Ameriška Domovina
rfi $£bMVt
- 0°*/% °0(/ L fle ™
’	//-,	IN SPIRIT
H*». /22/W UMOUAO« ONLW
/MVlgWg/% IU— HO
NO. 249
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 29, 1969
3LOVCNIAM
ŠTEV. Livn - VOL. LXVI1
Izrael po ovinku le dobil naročene ladje
Francija je po Izraelu naročene ladje od tega kupila in jih nato prodala “norveški družbi”. Namesto na Noreško so odplule na Božič proti Izraelu.
CHERBOURG, Fr. — Izrael je v tukajšnjih ladjedelnicah naročil pred časom 12 ladij, ki jih je hotel opremiti z raketami in jih rabiti v obrambo svoje obale. Prvih 7 so mu jih ladjedelnice dobavile, še predno je De Gaulle proglasil zaporo nad vsemi dobavami Izraelu. Preostalih pet so prodali “nekemu” podjetju na Norveškem in so na Božič odplule iz Cherbourga.
Francosko vojno ministrstvo je objavilo, da so ladje pod norveško zastavo na poti proti Norveški. Norveška je uradno protestirala, da ni nobena norveška družba ladij kupila in da te nimajo pravice razobesiti norveške zastave. Med tem je prišlo v javnost, da pet ladij ne plove proti severu, ampak da so že krenile mimo Gibraltarja v Sredozemsko morje na poti v Izrael.
Francoska vlada se je nenadno znašla v skrajno neugodnem položaju. Arabci ne verjamejo njenim izgovorom, ampak trdijo, da je prišlo do objavljene “prodaje” ladij in njihovega posrednega prehoda v last Izraela z njenim tihim privoljenjem ali vsaj znanjem.
Izrael je naročil in plačal v Franciji 50 Mirage jet lovskih letal. Ta so zgrajena, pa jih tovarna ne sme izročiti Izraelu, ker vlada v Parizu tega ne dovo-
Oborožene sile ZDA bodo zmanjšali
WASHINGTON, D.C. — V o-irambnem tajništvu predvide-’ajo, da bodo v proračunskem etu, ki se začne 1. julija 1970, manjšali moštvo v oboroženih ilah ZDA od 200,000 do 300,000. latančno število zavisi od pote-:a omejevanja vojskovanja v /ietnamu.
Zmanjšanje števila moštva za >koli četrt milijona bi prihranilo :vezni blagajni okoli 4.5 bilijona lolarjev in zmanjšalo obrambne zdatke na nekako 72.5 bilijona. Predsednik Nixon hoče celotne zdatke zvezne vlade zmanjšati io take mere, da bodo ti manjši >d dohodkov. To je potrebno za Jspešen boj proti inflaciji.
Tri bilijone za pse!
NEW YORK, N.Y. — V ZDA imajo kakih 26 milijonov psov Vseh vrst in ras. Povprečno porabijo za prehrano vsakega psa okoli $115 letno ali skupno okoli 3 bilijone dolarjev.
Trdijo, da porabijo v naši deželi več denarja za prehrano psov kot za prehrano otrok. Nekateri psi jedo boljše in več kot njihovi gospodarji, trdijo poznavalci razmer.
CLOUDY

Oblačno, dež pomešan s snegom. Najvišja temperatura okoli 32.
Novi grobovi
Josephine Kozel
Včeraj je umrla v Euclid General bolnici 81 let stari Josephine Kozel s 1681 Wood Road, Cleveland Heights, žena Johna, mati Doris Shaffer, Roberta E., Richarda D., Dorothy Krivac, s. M. Ann Thesese C.S.A., pok. Eileen Hartman in Johna F., stara mati 10, sestra pok. Frances Kmett, pok. Andrewa Korošca in pok. Helen Durk. Pokojna je bila rojena v Ljubljani in je prišla v ZDA pred 60 leti. Bila je članica KSKJ št. 193, SŽZ št. 41 in ADZ št. 8. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na pokopališče sv. Pavla. Truplo poitojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Edward Ahlin
V	petek je umrl 49 let stari Edward Ahlin s 392 Dumbarton Blvd., Richmond Heights, preje z E. 66 St., zaposlen pri Richmond Bros. Co. kot glavni električar, mož Frances, roj. Kuhel, brat Josepha, Josephine Repar, Franka in Stanleyja. Pokojni je bil veteran druge svetovne vojne in član ADZ št. 9, SNPJ št. 566. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue jutri ob 8. zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Teresa Bučar
V	soboto je umrla v Euclid General bolnici 74 let stara Teresa Bučar, ki je zadnje leto in pol živela pri sinu Edwaidu na 30241 Royalview Dr., Willo-wick, preje pa z možem ir hčerko v Phoenixu, Ariz., kjer je njen mož Adam T. 1967 Umrl. Pokojna je bila rojena na Hrvaškem in je prišla v ZDA 1. 1911. Družina je dolgo živela na 1049 E. 62 St. Plinska ekplozija 1. 1944 jo je prisilila k selitvi drugam. Pokojna je bila mati Mrs. Walter Colson, Josepha in Ed-warda, 4-krat stara rnati. Pogreb ima v oskrbi Grdir.cv po grebni zavod. Truplo pokojne bodo prepeljali za pokop v Phoenix.
