The Oldest Slovene Daily in Ohio	]	EN	[Al	KOI	P1	R.AV1	N	[OST	Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Best Advertising Medium	EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI								Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 25, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 199
Kratke Vesti
iz življenja in sveta
trije dečki ranjeni v eksploziji
Lak George, n. y., — Trije dečki, stari po 15, 12 in 10 let, so dobili smrtno nevarne opekli-ne na nekem motornem parniku. Eksplozija je nastala kmalu potem, ko je parnik odplul od oba-le- Dečki so skočili v vodo ter Mjub silnim opeklinam priplavali na kopno.
Zaročenca umorjena na potu po licenco
v Merced, Cal. — Tukaj so na-v avtomobilu umorjena T. Ayerza in Julijano Galan. Bila sta na potu po poročno dovoljenje.
bolničarka umorjena v chicagu
Chicago, 111. — Osemnajstlet-na bolničarka Anna Kuchta je "da ubita v svoji sobi v drugem nadstropju neke bolnišnice v "hicagu. Sodi se, da jo je napadal in umoril neki črnec.
^vaindvajset rudarjev
ubitih
Santiago, čile. — Tukaj je bi-® ubitih dvaindvajset rudarjev, .1 so se peljali s težko natovor-Jenimi avtomobili preko nekega mostu, ki se je pod njimi zrušil.
\lak ubil dvoje OSEB
A-menia, n. Y. — John Hines 57 let in George McDonald, r 6(5 Tet, sta bila ubita, ko je k New York Central železnice udaril v njiju truk, s katerim sta vozila mleko v mesto.
premogarja ubita
Shalmar, Md. — Joe Dennis, inar 56 let in oče petih otrok,
sta^^6 lipomas, neoženjen, bila v premogokopu, ubita, Se je utrgala plast premoga r ju podsula.
Francija bo ščitila svoje ladje
Vse francoske ladje bodo spremljala letala, ki imajo naročilo, obstreljevati pirate.
PARIZ, Francija, 25. avgusta. — Francoska vlada je odredila, da imajo poslej vse njene ladje spremljati bojna letala, ki naj takoj prično obstreljevati vsako ladjo, ki bi se drznila napadati francoske ladje. Slično odredbo je izdala tudi angleška vlada, da-si ne v tako ostri obliki.
Povod za to akcijo je dala cela vrsta napadov na angleške, francoske, holandske in sovjetske ladje. Nekaj španskih ladij je bilo potopljenih, dalje neka danska ladja in neki sovjetski parnik. Vse te ladje je potopila italijanska bojna mornarica. V trinajstih dneh je bilo napadenih 12 ladij.
General Franco poseduje samo eno staro podmornico, ki ni za nobeno rabo, torej je izključno, da bi ta napadala ladje, kateri napadi se izvrše danes v Dardanelah, jutri pa že pri Bor-deauxu, v Franciji, itd. Francoska vlada prav dobro ve, da izvršuje te napade italijanska bojna mornarica pod pretvezo, da je to Francova mornarica.
Zahteve Nemčije in Italije, da se Francova armada prizna kot bojujoča se sila, imajo za cilj, da se to pomorsko razbojništvo legalizira.
TRI TISOČ TRUPEL V JEZERU
MADRID, 25. avgusta — Madridske oblasti poročajo, da so našli v nekem jezeru, ki se nahaja v bližini Časa de Campo, tri tisoč trupel. Mrtveci so bili večinoma Mavri, ki so padli pri napadu na vladne postojanke meseca septembra.
ITALIJA SKLENILA SPORAZUM Z JAPONCI
LONDON. — "Daily Mail" poroča iz Šanghaja, da bo v najkrajšem času podpisan nov italijansko - japonski sporazum na temelju največjih ugodnosti. Ta pogodba se nanaša tudi na italijansko vzhodno Afriko ter pomen ja politiko tesnega zbližanja obeh držav. "Daily Mail" poroča, da je Mussolini- izdal povelje italijanskim letalskim častnikom, ki fungirajo v Nankingu kot inštruktorji, da ne smejo sodelovati v borbah proti Japoncem.
Nad vso Kitajsko je proglašeno vojno stanje
Japonci povsod napredujejo in kitajska armada je prešla v defenzivo.
A Kongres je zaključil svoje zasedanje, ne da bi imel pokazati kake uspehe
Policija je s sabljami navalila na skup-
vv»
scino
Butkovič, ki je prispel \ New York, pravi, da je policija z golim orožjem navalila na neoborožen narod.
ŽENEVA, Švica, 25. avgusta. — Tajništvo Zveze narodov je včeraj objavilo dolg protest, katerega je poslala valencijska vlada in v katerem protestira proti napadom italijanskih bojnih ladij na špansko mornarico. V zadnjih dneh so Italijani potopili štiri španske trgovske ladje.
BRITSKI NAČRT ZA PALESTINO ODOBREN
ŽENEVA, 24. avg. — Komisija Lige narodov za mandate je danes priporočala ustvaritev a-rabske in židovske države v Palestini pod mandatom Velike Britanije, kot rešitev za zmedo, ki obstoji v Palestini. Ligiria komisija je s tem pritrdila načrtu angleške kraljevske komisije, ter zionističnimi in ne-zionistič-nimi organizacijami v zadevi razdelitve Palestine.
Skoro vse glavne predloge so ostale nerešene.—John L. Lewis grozi z ustanovitvijo nove stranke, ker demokratje niso izpolnili svojih obljub.

ATENTAT NA VOROŠI-LOVA
lARšAVA- ~ šele sedaJ so Moskve prispele vesti, da jo
izv 26 14 ;'uli;'a na Pošlji v Tuli
rosU*11 atentat na maršala Vo-So Va' k* 3e bil lažje ranjen in sl{veoa z letalom prepeljali v Mo-
To
<ii m VeSt S° uradn0 potrdile tuje ^^ke oblasti. Vorošilov ski " ^anvJen v kolku. V moskovsko nici sedaj ne sprejema
p^sv; GnPTrojih rožjih
isk Jev- ^PU je uvedla pre-t0r. Vendar pa doslej atentata so ni m°gla izsleditL Pravijo polco° atentat izvršili prijatelji ga	maršala Tuhačevske-
ljudi Aretiranih je bilo mnogo
PORTUGALSKA VIDI "KOMUNISTIČNO ZAROTO"
LISBON, Portugalska, 22. avgusta. — Portugalski diktator Antonio de Oliveira je izjavil, da je portugalska vlada vsled tega pretrgala diplomatske stike s Češkoslovaško, ker je prepoved slednje proti prodaji orožja, ki ga je Portugalska naročila na Češkem, posledica "komunistične zarote", za katero stoji Sovjetska unija.
Dobro znano je, da Portugalska dejansko podpira gen. Franca in da je vse od začetka civilne vojne služila kot dobaviteljica o-rožja in municije za španske fašiste.
Češkoslovaška vlada je izjavila, da je to prvi slučaj v zgodovini mednarodnih ocTnošajev, ko je ena država pretrgala diplomatske stike z drugo radi preloma trgovinske pogodbe.
T; NEW YORK, N. Y. -- Dopisnik: hrvatskega lista "Rad-
ničkega glasnika" je imel razgovor z Butkovičem, predsednikom Hrvatske Bratske Zajedni-ce, ki mu je podal podrobnosti o napadu policije.
"Govoril sem na shodu, ki se jc vršil v dvorani Zagrebačkega zbora", je rekel Butkovič, "na katerem je bilo 6,000 ljudi. Policija je z golimi sabljami navalila na neoborožen narod. O-koli 500 ljudi, večinoma žene in deca, je bilo ranjenih. Štirinajst detektivov me je spremilo 40 kilometrov izven Zagreba ter me prisililo, da odidem."
NANKING, 25. avgusta. — Centralna kitajska vlada je proglasila danes vojno stanje nad vso Kitajsko.
Vlada je proglasila smrtno kazen za sledeče tirestopke: za dezertacijo s fronte, sabotažo, izdajo, upor, nepokorščino in nadlegovanje ljudstva.
šanghaj, 25j- avgusta. — Ameriški rušilec Parrott je zašel danes v topniški ogenj ter se je moral umakniti z mesta, kjer je bil zasidran.
ŠANGHAJ, 25. avgusta. — Kitajska armada je prešla na vsej fronti v defenzivo. Šanghaj obstreljujejo japonska letala in bojne ladje, ki krijejo izkrcava-nje vedno novih japonskih čet.
Neka kitajska armada je zašla v past med krajema Kalga-nom in Nankovom.
Iz Šanghaja je odšlo doslej 1500 Amerikancev. Parnik President Lincoln, ki odpluje dne 28. avgusta od tu, jih bo vzel na
krov nadaljnih 250. -_
Italijanske čete za-
_ BROCKVILLE, Ontario, 25. vzele Bie?tO Laredo j avgusta — V tovarni John Stetson, kjer izdelujejo klobuke, se je vršil štrajk klobučarjev. De-
WASHINGTON. — Prvo za sedanje 75. kongresa Zedinjenih j držav je zaključeno. To je bilo i eno najneuspešnejših zasedanj, j kar jih je bilo v zadnjih letih. Nekateri člani kongresa so že | odpotovali iz Washingtona ter so prepričani, da jih bo pred-
Klobučarji v Kanadi se vračajo na delo
Delavci v tovarnah svile v državah New York, New Jersey in Pennsylvaniji se bodo ta teden vrnili na delo.
