Štev. 165.
V Ljubljani, petek dne 14. junija 1912.
Leto I.
ggViM mmm.T h Mili I I.rg^na
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1T>0; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'--, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	"S
:::	Telefon	številka 118.	:::
• ••
©C«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
eot
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	s;:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
Telefon številka 118.	:::
Plamen.
Ljubljanci - zaspanci — poje narodna pesem — in splošno se danes toži v središču in ob meji, da v Ljubljani ni pravega navdušenja in da Ljubljančani niso ljudje, ki bi se dali o-greti. Tudi mi smo mislili tako. Toda danes se nam zdi, da je mnenje popolnoma napačno. Res v Ljubljani ni pravega narodnega in svo-bodega navdušenja — to pa zato, ker ga nihče ne nese med mase. Mi pričakujemo od mas, da bodo same vse storile — pri tem pa ne pomislimo, da je masa enaka železu, ki se kuje takrat, kadar je vroče, Človek, ki se bori za kruh in ima svoje dnevno delo se otopi počasi za druge javne stvari — posebno — ako se mu zdi, da bodo drugi opravili brez njega. Tak človek pa si želi osvežerija, navdušenja, plamena, ki ga vžge in ga povzdigne na vsak-adnje stvari.
Ko je umrl pesnik Aškerc in so ga položili na mrtvaški oder v mrtvašnici — se je mislilo. da je s tem vse končano. Mesto je mislilo, da je treba pokopati uradnika — arhivarja — in da nima večjih dolžnosti. Ako bi bilo ostalo pri tem, bi bil ležal Aškerc na mrtvaškem odru v mrtvašnici in od tam bi bil prepeljan po najkrajši poti k sv. Krištofu. Mislilo se je: kdor ga pozna, ga pride kropit — kdor ne — ne pride. Morebiti se je pri tem mislilo, da Aškerc itak ni bil med narodom znana oseba, da ga ljudje ne poznajo — in sploh da je masi tuj. In mogoče bi se bilo zgodilo, da bi ga bili na njegovi zadnji postelji obiskali le njegovi prijatelji — in potem bi se tožilo, da naš narod nima smisla za umetnost in umetnike — da umirajo naši možje pozabljeni itd. — kakor je to po navadi. Klerikalci pa bi pisali, da se ljudstvo odvrača od liberalcev in da ne mara takih nazorov, kakor so Aškerčevi. Nazadnje bi sledilo še malo javkanja o naši brezbrižnosti, zaspanosti in stvar bi bila končana.
Klerikalci bi napadali liberalce, češ da se sramujejo svojih ljudi — časopisje pa bi jadikovalo nad Ljubljančani, da nimajo smisla za umetnost. Tako bi bilo — in koliko bi bilo v tem napačnega!
Ko se je razširila prva vest o Aškerčevi smrti --je pri tem nekoliko pomislil in je šel svojo pot. Ko pa se je slišalo, da leži pesnik v mrtvašnici, so se od vseh strani proti te trni odzvali protesti — in glasovi Iz višjih in nižjih vrst so zahtevali, da se izkaže pesniku čast, Icakor se spodobi.
Komaj se je raznesla vest, da bo ležal pesnik v »Narodnem domu«, — je bilo, kakor da je plamen zagorel v srcih ljubljanskega prebivalstva. Nihče bi ne bil pričakoval, da bodo take množice napolnile »Narodni dom«. Oni, ki govore o ljubljanski zaspanosti — so bili presenečeni. Bilo je našim malodušnim pesimistom neverjetno, da leži v naši masi toliko zavesti in navdušenja. Seveda, ako se pusti to maso pri miru — in se čaka na njo, kdaj se bo »zavedla« — ne bo iz nje nič. Masa je masa In šele drugi morejo iz nje kaj ustvariti. Masa potrebuje ognja, potrebuje impulza, povoda — in masa stori svojo dolžnost.
Ni bilo treba mnogo besedi in ljubljansko prebivalstvo je vedelo, kaj ima storiti. Že v torek zvečer so pričakovali tisoči, kdaj prepeljejo pesnika v »Narodni dom«. Drugi dan pa je 15 do 20 tisoč ljudi prišlo kropit. Ta množica jc šele dvignila za seboj tudi one, ki prej niso verjeli, da je Ljubljana zmožna dostojno pokopati slovenskega pesnika. Začeli so pri-
LISTEiČ
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
Kako je brigadir Izgubil uho.
V kavarni je sedel stari brigadir in pravil zgodbe iz svojih mladih let.
Videl sem nemalo mest, messieurs. V premnoga sem jahal kot zmagalec na čelu svojih vrlih osemsto jezdecev, rožljajočih z ostrogami. Na čelu Grande Armče je marširala konjenica, na čelu konjcnice so bili huzarji, huzarje sem vodil jaz. Ali med vsemi mesti, kar smo jih posetili, imajo Benetke najneugodnejšo in najsmešnejšo lego. Ne morem si misliti, kako so si zgraditelji tega mesta predstavljali ka-valerljske manevre. Niti kak Murat ali Lasalle ne bi mogel postaviti škadrona v to gnezdo. Zato smo pustili Kellermannove težke jezdece 111 tudi moje huzarje nastanjene v Padovi. Sa-mo pehota pod poveljstvom Suchetovim je zasedla mesto. Mene si je izbral ta general za adjutanta, ker mu je imponirala moja afera s tistim laškim učiteljem borjenja v Milanu. Mož je bil vrla sablja, in sreča za ugled francoskega orožja,, da so mu postavili mene nasproti. Sicer pa sc mu je zgodilo prav; če primadonino petje komu ne ugaja, ga nihče ne sili poslušati — a žaliti kpo izrJko pred ja v nosijo, je nespodobnost, ki se mora kaznovati, m tako so bile obče simpatije na moji strani; ko je bila stvar končana in so prisodili njegovi vdovi zahtevano pokojnino, me je vzel Suchet za svojega osebnega adjutanta, in šel sem ž njim v
hajati venci. Vse je objel nekak plamen ljubezni — Ljubljana je bila pripravljena.
Pokazalo se je torej, da naša javnost da-l-ko ni taka, kakor se sodi, nasprotno manjka ji pravega vodilnega duha. Pogreb pesnika Aškerca je to jasno pokazal. Mi imamo mase treba je zanje plamena, plamena navdušenja — in mase izpolnijo svojo dolžnost. Zato je napačno ako čakamo, kdaj pridejo mase za nami. Treba je pravega klica, treba je le besede — in pokaže se, da naša bela Ljubljana še ni padla, da živi v nji mnogo smisla za naš boj in da je nje prebivalstvo pripravljeno izpolniti svojo dolžnost, kakor hitro zasliši pravi glas.
Pogreb pesnika Aškerca je bil časten za pesnika, časten pa tudi za ljubljansko prebivalstvo, ki je pokazalo, da z no ceniti in spoštovati svoje može. Ako se to no pokaže vselej, so krivi drugi — ne ljubljansko prebivalstvo.
Boj za svobodo mišljenja.
iTrst, 13. junija.
Ko pišem te vrstice se mi kar krčijo prsti in bi najrajši kar planil med ljudstvo in mn z živo besedo povedal, da jc to, kar se godi sedaj med delavstvom v Trstu grozna zmota, zmota, ki koristi edinole prokletemu kapitalizmu, ki je pognal v pogubo že nešteto eksistenc in jih oropal življenja.
Delavec je vzdignil pest proti delavcu. S pestjo ni mogel dosti doseči — pa je pograbil po kamenju. Tudi ta udarec je slovenski delavec prenašal mirno. Nato pa je nastalo še nekaj hujšega: zapodiii so ga iz dela. Šel je domov. Obkolili so ga lačni otročiči in uboga žena. In ni jim mogel ničesar pomagati Srce se mu je topilo od žalosti, ko je gledal pred c.ebcj to, kar mu je bilo najljubše v življenju: ženo in otročiče.
Brez službe — obsojen na glad — radi socialnih demokratov!! Kaj ni to nekaj groznega! Žena joka, otročiči tudi. Ko bi to zakrivil delodajalec — kapitalist — bi nič ne bilo bogve kaj novega. Da pa je vzdignil delavec svojo žuljavo roko proti delavcu — tovarišu na delu — to je pa že nekaj takega, ki je vredno obsodbe vsegr* sveta!
Koga naj se obsodi? Povzročitelja tega zla — delavca? — O, ne, to se ne sme zgoditi. On ni ravnal po svoji vesti, bil je tako poučen. VGdltelji so mu ukazali, da naj kolje, ubija in uničuje vse kar ni soc. demokratičnega.
Kakšen nesmisel! In to v današnjem ča-rr, ko je delavsko življenje tako slabo! — Vse. se združuje proti ubogim delavcem — kapitalisti z vso vnemo delajo na to, da bi se delavstvo še bolj zasužnjilo. V danšr/iem času torej ko bi moral biti pripravljen na boj z gospodarskimi nasprotniki ves proletarijat, vlivajo socljnl-ni demokratje sovraštvo med delavstvo. Delavci se med seboj tepejo — kapitalizem pa žanje; vesel je, ker ima tako veliko zaslombo na strani socijalnih demokratov.
