Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplafian 15 gld., ia pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., a icden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ved na leto. Posamne Številke po 7 kr.
»eaen
i
Ifld. $
Vredništva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo ln ekupedlclja t .,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulite 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne
Štev. SOI.
V Ljubljani, v ponedeljek 5. septembra 1898.
JL,etiiilc XX VI
Iztočno vprašanje in Azija.
n.
Kakor je javno mnenje v Evropi do 1. 1894 malo maralo za velike osnove na iztoku Azije, tako je bilo do nedavnega tudi glede Sibirije in sibirske železnice. Ko je car Aleksander III. izdal ukaz, da se ima zidati velika sibirska železnica, in ko je njegov sin na povrnitvi iz Japana začel to zidanje, začelo se je tudi širje občinstvo, posebno trgovski in vojaški svet, zanimati za iztočno Azijo, ali še vedno pred vsem za Sibirijo, ki je bila do takrat v očeh sovražnikov in zavid-nikov Rusije prokleta »zemlja ledenih in pustih poljan in groznih temnic.« O tem seveda dandanes drugače mislijo in pišejo, ker so morali priznati, da to ni resnica. Laž ima kratke noge.
Japonsko kitajska vojska 1. 1894—95 je odprla mnogim oči, ker so Japonci jasno in [glasno govorili, da je njihov cilj zavladati s Kitajem in celim iztokom Azije ter stopiti na čelo žoltej pas-mini, kateri je načelo: Azija Azijatom. Od tega tudi potem slika cesarja Viljema II. o žolti pas-mini in nevarnosti od nje za Evropo. — To sliko je posvetil nemški cesar ruskemu carju.
Angleži so to podjetnost Japoncev začeli smatrati za resnobnejo, nego poprej, posebno posle bojnih vspehov Japoncev nad Kitajem, ker je iz-nenadila tudi njih, kakor vse ostale Evropejce, slabost in bojna nevednost, naravnost bojna nesposobnost Kitajcev. — Zmage in zahteve Japoncev so prisilile Ruse, Francoze in Nemce na ne pričakovano trojno zvezo v Aziji. Angleži so kot jači dopustili slabejim Japoncem, da si vzamejo v sosestvu angleškega otoka Hongkonga otok For-moso (Tajvan) tako, kakor so dopustili Lahom 1. 1860, da so si prisvoji i Sicilijo zgoraj angleške Malte. S tem so se trudili Angleži pridobiti Japonce za zvezo Dreti e -ropskiir. tekmicam : Rusiji, Francoski in Notnuiji. £V: ngleži silijo zdaj zdobra, zdaj zopet s hudo Japonce, da jim pomorejo, posebno prot". Rusiji. Z?.to so prisilili Rusijo, da je morala za zdaj n? Koreji dopustiti »condominium« Japoncem in dat bodo bržkone morali trpeti Angleško v Vej-laj-vej luki v Pečilskem zalivu. Ker je Angleški, v juniju ts^o leta zares prevzela od Japoncev to ječilske luko, paralizo vala bode pozicijo Rusije / Port-Arturu iT Toljenvanu ter Nemčije v Kteo-ftu po priliki tako, kakor z Malte pa-ralizuje ne Jamo Sicilijo in južno Italijo, nego tudi francoeie pozicije v Tunisu in Alžiru. Angleška polito Sivi, že več stoletij od tuje muke in tujega pepira, duubus litigantibus tertius (Bri-tannicus) judet, parabljevaje pogostoma staro rimsko načele divids et i mpera (t. j. spri razne narode in pr tem gospoduj in trguj z dobičkom.) Radi tega no draži samo Japonca na Koreji proti Rusiji, ne:o se trudi na vse mogoče načine, da pridobi tdi severno Ameriko proti evropskim vlastim. kr ima severna Amerika tudi znatno trgovino z Jaanorn, Kitajem in Korejo.
Ta t;>jna zveza med Angleško, Japanom in Ameriko m<da bi paralizovati ono drugo trojno zvezo me Rusijo, Francosko in Nemčijo na iztoku Aziv leda pri tem je dosta nasprotja in
zaprek, ki so protivijo pohlepom in gospodstvu Velike Britanije nad morjem in svetom. Evropejce je britka izkušnja spametila, a praktični Amerikanci so dozdaj odbijali ponudbe angleške, a bržkone jih sčasoma odbije tudi Japan. Amerikanci so kot praktičen narod prijatelji Rusije ne samo radi prošlosti, nego tudi radi bodočnosti. Že ruska carica Katarina II. je v prošlem veku 1. 1780 s tako zvano oboroženo nevtralnostjo znatno pripomogla oslobojenju severne Amerike od Angleške. Car Aleksander II. je bil poseben prijatelj severne Amerike, kar je pokazal posebno na veliko državljansko vojske 1. 1861—65, ko je preprečil, da se ni Napoleon III. vmešal in pomo-gel južnemu delu severne Amerike, ki se je hotel odtrgati ter pridržati robstvo. Ni brez velike osnove za bodočnost prodala Rusija 1. 1867 svoj del Amerike, Aljaško, Zjedinjenim državam, katere so na ta način britansko Ameriko obdale z
Amerikanci, kakor je rečeno, gredo za tem, da spravijo v svojo unijo Kubo, Portoriko, Jamajko, Kanado in vso britansko Ameriko. Z Aljaško in njenimi otoki so postali Amerikani sosedje Rusiji v severnoiztočni Sibiriji, a to pomeni mnogo, posebno že zato, ker je v Beringovem morju iztočni rt Cukči v Sibiriji oddaljen od ame-rikanskega posestva, rta princa Waleskega, samo za 75—92 km, kakor po priliki od Pulja do An-kone. Rusija in amerikanska unija si moreta tedaj vedno roke podati proti Angleški na Tihem oceanu, tem velikem sredozemnem morju (kakor je rekel Napoleon I.), a na to zvezo jih silijo zajed-niški interesi in bodočnost. Vrh tega znajo praktični Amerikanci, da se Rusija ne more boriti in da ne bode dolgo ž njimi in Japonci tekmovala v trgovini in obrtu v iztočni Aziji, nego da pač, ko Rusija dogotovi sibirsko mandžursko železnico ter odpre tako Kitaj in Korejo splošni trgovini, posluži Amerikancem in Japoncem proti monopolistom Angležem.