^?iIEST PR0TI FAŠI-
l*CNl AKTIVNOSTI
*juCtraEVELAND- ~ DanfcS
zborni3 JG bl1 vložen pred mestno
aktivno fPr0teSt proti fašistični nje	ki jo je opažati zad-
je v Clevelandu. Protest 5S. Crai council«ian Ceptimus
Kako se postopa z ameriškimi delavci
Republik;:
dijo skoraj nobenega od pora, temveč se nepresta' no umikajo.
HENDAYE, Francija. 24. avgusta. — Fašistična navareška brigada je nocoj zavzela mesto Torrelavega, ne da bi bil pri tem sestreljen en sam strel.
Fašistična poročila javljajo, da je italijanska brigada "Črna pušica" zavzela obmorsko mesto Laredo ki leži 25 milj vzhodno od Santandra.
Vladne čete ne nudijo skoraj nikakega odpora, temveč se neprestano umikajo.
lavci so združeni v organizaciji United Hatters, Cap and Millinery Workers mednarodni uniji. Zdaj so se delavci pričeli vračati na delo, ker je družba podpisala dogovor z unijo.
PATTERSON, N. Y. 25. avgusta. — Od 58,000 delavcev, ki so bili na štrajku v tovarnah v državah New York, New Jersey in v Pennsylvaniji, se bo ta teden vrnilo na delo vse delavstvo, razen 10,000.

stavk
a v 10-CENTNIH TRGOVINAH
av; le
& P«ANCISCO,
Susta. Proda
Tukai
Cal., 25 so zastavka-
tr&°vin!iall!e V 15 desetcentnih dni in j/1- Na stavki so bile 4
so zmago. Mi-
teden. deiet4 b° znašala 5(520
Ha $2o
Ur° Vsem" , •°ent0V P°višanJ}l na tod zaslužijo več ko n m Priznanje unije
Zopet lepa predstava
Nocoj se vrši pri St. Clair-skem kopališču predstava na prostem. Začetek bo ob 7:30 zvečer. To je tretja predstava. Posebnost predstave bo nastop Joe Sodja, znanega igralca na banjo, ki je že poznan po svojih nastopih v naselbini.
Sedaj se nahaja tu na počitnicah. V New Yorku je sedaj pripoznan kot eden najboljših igralcev na banjo in nastopa na svetovno znanih radio programih. Nastopa tudi v najboljših gledališčih.
Dalje bo igral orkester Ray's Blue Barons, orkester Vrtca S. S. P. Z., Balogova godba, Neven hrvatski tamburaši, klarinet solo William Vurga, star 8 let, Pauline in Gaye Sezun, duet, Florence Strah in Martin Men-cin, sole, Leonard Janchar harmonika. Ivan Jantah, bolgarsko gitaro, Elizabeth Torak in Rae Laughlin, sole in policijski kvar tet. Vstopnina je prosta. Vabi ?e da se udeležite te zadnje zanimive predstave na prostem.
V preteklih sedmih mesecih je bilo v raznih industrijskih sporih in stavkah ubitih 24 stavkar-jev in piketov, 490 pa ranjenih. Nekateri izmed teh so pohabljeni za vse življenje. V teh sedmih mesecih pa je bil ubit en policist in 70 ranjenih. Te podatke je nabrala American Civil Liberties unija.
ZVEZDA TENISA DOBILA RAZPOROKO
CARSON City, Nev. — Danes je tukaj dobila razporoko Mrs. Helen Wills Moody, ki je bila svoječasno svetovna prvakinja v igri tenisa. Kot vzrok je navedla "mentalno ukrutnost". — Njen mož je trgovec z varnostnimi papirji.
Novi naročniki
Zadnje dni so se naročili na naš dnevnik sledeči rojaki in rojakinje :
Peter Kekič, Mike Fučič, Vinko Ujčič, Ludvik Vičič, John Jelen, Julia Henkel, Mrs. Vodopi-vec, Ludvik Mandel, Frank Celin John Zimmerman, Jennie Sosič, vsi iz Clevelanda, O.
Dalje Jakob Frelih, Gordon, Colo., Ludvik Strah, Noranda, P. 2. Canada, Louis Mislej, Lorain, Ohio, Anton Verbič, Pai-nesville, O. — Se vsem iskreno zahvaljujemo!
Stavke poljskih kmetov
sednik v jeseni pozval k izrednemu zasedanju.
Samo ena petina predsednikovega velikega programa je uzakonjena. To je osnova za vladno pomoč gradnje hiš ljudem, ki imajo nizke dohodke.
Druge štiri glavne predloge, namreč o kontroli pridelkov, o najnižjih delavskih mezdah in najdaljših delovnih urah, reorganizacija administrativnih oddelkov in reorganizacija federalnih sodišč so ostale nerešene.
Kljub vsem poizkusom nekaterih demokratskih vodij, da se doseže slogo v demokratski večini, se ni moglo prikriti slabo razpoloženje v vrstah stranke. To se vidi tudi iz pisem predsednika Roosevelta, katerega je pri zaključku kongresa naslovil na demokratske vodje, v katerem pismu je želel članom kongresa prijetne počitnice, toda ni niti besedo omenil kakega priznanja kongresu za njegovo celo.
John L. Lewis, vodja odbora za industrijsko organizacijo, je ostro obsojal in grajal demokratsko vodstvo, ker ni pri tem zasedanju sprejelo predloge o najnižjih delavskih mezdah in najdaljših delovnih urah. Zagrozil je z ustanovitvijo nove delavske stranke, ki bo delala sa u-zakonitev socialnih predlog, katere je demokratska stranka pred volitvami obetala, toda obljub ni izpolnila.
"Sabotaža v demokratski stranki od strani skupine reak-cijonarjev," je rekel Lewis, "je dokazala, da demokratski vodje ne morejo izvršiti obljub, ki so jih dali za časa volilne kampanje."
Sedemnajst kmetov je bilo ubitih v spopadih jaštvom in
z vo-
o.
Gre v Francijo
Joe Germ, 15322 Daniel ave. odpotuje jutri v Pariz, kjer se bo udeležil tekem za vzdigova-nja teže. Zastopal bo Zedinjene države.
Umrl je
Preminul je Michael Kubilus, star 75 let, 879 Herrick rd., poznani Litvinec v naselbini. Zapušča soprogo Veroniko in sinova Josepha in Williama, ki sta dobro poznana med mladino. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. iz cerkve sv. Georgea, Superior Ave. in E. 67. — Naše so-žalje!
VARŠAVA, 25. avgusta. — Po vsej Poljski se vršijo stavke kmetov. Kmetje pravijo, da ne morejo živeti od nizkih cen, ki jih prejemajo za svoje pridelke, in so postavili vsepovsod straže, da preprečijo uvoz mleka, sadja in drugih pridelkov v mesta. Proti kmetom nastopa vojaštvo, ki je v več krajih streljajo na kmete. Sedemnajst kmetov je bilo ubitih, mnogo ranjenih in veliko število aretiranih. V borbah s policijo in vojaštvom se kmetje poslužujejo motik, kos in drugega orodja. Delavci v Lodzu so izjavili, da če vlada ne preneha ubijati delavcev, bodo v znak solidarnosti proglasili štrajk.
NE
BODO VEČ ŽRTVO VALI ŽIVALI
V Indiji, posebno na njenem jugu, se čedalje bolj širi gibanje ki stremi za tem, da bi se odpravile živalske žrtve pri verskih ceremonijah. V Madrasu se je zgodilo te dni prvič v njegovi zgodovini, da so priredili veliko versko svečanost, pri kateri niso zaklali in žrtvovali nobenega živinčeta "bogovom". Tudi Pandit Džavaharlal Nehru, Gandhi-jev naslednik kot voditelj vsein-dijske stranke, je objavil proglas, v katerem pravi, da so živalske žrtve barbarske in da vero ponižujejo. — S tem gibanjem bodo nezadovoljni v prvi vrsti menda duhovi, ki se bo zanje končala doba brezplačnih mesnih gostij, in trgovci z živino.
Nov grob
Danes zjutraj je
Progresivne Slovenke, krožek št. 3
Danes zvečer, točno ob 8. uri preminul j se začne na vrtu Društvenega
John Russ, stanujoč na 1365 -. doma na Recher Ave. z balincar-41 St. v starosti 57 let, umrl je skimi vajami. Ker je tekma ba-ob drugi uri ponoči, več poroča-; lincanja že blizu* je želeti, da so mo jutri.	navzoče vse članice.
Mlad. zbor SDD, Waterloo
Prosi se vse starše, ki imajo otroke pri zboru SDD na Waterloo, da jih pošljejo v četrtek ob -1 pop. v Slovenski Delavski dom na Waterloo rd., da se bodo slikali. — Tajnica.
Peki dobili višje mezde
Clevelandska unija pekov, ki šteje 800 članov je izposlovala z delodajalci novo pogodbo, ki de lavcem priznava mezdno povišanje, plačane počitnice in še nekatere druge koncesije.