O, doseglo bi ubogo delavsko ljudstvo boljše življenje, ko bi se združilo in na gospodarskem polju nastopilo skupno; ko bi se iztrebilo sovraštvo med enako interesiranimi. Drugače bi bilo — da, ko bi prišlo do tega. — Velika masa — ki šteje 90% — bi vrgla majhno peščico sestoječo iz 10% — niti ne — no tla in jo poteptala v prah. Zgrudilo bi se. kar je bilo sestavljeno iz krvavečih delavskih rok. Padlo bi in ne bi bilo več tiranov. Delavstvo se bi pa otreslo vseli predsodkov, pozabilo bi
Benetke, kjer sem doživel čudno aventuro, ki jo hočem ravno povedati gospodom.
Težko, da je bil kdo izmed vas v Benetkah? Ne, saj Francozi ne potujejo mnogo. No. mi smo bili tiste čase vrli popotniki... Potovali smo od Moskve do Kahire, seveda v večjih družbah, nego je bilo ljubo njim, ki smo jih obiskavali, in za pasuse in vizitke smo imeli kanone. Hudi časi napočijo Evropi, kadar se napotijo Francozi spet po svetu; težko se po-slove od domovine, ali kadar store ta nerodni sklep in dobe voditelja, kakršen je bil naš mali korporal, ne ve^ živ krst, kdaj krenejo nazaj. Toda ti slavni časi so minili, veliki možje so mrtvi, in jaz, poslednji med njimi, moram sedeti pri steklenici lahkega vina in se zadovoljiti s tem, da prodajam v kavarni stare anekdote iz tistih časov.
Res, govoriti sem hotel o Benetkah, messieurs. Ljudje prebivajo tam kakor vodne podgane na peščinah in sipinah; imajo pa jako fine palače, in cerkve, posebno Markova, so izmed največjih, kar sem jih videl. Toda glavni ponos so jim njihovi kipi in slike, ki slove po vsej Evropi. No, mnogo je vojakov, ki menijo, da vojščak ne sme znati drugega kakor biti se in pleniti. Takšen je bil na primer stari Bouvet, ki je padel v boju s Prusi ravno tisti dan, ko sem si jaz zaslužil cesarsko medaljo; ako ste vzeli njega iz tabora ali iz kantine in mu začeli govoriti o vedah in umetnostih, je sedel kakor lipov bog in vas gledal debelo. Po mojem mnenju pa je vendarle tisti vojak največ vreden, ki zna, kakor jaz, soditi poleg drugega tudi o proizvodih duha in srca. Res, da sem stopil v armado še zelo mlad in da je bil narednik moj edini učitelj; toda hodil sem po svetu z odprtimi očmi, in tako se more in mora človek naučiti jako mnogo.
na nekdanje dni in živelo bi v veselju in zadovoljstvu, ker bi samo uživalo kar pridela, ne pa drugi.
Tako bi bilo. Do teh zlatih časov pa ne pride, ker hočejo socialni demokratje — vsaj tu v Trstu — da ostane tako kakor je. Oni bi hoteli — kakor se mi dozdeva — da bi nastala ^španska inkvizicija« in da bi bili voditelji te inkvizicije »oe. demokratični voditelji. Kdor bi le besedico izpregovoril proti njim — soc. voditeljem — bi bil ubit. Vsak bi moral misliti, kakor oni. Bog varuj drugače! Kazen bi ga čakala!
To je svoboda, ki jo razglašajo pri vsaki priliki socialni demokratje! To je ljubezen med delavskim ljudstvom! Kaj je to Marxov nauk?
Proti takemu počenjanju je treba nastopiti. Vsakega, ki raznaša med delavstvo razdor pa je treba pošteno udariti.
Narodna delavska organizacija je nastopila z vso odločnostjo proti temu hudodelstvu. In v kratkem se bo pokazalo, da je imela prav — sami socialni demokratje bodo z njenim nastopom zadovoljni. Danes sicer še trdijo, da imajo oni prav, češ, terorizem je koristen. Narodna delavska oganizacija pa je rekla, da med delavstvom ne sme biti terorizma, ker je že to največje trpljenje, da morajo delati, pri deln trpeti in stradati. In prav je imela. Danes se strinja z njo vsak zaveden človek.
Ta terorizem pa bo minul in mora iz delavskih vrst ven! Približujemo se času — hudemu času — ko bosta ostala na bojnem polju kapitalistični in izkoriščani delavski razred. Ta dan med delavstvom ne bo smelo biti sovraštva, ampak biti bodo morali preprečeni vsi z eno mislijo: mi v ljubezni med seboj — proti njim, ki so nas vrgli v hlapčevstvo, pa mora veti iz naših src srd in sovraštvo. — Sami so-cijalni demokrati, ki so danes nasproti nar. socialistom bodo, kadar pride ta dan, prepojeni z ljubeznijo, ne pa s sovraštvom do nar. soeijali-stov.
Da pridem do sklepa: Hud je boj za svobodo, a i«p je.
Kdo; sc bojuje za pravično stvar je lahko vesel, akoravno pri tem trpi. Ako se takoj razmere ne izpremene, se bodo pozneje. Na vsak način pa je naša naloga.da tako dolgo ne od-ienjamo doSder ne prepričamo nasprotnika, da ji, nn napačni poti in da je jasna le naša pot.
Odjenjali pa tudi ne bomo, ker se zavedamo, d? se je Ueba za vsako pošteno in dobro stvar bojevali. Bojujemo se pa radi, ker vemo, da se n;; zaman. Naš boj obrodi sad — za delavstvo — zmage, se bodo veselili zatirani sužnji; bogatini — od delavskih žuljev živeči ljudje — se bodo ra jokali, ker bodo prisiljeni poprijeti za delo, ker suženj vzbujen, ne bo več delal za druge, ampak samo za — se.
Svobod« i?osij v vse temne kote in razsvetli iili!!
"ToUTiŠ^KRONfKA”
Parlamentarna situacija se razvija počasi naprej. Vlada ima sedaj že odgovor vseh strank glede svojih zahtev. Temeljem teh zahtev se že danes lahko presodi, da je vladi zagotovljena dvetretjinska večina, ki jo potrebuje za svoje predloge. Odločno so se izjavili proti vladnim zahtevam Italijani in Dalmatinci, pa tudi Rusini, ki prete z obstrukcijo, odgovorili pa še niso na vladne zahteve Čehi, ker v enotnem klubu še ni prišlo do konečnega sklepa, vendar je pa predsednik enotnega češkega klu-
Zato mi jc bilo v Benetkah tudi mogoče, občudovati slike, in spoznal sem imena velikih mojstrov, ki so jih bili slikali, Miehela Tiziana in Angela in druge velike mojstre. Tudi Napoleon jc bil občudovalec njihovih del, kar mora vsakdo priznati, kajti prvo. kar je storil po zavzetju mesta, je bilo, da je poslal najboljše v Pariz. Izmed nas je vzel vsak, kar mu je prišlo v roke; jaz za svojo osebo sem imel dve sliki. Eno, ki se je imenovala »Presenečene nimfe«, sem obdržal zase, drugo, »Sveta Barbara«, pa sem poslal materi v dar.
Priznati moram, da se nekateri izmed naših ljudi niso vedli posebno lepo, kar se tiče kipov in slik. Benečani so ljubili te stvari zelo, in štirje bronasti konji nad 'glavnim portalom stolne cerkvc so jim bili pri srcu kakor lastni otroci. Pri konjih sem bil zmerom veščak, in tudi tiste štiri sem si ogledal pošteno; a reči moram, da niso bili dosti prida. Za lahko konjenico so bili pregrobih kosti, za kanone pa premalo težki. Toda bili so edini konii v vsem mestu, in prebivalci niso poznali boljših. Bridko so jokali, ko so jih odpeljali, in naslednjo noč je plavalo po kanalih deset mrtvih francoskih vojakov. V kazen za te umore so jim vzeli še mnogo več slik, in vojaki so razbijali kipe in streljali v krasna slikana okna. Nad tem je prebivalktvo kar zbesnelo, in naše bivanje v mestu je postalo jako neudobno. Mnogo častnikov in mož je izginilo tisto zimo, da niti niso našli njihovih trupel.
Jaz zase sem imel dela preko glave in zategadelj nisem trpel prehudo v teh razmerah. Moja navada je bila, da sem se v vsaki deželi učil jezika. V to svrho se ozrem vselej po kaki dami, ki je tako prijazna, da me poučuje, in potem imava skupaj praktične vaje. To je najzanimivejša metoda učenja, in ni mi bilo še
ba dr. Fiedler že neoficijelno obvestil ministra Heinolda, da se bode večina kluba zavzela za njegove prepozicije. Tako ima vlada zagotovljeno potrebno večino, vprašanje je le, ako bo mogoče parlamentu rešiti vso predlogo v tako kratkem času, kakor hoče vlada, ker se ne ve kak obseg bode zavzela rusinska obstrukcija in kako stališče zavzemo one stranke, ki so se izrekle proti vladni predlogi. Rusinska obstrukcija zavzemlje vedno večji obseg, v proračunskem odseku je prišlo v zadnji seji že do precej hrupnih nastopov med predsednikom in Rusini, ko so ti izvajali uspešno obstrukcijo in napolnili vso sejo z obstrukcijskimi govori o poslovniku. Tudi v pododseku finančnega odseka so Rusini začeli z obstrukcijo. Doslej obstruirajo Rusini le v odsekih, ko pa končajo ti svoje delo. preiieso obstrukcijo tudi v plenum in potem se bo šele dalo sklepati, kak pomen je pripisovati rusinskim naklepom.
