Št. 574. V Ljubljani, ponedeljek dne 2. oktobra 1911. Leto II : Posamezna številka 6 vinarjev : ■JUTRO' izhaja vaak dan — tudi ob nedeljah in paznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-— Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu ■eaačno K120, z dostavljanjem na dom K 1'50; a pošto celoletno K 20 -, polletno K 10—, četrtletno K S—, ■eeetoo K l-70. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. * Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev s Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Važna manifestacija. Vsi avstrijski stanovi stoje danes pred važnim vprašanjem, ki je povzročilo, da so prenehale med stanovi tanovske razlike, narodnosti in poli-errtt P/ePb* *n stanovi so se znašli na . i ’ c'a povzdignejo svoj glas in noTtv - Protest*raj° Prot* avstrijski P°Jitiki in upravi, ki je kriva sedanjih neznosnih razmer v državi. Grof ^jenthal se je hotel z gospodarskim . Ojkotom maščevati nad Srbijo in za- kriti i;.. svojo blamažo v balkanski po-ali prišlo je drugače.. Avstrijski ojkot je Srbijo gmotno pokrepil, ostala je Avstrija na cedilu, začelo je Poshanjkovati mesa, cene so nepri- merno visoko poskočile, a tem polnim cenam so sledila povišanja jnugih hranil in to v taki meri, da jeci danes avstrijsko prebivalstvo pod eznosno draginjo. Tudi na Kranjskem čutimo te sodepolne posledice avstrijske politike tak s*ano.v'' Cene venomer naraščajo, Ko da je skrajni čas, da se od strani mPetentnih oblasti ukrene kaj re UUlddll UtUCiiC ivaj it- vsaj8* in S°tovega, da se odpomore .. J *a prvo silo neznosnim razmeram! ^adejietvaP°l0rtŽaj P" da rt a se Vsi 5ianovi zuiraju, veri duška svojim protestom proti Po d-~naraščujočemu P°manikaniu nas, vidi se jasno vsi stanovi zbirajo, . -ignilo je delavstvo svoj glas, r2avni uradniki, železniški uradniki in za sredo 4. t. m. sklicuje učiteljska 0rganizacija »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" protestno zborovanje, ki na njem spregovore zastopniki učiteljstva iz Koroške, Kranjske, Štajerske, Goriške, jstre in Trsta o položaju učiteljstva v posameznih slovenskih kronovinah. ki eVni?~t m°r3mo priznati, da je boj, tHiff. ie učiteljstvo najhujši, da uči-k. L °. ^ejveč žrtvuje za gospodarski, a v /7 in .P°Iitični napredek naroda, mi™ t- 'n v na^° sramoto moramo npiSa, da J'e učiteljstvo najsramot-lnriil Pla^no, da bije boj za regu-brai ®Y°jih plač že dolgo vrsto let 2 vsakega najmanjšega uspeha. . “osebno učiteljstvo na Kranjskem Ppttti' to najbolj na svoji koži, ko so Jpdkalci vpeljali svojo famozno stra-ovlado v deželnem šolskem svetu, sest rt81”0 hočei° uničiti učiteljstvo, J! a5aii hočejo delavce na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju, da 1 izmučene polovili v svoje mreže. °* se b°ie učiteljstva, ker je in ! i na deželi nositelj napredne tv i ^er dobro vedo, da je tam kle-»kalno delo nemogoče, kjer je delal aapreden učitelj ter vzgojil naraščaj Prepojen z naprednimi idejami. ,. V sredo zborujejo v Ljubljani učitelji,. ki so že na tolikih svojih zbo-ovanjih povzdignili glas in zahtevali ^gulacijo svojih beraških plač a P?vsod so našli zamašena ušesa, nikdo ?! hotel poslušati njih upravičenih za-*5V- Klerikalci neusmiljeno gospoda-nlo v deželi, norčujejo se^iz njih po- atav, vodja’ klerikalcev Šušteršič je 8r°zil učiteljstvu, da jih bo sestradal, 8 jim bo preštel kosti. S takimi na-8Protniki vodi učiteljstvo boj, ono uči- teljstvo, ki vrši v narodu najsvetejšo nalogo, vzgojo slovenske mladine. In kako naj se posveti učiteljstvo svoji vzvišeni nalogi, ako trpi v gmotnem oziru tako pomanjkanje, da ne more zadostiti niti najprimitivnejšim zahtevam dostojanstva svojega stanu. Žalostno je pa tudi dejstvo, da se slovenska napredna javnost že zdavnaj ni zavzela za učiteljstvo, da ga je pustila v boju za zboljšanje položaja samega; saj kdo bi imel koristi od tega, ako ne slovenski narod, ali ni gmotno dobro podprto učiteljstvo steber, ki na njem sloni moč, razvitek in obstoj naprednega gibanja ? Te malomestne razmere morajo prenehati. V sredo zboruje v Ljubljani slovensko učiteljstvo. Ljubljano, centralo Slovenije, si je izbralo učiteljstvo in mi poživljamo slovensko prebivalstvo, da naj se v polni meri odzove pozivu učiteljstva, da povzdigne z njim svoj glas, da zahteva z njimi upravičeno regulacijo plač. V času, ko čutijo vsi stanovi naraščajočo draginjo, je dolžnost vseh, da se pridružijo učiteljskim zahtevam. Zato dokaži Ljubljana, da ve in zna ceniti delo učiteljstva, da se zaveda svoje moralne dolžnosti, ki ji nalaga simpatij za oni stan, ki je največjega pomena za napredek in obstoj naroda! Dolžnost nam nalaga, da pokažemo učiteljstvu svoje simpatije v njih boju za zboljšanje gmotnega položaja. Pozivljemo tudi slovenske deželne in državne poslance, da se udeleže te manifestacije, a ni dovolj, da se je samo udeleže in potolažijo zborovalce s praznimi obljubami in besedami, človeška in narodna zavest jim nalaga dolžnost, da se zavzamejo za učiteljstvo za prospeh in napredek naroda. Učiteljska manifestacija v sredo dne 4. t. m. bodi jasen dokaz, da se prebivalstvo Ljubljane zaveda svojih moralnih dolžnosti, ki jih mu nalaga narodna zavest Simpatije občinstva naj okrepe učiteljstvo v boju za trud, dajo naj mu moralne podpore, ker koristi imel bo le in edino-le slovenski narodi Ernst Denis. Ako posvečujemo nekaj vrst odličnemu francoskemu gostu, ki je pred nekaj dnevi obiskal Ljubljano, storimo to zato, ker se nam zdi, da je njegova osebnost med nami premalo znana in ker upamo, da bomo imeli poslej še kdaj priliko videti ga med namiv i Cehi so našli med Francozi tri može, ki so se potrudili, da bi seznanili francosko javnost s češkim narodom, to so: K. A. Saint-Renč Taillandier, slavist L. Lege r in Ernst Denis. Vsem trem so Cehi globoko hvaležni za njih delo. Saint-Renč Taillandier je 1. 1843. objavil v zborniku Revue des deux mondes svoj potopis pod naslovom: »Sedanje stanje kulture na Nemškem." V tem potopisu se je obširno pečal tudi s češko zgodovino, z avstrijskimi Slovani invz narodnim probujanjem v Avstriji. Češka zgodovina je tedanji romantični struji v literaturi nudila snovi. George Sandova je v svojih romanih (Consullo, La kom-tesse de Rudolstadt), omenjala češke husitske bojevnike, bogoslovec Boisno-rendnd de Bonnechose je z navdušenjem pisal o Husu. V petdesetih in šestdesetih letih je Saint-Rene Taillandier seznanjal v »Revue de deux mondes" francosko javnost o češkem in slovanskem gibanju v Avstriji. (Češka zgodovina in češki zgodovinar F. Pa-lacky) Vojni dogodki v Italiji so v šestdesetih letih bolj in bolj opozarjali francosko javnost na Avstrijo. Poljska emigračija po vstaji 1. 1863. je dobila velikega prijatelja v L. Legerju, ki se je posvetil slovanskim študijam. L. Leger si je pridobil velike zasluge za slavistiko s svojimi članki pa je budil zanimanje za Čehe in avstrijske Slovane tudi v širših vrstah. V Duru-yevi zbirki: »Histoire universelle8 je napisal zgodovino Avstro-Ogrske. Po . 1870. se je v Franciji izvršil prevrat: od tedaj vlada nasprotje proti Nemcem in Leger je -ta čas porabil, da je opozarjal na slovanske narode. - Saint-Renč Taillandier je umrl 1. 1879. Pred smrtjo je še izdal delo: »Čehi in Mažari, češke in ogrske dežele od XV.—XIX. stoletja8, kjer dokazuje enake pravice Čehov in Ma-žarov. Tudi drugi francoski učenjaki so se poslej bavili s slovansko zgodovino in s slovanskimi razmerami. Ernst Denis pa je tem študijam takorekoč posvetil svoje življenje in je svoje glavno delo posvetil češki zgodovini. Ernst Denis se je rodil 1. 