Toda tudi še z druge strani je zapreka angleškim pohotam za gospodstvo in monopolom v trgovini. Japonci kakor tudi Amerikanci gredo za tem, da dobe Filipinske (španjolske) otoke in Mo-Iuke z Borneom (hol ), a s tem silijo na zvezo Španijo in Ilolandijo z Rusijo in s Francijo. Japonci, ki imajo velik tek in veliko lantazijo, a vrh tega jih sili tudi glad radi pregostega prebivalstva, mislijo i na Avstralijo i na Novo Guinejo, posebno na Polynezijo ali avstralsko otočje. Zatorej so pred jednim letom bili že blizu vojske z Ameriko radi Sandvvichskega otočja. To so zdi morda komu prenapeto, toda tako je. V tem jih Rusija more lahko podpirati, pa ravno zato pridobiti za se proti Angležem. Toda Se jedna ovira je, a to je Nova Guineja, v sosedstvu Molukov in Filipinov, in razmerno blizu na severu od Avstralije. Nova Guineja je večja od Avstro-Ogerske z Bosno, Hercegovino, Crnogoro , novo in staro Srbijo vkup, ker ima z bližnjimi otočiči do 810 kvadr. klm. Od tega največjega otoka na svetu imajo zapadni del Ilolandezi, jugoiztočni Angleži, a severoiztočni Nemci. Oni vsi poznajo težnje Japoncev. Potemtakem ima Rusija v tej
mejnarodnej dirki in igri najboljše karte v rokah, pa more po potrebi zdaj biti na strani jedne zdaj zopet druge, kakor jej bode bolje kazalo.
(Konec slčdi.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 5. septembra.
Nemška opozicija pripravlja menda za prihodnje zasedanje drž. zbora mesto obstrukcije nekaj posebnega. Kakor piše »D. Zeitg.«, sklicuje vlada drž. zbor le radi forme, v resnici pa no pričakuje od parlamenta ničesa in istotako ničesa ne želi. V svesti si je, da je sklenila pogodbo, katera bode znova težko zadela našo državno polovico in za katero ne bode dobila med poslanci nikoli večine. Vse je torej le nekaka komedija, pravi omenjeni list. In ljudski zastopniki naj bi pri tej komediji pomagali ? tV o p o z i c i j o n a 1-n i h krogih zato premišljujejo, al: naj bi ne odgovorili na to nedostojno šalo z odsotnostjo. Seveda je jasno, da bi tudi po tem potu podpirali vladine namene, ker vlada bi porabila odsotnost Nemcev v to, da zopet preloži ali zaključi državni zbor, ter se bi pod pretvezo, da državni zbor noče delovati, poslužila novih izvanrednih sredstev. In če se bodo Nemci udeležili zasedanja, bodo to storili le radi omenjene lokavosti vladine. Razjarjeni so pa nemški poslanci baje tako zelo vsled vladnega postopanja, da bodo skušali vse jedno na ta način pokazati svojo nevoljo.
K domovinski dolžnosti opominjajo pe-terburške »Novosti« stranke avstrijskega parlamenta. List piše o tem : »Če opomnimo to, da je oseba cesarjeva najpoglavitnejša vez mej Avstrijo in Ogersko, bi smeli pač upati, da bodo takorekoč na predvečer cesarjevega jubileja vse avstrijske stranke preložile mejsebojne svoje račune na poznejši čas in da bodo spoznali skupne dolžnosti do domovine. Moment, katerega dožive sedaj obe polovici habsburške monarhije, jo vendar, in to ponavljamo, nenavadno važen. Kar se tiče Slovanov, zlasti Čehov in Poljakov, so ti na dobrem potu. Njih zvestoba do vladarja in dinastije je vzvišena nad vsakim dvomom, in ako se snide drž. zbor, bodo storili gotovo .vse mogoče, da omogočijo podaljšanje pogodbe iz leta 1867«.
Mirovna konferenca, katero je provzro-čila inicijativa ruskega carja, se snide, kakor poročajo, v Bruselju. Konferenci bode predsedoval kralj belgijski. In sicer se bode vršila jedna konferenca mej zastopniki velesil, in jedna p<,dkon-ferenca, kjer bodo navzoči tudi zastopniki vseh drugih držav, toda imeli bodo le posvetovalno glasove. Kedaj sc snide ta konferenca, se še ne ve, gotovo pa je, da ne prav kmalu, zlasti dokler bodo imeli nekateri politiki toliko predsodkov o carjevem predlogu. Tako je Zjedinjenim državam ameriškim carjev oklic še vedno — »utopija«.
Srbija in Črnogora. Nasprotje med tema državama postaja vedno večje. V Srbiji ne dobi nikdo več potnega lista za Črnogoro in obratno v Črnogori nc za Srbijo. Obrenovica, Mlin in
Aleksander gledata temnimi pogledi na veliko prijateljstvo, ki se razvija mej Rusijo in Orno-goro — in na prijateljske odnošaje med Negušem in drugimi balkanskimi vladarji. Očividno se pod pokroviteljstvom Obrenovičev razširja med Srbi sovražnost proti črnogorski upravi in dinastiji. — Nedavno je izšla neka brošura z naslovom »Krvave slike iz Albuma Petrovič - Njeguševa doma«, v kateri se nečuveno sramoti črnogorska dinastija, in katera pozivlje Črnogorce, naj se otresejo svojega kneza ter stopijo pod zastavo Obrenovičev. Izdala je ta pamtlet »črnogorska emigracija«, katera pa ni prav nič druzega, kakor ožja Rističeva liberalna klika, kateri ukazuje raz-kralj Milan. Vspehi tega hujskanja ne bodo seveda nikaki, ker celo Srbi v kraljevini mrzijo Obrenovičevo gospodstvo, kamo li bi želeli črnogorski in, kaker nekateri žele, celo bosenski Srbi svojim gospodarjem malovrednega Milana, oziroma njegovega sina. To so pokazali nedavno Srbi v Stolcu, kjer so na stotine omenjenih brošur sežtrali.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. septembra.