Absolutizem na Ogrskem. Cesar je sprejel v avdijenci predsedstvo ogrskega državnega zbora, ter mu izrazil svoje zadovoljstvo, da je ogrski parlament tako hitro in povoljno rešil brambne predloge. Tiszi je bilo to cesarsko priznanje neznansko všeč in takoj je nastopil proti magnatski zbornici, kjer se je vsled nasilnih dogodkov v poslanski zbornici pojavil precejšen odpor proti brambni predlogi. Tako odstrani je sporočil magnatom, da merodajni krogi resno mislijo na udejstvitev skrajnega absolutizma, kakor hitro bi magnatska zbornica delala ovire gladki rešitvi vojaških predlog. Na ta način misli Tisza na Lukacsovo povelje uplivati na zbornico magnatov ter jo preplašiti. Vendar te grožnje ogrski magnati^ niso vzeli mirno na znanje, temveč radikalnejši člani izjavljajo, da se ne puste na tak način in od vlade terorizirati, ter si usiljevati prepričanja; zato pa sedaj vlada hiti in izjavlja, da take grožnje ni izreklu, ker upa na ta način potola-7.ti užaljene magnate.
Programni govor skupnega finančnega ministra Billnskega o bosenskih razmerah ni posebno zadovolji poltiškh strank. Vse stranke brez izjeme odločno obsojajo besede ministra Biiinskega, da na parlamentarno vlado v anektiranih provincah še petdeset let ni mogoče . misliti. Muslimani odločno odklanjajo vsako posredovalno akcijo, pa tudi Srbi so nezadovoljni z vladnim programom. Te dni se vrši skupno posvetovanje vseh posameznih srbskih skupin, da zavzemo enotno stališče napram vladi. Vedno bolj prevladuje mnenje, da bo prvi bosanski sabor v kratkem času do jeseni odgo-den, nakar se sestane zopet, v jeseni, ako se pa znova pokaže da je nezmožen za redno delo, vzsledi nato razpust.
Belokranjski kotiček.
2e dvakrat sem začel, gospod urednik, pisati o podzemski jami Zjud in za danes šem gotovo bil obljubil, da tudi skončam ali saj veste, kako je v življenju. O momentu in v momentu človek lahko govori, kako in kaj, da bi pa posegel'naprej in rekel ter se zagotovil: to in to bode. pa največkrat zgrabi kaj druzega. Je že zopet prišlo vmes več stvari življenjske važnosti in treba je, da se jih pove širšemu svetu, ker tudi on naj izve kako nas leto za letom obiskuje nad-loga, ki' se preoblači, kakor princeza, vsako uro. Predlani je uničila po celi Krajni trtna po-uš pridelek, lani je pobila toča. letos na zgodnjo pomlad je pritisnil mraz, ki je pustil dovolj široko gaz za seboj, tako da se ga lahko še
bilo trideset let, ko sem znal skoro vsak jezik v Evropi. Seveda, kar se naučite na ta način, ni velikega pomena za_ praktično občevanje: kaj koristi človeku, ki ima, kakor jaz takrat, opravka s kmeti in vojaki, če jhn lahko reče »samo vas ljubim na vsem svetu« ali »kadar bo vojske konec,-se vrnem k vam«.
Tako sladke učiteljice kakor v Benetkah nisem imel svoje žive dni. Lucija ji je bilo ime, in pisala se je — no, rodbinska imena si kavalirji manj zapomnimo. Toliko, messieurs, pa vam lahko povem brez indiskretnosti, da je bila njena rodbina stara patricijska in njen oče svoje dni dož beneški. Izbrana krasotica je bila — in če rabini jaz, Etienne Gdrard, besedo »izbrana«, ni kar tako, messieurs. Saj imam sodbo, dober spomin in tudi_ bogat ma-terijal za primerjanje. Med vsemi ženskimi, ki so me ljubili, jih ni dvajset vrednih te pohvale. Ali, še enkrat pravim, mes amis, Lucija je bila izbrano krasna. Izmed temnolask bi ji mogel postaviti ob stran kvečjemu še tisto Dolores v ■ Toledu. Ko sem se boril pod Massčno na Portugalskem, sem ljubil v Santaremu majhno črnolasko — ime sem že pozabil. Tudi ona je bila dovršena krasotica, toda postave in gra-cije Lucijine vendar ni imela. Potem je bila tudi še Agncza. Ne vem, kateri bi dal prvenstvo,' a Lucija je bila vendar najlepša med vsemi.
Prvikrat sem jo videl, ko je bila tista zadeva s slikami. Njen oče je imel palazzo ono-stran mostu Rialto ob Canalc Grande; na stenah te imenitne stavbe so bila tako dragocena kiparska dela, da je poslal Suchet oddelek sa- ; perjev, naj snamejo toinono, da pošlje v Pariz.
(Dalje.)
sedaj popolnoma razročno sledi. Tista tretina, o k ten sem bil že pisal; si je pomogla prav lepo; mladje je odgnalo, da ga je bilo ogledati iti prav na tihem se je smejalo vinogradniku srce; mislil si je: glejte, saj ni tako hudo, kot smo trdili in pričakovali. Pa ni vedno dobro, hvaliti dan, predno je zašlo solnce. Včeraj t. j. nedelja 9. VI. bilo se je razlilo krasno jutro po vsej deželi in vsakdo je s hrepenenjem pričakoval, kedaj bode prost vsakdanjih kakor tudi nedeljskih skrbi, da bode šel slobodno pogledat k svojemu detetu — trtju. Zgodilo se je. — Ali ste že opazovali, gospod urednik, kedaj takole lep poletni dan naravno tam zunaj nad vasjo in mislili misli vsakojake? Kar nenadoma švigne malo nad glavo prikazen, spremljana z močnim žvižgom in pi?rm, prestrašen se ozrete no njej, a komaj jo še spoznate. Hjl je jastreb, ki se se je spustil s svojih kraljevskih višin, pograbil nedolžnopišče in odšel k očetom nazaj v kraljestvo. Vse je trajalo par sekund. Nekako tako je zavriščalo včeraj popoldne nad južno Belo-krajno; pripodil se jo pognbonosen oblak tam sem od Kočevja, drugi od Metlike; trčila si t z največjo jezo drug ob drugega, hoteč prema- < gati nasprotnika. In njiju jezo občutili smo mi — z e inski trpini. Huda nevihta, trajajoča poldrugo uro, pokazala nam je svoje zobe, dala nam je občutiti svoj bič iz ledenih zrr: zvk. Škoda, ki jo je povzročila ne da se niti približno povedati, zakaj v nekaterih občinah, koder je razsajala je gotovo prav vse uničeno. Kar ni pokončala toča, to je zatrla nevihta in ploha. Ponekod je z vinogradov in tudi njiv, ki Me v bregu, odnesla vso rodovitno zemljo v dolino ali v dražice med pusto kamenje. Med posameznimi vrstami trt so jarki globoki, da se mož iz njih ne vidi. Korenine trt kažejo rebra in gotovo bo škoda velikanska, če se ne popravi in pomaga hitro, kolikor se da pomagati. Najbolj prizadeta je skoro gotovo občina Vrh nad Vinico. Tam se je vse spojilo, zvrglo in zlilo. Ubogi ljudje! Na gospoda državnega poslanca Jarca apeliramo, da se pobriga za prizadete občine, ter da jm preskrbi izdatno podporo. Kakor smo čuli obrnilo se je že več občin nanj. kakor tudi na c. kr. okrajno glavarstvo za odporo. Vredni, a še bolj smo jo potrebni! — Na Telovo, kakor je stalo že v brzojavki, je gorelo na Drenovcu pri Vinici. Zažgala je neprevidna roka. Ravno bi se imele vršiti večernice, ko udari plat zvona in hajdi vsa cerkev je bila mahoma na Drenovcu; požarna bramba se je izkazala kot zelo dobro disciplinirana. Edino požrtvovalnosti gasilcev — gledalcev ne — se imajo zahvaliti Drenovčani. da ni šla cola V3S, temveč samo sredina, med ten1 ko jc obod rešen. Pogorele so tri hiše in več gospodarskih poslopij Skoda je velika, zavarovalnina majhna, kot je navadno pri vseh naših požarih, kajti ljudje štedijo pri fickih, da lažjo tolarje zgubljavajo! Prihodnjič pa mislim, da pride gotovo Zjud na vrsto. Poklon!
DOPISI.