Zvišanje prispevka za Medicare 1. julija 1970
Prispevek za Medicare bo s 1. julijem 1970 povečan od sedanjih $4 na mesec na $5.30.
WASHINGTON, D.C. — Zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo R. H. Finch je pretekli petek objavil, da bo prispevek zavarovancev Medicare s 1. julijem 1970 povišan od sedanjih $4 na $5.30, ker ne krije predvidenih stroškov.
Medicare je prostovoljni del zdravstvenega zavarovanja, za katerega plačata zavarovanec in zvezna vlada vsak pol zavarovalnine. Iz tega sklada se plačujejo stroški za zdravnike. Ko so to zavarovanje leta 1966 uvedli, so plačevali zavarovanci le po $3 na mesec, lani so to zvišali na $4, 1. julija 1970 pa bo prispevek povišan na $5.30.
Zavarovanje za zdravljenje v bolnišnicah in za oskrbo v negovali.? čih je krito s prispevki Socialnega zavarovanja samega in ga je brez kakih stroškov deležen vsakdo, ki je dopolnil 65 let.
Pokojnine Socialne varnosti bodo s 1. januarjem 1970 povišane za 15%. Izplačane bodo po vsem sodeč s posebnim čekom za nazaj okoli 1. aprila. Predsednik Nixon je svaril, da bo zakonski predlog vetiral, pa je sedaj skoraj očitno, da ga bo podpisal, četudi je on predlagal povišanje pokojnin le za 10%. in s 1. aprilom 1970, Kongres pa se je odločil za 15ri s 1. januarjem 1970.
Iz slov. naselbin
CHICAGO, Ul. — Dr. Ludvik Leskovar je daroval namesto venca na grob dr. Mihe Kreka $30 za Slovenik, v spomin pok. olimpijskemu telovadcu Antonu Wenclu pa $25 za Dom ostarelih Slov. šol. sestram v Lemon-tu.
CHICAGO, 111. — G. Filip Stanovnik je namesto cvetja na grob dr. M. Kreka poklonil Družbi sv. Mohorja v Celovcu dar $5. Za njegovo smrt je zvedel, ko je bil na obisku v Kaliforniji.
SUDAN, LIBIJA IN EGIPT SKLENILI ŠIROKO ZVEZO
Sudan, Libija in Egipt so sosedje, skupno zavzemajo vse t- i republike nad 2 milijona kvadratnih milj površine in imajo okoli 17 milijonov prebivalcev. Sudan in Egipt spadata med revne arabske države, Libija pa med bogate, ker ima obsežna ležišča petroleja. — Objavljena “široka zveza” za sedaj le še bolj javno soglasje. Do uradne, zapisane, podpisane ter potrjene zveze je še precej daleč.
Edgar Hoover ostane
WASHINGTON, D.C. — Edgar Hoover je star že 75 let, bil je torej že pred 5 leti zrel za pokoj. Predsedruk L. B. Johnson mu je rekel, da lahko ostane kot načelnik FBI, ako mu zdravje dovoljuje. Na isto stališče se je postavil tudi predsednik Nixon. Sedaj se je Hoover dal znova preiskati. Zdravniki so ugotovili, da je zdrav kot riba. Zato misli še ostati na svojem mestu. Nixon se najbrž Hooverjevi želji ne bo upiral.
Ameriške čele odhajajo delno tudi iz Tajske
BANGKOK, Taj. — Ameriško poslaništvo je objavilo, da je odšlo v decembru iz Tajske skupno 1,900 ameriških vojakov, med njimi letalska enota B-26 bombnikov, ki bo verjetno umaknjena iz redne službe. Ta letala so namreč že močno zastarela.
V novembru je zapustilo Tajsko 500 ameriških vojakov. Skupno je predvideno, da se jih bo do junija 1970 umaknilo od tam 6,000. Trenutno je na Tajskem 33,700 pripadnikov ameriških letalskih sil in 11,900 vojakov.