(Občni zbor »Leonove družbe«) se je danes
vršil v lepi semeniški knjižnici ob udeležbi nad 90 zburovalcev. Med njimi so bili poleg prevzv. g. kneza in škola dr. Jegliča tudi odlični gospodje iz drugih škofij : g. opat Ogradi, kanonik dr. Mlakar; Goričane je zastopal dr. P a v-lica; v imenu Mohorjeve družbe je prišel tajnik g. J. R o z m a n. Po lepem, z navdušenjem sprejetem pozdravu gosp. predsednika prelata dr. K u-1 a v i c a, kateri se je spomnil tudi papaževcga in cesarjevega jubileja, sta poročala tajnik dr. Aleš L' š e n i č n i k in blagajnik dr. Josip D e be v e c. Zelo zanimiva in poučna so bila poročila in nasveti o izdaji poljudne a p o 1 o g e t i k e (dr. J. Kreki, o naši kulturni in socijalni zgodovini (J. Benkovič), o naših starih umetninah (Steska), in izdaji brošuric za ljudstvo (dr. Janežič). Natančneje poročilo objavimo prihodnjič.
(Vseslovenska delavska slavnost.) Udeležbo so dalje naznanila društva: 28. Katoliško delavsko društvo v Zagorju. 29. Splošna delavska bolniška podporna blagajnica v Tržiču. 30. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki. 31. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Skofji Loki. 32. Katoliško delavsko društvo v Kropi. — Ker več udelcžnikov vseslovensko delavske slavnosti dojde v Ljubljano že v saboto zvečer dne 17. sept., zato uljudno prosimo tiste meščane, ki bi hoteli postreči gostom z brezplačnim stanovanjem, naj naznanijo to vsaj do sabote glavnemu tajniku L. Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani.
(Dnevni red) občinskega sveta rednej seji, katera bo v torek, dne 6. septembra 1898 ob petih popoludne v mestni dyorani. I. Pred-sedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Pravnega odseka: 1. o prošnji Katarine Irkičeve, da se izda v imenu mestne občine izbrisno privoljenje glede nekega reverza, ki je vknjižen na njenem posestvu na sv. Petra cesti št. 67 in 69; 2. o prošnji Avgusta Erzina za podelitev pokojnine ali miloščine. IV. Finančnega odseka: 1. o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani glede spremembe programa, po katerem naj bi mladina ljudskih in meščanskih šol v Ljubljani praznovala vladarsko petdesetletnico cesarjevo; 2. o zavarovanju topni-čarske vojašnice; 3. o predlogu magistratovem, da se dovolijo trem pekovskim mojstrom ljubljanskim iz mestne blagajnice prispevki zato, da si ogledajo pekovski oddelek jubilejne razstave na Dunaji. V. Stavbnega odseka: 1. o določitvi stavbne črte pri hiši Palusovih dedičev v Zatiških ulicah; 2. o prizivu hišne posestnice Viljelmine Kordinove glede priredbe neke kleti v Medarskih ulicah za prodajalnico; 3. o prizivu Alojzijo in Marije Modic glede zgradbe provizorične barake nasproti topničarskej vojašnici; 4. o uredbi vhoda v Pavel Velkovrhovo hišo na Rimskej cesti št. 3. VI. Policijskega odseka poročilo o računih za zdravila mestnim ubožcem v 1897. letu. VII. Šolskega odseka poročilo o dovolitvi dodatnega kredita 76 gld. 50 kr. za nekatere nujne poprave v prvej mestnej deškej petrazrednici. VIII. Kura
torija mestne višje dekliške šole poročilo o predlogu ravnateljstva to šole, da so z učnim letom 1S98/99 namesti druga stalna učiteljska moč. IX. Podžupana dr. Karola Bleivveisa viteza Trsteniškega samostalni predlog glede spremembe sklepa o prostoru za vremensko hišico. X. Klavničnega ravnateljstva poročilo o imenovanji oskrbnika mestnej klavnici. XI. Direktorija mestne elektrarne poročilo o prvega strojnika Dragotina Fakina prošnji za stalno namestitev. XII. Finančnega odseka poročila o prošnjah za predujme.
(Brezskrbnost in malomarnost.) Iz Idrije, 4. septembra. Po dolgem času zopet iz Idrije jedna. Pred volitvami smo. Malega Šmarna dan dopoludne bodo volili naši delavci zaupne može, kateri volijo potem zopet iz svoje srede odbor naše bra tovske skladnice. Po starih pravilih so delavci volili odbor direktno, čudna so torej pravila že v tem. da uvajajo indirektno volitev zaupnih mož. Tudi v nekaterih drugih točkah utegnejo postati pravila usodna. V boju si bosta neki stali le dve stranki nasproti: kandidatje socijalno demokratični in kandidatje, katere je postavila krščansko-soci-jalna stranka. Poslednja ni postavila le udov katoliške delavske družbe, ampak splošno može, ki so znani poštenjaki. Odločevalo ne bode ne socijalno - demokratično društvo s svojimi lastnimi udi, kakor tudi no katoliška delavska družba, ampak delavci, ki niso ne tu ne tam. Ob teh volitvah se bode pokazalo, kak duh prav za prav veje med delavstvom. Kakor je čuti, imajo socijalni demokratje že računovodja določenega v slučaju njih zmage: ozirajo se neki po poslovodju tako imenovanega »občnega« konsumnega društva, v katero pa sprejemajo le one, ki so jim všeč. Mož biva še le šest tednov v Idriji in je desetini delavcev neznan. Sramotno, ako bi ne imeli niti jednega zmožnega domačina. Sicer se pa socijalni demokratje kot prijatelji delavskega ljudstva v pravi luči kažejo kaj čudne. Pravila bratovske skladnice eraričnega rudnika v Idriji je rudniško glavarstvo samolastno potrdilo, sklicevaje se na § 41. c. 1. drž. zak. št. 17S z dne 17. septembra leta 1892, ker ni prišlo v določenem roku med delavci in rudnikom do sporazumljenja. Pripomnilo je pa, da se delavci lahko v 30 dneh pritožijo na visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, ako