Seja
Nocoj ob pol osmih se vrši seja za nov dom v Društvenem domu na Recher Ave. Na tej seji se bo razpravljalo o novem domu, zato so prošeni zastopniki društev, kot tudi vsi člani Hiše kralja Davida, da se vdeleže te seje.
Zadnji dan
Nocoj imate zadnjo priliko plačati asesment za društvo. — Tajniki pobirajo asesment v S. N. D. na St. Clair Ave.
Milwaukee. — Frank S. Er-menc, predsednik gl. nadzornega odbora JSPZ Sloge si je pred nekaj dnevi zlomil desno nogo v členku in drugače poškodoval, ko je splezal v letovišču pri jezeru De Noon na drevo, da naseka nekaj suhih vej in je padel na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico, odtam pa domov. -— Poročila sta se Emil Mesarič in Wanda Fernandes. — V sosednjem Sheboyganu je umrla 79-letna Ana Bombač. — Tam sta se poročila Rudolph Kotnik i a Frances Sepič.
Carlinville, 111. — Mattu Mraku, članu društva 362 SNPJ, se je zadnje dni pripetila nenavadna nesreča. Ko je počival v postelji, se je odtrgal omet s stropa in padel nanj s takšno silo, da ga je težko pobil in mož je zdaj nezmožen za delo. Upanje je, da kmalu okreva.
Chicago. — John Cemaž.ir, znani pek, ki je vodil pekarijo v Cermakovi ulici blizu Lincoln St. je odšel v Colorado Springs, Colo., v zdravilišče organizacije Modern Woodmen, katere član je. Bolan je že dalj časa.
Sheboygan, Wis. — Tu sta se poročila Math Zupančič in Mary Kranjo. ženin je star 51 in nevesta 65 let.
New York. — Anton Šubelj, znani operni pevec, je prejel žalostno vest, da se je njegov brat Peter Šubelj smrtno ponesrečil v Viru pri Domžalah. Star je bil 53 let in v Ameriki zapušča še dva brata in dve sestri, v starem kraju pa ženo, tri otroke, dva brata in setro.
Chicago, 111. — Chas. Pogo-relec je na svojem "medenem potovanju" obiskal veliko naselbin v državah Colorado, Now Mexico, Kansas in morda še kje drugje. Zabavo je združil z agitacijo, posečal seje, širil "Prole-tarca", govoril za J. S. Z. in Prosvetno matico ter odgovarjal na nešteta vprašanja. O svojih vtisih bo poročal na redni seji kluba št. 1 JSZ v petek 27. avgusta.
Milwaukee, Wis. — Znani rojak Frank S. Ermenc se je te dni ponesrečil. Nahajal se je na izletu, kjer si je zlomil nogo.
Družino W. Dvornika je štorklja obdarila s krepkim sinčkom — Istotako je prinesla krepkega fantka tudi družini Johna Sitarja in enega pa tudi družini Franka Pivec. — Pri družini rojaka Franca Mraza pa je pustila hčerko.
Worchester, N. Y. — Zadnji teden je tu umrl kot žrtev avtomobilske nesreče 21 letni mladenič Ed. Kramer.
New York. — Tu je umrl Andrej Pirnat, star 51 let in doma iz Jarš pri Domžalah. Tukaj zapušča ženo in tri otroke, dva brata in dve sestri, v starem kraju pa mater.
Windsor Heights, W. Va. Žena Franka Kolenca, tajnik tukajšnjega društva SNPJ se • vrnila domov iz bolnišnice, kje se je morala podvreči operaci;i na žolčnih kamnih. Zdaj se zdravi doma, kjer jo prijatelji in prijateljice lahko obiščejo.
STRAN 2. ~
ENAKOPRAVNOST
25. avgusta, 1937.

UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
jo raznafialcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
ca 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50!
Iz bele Ljubljane
S tem obveščam vse mešča-
ram, v naši cvetoči naselbini mesta Euclid je direktorij sedaj [vse uredil kar se tiče zaprek pri
brez ovir mirno naprej.
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 ne in meščanke kluba Ljubljana ,	rlmrm rlQ h« čin „00
ra 6 mesecev ......... $3.25; za 3 mesece......................$2.00 da d ljQ 2g	i937 ne bajnemu domu, da bo slo vse
Za Zedinjene države za celo leto .........................................$4.50 .	. . , ., .
ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece.......................$1.50 sme noben jesti kosila m tudi za
Za Evropo, Južno Ameriko in drug. inozemske države:	Izajtrk j k popije samo ma.
ta celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.0«;	J . .
: lo kave. Kaj pa je to za en vrag,
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleve-,S1 boste misl111. ah Je morda v land, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	| nedeljo kak tak svetnik, da SO
--——---; moramo postiti ? No, da vas ne
104	j bom preveč mučil, naj vam po-
---—	! vem, da bo klub Ljubljana na-
BORBA PROTI LAŽI-LEKOM IN TRGOV-	za vse čla
SKIM GOLJUFIJAM	Imeli bomo dva mlada pečena
Federalna trgovska komisija (Federal Trade Com- P™šička' k£fr« bomo kupili od . . •	. ,	.	.	, , • našega rojaka Louis Starmana,
mission) vodi sistematično kampanjo proti trgovskim * ^ pray. da nigo yeg
goljufijam in prevarnim oglaševanjem, vkolikor ta sega- j prašički) toda prašiči prav očetu
jo v med-državno trgovino in zato padajo v kompetenco podobni. On jih redi z mlekom,
federalne oblasti. Iz teh razlogov je nekoliko tvrdk bilo da bodo res prav okusni.
Mrs. F. Yulaylia bo pa poda-
prisiljenih prenehati svoje poslovanje. Druge tvrdke so se pismeno obvezale opustiti one načine trgovanja,, proti rna cel sodček kislih kumare in katerim se je ugovarjalo. Proti mnogim podjetjem, ki so i tudi ta hude paprike, katera vse ponovno rabili prevarne načine trgovanja, se je uvedlo 8rehe požge, kazensko postopanje.	F. Cigoj nam bo pripeljal dva
„ .v ,	,	.	t ■	soda ta boljše pive, in tudi zele-
Najhujsa oblika trgovskih prevar je prodaja ne- ne reke (Qren River) sm0 nato.
videznih lekov in ta zloraba je še vedno v cvetju v mno- čiii nekaj kvartov, tako da bo
gih delih dežele. Na primer, neka tvrdka, organizirana v dosti vsega. No ali se še kaj ču-
Oklahomi, je oglašavela neko zmes za otiralne in vdiho- dite ako vam svetujem, da ni
valne rabe, ki naj se rabi tudi kot mazilo po britju, ki pa treba £oma Jestl-
baje tudi prav sigurno pomaga proti pičenju žuželk, Da pa ne boste prišli od vseh
solnčnim opeklinam, hemorojdam, prehladu, katarju, pri- krajev, da se bomo v nedeljo
sadi na koži, influenci in celo pljučnici. Kaj čudotvoren \>'avnali P° paragrafih. Jaz kot
lek! Ko so izdelovatelji tega čudežnega mazila bili ujeti I ^ kluba bom imel ta vellko
v mreže federalne komisije, so takoj priznali, da njihov
produkt nima prav nikake lečilne vrednosti, in obvezali
so se prenehati svoje prevarno oglaševanje.-
knjigo in tudi svinčnik, kjer je vse zapisano in kdor nima do ti-etega dne plačanih prispevkov, bo pa lahko tam plačal, ker denar vedno radi vzamemo.
Ravno tako člani in članice,
Imeli smo tudi nekaj sej na katerih se je razpravljalo o različnih idejah, posetnikov sej, kaj in vse da se ukrene, da ne bo kakih zamer, ki se tako rade porode pri enakih slučajih, da ne bo nobeno društvo in noben posameznik prikrajšan pri pra vicah do doma. Zato bo v sredo ob pol osmih seja v društvenem domu. Na to sejo naj vsako društvo pošlje po tri zastopnike in tudi vsak drugi je dobrodošel.
Ker je seja vitalnega pomena se vas prosi, da ste vsi na mestu ob pravem času, da ne bomo ča kali, ker točnost nas bo povedla do zaželjenega cilja, še enkrat pridite!
Publjiciski odbor.
Balincarska tekma žena deklet na Jutrovem
m
Neka tvrdka v Dayton, Ohio, je dobila povelje, da prestane prodajati svoje milo kot zdravilne kakovosti. In | i:ateri ste iz enega ali drugem to običajno milo se jV''prodajal o ob skrajno pretiranih vzroka izstopili lahko porav-.
cenah.
pa
te ta dan. Za nove člane je znižano za cel dolar.
Toraj ako hoče kateri pristopiti v klub "Ljubljano" v nede-
V	mestu New York je neka tvrdka prenehala prodajati neki medicinalni produkt, ki je bil oglašen kot "Aspirin Plus". Ker je tako ime dajalo dojem, da gre za j ljo, plača samo $4 in ima plača-aspirin izredne vrednosti, so bili drugi tovarnarji vložili no za cel° leto-pritožbo radi "nečedne konkurence". Ravno tako v New Yorku je neka tvrdka morala ustaviti lažnjivo oglaševanje običajnih robcev kot "superior handkerchiefs", češ da so robci "mentolirani" in da njih raba zdravi nahod Irraven z mojo trobento, katere in druge nosne bolezni.	i ne bo treba nič mazati ko se en-
Neka tvrdka v Chicagu je priznala lažnjivost svojega oglasa, da njen čaj zmanjšuje odebelost. Čaj je vseboval prav navadne primesi.
