina Lončar z Oblekami iz knjig. Na ogled do 12. 3.

AVLA

Plakati slovenskih oblikovalcev za mesec knjige (1968-1979). Iz Zbirke drobnih
tiskov Univerzitetne knjižnice Maribor (izbor Gabrijela Kolbič). Na ogled do 12. 3.
Razstave so na ogled od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00, v soboto med
9.00 in 13.00. Vstopnine ni.

OPR-E-MLJE-N APAR-TMA, Pag - Povljana,
klima, 50 m do morja, parkirno mesto,
prodam. tel. 031/496-091.

S sodelovanjem v Večerovih |
nagradnih akcijah z SMS-sporočili I
boste postali član SMS-kluba I
oziroma Večerove multimedijske #
scene (VMS). V Večerov SMS-klub|
se včlanite s sodelovanjem v kateri^aod nagradnih iger ali pa tako, da
pošljete sporočilo z vsebino VEČER
IME LETNICA ROJSTVA POŠTNA
ŠTEVILKA na 2929 in potrdite
splošne pogoje, objavljene na strani
www.smscity.net/vecer. Povratni
SMS je brezplačen. Člani kluba
boste tedensko dobivali sporočila o
ugodnostih in nagradnih akcijah po
0,21 EUR. Iz VMS se lahko vedno
odjavite tako, da pošljete sporočilo
VEČER STOP na 2929.

ob 15. uri- na pokopali-šču v Juri-ju ob Pesni-ci-.
Pokojni- bo v mrli-ško vežo pri-peljan na dan pogreba ob 13.30.

V globoki žalo-st-i: žena Marija, sino-va To-nček in Jo-žef z družinama
in o-st-alo- so-ro-dstvo-

Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo.

Na- zadnjo pot jo bomo pospremi-li- jutri-, v sredo,
16. februarja 2011, ob 14.30 na pobreškem pokopali-šču
v Ma-ri-boru.

Naročniki Večera lahko naročite revijo s 50 % popustom,
za samo 0_r99 €_r po telefonu 02 23 53 326
ali po e-pošti narocnina@vecer.com.

Ni res, da si odšla - nikoli ne boš.
Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini,
boš vsak naš korak spremljala v tišini.

Za vedno zatisnila si oči, mislili smo, saj samo spiš,
in tebe nič in nihče ne prebu-di,
grenka žalost v naših srcih ždi.

Od nje se bomo poslovili v sredo, 16. februarja 2011, ob 16. uri
na pokopališču v Središču ob Dravi.

Žalujoči: sinova Branko in Jože ter hčerke Majda,
Vida in Irena z družinami

Tiho teče solza lepega spomina,
u-mre srce, a ostane bolečina
v srcu- dragega in večnega spomina.
Ni tvojih več besed in stiska rok,
ostal je le spomin in trpek jok.
Ko nekoga za vedno izgu-biš,
ko odnese za seboj del tebe,
šele takrat se zaveš,
da ga lju-biš bolj kot sebe.

Žalujoči: mama, sestra Slavica z družino, brat Milan z družino
in sestra Milena z družino iz Avstralije

Zdaj, dragi, nočem misliti na nič.
Zdaj poletim poslednjič do višav,
do sonca zlatega, do zvezd - čeprav
bom strmoglavila kot ranjen ptič.
O, vzemi takrat v tople me dlani,
položi čisto blizu- me srca,
da si me lju-bil, šepni, pa morda
še v zadnje srečanje odprem oči...

Na zadnjo pot jo bomo pospremili jutri, v sredo,
16. februarja 2011, ob 14.15 na dobravskem pokopališču
v Mariboru.

Po tiho odšel si v popoldneva sivini,
v lovski opravi na večni sprehod
v loge zelene, k čebelicam svojim.

ob 14. uri na pokopališču v Radencih.
Žara bo položena v poslovilno vežico na dan pogreba ob 12. uri.
Svojci se cvetju in svečam hvaležno odrekamo.
Prispevke namenite v dobrodelne namene.

Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 16. februarja 2011,
ob 13.30 na dobravskem pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: žena Genovefa, hčerki Manja in Darja ter vnuki Peter
z Gordano, Aleš, Andreja, Tanja z družinama

Pogreb bo v sredo, 16. februarja 2011, ob 15. uri v Starem trgu
pri Slovenj Gradcu.

Pogreb naše drage Danice bo jutri, v sredo, 16. februarja 2011,
ob 14.15 na dobravskem pokopališču v Mariboru.

V globoki žalosti: sin Robi s Tatjano, hčerka Darja ter vnuka
Tomaž in Sara
smo se poslovili včeraj v ožjem krogu na pokopališču v Šentilju.

Maša za pokojno bo v petek, 18. februarja 2011, ob 17. uri
v farni cerkvi sv. Ilja v Šentilju.

Od nje smo se poslovili 14. februarja 2011 na pobreškem
pokopališču v krogu njenih najdražjih.

V 84. letu starosti je svojo garaško in dobrote
polno življenjsko pot sklenila

Zadnje slovo od drage pokojnice bo jutri, v sredo,
16. februarja 2011, ob 13.45 na pobreškem pokopališču.

Od nje se bomo poslovili v četrtek, 17. februarja 2011,
ob 13.45 na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: sin Vlado, vnukinje Polona, Živa in Jana z družinami,
Eva z Davidom in vnuk Klemen, pravnuki Lana, Hana,
Vito- in Jako-b, se-stri Jo-žica in Lo-jzka z dru-žinami

Žalu-jo-či: o-tro-ci Armanda, Te-o-do-r in Manu-e-la z dru-žinami,
sestra Danica z družino ter ostalo sorodstvo

Projekt Mars500, s kate-
rim simulirajo odpravo na
rdeči planet, je na pol poti

Prostovoljca iz Rusije in Italije sta si
včeraj v moskovskem raziskovalnem
centru nadela vesoljski obleki in se
odpravila na virtualni sprehod po peš-
čeni površini Marsa. Gre za novo fazo
posebnega eksperimenta, v kateri po-
skušajo simulirati, kako bi bilo, če bi se
ljudje odpravili na rdeči planet. Prosto-
voljca sta s štirimi drugimi moškimi
osem mesecev preživela v zaprtem pro-
storu brez oken, kije predstavljal njiho-
vo vesoljsko plovilo. Doslej so izvedli
polovico poskusov v okviru projekta
Mars500.

Ko bodo prostovoljci opravili načr-
tovane sprehode po Marsu, se bodo
vrnili na svojo matično ladjo in se
odpravili na dolgo pot domov. Prav-
zaprav to pomeni še osem mesecev
osame v zapečateni "vesoljski kapsu-
li" na Inštitutu za biomedicinske prob-
leme na obrobju ruske prestolnice.
Namen projekta Mars500 je ugotovi-
ti, ali so ljudje umsko in telesno spo-
sobni prestati tak dolgotrajen polet v
vesolje, med katerim bi bivali v zelo
utesnjenih razmerah, vsak dan vide-
vali iste obraze, medtem ko bi vse, kar
počnejo, postalo monotona rutina. Živ-
ljenje, ki ga zdaj preizkuša omenjenih
šest prostovoljcev, je precej drugačno
od tistega na Mednarodni vesoljski po-
staji (ISS), na katero nenehno prihaja-
jo vesoljska plovila in drugi ljudje. ISS
je prometna točka, njeni prebivalci pa
lahko neposredno komunicirajo s ko-
legi na Zemlji. Na vesoljski ladji, name-
njeni na Mars, je življenje veliko bolj
omejeno. Sporočila, ki jih pošiljajo ti
tako imenovani astronavti, znanstve-
niki zunaj njihovega simulacijskega
plovila prejmejo z 20-minutno zamu-
do, s čimer simulirajo zamudo, ki naj
bi nastala pri pošiljanju radijskih sig-
nalov na poti skozi vesoljsko prostra-
nost med Marsom in Zemljo. Posadko
sestavljajo trije Rusi, dva državljana
EU in prebivalec Kitajske. Aleksander
Smolevski, Sukrob Kamolov, Aleksej
Sitev, Diego Urbina, Romain Charles
in Wang Yue so morali prestati stro-
ge izbirne postopke, da so bili spreje-
ti v program, "izstrelitev" njihovega
simulacijskega vesoljskega plovila pa
je lani pritegnila veliko mednarodno
pozornost.

Včeraj je bilo zanje še posebno raz-
burljivo. Aleksander Smolevski, Diego
Urbina in Wang Yue so se ločili od ko-
legov in odšli v posebno vesoljsko kap-
sulo, s katero so "pristali" na Marsu.
Iz nje so se nato odpravili raziskovat
rdeči planet. Smolevski in Urbina sta v
vesoljskih oblekah Orlan, kakršne no-
sijo pravi astronavti, prva stopila na
peščeno površino. Simulirala sta nekaj
geoloških raziskav, ki bi jih lahko ne-
kega dne izvedli tudi pravi astronav-
ti. Pri delu jima je pomagala robotska
sonda, njuno aktivnost pa je nadzira-
la moskovska služba za nadzor vesolj-
skih odprav, ki sicer spremlja dogodke
na ISS. Na navidezno površje Marsa so
se prostovoljci odpravljali dva po dva,
medtem ko je tretji vedno ostal v kap-
suli, je povedal dr. Martin Zell, ki vodi
znanstveni program Evropske vesolj-
ske agencije na ISS. Testni astronavti
so opravljali virtualne analize vzorcev,
ki so jih pridobili z vrtanjem v marsov-
sko prst. Te vzorce so odnesli v vesolj-
sko kapsulo, da bi jih tam še dodatno
proučili.