jim pravila niso po volji. Pritožba je bila v rokah rudarske zadruge, katere člani so pri nas sami socijalni demokratje. V tem oziru pa so socijalni demokratje pokazali svojo popolno nezmožnost. Posvetovanje za posvetovanjem so imeli, prebirali in prebirali pravila — a v svoji pritožbi so na vedli stvari, ki so le malega ali skoro brez pomena. Tiste reči pa, katere delavci najbolj cenijo, so popolnoma prezrli. Koliko veselje je zavladalo med delavstvom, ko je zvedelo, da dobi žito zastonj ! Sodrugi, zakaj se niste pritožili na ministerstvo, ko ste brali kmalu na to v popravljeni razpredelnici I. novih bratovskih pravil, da se vsakemu provizijonistu utrga pri pokojnini v denarju toliko, kolikor znaša vrednost žita in drv? Ali ste vprašali pri visokem c. kr. poljedelskem ministerstvu, kaj bode z vdovami in sirotami onih delavcev, ki so bili od leta 1892 stalno sprejeti v delo? Splošna pokojninska določila so nepopolna, ker govore pravila bratovska le o pokojninah v denarju, o žitu in drvah čisto nejasno. Rudarska zadruga v rokah socijalni h demokratov ni popolnoma nič dosegla, da bi imeli res kaj gotovega v r o -k a h. Kaj ste mislili, sodrugi, tedaj, ko bi bila vaša dolžnost, zagovarjati blagor delavstva, vdov in sirot? Odgovarjajo zadostno vaše besede: naj dobimo »špeh« ali ne, saj imamo konsumno društvo ! Druzega socijalnim demokratom ni mar, nego kal io bi konsumnemu društvu šo z žitom pomagali. Delavstvo naj lc voli socijalne demokrate, ako hoče imeti novo izkušnjo, kako je človek lahko — speljan. V besedi so socijalni demokratje junaki, v dejanju siromaki. Ni treba biti človeku soc. demokrat, da ve, kje ga čevelj žuli, in da dela za zboljšanje svoje in bližnjega bede ; odločen kristijan bode tem vneteje delal za blagor delavstva, ker mu ukazuje pravica in krščanska ljubezen, katere socijalist nima in nc more imeti! — Volili bodo delavci po oddelkih : severo - zahodna jama za se, južno-vzhodna za-se, žgalnica in stavbinski delavci za-se, vsak oddelek moštvu primerno število zaupnih mož. Sedaj pa še
nekaj! Žalostna se godi z gozdnimi delavci. Tam po zimi so vložili ti delavci na visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo prošnjo, da bi — kakor prejšnja leta — sprejemali jih v stalno delo in število stalnih delavcev dopolnjevali vsaj. Odgovora šo do danes ni nobenega. Izza kulis pa smo zvedeli, kako skrbi naše c. kr. gozdno oskrbništvo za svoje delavce. Mesto da bi siromake podpiralo, sporočilo je visokemu ministerstvu: »Gozdni erar v Idriji ne potrebuje več, nego k večjemu 20 stalnih delavcev (še leta 1894 so nastavili pod oskrbnikom A. Strammerjem 20 stalnih delavcev, tako da jih je bilo tedaj 60! Op. poroč.) »pri grabljah« in pri dobavi limito-drv. Nima dela.« Vendar je bilo zastopniku gozdnih delavcev obljubljeno : »Sedanji delavci ne izgube svojih pravic. Ostanejo še pri bratovski skladnici itd.« Žalostno, da ni tako. Sedaj je še kakih 45 stalnih gozdnih delavcev, ki so še pri bratovski skladnici, katerim še 3 kr. pri goldinarju trgajo, ki dobivajo še žito in drva, zastonj radi ljubeznjivosti nekaterih, ki no vedo, kaj je beda delavca z dnino 44 do 52 kr., sicer ne, vendar vsaj limito. Kot člani bratovske skladnih bi menda tudi smeli in morali imeti svoje zaupne može — dosedaj (danes v nedeljo) niti za volitev še ne vedo. Poslanca pete skupine opozarjamo na to malomarnost c. kr. gozdnega oskrhništva. Druga leta so smeli gozdni delavci voliti, ali letos ne bodo ? Ali se pravi to varovati pravice podložnikov? Tako daleč smo že, da se delavcu še na kolekovano prošnjo ne odgovori. Tako daleč pa vsaj se nismo, da bi morebiti nameravalo oskrbništvo oropati najbolj zapuščene delavce še teh pnr drobtin!
(Obolel) je preč. gospod župnik hrenoviski Alojzij Puc; priporoča se vsem znancem in prijateljem v »memento«.
(Razstava slik.) Akademični slikar rojak Jožef G e r m , ki jc sedaj azistent slikarja Brožika v Pragi, ta teden razstavi v dež. muzeju v Ljubljani kakih 40 slik.
(Spremembe v redn oo. kapuciiiov.) Premeščeni so sledeči čč. gospodje: V Gorico: P. Gotfrid Novak iz Reke; v Celje: P. Herman Langeršek iz Irdninga; v Wolfsberg: P. Ana-klet Waltl kot gvardijan iz Lipnice; P. Zeus kot vikar iz Švanberga; P. Maurus Rozman iz Celovca ; v L i p n i c o : P. Leo Črček postane vikar; P. Kerubin Ivoller iz Vollsberga ; P. Henrik Pu-trih iz Gorice; P. Viljem Ebenberger iz Celovca; v Sv. Križ: P. Hilarij Perpar postane gvardijan; P. Gelazij Kobal kot vikar iz Celovca; P. Ilija-cint Salomon iz Irdninga; P. Vilibald Rupar iz Gorice; v Mura v: P. Alfons Vakselj iz Križa kot gvardijan; P. Gabrijel Bajec iz Lipnice kot vikar; P. Mavsvet Zohrer iz Knittelfelda; v Celo vcc : P. Otokar Cejan iz Vollsberga kot vikar; P. Evgen Merše iz Celja; v Hartberg: P.Janez Ažbe iz Gradca kot gvardijan; P. Ciril Goričan iz Sv. Križa; v Knittelfeld: P. Epilan Bach-majer kot vikar iz Hartberga; P. Efrem Majcen iz Hartberga; P. Max Zaplata iz Švanberga, v Loko: P. Donat Zupančič postane gvardijan; v Svanberg: P. Albert Mosebberger iz Hartberga kot gvardijan; P.Kajetan Dvoršek iz Murava kot vikar; P. Hubert Madlener iz Lipnice; v Ird-ning: P.Alojzij Asslabes iz Gradca; P. Gothard Burčar iz Vollsberga; v Gradec: P. Angelus Sattier iz Švanberga kot superior; P. Remigij Prikrvl iz Knittelfelda.