Tajska ima med tem 12,000 mož v Južnem Vietnamu. Ko se ameriške sile postopno umikajo iz Tajske, bo ta pozvala domov svoje vojake iz Vietnama, ker jih “potrebuje za obnmbo pred rdečimi”. Ti namreč silijo preko Laosa na Tajsko in oiganizirajo že par let v severovzhodnem delu Tajske “osvobodilno vojno”.
Avtobus zdrknil v prepad
MOSKVA, ZSSR. — Poln avtobus je pretekli torek v bližini Erivana v sovjetski Armeniji zdrknil s ceste in se zvrnil v prepad. Skupno naj bi bilo mrtvih okoli 75 oseb.
Več kapi pri moških
BALTIMORE, Md. — Bolezni srca, posebno srčna kap, so veliko pogostejše vzrok smrti pri moških kot pri ženskah. Posebno velja to po dopolnjenih 40 letih starosti.
DAMASK, Sir. — V petek so vodniki Libije Sudana in Egipta na posvetu v Tripoliju, glavnem mestu Libije, sklenili široko vojaško, gospodarsko in politično zvezo za skupni nastop proti Izraelu. Egiptski Naser in sudanski gen. Jasfer El Numairi sta se ustavila v Tripoliju pri polk. M. Kadafi-ju na potu s konference v Rabatu v Maroku, ki se je končala s sporom in brez sporazuma. Polk. Muammar Kada-fi je vnet pristaš panarabskega gibanja in Naserja. Njegova vlada je voljna dati dober del dohodkov od črpanja petroleja za I skupni boj proti Izraelu.
Egipt je gospodarsko v hudi stiski. Njegov glavni dohodek je izvoz bombaža, ki pa je že dolgo let namenjen za plačilo dobav iz Sovjetske zveze. Dohodek od Sueškega prekopa, ki je znašal okoli 250 milijonov dolarjev letno, je od junija 1967 usahel, ker je prekop zaprt. Egipt dobiva v odškodnino za to izgubo posebno finančno podporo, ki jo plačujejo Savdska Arabija, Kuvajt in Libija. Vse to ne more kriti rednih potreb Egipta, med tem so pa zapadli že obroki posojil za gradnjo velikega jezu in elektrarn pri Asvanu, Naser pa bi rad dobil še novo orožje za povečanje in modernizacijo svojih oboroženih sil. Denarja za to nima.
Denar ima Libija, odkar so pred 10 leti tam odkrili bogata ležišča petroleja in ta začeli izkoriščati. Sedaj načrpajo povprečno na dan v Libiji iz zemlje okoli 3.7 milijona sodov olja. Skupno dobi država Libija letno od olja preko bilijon dolarjev. Je najbogatejša med arabskimi državami. Dokler je vladal
Bozicevonje je potekalo po navadi, pa vendar ne čisto tako
CLEVELAND, O. — Božični prazniki so za nami. Napravili so na zunaj vtis, da so potekali tako kot vsako leto, pa ni bilo čisto tako.
Vreme samo je bilo praznikom bolj naklonjeno, ako mislimo na tiste, ki vežejo te dni s snežnimi zameti. V mestih jih ni bilo ravno veliko, ni jih pa manjkalo na deželi, ne samo pri nas, tudi v Evropi. Saj je č. g. J. Godina pisal že v začetku adventa, da je Koroška zasuta s snegom. Verjetno je tako tudi v Sloveniji, že sredi decembra je slovenska mladina mislila bolj na smučanje kot na šolanje, tako poročajo pozdravi od doma. Snega torej ni moglo manjkati. Smo pa imeli tudi nezgode; v Karibskem morju je bil hud potres, v bližini znanega otoka Guadeloupe. Potres so dalje čutili tudi v Bosni med Sarajevom in Travnikom in v Makedoniji. Nikjer ni bilo kake posebne škode in ne človeških žrtev.
Versko praznovanje božičnih praznikov je bilo najži-vahnejše med katoličani. Priča o tem je televizija, ki je prenašala poglavitne dele polnočnice v Betlehemu preko
satelita. Televizijski prizori so pričali o miru v tudi zunaj bazilike, kjer so se ljudje kar trli, toliko jih je bilo. Arabski gverilci so sicer grozili z nemiri, pa je izraelska policija že od ponedeljka naprej poostrila varnostno službo. Vse vrste orožja je rabila, razen tankov, topov, bomb in raket. Policijski helikopterji so mesto Betlehem stalno nadzorovali.