1849. v mestu Nimes, ki je bil one čase prizorišče najhujših političnih verskih bojev. Že v mladosti je slišal o beli reakciji po 1.1815. (la terreur blanche), ki bi ji bila skoraj padla kot žrtvi njegov ded in babica. Od 1. 1867. je študiral v Parizu, kjer se je pripravljal za profesorsko službo. JBil je republikanec. Zaradi demonstrativne udeležbe pri pogrebu literata Viktorja Noira, ki ga je ustrelil princ Peter Bonaparte 1. 1869. je bil skoraj izobčen iz šol. L. 1870. je izbruhnila vojna med Francijo in Nemčijo in se je hotel udeležiti kot piostovoljec, a reklo se je, da ima Francija dovolj vojaštva. Ko pa so prišli porazi, je bil sprejet v vojsko in se je udeležil obrambe glavnega mesta. Po vojni je dobil službo profesorja na liceju v Bastiji na Korsiki, od tam pa je kmalu prišel zopet v Pariz, (1. 1872.) ker se je hotel posvetiti znanstvenemu delu. Ministrstvo je tedaj razpisalo nekaj štipendij za one, ki se hočejo posvetiti študijam o germanskem in slovanskem svetu, Denis je dobil eno teh štipendij in je prišel v Prago, kjer je začel študirati češko zgodovino; seznanil se je s Palackim in drugimi češkimi možmi. Zanimali so ga verski in politični boji, ki so nekoč s tako silo divjali v njegovi ožji domovini. (Denisovi predniki so bili hugenoti.) Palacky je opozoril Denisa na husitske vojne. Denis je študiral Palackega »Zgodvino češkega naroda8 (nemško izdajo) zraven pa se je učil češčine (učil ga je pesnik Jaroslav Vrchlick^.) V nekaj mesecih si je pa osvojil češki jezik toliko, da je mogel porabljati tudi češke vire. Potem se je lotil ruščine. V tej dobi se je seznanil tudi s Konst. Jirečkom, ki je pripravljal veliko delo o bolgarski zgodovini. Denis si je pridobil v Pragi mnogo prijateljev, ostal je tam od 1. 1872. do 1875. Bilo je to ravno po nemško-francoski vojni, ko so se simpatije — med Francijo in Čehi pomnožile. Denis se spominja na svoje bivanje v Pragi kot na najlepše dni svojega življenja in je sklenil napisati obširno delo o češki zgodovini. Vrnil se je v Francijo kot slavist (naučil se je češko, rusko in deloma bolgarsko) ter se je pripravljal na svoje delo. V Franciji je še divjal politični boj med republikanci in rojalisti in ti nemiri so ga zavedli kot republikanca na politično polje. Se le 1. 1876. je dobil mirno mesto na liceju v Bordeaux, kjer je dovršil svoje prvo delo iz češke zgodovine : »Hus in husitske vojne.8 S tem delom je hotel promovirati na pariški univerzi. Stvar pa je bila težka, ker stari profesorji niso poznali češke zgodovine. Kot doktor je postal Denis vseučiliški profesor, nastavljen je bil v Grenoblu kot profesor tujih literatur, od tam se je je 1. 1886. vrnil v Bordeaux kot profesor na literarni fakulteti. L. 1885. je prišel zopet za nekaj časa v Prago. Poslej so sledila še nekatera dela: Začetki Enote Čeških Bra-Jurij Podjebradski“in y> tov8 Češka v drugi polovici XV. stoletja. — »Konec češke samostoj- nosti*1. — Zadnje delo je bilo izdano v dveh delih: I. Jurij Podje-bradski in Jagelonci. — II. Prvi Habs-burgovci in defenestracija v Pragi. — Poleg teh del je Denis preložil v francoščino »Zgodovino slovanskih literatur od Pipina in Spa-soviča — ter Jirečkovo delo: Zgodovina Bolgarske.8 V veliki svetovni zgodovini (Histoire genčrale du IV. siecle h. nos jours) ki sta jo izdala Lavisse in Ram-baud je Denis napisal zgodovino v£zhodne Evrope (Slovanov, Litovcev in Mažarov) zgodovino nemške reformacije in tridesetletno vojno. V spisu »Francija Moskvi8, ki je bil izdan ob priliki francosko-ruske razstave 1. 1891. je napisal članek: Bodočnost Francije in Rusije, ki kaže da Denis globoko pozna ruske in slovanske razmere. L. 1896. je postal Rambaud na-učni minister in Denis je postal nje-gov namestnik na pariški univerzi. V dobi desetih desetih let (1896.—1906.) je izdal Denis tri zvezke »Zgodo- vina nemškega naroda8 (od 1. 1783.—1871.) v kateri je slikal preporod in nastoj velike Nemčije. L. 1901. pav je izšlo njegovo najlepše delo: »Češko po Beli Gori8, ki slika propad češkega naroda po katastrofi na Beli Gori in čas probujenja od Jožefa II. do sedanje dobe. Delo je bilo takoj preloženo v češčino in je še danes med najboljšimi deli iz češke zgodovine. »Matice lidu8 je izdala to obširno delo v ljudski izdaji po 2 K da se je razširilo med najširše vrste. Tako je Denis napisal Čehom zgodovino. Kot profesor zgodovine na pariški univerzi je Denis posvetil svoje študije Rusiji in je imel zadnja leta predavanja posebno o Rusiji XIX. veka. Pripravlja delo: Razvoj slovanstva od 1. 1750. in kratek pregled slovanske zgodovine od najstarejših dob. V zadnji dobi je pripravljal spis o Havličku in o slovanskih narodih v Avstriji 1. 1848. Poleg tega je napisal mnogo člankov o kulturnih pojavih v slovanskem svetu. Denis piše svoja dela z ljubeznijo do slovanskih narodov in je ostro nastopil proti nemškemu zgodovinarju MomTjsenu, (leta 1897.) ko je pisal proti Čehom. Enako je nastopil Denis v obrambo Poljakov (holmsko vprašanje) ozval se je tudi o priliki zagrebškega procesa. Denis je stal na čelu odbora, ki je postavil spomenik Mickiewiczu v Parizu, njegova zasluga je, da se je ustanovil Institut d’ etudes slaves m Association Francoslave; vplival je na to, da se na pariški univerzi vrše predavanja tudi v manjših slovanskih literaturah. Denis je pravi prijatelj slovanskega dijaštva v Parizu. Njegova želja je, da se v svetovni francoski literaturi prav pojmujejo slovanska vprašanja, ki jih nemška znanost tako rada kaže S napačni luči. Dela pa s svojim delom na združenje slovanskih narodov. Za svoje delo je bil Denis odlikovan z raznimi častmi: Češka akademija ga je imenovala svojim častnim članom. Prof. E. Denis je torej pred par dnevi posetil tudi Ljubljano. Pač se nismo zavedali, koga imamo med seboj. Pokazalo se je tudi, kako nam manjka primernih krogov in klubov, kamor bi vpeljali takega gosta. Prof. Denis je obiskal »Slovensko Matico8, licealno biblioteko m gledališče. Zvečer smo sedeli v restavraciji pri »Novem svetu8 iri smo govoriti ž njim o naših kulturnih in narodnih razmerah. Zanimala ga je naša zgodovina ih sedanjost Obžaloval je, da nimamo svoje »Akademije8, ki bi omogočala znanstveno delo. Profesor Denis je v občevanju ljubezniv in skromen, pravi Francoz. Ostal je v Ljubljani le en dan, drugo jutro se je odpeljal v Zagreb. Profesor Denis je prinesel s seboj idejo slovanske revije v fran- Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron*' Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V*°/0 brez odbitka rentnega davka.; *UCHEL LISTEK. ZEVACO: Ljubimca beneška. »nož Po izvršeni obsodbi je pustil Roland v Črni Jami dvajset za stražo in jim ukazal čuvati grob mesec dni. Nato se je v Skalabrinovem spremstvu odpravil z gorovja, 2ajahal konja in dirjal preko Mestre na breg lagune ter dospel 2yečer okrog desete ure v hišo na Olivolskem otoku. XX, Drugi grob. n Okrog desetih zvečer sta Roland in Skalabrino dospela na '“"volski otok. Rolandova prva skrb je bila, da je pogledal k °cetu, če se mu v njegovi odsotnosti ni zgodilo kaj žalega. Stari dož je spal kakor otrok, tisto srečno spanje, s kate-'tT1 je narava olajšala nekatere vrste blaznosti. Roland ga je st i^al Par m*nu* s Posebno ganjenostjo človeka, ki je pre-zl8‘ težko katastrofo in je vendarle vesel in pokrepčan, ko vidi Pet svoja draga bitja. ajj Ne more se reči, da je bil Roland Kandiano vznemirjen Bemk Pekla vest zarad* strašne smrti, ki jo je naložil tren Nieg°va razburjenost je obstojala v tistem zamolklem Pranju možganov, ki sledi vsakemu neobičajnemu dejanju. nj Prijeti človeka in ga zazidati živega v grobnico poleg krste nos?