Projekt so poimenovali Mars500,
ker utegne morebitna človeška odpra-
va na Mars ob razpoložljivi pogonski
moči trajati prav toliko dni; 250 dni
naj bi trajala pot do rdečega planeta, 30
dni naj bi astronavti preživeli na njem,
240 dni pa naj bi se vračali domov, kar
je skupno 520 dni. V resnici bi odprava
trajala precej dlje. Simulacijsko vesolj-
sko plovilo Mars500 je veliko 550 ku-
bičnih metrov.

Prava odprava na Mars bo možna
šele čez več deset let. Povezana je z ve-
likimi izzivi, tako s tehničnega vidika
kot z vidika zanjo potrebnih finančnih
sredstev, saj bi verjetno stala na mili-
jarde dolarjev. Znanstveniki bi morali
tudi ugotoviti, kako lahko posadko zaš-
čitijo pred vesoljskim sevanjem. Na ISS
to ne pomeni tako velike težave, ker
jo Zemljino magnetno polje ščiti pred
visokoenergetskimi delci s Sonca in iz
globokega vesolja. (čk)

Princ William si je za poročno pričo
izbral svojega brata Harryja, njego-
va nevesta Kate Middleton pa svojo
sestro Philippo. Par se bo poročil 29.
aprila v Westminstrski opatiji. Med
nevestinimi družicami bo tudi sede-
mletna Lady Louise Windsor, hčer-
ka wesseškega grofa oziroma princa
Edvarda in njegove žene Sofije. Eden
izmed pažev pa bo desetletni William
Lowther-Pinkerton, sin zasebne tajni-
ce princa Williama. Nevesta bo imela
štiri družice. Poleg Lady Louise bo ta
čast pripadla tudi osemletni Margariti
Armstrong-Jones, hčerki linleyjskega
vikonta in vikontese, ter triletni Grace
van Cutsem, hčerki Williamovega in
Katinega tesnega prijatelja Hugha van

Cutsema. Četrta družica bo triletna
Eliza Lopes, vnukinja cornwallske voj-
vodinje Camille, druge žene britanske-
ga prestolonaslednika Charlesa. Drugi
paž bo osemletni Tom Pettifer, sin nek-
danje Williamove in Harryjeve varuš-
ke Tiggy Legge-Bourke. (čk)

Mariborsko Pohorje: do 40 cm snega;
Rogla: do 60 cm; Cerkno: do 90 cm;
Kranjska Gora: do 50 cm; Kope: do 40
cm; Vogel: do 110 cm; Golte: do 50 cm;
Ribniško Pohorje: do 40 cm snega.
Podatke posreduje Združenje sloven-
skih žičničarjev - GIZ.

Največja vrli-na, ki-jo človek
premore, i-n zad-nj-a, ki-jo osvoji-,
je čut za pravi-čnost.

PRINESITE KUPON - OB NAKUPU
VOZILA IZ ZALOGE VAM PODARIMO
NOVO LETNO VINJETO 2011

"Zavihajte rokave, zagra-
bite vsako priložnost, ki se
pojavi, in poprimite tudi
za tista dela, ki morda
niso najbolj 'vroča',"
svetuje mladim iskalcem
zaposlitve Matic Vošnjak,
direktor Competa

Kaj svetujejo iskalcem zaposlitve v
zaposlitvenih agencijah? Kako naj
se lotijo iskanja zaposlitve predvsem
mladi, ki so končali šolanje, a že lep
čas zaman trkajo na vrata, ki bi jim
omogočila osamosvojitev, neodvisnost
od staršev in zadovoljstvo nasploh? V
agenciji Competo smo povprašali, s
kakšnimi izkušnjami pri iskalcih za-
poslitve se srečujejo pri svojem delu.
Iščejo delo pri njih stari ali je več mla-
dih, kakšni kadri so to, kaj sprašujejo,
ko se obračajo na njih?

Matic Vošnjak, direktor podjetja Com-
peto, ki se ukvarja z zaposlovanjem
in kadri: "Kot zaposlitvena agencija,
usmerjena v iskanje vodstvenega in
strokovnega kadra, se dnevno sreču-
jemo predvsem s kandidati, ki imajo
za seboj že določeno delovno zgodo-
vino in s tem tudi dosežke in različ-
na pridobljena znanja. V osemdesetih
odstotkih gre za ciljno skupino staro-
sti od 28 do 48 let. Na nas se obrača
relativno malo svežih diplomantov -
govorimo morda o desetih odstotkih
kandidatov. Ostali so kandidati nad 48
letom starosti. Struktura naših kandi-
datov po nazivih delovnih mest (pozi-
cijah) je zelo raznolika: v bazi imamo
tako člane uprav kot izvršne direktor-
je, prokuriste, direktorje raznih podro-
čij in poslovnih enot, vodje blagovnih
znamk, vodje marketinga in odnosov
z javnostmi, vodje računovodstva, tr-
žnike in še mnoge druge tudi bolj stro-
kovne in tehnične profile."

Vošnjak pojasnjuje, da se na njih ne
obračajo samo brezposelni, saj je med
kandidati v njihovi bazi precej takih,
ki delo sicer že imajo, vendar si želijo
novega ali drugačnega kariernega izzi-
va.

"Morda se marsikomu ob tem po-
raja vprašanja oziroma pomislek, le
zakaj se tovrstni posamezniki, ki so
delovno aktivni, sploh obračajo na za-
poslitveno agencijo? Oziroma pri čem
potrebujejo našo pomoč ali nasvet in
nenazadnje, kako jim lahko pri tem mi
pomagamo? V Competu prisegamo na
individualni pristop. Čim večje število
kandidatov, ki se prijavijo v našo bazo,
skušamo tudi osebno srečati in z njimi
opraviti krajše spoznavno srečanje. Se-
veda bi bilo nerealno pričakovati, da
stkemo osebne vezi prav z vsakim po-
sameznikom, ki se prijavi v našo bazo.
Če pa kandidati sami izrazijo željo,
temu seveda vselej ugodimo v določe-
nem časovnem obdobju."

Prepričan je, da je spoznati kandi-
data osebno in se z njim pogovoriti o
konkretnih delovnih izkušnjah, zna-
njih, kompetencah, njegovih pričako-
vanjih, posebna izkušnja, ki lahko da
mnogo boljše rezultate za obe strani,
za agencijo in kandidata samega. S
kandidatom se konkretno pogovorijo
o področjih dela in panogah, kjer bi že-
leli delati, in potencialno zanimivih
delodajalcih.

"Po razgovoru lahko z našimi raz-
ličnimi aktivnostmi kandidatu poma-
gamo do novega kariernega izziva.
Sočasno mu tudi svetujemo, kako naj
se aktivnega iskanja dela loti tudi sam.
Včasih nekateri kandidati sami izrazijo
željo, da jim pomagamo sestaviti dober
življenjepis, priporočilo ali morda pri-
javo na delovno mesto. To z veseljem
tudi naredimo. Torej, naš poudarek ni
le na tem, da zbiramo izključno prijave
posameznikov na že razpisana prosta
delovna mesta, ampak da podrobno
spoznamo tudi čim večje število kan-
didatov iz naše baze in tudi njim poma-
gamo do novega kariernega izziva."

Kaj jim svetujejo pri njihovi proaktiv-
nosti? Predvsem sta ključna pozitivna
naravnanost in prepričanje vase. Po-
membno je, da sami pri sebi razčisti-
jo, kaj resnično želijo početi in kje je
njihova največja dodana vrednost - v
čem so res najboljši. Drugi korak je, da
znajo vse to pravilno ubesediti tudi v
določeno pisno obliko, življenjepis in
prijavo ter s pravimi izrazi in poudar-
ki pristopati do druge strani - podje-
tij. Tretji korak je suveren, odločen in
prepričljiv nastop pred delodajalcem.
Pri Competu jim svetujejo, naj se loti-
jo iskanja novega kariernega izziva po
čim bolj različnih kanalih. Ljudem, ki
jim zaupajo, morajo povedati, da so
odprti za nove delovne izzive. Dobro
je, da so tudi čim bolj vpeti v razne so-
cialne mreže in da se družijo v različ-
nih krogih. Tudi osebna predstavitev
in gradnja lastne blagovne znamke
imata pri tem velik pomen.