V	New Yorku je neko podjetje oglaševalo lek, ki baje odpravlja predznake starosti in izgladi tkanine kože. Prav isti preparat se je ponujal lahkovernežem kot zdravilo proti prehladu v prsih, dočim neka druga tvrdka je oglaševala isto mažo kot toniko za lase, ki prav sigurno pomaga rasti las.
Zdravila proti kašlju, ki niso nikdar pomagala proti kašlju; lažnjivo oglašen aspirin; zobozdravilni preparati, ki baje vsebujejo vitamine C; oljkin lični prah brez sledu olivovega olja, pile za revmatizem, izbruhe na koži in tucat drugih bolezni; preparat brez vsake vrednosti, garantiran, da pomaga proti revmatizmu, izčrpa-
Mr. Fr. Gorjanc ima tudi svojo harmoniko cel teden na fur-nezu, da bo bolj suha, da bo bolj škripala. Seveda iaz bom tudi
krat najem. Tukaj sem vam o-pisal vse dobrote za prihodnjo nedeljo 29. avgusta ob 2. uri popoldne na vrtu Društvenega doma.
Še enkrat vse članstvo vabim, da se udeležite
Vaš ljubljanski šustar, v nedeljo čevljar
A. Oirrin
Iz urada St. Clair Rifle and Hunting CluJt>
Večja udeležba, večje veselj: in korajža, posebno še pri než nem spolu, zato uljudno vabimo cenjeno občinstvo, da se udelsži in prisostvuje pri balincarski tekmi, katero priredi Gospodinjski Klub Na Jutrovem, S. D. D. v kateri bodo tekmovale žene in lekleta iz naselbine. Tekma se bo vršila \ nedeljo, dne 29. avgusta pri Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. Priče-tek bo točno ob 1:30 uri popoldne, da je potem še dovolj časa sr. one, ki " fea^titi kak piknik.
2ene obljubljajo prvovrstno postrežbo tu>li za potem v spodnjih prostorih, najsibo za jedila, pijačo ali zabavo. Ta klub deluje v korist Slovenske Delavske Dvorane, toraj z vašo udeležbo ua njih prireditvah, obenem oo-kažete svojo željo in voljo za napredek te' ustanove.
Zmagovalki zadnje tekme sta bili Mrs. Jennie Bartol in Mrs. Stephania Roje, ki sta se sedaj zopet vpisali, da želiLa tekmovati, ker želita obdržati prvenstvo balincanja žena in deklet za leto 1937. Toraj pridite v nedeljo, popoldne k Slovenski Delavski Dvorani, kjer se obeta zanimiva tekma in zabava.
Anna Traven
V veseli družbi
V pedeljo so prijatelji napravili izlet in domačo zabavo na
BOTRICA IN DRUGI
FRENCE FERŽOU:
Letošnja pomlad — oh, saj ni, da bi človek govoril. Če bom to vzdržal, potem bom res zaslužil v nagrobnih govorih in nekrologih, da sem bil kakor hrast na gori, ki ga nobena sila ni omajala.
Toda — mislim — zdravje je izpodkopano. Nesreča se je vrstila za nesrečo. Spredaj, zadaj, druga vrh druge!
Najpoprej tisti strašni dež, dež in mraz in za spremembo sneg. Če bi bil človek vsaj smučar. Tako pa res nisem vedel štiri-njast dni po Veliki noči, kaj naj počnem z njim.
Nič ne rečem: Španci so zaslužili tako vreme. Kaj pa se, beštije marokanske, mešajo v evropsko diplomacijo! Toda u-bogi ptički! Kaj so, sirote, zagrešili, da jim je ljubi bogec trikrat pretrgal medene tedne? Ali smo ljudje že doživeli kaj takega ?
Moje trpljenje pa ni bilo sa-
ne zna materinega jezika in ga nikoli ne bo mogla znati, kajti je bolezen neznanje v kali; beseda direkcija je srbska. Mi pa smo še nedavno imeli samo "ge-spuda derehtarja", ki pa je bil visoko gori iznad "Nation der elften Rangsklasse", torej nekaj nedosegljivega in samo za oboževanje.
Vidite, take slovnične bolečine je povzročal dež. Pa literarne! Ali ni ravno dež izpodrinil župnik na vasi pridiguje v ne-tiste blagodejne inflacije pasje deljo ° zakonu, literature, s katero nas je leto- "Gorje možu," vzklikne napo šnjo pomlad tako obogatil lju- sIed' "ki sv°j° ženo pretepa. Robi janski magistrat. Kako bi si-|ka se mu bo izpremenila v leaser doznali mehkobo pasjih men-
strun?!	"Jezes!" se oglasi Korenovka
iz zadnje klopi. "Potem bom še-
Toda je dež povzročal tudi|k. imela maroge na hrbtu!" politične skrbi. Te so najhujše!
Kajti smo komaj in z velikimi napori dokazali, da imajo samo
"Pomisli, Meta v gozdu je sto-
J kiuiiiv (	w	. '1
naša partija in njeni vodilni'P11 iznenada predme razbojm« ljubljenci finančne, gospodarske'in mi klical 'Denar ali življe-in. socialne sposobnosti, s kate- nje' •
rimi se da ustvariti raj na zem- "In ti. osel> si mu dal seveda lji. Zdaj pa, če bi po zaslugi
denar, kajne?"
mo zaradi deževne prirode. Res večnega deževja ne bilo lanske | Okrog umirajočega kralja Lu' je, glavni činodejstvovalec mo- j dobre pšenice ne njene zlate dovika XIV. so bili njegovi H11 jih bolečin je bil dež, toda ko se! cene, ne koruze, ne sliv, ne pek-bistri in najbližji sorodniki, tuje tudi ta ne najbolje vzgojeni | meza za izvoz, kako bomo do- di njegova mnogoletna prija^'
gospod naveličal, so nastopile običajne pomladne komplikacije.
Na zadnji klubovi seji smo skle TT . ,v . „ ♦„ nili, da se člani udeležijo pik.'Verbicevi farmi. V lepem gozdi-
nika slovenskega lovskega kluba cu imeh P.™v dobro Pre" v Lorainu, Ohio, v nedeljo 29. skr^Je"<> za ' in Jesti in 80 nosti in visokemu krvnemu pritisku; lek za obisti, mehur avgusta, in opazarjam člane, da	,	^ozdlcl1 Je
in druge nerede, kakor tudi za nervoznost, glavobol in se istega gotovo udeležite. Na- j",.",,'"^ vh'!/,.! 8™r° l" Ptkh druge težave, in na tucate in tucate enakih laži-lekov in dalje naznanjam tistim članom,	| J ,l!' 1
mazil je prišlo pod[preiskan Federalne trgovske komisi-	in .nuj,o* pivo pohla-
je. Vsi taki produkti so bili izključeni iz trga, ali pa so se 0(] četrtka naprej pri Anton dih. Ker je Mr. Verbič tako pri-
bile oglašujoče tvrdke primorane prenehati lažnjivo ogla- Ogrinu v Slovenskem delavskem ,jazen clovek so nui P«jatelji iz sevanje.	•	domu na Waterloo road.	.Prijaznosti nabrali svoto in na-
, , . -i i	j ii v , v , • Ne pozabite, da gremo v ne
Oblast je našla, da razne tvrdke sirom dežele so del jo v Lorain!
prodajale slaščice, "chewing gum", nogavice, rjuhe in s
druge produkte s pomočjo raznih loterijskih priprav (punchboard). Bile so prisiljene prenehati tako razpe-čavanje.
Našli so, da je neka veletrgovina na vzhodu prodajala posrebrnjeno blago pod raznimi fantastičnimi imeni in oglaševala svoje blago po časopisih, in radio progra
A. /iozich, tajnik.
Od hiše Kralja Davida
ročili za njega list Enakopravnost za eno leto. Darovali so sledeči: Mr. Jelen, Mrs. Verbič, Anton Novak, Mary Skvarca, Mr. Skvarca, Mr. Tomsic, Mr. Mertic, Edward Skvarča, L. Tomsic, Mr. in Mrs. Gorišek, John Renko, Mr. česnik, Mr. Koprivnik, Mr. Kožero, Mr. Zon-
Vsem naznanilo in pozornost katerim je naš dom pri srcu!