Televizija je prenašala tudi rimsko božičevanje. Tam se je vse vrtelo okoli papeževe udeležbe pri cerkvenih svečanostih. Bil je pa sv. oče res hudo vprežen; najprvo je imel polnočnico v sikstinski kapeli za akreditirane diplomate in njihove družine, precej zgodaj zjutraj je pa obiskal revno predmestno župnijo in par velikih revežev kar na domu. Tam je imel tudi drugo sv. mašo. Komaj jo je opravil, je pa moral v baziliko sv. Petra, kjer je imel tretjo (pontifikalno) mašo. Po maši je dal papeški blagoslov iz lože bazilike sv. Petra. Prizor in del njegovega nagovora je prenašala televizija preko satelita. Papežu se je videlo na obrazu, da je hudo zmu-
čen. Osnovna misel njegovega nagovora je bil seveda poziv k miru, dodana mu je bila pa izredna utemeljitev:	ljudje
naj več verujejo v Boga kot v sebe in svojo modrost!
Od nikoder ni poročil, da bi bilo božičevanje bolj poudarjeno, kot je navada. Morda je tudi to znak, da smo greben sedanje gospodarske konjunkture že prekoračili.
Žal ni manjkalo tudi dogodkov, ki bijejo v obraz pravemu duhu pravega božičeva-nja. Komaj par sto milj od Betlehema so izraelski bombniki uničevali celih 8 ur egiptovske vojaške postojanke ob Sueškem prekopu. Uničili so baje vsa egiptovska raketna oporišča. Boji so bili tudi čisto blizu Betlehema, južno od Galilejskega jezera. Praske so se začele z ognjem iz strojnih pušk, minometalcev, končale pa pozno v noč z artilerijskim ognjem. Napadali so arabski gverilci, branile so se izraelske straže, čisto mirno ni bilo tudi premirje v Južnem Vietnamu. Saigonske in naše čete so ugotovile, kar 115 slučajev kršitve premirja s komunistične strani, kar za dobo 24 ur ni ravno malo.
Še bolj brezobzirno so kršili duh božičevanja vietnamski komunisti. Delegacijo Amerikank, ki se je nalašč pripeljala z letalom v Pariz, da kaj zvedo o svojih možeh-ujetnikih, je vietnamska delegacija na pariški konferenci odpravila s praznimi obljubami in nepotrebnim poukom. Težko obloženo transportno letalo, ki je priletelo iz Amerike v Laos, da gre naprej v 200 milj oddaljeni Hanoi in tam izroči pakete za naše vojake, ki so v vietnamskem ujetništvu, je pa moralo ostati kar v Viet-namvi, ker komunisti niso dovolili, da bi božična darila odpeljalo v Hanoi.
V Budimpešti se je zgodilo nekaj p r i j etnega. Kardinal Mindszenty, ki uživa že od leta 1956 politično zatočišče v poslaništvu ZDA v Budimpešti, je bral polnočnico v navzočnosti ameriških vojakov-čuvajev poslaništva. To se je zgodilo prvič po tolikih letih. Najbrž je to znamenje, da se bo kardinal kmalu preselil v ZDA kot političen emigrant. Zadevna pogajanja so menda pred zaključkom.
tam stari kralj Idris, je dohodke od petroleja vlagal v gospodarski in kulturni napredek svoje dežele, nekaj pa seveda vedno odrinil tudi za splošno arabsko stvar, da je imel pred Naserjem mir. Nova republikanska vlada pod polk. Kadafijem je voljna nuditi Naserju večjo pomoč.
Sudan gospodarsko ni posebno razvit in močan, tudi v vojaškem pogledu ne bo mogel Naserju v boju proti Izraelu veliko pomagati. Ima sicer preko 10 milijonov prebivalcev, pa potrebuje svoja oborožene sile doma. ker se vrši državljanska vojna. Črni prebivalci južnega dela Sudana se namreč že skoraj deset let upirajo vladajoči arabski večini. Upor podpirajo delno sosednje države črne Afrike.
Salo odlično zmagal
Predsednik japonske vlade Sato je označil svojo zmago pri parlamentarnih volitvah včeraj za znak zaupanja politiki do ZDA.
TOKIO, Jap. — Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah je vladna stranka predsednika Eisaku Sato odlično zmagala, dobila je 288 poslancev od skupno 486, 16 več, kot jih je imela v zadnjem parlamentu. Predsednik vlade je po zmagi izjavil, da jo smatra za zaupnico svoji prijateljski politiki do Združenih držav in za odobritev obnove za-vezniško-vojaške pogodbe v ZDA. Stara namreč letos poteče Glavna opozicijska stranka so socialisti, ki pa so se pri teh volitvah slabo odrezali. Zavzemali so se za nevtralizacijo Japonske in za končanje njenega zavezništva z ZDA. Pri volitvah so dobili le 94 poslancev, 44 manj, kot so jih imeli v zadnjem parlamentu.
Poslanska mesta, ki so jih izgubili socialisti, so si delili vladna stranka liberalnih demokratov, Komeito, politična skupina povezana z budistično sekto So-kagakkai, in komunisti.