Mladim, ki so brez dela in imajo
pri iskanju slednjega velike težave,
svetujejo: "Zavihajte rokave, zagrabi-
te vsako priložnost, ki se pojavi, in
poprimite tudi za tista dela, ki morda
niso najbolj 'vroča'. To ni nikakor po-
nižujoče ali čudno. Ključno je, da čim
prej vzpostavite odnos s trgom dela in
si nabirate izkušnje. Vaš odnos, vztraj-
nost, delavnost, trud in dobri rezultati
bodo sčasoma obrodili sadove in napo-
čil bo trenutek, ko boste lahko napre-
dovali, zamenjali službo, imeli boljši
naziv in tudi dobro zaslužili. Toda vse
ob svojem času. Verjetno vsi poznate
izraz gradnja kariere. Tako kot hiša se
tudi vsaka druga stvar v življenju prič-
ne graditi na dnu, počasi, od začetka,
iz golih temeljev, in podoba, slika izdel-
ka je v tej prvi fazi vselej malo čudna,
ne ravno privlačna. Ne ve se točno,
kaj bo iz nje nastalo. Tudi kariera se
gradi na podoben način. Najslabše je,
če na samem začetku hočete in želite
preveč, s tem bo posledično, ob nega-
tivnem izidu, tudi vaše razočaranje to-
liko večje," razlaga Matic Vošnjak.

GREGOR CERAR, UNiV. DIPL. PRAV.,
SEKRETAR ZSSS, OBMOČNA ORGANIZACIJA
PODRAVJE IN KOROš-KA

Bralka piše: "Zaposlena sem pri samostojnem podjetniku in sem slišala, da naj
bi se z novim letom zvišale najnižje osnovne plače zaposlenih v obrti. Zanima
me, ali to pomeni, da se morajo plače vsem zaposlenim tudi dejansko
zvišati?"

Sindikat odgovarja: "Plačilo za delo je sestavljeno iz plače, ta pa mora biti vedno v
denarni obliki. Zakon določa, da mora osnovna plača (torej plačilo v denarju)
upoštevati zahtevnost dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Plača je torej sestavljena iz: osnovne plače, ki izhaja iz zahtevnosti dela, delovne
uspešnosti, dodatkov, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, nevarnosti
pri delu, neugodnih vplivov okolja ter iz neugodne razporeditve delovnega
časa, dela plače za poslovno uspešnost. Plača, ki jo delodajalec izplača, ne sme
biti nikoli manjša od tiste, ki je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Prav tako
pomembno je, da mora delodajalec delavcu izplačati minimalno plačo v
zakonski višini, čeprav je delavec po določbah kolektivne pogodbe ne dosega.

Da se izognemo nejasnostim glede pojmovanja, kaj plača pomeni, navajamo še
definicije posameznih kategorij plač: najnižja osnovna plača je najnižji znesek,
ki ga je delodajalec dolžan izplačevati posameznemu delavcu, razporejenemu
v ustrezni tarifni razred. Ta znesek se mora povečati za dodatke ter delovno in
poslovno uspešnost v skladu z veljavnimi določbami kolektivnih pogodb in
pogodbe o zaposlitvi. Osnovna plača delavca, določena v kolektivni pogodbi o
zaposlitvi, nikoli ne sme biti nižja od izhodiščne plače ustreznega tarifnega
razreda, v katerega je delavec razporejen. Osnovna plača je znesek, ki ga mora
prejemati delavec, razporejen v ustrezni tarifni razred, in ta znesek je določen
v pogodbi o zaposlitvi. Ta plača ne vsebuje dodatkov za posebne obremenitve
ter dela plače za delovno in poslovno uspešnost. Določena je za polni delovni
čas, normalne pogoje dela in za doseganje predvidenih rezultatov. Predvideni
rezultati se merijo z normami, ceniki del, akordi in drugimi cilji poslovanja, ki
pa morajo biti delavcu znani pred pričetkom opravljanja dela. Plača delavca je
znesek, ki se obračunava mesečno na podlagi določb te kolektivne pogodbe in
pogodbe o zaposlitvi in se vselej izkaže v bruto znesku ter s pripadajočimi
davki in prispevki kot odbitno postavko. Razlika med bruto plačo in obračuna-
nimi davki in prispevki je izplačilo plače v neto znesku.

Minimalna plača je znesek, ki ga mora delavec prejeti za polni delovni čas ne
glede na dosežene rezultate dela po določbah zakona o minimalni plači.
Drugače povedano, je to znesek, ki varuje spodnjo raven izplačila vsakega
delavca, ki je zaposlen za določen ali nedoločen čas, tudi pripravnika. 14. 1.
2011 je bil objavljen novi znesek minimalne plače. Minimalna plača za polni
delovni čas velja od 1. 1. 2011 dalje - 748,10 evra, prehodni znesek pa 698,27
evra. Nadomestilo plače so prejemki delavca, ki se obračunavajo v skladu z
določbami kolektivnih pogodb in v skladu z zakonskimi predpisi. Nadomesti-
la se obračunavajo v vseh primerih, kot jih določajo kolektivne pogodbe za
čas, ko delavec brez svoje krivde ne dela, zato praviloma ne more biti višja,
kot bi znašala plača za redno delo, če bi delavec delal. Osnovna plača je torej
znesek, ki mora biti jasno določen v pogodbi o zaposlitvi. Ta predstavlja v
praksi za delavca osnovni, redni in relativno fiksen vir sredstev za življenje.
Predviden delovni učinek je rezultat, ki ga mora delavec doseči v določenem
obdobju glede na vnaprej določene kriterije. Na delavčevo osnovno plačo ne
more vplivati slab rezultat delodajalca. Kot normalni delovni pogoji so
mišljeni tisti, ki delavčevega dela ne otežujejo in ga dodatno ne obremenjuje-
jo. Osnovna plača tako ne more biti nižja od najnižje osnovne plače za posame-
zni tarifni razred. Ta plača je prav tako osnova za obračunavanje dodatkov, v
določenih primerih pa tudi nadomestil.

V nobenem primeru pa izplačana plača ne more biti nižja od najnižje osnovne
plače za ustrezni tarifni razred, ki so določeni v kolektivnih pogodbah, in
seveda tudi ne od minimalne izplačane plače, določene v zakonu o minimal-
ni plači."

• za promocije in degustacije v Mariboru in na Ptuju iščejo pet študentov ali štu-
dentk, plačilo 5 do 7 evrov na uro,

• nekoga potrebujejo za pomoč pri prodaji obutve v Mariboru, plačilo 3,50 evra
na uro,

• trem ponujajo terensko anketiranje v Mariboru in Celju, plačilo 5 evrov na
uro,

• v Mariboru iščejo nekoga za pomoč pri vrtnih opravilih, plačilo 4 evre na
uro,

• dve osebi v Mariboru, na Taboru, iščejo za delo v marketingu, plačilo 3,50 evra
na uro in stimulacija,

• štirideset oseb potrebujejo za delo turističnih predstavnikov po Sredozemlju,
plačilo po dogovoru,

sporočajo iz servisa. Istočasno vas obveščajo, da bodo v kratkem v ponudbi tudi

Vaša vloga za zaposlitev
je vaše prodajno orodje.
Mogoče vam zaposlitve ne
bo prinesla, vendar vam
mora prinesti razgovor

Vloga mora biti napisana tako, da pri-
tegne pozornost potencialnega deloda-
jalca in vas zato pokliče na razgovor.
To je tudi bistveni cilj vaše vloge. Spo-
daj si poglejte deset zlatih pravil, ki jih
morate upoštevati pri pisanju, svetuje-
jo na spletnem portalu iskalcev zapo-
slitve.

• Ko pišete vlogo, imejte v mislih, da
je napisana z namenom - prinesti
vam določeno zaposlitev. Tako boste
lahko jasno izrazili pričakovanja in
ugotovili, kakšno zaposlitev sploh že-
lite in ali ustrezate pogojem, ki jih to
delovno mesto zahteva.

• Uspešna vloga je natančna in
jedrnata. Ne vključujte niče
sar, kar ni pomembno za
določeno delovno mesto
na katerega se prijavljate.
Vloga ni avtobiografija in
v njej ni treba našteti prav
vsega. Za vsako poved pre-
sodite, ali je ustrezna in po
membna za potencialnega
delodajalca. Le nekaj sekund
imate na voljo, da impresioni-
rate potencialnega delodajalca
in v teh nekaj sekundah morate
razkriti svoje adute.

• Učinkovita vloga za zaposli-
tev se začne z "udarno" po-
vedjo. Ta naj bo preprosta in jasna. V
enem ali dveh kratkih stavkih navedi-
te, za katero delovno mesto se potegu-
jete in kakšne koristi boste prinesli,
če vas zaposlijo. Naj bo prikrojena

V Sloveniji je med mladimi največ, 37,9 odstotka,
takšnih, ki so končali peto stopnjo izobrazbe, gimnazijo
ali srednjo poklicno ali tehniško šolo

jih je danes velika večina zaposlenih za
določen čas. V EU naj bi se delež brez-
poselnih, starih do 24 let, kmalu še po-
večal, po napovedih OECD naj bi bila
v kakšnem letu samo na Irskem brez-
poselnost mladih trikrat višja kot pred
krizo, v Španiji pa dvakrat. Močno po-
večanje brezposelnosti med mladimi
grozi tudi nekaterim severnim drža-
vam, Danski in Nizozemski.