°Ve žrtvei se utegne zdeti marsikomu čin pretirane pravičnost’ -utb ta ^ovek najstrašnejši zločinec. Ne da bi se skrotn^* na to a*‘ na ono stran — sat se dovoljujemo s bi od 0 vl°g° pripovedovalca — si vendar ne moremo, da ne mora)0*0-1*'* bralca, kako zelo se izpreminja s časom vred tudi m ijudi. videla lna> grandiozna doba, v kateri se vrši naša povest, ni krvavo V??*11 >zjemnostih nobenega pretiravanja. Takratna Italija, ort orm bojišče, obsevano od požarov, opustošeno vedno iznova voh« ) ‘n partizanov, štrleče od bodal, rdeče od krvi, polno °v ln vojščakov, Italija kot ognjišče velikanskih borb in sijajne razuzdanosti, je presenečala svet s svojimi ekscesi. Zločinu je bilo ime Bordžia; toda umetnost je bila še mogočnejša od zločina in poosebljena v mogočnem imenu Mikelandžela. To. je bil pandemonij, kjer so rjoveli zavojevalci, kričali premaganci z obupnim krikom, ki je donel skozi stoletja, peli pesniki brez primere in se pojavljali v vzvišenih množicah geniji, ki jih posnema novodobna umetnost še dandanašnji! Takrat se je pretiravalo vse. t Tako se mora razlagati Kandianovo maščevanje, kdor ga hoče soditi pravično. Bodisi kakorkoli, to, da Roland Bembu ni prizanesel, je dokaz, da ni imel z njim usmiljenja. In ko je bila sodba izvršena, ga ni pekla vest. Ali je nemara o tem razmišljal Roland, ko je gledal spanje starega svojega očeta? Ali je iskal na bridkem obrazu slepčevem znamenj trpljenja, da bi z njimi opravičil svoje strašno maščevanje ? Naj bo tako ali drugače, ko je se vrnil v spodnjo sobano, kjer ga je čakal Skalabrino, je bil Rolandov obraz pomirjen. Roland, ki je smatral bivšega razbojnika in soobsojenca že dolgo za svojega edinega prijatelja, se je pogovarjal s Skala-brinom par minut, kakor vsak večer. Govorila sta o postranskih rečeh, njiju duh je potreboval počitka. Niti besede nista izpregovorila o Bianki, niti o Imperiji, niti o Bembu in o strašni tragediji današnjega jutra. Nato je šel Roland spat. Skalabrino je odšel iz hiše in se napotil od Olivolskega otoka po starih nabrežjih ob Lidu. Korakal je počasi in tehtal sam pri sebi načrt, ko je moral biti čisto osebnega pomena, ker ga Rolandu ni omenil. V tej divji in nasilni naturi se je skrivala pravzaprav čudna plahost. Na zunaj je bil videti miroljuben, in ljudje, ki jih je srečaval na svoji poti, so mislili, da je vrl meščan, ki se vrača s kake zabave pod domačo streho. Prišedši do ovinka nekega širokega kanala, je Skalabrino obstal, pogledal hiše, ki so bile pred njim, ter zamrmral: — Tukaj je . . . v Hiša je bila nizka in revna, umazanega in gobavega lica. Nad vrati, pod oknom prvega nadstropja, je štrlelo krčmar-sko znamenje iz železne pločevine. To znamenje je predstavljalo sidro, ki je moralo biti v davnih časih pozlačeno. In res: bila je krčma pri »Zlatem Sidru8, brlog dičnega Bartola Enookega. > Skalabrino je videl žarek luči, ki se je svetil izpod železnih oknic. Videl je, da mora biti v krčmi še kak pivec; počakal j^ torej. Bralec se spominja, da je imela krčma poleg vrat, ki so vodila naravnost v pivnico, Še druga vrata, vodeča po ozkem hodniku istotako v notranjščino hiše. Skalabrino je čakal že kake pol ure, ko so se odprla stranska vrata, in sta stopila dva moška na ulico. Po rasti in po korakih je Skalabrino takoj spoznal enega izmed njiju: bil je Bartolo Enooki. Drugega pa, ki je bil zavit v svoj plašč do oči, ni spoznal. Moža sta pustila vrata priprta in šla še nekaj časa skupaj, kakor da» hočeta dokončati pogovor, ki sta ga začela še v krčmi. Skalabrino se je splazil ob zidu na hodnik. Tu je našel vrata, ki so vodila v krčmo; odprl jih je in pogledal noter: krčma je bila prazna. Skalabrino je vstopil in šel mirno v zadnjo sobico; sedel je in čakal. Bralca gotovo muči radovednost, kdo je bil neznanec, ki je spremljal Rolanda, in kaj je delal tu. Vrnimo se torej za dobro uro nazaj ter stopimo v krčmo obenem s tem neznancem. Prišel je po hodniku kot dober poznavalec kraja in sedel k mizi v tistem trenutku, ko je krčmar pri »Zlatem Sidru8 odslavljal zadnje pivce. Ko je izginil poslednji gost, je neznanec odgrnil plašč, ki mu je dotlej zakrival obraz; pokazalo se je obličje policijskega načelnika Gvida Džennara. Bartolo je stopil k njemu ter ga obširno in spoštljivo zdravil. po- Pisarna-UNIVERSAL-agentiire : M. MULLEY uda, uredi in založi e lini popolni lovcnski g A TV T"! A Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko. s AUKloAK Važnozainserente. coskem jeziku. Želeti bi bilo, da se ta ideja uresniči. Tam bi mogli govoriti o naših kulturnih in narodnih razmerah. Obenem bi mogli slišati mnenje o drugih. Tam bi mogli svet opozoriti nase. Morebiti prof. Denis pri svojem delu našel časa tudi za nas. Na nas je, da ga v njegovem delu in stremljenju podpiramo. DNEVNE VESTI. Papež in laško-turška vojna. Papež sicer ni prijatelj laškega kraljestva, kajti Lahi so ga pred par desetletji »oropali* njegovega posvetnega kraljestva, papeške države. Zdaj pa beremo z začudenjem v listih, da je papež silno vesel laško-turške vojne in da bo celo molil za zmago laškega drožja. Ko bi bil papež konsekventen. bi moral Italijanom želeti pogubo Najbolj konsekventno pa bi ravnal, če bi vojno kar naravnost obsojal. Ampak papež želi zmage Italijanom in moli za uspeh laškega orožja. Zares zelo interesantno 1 Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek se vrši v svečanostno razsvetljenem gledališču slavnostna predstava v proslavo godu Nj. Vel. cesarja ter se poje po mnogih letih zopet prvič G. Verdijeva krasna opera *R i g o • 1 e 11 o“ (za par-abonente). Gospod kapelnik Talich si je vzel mnogo truda, da opero v vsakem oziru čim naj-skrbneje in najfineje naštudira, tako da si obetamo vzorno predstavo. V tej operi nastopijo: novoangažirani prvi operni tenor gosp. Fran Krampera, novoangažirani prvi bariton gosp. Viljem Novak, novoangažirana pevka domačinka gospa Jeanetta pl. Foe-dranspergova; gosp. Bukšek, gospod Križaj in gdč. Roza Peršlova. V glavni ženski vlogi Gilde pa stopi prvič pred naše občinstvo odlična operna umetnica gospa Maja markiza Stroz-z i j e v a, hčerka slavne tragedinje Marije markize Strozzijeve v Zagrebu. Gospa Maja markiza Strozzi-jeva je bila nekdaj prva mladodra* matična in koloraturna operna pevka pri graškem gledališču ter je zdaj že drugo leto prva mladostna operna pevka pri zagrebški operi. Mlada, lepa elegantna dama je ljubljenka hrvatske publike, zato jo gotovo tudi naše občinstvo sprejme z veseljem. Protldraginjskl shod, ki ga je včeraj popoldne sklicala v areno »Narodnega doma" socialno-demokratična stranka, je uspel v vsakem oziru zelo lepo. Arena je bila nabito polna. Kot glavni govornik je nastopil gosp. Et-bin Kristan, ki je v temeljitem govoru pojasnil vzroke draginje in govoril o odredbah, ki bi bile v stanu neznosno draginjo olajšati. Nameravani obhod po mestu je moral zaradi slabega vremena odpasti. Soc. demokratski konsum v Sp. Šiški je odpovedal nadaljnjo prodajo mleka vsem dotičnim članom konsum. društva, o katerih sumi, da so volili tiste kandidate v občinski svet v Sp. Šiški, ki jih je priporočala nar. napredna stranka. Mislimo pa, da se tudi s takimi »odredbami" ne bodo dosegli zaželjeni uspehi. Za