(V Črnem Vrlin) je bila 30. t. m. mesečna konferenca idrijskega dekanata. Zbralo se je 17 duhovnikov ; bili so tudi zastopniki iz sosednje vipavske in vrhniške dekanije. Poročala sta g. g. dekan Arko in župnik Sovkup, in sber, kako najuspešneje pripravljati otroke za prv« sv. izpoved. Ko sta prebrala tehtno sestavljene referate, vnela se je splošna zelo zanimiva debata, tatere so se udeleževali vsi navzoči. Prevdarilo in rešilo se je tudi več praktičnih slučajev.
(Javno vprašanje katehetom na deeli.) Navodilo za vporabo novega katekizma vel mej drugim tole: »Novi katekizem izide, kakir smo že zgorej omenili v treh izdajah: kot »msi«, »srednji« in »veliki« katekizem. Prvi je namenjen spodnji, drugi srednji, tretji zgornji supini; s tem pa seveda nikakor ni rečeno, da b katehet ne smel rabiti srednjega še pri zgornji skupini,
oziroma, da bi ne smel z velikim priče
srednji skupini. Ker se je katekizem preklal kon ccntrično, srednji katekizem obsega tudirso učno
že pri
tvarino malega in srednjega. Prav za prav bi zato žo mali in veliki katekizem popolnoma zadosto vala in bi bilo bolje pričeti z velikim katekizmom takoj pri srednji skupini. Zakaj po pravici je želeti, da se veliki katekizem udomači kot knjiga za živ ljenje, kar pa se bo pogosto preprečilo, če mu enkrat srednji zapre pot v šolo. Tako navodilo. Približalo se je novo šolsko leto in ž njim nabava šolskih knjig. Torej »srednji« ali »veliki« ? Katehetjc oglasite se!
Katehet na deželi.
[Škof Malinič tem »latinizator«, oniiu »pan slavist« !) Komu ni več v živem spominu, kako so divjali »Slovanski Svet«. »Slovenski Narod« e tutti quanti slovenski liberalni listi zoper dr. Mah niča, češ, da je »latinizator«, da je zatiravec slo venstva itd.? Evo! Komaj je stopil isti dr. Mah nič kot škof na krška tla, že kriče liberalni nemški in laški listi — »Neue Freie Presse« in »Corriere« — da dela propagando za slovanstvo, da je »un propagandista sloveno, sempre ad ol-tranza«. Ker je nemogoče, da bi se dr. Malinič na hip izprevrgel iz najhujšega latinizatorja v najhujšega panslavista, lahko razvidi vsak pameten človek, kako nepoštena je bila liberalna gonja na Slovenskem zoper dr. Mahniča, češ, da širi proti narodne težnje. Tako je! L i bera 1 i zem j e eks tre m en egoizem!! Pravičnost in ljubezen mu je zoprna. Liberalcem je, če so Slovenci, pravičen mož — latinizator; a če so Lahi — panslavist! Školu Mahniču pa, ki sedaj kot nekdaj ponosno dviga prapor krščanstva, ki je ljubil slovenski narod v domovini, a bil pravičen drugim, in ki jo pravičen narodu v tujini, a ljubi tudi zatirani hrvatski narod—njemu vse naše simpatije in naše globoko spoštovanje!
(Iz Celovca), 4. septembra. Nemški drž. poslanci zbrali so se sinoči tu ter po poročilu velike dunajske Židinje »N. Fr. Pr.« sklenili, da hočejo tudi zanaprej vztrajati v strogi o b s t r u k -ciji, t. j. pod komando Schonererjevo, geslom: »Gewehr bei Fuss! Augen olTen ! Knopflocher zu!« — Kdo se ne smeje? Svet se menda še ne bo podrl 1
(Iz celovške škofije.) Duhovnih vaj za duhovnike, katere je vodil č. o. Avg. R o s s 1 e r C. SS. R. od 29. avgusta do 2. septembra, udeležilo se je 84 duhovnikov. — Razpisana je župnija Št Jakob v Rožu do 7. oktobra. — Dne 2. sept. je otvorila družba češčenja sv. Rešnjega Telesa razstavo cerkvenih oblačil. O delovanju družbe je poročal prof. dr. Alojzij C i g o j ; govorila sta tudi mil. gosp. knezoškof in č. o. R o s s 1 e r. — V torek, dne 6. t. m. bodo volili v benediktinskem samostanu v Št. Pavlu novega opata. Malone leto dnij je bil starodavni samostan brez opata.
(Izjava.) Cenjeni čitalelji »Slovenčevi« se morebiti še spominjajo mojega dopisa v »Slov.« od 16. marca t. 1. proti osebam neke politične hrvatske oblasti. Ta dopis je nekdo, da bi se na meni maščeval, pred kratkim preskrbel dotični po litiški oblasti. Dotična oblast me je v svoji velikodušnosti poklicala pred se ter mi povedala, kaj je z menoj. Ob jednem mi je tudi svetovala, naj grem k višji politični oblasti in jo prosim, naj me ne preganja. Ko sem to storil, se mi je pozneje javilo, naj dam v »Slovenca« in s tem bo vse končano. Zato rad in veselo izjavljam: Silno mi je žal, da sem v onem dopisu žalil osebe politične oblasti, ki se mi je sedaj tako velikodušno poka zala. Preklicujem vse razžaljive besede ter jej dajem zadoščenje v najpolniši meri. Za njeno velikodušnost jej bodem pa do smrti hvaležen, ker le njej se imam zahvaliti, da ne obhajajo zmagoslavja moji zakleti nasprotniki, ki so toliko proti meni hujskali tudi javne oblasti, in da ne bodo imeli velikih neugodnosti moji blagi višji poglavarji. Njim ni prav nič do časti žaljenih uradni kov, ampak le prosto maščevanje, katero se vsakemu studi. — Na Klanjcu, dne 2. sept. 1898. P. Leon Žugelj, gvardjan in upravitelj župe.