Iz Dobrunj. Zopet je Korbar žunan v naši občini, a ne po volji večine \ bčanov, ampak vsled čudne razsodbe c. kr. deželne vlade, ki je razveljavila vse pri volitvah od Korbarju nasprotne stranke oddane glasovnice, na katere ni bil Korbar pritisnil občinskega pečata. V soboto dne 1. junija so ga odborniki, jami njegovi ožji prijatelji, ki pri sejali vsakemu njegovemu ukrepu prikimajo, izvolili za župana. Izpolnjena je tedaj zopet njegova najsrčnejša želja. Zato je bilo ta dan veselje v njegovi hiši, veselo petje je donelo iz grl zbranih odbornikov in rujno vince je teklo od miz. Zunaj na cesti so pa pokali možnarji od 7. do pol 9. ure zvečer. Z možnarji streljati je sicer po postavi prepovedano, sme se le tedaj, ako izda c. kr. okrajno glavarstvo v to posebno dovoljenje. Nam kmečkimvolilcem pa ne gre v glavo, da bi bilo c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani Korbarju dovolilo, da sme, ko se je zopet vsedel na županski stolček, iz veselja kar na sredi javne in tako zelo prometne ceste, kakor je cesta ob njegovi hiši, streljati z možnarji in s tem dražiti in izzivati njemu nasprotne volilce in v nevarnost staviti življenje ljudi, ki so ob času streljanja šli ali se peljali po cesti. Pa streljajoči fantje, med katerimi je bil tudi cestar, ki ima v redu držati to cesto, so postavili en mož-nar ravno na sredi ceste pri razpotju, kjer se loči od ceste pot na Fužine in mimo Hruševske šole na Bizovik. Zato poživljamo c. kr. orožni-štvo, da o tem streljanju poizveduje in streljajoče ovadi. Sosedje bodo že povedali, kje se je streljalo in kdo je streljal.
DNEVNI PREGLED.
Zagovor pred obtožnico priobčuje kranjski finansje Lampe v »Slovencu«. Bivši poslanec Mandelj se je drznil s par številkami predočiti bankerotno gospodarstvo klerikalne večine, že je Lampe zagrabil lopar in napadel Mandelja ter mu očita omejenost, ozko duševno obzorje i take lepe čednosti, ki jih klerikalci z Latnpetom vred prej. dokler je Mandelj ubogal komando, niso videli, ko pa je nastopil samostojno, so ga moralno prisilili, da je odložil mandat. Sedaj pa pripravlja še nekdanji kranjski deželni glavar pl, šuklje brošuro, ki bo dokazala velike zmožnosti klerikalnih upraviteljev deželnih financ; a predno ve javnost za vsebino te brošure, že Lampe v »Slovencu zagovarja svoje delovanje in skuša s frazami izpodbiti utis Šukljetovih in Man-deljevih razkritij. Ko izide pa ta brošura, odgovorimo Lampetu na ta njegov zagovor pred obtožnico.
Zelje feldbebelja Čuvaja niso preveč ponižne. on hoče namreč na vsak način postati slaven. Atentat mu Je prišel v reklamne namene prav dobro; sedaj pa hoče imeti še zaroto. A ker te njejo u policija ne more zaslediti. jo mora pač ustvariti. In res sedaj hrvaška policija organizira velikansko zaroto proti dragocenemu življenju kraljevskega komisarja. Najprej je bilo treba poiskati seveda zarotniku med tovariši atentatorja; in policija je
gonila cele čete dl. tkov in to Akademikov In srednješolcev na p( ličijo, tako je imela v rokah prve zarotnike. A pravega organizatorja še niso imeli. A Čuvaj se je spomnil na predrznega človeka, ki se je upal napraviti ua njegov naslov odprto pismo. Na Reki se je mudil Mirko pl. Pisačič, in gospod Čuvaj je hitro izposloval aretacijo tega nevarnega človeka. češ da je vedel za atentat, da ga je odobraval in zagrebška policija je hitro skombi-nirala. du je Pisačič seveda tudi atentat aranžiral. Toda kljub temu, da ima policija že vse zarotnike na varnem, vendar se strahopetni komisar še vedino boji revolverjev. Izdal je strogo odredbo, v kateri se prepoveduje nositi. kupovati, in prodajati orožje po vsi Hrvaški. Koiikor delj časa uganja Čuvaj po Hrvaškem svoje neslanosti, toliko bolj mora javnost spoznavati v njem histeričnega človeka, ki to sc je zaživel v zgodovino kakega rimskega Kaligula, ker za kakega Nerona mu ne-dostaje uha in inteligence.
Stašno, siraš.io! Nekaj vrstic iz »Slovenčevega« poročila o pogrebu pesnika Aš-: kerca: »Če se je srednješolski mladini dala na prosto voljo udeležba, bi se pa moralo na vsak način preprečiti to. da so mlade dekiicc iz 11-
nosile knjige kakor Primož Trubar. Mučeniki — Istotako ne vemo. kaj so mislili ; maturantje I. gimnazije, ki sio napisali rta svoj venec:	Pesniku značaju. Pesniku da,
ampak da bi bil pesnik uzor značaj slovensk. katoliškega mladeniča, to bi zelo obžalovali.« Na take traparije »Slovenčevih« »pobožnja-kov« sploh ne odgovarjamo. Čudno se nam le zdi. zakaj »Slovenec« k svojemu poročilu ni še pristavil: »Krsto pokojnika sta peljala dva para konj, To bi čisto lahko izostalo, ker zadostuje en konj.«
ličiteliišniki in Aškerčev pogreb. Kakor smo izvedeli, so se učiteljiščnikj kakor tudi učiteljiščnice kljub izletu udeležile pogreba v lepem številu s svojini vencem.
K včerajšnji notici o napadu na vlak se nam poroča sledeče: Napad sc ni zgodil v Št. Vidu. ampak nekoliko višje od postaje Viž-marje ko je bil vlak že v polnem teku — blizu Prate. Kamen je priletel v ono okno kjer je bilo videti največ Sokolov. Zunaj na polju so bili trije zlikovci, ki so takoj izginili. Ker se je s tem vlakom peljal šentviški Sokol k pogrebu pesnika Aškerca v Ljubljano sc da sklepati, aa ie bil kamen naperjen proti domačemu šentviškemu Sokolu. Šentviški Sokol ie še mlado društvo, ki pa se čilo razvija. '5 o seveda ni po godu klerikalcem, ki so doslej vladali v Šentvidu. Šentviški Sokol si je kupil že prostor za svoj »Sokolski dom« in to nekaterim ni ljubo. Prof. Dolar je torej postal slučafiiio žrtev klerikalnega napada. Najboljši odgovor na tak napad je podpirati Sokola pri njegovem delu za »Sokolski dom«. Zvečer smo dobili poročilo, da so napadalca aretira!?. Napadalec je neki ISžetni pomožni zidarski delavec iz Pirnič. Orožniki so ga takoj odpeljali na orožniško postajo v Št. Vid, kjer je bil zaslišan. Poba se dela malo prifrknje-nega. kar pa ne bo držalo.
Slike 1" Antona Aškerca 63/47 cm velike dvobarvne izda »Slovenski Ilustr. Tednik«. Naročite se na Slovenski Ilustrovani Tednik.
Volitev župamt in občinskih svetovalcev v Spodnji Šiški. Včeraj ob 3. popoldne :x je vršila volitev župana in občinskih svetovalcev za občino Sp. Šiška. Po dolgotrajnem zavlačevanju rekurzov se jc vendarle razbilo gerentstvo. Občinska hiša stoji zopet neoma-deževana pred slov-.msko javnosti-:.-. Nnrodno-napredna stianka je izbojevala boj pri zadnjih volitvah in le zavednim Šišenčanom gre hvala, da so tako odločno stali na straži proti našjm sovražnikom. In fe te zavednosti je izšel narodno-napredni odbor iz odbora na-rodnc-naprednl župan ir; podžupan. S 24 izmed 30. glasovi je bil izvoljen za župana g. Josip Seidl, za	podžupana pa	g. Viljem	Mav-
rer; občinskim	svetovalcem	pa	gg.:	Miha
Bizjan. Peter Štepic, Danijel Eafielino. Fran Burger. Ivan Sirnik, Martin Marinko, Fran Golob, in Peter Burja. Narodno-napredni Šiški kličemo; »Živela!«
Delavci zapuščajo zgradbo belokranjske železnice. Ker se delavski izkoriščevalci zlasti podjetnikov Samohrd in Lončarič nočejo Prav inč ozirati na javne opomine n: Opravičene zahteve delavcev, so se delavci pričeli organizirati sami med seboj.	Na	več	točkah
so sklenili', da	trumoma zapuste	delo	in da
ob povi atku na dom ali h kakemu drugemu delu vsakega delavca, ki bi hote! iti k zgradbi. opozore. kako škandalozno se plačuje delo : pri zgradbi belokranjske železnice. Le na enem delu proge te dni zapusti čez 300 delavcev podjetništvo in delo. Največja kultur-no-socialna nesramnost od strani podjetništva je pa ta. da podjetniški kakor n. pr. Katoliški Lončarič zahtevajo od vsakega delavca, da mora pri podjetništvu kupovati ves živež, ki se jim naravnost oderuško zaračuna. Je več znanih slučajev, ko je delavec pri naj-skromnejši hrani : polenta in fižol, ob koncu meseca ali kadar imajo izplačilo, moral pustiti ves zaslužek za hrano zraven pa še ostal — dolžan. Na ta način ima podjetnik dvakratni dobiček od delavca. Prvič, ker ga nesramno, plača, drugič, ker ga še pri hrani še bolj nesramno odira. Pravijo, du pridejo lepe stvari na dan zakaj je okrajni glavar v Črnomlju podjetniku Lončariču dovolil kar 8 koncesij za barake dočim domačini-davko-plačevalci zdaj niti tega zaslužka nimajo, ki so ga imeli predno še ni bilo ne duha ne sluha o zgradbi te železnice. Med bolj zavednimi delavci tostran Gorjancev se tudi govori. da se hočejo obrniti na deželno vlado iz dveh važnih rozlogov. Prvič zakaj v tem resnem času, ko mrgoli ob avstrijski meji polno laških špijonov, politične oblasti puste, da prevzemajo ravno Italijani najvažnejša dela pri zgradbi železnice, nasprotno pa zakaj se prezira domačine. (Tozadevno je šla posebna deputacijo na Dunaj), Drugič pa hočejo deželno vlado opozoriti, naj bi se novomeške-
mu okrajnemu glavarju naročilo, da bi se on osebno nekoliko bolj pobrigal za posle politične oblasti, ne pa da bi tudi važne posle prepuščal mladim, razboritim uradnikom. —• O važnosti navedenih točk se bomo še pečali v »pismih iz Dolenjske«, na kar že danes opozarjamo. To bi le še pripomnili, da akordanti v tem slučaju niso krivi teh škandaloznih razmer.