dve smodki je prodal ob času volitev v Spodnji oiški neki železniški uslužbenec svoj glas socijalnim demokratom. Ta mož je bil preje hud klerikalec. Ko mu je pa neki socialni demokrat .ponudil-dve smodki v ta namen, da bi mož volil socijalno-de-mtekratično, je dve smodki res vzel in oddal svoj glas za socijalne demokrate. No, in to najbrže ni edini slučaj te vrste. Koliko je potemtakem vredna socijalno-demokratična večine treh glasov v tretjem razredu, je iz tega pač dovolj jasno. Občinske volitve v Zgornji Šiški — -tako nam pišejo — se bližajo in z njimi volilni boj. V naši občini so se zadnja leta gospodarske razmere precej uredile in pospešile razne naprave, ki bi se imele že pred leti vpeljati. Povod in duša tega napredka pa je naš vrli župan g. Ivan Zakotnik, ki se je izkazal moža na mestu. V zadnjem času pa čujemo, da se mu je napovedal boj od gotovih možakarjev, ki hodijo po nasvete v šentviški farovž; seveda mu nimajo ti možje ničesar očitati, saj mu niti deželna vlada ni mogla, dasi je hotel dr. Šušteršič, da naj se od županovanja odstavi. Ker se pa tega dejstva zavedajo, skušajo z raznimi lažmi doseči svoj namen. Tako n. pr. se neki Franc Tome iz Dravelj, moč precej temne preteklosti, ki mu pa menda diši županski stolec, laže okrog volilcev, da ve, da sedanji župan g. Zakotnik ne bode več sprejel županstva in tudi ne kandidiral pri novih volitvah. O resnici te vesti informirali smo se pri g. Zakotniku samem, ki pa je izjavil, da o tem ni bil nikdar vprašan od kakega pristaša Tometove vrste, in da zopet kandidira na župansko mesto v naši občini. Toliko se nam je zdelo potrebno pojasniti, da volilci vidijo, kakšni značaji se zbirajo proti županu g. Zakotniku. »Edinost" ostane »Edinost*. Policijski duh, ki je od nekdaj prevladoval v tržaški »Edinosti*, ne more izginili iz nje in kadar spregovori o italijanskem narodu, mora pogledati iz nje — policijska »piklhauba*. Italijani so naši nasprotniki, interesi Slo vencev in Italijanov se križajo na Primorskem, ali zato vendar ne bi smeli zaničevati Italijanov in jih žaliti s tem, da se jim očita strahopetnost, ko je vendar znano, koliko heroizma je pokazal ta narod v svojih bojih za osvoboditev izpod tujega jarma. V tem oziru moramo Italijane spoštovati in jih — urednik »Edinosti* pade gotovo v omedlevico — občudovati, ne pa norčevati se iz njih kot iz strahopet-nežev, ko to ravno nam Slovencem — tako malo pristoja.»Edinost* tega, seveda ne bo razumela, ker se čuti prav dobro pod zaščito — »piklbaub*. Prodaja bukovega lesa. Gozdarsko ravnateljstvo deželne vlade v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Dolnja Prača, okraj Rogatica, približno 554.000 m3 bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene na celo razpisano količino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti do 20. novembra 1911, 11. ure dopoldne pri gozdarskem ravnateljstvu deželne vlade v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled. Naši dobri rojaki v Ameriki se zglašajo zopet z rodoljubnimi darovi. G. Fr. Sakser v New Yorku je nakazal Družbi sv. Cirila in Metoda 35 K 60 v po naročiluv g. Johna An-dolška, Golden, Colo. Živeli naši vrli zavedni rodoljubi v Ameriki I Vžigalice v korist Družbi sv. Cirila in Metoda so dale Družbi zopet 1500 K. G. zalagatelj Iv. Perdan je izročil letos 5580 K od prodanih vžigalic. Vsak Slovenec naj rabi le te vrste vžigalice, tako dobimo stalnih lepih gmotnih sredstev za slovensko obrambo in prosveto. Za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda se je dalje prijavil za štiri kamne in sicer za 941., 942., 943. in 944. neimenovani narodni do* brotik iz Ljubljane (plačal 800 K). Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembru 1911 je 194 strank vložilo 115.142 K 53 h, 221 vzdignilo 68709 K 65 h, torej več vložilo 46.432 K 88 h, 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 9750 K. Stanje vlog 3,588.167 K 70 h, Denarni promet 523.434 K 33 h. Vseh strank bilo je 917. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru 1911 je 237 strank vložilo 123.498 K 2 v, 201 vzdignilo 99.221 K 85 v, 14 strankam se je izplačalo posojil 45.900 K, denarni promet 468.147 K 4 v. Kupljeni pariški modeli so že dospeli. — »Angleško skladišče oblek* Ljubljana, Mestni trg št. 5. Junijska revolucija v Srbiji 1.1903. (Spomini aktivnega udeleženca.) Slovensko deželno gledališče. Talisman. Burka s petjem v treh dejanjih. Spisal J. Nestroy. Včeraj popoldne se je igral prvič v tej sezeni Nestroyev »Talisman*. — »Talisman* je burka kakor nalašč za nedeljo popoldne, burka za najširše sloje, ki žele v gledališču zabave in smeha. Vsega je bilo včeraj popoldne dovolj. Vkljub temu gledališče ni bilo »nabito polno*, nekaj sedežev v parterju in nekaj lož je bilo praznih; ako opomnimo, da je celo popoldne lilo, in da torej »krasni jesenski dan* ni „iz-vabil ljudi iz mesta*, je to nekoliko čudno. Dijaški parter, balkon in galerija — tam je bilo seveda natlačeno. »Talisman* je burka, ki jih je mnogo podobnih rodila plodovita predmarčna doba. Marsikaj je bilo treba govoriti takrat pod krinko; junak takih burk je bil navadno zvit nepridiprav, ki je zabaval družbo s svojimi šalami in dovtipi, kakor danes zanimajo ljudi moderni vagabundi s svojo modrostjo. Iz raznih naključij, slučajev in dogodkov, ki so vodili do presenečenj, kočljivih položajev in končno navadno k sreči — je bila zložena cela igra. Tak je tudi Talisman. Potujoč brivski pomočnik pride v vas, od tod v grad, tam postane vrtnar, lovec, nazadnje celo gospejin tajnik — in potem je konec njegove sreče zaradi las. Ker pa ni nesreče brez sreče, se pojavi naenkrat stric, ki mu zapusti vse premoženje, on pa si vzame njo, ki ga je ljubila, čeprav je imel rdeče lase. Igra je prepletena s par pevskimi točkami, s tipi in dovtipi, ki so splošno dobro posrečeni. Glavno vlogo je imel g. Povhe kot brivski pomočnik; rešil jo je na splošno zadovoljnost, dasi bi morebiti nekateri nekateri zgodovinski dogodki boljše vplivali, če bi bili podani nekoliko finejše. Tudi baroke bi bile lahko nekoliko bolj črne ali zlate in tako velike, da bi ne gledali rdeči lasjč izpod njih, ker je sicer premajhna iluzija in prevara prisiljena. — Gdčna. Thalerjeva mu je bila v igri in v petju kot Pik- Polonica ljubka tovarišica. G. Verovšek je bil stric starega kova, ki srečno razreši vse zapreke in zagate, napisane in nenapisane. Pohvalno moramo omeniti tudi vse drugo osobje go. Bukškovo in gdčno. Danilovo, go. Danilovo in g. Skrbinška, g. Molka in in druge. Vidi se, da imamo dovolj osobja za dobre burke in šaloigre, ki naj tuintam prineso zabave in smeha v gledališče, ter s tem privabijo one, ki žele bolj veselja nego resnosti, kajti okusi so različni. Značilno pa je vendar, da napolnimo balkon, galerijo in dijaški paiter, naj že damo to ali ono, parterja in lož pa ne moremo napolniti. Kdaj pridejo te na vrsto? Ali je razmerje prostorov tako različno? Ali čakajo na umetniške in literarne večere prve vrste? * V soboto zvečer se je ponavljala Giacosova »Grešna ljubezen*, včeraj zvečer pa Schčnherrjeva »Zemlja*. Igralo se je obakrat v celoti prav izvrstno, kakor pri primijeri. Gledališče žal ni bilo dobro obiskano. Kaj se je zgodilo v dvoru. Ko smo vstopili in se popeli mimo novega dvora in parka na holmiček pred dvorcem, smo naleteli na polkovnika Mašina in dva oficirja. Stali so in se razgovarjali. Ko smo se jim približali, je spregovoril Mašin: „Velika nesreča! V dvoru