Ker je bilo zadnje čase veliko' ločar. Mr. Verbič, se je prav lepo govorjenja o graditvi novega zahvalil vsem, ter jih je prav mih. Istočasno je ponujala svoje blago prekupovalcem doma, ker staro poslopje ne od- lepo povabil, da bi še prišli in na drobno za polovico oglašene cene. Tudi ob tej ceni govarja več današnjim razme- pripeljali še druge,
na debelo, je odjemalec plačeval dvakrat toliko, kot se '-;—-----——:-:-77~. -T~7~;-:—
je enako blago prodajalo na trgu.	xnamk" V Kansas Clty Je neko PodJetJe ProdaJal° zdra"
Ampak držati se moram reda: najprej mi je dež povzročil skupino jezikovnih ali če hočete slovničnih bolečin. Ne izdajte me — prosim — nikomur! Ali kar je res, je res. Jaz sem zaljubljen v naš radio. Predvsem zato, ker je to edina kukavica, ki je kukala letošnjo pomlad. Potem pa imam visoko v čislih zvočne igre, nadalje plo&oe po željah naročnikov, no, in ne nazadnje predavanja.
Bobi se močno razlikuje od mene tudi v tem pogledu. On beži pred predavanjem po valo-branu — mislim, v Splitu bi gotovo tako imenovali tisti gumb, ki nas popelje od postaje do postaje — kakor pes od mize, če mu nudiš čašo. Ker pa je Bobi res nekaj posebnega, ga je stric Tone budno nadziral in ugotovil, da je pravzaprav hotel izpuliti tisti gumb. V borbi med malo Bobijevo rokeo in roko strica Toneta je sicer gumb ostal ali je Bobi jokal in se je mamica njegova jezila. Kaj če gumb in radio in Tone, ko pa je Bobi res nekaj posebnega!
Vendar je ostal v naši hiši sum, da je Bobi tisti gumb navsezadnje le nekam povlekel. Če prav zbiram opazke, ki padajo o tem v domačih razgovorih, morem zaključiti le eno: Bobi je nekaj povlekel iz mojega žepa.
Torej predavanja! Mhm. Posebno jezikovna! Ali ni resnično jako ganljivo, če ste n. pr. bog-ve kolikrat ded ali celo babica, pa vas v pol ure z vsemi mogočimi paragrafi prepričajo, da ne znate materinega jezika! Če- * mu ste živeli in pa — sploh! — s kakšno pravico na tej lepi zemlji slovenski!
Prav radi dežja smo imeli spet tako težke trenutke pri hiši. Hčerka piše: letošnja pomlad je šla po vodi. Brž žena vsa v skrbeh:
— Ježeš, stari, to ne bo prav! Kako bo pomlad šla, saj nima nog. In če bi jih imela: kdaj pa je še kdo hodil po vodi! Vprašajmo radio, če je to pravilno!
_Kaj, radio? In to z mojim
imenom in z imenom naše hiše? Pa da nam vsem skupaj lepega četrtkovega večera dokažejo:
kazali nevernim pristašem, da Ijica markiza de Maintenon. " samo naša stranka lahko spre-1 Žalostno je gledala nanj. Kakor, minja vsakodnevne težave v!da bi jo hotel potolažiti, ji je med in mleko? Za izvoz sem šepetal: "Kmalu se bova spet vi-
de jal! Ni pa rečeno s tem, kaj dela!" — "Lep sestanek mi
bo"pri naši'stranki, če ne bo ko-'P°nujate," je odgovorila, in denize dovolj za doma. Hvalaljala potem potihoma najbM bogu, naš narod ie že toliko stoječemu: "Še v smrti misli t
človek samo nase in na zabavo-
Leta 1815 je bil grof H. aV,' strijski poslanik v Parizu. je hudo škilil in o njem so praV1_ li, da vidi vse krivo. Pravkar J bil Napoleon pobegnil z Elbe' pristal je v Cannesu in se je s
je
zedinjen, da se koruze nikjer ne branijo. Nikjer: Ni je — hvala bogu — pedi zemlje ju-goslovenske, kjer bi prebivali taki separatisti! Ne po veri, ne po jeziku, ne po običajih in ne po kakršnihkoli napakah! Črnogorci stavljajo pogoj, da mora biti oružena. No, to se la-hako spregleda z ozirom na nekdanje hrabrosti in pa na dejstvo, da so bili pri ljudskem štetju vedno radi z Rusi.
Naš narod noče biti strankar brez koruze. To naj si vsak zapomni! Predvsem pa dež in šel	_
kakšna nesramna suša, ki bi <(	gja^o.
mu iz same konkurence morda' Petru gre slabo, zelo» s ^
sledila! So pa tudi izjeme! JakolTi bi mu lahko Posodil 10t)"n0" redke sicer! N. pr. Naša Mina larJev- Potrebuje jih res nu]>
pa Bobi. Ta dva, da imata le
Na
vse te-
svojo vojsko bližal Parizu, tamkajšnjem dvoru se je pripravljalo za beg. Grof je daj vprašal Talleyranda: stoje stvari?" — "Kakor W te," je odgovoril TalleyraJ1 kratko.
čokolado, bonbone, pa malo torte, koruza naj se gre solit! Toda ena lastavka ne napravi pomladi — letos jih tudi mnogo tega tako ni zmoglo! — pa tudi Nina in Bobi ne zmoreta stranke.
"Čemu?"
"Dolguje jih meni!"
je pri državi, berete v Časni" kadar niso zaplenjeni. Kak° P mestnih občinah! Kako Prl deželskih občinah, čitate vč»s^ celo v sodnih zapiskih, ce . Za političnimi bolečinami so je proračunska debata nad8" prišle trgovske. Tu resnično( vala ali pa vsaj zaključila v^.
det'
sodelujem z najmanjšimi od- stilni. Kako pa je s prora stotki. Pravzaprav le teoretično v familijah, to morate ve; ^ ali, če hočete, estetično. Ali ni!iz življenja, če ste oženje^ naravnost neokusno, da so vi imate v otrokih mnogo boZJeg cvetočem maju prodajali — na- j blagoslova, mesto papirnatih ali nalašč pre-|	(Dalje prihodnjič)
luknjanih šolničkov — galoše i----------------------\jfft*
in zimske copate?	mvAVWAVWAW^
Zdaj pa pride krona mojega Oglosojt© V	,ii
trpljenja. S proračuni — to vsi | "Enakopra^^^V,^
veste — so vselej težave. Kako!
v.v
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdlcott 0483
Avtomobili in bolniški voz redno ln ob vsaki url na razpolag®-Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
COLLINWOODSKI URAD: «52 East I52nd Street	Tel.:
•1	1 1 v. , . .	.v ,, ... ... , A , ,, dober večer, spoštovani gospod,
vilo za kokoši, ki ni bilo za nic. V Atlanti je neka tvrdka	materinega jezika'
Neki prodajalec alkoholnih pijač je oglaševal kar- oglaševala "večne" nagrobne spomenike, ki pa so bili l epa mati si t>. ki ne govoriš bonirano jabolčnico kot "šampanjec" Neka tvrdka, ki je napravljeni iz kamna tako nizke vrste, da niso trajali' materinega jezika! prodajala po vsem vzhodu, je svoje produkte nižje vred :iiti leto dni. Vsem tem prevarantom je federalna oblast1 Kar mraz me je objel, ko sem nosti prodajala pod imenom dobro znanih trgovskih »stopila na prste.	se spomnil, da cela direkcija j
NAŠA MISIJA JE STREČI
Naš zavod in vsak dlan našega zavoda Ima name" 9 naselbini. Vsak detajl pogreba Je natančno omlšljen in W 1 . tako da je za vedno pogreb v tolažbo žalujoči družini i" .'aleljeni umrlega. Neglede na ceno ki jo določite za P°*r<' . imamo pogreb za vsako denarnico—damo vam isto siinp"1 postrežbo.
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD 478 EAST 152nd STREET
25. avgusta, 1937.
ENAKOPRAVNOST 3
• BTRAN S.
OBISK NA ROBINZONOVEM OTOKU
Ameriški kapitan Jošue Slo-cum je bil prvi človek, ki je v navadni jadrnici obšel zemljo. Njemu so kmalu potem sledili še drugi, tako da ta stvar dandanes ni kaj posebnega več.
Ta stari in izkušeni mornar je od svoje zgodnje mladosti preživel na morju.
Na podlagi svojih velikih mornarskih izkušenj si je nazadnje sam predelal staro jadrnico za Pot po širnem morju. Jadrnica, si jo je bil kupil, je bila zelo stara ter se je imenovala — "Spray".
Predelaval jo je celih 13 mesecev ter je nazadnje iz nje na-redil prav dobro jadrnico, ki je bila 11 metrov dolga ter 4 in pol metra široka.
Dne 24. aprila leta, 1895 je z njo odjadral iz Bostona okoli sveta. V treh letih 2 mesecih in Q^eh dneh je prejadral zemeljsko oblo ter 46.000 morskih milj.
Dne 27. junija 1898 se je sreč-j10 vrnil v Newport. Svoje doživ->)aJe na tem potovanju je lepo opisal v posebni knjigi. Med njegovimi popisovanji je °rda najbolj zanimiv popis ka-.or Je obiskal otok, na katerem J® nekdaj prebil dolga leta Rg-inson Kruzoe, ki se je v resni-1 Pisal Aleksander Selbirk. Robi
del, da bom imel opraviti z omikanimi ljudmi.
Pač pa so oni o meni najbrže mislili vse kaj drugega, ker so puško v mojih rokah docela napačno tolmačili. Ne brez težav sem jim s pomočjo znakov skušal dati razumeti, da nisem hotel streljati, ampak da sem hotel spraviti le svojo puško. Velel sem jim, naj se kar mirno vrnejo.