Predsednik vlade Sato je pred volitvami opozarjal na uspeh svoje politike z ZDA, s katerimi je tik pred razpisom volitev sklenil dogovor o vrnitvi otoka Okinave, ki ga je Japonska izgubila ob koncu druge svetovne vojne. Otok je eno najvažnejših ameriških vojaških oporišč v zahodnem Pacifiku. Japonski bo vrnjen leta 1972, vendar bodo ZDA obržale na njem svoje vojaško oporišče.
Iz Clevelanda in okolice
Namesto venca dar Slovenski šoli—
G. polkovnik Andrej M. Glu-šič, Arlington, Va., je daroval Slovenski šoli pri Sv. Vidu $20, namesto venca na grob pokojnemu dr. Mihi Kreku.
Seja je preložena—
Klub slov. upokojencev v Suclidu sporoča, da je seja kluba preložena od 1. januarja na drugi četrtek, 8. januarja. Seja bo točno ob dveh in je vse članstvo prisrčno vabljeno.
Isti odbor—
Društvo Danica št. 11 ADZ Ima za leto 1970 ves stari odbor.
Družinska pratika” je tu— Slovenska pisarna s 6304 St. Clair Ave. naznanja, da je pre-,ela iz Celovca večjo pošiljko Družinske pratike. Tisti, ki bi jo radi, naj pridejo ponjo.
Ogenj podtaknjen—
Gasilci so prepričani, da sta oila požara v stanovanjski hiši na 1626 E. 77 St. v soboto zvečer in včeraj zgodaj zjutraj podtaknjena. Prvi v soboto je bil naglo odkrit in je zato povzročil malo škode. Drugi včeraj zjutraj je pognal na cesto 132 ljudi. Škodo so ocenili na okoli Š100,-000. Okoli 90 gasilcev se je trudili z zadušitvijo požara štiri ure.
Možje preteklega desetletja v britanskih očeh
LONDON, Vel. Brit. — Poslušalci britanskega radia so izbrali za može desetletja, ki mineva: predsednika vlade H. Wilsona, E. Powella, konservativnega poslanca, ki predlaga, da se vsakemu nebelemu priseljencu v Veliko Britanijo plača vožnjo za povratek domov, J. F. Kennedy-ja, lana Smitha, predsednika vlade afriške Rodezije, pokoj-
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Ameriško letalstvo in topništvo sta v soboto in včeraj v dveh napadih na rdeče postojanke v bližini meje Kambodže pokončala okoli 125 severnoviet-namskih vojakov. V nenadnem napadu rdečih na ameriški oddelek na prenočevanju je bilo mrtvih 7 ameriških vojakov.
MANILA, Filip. — Policija je odločno nastopila proti de-monstratom, ki so skušali motiti sprejem podpredsednika ZDA S. Agnewa. Ta je prišel sem prisostvovat umestitvi predsednika F. Marcosa. Ag-ncw bo odpotoval s Filipinov na Formozo, pa obiskal še 8 drugih držav vse do Afganistana in Nepala, pa do Avstralije in Nove Zelandije, predno se bo prihodnji mesec vrnil v ZDA.
DUNAJ, Avstr. — V državah vzhodne Evrope so morali marsikod v mestih prenašati v zadnjih tednih mraz, ker je nastopilo precejšnje pomanjkanje premoga.
WASHINGTON, D.C. — Zakonski predlog o davčni reformi je na predsednikovi mizi. Danes ali jutri se bo odločil za podpis ali proti njemu. Vsi pričakujejo in napovedujejo, da bo predsednik predlog podpisal, pa morda prihodnje leto predložil Kongresu ali podaljšanje davčne naklade ali pa morda kak nov posreden davek, ki naj bi prinesel zvezni blagajni toliko dohodkov, da bi bili ti večjj od izdatkov.
Mao dopolnil 76 let
HONG KONC. — Mao, vodnik rdeče Kitajske, je 26. decembra dopolnil 76 let. Po njegovi stari želji ni nihče tega slavil in v javnosti omenjal.
aega papeža Janeza XXIII., rev. M. L. Kinga, princa Filipa, B. Grahama, Neila Armstronga, ki je kot prvi človek stopil na Luno, in gen. Charlesa de Gaulla.
/
Ameriška Domovina
ai ^iVi M Fa IŽfi Tleg
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec
>	NAROČNINA:
frf Združene države:
|16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
'	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
t $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
zmeraj bolj, da bomo mogli reči, da se denar za narodno o-brambo troši pravilno. Kongres je pa začel vtikati svojo radovednost tudi v vse druge federalne izdatke. In končno: na svojo pobudo je sestavil in izglasoval zakon o davčni reformi.