Sramotilen razglas za Slovence.) V današnji »Laibacher Zeitg.« objavlja vodja državnih železnic v Beljaku, Proske, razpis 16 služb pri železnici. Mej drugim se v tem razpisu zahteva, da morajo biti prosilci nemškega jezika zmožni v besedi in pisavi, potem pa dostavlja: eine Anzahl Beiverber, welche in Krain dislociert werdcn, miissen auch der slovenischen Sprache wenig
stens in Wort miichtig sein. — Torej samo za Kranjsko in še tukaj le, da za silo lahko reče Laibach — Ljubljana, kar se tudi Nemec vsaj polagoma navadi! Taki razglasi so naravnost sramotilni za Slovence.
(»Slovanski svet« in shod slovenskih veliko-šolcev.) Tudi »Slovanski svet« nima poguma povedati, da so krščansko misleči dijaki zahtevali kot podlago organizacije »Save« resolucije vseslovenskega shoda. Nasproti pa zasmehljivo piše o »Daničarjih«. Treba, da se to zavijanje tudi pribije.
Društva.
(Vabilo) k veselici, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Dolenjem Logatcu o priliki blagoslovljenja društveno zastave, shrambe in gasilnega orodja v proslavo petdesetletnice vladanja Njih Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. v nedeljo, dne 11. septembra 1898. Vspored: l.Ob 7. uri oziroma tri četrt 8. uri zjutraj sprejem p. n. gostov na kolodvoru v Logatci. 2. Ob 9. uri zbirajo se p. n. gostje in domači gasilci pod gasi,arno, potem skupno odkorakajo v cerkev sv. Nikolaja v Dol. Logatci. Potoma se pridruži blag. gospa Josipina Tollazzi kot naprošena kumica zastavi. 3. Ob tri četrt 10. blagoslovijenje zastave in potem slovesna sv. maša. 4. Po sv. maši od-korakanje p. n. gostov in gasilcev, jim na čelu gospa kumica z razvito zastavo pred gasilno shrambo, kjer se blagoslovi shramba in gasilno orodje. 5. Ob pol 1 uri skupni obed v gostilni »Arko«; pri obedu svira slav. postojinska godba. 6. Ob 3. uri veselica na dvorišču gostilno »Arko« (pri neugodnem vremenu v notr. prostorih). — Vstopnina k veselici za osebo 20 kr. — Čisti dohodek jo namenjen v pokritje stroškov za nakup zastave, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. — K prav mnogobrojni vdeležbi vabi najuljud-nej°	odbor.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda »C o r e n j s k a Dolin a«) s sedežem v Kranjski Gori imela bo svoj občni zbor na Mali« Šmaren dne 8. septembra t. 1. ob treh popoludne v vrtni sobani pri Vrbaniju. K shodu uljudno vabi
Načel ništvo.
Gospodarska organizacija.
»Ljudska posojilnica« storila je zopet važen korak dalje. V ponedeljek dno 5. t. m. otvori svojim članom »tekoči račun«. Važnost in račun te uredbe sledi iz zadevnih določb, katere se glasijo nastopno:
Določila za tekoči račun za »Ljudsko posojilnico« registrovano zadrugo z neomejeno zavezo v Ljubljani. A. Za vse člane. § 1. Tekoči račun se otvori vsakemu članu »Ljudske posojilnice« na njegovo izrecno zahte-vanje, proti zajedni vložitvi svote 100 gld. kot temeljne vloge.
§ 2. Imejitelj tekočega računa ima pri »Ljudski posojilnici« svoj in svojega pooblaščenca podpis oddati.
§ 3. Vloge na tekoči račun se sprejmejo le v gotovem denarju. Vsakemu imejitelju tekočega računa se vroči vložna k n j i ž i c a, ki se mora v svrho potrdila vlog vedno seboj prinašati; nadalje knjižica nakaznic. Prejem teh knjižic je na posebni tiskovini potrditi. Za vsako teh knjižic plačati je znesek 25 kr.
§ 4. Vloge v tekočem računu obrestujejo se do nadalje z letnimi 3 l/, in sicer počenši od prvega delavnika, ki sledi vložnemu dnevu.
Koncem leta, 31. decembra, zračunijo se na-rastle obresti in pripišejo glavnici.
»Ljudska posojilnica« si pridržuje eventualno premembo teh določb naznaniti potom okrožnice ali pa z objavo v ljubljanskem dnevniku »Slovenec«.
§ 5. Imejitelj tekočega računa sme v svoji zalogi izvzemši temeljno vlogo (§ 1), svobodno z nakaznico razpolagati, samo da si »Ljudska posojilnica« pri razpolagi čez svoto 1000 gl. pridržuje jeden delavnik in pri razpoložitvi čez svoto 5000 gl. dva delavnika napovedi.
Vsaka nakaznica mora obsegati datum izdanja, podpis imejitelja tekočega računa odnosno njegovega pooblaščenca, ter nakazani znesek s številkami in črkami.
Pomanjkljive nakaznice se ne honorujejo. če se knjižica nakaznic zgubi, je to takoj v uradnici »Ljudske posojilnice« naznaniti.
§ 6. Razpolaganje s temeljno vlogo 100 gld. (§ 1) smatra se kot odpoved tekočega računa. Šti-
rinajst dnij po odpovedi je ta svota odpovedniku pri blagajni »Ljudske posojilnice« na razpolago iu se od tedaj obreslovanje vstavi.
§ 7. Nakaznica se mora glasiti na gotovo imo in se od asignatorja ne more prenesti.
»Ljudska posojilnica« pa ne prevzame nikakega jamstva niti za istinitost osebe, ki nakaznico prezentuje, niti za pristnost podpisa nakazujoče stranke, ter smatra vsacega, ki nakaznico prezentuje, kot pravičnega lastnika iste.
§ S. Nakaznica, ki se glasi na višjo svoto, nego znaža zaloga zadevnega konto-imejitelja nad temeljno vlogo, se odkloni.