Ko so me nazadnje le razumeli, so se vrnili ter bili kmalu pri meni na krovu.
leti v Rio de Janeiro, kjer se je • veliko veselje lastnika.
Eden izmed ljudi, katerega so imenovali "kralja", je govoril angleško, vsi drugi pa le špansko. Vsi so že v časopisih, ki prihajajo tja iz Valparaisa, brali o potegovanju moje jadrnice in bi bili radi kaj novic slišali od mene. Pripovedovali so mi o nekaki vojski med Čile in Argentino, o kateri nisem še nič slišal. Jaz pa sem jim pripovedoval, da so mi ljudje v Čile pripovedovali, da se je njihov otok pogreznil v morje. Mož, ki so ga imenovali "kralja" je vzel kolo od krmila v roke ter ga obračal tako čudno, da je moja ladjica kmalu začela plesati. Mislil sem, da se nikdar več ne bo dala mirno in naravnost voditi. Kakor sem izvedel, so onega imenovali za "kralja" zato, ker je že najdalje ži
oženil z Braziljanko, ki je potem za njim šla na ta otok. Bil je po rodu Portugalec, doma z otokov Azorov. Mnogo je potoval z ladjami na love na kite. S časom je postal krmar. Vse to in še marsikaj drugega sem izvedel, preden smo priveslali do obale. Izkušeni portugalski krmar je mojo jadrnico med vetrom tako spretno krmaril, da je bila kmalu v varnem zalivu.
Otok Juan Fernandez je prijazen kraj. Hribi so vsi polni gozdov, doline pa sila rodovitne. — Skozi številne globeli dero potoki čiste vode. Na otoku ni nobenih kač in nobenih drugih divjih živali, kaor svinje in koze, katerih sem precej videl ter nekaj psov. Ljudje izhajajo tamkaj brez ruma in brez piva. Med njimi ni nobenega policista in no genega odvetnika. Vse gospodarstvo na otoku je sama preprostost. Za pariško modo se prebivalci niti ne menijo ne. Vsakdo se oblači le po svojem okusu. Čeprav na otoku, ni nobenega zdravnika, so vsi ljudje zdravi ter otroci čudovito lepi. Vsega skupaj živi na tem otoku kakih 45 ljudi. Večina odraslih je iz južne Amerike.
Seveda sem poromal tja gori na hrib, odkoder je mornar Selkirk, naš Robinson kukal po svetu in si ogledoval okolico, da bi kje na morju zagledal kako ladjo, ki bi ga rešila. Na skali je vdelana tabla, na njej pa so vklesane besede, ki sem jih pre pisal:
"V spomin na mornarja Aleksandra Selkirja in Larga v grofiji Fife na škotskem, ki je na. tem otoku čisto sam preživel 4 leta in 4 mesece. Leta 1704 ga je tukaj postavila na suho ladja "Cinque Ports" s 96 tonami in 38 topovi. Dne 12. februarja 1. 1709 pa ga je rešila ladja "Duke". Umrl je kot poročnik na vojni ladji angleškega kralja "Weymouth" leta Gospodovega 1728, 47 let star. To ploščo je postavil blizu Seklirkovega opa-zovališča poveljnik Powell s svojimi častniki z angleške vojne ladje "Topaze" Gospodovega leta 1868."
ima ta otok pač nekaj, čeprav niso pogosti. OtolTje od vzhoda na zahod kakih 33 kilometrov dolg in 13 kilometrov širok. Visok je kakih 900 metrov. Spada k državi Čile, od katere je kakih 600 kilometrov oddaljen.
Otok Juan Fernandez je bil nekdaj kolonija za kaznjence. Videl sem vse polno jam, v katerih so nekdaj živeli kaznjenci. To so temne in nezdrave luknje, katere pa so sedaj prazne. Na otok sedaj ne pošiljajo več kaznjencev.
Dne 5. majnika 1896 zjutraj sem odjadral od otoka Juan Fernandez, kjer sem užil mnogo resničnega veselja."
ABESINSKI CESAR exsxssxsxjxix^^
LONDON, 25. avgusta. — Londonski listi so zadnje čase poročali, da se namerava bivši abesinski cesar formalno odpovedati prestolu ter se preseliti iz Anglije na celino. Abesinsko poslaništvo v Londonu pa je to vest zavrnilo. Poslaništvo izjavlja, da se bo bivši cesar še dalje boril za to, da se njegovi deželi vrne neodvisnost. Še vedno je prepričan, da bo s pomočjo Zveze narodov svoj smoter tudi do-egel.
Oglašajte v — * i "Enakopravnosti"

n inzonov otok pa se danda- vel na tem otoku, namreč celih ° imenuje Juan Fernandez.
dnevni vožnji staroslavnemu
srečno otoku
Sv0rnar Slccum tako le popisuje
oje doživljaje na tem otoku: na rta Pillar sem krmaril °tok Juan Fernandez ter sem po 15 Približal
26. aprila 1896. Modre viši-
lak otoka so kukale izza ofr-dale°! ter sem jih videl 30 milj jj0 c" Veselje me je pretreslo, ko Sem zagledal ta otok. Globo-daiiSem se priklonil. Ker je ves sv^al precejšen veter, sem s vg JO jadrnico mogel do oteka
ki C ° mraku- S svežim vetrom, J. Polnil jadra, sem nazadnje - dosegel otok na severo-
^idral*	Strani	ter	S8	tamkai
dal'e vstran sem v drobm ZaIivu zagledal migljati 2rakn° Iučko. Ustrelil sem v WlJ1 °dgovora nisem dobil. Hila v pa je lučka docela izgi-koSo 0 noč sem poslušal, ka-v obr sve morski valovi zaganjali glasov?16 Skale" Po živalskih
slabei V gorah' ki se J'e vedn0 m0rif slišalo, sem sklepal, da Haša j110-!0 ladjo vedno bolj za-»U ^ n od otoka. Vendar se
30 let. Ta naslov je bil le izraz spoštovanja do najstarejšega naseljenca.
Otočani so mi pripovedovali, da je takrat otok pod vlado guvernerja, ki pripada švedskemu plemstvu. Pripovedovali so mi, da guvernerjeva hčerka zna i-menitno jezdariti najbolj divje koze, ki so na tem otoku. Ob času mojega obiska pa je bil guverner v Valparaizu, kamor se je odpeljal z vso svojo družino, da bi tamkaj svoje otroke dal v šole. "Kralj" sam je bil kaki dve.
Prilika
V najem se odda ali proda posamezno ali skupaj aker zemlje s trtami in sadnim drevjem; poleti se lahko tudi stanuje tam, ker sta dva garaža in kopalnica, stranišče in korito za prati. Vse je v dobrem stanju. Poizve se pri Frank Si-bert, 14713 Sylvia Ave., Cleveland, Ohio.
Nekoč je veliko gorečo ladjo zaneslo k temu otoku ter jo vrglo na breg. Ogenj so pagasili, ladjo pa je morje razbilo. Ota-, čani pa so tramovje polovili iz morja, ter so ga porabili za zgradbo svojih bivališč. Zato soj vse njihove hiše nekam ladjam! podobne. Hiša "kralja", ki se pi-1 ^ ^ še Manuel Carrazo, je podobna : stari barki. Ima pa v edinih vratih medeninast tolkač, vrata pa so lepo zeleno popleskana. Pred tem vhodm je stal velik jambor z zastavami, blizu tam v vodi pa
Jama, v kateri je Selkirk prebival, ko je živel na otoku, je \ zalivu, ki se sedaj imenuje Zaliv Robinzona Kruzoe. Je za strmim predorjem, na zahodni stra ni sedanjega pristanišča. Tudi tamkaj so pristajale ladje, toda tamkaj je kraj premalo zavarovan. Obe pristanišči sta izpostavljeni severnemu vetru, ki pa ne more z vso silo v zaliv. Sidrišče je v prem vzhodnem zalivu kaj dobro in varno, čeprav spodnje struje včasih ladjo precej gugljejo. Tudi jaz sem obis-Robinzonov zaliv ter sem, čeprav s težavo zaradi valov srečno pristal blizu jame, v katero sem stopil. Videl sem, da je suha in da se v njej da dobro prebivati. Leži v lepem kotičku, ki je dobro zavarovan pred vse-
se je gugal kitolovski čoln, po- mi viharji po gorah, ki ga od pleskan rdeče in modro ter je bil i vseh strani obdajajo. Viharjev
Soba v najem
Lepa frontna soba brez pohištva se odda v najem. Kopalnica na razpolago. — Vpraša se
le
ladja v n°č dozdevalo, da je Ho prpKlmorskih valovih še ved-^hkr, 12u otoka, kar bi ji bilo na 679 East 159 Str. ^ kvarno.
'o, Se^!U p0tem- ko se Je zdani"
čoln, ki se je K žem°ji ladji. Ko mi je bit n° Vzei precej blizu, sem sluča j-^oči iSVO;io Puško> katero sem H j() mel seboj na krovu, ter So. el P°nesti nazaj v ka-V Pa So 'judJe> ki so bili °r°žje , m°jih r°kah zagledali >lali' se naglo vrnili ter od-k*ke 4 *afaj k obali, ki je bila
Bilo v!Je daleč-l*hko šest> ki so veslali in °Pazil, da so bili to ' Romarji. Zato sem ve-
AKO IZVESTE NOVICO,
ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično
HEnderson 5311-5312
Lahko sporočite tudi našim zastopnikom:
V St. Clair okrožju:
John Renko, 955 E. 76 St.