Versko prepričanje grabenskega Jegliča je že tako napredovalo, da mu je sedaj že Abecednik premalo verski. Pri okrajni učiteljski konferenci v LjuBlani je bil to eden njegovih glavnih argumentov proti upeljavi našega abecednika. Celo navzoči kateheti niso čutili potrebe povdarjati verskega momenta. Po našem prepričanju je tudi Jegliču bore malo za verski moment, toda njemu je vsako sredstvo dobro, da le doseže svoj namen. Naše mnenje je, da niti najbolj verska učna knjiga ne koristi nič. ako dotični učitelj sam nima nobene vere. Jeglič nam bo gotovo pritrdil. da kljub učnim knjigam, ki so polne verskih momentov, učitelj, ki kvaterno sredo v javnem lokalu je meso ter se pri tem norčuje iz postnih postav, učitelj, ki učencem v 8. razredu pripoveduje, kako so duhovni goljufali z odpustki, učitelj ki Piavi, da je sv. maša sleparija ne bo versko poučeval otrok. Ako Jeglič še ne pozna tistega učitelja, naj se potrudi v naše uredništvo, mu pokažemo njegovo sliko, morebiti ga bo spoznal, in ker rad denuncira. ga bo lahko denunciral šolskim oblastvom. Slavni opat Scheicher je pisal v svojem Kathol. Landbote 1. 1870: »Oni, ki pri vsaki priliki zahteva, na bodo vsaki škornji iz katoliškega usnja, vsaka suknja iz katoliškega sukna. vsaka žemlja iz katoliške moke itd. je slab katoličan, ki dobri stvari več ško-duje nego koristi ter je podoben oni devici, ki povsod povdarja svoje devištvo, dočim isto ni vredno piškavega oreha.« Človeku se studi, ko sliši tega Jegliča, ki pri vsaki priliki vlači vero v blato, ter vsiluje svoje versko prepričanje kakor jud svoie preležano sleparsko blago. Muki! Muk! rajše muči!
Današnja številka Slov. Ilustr. Tednika vsebuje: Ital. turška vojska: Premagani Turki na otoku Rocbus odlagajo orožje Italijanom; .planinski kralj-pohorski kmet t Fr. Zvojgar; petdesetletnici Praškega Sokoža (4 slike); pri požaru v Tomačevem poškodovani gasilci v bolnišnici; požar v Št. Jurju pri Kranju; po-reb 841 etn ega Raideckega veterana Petra underl v Trbegovcih pri Sv, Jurju ob Ščavnici; lončarji pri sv. Duhu na Stari gori itd. Sokoli, ta številka mora posebno vas zanimati naročite se na Ilustrovani Tednik in razširjajte ga’
Pika. Išla je druga številka »Pike«. Prihodnja izide v četrtek.
Prva žrtev Krke v Novem mestu. Kakor smo že včeraj poročali, je lia javnem mestnem kopališču utonil četrtošolec Ant. Koporc, sin trgovca Koporca iz Dobrnič; njegov brat je sedmošolec tudi v Novem mestu. Kot navadno, ie pri ms treba, da postane Par ljudi žrtev javne zanemarjenosti, predno se v <20-gib takih nesreč kaj stori. Krka zahteva vsako leto par človeških žrtev. Kdo jih ja kriv, te zadnje neserečc kot prve letošnje žrtve pri kopanju v Krki? Na vsak način zad-ene mestno upravo velika od^ovo* »ost.. Dokazano je. da ima Krka v obližju javnega kopališča več raznih virov, sirug, vrtincev, kotanj z hitro se menjajočo toplino. So tudi vroči vrelci vmes. Velika napaka Je od mestne uprave, da ima aa takem nevarnem kraju nastavljenega starega za tako službo nesposobnega moža. Kaj naj napravi kopališki organ, mož je i>ri svojih 70. letih? Potem; javno mestno kopališče pa nobenih poukov kako ravnati v slučaju take nesreče! Krivda saden© tudi gimnazijsko ravu.Histvo. Dtožnik pošilja povsod svoje Spijone za dijaki, a pri kopanju v nevarni vodi kot je Krka. pa ni prav nobenega nadzorstva. Kriv svojo nesreče je pa tudi dijak sam. On je vedel, da jc slab plavalec. pa se je vkljub izrccmmm opominu kopališkega reditelja spustil za drugimi *>■ tako globočino in hotel preplavati na preče j oddaljeni otok na Krki. Ampak če tudi je fant s svojo drznostjo šel predaleč, ako bi bila mestna uprava za svoja kopališča skrbela ta-, ko. kot to zahtevajo oziri na lavno varnost, bi ta revež danes ne ležal mrtev v mrtvašnici. Vsaj se je nesreča zgodila komaj par metrov od kopališča, vpričo kopališkega organa in dveh čolnov. Mlad, igurjen kopališki reditelj bi bil z enim skokom vtopljcnca Ut-.
; hko rešil smrti, Oci starega moža so t°.ne more zahtevati. Javno priznanje pa zaslužijo dijaki tovariši, ki so se na vso moč trudili, svojega tovariša rešM še pravočasno. Posebno priznanje gt?. sedmošoleu Jerinu, ki. je prvi priskočil vtapljajoftemu tovarišu na pomoč, ki se jo vsled tega sam izpostavil nevarnosti in ki se mu Je naposled posrečilo tovariša vsaj mrtvega izvleči iz vode. Prizadeti: nikalne čakajte še nadaljnih žrtev._
Komisilonalesi ogled nove dolenjske železniške zveze Brežiee-Novo mesto. Včeraj se Je vršil komisljonalen ogled in obhod druge dolenjske železniške zrveze Dunaj-Aspang-Rogatec-Brežic©-Novo mesto. Obhod vsebuje progo od Brežic do Novega mesta. Izmed drugih interesentov sta de obhodia udeležita tudi novomeški župan g, Rozman in podžupan g, Vojska. Komisija dospe najbrže že danes zvečer v Novo mesto. Cuje se. da se bo že pri tej priliki definitivno odločilo pereče vprašanje obeh od interesiranih okrajev predlaganih varijant, Eni so namreč za to. da se proga izpelje ob desnem bregu Krke čez Ko-stanjeviški in šentjernejski okraj ter čez vzhodni del šmihel-stopiške občine in se v Kan-dijj spoji z belokranjsko progo, oziroma s podaljškom že obstoječe dolenjske železnice. To varilanto zagovarja tudi bivši deželni glavar pl. Suklje. Druga stranka pa se ogreva za progo po levem bregu Krke počenši od Kostanjevice V smeri proti Beli Cerkvi, Šmarješkim toplicam, Otočicam, (romantičnem
gradu grofa Margherija), Šentpefer. po vznožju Irške gore in gori/ ob levem bregu do Novega mesta,- kjer preseka kapiteljski hrib m se spoji z belokranjsko progo. Iz gospodarskih ozirov je bolj priporočljiva ta zadna varijatna. Z rajo bi veliko pridobile sedaj malo znane_ šmarješke Toplice, vsi vinogradni okraji ležeči nad levim bregom Krke; tudi se naha lajo v grofa Margherijevih gozdnih delih bogati skladišča rujavega premoga. Ta proga ustreza tudi strategičnim ozirom monarhija, ki pridejo tu v prvi vrsti vpoštev. Načrt te vzeze pa sega še dalje, namreč zveza središča monarhije z Adrijo. Nadalnje so od Novega mesta dalje skozi ob bregu Krke, ob katere poviru preseka suho-krajinsko kraško planoto. na kar preide na notranjski Kras. od tod pa dalje do obrežja Adrije. Za enkrat pa se proga namerava zgraditi le d)o Novega mesta. V novomeških krogih prevladuje mnenje, da bo ta druga nova dolenjska proga preje izgotovljena nego belokranjska, čeprav je ta že v delu. Dolenjsko torej čaka velik gospodarski prevrat in velika važnost zvez z ostalimi deželami cele države.
Pri včerajšnji učiteljski koitfernci za mesto Ljubljana je bilo sprejeto K. Widrovo »Moje prvo berilo« z veliko večino in se upe-Ije s prihodnjim šolskim letom v vse ljubljanske javne in zasebne ljudske šole.