Po podatkih Evropskega statistič-
nega urada Eurostata je bila brezpo-
selnost mladih v zadnjem lanskem
trimesečju 16,3-odstotna. Najslabše je
z mladimi v Španiji, kjer je brezposel-
nih že več kot dve petini mladih, 42,8
odstotka. Tudi na Slovaškem je kar 37,3
odstotka mladih brez dela, podobno
se godi mladim v Litvi, kjer jih je brez
dela 35,3 odstotka, in v Latviji, kjer jih
je brezposelnih 33,3 odstotka.

Brezposelnost mladih ima dolgo-
ročne negativne posledice, socialne
in zdravstvene, s sabo nosi večje tvega-
nje za revščino, socialno izključenost.
Država se rada pohvali, da je delež
mladih uradno brezposelnih pri nas
relativno nizek, med 115.132 brezpo-
selnimi v RS, ki so bili konec januarja
prijavljeni na zavodu za zaposlovanje,
je bilo skoraj 30 tisoč mlajših od 30 let.
Med mladimi je največ, 37,9 odstotka,
takšnih, ki so končali peto stopnjo izo-
brazbe, gimnazijo ali srednjo poklic-
no ali tehniško šolo. Mladi do 30 let
so v Sloveniji v povprečju brezposel-
ni devet mesecev, iskalci prve zapo-
slitve pa nanjo čakajo v povprečju 9,6

ZORA KUZET

Po podatkih Evropskega statistične-
ga urada Eurostata je bilo konec prete-
klega leta v Evropi brez dela že 23,18
milijona ljudi, od tega 15,77 milijona
v evrski skupini. Glede na november
se je število brezposelnih zmanjšalo
v EU za 19 tisoč, na območju evra pa
celo za 73 tisoč. Brezposelnost je naj-
manjša na Nizozemskem (4,3 odstot-
ka), v Luksemburgu (4,9 odstotka) in v
Avstriji (5 odstotkov). Najvišja je v Špa-
niji, kjer je brez dela kar 20,2 odstotka
aktivnega prebivalstva. V primerjavi
z decembrom 2009 je osmim državam
uspelo zmanjšati stopnjo brezposelno-
sti. Med državami z nizko brezposel-
nostjo je tudi Slovenija s 7,8-odstotno
brezposelnostjo.

Evropa je zaskrbljena, ker je med
brezposelnimi veliko mladih, pone-
kod njihovo število celo vedno bolj
narašča. Brezposelnost mladih je že
nekaj desetletij resen problem v veči-
ni industrijskih družb, v državah EU
je večino devetdesetih let presegala
20 odstotkov in je bila večji del zadnje-
ga desetletja dvakrat višja od povpreč-
nih stopenj brezposelnih, starih več
kot 26 let.

Številni evropski analitiki se stri-
njajo, da je danes mlada populacija
med najbolj ogroženimi, trend pa se
po nekaterih ocenah ne bo ustavil vsaj
še nekaj let. Mladi po zaključku izobra-
ževanja ne dobijo službe, tisti, ki so za-
posleni, pa jo med prvimi izgubijo, saj

meseca, v najboljšem položaju so dip-
lomanti s sedmo stopnjo izobrazbe, ki
morajo na zaposlitev v povprečju čaka-
ti 3,7 meseca.

Veliko mladih se, ker ne najdejo za-
poslitve, odloči za daljši študij. Vendar
sociologi opozarjajo, da mladi danes za-
radi podaljševanja študija in občasnih
in začasnih oblik dela, ki so se razširi-

delovnemu mestu, za katerega se po-
tegujete. Čeprav je včasih težko napi-
sati posamezno vlogo za posamezno
razpisano delovno mesto, je to pripo-
ročljivo. Če vam to ne uspe, "imejte v
zalogi" vsaj nekaj različnih vlog.
Uporabljajte aktivne glagole, saj bo
tako vaša prošnja videti bolj zanimi-
va in dinamična.

• Usposobljenost je sicer pomemb-
na, vendar delodajalci iščejo prak-
tične sposobnosti, ki jih potrebuje
prav vsaka organizacija. To so na
primer: timsko delo, vodstvene
sposobnosti, odlične sposobnosti
komunikacije, interpersonalne
sposobnosti in ravnanje z oseb-
nim računalnikom.

V svoji prošnji poudarite
svoje dosežke in ne nalo-
ge in odgovornost,
saj bo prošnja tako
imela večji uči-
nek. Besede kot
"odgovoren za"
, "naloge so za-
čaka na trgu dela. (Janko Rath)

le predvsem v zadnjih desetih letih,
na trg dela prihajajo relativno pozno
in postopoma, pri čemer si nekateri
prvo redno službo, ki zagotavlja mini-
malno varnost, najdejo šele krepko po
tridesetem letu. Najslabše se godi druž-
boslovcem, saj na zavodu za zaposlova-
nje pravijo, da delodajalci kljub krizi
še vedno kažejo zanimanje za mnoge

jemale" zvenijo dolgočasno in pasiv-
no. Če poudarite svoje dosežke, boste
pridobili prednost pred ostalimi kan-
didati in si izboljšali možnost za za-
poslitev.

Svojo vlogo "oklestite" vseh tipkar-
skih napak, napačno napisanih besed
ali slovničnih napak. Slabo napisana
prošnja, polna napak, je znak nemar-
nosti in neprofesionalnosti. Zato več-
krat preverite svojo prošnjo. Naj to
storijo tudi vaši prijatelji ali kolegi, ki
morda opazijo kako napako, ki ste jo
sami spregledali.

Naj bo vaša vloga bralcu prijazna. Naj
bo jedrnata, odstavki naj bodo jasni
in kratki. Razmik med odstavki naj
bo večji. Ne pišite z velikimi črkami
ali s prevelikim številom poudarje-
nih besed.

Preden napišete prošnjo, se postavi-
te v kožo potencialnega delodajalca.
Učinkovite prošnje so tiste, v katerih
delodajalec takoj poišče znanja in spo-
sobnosti, ki jih išče. (zap)
deficitarne kadre: za poklice s področ-
ja naravoslovja in tehnike, predvsem
za strojnike, elektrotehnike, računal-
nikarje, in to na vseh izobrazbenih
ravneh. Povpraševanje je tudi po me-
dicinskem osebju, po zdravnikih, me-
dicinskih sestrah in drugih, lani so
delodajalci pogosto iskali še prodajal-
ce, voznike in učitelje.

Strokovnjaki menijo, da obstajajo pra-
vila, ki jih je pri iskanju zaposlitve
nujno upoštevati. Poglejmo:

• Na zaposlitveni razgovor pridite pra-
vočasno. Če pridete več kot pet minut
pred razgovorom, raje počakajte pred
stavbo ali pa sedite v bližnji lokal in
se sprostite ter počakajte.

• Oblecite se priložnosti in delu primer-
no. Ne oblecite se preveč elegantno,
temveč bodite urejeni in čisti.

• Na razgovor v mapi prinesite kopijo
svojega življenjepisa in morebitna re-
ferenčna pisma.

• Bodite pripravljeni ostati toliko časa,
kolikor traja zaposlitveni intervju.
Naj se vam ne mudi naprej.

• Noč pred razgovorom se dobro naspi-
te, da med razgovorom ne boste vide-
ti utrujeni.

• Bodite prijazni z vsemi, ki jih sreča-
te v podjetju, tudi z receptorjem in
čistilkami. Nikoli ne veste, koga bo
kadrovik vprašal, kakšen vtis ste na-
redili nanj.

• Pripravite se na kadrovikova vpraša-
nja in se pozanimajte o podjetju. Če
boste vedeli kaj povedati o podjetju,
boste naredili vtis na kadrovika in
mu dali občutek, da podjetje pozna-
te in da si resnično želite delati zanj.

• Če vam je za prosto delovno mesto
povedal kdo, ki ga pozna tudi kadro-
vik, to med intervjujem omenite.

•Sledite kadrovikovi govorici telesa.
To ne pomeni, da ga posnemajte v
vsem, kar naredi, vendar skušajte zr-
caliti njegovo mimiko in govorico te-
lesa.

• Ob koncu razgovora se kadroviku
zahvalite za čas in še enkrat izrazite
interes, da si želite delati za to podjet-
je (če ga seveda še imate).(zap)

Vreme med zimskimi
po-čit-nicami sicer ne
bo- izrazito zimsko-,
po-krajina ne
zasnežena, bo- pa
do-vo-lj mrzlo-, da bo-do-
smučarska središča
po-no-sno- go-st-ila

Ve-li-ki- in ma-li- otroci- z ve-se-lje-m
pri-ča-ku-je-mo pri-hodnji- te-de-n,
ko bomo Slove-nci- prvi-č hkra-ti-
u-ži-va-li- v poči-tni-š-ki-h ra-dosti-h

1-n norči-ja-h, ki- so se-sta-vni- de-l
zi-mski-h poči-tni-c. Mnoge- dru--
ži-ne- so že- poi-ska-le- na-jza-ni-mi--
ve-jš-e- i-n dostopne- ponu-dbe- za-
bi-va-nje- v poči-tni-š-ki-h kra-ji-h,
ne-ka-te-ri- i-š-če-jo me-d ponu-dba--
mi-, ki- so na- voljo za-dnji- hi-p. Ve--
li-kokra-t je- ta- možnost mnogo
bolj u-godna- i-n za-to pre-dsta-v-
lja- odli-čno pri-ložnost za- ti-ste-
z ma-nj de-na-rja-. Si-ce-r pa- kva-li--
te-ta- pre-ži-vlja-nja- sku-pne-ga- ča-sa-
ni-ma- pra-v ni-č opra-vi-ti- z e-vri- v
de-na-rni-ci-.