ni najti niti kralja Aleksandra, niti Drage, dasi pozitivno vemo, da morata biti tu in da nista mogla iz dvora nikamor uteči*. To nas je prilično vznemirilo, vendar pa sem bil jaz dokaj miren, računajoč s tem, da sta se samo skrila in da jih bodo gotovo našli. Eden izmed oficirjev je pripomnil, da se nahaja pod zemljo hodnik, ki vodi celo v trdnjavo in da so mogoče utekli skozi ta hodnik. Ta pripovedka me je preplašila. Toda Mašin me je umiril, naglašajoč, da ve dobro, da onega podzemskega hodnika sploh ni. Pri nas se nahajajoča oficirja sta se na Mašinov ukaz oddaljila, da izvedeta odrejeno jima nalogo. Med tem je Rajovič, utrujen kakor je bil, našel v bližini udobno klopico in se vsedel. Ostali smo sami Genčič, Mašin in jaz. Razgovarjali smo se, da, rekel bi — zbijali šale. Premeril sem z očmi Mašina ter mu rekel: »Glej, glej, kakšne imaš hlače, kratke in zmečkane*. »Pa saj sem ti že predvčerajšnjim povedal*, je vzkliknil Mašin, »da imam neko uniformo shranjeno, ki pa ne odgovarja predpisom*. »Nič se ne vznemirjaj, saj te itak nihče ne vidivtemil* sem pripomnil. , Genčiču naše dobro razpoloženje ni bilo po volji, zato je razjarjen vzkliknil: »Kako dolgo pa bomo še tukaj čepeli ? Treba bo nam pričeti z delom*. V času, ko smo se mi tako razgovarjali, so častniki begali po dvoru ter iskali kralja Aleksandra in Drago. Prilično vsake dve minuti je prišel eden izmed častnikov ter referiral: »Ni jih! Nismo jih še našli 1* Nato sta došla dva častnika, spremljana od čete vojakov, ter poročala, da so umorjeni, ministrski predsednik general Cincar-Markovič, vojni minister in minister notranjih del. Polkovnik Mašin je hladnokrvno ukazal: »Potem spravite s sveta tudi ostale I* Tu se je vmešal Genčič ter pri pomnil, da je med njimi tudi eden izmed naših ljudi. Navedel je njegovo ime.' Mašin je nato preklical svoj ukaz. »Živel novi kralj Peter Karagjor-gjevid*. Na Genčičevo pripombo, da je nam treba prič. ti z delom, sem stavil ta-le predlog: »Da obdržimo armado v rokah in da se ne dogodi kaka zmešnjava v vojski, bi bilo dobro, da se priobči armadi, naj proglasi kneza Petra Kara-gjorgjeviča za kralja Srbije. Armada bi bila v tem slučaju prepričana, da je s kraljem Aleksandrom že završena stvar*. Genčič je takoj sprejel ta predlog ter rekel: »Zares, to je predvsem potrebno*. Mašin je za trenotek molčal, potem pa je spregovoril: »Ako vi mislite, da je to treba, potem tudi jaz soglašam z vami*. Takoj je poklical najbližnjega oficirja ter »mu ukazal: »Stopite doli ter sporočite komandantom, naj armada takoj izkliče za kralja Srbije Kara-gjorgjevlča*. »Razumem*. Častnik je pohitel par korakom navzdol, a naenkrat se je vrnil, salutiral ter rekel: »Prosim, katerega Karagjorgje' viča ?* Ko sta mu Mašin in Genčič odgovorila: »Petra*, je on odhitel in nekaj minut kasneje smo že čuli urnebesne vzklike vojske: »Živel novi kralj Srbije Peter Karagjorgjevič!* 2' * * Ker nam ena izmed številk »Tribune*, po kateri posnemamo Novako-kovičeve memoare, ni došla, smo morali neke podrobnosti, ki jih Novakovič navaja v tej številki, izpustiti. Ker pa so te podrobnosti važne, jih naknadno priobčujemo. Ko se je vrnil Novakovič s kolodvora, kamor je spremljal Hadži Tomo, se je napotil k dr. Marku Nikoliču« državnemu kemiku, zetu državnega svetnika Dragomira Rajoviča. Šel je » njemu, da bi mu Nikolič preskrbel steklenico kloroforma, zarotniki namreč niso nameravali kralja Aleksandra in kraljice Drage umoriti, marveč so jih hoteli samo s pomočjo kloroforma omamiti, jih prevesti v Novakovičev vinograd ter jih tam zapreti. Sele po prihodu kralja Petra bi se naj odločila usoda kralja Aleksandra >n kraljice Drage. Novakovič je zaupal dr. Nikoliču tajuost o zaroti in ta tnu je obljubil preskrbeti kloroform, popoldne ob 4. uri je dr. Nikolič pnnes kloroform v Novakovičev vinograd, a Genčič ga je na to odnesel v Belgrad in ga izročil določenemu oficirju zarotniku. Vojna na Balkanu? V začetku italijansko - turškega konflikta se je splošno mislilo, da se omeji eventualna vojna samo na Tripolis, Evropa pa da ostane mirna, ker se je na vse strani delalo na tem, da se vojna ne prenese na balkanska tla. Sedaj pa prihajajo zelo sumljiva poročila z Balkana, na albanskem obrežju so se vršile bitke med italijanskim in turškim bro-dovjem in govori se celo o izkrcanju italijanskih čet v albanskih pristaniščih 1 Ako se vse te vesti potrdijo, utegne postati stvar zelo nevarna, ker balkansko vprašanje je veliko bolj komplicirano in bolj nevarno, kot vprašanje afriške turške provincije Tripolisa — na Balkanu se križajo interesi skoraj MALI LISTEK. L E RUBINt 1 7 Mihaela. (Slika s počitnic.) (Dalje.) Govoril je tudi o nekem muzeju in o arheološki vednosti, toda jaz ga nisem niti na pol poslušal, moje misli so bile drugod; sicer se mi je zdel ta človek enak onim, ki pod različnimi lažmi skrivajo svojo pravo podobo. Njegova vsiljivost se mi je gnjusila... A kaj? Mihaela in Julij sta ostala sama. Ko sem se vrnil, našel sem ju popolnoma tiha. Sedela sta kakor preje, a Mihaela je bila rdeča; nehote sem se ji posmejal, Planila je k meni in je vsa tresoča prijela mojo roko. »Sedite vendar, kod hodite toliko časa. Pripovedoval sem njima o mladem človeku in zopet smo sedeli pri navadnih pogovorih. Padel je večeir, prižgali smo luč in potem smo sedeli in govori i: jaz,moj prijatelj, gospodar Miha in Mihaela. Ko e potem Mihaela igrala na klavir, bi i so čuti samo veseli glasovi in videlo se je, da je vsa vznemirjena in v nekem čudnem veselju, ko človek sam ne ve, kaj bi počel. Pri slovesu mi je stisnila prijateljsko roko, kakor še nikdar, in ko je ostala sama, igrala je še dolgo pesmi polne hrepenjenja in otožnosti. Midva s prijateljem sva odšla molče spat * * * Povest vam je postala morebiti smešna. Dragi moji mnogo smešnega vidimo na zemlji, ako gledamo svet z resnimi očmi. A pogosto ima na sebi veliko resnosti, kar se morda nam zdi zelo smešno ... Dogajajo se, verjemite, na svetu reči ki si jih ne more vstvariti najži-vahnejša domišljija, in dogajajo se samo po sebi, kakor da so nujna posledica življenja in razmer; ne pišejo se tragedije, ki jih vstvarja negotovi slučaj, samo na papirju, ne vidimo jih samo na odru, ampak gode se resnično v življenju in se gode z večjimi močmi in z večjimi posledicami, kakor si jih moremo misliti na odru. O svet, ti velikanski oder, na katerem nastopamo mi, nemaskirani igralci in igramo hote ali nehote svoje lepe in nelepe, vesele in tragične uloge, mi, ki ne fingiramo samo boli, ampak jo moramo čutiti morebiti globlje, nego kažemo; nam ne polagajo besedi drugi na jezik, nam pridejo same, kot izraz čustva iz srca. Ko sem se zjutraj zbudil, slonel je moj prijatelj na oknu in kadil svojo jutranjo cigareto. Po dolini je še ležala gosta megla. Prvo vprašanje je bilo, kaj je sanjal. Odgovoril mi je hladno, češ da se ne spominja. »Škoda da se ne spominjaš,* sem mu rekel, »pravijo da sanje, ki jih sanja človek na novi postelji vedno pomenijo, in da je dobro staviti nanje v loterijo. Pravijo, da se na ta način rado zadene.* »A pusti take neumnosti," je odgovoril, »kaj še vedno veruješ v srečo?* »No, vere v srečo človek menda nikdar ne zapusti, in kaj so nade dru-zega, kakor vera v boljšo prihodnjost, to je v srečo.