Če gledamo kongresno delo v številkah, pa naletimo na kritiko republikanskega kongresnika Forda, da je Kongres izglasoval le 14 med 46 zakonskimi predlogi, ki jih je poslala Bela hiša na Kapitol. To je res malo, toda med 14 zakoni je pa večina takih, ki jim ne kaže odrekati važnosti.
Zato bi želeli, da Kongres nadaljuje svoje delo na o-beh poljih: na političnem in na zakonodajnem. Ne sme se pa dogajati, da bi zanemarjal delo na enem polju in se pri tem skliceval na drugo. To se je letos parkrat zgodilo in to ni bilo prav. Upajmo, da prihodnje leto Kongres ne bo de-!al podobnih napak.
prednike, mu je rekel: “Zelo za- (kor so hoteli. Ko so se pa nasi-nimivo! Eden mojih sorodnikov tili, je rekel svojim učencem:
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 249 Monday, Dec. 29, 1969

Mnenja in vesti
iz Železne ga okrožja
Piše Andrejček
UULXX


Po prvi polovici kongresnega zasedanja
Prva polovica zasedanja 91. Kongresa je za nami. Nihče ni v januarju pričakoval kaj posebnega od njega. Saj je Kapitol nudil takrat običajno sliko: vanj je prišel novi demokratski 91 Kongres, v Belo hišo pa republikanski predsednik. Tak političen položaj je že bil 1. 1953. V Kongresu so imeli demokratje večino v obeh domovih, v Belo hišo je pa prišel republikanski kandidat Eisenhower. Do veljave je torej prišlo takrat kot danes načelo medsebojne kontrole: demokratski Kongres je gledal na prste republikanskemu predsedniku, ta pa zopet Kongresu. To bi moralo veljati tudi danes, saj je h'l sedanji predsednik takratni podpredsednik. To je le videz, v resnici je pa razlika izredno velika, lika.
Eisenhower je bil izvoljen radi svoje priljubljenosti, ne morda radi svojih političnih zmožnosti. Se je tega tudi zavedal, zato je omejil svoje delo na važne probleme. Kar zanj ni bilo važno, je prepuščal v odločitev sodelavcem, ki je pa njihovo delo politično kril s svojo priljubljenostjo. To je spravilo oba demokratska kongresna vodnika Rayburna in Johnsona v poseben položaj. Ni jima kazalo, da bi se kot demokrata borila z Eisenhowerjevo priljubljenostjo. Zato rta se odločila za sledečo taktiko: v važnih stvareh sta skušala shajati z Eisenhowerjem in ga ne kritizrati. V stvareh, ki jih pa Eisenhower ni smatral za važne, sta pa pustila strankarsko borbo. Mnogi demokratje niso bili zadovoljni s tako Rayburnovo in Johnsonovo taktiko. Pokazalo se je pa, da je bila pravilna. Končno sta tudi onadva precej prispevala h Kennedvjevi zmagi 1. 1960. Obenem sta dosegla še nekaj: onemogočila sta večjo aktivnost znane konservativne koalicije republikancev in demokratskih konservativcev, predvsem južnih.
Letos je bil položaj drugačen. V Belo hišo je prišel poklicen politik, ki je zmagal s pičlo večino in se tega zaveda. Vživa sicer kongresno spoštovanje, toda omejeno le na tradicijo. Vpliva na Kongres pa nima, saj ga ne uboga niti konservativna koalicija, ki je sedaj močnejša od tiste v Eisenhowerjevi okolici. Nixon je takoj spoznal, kaj ima pred seboj, zato ni iskal bojev s Kapitolom. Če je tupatam z njimi grozil, mu tega niso vsi verjeli, posebno ne kongresni “bogovi”, ki vodijo odbore. Na drugi strani ima pa Nixon nekaj, česar Eisenhowerjev režim ni imel. V sedanjem Kongresu ni nobenih voditeljev Rayburnovega in Johnsonovega kalibra, ne pri republikancih ne pri demokratih. Člani kongresa so torej čreda brez močnega pastirja, kar skuša Nixon po možnosti izkoristiti. Kjer pa čuti, da se mu kaj ne bo posrečilo, pa rajše opusti pritisk. Sedanji kongres je torej precej prepuščen samemu sebi. Kako je to svobodo izrabil?