Me-d zi-mski-mi- poči-tni-ca-mi-
na-jve-čkra-t i-zbi-ra-mo me-d do-
ma-či-mi- a-li- bli-žnji-mi- kra-ji-, ki-
ponu-ja-jo smu-ča-rske- u-ži-tke- a-li-
vra-goli-je- v ba-ze-ni-h s toplo te-r-
ma-lno vodo. Ne-ka-j kra-je-v v
na-š-i- ne-posre-dni- bli-ži-ni- la-hko
hkra-ti- za-dovolji- oboje-. Pri- i-zbi--
ri- je- nu-jno, da- na-s vodi-jo že-lje-
ce-le- dru-ži-ne-. Se-ve-da- je- pri- te-m
pome-mbno ra-ci-ona-lno ra-zmi-š--

Bližajo se roki za vpis v vrtec in
starši so postavljeni pred dile-
mo, kam naj vpišejo svoje otro-
ke. Oskrbnine se med vrtci v
različnih občinah razlikujejo
in znašajo od dobrih 350 evrov
pa do slabih 600 evrov za prvo
starostno obdobje. Cene namreč
oblikujejo občine same in pri
tem ministrstvo ne postavlja
ome-ji-te-v.

Za-ni-mi-vo je-, da- na- ce-no ne-
vpli-va-jo opre-mlje-nost vrtca-
i-n ponu-dba- a-kti-vnosti-, tu-di-
inve-sti-ci-je- ne- sodijo v ka-te-gori--
jo obli-kova-nja- ce-n oskrbni-ne-.
Tore-j la-hko obči-ne- za-ra-ču-na-va--
jo zgolj de-lo, pre-hra-no i-n ma-te--
ri-a-l, ta-ko da- so ra-zli-ke- z vi-di-ka-
u-pora-bni-kov pra-v ne-ve-rje-tne-.

lja-nje- sta-rš-e-v, vse-e-no pa- kori--
sti-, da- poi-š-če-mo otroka- v se-bi-
i-n u-gotovi-mo, ka-ko se- bomo
norča-vo pri-dru-ži-li- svojim otro-
kom. Toboga-ni-, ba-ze-ni- z va-lovi-
in i-gra-la- v pre-ddve-rju- la-hko pri--
kli-če-jo v spomi-n na-š-e- mla-dost-
ni-š-ke- tre-nu-tke-; boste- vi-de-li-,
pra-v pomla-je-ni- se- boste- vrni-li-
domov. Ena-ko le-po je- la-hko na-
smu-ča-nju-, sa-nka-nju- in ke-pa-nju-,
i-zle-ti- v ne-zna-no, obi-sk gra-dov,
ru-š-e-vi-n a-li- kra-je-vni-h pose-bno-
sti- i-n zna-me-ni-tosti- pa- la-hko
na-re-di-jo poči-tni-ce- pose-bne- i-n
ne-poza-bne-.

Za- vrhu-nski- oddi-h ni- nu-jno, da-
odpotu-je-mo od doma-. Doma-če-
za-ve-tje- z okoli-š-ko ponu-dbo je-
la-hko odli-čna- i-zbi-ra-. Na-re-di--
mo si- te-de-nski- na-črt a-kti-vno-
sti- i-n ga- i-zobe-si-mo na- vi-dno
me-sto v sta-nova-nju-, pote-m pa-
sle-di-mo ze-mlje-vi-du- i-n u-ži-va-j-
mo v obi-ski-h kopa-li-š-č, v pol-
dne-vne-m smu-ča-rske-m i-zzi-vu-,
v drsa-lne-m spe-kta-klu- v le-dni-
dvora-ni-, v zi-mske-m pi-kni-ku-
pri- sose-di-h, v posta-vlja-nju-
i-glu-ja- na- na-jbli-žje-m za-sne-že--
ne-m hri-bu-. Ta-kš-ni-h otroš-ki-h
ra-dosti- za- vso dru-ži-no na-š-a-
domi-š-lji-ja- hra-ni- ne-ve-rje-tno ve--
li-ko. Odli-čne- te-ma-tske- u-ri-ce-
pri-pra-vlja-jo v Lju-blja-nske-m
ži-va-lske-m vrtu-, v e-ni- i-zme-d
slove-nski-h podze-mni-h ja-m je-
na- ogle-d zbi-rka- mi-ni-a-tu-rni-h
me-st, e-de-n ve-čji-h slove-nski-h
trgovce-v posta-vlja- na- ogle-d
e-di-nstve-n sve-t di-noza-vrov. Po-
dobni-h za-ni-mi-vosti- bo me-d
poči-tni-ca-mi- ogromno, le- poi--
ska-ti- ji-h je- tre-ba-. Kot je- tre-ba-

Za-to sta-rš-e-m š-e- bolj pola-ga-mo
na- srce-, na-j ne- poza-bi-jo na- a-lte-r-
na-ti-vne- ponu-dbe-, kot so za-se-bni-
vrtci-, za-se-bna- va-rstva-, vzgoji--
te-lji- na- domu-, ki- so ma-rsi-kje-
odli-čno na-dome-sti-lo kla-si-čni-h
vrtce-v, ki- so ce-novno pri-me-rlji--
ve- a-li- ce-lo u-godne-jš-e-. Pri- vse-h
obli-ka-h va-rstva- pose-bno po-
poi-ska-ti- otroka- v se-bi-, da- bi-
sve-t svoji-h otrok la-hko spre-je--
li- i-n oboga-ti-li-!

Ča-s me-d poči-tni-ca-mi- la-hko
i-zkori-sti-mo tu-di- za- i-nte-nzi-vno
u-če-nje- novi-h spre-tnosti-, ve-š-či-n
i-n u-sva-ja-nje- novi-h zna-nj. Je-zi--
kovni- ce-ntri- ponu-ja-jo za-ni-mi--
ve- je-zi-kovne- te-ča-je- za- otroke-,
ki- ji-h oboga-ti-jo z ra-zni-mi- te-ma-t-
ski-mi- u-stva-rja-lni-ca-mi-. Ve-li-ko
dru-š-te-v i-n insti-tu-ci-j ponu-ja- tu-di-
ple-sne- te-ča-je- in ra-dosti-, smu-ča-r-
ske- š-ole-, š-ole- borda-nja-, drsa-nja-
i-n te-ka- na- smu-če-h te-r pla-va-l-
ni- te-ča-ji- pa- so ta-ko že- sta-lni-ce-
vsa-ki-h poči-tni-c, ki- se- ji-h otroci-
ve-se-li-jo že- mnogo pre-d poči-tni--

Mnoge- orga-ni-za-ci-je- i-n dru-š-tva-,
domovi- u-stva-rja-lnosti-, ga-le-ri--
je-, li-kovna- pri-zori-š-ča-, gle-da-li-š--
ča- in dru-gi- prire-di-te-lji- ponu-ja-jo
bre-zpla-čno a-nima-ci-jo i-n u-stva-r-
ja-lne- i-zzi-ve- otrokom na-jra-zli-č-
ne-jš-i-h sta-rosti-. Nji-hov na-me-n
je- spodbu-ja-ti- kre-a-ti-vnost i-n sa--
moza-ve-st otrok, u-gota-vlja-ti- i-n
ra-zvi-ja-ti- nji-hove- ta-le-nte- i-n ji-m
poka-za-ti-, če-sa- vse- so sposobni-.
Hkra-ti- pa- kre-pi-ti- nji-hov smi-se-l
za- dru-že-nje-, soci-a-lno bli-ži-no
i-n strpnost. Ve-č kot dovolj ra-z-
logov, da- se- ji-m na-š-i- otroci- pri--
dru-ži-jo. Ob te-m ve-lja- pou-da-ri-ti-,
da- to obi-ča-jno ni-so prostori- za-
ose-mu-rno va-rstvo otrok, kje-r
ji-h zju-tra-j odloži-mo i-n pri-de--
mo pozno popoldne- ponje-, pa-č
pa- prostor za- a-kti-vno pre-ži-vlja--
nje- u-ri-c, ki- ni-so ra-zte-gnje-ne- če-z
ve-s da-n.

(Sašo Bizjak)
zornost na-me-ni-mo vzgoji-te-lji--
ca-m, nji-hovi-m sposobnosti-m
i-n obču-tkom, sa-j ji-m bodo za-u--
pa-li- svoj na-jve-čji- za-kla-d.

Ža-l pa- je- vse- pre-ve-č pome-m-
be-n de-ja-vni-k odloča-nja-, ki- ga-
ne- more-mo za-ne-ma-ri-ti-, poma-nj-
ka-nje- prostora-, ki- gre- v pri-d
(pre-)vi-soki-m oskrbni-na-m.

Treba je
poiskati otroka
v sebi, da bi svet
svojih otrok
lahko sprejeli
in obogatili!