* »Premalo filozofa je v tebi,* je rekel. »V tebi pa je preveč pesnika-pe-simista." Bil je menda s tem zadovoljen in je molčal. Po zajuterku smd se izprehajali po vrtu, jaz, on in Mihaela. Mihaela je bila videti zaspana, zdelo se mi je, da ni spala dobro. Ko sva se sešla, je bilo moje prvo vprašanje : »Kako ste spali, gospodična,* »Hm, kako vas zanimal* je rekla »to je postranska stvar; človek spi, spi, pa ne Ve, ali spi dobro ali slabo.* Tak odgovor se mi je zdel zelo čuden in nisem se drznil vprašati jo po sanjah. Izza megel, ki so se počasi dvignile iz svojih lenih ležišč in se izgubile nekje po gorah, je vstalo krasno Italijansko-turška volna. vseh evropskih držav in iz najmanjšega boja na Balkanu bi mogla v današnjih razmerah nastati splošna evropska vojna, katere posledice bi bile nedogledne in za mnoge narode naravnost usode-polne! Upajmo, da do tega ne pride, ali čemu mobilizira Turčija vso svojo armado, ko je vendar jasno, da je v Tripolis ne more poslati? Vest o tej mobilizaciji sicer še ni potrjena, ali ona je zelo verojetna, ker prihaja istočasno tudi vest o mobilizaciji Grške, iz česar bi se dalo sklepati, da pride do oboroženega konflikta med Turčijo in Grško, naravno, radi Krete, ker —“ sama, a dogovorili smo se, da pojde drugič z nama, dasi to ni bilo povsem po volji našemu gospodarju. Ko sva s prijateljem še počivala na vrtu, igra}3 je Mihaela zopet v svoji sobi. On j® molčal in ves vtopljen poslušal otožne glasove. Spomnil sem ga Dunaja. Pn’P®' vedoval je, da se je hotel iznebi11 nadležne gospode vsaj za počitnic6. Kdor je poznal njegovo nestrpnost & mirnost, je lahko vedel, koliko r prestal zaradi svojih dosedaflrr razmer. Bil je nekako izmučen, e«ifl jetniku, ki se trga iz verig. je Ko sva hodila po planinah, sc ’ oživil, in prešel je v mladeniško n®' vdušenje. Citiral je verze iz pesnik0 v in je prerokoval slovenski zemlj* največji ironiji boljše čase. Čuden J bil moj prijatelj in jaz sem občudova tisto moč, ki je bila v njem. - f Vrnila sva se domov pozno zvec < solnčni zahod sva občudovala se planinah. Pokrepčala sva se in on > izginil nenavadno kmalu iz sobe. Mihaele ni bilo nikjer. jutro. Začeli smo govoriti o krasoti našega kraja, in ugibati, kje je najlepše. Ob jednem smo se dogovarjali v katero stran naredimo prvi izlet. Za izlete je imela Mihaela veliko veselje. Zelo jo je vabilo na gore, a bala se je očeta, ki ni bil vnet za gorske izlete. Mi se s tem nismo strinjali in smo sklenili, da kmalu odidemo na gore. Mihaela je bila s tem zadovoljna. S prijateljem sva odšla gledati okolico, Mihaela pa je ostala »roža med rožami,* na vrtu. Ko sva odhajala sva srečala onega mladega človeka. Mene je pozdravil nenavadno prijazno, mojega prijatelja pa je premeril s pogledom, ki je lasten neki vrsti ljudi. Nisva se menila zanj in sva odšla svojim potom. Najin pogovor je bil nezaupen. Jaz si tedaj tega nisem mogel razlagati, pozneje sem pa spoznal, da je on imel mene za njenega ljubljenca in v njem sta se borila: prijateljstvo in ljubezen. Hodila sva celo dopoldne pod visokimi skalami, ob bregovih jezer, po logih in gozdih, zašla sva celo visoko gori na gorske poti, občudovala sva lepoto sotesk in dolin, poslušala sva šumenje slapov, a o Mihaeli ni govoril ni eden ni drugi. Vrnila sva se šele opoldne. Pri kosilu je tožila Mihaela, da jo puščava Odšel sem na vrt in se v^a j( utrujen na travo; skoraj bi bil Na vzhodu je vstajal poln1 .®h}eu velik, rdeč in sčasoma je cel vrt o J lepa mesečina. (Dalje.) hoče Grška najbrže izkoristiti zadrego, v kateri se Turčija nahaja, v to, da si prisvoji ta otok, radi katerega se je prelilo že toliko krvi. Razumemo stremljenje grškega naroda in njegovo srčno željo, da iz-vojuje združenje otoka Krete s kraljevino, ker stojimo na stališču, da je sveta pravica vsakega naroda osvoboditi in združiti se, ali v danih razmerah bi trpela cela Evropa od vsakega tozadevnega koraka Grške in zato bi bilo želeti v interesu miru, ki je toliko potreben evropskim narodom, da •Grška za sedaj ne stori ničesar v svrho aneksije Krete, ki uživa takoin-tako popolno avtonomijo in ni izpostavljeno grško prebivalstvo tega otoka ~7 ki se nahaja v ogromni večini — nikakim preganjanjem in bi zato lahko se nekaj časa počakalo na združitev z Grško, do katere pride takointako prej1 ali slej. , Med tem, ko se vršijo bitke v Tripolisu in ob albanski obali, se pa zopet pojavljajo glasovi o miru, ki pa se pojavljajo redno na Dunaju 'n sicer je njihov izvir v uredništvu ■Neue Freie Presse", in govori se zo-Pet o mirni rešitvi italijansko-turškega konflikta. Te vesti, žalibog, niso vero-jetne, ker jih preočitno dementirajo velike vojne priprave, o katerih se poroča z vseh strani (splošna mobilizacija na Turškem itd.) jn fakt, da je Turčija sklenila braniti Tripolis z vso trdovratnostjo, z vso roočjo in vsemi sredstvi. Zato imajo Najbrže prav oni, ki označujejo vse ‘e vesti o mirnem poravnanju italijansko-turškega spora kot borzne manevre raznih špekulantov, ki hočejo tudi iz vojne kovati kapital za sebe. Ti glasovi so se razširjali tudi pred dvema dnevoma, ali so utihnili zaradi premočnega gromenja topov pred Tripolisom in ob albanski obali ... V naslednjem podajamo naša najnovejša brzojavna in telefonska poročila: Splošna mobilizacija turške armade. Bombardiranje Tripolisa. Turške čete so se umaknile v notranjost. Dunaj, 1, oktob. Vojno stanje med Turčijo in Italijo traja dalje. Italijansko brodovje neprestano zasleduje turške trgovske ladje, turško bro-dovje nasprotno. Radi vojnega položaji je poročevanje silno otežkočeno in tudi nezanesljivo. Bombardiranje Tripolisa. Rim, 1. oktob. Komandant mesta Tripolisa je dobil v petek ob pol 11 uri dopoldne povelje, naj preda mesto. Komandant je to zahtevo odločno odklonil, nakar je italijanski odposlanik grof Lovatelli dovolil šest-urni rok. Meščanstva se je polastila strahovita panik 9. Ljudstvo je bežalo na neki angleški parnik. Šesturni rok se je nato podaljšal še za 18 ur, tako da je znašal skupno 24 ur, kar je po mednarodnem vojnem pravu dovoljeno. Med tem časom pa so bili Turki pridno na delu. Iz mesta so obstreljevali dve italijanski barki, ki sta se potopili z moštvom vred. Barki sta se namreč preveč prebližali mestu, vsled česar so ju krogije jako lahko zadele. Takoj, ko je pretekel 24urni rok, je prijadralo pred mesto Tripolis močno Italijansko brodovje, ki se je razporedilo v vrste In pričelo z bombardiranjem Tripolisa, Pariz, 1. okt *Agence Havas“ poroča, da je italijansko brodovje pri-č e 1 o z bombardiranjem Tripolisa v soboto ob pol 12 uri dopoldne. Bombardiranje je doseglo popoln vspeh. Turške čete so se takoj umaknile iz mesta v notranjost. Bombardma je bil kratek. Grmenje topov je bilo slišati daleč naokoli. Turčija se obrača na velevlasti. Carigrad, 1. okt. V soboto ob 11. uri ponoči se je vršila seja turškega ministrskega sveta, ki je trajala do štirih zjutraj. Ministrski svet je sklenil, prositi velevlasti za intervencijo in izdati na ves kulturni svet posebni razglas. Demonstracije v Carigradu. Carigrad, 1. okt. V petek zvečer je prišlo v Carigradu do velikih pouličnih demonstracij proti vladi in mladoturkom. Vlada je radi tega obsedno stanje še bolj poostrila. Izjavila je tudi, da bo v slučaju ponovnih e-nakih izgredov vsako demonstracijo zadušila z vojaško močjo. (To poročilo je došlo vsled vojnega stanja v soboto prepozno). Pomorski spopadf pri Vonid in Prevesi. Dunaj, 1. okt. Tukaj dementirajo danes vesti o pomorskem spopadu med italijanskim in turškim brodovjem p r i V o n i c i i n P r e v e s i, pri katerem bi bila ena turška torpedovka uničena, druga pa težko poškodovana. Nasprotno p a i ta 1 i j