Namesto venca na grob pesnika Aškerca so darovale gdčne. magistratne uradnice 34 K za dijaško podporno društvo »Domovino«. Hvala lepa!
Sokolski izlet v Prago! Opozarjamo Slovensko sokolsko zvezo, da je češka zveza dobila za se v zadnjih dneh za gotovih pogojev mnogo olajšav za vožnjo, posebno za one. ki se vrnejo takoj -po izletu L julija in pa za one, k| se vozijo na progi nad 300 km. Dosedanje olajšave za slovensko ekspedicijo so malenkostne, apeliramo na Slov. Sok. Zvezo, da dobi od ministerstva novih in d/aljših udobnosti. Naprosi naj tudi železnično upravo, da nam, ki se vozimo 20 urv ne da vozov starega sistema in brez stranišč. — Bojimo se, da se bodo stare napake in nedostatki ponavljali. povdarjamo pa, da je zlet samo glede tekem, zadev več ali manj stvar posameznih žup. sicer pa vodi vse predpriprave za izlet (stanovanje, prehranitev. vstopnice itd.) Zveza in v Očeh Sokolstva in izletnikov iz posameznih žup je in bo edino Zveza in njeno predsedstvo odgovorno za nezadosten ali pomanjkljivi aranžma. Do zdaj se je napake rado prezrlo, tolikrat bi bila pozabljivost neumestna.
Med drugimi društvi se je udeležilo pogreba pesnika Aškerca tudi »Muzejsko društvo za Kranjsko«, pri katerem je bil pesnik Aškerc marljiv sotrudnik.
Kaj je z zakonom za varstvo starin na
Kranjskem? Neka nadvojvodnja, ki ni zato sposobna, zopet kvari predhistorične grobove pri Zatični. Cepinje in cveke iz zemlje izkopavati zna vsak kmet. Grobe kot take pa ne smita shraniti ne nadvojvodinja ne naš muzej. Merodajni? krogi pobrigajte se malo.
Mati se onesvestila ob mrtvaškem odru svojega v topljenega sina. Danes dopoldne so prišli starši včeraj v Krki vtopljenega dijaka Koporca, da se od njega poslove. Koporca so nanesli v rjuhi v mrtvašnico tukajšnjega- po-kup.jfiNča ter ga še le ondi oblekli in položili v priprosto krsto. Ko je mati stopila v mrtvašnica in zagledala svojega nesrečnega sina mrtvega ležati v krsti, se je od prevelike žalosti onesvestila ter zgrudila na tla. Mater je ta nesreča tem bolj hudo zadela, ker ji je lansko leto tudi njena sestra vumrla nesrečne smrti. Na božji poti na Čatež je padla tako nesrečno z voza. da se je ubila. — Pogreb žrtve Krke bo danes v petek ob 4. pop.
Za svojega učenca napravil maturo. Pred par meseci je napravil v Munstereiflu na Nemškem neki abiturijent gimnazijsko maturo, Pozneje se je nenadoma skazalo, du je bil profesorski zbor osleparjen. Preiskava je dognala, da je profesor Schiestel iz Kolna. ki je dijaka podučeval, napravil zanj maturo. Schiestel si je brado popolnoma obril, okle-kcl obleko svojega klijenta in šel k maturi z dijakovim imenom. Radi tega sta se morala sedaj oba zagovarjati radi potvorjenja uradh ne listine, Sodišče ju je obsodilo na 3 mesece težke |eče. Take zanimivosti se dogajajo pač samo na Nemškem.
Ukradeni carski kip. Spomenik carja Aleksandra II. pri Ivangorodu, so te dni ponoči neznani zlikovci ukradli. Tudi napise in okraske so tatovi odnesli. Ostal je samo karne-h i podstavek. Spomenik je obstojal iz velikanske doprsne bronaste sohe carjeve.
Krvav boj z razbojniki. V vasi Dimitrij jevka na Ruskem je policija obkolila neko hišo. v kateri so bili skriti roparji. Na poziv, naj se udajo. so razbojniki odgovorili s streli, nakar je prišlo policiji na pomoč vojaštvo, ki je otvorilo takoj ogenj. Pet razbojnikov jc bilo ustreljenih. Policija je konečno udrla v hiš in našla velikansko zologo bomb.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 14. junija specialni večer: 1. Sem pa tje po Antv/erpnu, (Pot. sjika samo zvečer.) 2. Govor rok. (Drama, samo zvečer.) 3. Zigotto na konju. (Komična učinkovitost.) 4. Lov na bivole v Cambodscha. (Športna slika.) 5. Vrli kuhinjski mojster. (Humoristično.) 6. Gladi-ole. (Znanstvena naravna slika.) 7. Levi so ušli. (Kolorirana učinkovita drama iz Uan-montove serije z levi.) 8. Crna prevara. (Krasna amerikanska komedija.) — V soboto naravna drama. Umetniški rum nemške Bi-oskop družbe v Berlinu, —- V torek 18. junija, »Trnjeva krona ljubezni« z tragedinjo grd-fico Wolf Claire-Mettermch,
Spominjajte se dijaškega društva »Domovinami
Prvi letalni poizkus aviatika Vidmarja nad Ljubljano.
Včeraj popoldne ob 4. jc napravil aviatik Vidmar prvi letalni poskus. Po četrti uri se je dvigsiii s svojim aeroplanom na vojaškem vež-bališču in je fetei najprej v smeri proti zapadu potem pa je v polkrogu krožil nad Ljubljano, letel je čez ljubljanski Cirad proti Barju, na barju je svoj zrakoplov obrnil in je zopet v polkrogu letel nad' Ljubljano nazaj na vojaško vežbališče. Cel polet je trajal 10 minut. Vidmar je v tem času preletel 20 km. Aviatik Vidmar se je takoj po poletu zglasil v naši redakciji in je nam poročal o poletu.Letel je 200 m visoko. Višje nad njim je vel močan veter. Tudi sicer ni bilo ozračje mirno — vendar se je polet popolnoma posrečil. Pogled iz višave 200 m na Ljubljano je po izjavi aviatika Vidmarja zelo krasen. Posebno lepo se vidijo griči in reke po po okolici in daljavi. Vidmar je letel z onim aparatom, s katerim je letel iz Trsta v Benetke. Ta aparat je samo še dva dni razstavije/d v »Balkanu« na Dunajski cesti. V nedeljo poleti aviatik Vidmar ob 6. zv. na vojaškem vežba-lišču. Vidmar je danes priznan in izkušen aviatik in bo nudil nam prvo priliko, da si ogledamo, kako leta moderni človek. Vidmar je poskusil svoj polet tudi v Cetinju. Zaradi pritiska zraka — ker je Cetinje obdano od gor, se tam ni rnogel dvigniti. Vidmar pravi, da je po svojem prvem poskusu spoznal, da bo Ljubljana za polet zelo ugodna. — Vidmarja so mnogi videli leteti. Iz višave se je čulo žuženje aparata. Vidmar je pristal srečno pred dežem, ki je začel padati takoj na to. Obljublja se nam torej za Ljubljano znamenitost.
Macher v Novem mestu konfisciran*
To je čudno. Za vsako bodisi večje lopovstvo ali večjo neumnost dobi original svoj par, svojo kopijo navadno na kakem drugem koncu sveta. Slučajev in primerov za to trditev je veliko preveč, da bi jili posamič naštevali. Omejimo se le na slučaj konfiscirane znane Macharjeve čitanke. To veste, da jo je dunajski državni pravdnik že potem, ko se je prevajala tudi že v druge jezike, konfisciral. In tudi to veste, da je to konfiskacijo češki poslanec Massaryk v drž. zboru imuniziral in da je ta imunizacija vzrojila v katoliških glavah naših ljubih klerikalcev. S tem se jc napravila .velikanska reklama za Macherjeva dela. Tudi nekateri slovenski listi so se obširneje pečali S članki iz imunizirane čitanke.
Za vse to je vedel tudi na Kranjskem zadnji hribovski pastir, če le bere vsaj »Domoljub«. Ali zgodilo se je v 20. stoletju po kr. r., da kar danes ve že zadnji pastir, tega še ne ve koncipist c. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu. Dunajski državni pravdnik ni mogel na celem svetu, ne le v celi Avstriji najti svoji modrosti sličnega para. In najbrže bi ga sploh nikdar ne bil našel, da ni »Akademija« po svojern zastopniku g. M. Lotriču v Novem mestu dne 12. junija I. 1912 priredila javno predavanje pod naslovom: »Nekaj o češkem pesniku Macharju«. Da, to predavanje je dunajskemu državnemu pravdniku prineslo srečo, da je vendar le našel sebi podoben par v osebi nekega Golijata, ki je menda koncipist pri novomeškem okrajnem glavarstvu. Ta mož, ki je zaslovel po septemberskih dogodkih, posebno pa še ko je začel 10 let stare dečke zapirati Y sodnijske zapore, potem jih pa še obsodil na 3 leta prisilne delavnice, ta mož, ki kot policaj lovi poredne paglovce po polju in po gozdih, je Še celo rekosil dunajskega državnega ravdnika. Kajti ta gospod na Dunaju si zdaj ko je Ma-Gharjeva čitanka imunizirana, ne upa več je še enkrat konfiseirati. Toda kar se on ne upa, si je upal storiti koncipist pri novomeškem okraj-jiem glavarstvu.