Kongres je najprvo spomladi vpošteval navado, da novemu predsedniku ne dela sitnosti. Je mirno čakal na pobude iz Bele hiše, ki jih pa praviloma ni bilo, in ni pri tem zabavljal. Je zmeraj kaj našel, da je ubijal čas. To je trajalo do poletja, pa še nroti jeseni se ni vnel za vse vrste dela, ki ga je čakalo. Zato ni čudno, da se mu je proti koncu leta nabiralo od tedna do tedna več dela, dokler ni v novembru začel omagovati. Nabralo se mu je pa zakonodajno delo, ki ni trpelo odlaganja, zato se je v decembru moral zagnati z vso silo na delo, zasedanje pa zaključi s pravo vihro, pa še pri tem ni opravil vsega, kar bi bil moral. Pri tem pa mu moramo priznati par zaslug, ki so res pomembne in ki jih ni napravil vsak Kongres.
Kongresno delo lahko delimo v politično in zakonodajno, pri čemur mHimo, da je važno le zakonodajno, ne pa politično. To je napačno. Politično delo je večkrat še važnejše od zakonodajnega. Zato je velika zasluga končanega zasedanja, da se je spravil na politično delo, tako v senatu kot v predstavniškem domu.
V senatu je začel krotiti preveliko samozavest naše zunanje politike. Hotel si je pridobiti nazaj vpliv na našo zunanjo politiko. To je bilo trdo delo, pa potrebno. Senat je deželi pokazal, kako zelo je potreba kongresne kontrole naše zunanje politike. Naša javnost je šele sedaj spoznala, pa še zmeraj ne vsa, kako nevarno je, ako predsednik “dela” zunanjo politiko brez vsake kontrole. On je obenem vice vrhovnega poveljnika ne kaže, zato je pa treba kontro-spravi deželo v položaj, kamor dežela noče iti. Omejiti pravic vrhovnega poveljnika ne kaže, zato je pa treba kontrolirati predseJnikovo zunanjo politiko. Naša diplomacija se je seveda borila za nekdanjo neodvisnost od Kongresa, toda ni zmeraj zmagala. To se že čuti v ameriški zunanji politiki, je postala skromnejša v svojih ciljih in se ravna po danih možnostih, ne pa po težnjah, željah in idealih, ki se ne dajo doseči ker nismo dosti močni.
Kongres je dalje začel gledati na prste tudi narodni o-brambi, ki je bila navajena, da se kar koplje v denarju. Kritika izdatkov za obrambo sc je smatrala kot pomanjkanje patriotizma. Pentagon že čuti nov veter, moral ga bo
Duluth, Minn. — Well, ko boste tole brali, bodo našo Minnesoto objemali, sicer jo že ostro objemajo š svojimi hladnimi sapami mrzli dnevi našega severa. Snega smo že dobili več, kakor ga rabimo in ponuja se nam še vedno naprej in naprej. To je nekaj, čemur se v teh naših zimskih dneh ne moremo odpovedati in umakniti. Seveda, mnogi si pomagajo s tem, da svoje kovčke natrpajo in odbite doli v Florido, nekateri v Kalifornijo, v Arizono in še v druge kraje. Blagor jim! Srečni so taki, ki vse to zmorejo. Ampak vsak si tega ne more privoščiti.
Ko sem pred nedolgim obiskal Kožuharjevo Nežo in sodraške-ga Antona gori v Keewatinu, smo se o tem razgovarjali. Anton je imel letos neke težkoče s svojimi zobmi. Okrog 80 let so mu služili. Zdaj so mu odpovedali in moral je dobiti druge.
grozi. Gospodarska politika in
več
pa je podpisal deset božjih zapovedi.”
de
Pošteno povedali. — Na mali bencinski postaji, daleč od civilizacije, so obesili sledečo tablo:
‘Ne iščite pri nas informacij.
Poberite kosce, ki so ostali, da se kaj ne izgubi. Pobrali so torej in napolnili dvanajst košar — s kosci, ki so od petih hlebov ostali njim, ki so jedli..
Ta čudež, ki ga je Jezus storil vpričo svojih učencev in pet tisoč mož, je bil povod za evhari-
tu.”
Vsem čitateljem najlepše pozdrave in srečno novo leto!
Andrejček
Ce bi sploh kaj vedeli, ne bi bili stični govor v kafarnaumski
shodnici, ki ga je Jezus govoril, ko je obljubil Presveto Rešnje Telo, kar je Jezus v Dvorani zadnje večerje tudi storil. Iz tega je razvidno, kako zaplankani so bili Judje, da kljub tako velikemu čudežu, ki so ga v tako velikem številu videli in okusili, ki so jedli, niso verovali. Tudi danes mnogi kristjani majejo glavo, kako naj bi bil Jezus
Slomškova plošča in slovenski duhovniki
SO. CHICAGO, lil. — Vedel
sem, da jo bomo imeli. Zdaj so z
se zavzeli za njo naši slovenski'pričujoč na tolikih krajih v sve-
duhovniki in jo hočejo podpreti. Kar lepe vsote so poslali slovenski duhovniki: Po $50.00 so darovali Rev. Joseph Falež,
vojaška jih kar nekam več ne p0tertl Rev. Frank Srebernak, skrbi kakor nekoč. V vsem se
zanašajo na Ameriko, četudi tega javno ne povedo. Menijo, A-merika je močna gospodarsko, vojaško, žanje na vseh poljih, naj ima tudi odgovornost za vse.