a n sk a u-radna poročila te vesti z vso gotovostjo potrjujejo. Turško brodovje v Dardanelah. Carigrad, 1. okt. Turško brodovje se nahaja sedaj pred Dardanelami. Vse svetilnike pred Dardanelami so pogasnili. Dva turška trgovska parnika in dve torpedovke vjetl. Solun, 1. okt. V Jonskem morju je italijansko brodovje danes vjelo dve turški trgovski ladiji in dve torpe-dovki. Protiitalijanske demonstracije v Solunu. Gibanje v Albaniji. Solun, 1. okt. Tu je prišlo do velikih protiitalijanskih demonstracij pred italijanskim konzulatom. Italijanska šola je vsa razbita. V Albaniji je opažati nenavadno gibanje, istotako na grški meji, kjer so Turki napravili več novih utrdb. Splošna mobilizakija turške armade Dunaj, 1. okt. Danes ponoči so došle semkaj vesti, da bo v par dnevih prišlo do mirovnih pogajanj med obema državama. Nasprotno pa prihajajo iz Carigrada vesti, da je Turčija odredila splošno mobilizacijo svoje armade in da namera va zlasti v notranjosti Tripolisa braniti vsako ped zemlje do zadnje kaplje krvi. (Dunajska poročila o mirovnih pogajanjih so najbrže navadne borzne špekulacije. Op. ured.) Srbija proti Turkom ? Belgrad, 1. oktob. Gotovi krogi strastno agitirajo proti Turkom. Vest se še ne potrjuje. Grška mobilizira. Atene, 1. okt. Včeraj je bila razširjena vest, da je ministrski svet sklenil mobilizacijo grške armade, kar se je pa izkazalo kot neresnično. Navdušenje v Rimu. Italijanski prostovoljci. Rim, 1. okt. Manifestačne demonstracije kralju in vladi na čast se nadaljujejo. Priglasilo se je že na stotine italijanskih prostovoljcev. Tripolitanci pripravljeni na boj na nož. Rim, 1. okt. Tripolitanci so pripravljeni žrtvovati zadnjo kapljo krvi, da odbijejo italijanski naskok. Razne vesti. * čudno darilo. Te dni se je odigral, kakor poročajo petrograški listi, v vilnskem gledališču na Ruskem zelo tragikomičen prizor. V gledališču so igrali Przybvszewskega dramo „Za srečo". Koncem igre so prinesli gledališki sluge na oder velikansko cvetlično košaro, ki je bila namenjena gledališkemu ravnatelju Oranovskemu. Po igri so ravnateljevi prijateljevi odšli takoj v garderobo, da občudujejo lepo darilo. Toda naenkrat se zasliši iz košare otročji jok. Nič dobrega sluteč, je ravnatelj vrgel cvetice proč, v košari pa je zapazil punčko z napisom okolo vratu: .Darilo za gledališkega ravnatelja Osanovskega*, Svojega imena darovateljica ni navedla. Bržkone je vedela, da ga bo Osanooski sam uganit -— ----------------- -------- * Natančnejši podatki o strahoviti katastrofi francoske bojne ladije .Liberte*. O strahoviti katastrofi francoske bojne ladije »Liberte* v Toulonu poročajo očividci sledeče: 2 pristanišča je občinstvo naenkrat Zapazilo, da se dvigajo iz ladije „Li-perte« gosti dimi, ki so zavzemali jedno večje dimenzije. Splošno se je mislilo, da je nastal požar. Rešilni ?°*m so drveli od vseh strani k ladiji, l°da mahoma je nastala strašna eks- plozija. Velikanski ognjeni strebri so švignili proti nebu, pričelo je bobneti, da je bilo strah in groza. Cela toča železnih kosov, granat in drugih eksplozivnih snovi je švigala nad pristaniščem; Poškodovane so bile tudi druge ladije, ki so se nahajale v pristanišču. V trenotku eksplozije so nastali valovi kakor gore visoki in pognali rešilne čolne na odprto morje. Blagajno neke bojne ladije, ki se je ravno bližala obrežju so zadeli velikanski železni kosi s tako silo, da je bila popolnoma razbita. Dolgo časa je minulo, predno se je morje vsaj nekoliko pomirilo. Ko so zginili tudi gosti dimi, ni bilo o ladiji »Liberte* ne duha ne sluha. Na morju pa je bilo opažati cele kupe mrtvih mornarjev. Nekatere je eksplozija popolnoma raztrgala. Le par mornarjev se je rešilo. Skoda znaša nad 50 milijonov frankov. * Oženjeni in neoženjenl uradniki na Francoskem. Francoski senat je izdelal načrt zakona, ki meri na radikalno preprečenje samstva, da bi se prebivalstvo kolikor mogoče pomnožilo. V prvi vrsti se peča z državnimi uradniki. Sprejemati in imeti v službi hoče samo oženjene uradnike. Kdor vstopi neoženjen v službo, se mora obvezati, da se poroči. Kdor ima več otrok, bo hitreje avanzirall Taki dobijo tudi večje podpore in več pokojnine ! * 18 deklet utonilo po krivdi popa Iz Kronstadta poročajo, da je šlo dvajset deklet, ki so se imela poročiti, k pravoslavnemu popu na posvetovanje. Pop jim je svetoval po nekem starem izročilu, naj se okopajo o polnoči v reki. Poslušale so deklice nasvet in se šle kopat. Ali 18 izmed njih se ni več vrnilo domov. Prijel jih je krč in so utonile. Trupla so potegnili iz vode na rumunskem kraju. * Potom oglasov je Iskal ženo, ali na koga je naletel ? — Neki mladi poljski inženir, tako pripoveduje „Ruskoje Slovo*, se je nastanil na Jalti v Krimu. Rad bi si dobil družico, lnseriral je. Kmalu dobi iz Varšave poročilo, da se želi poročiti vdova, v zrelosti svoje lepote. Hitro je odgovoril pa je napisal pismo s pisalnim strojem, ker je bil iz Varšave doma. Pismu je sledilo pismo in slednjič sta si določila rendezvous v Sebastopolu. Ali kako je bil iznenaden mladi inženir, ko je spoznal v oni bogati vdovi — svojo lastno mater! * Ljudožrci. V mestu Boma v državi Kongo v Afriki so zamorci napadli dva služabnika angleškega konzula Maccija, ju umorili, vrgli v velik kotel in nato požrli. Konzul Macci je odposlal večjo četo, da poišče Ijudo-žrce in jih eksemplarično kaznuje. * Aeroplan v vojni. Glavni urednik »Matina* je prisostvoval francoskim vojaškim vajam, pri katerih so rabili tudi aeroplane in popisuje njihovo veliko važnost za slučaj vojne. Neki častnik je prinesel v biplanu neko naredbo iz Welleserxela v Vesoul, 30 kilometrov daleč, v 7 minutah, avi-jatik Legagneux pa je prinesel drugo naredbo iz Zluicourta v Besan?on, 50 kilometrov daleč, v 25 minutah; avtomobil bi tega na noben način ne izvršil v tem kratkem čašu, ker so vse ceste bile zasedene z artilerijo, infan-terijo in vozovi; iz tega je jasno, da bo v vojni aeroplan najboljše in najhitrejše sredstvo za prenašanje vesti. Razun tega bo aeroplan lahko izsledil sovražnikove pozicije mnogo boljše nego konjeniške patrulje in bo lahko točno označil, kako je postavljena vojska, na katero treba streljati. Topni-čarstvu bo aeroplan imenitno pomagal. Topovi morejo dobro streljati le tedaj, če se vidi cilj, včasi se ga pa vsled dima ali terena ne vidi. V tem slučaju, bo aeroplan takorekoč oko tistegat ki cilja. Aeroplan bo. lahko sejal smrl v sovražnikove vrste, ker bo meta, razstreljiva; rušil pa bo tudi mostove železniške proge in Vodovode. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Mil mi Pint. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. s oglasi. Beseda & rin. Najmanjši znesek 50 Tin. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 rin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ari ivečur. Dijak ali dijakinj« se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Naslov se izve pri uprav-ništvu »Jutra*.______________________________________ Gospodična Išče manjšo meblirano sobo. Ponudbe pod ..Gospodična" na upravo „Jutra“. Večjo množino no^ih kopi tov za čevljarje otročje, ženske in moške ceno proda L. Lavš, Tržič. 425/3—2 Lepo mebiomna soba se takoj odda. Več se poizve v kavarni „Prešeren“. 