Pa da nas vsakdo lažje razume, nekoliko pojasnila o tem predavanju. Predavanje je bilo razmeroma dobro obiskano. »Pravi« novomeški naprednjaki so šli rajši na štemburjev vrt v Kandijo, častne izjeme med njimi so bile častno zastopane pri predavanju v Čitalnici. Čudno pa je bilo dvoje. Prvič, da se je tega strogo znanstvenega predavanja oficijelno udeležil zgorej omenjeni zastopnik politične oblasti, kar je pri predavanjih »Akademije« nekai nenavadnega. Mož je pri mizi predavatelja bolj pridno pisal, kot kak klerikalen žurnalist pri političnih shodih svojh šefov. Notiral si je tudi vsako osebo, ki se je predavanja udeležila. Drugič pa je bilo'" čudno, da so k predavanju prišli tudi najbolj pronomirani klerikalci, kakor n. pr. profesor Sever, davčni uradnik Mejak in sploh razen kanonika Žlogarja skoro vsa klerikalna »Meščanska Zveza«. Dijakom je bila udeležba prepovedana. Ko je g. Lotrič omenil Macharjev Izrek: »Pravi češki človek ne more biti tudi rlmskj človek«, je Golija že namrdil ustnici in položil gube na Čelu v strogo uradne. Te gube so nekoliko izginile, ko je g. Lotrič rekel, da Je Macharju Jezusova osebe, simpatična, ker ga izraža kot idealnega človeka in da Machar nikdar ne taji Jezusa, marveč kritizira pscvdo-katoličanstvo. Ali ko se je predavatelj obregnil tudi v zgodovino krščanstva in pojasnil zgodovino 4 evangelijev, ga je strogi ?imsko politični cenzor prvič — prekinil. Drugič ga je Prekinil ko je razlagal krščanstvo kot politično Organizacijo. Pa na podlagi neovrgljivih dokazov je predavatelj v nadaijnem izvajanju strogega cenzorja poučil, da ima on prav, ali po domače rečeno: g. Lotrič je g. Golija javno blamiral. Pravzaprav pa se je Golija blamiral sam.
In zdaj pa pride glavna bitka in Golijeva glavna blamaža. G. Lotrič se Je pečal z že začetkom omenjeno Macharjevo konfiscirano in
imunizirano čitanko. Pojasnil je, zakaj je Machar to svoje delo tako pisal; on je s tem povzel le karikaturo naših klerikalcev, kako oni pišejo, če hočejo kakega slavnega moža osmešiti. Za svoj predmet si je vzel Jezusovo življenje.
No, potem je g. predavatelj začel s prestavo originala. Prej pa je še zastopnika politične oblasti še enkrat opozoril, da je to dolgo časa nckonfseirano, potem konfiscirano delo pred kratkim zopet imunizirano In že prestavljeno in že prečitano tud'	slovensko »n jeziku.
Golija ni nič rekel. Predavatelj prične čitati. Med čitanjem se je Goliju poznalo, da mu postaja »slabo«. Vse barve je izpreminjal. Pa pri prvem odstavku se je skušal še vzdržati pri mizi. Ko pa predavatelj prične čitati drugi po evangeliju posneti odstavek, ki govori o ženi-tovanju v Kani-Galileji. je g. cenzorju naenkrat postalo »slabo«, da je predavatelja prekinil, češ, da on tega ne pusti čitati, ker mu ni znano, da bi bilo to res imunizirano. Nič ni pomagalo, da ga je g. Lotrič opozoril, da sta ravno to, kar sedaj čita, priobčila tudi že »Zarja« in »Dan« Ljubljani. Golija je trdovratno vztrajal na svoji trditvi, da njemu to še ni znano, kar je danes znano že vsakemu pastirju.
Machar je bil torej v Novem mestu, na nemalo začudenje navzočih še enkrat konfiseirati. Predavanje se je moralo prekiniti, a se zopet ponovi, ko se bode našla pot, da bo tudi koncipist novomeške politične oblasti o tem poučen, kako se je to pot javno — blamiral.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 13. junija. Danes zborujejo ves dan odseki. V proračunskem odseku govori svoj obstrukcijski govor Rusin Okunjevski, ki je že v začetku svojega govora povdaril, da bo obstruiral toliko časa, dokler ne bo omagal. Minister Hussarek je predložil Rusinom izjavo glede stališča vlade napram rusinskim zahtevam o vseučiliškem vprašanju in volilni reformi za gališki deželni zbor. Rusini so pa te vladne propozicije soglasno odklonili. Zato bo vlada podvzela nove posredovalne korake. Vendar ni dosti upanja, da bi uspeli. Posl.Klofač je odložil v brambnem odseku svoj mandat z motivacijo, da se ne soglaša z njegovo politiško častjo, da bi deloval v odseku, na katerega skuša uplivati vlada s tako neustavnimi presi-jami.
LJUBLJANSKI OFICIR NA LAŠKEM KOT VOHUN ARETIRAN.
Benetke, 13. junija. V Pontebi je .italijanska obmejna straža aretirala nekega civilista, ki je ogledoval obmejne utrdbe. Prepeljali so ga v Videm, kjer se je konstatiralo, da je aretovanec avstrijski oficir Andrej Orat, stotnik v ljubljanskem topničarskem regimentu. Ker je pa pri preiskavi opravičen sum, da se je oficir pečal s špijonažo, so ga prepeljali v Benetke in ga izročili tamošnjeinu vojaškemu sodišču.
VIKA-KUNET5CKA IZVOLJENA.
Mlada Boleslava, 13. junija. Danes se je vršila ožja volitev za deželni zbor. Ker je dr. Matoušek odstopil od kandidature, je bila Vika-Kuneticka izvoljena deželnim poslancem. Vsa javnost z napetostjo pričakuje, ako bo vlada vzela njeno izvolitev na znanje ter ji izročila poslaniški certifikat.
ZAPLENJENI SPOMINI.
Praga, 13. junija. Danes je izšel III, z^epk spominov bivšega finančnega* ministra KiTzla, Zvezek je bil konfisciran zaradi rjjzžaljenja cesarja in sicer radi nekega pisma, ki ga je pi-
sal dr. Kaizel kot poslanec nekemu češkemu politiku, ker se v njem kritizira vmešavanje neodgovorne krone v parlamentarizem.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Mali brovvning ali temu sličen model se takoj kupi. Naslov pove »Prva anončna pisarna.«	407—1
Iščem dobrega
slikarskega
pomočnika.
Plača po dogovoru.
JOŽEP EEOT7-ŠČ-A.
slikar in pleskar na ItaLceliu.
- —: Specialna trgovina zrnu
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
iimiiitiiiiiiiit
v Ljubljani :==
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
□ □
Litografija. - Stereotipija. - Naj-' modernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba.
'se predaja v Ljubljani v stedeei tobakareab
;pa O TTian.- IZTrod-:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu.
KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN,. Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica •REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta.
— 509 —
Tudi Fassavant se je bil dvignil in strašen občutek se ga je polastil. Bil si je v hipu s vest, da Je .smrtno razžali :i!o, ki »vi znala odpuščati. Nastopii je	trenutek.	j&aJjica
je vidno krotila vso besnost, ki se ji je gsuda. k srcu. plemič pa je čakal, da padejo grozni bliski. Stala sta si nasproti, nepremično, oko v očesu, oba odločna, nepopMsiljva. Izabela je čutila, da je njena, sicer vsse raSsča beseda proti njemu, kakw val ob skalo in tferdy je vedel, da mora pasti vsak hip krik, ki ga oo morebiti stal življenje.
Končno je zadonel motno kraljičin glas v smrtno tišino:
p!emič, vi ljubite Odette de Cliamp-
'divei;
Glas je prihajal kakor iz groba, kakor zamolkel grom, napovedujoč iz daljave uničujočo vihro.
Madame. je šepnil Hardy. ne vprašujte!...
— Plemič,, vi ljubite Odette de Cbamp-
divers?
Glas je zvenel zamolknejše. Odbil se je dvakrat, trikrat in počasi zamrl. Tihota ju je zopet objela ... Kraljica je čakala z napeto nestrpnostjo. kakor mačka, da plane na svojo žrtev. Plemič je slutil, da doleti njega in Odette nekaj strašnega. 2e je hotel molčati in ne izpregovoriti besede, ali kraljica je upirala tako izzivalno vanj svoj pogled, da je nenadoma kriknil:
— Da. ljubim, prisegam vam. da ljubim...
Nil skončal stavka. Rezek, grozeč smeh
je planil iz kraljičniih ust. postajal čimdalje
— 497 —
V sanjah sem te gledala, bil si ožarjen od solnca in visoko nad vsem in si kraljeval in oja misel je bila tvoja misel in v ljubezni sva združena drhtela. Bil si moj in gledala sem te kakor boga in sem te brezmejno ljubila. Glej. pred teboj ležim na kolenih in v, blaženosti oklepam tvoje telo. Izročam se ti, daj. vzemi me. pritisni me k sebi in me ljubil Izabelin glas sle je opletal kakor ognjen zubelj krog in krog Hardyja. Kri mu je zavrela po žilah, ledene kaplje so mu stopile na čelo in z nadnaravnim naporom se ji je iztrgal in je omahnil k steni. V hipu se je bil razvnel v njem strašen boj. Čutil je, da govori kraljica pred njim resnico, da je pripravljena storiti vse. videl jo je ubogp. bedno pred sabo prosečo le ljubezni, odkritosrčne ljubezni... Gnalo ga je k nji. vreči se ji je hotel pred njo in ji poljubiti noge. Ali tajna pioč ga je zadrževala in v njegovi duši Je jasno žarela podoba Odettina... Dekličine nedolžne oči so živele v njem in krotile njegovo strast...