Za CoJlinwood, Nottingham, Noble:
John S+eblaj, 390 E. 162 St.
Za Newburg in West Side:
John Peterka, 1121 E.68St.
Priporočilo
Ako ste namenjeni obložiti vašo hišo s kamenitimi ploščami, Asbestos shingles ali brick siding, se obrnite do nas. Blago in delo je prvo vrstno in cene nizke. Tudi na lahka mesečna! odplačila. Se priporočam:
COLLINWOOD IMPROVEMENT CO.
JOHN LUKANC
698 East 159 Street MUlberry 3729
Delo dobi
Mesar za rezati meso, mora biti mlad in čeden in mora govoriti slovensko. Poizve se na 406 East 156 St. KEnmore 2028
O, Gee!—. Grandmets Walking Downstairs—
Kidneys Must Clean Out Acids
The only way your body can clean out Acids an<I poisonous wastes from your blood Is thru !< million tiny, delicate Kidney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Backache, Circles Under Kjcs, Dizziness, Rheumatic Pains, Acidity, Burning, Smarting or Itching, don't take chances, tiet the Doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality, and Is jruaranteed to fix you up in one week cr money back on return of empty package cystfc.t costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you
Pohištvo naprodaj |
Dining room in bedroom set v dobrem stanju se proda po zmerni ceni. — Vpraša se na 1194 East 170 St., zgoraj.
Odda se 4
Dve sobe za dva fanta, prost vhod, kopalnica. — Poizve se na 1378 East 52nd St.
Proda se
Terraplane sedan, 1936 model ; v zelo dobrem stanju. Pokličite KEnmore 0031. — Navadna cena $860, se proda za $495
Pohištvo se proda
Proda se pohištvo za dining room, front room in kuhinjo. — Zglasite se pri Anton Mužič, 19102 Shawnee Ave.
| I
ill
i
Bold
by
Druggists
Use
WELDONA
Tablets	--««133
Write for FREE, fully Illustrated 24-page book, "History of RHEUMATISM," with chapter discussing germs of rheumatism, to f WELDONA CORPORATION * Desk 7, Atlantic City, N. J. •
i
i
m s mi m mi m mi m mi © mi m mi # mi m mi •
TRGOVCI IN OBRTNIKI!
SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938
Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe.
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra.
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam.
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVENUE
ili
m
i
m
ili
i

^MOVING AND L0cafT°KAGE CO. 55o6 s Long Distance Hp j AIR AVENUE
Collt rson !920 olWood Branch.
Wnac Road
\jVyied oči
^LAIR AVE.
H
SX!74,h Street
Ucott 4371
Vsem Slovencem,
i
i
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Gran dsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
'Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
b231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO
STK5N1. 1
ENAKOPRAVNOST
25. avgusta, 1937."
M. Zevaco:
FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
Trojica je kmalu dospela k sv. Pavlu. Bussi-Leclerc in Maine ville sta stopila v cerkev, vojvodo pa sta pustila pod vhodiščem, kakor so se gredoč dogovorili. Brazgotinec je nepremično ob-slonel med vrati, čuteč, kako se ga polašča vznemirjenost in zagoneten strah.
Mimo njega so prihajale človeške postave, ki so se tiho u-tapljale v globino cerkve; nato se je ustavila pred vrati kočija, takisto brez najmanjšega ropota ; Guisu se je tudi zdelo, da vidi tam dalje na cesti čakajočo nosilnico . . .
"Kaj pomeni vse to?" se je vprašal. "Menda ne snujejo kake zarote? . . . Hm. Maurever-tov obraz je od nekdaj tak, da za vraga ne razbereš, kaj misli . ... Ta čudna poroka o polnoči . ta skrb, da ne bi jaz zvedel . . . in ti ljudje, ki se zbirajo kakor strahovi ..."
Čeprav je bil v boju pogumen, se je ob tej pozni uri vendar skesal, da je tako slepo zašel v nevarnost. Nehote je potipal veriž-njačo, ki jo je nosil pod baržuna-stim jopičem. Nato ga je spet obšla radovednost; že je dvignil nogo da bi stopil v cerkev. Tisti mah pa je jeknil iz globine hrama obupen vik, ki mu je sledil hrup srditega boja.
"To ni zarota, ampak umor," je potolažen zamrmral vojvoda Guiški. "A koga ubijajo?"
Vstopil je. Cerkev je bila polna žvenketanja in besnih, pridušenih glasov. Blizu kof-a se je V polmraku premetaval nerazločen klobčič senc. Vojvoda je zdajci videl, da vleko nekoga iz cerkve; gruča se je privalila tik mimo njega ... Še trenutek in kočija je oddrdrala. Vojvoda je uganil, da peljejo jetnika neznano kam.
Henrika Guiškega se je polastilo brezmejno začudenje. In vendar še ni bilo konca presenečenj. Ko je že mislil, da je vse končano, je zdajci začul nov krik . . .In ko je uprl oči proti oltarju, je zagledal svečenika, pred njim pa, na kolenih ženina in belo oblečeno nevesto . . . Ženin je držal devojko, kakor bi mu visela na rokah. To je moral biti Maurevert. A kdo je bila o-na? . . .
V vojvodovi glavi je zavrvela silna zmešnjava misli. Ves čudni prizor je do brezumja razjaril njegovo radovednost.
Kdo je bil človek, ki so ga šiloma odpeljali v kočiji? Ljubo-sumnik ? Ali nemara tekmec ? . In kdo je bila nevesta, ki je že v cerkvi tako nežno slonela Mau-revertu na prsih? . . .
Tedajci pa je Vojvoda vztrepe-tal in praznoveren strah ga je izpreletel od glave do nog. Poroka je bila opravljena; svečenik je odhajal izpred oltarja; ženin Maurevert je vstal, šele zdaj je Guise opazil, da je neve sta nezavestna . . . morda celo mrtva! . . . Dozdevna nežna vdanost je bila samo brezsilje telesa, ki se ni moglo držati na nogah ... V tem sta stopili iz zakristije dve ženski.
"Peljita jo k nosilnici in počakata me tam," je velel nekdo.
'To je Favstin glas!" se je zdrznil vojvoda in ostrmel.
Maurevert ni spremil devojke, s katero so ga pravkar poročili, ženski sta jo prestegli in sta odšli z njo mimo Henrika Guiškega. V bledi svetlobi sveč, ki so dogorevale, je uzrl njen obraz. Toliko da ni zarjovel. Zrušilo se je nanj kakor skala. Hotel je pla niti na pomoč . . . toda ostal je, kjer je bil, kakor da so mu noge
n:
prirasle k tlaku . . .
Novoporočenka je bila tista, ki jo je ljubil do blaznosti. Bila je cigančina Violetta! . . .
Še nekaj trenutkov in cerkev je bila izpraznjena. Guise, ki se je med tem osvestil, je z divjo radostjo zamrmral:	x
"Imam jo! To pot je moja! "
Že je hotel hiteti za njo. Toda izpred oltarja se je bližala dvojica mož. Enega je takoj spoznal. Bil je Maurevert. Violettin soprog!.. .
Kaj je pomenila skrivnostna poroka? Zakaj se je Maurevert oženil z Violetto? Ali jo je mar na tihem ljubil ? . . . Vpjvoda je hotel dognati vso resnico. Umaknil se je v temo in je nastavil u-ho, stregoč na besede neznanca, ki je bil z Maurevertom.
Spoznal je njegov glas. Neznanec je bil tisti, ki je pravkar odredil, naj mlada žena počaka v nosilnici . , . Bila je Favsta! . .
"Oglasite se tedaj v mojem dvorcu, da vam izplačajo dogovorjenih sto tisoč liver," je rekla Favsta. "Zastran ostalega se zanesite name. Čez mesec dni bo vojvoda kralj. Tedaj bo izlah-ka pozabil cigančico. A tudi če zve, kaj se je zgodilo, sem jaz porok, da vam oprosti. Kar je obljubljeno, je obljubljeno; imenovani boste za gardnega kape-tana njegovega Veličanstva Henrika IV. kralja lorenskega in francoskega."
"Oh, gospa," je dejal Maurevert, "minuto, v kateri sem vas
spoznal, bom blagoslavljal do smrti! Le kako naj se vam oddolžim? ..."
"Povedala sem vam!" je z mrkim glasom odgovorila Favsta.
"O, zastran dekline bodite brez skrbi ..."
"Tedaj odpotujete!"
"Odpotujem. A to veste gospa, da moram še nekoga pose-titi, preden ostavim Pariz."
Favsta se je zamislila. Nato je povzela nekam drhteče:
"Dobro. Idite k njemu, ako ne morete drugače! . . "
"Oh! Službo na dvoru, denar, vse, kar ste mi obljubili, bi rajši pustil, kakor da se odrečem tej radosti: videti ga uklenjene-ga, imeti ga v pesteh! Bussi-Leclerc že čaka zunaj, da me odvede v Bastiljo ..."