586/3—2 Poslano’) Gospa N. je govorila naokoli, da hočem vse duhovnike pobiti. Vprašam Vas javno, kdaj sem Vam jaz to rekla, ko Vas niti rie poznam. Sicer pa kaj mi bi bili na poti duhovniki, ko mi ni storil še hikdo nič žalega? To morejo potrditi osebe, ki so značajnejše, ne tako hudobne iti Tažnjive kot Vi, ki hočete s svojimi lažmi in obrekovanji škodoVkil iie ttibji osebi Kar se pa tiče. -svolppdomislja, je pač bolje, da človek plove naravnost svoje prepričanje, ti e- ‘ptrtalčo- kot Vi iri Vaši prijatelji. Jaz spoštujem vse poštene ljudi brez razlike narodnostnega mišljenja. Sicer pa mora vsaka oseba simpatizirati s stranko, ki je boljša in ki jo smatra za poštenejšol Marija Sladič. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Nerad se sicer pečam z osebo g. Christofa; zato sem prezrl dosedaj vse njegove napade v časopisih in tudi na njegovi pojasnili v .Jutru* in „Narodu“ ne bi bil reagiral. Prezrl sem razne napade v zasebnih pismih, ki jih je pisal raznim osebam in katerih originale imam v rokah. Ker pa le ne odneha in se baha, kako mi je zaprl sapo, naj si sam pripiše, kar je že dolgo prosil. V svojem pojasnilu v 562. št. .Jutra" g. Christofa niti omenil nisem, še manj ga delal za kaj odgovornega. — Neresnica je, ko trdi g. Christof, da je njegov zavod trgovski tečaj, ker nima nobene za to potrebne zmožnosti in kvalifikacije, dočlm sem si jaz te pridobil z odličnim uspehom. Zakon zahteva, da mora biti lastnik trgovskega tečaja: 1. moralno neomadeževan, 2. da mora imeti za to potrebno usposobljenost. O Christof pri najboljši volji ne more trditi, da more zadostiti prvi In drugi zahtevi. Zato naj bi hvalil Boga, da se je dosedaj o tem molčalo. Kljub njegovi izzivajoči predrznosti ne more trditi, da je posebno sposoben za vzgojo deklet v starosti okoiu 15 let človek, ko je zlorabljal celo deklice v starosti 10 do 12 let. Gospod Christof naj ne bi nosil svoje glave na solnce! Glede števila gojenk sc ne bom pričkal z g. Chri-stofom, ker glavno je kake gojenke so in kaj se nauče. Kljub temu, da je g. Christof sprejemal gojenke, ki sem jih jaz odklonil sem imel vendar več gojenk kot on, o čemer se vsakdo lahko prepriča na fotografijah v ..Narodni knjigarni" in pri g. Samcu. Jaz sprejemam v svoj zavod samo gojenke, ki so na dobrem glasu in imajo zadostno predizobrazbo. Gojencev pa ne sprejemam, ker sem prepričan, da mladeniču v 10 mesecih ni mogoče nuditi izobrazbe za bančnega uradnika potrebne Če bi jaz kaj takega trdil, bi sleparil starše in jim kradel denar iz Žepa, ker navaden pisar lahko postane brez trgovskega tečaja. Zares Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira ▼ Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar. divadla“ , v Pragi!) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. I lepo meblovana, se takoj odda v Komenskega ulica št. 16, pritjičje, levo. čudno, da g. Christof noče postati bančni uradnik in je še danes odvetniški solidtator, dočim druge izobrazuje v izvrstne bančne uradnike ter ima kar cele kope najboljših služb na razpolago. Kar se tiče naslova „Učni zavod" lahko pritrdim, da so ljudske, srednje in visoke šole učni zavodi! Pa vendar nima vseh teh zavodov pod svojo streho, ker ima celo slušatelje, ki so bili dosedaj le na univerzah. G. Christof naj se ne jezi, ker vsako leto več gojenk, ki so se vpisale v prvo pri njem, prestopi v moj zavod, kakor se je že tudi letos zgodilo v zadnjih tednih. Skrbni starši se informirajo ter zaupajo svoje hčere v pouk človeku, ki je usposobljen in izprašan za tak pouk ter že dolgo vrsto let poučuje take predmete in ki ni nevaren nravnosti celo 10 do 12 letnih deklic. Mislim, da sem pač bolj usposobljen kot g. Christof, ako se je c. kr. komisar na podlagi večkratnih inšpekcij izrazil, da sem kljub težavnim razmeram dosegel v pouku obrtnega spisja, trgovske korespondence In knjigovodstva vedno popolno zadovoljive uspehe in da me je spoznal kot zelo vestnega in spretnega učitelja. Namesto da g. Christof bobna v svoji reklami o sedmih profesorjih svojega zavoda, katerih nikoli ni imel, naj rajše pove, kje je napravil izpite za trgovski pouk trgovskih predmetov. V svojem izvestju pač povdarja, da je bil odlikovan celo z zlato svetinjo za kmetijstvo. Koliko kmetovalcev, ki ne znajo niti čitati je že dobilo taka odlikovanja, pa Jih vendar nočejo nastaviti za profesorje trgovskih šol. Kakšna je znanost in strokovna naobrazba g. Christofa, dokazuje najbolje dejstvo, da so gojenke pravilno pisale, kar jim je diktiral iz zvezka neke gojenke trg. tečaja višje dekliške šole, on pa jim je črtal n. pr. tri prste pod gornjim robom je korigiral v tri prste pot g. robom Najbolj klasičen dokaz njegovega znanja pa je „ Iz ves tj e učnega zavoda Josipa Krištofa* v katerem na 15 straneh ni nič manj nego 150 napak. In človek s takim znanjem slovenščine naj poučuje slovensko korespondenco?! Mislim, da bi g. Christof najbolje storil, če je lepo miren ter ne brca okoli sebe, kajti je še mnogo ljudi, ki ga ne poznajo in mu bodo gotovo izročili še kaj hčera v vzgojo (?) in pouk, seveda Je na Kranjskem, na Štajerskem bi gotovo težje šlo. Glede koncesije pa naj si ne beli g. Christof preveč svoje glave, ker me je c. kr naufno ministrstvo imenovalo pravim učiteljem celo za Šole višje kategorije nego so trgovski tečaji. Gospod Christof naj rajše lepo ostane pri prepisovanju odvetniških aktov, pouk in šolo pa naj prepusti za to usposobljenim ljudem. Der Schuster bleibe bei seinem Leisten! 1 Franc G&rtner, lastnik I. slov. trgov, tečaja ■HM........ ■ ■ 'Htl—Mlmuil I I———B— Sprejme se Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. Najobširnejše jamstvo, llustrovanl "v {ceniki brezplačno. UC6I16Ci *• C»mernik v V/ 11 V/ | LJUBLJANA, Dunajska c. 9. tjg, špecial. trgovin« s kolesi in posam. delL Izposo.levanje koles. v trgovino z mešanim blagom. I. Langus, Šoštanj. Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! „JUTR0“ se prodaja v Ljubljani po O vinarjev v asLSLSledaajila. toloaJr: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, Selenburgova ulica Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Su^lC, MikloSičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Senk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica, stlene, Valvazorjev trg Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnlk, Židovska ulica. Klelnstein, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška. Wlslak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra^cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Rernžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Jezeršek, Zaloška cesta. Likar, Gflince. Strkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta. / Gternit Važno za inžemije, stavbne podjetnike, Hišne posestnike in hišne upravitelje. — '1 Proti sajam in prahu popolnoma i ; | varno zaprldimnik, kjer je vsaka £ » «~E J C : ^ "i 11 ' | - I nevarnost po ognju izključe- ju,,,! > Y J IS: | 1 na, omogočujejo samo patentna „ r\ i i E dvojnata Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je in trgovina se takoj odda v najem. Najkasneje do 15. oktobra. Naslov pove uprava .Jutra". L '| J L | [■_? • • L-l s trojnatim proti ognju varnim * t-r--ir-i—rti »|j___________ I— zatvorom. --------------------------- ■ —...i (C. kr. avst. pat. št. 26.175 od ■ 1. junija 1906.) lUCr—i Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali (la v s,ar''1 poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in mmiti liiSiir splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. .....gi»n.: nski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje Ij. Strice!, dimnikarski mojster. 98®*“ Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.