Izabela je stegnila roke za njim; glava ji je padla v tilnik, polni težki lasje so se ji vsuli po hrbtu, oči je zaprla v slakdem pričakovanju. usta pa so ji komaj slišno šepetala;
— Pridi, ljubljeni, brezkončno te ljubim.,, Nenadoma pa je vstala uprla oči v Har-dyja in začela naglo trgati obleko raz sebe... Prikazale so se ramena, gladka in blesteča kakor motno srebro, vrat, prsa, boki. kolena, meča... Modre žilice so burno utripale pod slonokoščeno poltjo in soba se j« napolnila Z opojnim duhom živega, prekipevajočega telesa. čegar linije so bile ena sama, ritmično Hiša Salnt-Pol	J	25
i agszgszaMaai
IU P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani In veno konceStjonSranl optik In strokovnjak svoj §0T’ optični zavodi.
k s&š&OSh. jn&ms*. Daljnoglede, toplomere, In zrakomere Vseh vrst.
OčsIr, ščipalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pa*i'. na zahtevo za ' tu poštnina 'O,
■mauKtauHni
/fr
Simon Praprotnik
stavbeni In pohištveni mizar
V Ljubljani, Jenkova ulica št 7.
priporoča p n, odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) Svojo veliko zalogo
e d
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine iid.	218
Cene najnlžje.	Postrežba	točna.
Ceniki sastonj in poštnine prosto.   «     &
mn Jax In sin, ki
Danajska cesta štev. 17
,v	-5?
priporoča svojo bogato miogo
givaMh .sirojev m stroj o za pletenj® (Stdck' 'ischitten) za:
•	’	's"	'	v‘
. • • -
rodbino iu
  --------------.-I----------------
Cedim
iM	==ažfei=	Jj
V soboto, dne 15. junija i I. izide
teti ii S
LJI
Spisal .-'Fran pl. Šu&lje.
4*/< pole velike 8°. Cena mehkovezane K 1*80, s pošto K 1*90.
Splsatelj osveiljuje kot dober poznavalec deželnih .financ deželno finančno stanje, pokaže pa tudi pot k saniranja. Brošura bo vzbudila brez:dvomno v vseh krogih veliko pozornost ter bo kmalu razprodana. Svetujemo osebam, ki žele imeti en izvod te knjige, naj si jo
takoj naroče.
V Ljubljani, dee 10, junija 1912,
Ig. pl. KIeinmayr & Fed. Bamberg.
Založna knjigarna.
JULIJA ŠTOR
i
a
Ljubljana ■■■■■•
Prešernova ttitea štev. S. naj večja zs&oga moških, dmu sitih in otroških čevljev, čevljev za lawri“tennis in pristnih
goissersklBi gorshlh čevljev
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
■■■■■■■nBMaHHMMHi mxrm>
g)
$
&
„Angleško skladišče oblek"
O. Rerriatovič, Ljubljana, Mestni trg št S.
naznanja
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske kon fekcije z globoko reduciranimi cenami.
INI
BL
o”
NK
S
£U
=3
C/3
X“
3
a.
s
s
m
QJ
CL.
3
(Si
se*
©
<2
M
C
—s
fc«<
X=
co
c
trt
Sil
rM-
(rt”
5C*
Sli
~'S
trt
KU
Ou.
C6_
JU
O
J*T
tz
(rt
=3
O
•mmm
3
"a
o
N
3
o
o
a
=s
EU
(dali
/TH
fOSOBI **
|wiiflw
ci$
u»
&j
s
<
r
035*33« 13
S
HI
15"
Pribori vlakov v Ljubljano iz:									
Dunaja . . .	12-2	8*22	4 •«	«5*“	9.8«	12-47	5.21	8*22	5*81
Trsta ....	12-22	4-0»	9-04	11**»	2*51	0*11	9-«	11*15	
Trbiža ....	7-23	9.r,i	ll4*	4-20	7.00	8*12	11*22		
Kamnika . „ .	6*42	ll'00	2*41	6-12	io-30				
Rudolfovega .	g.BB	3.00	9-Jil						
Kočevja . , .	g.B9	8-00	9-12						
Vrhnike . , ,	6.38	10-3«	7.23						
* Brzovlak. ** Vozi ob nedeljah in praznikih. Odhod vlakov iz Ljubljane proti:									
Dunaju . . .	1Ž22	12-12	4*22	7.30	H*.26	3*11	6*22	9**53	10*45
Trstu ....	1‘22	8*22	5*12	* G*03	10-02	1-08	5-4!	8*22	
Trbižu ....	f5.47	g.52	9.°o	H-30	3*22	6*22	10*22		
Kamniku . . .	7.27	11-50	3*12	7*15	** 11*22				
Rudolfovem. .	7.32	1*31	7.44						
Kočevju . . .	7.82	J.81	TU						
Vrhniki . . .	7.3S	1*18	8*12						
• Braovlak. •* Vozi ob nedeljah in praznikih. f Od 26. maja oziroma 1. julija.									
Celo noč odprto
m
Celo
noč odprto
K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
be< glavnica: ijn&ijangiia kreditna banka v LJublfanl.
Stritarjeva ul!ca feiev, SS, (lastna hifea)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
mr w
o
<-*' 498 —
zavalovanu, božansko prelest. Njen obraz }e izražal vso mehkobo neutešenega kor>rvp*iin, brzdajočega veliki ogenj vstajajoče sa^s, ..
Hardy je bil zapr.l oči. Toliče- vabljive lepote še ni zrlo njegovo oko. Belina božanskega telesa je zableščala pred njim. da je omamljen za hip izgubil zavednost. Opotekel se je k belemu demonu iz prs se mn je izvil odtrgan krik. Hipoma je začutil opo sebi prožno njeno telo. okolo vratu so se ga oviie nje mehke roke in vroča, dehteča sapa mu je oblila lice. Po telesu ga je spreletavalo vročično drhtenje in njegove roke so strastno utonilo v morju njenih las. Kakor v snu je zasegel njegova ušesa šepet:
— Ali me ljubiš? Samo mene? Ali hočeš hoditi z menoj, z menoj živeti, z menoj umreti? Reci. ljubček moj!
Prižela se je tesneje k njemu, ali on je .vztrepetal, kakor oplazen od mrzle kače in sunkoma se je oprostil njenega objema. Pekoča bolest se je razlila po njem in grenka turobnost ie sedla v njegovo dušo. Boj v njem Je pojemal in zmaga se je nagibala na Ode-ttino stran. Izabela pa je postajala čimdalje razčiljenejša. potisnila ga :' na nizko ležišče in se mu vrgla v naročje.
Ni bila več ponosna kraljica, predstavljajoča vladarstvo sveta, Semiramis svojih sanj.^. Bila je le žena, pehajoča se za ljubez*« nijo. žena, ki ne pozna nikakih ovir. prešest-nica, ne misleča na kazen, ki je sledila v onih časih za ta greh. QoIa. privezana na oslico, je morala jezditi v zasramovanje po mestnih ulicah... Ni bila čarobna zapeljivka in ma-
— 439 —
gična sirena.' zapletajoča vojvodto Orleanskega v smrtne mreže... Ne. Izabela je bila ,v teni: hipu čistost sama, prelest nedolžnosti, zakaj ponujala je. kar ima ženska . 'tjlepšega: deviško ljubezen.
— Reci, da me ljubiš, je proseče šepetala. ne zavrzi me. poglej me. tako lepe so tvoje žalostne oči. tako sladka tvoja usta... tvoje čelo je kako/ granit in tvoj glas rni sega do mozga... Močan si. silen si. nepremagljiv, krasen. Glej me. koprnenja trepečem po tebi, po tvojem oblemu." no tvojih poljubih, daj. ozri se n^ mp1
.-ukopala je roke v njegove svetle goste kodre, zrla mu s svojimi blestečimi, napol zaprtimi očmi naravnost v lice in ustnice so se ji napenjale v hrepenečem poželjenju. Ali Hardy je ni videl, ni slišal njenih prošenji Njegov obraz je bil mrtvaško bled, njegov pogled je kakor zamaknjen ležal nepremično na steni, raz ustnice pa mu ie odletel kakor dih tih, šepetajoč krik: t — “Odette!	i
Pri tej besedi se je kraljica zvila kakor pod udarcem biča. Odprla je usta. pa nekaj hipov ni mogla izpregovoriti besede. Krik ji je vrnil vso zavednost, stresla se je in planila divje na noge. Prsti so se ji skrčili v razjar-jenosti in v trenutku je spoznala svoje ponižanje. Blazen srd je zaplesal po njenih žilah, iz grla sc ji je izvilo vriskajoče grgranje irt zasadila je bele zobe globoko v bledo ustnico ... Vrgla je nase težak plašč in oči ji je pokrila zlokobna mračnost.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DANU sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.