S 9. Z dnem, ko se je nakaznica izdala, preneha za nakazitelja obratovanje nakazanega zneska.
§ 10. Imejitelj tekočega računa sprejme na zahtevanje vsak čas v navadnih uradnih urah pojasnila o stanju njegovega računa- Tretjim osebam nasproti se varuje tajnost — razun takim, ki so po postavi opravičeni pojasnilo zahtevati.
§ 11. »Ljudska posojilnica« si pridržuje pravico, vsak čas brez navedbe vzrokov otvoritev tekočega računa odkloniti odnosno obstoječi tekoči račun napovedati.
S 12. Poslovne ure za promet v tekočem računu določa svobodno »Ljudska posojilnica« s tem, da jih objavi v ljubljanskem dnevniku
»Slovenec«.
S '3- Vloge na tekoči račun se potrdijo v vložili knjižici. Za veljavnost potrdila zadostuje podpis načelnika ali jednega od načelstva v to določenih odbornikov odnosno uradnikov. Imena in podpise oseb, ki so za ta potrdila opravičene, razglasi načelstvo v oznanilu v uradnici na lahko vidnem mestu nabitem.
S 14. Stranke smejo tudi po pošti vlagati na tekoči račun. Vendar se obrestovanje v nobenem slučaju ne prične preje, nego delavnik, potem, ko posojilnica zamore efektivno denar vzdigniti.
B. Z a posojilnice. § 15. Posojilnice, ki so člani »Ljudske posojilnice«, zamorejo razun pod v §§ 1—14 označenimi pogoji tudi stopiti v tekoči račun pod naslednjimi :
a)	Vloge na tekoči račun se obrestujejo kakor hranilno vloge i§i? 36 in 37 pravil), do nadalje po 4'/, %.
b)	Denar velja kot vložen tisti dan, ko se odda na pošto.
c)	Ob vsaki novi vložitvi sprejme vložeča posojilnica od »Ljudske posojilnice« konto-korent o stanju njene vloge ; če vložeča posojilnica ne ugovarja v treh dneh, velja konto korent odobrenim.
d)	Za tekoči račun, pod pogoji »B«, se izdajo posebne nakaznice, ki izročijo vložeči posojilnici v knjižici proti plačilu dvajsetih krajcarjev; da se nakaznica honorira, mora podpisana in kvitirana biti od vložeče posojilnice, ter se glasiti na-se ali na imenoma označeno osebo, za koje istinitost pa »Ljudska posojilnica« ne prevzame nikakega jamstva, ker smatra vsako osebo, ki prezentuje od vložeče posojilnice izdano in kvitirano nakaznico, kot pravičnega lastnika iste.
e)	Glede razpolaganja z zalogo veljajo določbe § 5., prvi odstavek, samo da se odpovedni rok za svote čez 1000 gl. določi na pet dnij in za svote čez 5000 gl. na pol nv.sec*. C. Posojila v tekočem računu. § 16. Po sklepu načelstva daje se posameznim članom, zlasti posojilnicam in drugim prido-bilnim iu gospodarskim zadrugam kredit v tekočem računu.
Posojila v tekočem računu so na vsakratno zahtevanje »Ljudske posojilnice« plačilna in tožilna na mestu Ljubljana. Ravno tako »Ljudska posojilnica« vračilo posojila brez odpovedi vsak čas sprejme.
Obresti so plačevati poluletno vnaprej in teko od tistega dneva, ko se denar izplača ali po poštni hranilnici oziroma pošti nakaže odnosno na pošto oddd ter nasprotno do tistega dneva, ko sc glavnica vrne ali po poštni hranilnici oziroma pošti nakaže odnosno na pošto odda. Nevarnost poštne pošiljatve trpi v vsakem slučaju odpošiljatelj. Prve obresti, do preteka kalendaričnega poluleta, se pri izplačilu posojila odračunijo. Nadaljne obresti zapadejo vsacega 1. januvarija in 1. julija vplačilo.
Če se posojilo prostovoljno ali vsled zahte-vanja »Ljudske posojilnice« vrne še predno je pretekla doba, za katero so bile plačane obresti, se prebitek predplačanih obresti poračuni na glavnico.
V Ljubljani, dne 11. maja 1898.
Telefonska in brzojavna poročila.
Danaj, 5. septembra. Poročilo »Narodnih Listov", da bo katoliška ljudska stranka v državnem zboru za to, da se nagodbeni predlogi kar a limine odklonijo, je popolno neosnovano, ker katoliška ljudska stranka ni nikoli tega stališča zastopala nasproti nagod-benim predlogom in nima sedaj nobenega vzroka, da bi spremenila svoje stališče.
Celoveo, 5. septembra. Ob shodu društva nSudmark" sešli so se navzoči nemško-nacijonalni poslanci na posvet, ki je pokazal, cte vstrajajo pri svoji dosedanji taktiki, namreč pri obstrukciji, ker to postopanje odobravajo vsi njih volilci.
Budimpešta, 5. septembra. V prvi seji ogerske zbornice ni bilo danes do sedaj nič posebnega. Košut bo še le jutri interpeloval vlado zaradi nagodbenih predlogov. Stavljena je bila tudi interpelacija, kakšno stališče naša država zastopa glede poziva ruskega carja za razoroženje.
Pariz, 5. septembra. Ministerski svet se je odločil soglasno za revizijo Dreyfusove pravde. Govorice o sklicanju parlamenta so neosnovane.
Pariz, 5. septembra. Minister Brisson se je izjavil, da so vsi ministri prepričani o krivdi Dreyfussovi, vendar da vlada se mora vdati javnemu mnenju ter dovoliti, da se proces ponovi, ki bo pa brezdvonmo vnovič pokazal krivdo jetnika na hudičevem otoku.
Pariz, 5. septembra. Govori se da odstopita tudi ministra za poljedelstvo in za javna dela. Mnogi časniki silijo, da se vsled zadnjih političnih dogodkov skliče zbornica.
Pariz, 5. septembra. Ker je vojni minister Cavaignac odstopil, vodi začasno posle vojnega ministerstva Bourgeois. Kot naslednik Cavaignacov se imenuje general Saussier. Vsi ministri so se vrnili v Pariz ter imajo danes skupen ministerski posvet.