"Prav. Dotlej bom jaz čuvala vašo ženo."
"Hvala, gospa," se je zarežal Maurevert.
"Potem, ko se oglasite v mojem dvorcu v Starem mestu, idite na Montmartre in javite se o-patici pri benediktinkah. Vrne vam soprogo, obenem pa vam sporoči moja končna povelja. I-dite ..."
Maurevert se je globoko priklonil, poljubil Favsti roko in odhitel iz cerkve.
Guise je zdaj vedel, kje mu je iskati Violette; časa je imel gotovo dve uri. Nič mu tedaj ni branilo, da ne bi še počakal. — Favsta je stala nekaj minut nepremično in premišljevala. Vojvoda je slišal, ko je zamrmrala:
"Ali naj grem tudi jaz v bastiljo?"
Globok vzdih se ji je izvil; gotovo je mislila, da je sama, zakaj cerkev je bila prazna in zapuščena . . . Naposled je odšla. Brazgotinec ji je sledil v primerni razdalji. Ko je prišla do svoje nosilnice, okoli katere je straži-lo dvanajst konjenikov, ni stopila vanjo, ampak je velela: "V montmartrski samostan!" Sama je obstala na mestu. — Neodločno je krenila proti Ba-stilji; po nekaj korakih se je mahoma ustavila. Tedaj je voj-
voda stopil k njej.	|
Ko je Favsta začula tuje korake, je nehote prijela za bodalo a že je spoznala Henrika Guiškega. On se je odkril in jo je o-govoril z zamolklo razburjenim j glasom:
"Gospa in vladarica, pariške ulice ob tej uri niso varne. Dolžnost mi je, da vam ponudim roko v oporo in svoj meč v zaščito."
Favsta ni pokazala nikakega presenečenja.
"Vojvoda," je dejala, "lahko bi vedeli, da se mi ne more nič zgoditi. Posvetni meč, ki mi ga ponujate, je bore malo v primeri z duhovnim mečem, ki je v mojih rokah ..."
Vojvoda se je praznoverno zdrznil.
"Bili ste v cerkvi," je povzela Favsta, kažoč na hram sv. Pavla.
"Da, gospa," je odbrnil Guise. "In prav zato ..."
"Vrniva se vanjo!" ga je prekinila Favsta. "To, kar imava poveda.ti drug drugemu, si naj-laglje poveva pred obličjem božjim .. . "
Brazgotinec se ni upal ugovarjati: molče je šel za njo do oltarja.
Sveči, ki sta preje svetili čudnemu obredu, sta bili utrnjeni. Zdaj je prihajala svetloba samo še od večne luči, ki je na dolgem lancu visela izpod oboka. Favsta je prijela vojvodo Guiškega za roko in je izpregovorila z o-sornim, trdim, pretečim glasom:
"V imenu svete Trojice! Na Boga Stvarnika in ta evangelij se kolnem, da hočem biti, tako v poslušanju kakor v ukazovanju, zvest naši sveti katoliški družbi. Ako prekršim zvestobo, naj me zadene na tem svetu izobčenje, na onem pa večno pogubljenje. Z življenjem in častjo sem porok, da bom branil našo dobro stvar do poslednje kaplje krvi in da je ne bo pretveze ne opravič-be, ki bi me izneverila tej dolžnosti ..."
Te besede so bile zakletev Lige, ki je bil vojvoda njen vrhovni poglavar . . .
Favsta je zdajci izpustila njegovo roko. Dvignila je desnico proti nebu in nadaljevala:
"V imenu svete Trojice! Naloga katoliških knezov, velika-šev in plemičev bodi, da v celoti obnove zakon božji, da uveljavijo sveto službo Njegovo po načinu in pravilu svete katoliške, apostolske in rimske Cerkve in da se odreko vseh kakršnihkoli drugačnih zmot."
Pogledala je Guisu v oči.
"Evo kaj ste prisegli," je dejala.
"Ako vam moja prva prisega ni dovolj zanesljiva," je uporno rekel vojvoda, "tedaj sem
vsak trenutek pripravljen, da jo 1 ponovim."
"Prav!" je odgovorila Fav-p sta. "Zdaj, vojvoda, vam zadam j vprašanje: veste li, s kakšno, kaznijo grozi naš ugovor vsake-! mu katoličanu, ki se poroči s krivoverko?"
"S smrtjo!" je rekel Guise in' vztrepetal.
Favsta je pomolcala, kakor da se je zamislila.
Tudi Brazgotinec je napeto premišljeval. Bil je trdno namenjen, da ugrabi Violetto zase; a slutil je, da mu jo hoče pape-žinja iztrgati.
Kaj mu je bilo storiti ? . . . Ali naj se spre z vladarico ? Baš o-na je bila izvirek njegove moči. j Vse vodilne niti Lige so bilei združene v njenih nežnih ženskih rokah. Z njo je bil kralj Brez nje ni bil nič . . .
Toda odreči se Violette! . . . Togota je zavrela v njem, če je le pomislil na to. A Favsta je že povzela:
"Smrtna kazen, da! Smrtna kazen, ne samo za tistega, kdor se poroči s krivoverko, ampak tudi zanj, ki se ukvarja s krivoverko in s tem postane služabnik pekla. Je li tako?"
"Te zakone," je s hripavim glasom odvrnil Guise, "te okrutne nečloveške zakone smo ustanovili zato, da ohranimo navadne ligarje v popolni poslušnosti. Umejte vendar, da se mi, ki smo glave gibanja, mi, ki mislimo namestu sodrge, ne moremo podajati v tako sužnjost! ..."
"Vojvoda!" je mrko vzkliknila Favsta. "Ali slišim prav? Vi govorite tako? Vi, poveljnik Lige in bodoči kralj? Prisegli ste, vojvoda! Ako vaša prisega ne velja, povejte odkrito! Ako Guise va beseda ni vredna toliko kakor beseda poslednjega ligarja, pokažite očitno, koliko je vredna — zakaj tisti, ki so pripravljeni umr. ti zava~, imajo pravico, da vedo, za koga bodo umirali! . . . Govorit*, vojvoda, 'odgovorite ž eno saxuo bt. -do: ali ste krivo-prisežnik ali niste ? . . . Ako hočete, zatajiti svečano prisego, ki vas je storila gospodarja presto-lice in ki naj vas jutri stori gospodarja vsega kraljestva, zatajite jo očitno in dajte, da se raz-ideva . . . Pojdite vi svojo pot, a jaz pojdem svojo ..."
Guise je vztrepetal. Z duhom je uzrl Pariz, kako se dviga zoper njega. Zagledal je samega sebe, premaganega in bežečega, kakor je bežal Henrik III! .. . Vzravnal se je, trudeč se, da bi skril svojo poparjenost za ošabno krinko.
"Tako mi živega Boga," je za-rohnel, "nihče naj ne poreče, da je Henrik Lorenski zatajil svojo dolžnost. Toda devojka, ki jo ljubim, ni krivoverka! ..."
(Dalje prihodnjič)

KAJ SE JE ZGODILO
Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v
Enakopravnosti
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312
ODPRTO VSAKI
SaMMONS STUDIO COUCH
To je ravno isti studio couch, ki je ogla' ševan v American Home magazinu. Daje dvojno posteljo v stanovanju kjer ni dosti Pr0' štora. Ta Simmons Couch ima posebno ult* jene blazine, okrogle ogalčke, lahko si rete veliko vrst pokrival, in vspodaj je coil spring (feder)... rabi se lahko 24 ur na dan... dve samici ali dvojna postelja po noči.
v * ^ 7 ."."..v
innerspring blazine
POSEBNOST AUGUSTOYE RAZPRODAJE!
Innerspring
MODROC
izbera pokrivala v vseh merah. Posebnost
$
19
.75
NAVADNA CENA $2*
i> • ©
• •
Servel Electrolux
LEDENICA NA PLIN - NOBE NEGA PREGIBAJOCEGA DELA
Nič hrupa, nič izrabe. .
TUDI PO DOLGI RABI
Prisluškujte Servel Electrolux, kadar je nova, ali prisluškujte ji po dolgi rabi, — je tiha!
To pa radi tega, ker tenek plinski plamen zavzame mesto pregiba j očih delov v sistemu zamrznenja. Iz istega vzroka ni obrabe, ni izgube sposobnosti radi premikajočih, izrabljivih delov. Za vselej vam zagotovi Servel Electrolux iste majhne stroške obrata, isto svobodo od dragih popravil. Taka bo vedno, kot jo kupite.
Pridite v našo prodajalno in __dobite fakta
ZASTONJ
KRASNO ELECTROLUX riUALO. da se ohladite z nažini poklonom. Pridite |n dobit(. s| ene(fa danes
takoj, ostalo na
lahka odplačila
The Krichman & Perusek
Vzemite St. Clair Ave. ulično karo, ki nosi napis Collinwood Euclid Beach.
Furniture Co.
15428 WATERLOO RD.
Odprto zvečer razen v sredo Zraven Ben Franklin 5 & 10 cent trgovine
bi*
Waterloo	${.
vogala East # v Collinivo*