Velikokrat lahko
prehladna obolenja
preprečimo
ali pozdravimo
z zeliščnimi pripravki
po receptih naših
babic

Prehladna obolenja sodijo med
najpogostejše virusne okužbe
zgornjih dihal, ki se običajno po-
javijo kot bolečine v grlu. Sprem-
ljajo jih izcedek iz nosu, suh
kašelj in kihanje. Največkrat
prehlad traja teden dni, včasih
pa tudi do dva tedna. Prehlad-
na obolenja občasno spremlja
vnetje srednjega ušesa, ki je
pogostejše pri otrocih. Kadar
smo prehlajeni, viruse prenaša-
mo na okolico do zadnjega dne
prehlada, lahko pa tudi do tri
tedne, pri čemer so otroci pri
"podarjanju" virusov prehlada
bolj "radodarni".

• Zmešamo med, limono in oliv-
no olje v enakih količinah.
Popijemo večkrat na dan, na-
pitek lahko uživamo tudi vso
zimo ob jutrih za krepitev
imunskega sistema.

(Arhiv Večera)
in dodamo žličko žajblja ter
pustimo stati 7 minut. Prece-
dimo, osladimo z medom in
pijemo po požirkih. Žajbelj
lahko prelijemo tudi z vrelo
vodo, pustimo stati 7 minut,
odcedimo in napitek grgramo
večkrat dnevno.

• Polikamo svež zeljni list, ovit
v kuhinjsko krpo, in položimo
na oboleli vrat.

• Pripravimo karamelno mleko
(ta rešitev je otrokom najslaj-
ša!): sladkor raztalimo na
ognju in ga rahlo zarumeni-
mo, prelijemo z mlekom in
mešamo, dokler se karamela
ne razpusti. Pijemo čim bolj
toplo po požirkih.

• Prehlad uspešno zdravimo
tudi z domačo mešanico čaja:
šipek, hibiskus, cvetovi bezga,
lipe in kamilic, robidovi listi
in vrbova skorja. Mešanico

• Hripav glas pozdravimo s top-
lim lipovim čajem z veliko
medu, pijemo ga po požirkih.

• Netresk stisnemo, da dobimo
za čajno žličko tekočine, po-
grejemo jo do toplega in naka-
pamo v boleče uho.

• Strok česna olupimo in ga z
obližem prilepimo za uho ter
pustimo čez noč.

• Suh, dražeč kašelj umirimo s
sirupom iz smrekovih vršič-
kov, ki smo ga pripravili spo-
mladi.

• Lahko zmešamo limono, med
in propolis in večkrat dnevno
jemo po žličkah.

(Arhiv Večera)
kašlju pripravimo spomladi
ali poleti, in sicer nalagamo
v stekleni kozarec izmenično
ozkolistni trpotec in sladkor.
Kozarec zapremo in ovijemo
v temen papir ter položimo
na hladno za tri mesece. Sirup
precedimo in ga porabljamo
naslednjo zimo.

Najboljše je, če se nas prehlad
ogne, če gre mimo nas. Veliko
lahko za to storimo sami, in
sicer poskrbimo za zdravo pre-
hrano, bogato s sadjem in ze-
lenjavo, uživamo dopolnilno
prehrano z vitamini in mine-
rali za krepitev imunskega si-
stema in se veliko gibljemo na
svežem zraku. Izogibajmo se
zaprtim prostorom, v katerih je
veliko ljudi, navadimo se diha-
ti skozi nos, ker je ta odličen fil-
ter za viruse. Higiena rok prav
tako pomaga preprečevati obo-
levanje, vse skupaj pa podkre-
pijo tudi veselje do življenja in
pozitivne misli.

... mama boš z mano
šla, da nam s stola
všou, ko mogu rečt
bom A ... ,
prepevajo Čuki
v skladbi o obisku
pri zobozdravniku, ki
pripadnikom različnih
generacij povzroča
enake probleme

Strah najlažje preženemo tako,
da zobozdravnika obiskujemo
kar se da redno, predvsem pri
otrocih pa je izjemno pomemb-
no, da ne čakamo na zobobol,
ampak se odpravimo na pregle-
de in "popravila" takrat, ko je še
pravi čas.

Slovenska zobozdravstvena dok-
trina narekuje, da naj bi otroka
prvič pregledal zobozdravnik
pedontolog pri dopolnjenem
šestem letu starosti, čeprav
povsod tega ne izvajajo. Dobro
je, da otroka peljemo k zoboz-
dravniku vsaj pri enem letu,
da se navadi, da specialisti za
zobno higieno in zobke pregle-
dajo, ali se ti pravilno izraščajo,
in da ugotovimo, kakšen vpliv
imajo na rast zob dude, sesanje
prstka, pitje iz stekleničke in po-
dobno. V preventivnih zobnih
ambulantah nas bodo tudi po-
dučili, kako pravilno umivati
zobe, kakšne zobne ščetke in
paste uporabljati.

Okvare zob so v določeni meri
pogojene s kvaliteto zobne
strukture in dlesni, ki sta nam
prirojeni. Vendarle pa največ-
ji delež pri nastajanju luknjic
in drugih okvarah zob pripa-
da slabi higieni, nepravilnemu
ščetkanju, nedoslednemu čišče-
nju dlesni in neuporabi zobne

nitke. Če zobozdravnika ne obi-
skujemo redno, lahko te okva-
re nastanejo do take mere, da
je treba zob izpuliti, česar pa si
nihče ne želi, še posebej, ko gre
že za stalne zobe.

Otrokom naj bo čiščenje zob
zabava, ki jo spremlja petje pe-
smic, risanje krogov s ščetko po
zobkih, pozdravljanje sončka,
kazanje rezultatov uspešnega
čiščenja v ogledalu, spakova-
nje ob navdušenju. Če bo to pri-
jetno opravilo, bo otrok hitro
sprejel čiščenje zob kot dnev-
ni ritual, brez katerega se dan
ne začne in ne konča. Z njimi si
umivajmo zobe in nadzirajmo
rezultate vsaj do osnovne šole,
lahko pa tudi dlje.

Tudi pri higieni ustne vot-
line in pri odnosu do zoboz-
dravnika pa velja, da je zgled
najboljša šola.

Čezmerna telesna teža postaja
vse večji problem tudi v drža-
vah članicah Evropske unije.
Po rezultatih, ki sta jih objavili
Evropska komisija in Organiza-
cija za gospodarsko sodelova-
nje in razvoj, vzbuja debelost
vse večjo skrb. V zadnjih 20
letih se je namreč število ljudi s
čezmerno telesno težo podvoji-
lo, v povprečju je teh 15 odstot-
kov prebivalstva, v Sloveniji
16,4, na Malti in Irskem pa celo
20 odstotkov. Raziskava o sta-
nju na področju zdravstva je
še pokazala, da je debelih pov-
prečno 13 odstotkov otrok, v
Sloveniji pa celo 15 odstotkov.
Mnoge preventivne akcije oza-
veščanja ljudi o pomenu zdrave
prehrane torej niso dovolj uspeš-
ne, hiter življenjski tempo pa po-
meni odlično potuho nezdravi
hitro pripravljeni hrani.

Zima je čas, ko se poleg prehla-
dov razbohotijo tudi virusne
črevesne okužbe. Takšni virusi
največkrat povzročajo drisko,
bruhanje, bolečine v trebuhu,
vse skupaj pa spremlja povišana
telesna temperatura. Rotavirusi
največkrat prizadenejo otroke,
stare od šest mesecev do pet
let, čeprav lahko za njimi zboli-
mo tudi odrasli. Čas od okužbe
do pojava bolezenskih znakov
je običajno od enega do treh
dni, prav tako bolezen največ-
krat izzveni najkasneje po treh
dneh. Majhni otroci velikokrat
ostanejo na zdravljenju v bol-
(Arhiv Večera)

nišnici, saj bruhanje, driska in
vročina povzročijo izsušitev,
ki ogrozi življenje otroka. Če le
lahko, otroka med boleznijo mo-
tivirajmo, da čim pogosteje pije
po požirkih ali po žlički, da na-
domešča izgubljeno tekočino.

m		■ ■
. Ji, L	afr
L_T--_n	TTTi- ■

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,3440
Japonska	JPY	392	112,15
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,235
Danska	DKK	208	7,4568
Izrael	ILS	376	4,9347
Velika Britanija	GBP	826	0,84000
Madžarska	HUF	348	272,35
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7058
Poljska	PLN	985	3,9436
Romunija	RON	946	4,2490
Švedska	SEK	752	8,7562
Švica	CHF	756	1,3065
Norveška	NOK	578	7,8770
Hrvaška	HRK	191	7,4120
Rusija	RUB	643	39,3787
Turčija	TRY	949	2,1460
Avstralija	AUD	036	1,3430
Brazilija	BRL	986	2,2438
Kanada	CAD	124	1,3280
Kitajska	CNY	156	8,8662
Hongkong	HKD	344	10,4735
Indonezija	IDR	360	11978,93
Indija	INR	356	61,1520
Južna Koreja	KRW	410	1511,82
Mehika	MXN	484	16,1932
Malezija	MYR	458	4,1026
Nova Zelandija	NZD	554	1,7797
Filipini	PHP	608	58,667
Singapur	SGD	702	1,7233
Tajska	THB	764	41,368
Južna Afrika	ZAR	710	9,8273

Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v %
SBITOP	831,01	-0,18
Ind. po meri	Vrednost	Spr. v %
MP-EUSTX	1273,17	0,21

TCRG ZTOG ZVTG	terme Čatež ŽITO ZAVAROV. TRIGLAV	A A N	190,0000 92,0000 17,2100	0,0000 1,1000 -0,2900	92,0000 17,4000	92,0000 17,4000	92,0000 17,2000	107 4910	4 26
Trg delnic - Vstopna kotacija
VP	Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj Min. tečaj		PL	ŠP
AGOG APAG APOG ATPG	AGROGORICA ALPE. POTOV. AGEN. ALPOS AKTIVA NALOŽBE	A A A N	8,9000 11,4100 1,0000 4,2000	0,0000 2,7900 -96,3000 0,0000	11,4100 1,0000 4,2000	11,4100 1,0000 4,2000	11,4100 1,0000 4,2000	37 1 3002	2 1 29
CETG CICG	CETIS CINKARNA CEL. DATAI AB TCUMni fV.TlE	A A	18,0000 67,0000 Cfl (YYYÏ	0,0000 -1,4700 n iyyyï	67,0000	67,0000	67,0000	83	4
DFNR	DAIALAB IEHNOLOGIJE D NALOŽBE	A	50,9000 0,2900	0,0000 0,0000
FINR GHUG	FINETOL GRAND HOTEL UNION	A A	16,5000 8,0000	0,0000 0,0000
GORG GSBG	GORIŠKE OPEKARNE GEA	A A	8,0000 6,7100	0,0000 0,0000
HDOG IELG	HELIOS ELMO	N A	300,6000 3,5000	0,0000 0,0000	300,6000	300,6000	300,6000	1	1
IHPG INRG	INLES INTERTRADE ITA	A A	5,0000 40,4900	0,0000 0,0000
JPIG JTKG	JAVOR PIVKA JUTEKS	A A	1,3500 30,0000	-0,7400 0,0000	1,3500	1,3500	1,3500	44	1
KDHP KDHR	KD GROUP KD GROUP ICC m Al n?RF	A N	10,6900 40,7000	1,8100 0,0000 nrwn	10,6900 40,0000	10,6900 40,7000	10,6900 40,0000	161 240	19 31
MAHR	KS NALOŽBE MAKSIMA HOLDING	A	0,0110	0,0000 0,0000	0,0110	0,0110	0,0110	174	3
MAPG MKIR MKOG MLHR	MARINA PORTOROŽ MAKSIMA INVEST MELAMIN MODRA LINIJA HOLDING	A A A A	54,0000 0,0100 13,0000 8,0000	0,0000 0,0000 -12,7500 0,0000	0,0100 13,0000	0,0100 13,0000	0,0100 13,0000	185 25	4 1
MPLR MR0R	MP NALOŽBE MERCATA	A A	12,0000 2,0000	0,0000 0,0000 n (YYYÏ	2,0000	2,0000	2,0000	145	1
NALN	NAMA	A	26,0000	0,0000 0,0000	2,1000	2,1000	2,1000
NF2R POPG	NFD HOLDING PLAMA - PUR DD\/A r.Dfll ID	A A	0,2550 15,1050 20 IYYYÏ	-1,9200 0,0000 n (YYYÏ	0,2550	0,2550	0,2550	1891	20
SING	PRVA GROUP SIVENT	A	38,0000 0,2900	0,0000 3,5700	0,2900	0,2900	0,2900	100	3
SKDR SLLG	KD SLOVENIJALES	A A	350,0000 14,8000	0,0000 1,3700	350,0000 14,8000	350,0000 14,8000	350,0000 14,8000	3 20	1 1
ST1R TEAG	HRAM HOLDING TEKSTINA	A A	0,8000 0,4500	0,0000 0,0000	0,4500	0,4500	0,4500	91	1
TKMG TR1R	KOŠAKI TMI TRDNJAVA I HOLDING	A A	58,0000 0,3050	0,0000 0,0000
TRSG VHDR	TRIGLAV NALOŽBE VIPA HOLDING	A A	1,3000 0,6000	0,0000 0,0000	1,3000 0,6000	1,3000 0,6000	1,3000 0,6000	1027 267	6 2
VLJG ZDDG	VELANA TERME DOBRNA	A A	2,0000 5,8000	0,0000 0,0000
ZV2R ZVHR	ZVON DVA HOLDING ZVON ENA HOLDING	A A	0,0200 0,0900	0,0000 7,1400	0,0200 0,0900	0,0200 0,0900	0,0200 0,0900	50000 38	3 1

VP	Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj PL ŠP
AB08 AB09	ABANKA VIPA 8. IZD. ABANKA VIPA 9. IZD.	N N	101,0000 100,3000	0,0000 0,0000
AB10 BCE10	ABANKA VIPA 10. IZD. BANKA CEL. 10 IZD.	N N	100,6000 106,6000	0,0000 0,0000
BCE11 BCE12	BANKA CEL. 11. IZD. BANKA CEL. 12. IZD.	N N	98,9500 102,0000	0,0000 0,0000
BCE13 BDM1	BANKA CEL. 13. IZD. BANKA DOMŽALE 1. IZD.	N N	100,0000 100,0000	0,0000 0,0000
CIM1 DEO1	CIMOS 1. IZD. DEOS 1. IZD.	N N	102,9000 100,0200	0,0000 0,0000
DPR1 DRS1	DELO PRODAJA 1. IZD. DARS	N N	89,0000 103,0000	0,0000 0,0000
DRS3 FB09	DARS 3. IZD. FACTOR BANKA 9. IZD.	N N	102,0000 91,5000	0,0000 0,0000
FB11 FB14	FACTOR BANKA 11. IZD. FACTOR BANKA 14. IZD.	N N	103,7000 98,0000	0,0000 0,0000
FB15 FB16	FACTOR BANKA 15. IZD. FACTOR BANKA 16. IZD.	N N	96,5000 102,0000	0,0000 0,0000
FB17 FB20	FACTOR BANKA 17. IZD. FACTOR BANKA 20. IZD.	N N	98,7500 95,0000	0,0000 0,0000
FB21 KBG1	FACTOR BANKA 21. IZD. KB1909 1. IZD.	N N	94,5000 102,5000	0,0000 0,0000
KBM7 KBM9	NOVA KBM 7. IZD. NOVA KBM 9. IZD.	N N	98,2200 102,0000	0,0000 0,0000
KDH1 KDH2	KD HOLDING 1. IZD. KD HOLDING 2. IZD.	N N	97,0000 91,0000	0,0000 0,0000
MEO1 POS. SISIEM MERCAIOR NLB13 NLB 13. IZD.		N N	100,8500 107,0000	0,0000 0,0000
NLB15 NLB 15. IZD. NLB17 NLB 17. IZD.		N N	100,0000 100,0000	0,0000 0,0000
NLB18 NLB 18. IZD. NLB19 NLB 19. IZD.		N N	100,0000 91,7000	0,0000 0,0000
NLB22 NLB 22. IZD. NLB26 NLB 26. IZD. PBS6 POŠT. BANKA SLO. 6. IZD. PBS7 POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.		N N N N	100,0000 102,8900 104,0000 100,0000	0,0000 14,3200 0,0000 0,0000	102,8900 102,8900 102,8900 65 2
PET1 PETROL 1. IZD. PRB10 PROBANKA 10. IZD.		N N	110,5000 104,8000	0,0000 0,0000
PRB11 PRB8	PROBANKA 11. IZD. PROBANKA 8. IZD.	N N	100,0000 100,0000	0,0000 0,0000
PRB9 PSN1	PROBANKA 9. ZDAJA POTEZA SKUPINA 1. IZD.	N N	81,0000 90,0000	0,0000 0,0000
RS21 RS26	R. SLOVENIJA 21. IZD. R. SLOVENIJA 26. IZD.	N N	99,0000 100,0000	0,0000 0,0000
RS29 RS32	R. SLOVENIJA 29. IZD. R. SLOVENIJA 32. IZD.	N N	101,0000 101,5000	0,0000 0,0000
RS33 RS38	R. SLOVENIJA 33. IZD. R. SLOVENIJA 38. IZD.	N N	140,0000 102,5000	0,0000 0,0000
RS44 RS48	R. SLOVENIJA 44. IZD. R. SLOVENIJA 48. IZD.	N N	105,0000 103,5000	0,0000 0,0000
RS49 RS50	R. SLOVENIJA 49. IZD. R. SLOVENIJA 50. IZD.	N N	100,0000 105,2500	0,0000 0,0000
RS53 RS54	R. SLOVENIJA 53. IZD. R. SLOVENIJA 54. IZD.	N N	104,0000 103,0000	0,0000 0,0000
RS57 RS59	R. SLOVENIJA 57. IZD. R. SLOVENIJA 59. IZD.	N N	105,5000 98,0000	0,0000 0,0000
RS62 RS63	R. SLOVENIJA 62. IZD. SLOVEN4,375 6/2/2019	N N	97,0000 104,2100	0,0000 0,0000
RS65 RS66	R. SLOVENIJA 65. IZD. R. SLOVENIJA 66. IZD.	N N	107,1000 112,7200	0,0000 0,0000
RS6/ SLOREP 4.125 26/01/20 SA02 SAVA 2. IZD. SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.		N N N	101,5600 99,9900 103,5500	0,0000 0,0000 -0,5700	104,2000 104,2000 103,5500 482 5

VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj Min. tečaj VEP	PL	ŠP
INDDY INFOND DYNAMIC	N	4,6700	0,4300	4,6700	4,6800 4,6700 4,8439	321	13
INDGL INFOND GLOBAL	N	9,8610	-0,3900	9,8400	9,8610 9,8400 10,1161	534	11
MPEU ALTA EUROSTOCK	N	4,8500	0,0000	9,8400	5,3411
PBGS PROBANKA GLOB. NAL. SKL.	N	0,7310	0,1400	0,7160	0,7310 0,7160 0,7668	18751	8

MARIBOR	MARIBOR	MARI-BOR
Zakaj uni-verzi-jada brez uni-ver-ze?	Posi-pavati-je mogoče tudi- z manj soli-	Starejše uči-jo, kako vozi-ti- v kroži-šči-h
Slovenski štu-denti so premalo športni	Je drevje dehidrirano zaradi soljenja?	Ravna cesta, zavita v krog

CELJSKO	KOROŠKA	KOROŠKA
Celje	Rad-lje ob Dravi	Prevaje
Kmalu bodo prišli arhe-ologi	Na- Hme-lini bo-do- gradili	V inve-sticije- tudi s pomočjo
Kmalu bodo prišli arhe-ologi	e-no-družinske- hiše- na- ključ	države-

Še niste naročeni na Večer pa bi radi Izkoristili ugodnosti? Naročite si svoj Izvod časnika čim prej po telefonu: 02 23 53 321 ali po e-poštl narocnina@vecer.com.		VEČER

L	L	<7	8	E	9	Z	S	6
z	6	E	L		S	L	8	9
8	S	9	Z	6	L	y	E	L
9	Z	6	S	L	E	8	L
E	y	L	9	8	6	L	Z	S
L	8	S		L	Z	9	6	E
S	L	L	E	9	8	6		Z
6	9	Z	L	S		E	L	8
	E	8	6	Z	L	S	9	L

AVTOR JOŽE PAUMAN	PLESNA OBLIKA	OSTANEK PRI DESTILACIJI KATRANA	IME SOPRA- NISTKE BRATUŽ	SLOVENSKI DIRIGENT (ANTON)	EGIPČANSKI BOG SONCA	OKROGEL ORNAMENT V OBLIKI ROŽE	BOGINJA V MITOLOGIJI HETITOV
JAPONSKI PISATELJ UEDA
BLATNO JEZERO
ZOŽENOST VODOV ALI ORGANOV
SLOVENSKI GEOTEHNIK (LUDVIK)
SLOVENSKI STOMA- TOLOG (JOŽE)					TANTAL STARO- GRŠKI KIPAR
DRAMA RUDIJA ŠELIGE				BENGALSKI PESNIK DRAMA IVA BREŠANA
KAREL STAMIC			ANTON OCVIRK ŽOGA IZVEN IGRIŠČA			REKA V ANGLIJI	GORSKE REŠEVALNE SANI
TKALSKI IZDELEK
CITAT
PREBIVALCI ISTRE
KEMIJSKI SIMBOL ZA PROMETIJ			ALUMINIJ PRAOČE SEMITSKIH NARODOV			BITJE, STVAR PRI SHOLA- STIKIH	IDA KRAVANJA ? RINA
SEVERNI JELEN				SL. BIOLOG (MIROSLAV, 1914-2006) MAZURIJ
PRVINA
ZVONARSKA DRUŽINA NA SLOVENSKEM

KINO I
Torek, 15. februarja
MARIBOR
^KOLOSEJ
MOJA NEPRAVA ŽENA	16.30, 19.00, 21.30
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 1. DEL	15.45
KRALJEV GOVOR	18.40, 21.10
ČRNI LABOD	17.15, 19.30, 21.45
NJUNA DRUŽINA	17.10, 19.15, 21.20
SOCIALNO OMREŽJE	17.00
DILEMA	19.20, 21.40
TURIST	15.35, 19.40
DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI	17.45, 21.50
ZELENI SRŠEN	17.05
DEKLE, KI SE JE IGRALO Z OGNJEM	19.25
DEKLE, KI JE DREGNILO V OSJE GNEZDO	21.55
BURLESKA	16.15, 18.45
DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM	21.15
GREMO MI PO SVOJE	16.50, 18.50, 20.50
DVORANA XPAND ZLATOLASKA, 3D, sinhronizirano	15.00, 17.10
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	19.20, 21.20
Kjer So zvezde ciomU
SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sinhronizirano	16.00
TURIST	16.05
ZELENI SRŠEN, 3D	21.30
DILEMA 16.20,	18.40, 21.00
ZLATOLA-SKA, 3D	15.00, 17.10, 19.20
ZLATOLA-SKA	16.10, 18.20
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	18.00, 20.00
GULLIVERJEVA POTOVANJA	16.40
BURLESKA	18.20, 20.50
KRALJEV GOVOR	16.30, 19.00, 21.20
ČRNI LABOD	18.50, 21.10
MOJA NEPRAVA ŽENA	16.15, 18.45, 21.15
JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA	20.30
KINOUDARNIK BALCAN JUNCTIONS	18.00
A-DŽA-MI	20.00
CELJE
kjer So zvezcfe cioma
SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sinhronizirano	16.00
TURIST	16.05
ZELENI SRŠEN, 3D	21.30
DILEMA	16.25, 18.40, 21.00
ZLATOLA-SKA, 3D	15.00, 17.10, 19.20
ZLATOLA-SKA	17.00
ČRNI LABOD	18.50, 21.10
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	18.00, 20.00
BURLESKA	18.20, 20.50
ZELENI SRŠEN	16.20
KRALJEV GOVOR	19.00, 21.25
MOJA NEPRAVA ŽENA	16.15, 18.45, 21.15
JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA	17.15, 21.05
CIRCUS FANTASTICUS	19.25
LJUBLJANA
^KOLOSEJ
KRALJEV GOVOR	16.20, 19.00, 21.40
MOJA NEPRAVA ŽENA	16.05, 18.45, 21.20
ZLATOLA-SKA, 3D	15.25, 17.30
NJUNA DRUŽINA	19.35, 21.50
ZLATOLA-SKA	16.10, 18.30
DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI	20.50
JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA	16.30, 18.50, 21.10
GREMO MI PO SVOJE 15.00. 16.00. 17.10. 18.10. 19.20. 21.30
ČRNI LABOD	16.50, 19.20, 21.40
GULLIVERJEVA POTOVANJA	15.00, 17.00, 19.00
ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ	21.00
BURLESKA	16.00, 18.30, 21.00
DILEMA	17.05, 19.25, 21.45
SOCIALNO OMREŽJE	17.10
TURIST	19.40, 21.50
ZELENI SRŠEN	20.15
KINOKLUBVIČ ČU DO VI TO	17.30, 20.30
DVORANA XPAND GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	16.30, 18.30, 20.30
KOPER
^KOLOSEJ
ZLATOLASKA, 3D	15.40
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	17.40
DILEMA	19.30, 21.50
MOJA NEPRAVA ŽENA	17.00, 19.20, 21.40
ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE	16.20
BURLESKA	18.40
MR. JOINT	21.00

KRANJ
^KOLOSEJ
ZLATOLASKA	16.00, 18.10
ŽIVLJENJE, KOT GA POZNAŠ	20.20
GULLIVERJEVA POTOVANJA	15.40, 17.40
LEDENA PAST	19.40, 21.45
KRALJEV GOVOR	16.40, 19.10, 21.40
NOVO MESTO

SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sinhronizirano	16.00
ZELENI SRŠEN, 3D	21.30
DILEMA	18.40, 21.00
ZLATOLASKA, 3D	15.00, 17.10
ZLATOLASKA	16.20
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	18.00, 20.00
BURLESKA	16.45, 21.25
ZELENI SRŠEN	16.15
MOJA NEPRAVA ŽENA	18.45, 21.15
ČAS LOVA NA ČAROVNICE	19.10
JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA	19.15
ZAGORJE OB SAVI FILM TEATER: TAMARA DREWE	19.00

	63,76
63,71
		63,51

12,55
	12,31

L	L	<7	8	E	9	Z	S	6
z	6	E	L		S	L	8	9
8	S	9	Z	6	L	y	E	L
9	Z	6	S	L	E	8	L
E	y	L	9	8	6	L	Z	S
L	8	S		L	Z	9	6	E
S	L	L	E	9	8	6		Z
6	9	Z	L	S		E	L	8
	E	8	6	Z	L	S	9	L

L	L	<7	8	E	9	Z	S	6
z	6	E	L		S	L	8	9
8	S	9	Z	6	L	y	E	L
9	Z	6	S	L	E	8	L
E	y	L	9	8	6	L	Z	S
L	8	S		L	Z	9	6	E
S	L	L	E	9	8	6		Z
6	9	Z	L	S		E	L	8
	E	8	6	Z	L	S	9	L