London, 5. septembra. Še vedno se vzdržuje vest, da so Angleži vzeli Omdur-man. da imajo izgube 2000 mož, derviši pa 8000 je pretirano.
4 « 3	Čaa opazovanj*	Stanje Barometra v mm	Temperatura po Celziju	VetTovi	Neb*	■S s. •> s i * ■ u ? ** »
3j 9 zvečer		f 742-9	12-8	sr. svzh.	jasno	
4	7 zjutraj 2 ponol.	742 9 740 9	8-5 22-2	si. svzh. sr. svzh.	megla jasno	00
4| H. ivuuer		7404	15 9	brezv.	jasno	
5	7. zjutraj 2. popol	741-8 741 6	144 18 8	si. jvzn. si. vzh.	oblačno skorojasno	00
Kajiro, 5. septembra. Kitschenski paša brzojavlja, da se je udal še zadnji ostanek kalifovih čet. Mnogo sovražnikov je ujetih. Konjiča zasleduje kalifa, ki se je s 140 vojaki obrnil navidezno proti Kordofanu. Vsi evropski ujetniki so bili oproščeni.
Umrli ho:
1.	septembra. Ana Pais, tovarniška delavka, 62 let, Tržaška cesta 18, kap. — Alojzij Kocijan, posestnika sin, 4 mesece, Dolenjska cesta 18, kronični želodčni in črevesni katar.
2.	septembra. Ivana Brecelnik, dninarica, 34 let, Havpt-manca 12, jetika. — Ivana Lukeš, zasebnica, 79 let, Poljanska cesta 35, ostarelost. — Ivan ŠusterSič, komisijonar, 51 let, Mestni trg 12, srčna hiba.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3062 m.
Srednja temperatura sobote 12-9°, za 3-7" pod normalom. Srednja temperatura nedelje 15-5°, za 0-9° pod normalom.
p
ih
& s -is
f-* 5
V-z l «.<£,
ctf.g a
C-2. |
'2 o I
Cfl > x « 3
-o
n -
i-1* v S
MATTONi
JEVE.

igf
najčlstije lužnc
—-----------
najboljše dijetične in osvežujoče pijače,
• preskušene pri želodčnih in drevesnih ka-tarih, oblstnih in mehurnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno J£jr podpiralno sredstvo
pri karlovovargskem in drugih kopaliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po
1 36 kopeljih v trajno porabo. (Vil.)
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speče riiskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in vinom.
■ ■■■ spretnega v notarskih poslih zvedenega
solicitatorja
z lepo pisavo. — Vstop takoj, plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljejo naj se
<lr. Ignaciju Kotnik-u,
c. kr. notarju v Tolminu.
Štajersko deželno kopelišče
Postaja južne železnice Pollčaue. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom.
1'rospehte razpošilja ravnateljstvo.
Svetovnoslovltl glavberjevo - solnato - klsli-kasti vreloi, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, in sicer:
Tempeljski vrelec, D8j5S08V<žuj0i5a
Sfvri«!	preizkušeno zdravilno sred-
1 ,a * 1	stvo, 3U3 20- 18
razpošilja vselej sveže napolnjeno
deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini.
Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem zapričel v Trstu trgovino za
Romisijonalno in šiicijsko poslovanje.
Naročila, in sicer mala v pošiljatvah po 5 kg. po pošti, in od 30 kg. naprej pa po železnici, izvrševal bom točno in ceno.
Razpošiljal bom razen kolonijalnega blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal se bom z razprodavanjem domačih pridelkov, s prejemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika.
Trgoval bom tudi z vinom na debelo. Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo.
Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
Ernest Peg-an
294 37- 21_v Trstu, ulice 8. Francesco št. 6.
S Teodor Slabar\ja, $
^ srebrar v Gorici, ulica Morelli 12, ^
614 3-1
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje
^ cerkvene posode in orodja, jjji
W Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ^ ognju po najnižji ceni.
»n Ua si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti ^ cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, U* da jim je pripravljen napravljati blago, katero se S; izplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si obroke sam lahko določi.	386 52 — 15 ^
Pošilja vsako blago poštnine prosto.	Ur
>IOOK
Gostilna pri .B Vpc-t u*
Kolodvorske ulice št. 23
toči izključljivo
Steinfeldsko marčno pivo a
iz pivovarne bratov Reininghaus, Gradec.	X
Priporoča se	^
Josip Hoštjiiii(vio, ()
s.
604 2—1
Kolodvorske ulice 25.
349 1-1
Le 50 kr. za 2 Žrebanji. i Predzadnji teden
Glavni dobitek «>
im mu nnn kram m b nnn im
v denarjih po odbitku 20°/o-
si.
mejne mm wm
a 50 kr.
priporoča «ar- €2- Ma^ea-, menjalnica v Ljubljani.
Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje : 22 oktobra 1898.
Dunajska 1>
o r z a.
^Sss
Dne 5. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld. 70	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	»	45	»
Avstrijska zlata renta 4%......121	»	45	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	»	60	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......120	»	50	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	98	»	50	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	903	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............356	»	50	»
London vista.................»	10	>
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž velj.	58	»	85	»
20 mark........................11	»	76	»
SO frankov (napoleondor)............9	,	531 j ,
Italijanski bankovci........44	>	20	'»
C. kr. cekini.........4	«	65	»
Dne 3. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4"/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 50/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijotitetne obveznice državne železnice . . »	> južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 5°/0 .
dolenjskih železnic 4%
164 gld. 50 kr. 159 » 50 » 194 99 140 130 109 112 98 98 225 180 127
35 50
50
50 50 75 60 40 50
Kreditne srečke, 100 gld.......199
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld. ....,»	27
Salmove srečke, 40 gld........81
St. Genois srečke, 40 gld.......80
gld.
—	kr.
60	»
50	I
20	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » —
Ljubljanske srečke......... 23 » 50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 157 » 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100
23 157 3400 442 76 111 164 171 127
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
4
Menjarnična delniška družba
E K C U B"
., Wollzeile ID in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
HSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih st <areh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visoci-ga obreslovanja pri popolni varnosti na I oženili {f lavuic.