Seveda ni tako, kakor si to domišljujejo tu in tam po Evropi. Toda računajo pa le tako. Resnica pri vsem tem je seveda malo drugačna.
Precej stvarno gledajo švedski komentatorji na odnošaje in razmere med zapadnim svetom in komunističnim svetom na vzhodu. Precej stvarno omenjajo, kako se politična gledanja in nadziranja spreminjajo tu in tam. Novi rodovi v naših ZDA pozabljajo in veliko so že pozabili, kake načrte ima proti njim komunizem vzhodnega sveta. Ne vedo, da v Sovjetiji vzgajajo nove generacije v istem
Zeksal se je, koliko vse to stane.1 trdem duhu, kakor jih je vzga-Omenil je, da ko je bil še mlad jal Stalin, za njim Hruščev in fant v starem kraju, pred kaki- jih prav tako vzgajata naprej semi 70 leti, je šel s svojo teto(danja njihova voditelja Brež-k nekemu zobozdravniku v Rib- njev in Kosygin. Njim je prva nico, ki je teti izpulil tri zobe. J in najsvetlej,ša zvezda na vseh Računal ji je samo sedem gro-Jpoti življenja komunizem. No-šev. Njemu pa je sedaj računal vim generacijam vbijajo v glave zobozdravnik za izpuljenje ne-'in pamet zavest, da za koimuni-
kaj zob in novo zgornjo čeljustno zobno ploščo blizu $30. “Speklo me je to,” je poudaril Anton, “še bolj kakor tedaj, ko je iskal in pulil moje zobe po mojih u-stih. Ko bi bil vedel preje za vse to, bi ne šel v to. Le stare zobe bi dal populiti, saj kake kaše in močnike bi lahko brez zob jedel.”
Vidite, takole ima vsak človek neke svoje skušnje. Nekateri ob-
zem je treba žrtvovati vse.
Tako tam po deželah in domenah komunizma.
Kaj in kako pa pri nas? Pri nas pa uspavajo nas upanja, da komunizem se vnaša in da ga kmalu ne bo več. Ali res ne?
Hm, kdo pa povzroča po naši deželi neprestane demonstracije? Kdo podpira in financira razne pohotneže, da lahko hodijo delat neprestane nemire po
Rev. Rudolf Urbič, $40.00 je daroval Rev. Francis Sedey, $30.00 pa Rev. N. N. Mr. Willie Kuntara je poslal kar $50.00 za plošče, deset jih je naročil, ki jih bo razdal. Rev. Anton Kovačič poslal $30.00, Rev. Janez Lavrich $10.00, Rev. Dr. A. čuk $10.00. Zelo so se postavile ženske od KSKJ. Johanna Mohar piše : Vaše pismo smo prebrali na seji našega društva KSKJ, in so takoj tri članice naročile ploščo. Mrs. Dorothy Ferra je ravno tako naročila ploščo za društva sv. Jožefa št. 169 v Clevelandu.
Mrs. Josephine Winter iz Clevelanda je ravno tako naročila za društvo sv. Ane kar dve plašči. Mrs. Jennie Stušek iz Johnstowna je tudi naročila eno ploščo. Skušajte povsod ono pismo na seji prebrati in boste videli, da se bo kdo naročil. Posebno pa imam največje zaupanje na naše duhovnike. Le kako bo farovž brez Slomške vih pesmi! Pesmi so talo lepe, da jih je treba slišati. Boste, videli, kako boste veseli, če boste plošče naročili, ker so pesmi tako domače in tako prisrčne. Naročite jih hitro.
Rev. Odilo Hajnšek, OFM.
čutljivejše, ki jih ni moč kar ta-'velemestih naše dežele. Kdo ko pozabiti — drugi zopet lažje, hujska našo mladino po kolegi-Tako nam pripovedujejo družin- Jih in univerzah? ski in prijateljski pogovori tu in I Odpreti je treba le malo oči, tam. Povsod se sliši kaj novega Pa se vidi, kdo vse to dela, pod-in zanimivega. V vsakem sluča- plhuje in razširja.
Ge bo šlo tako naprej, se je res treba bati, da bo bodočnost enkrat nas silnp razoračala. Na-
ju je pa za ljudi tudi nekaj nauka — samo če ga razumejo.
* KRIZE TU, KRIZE TAM —
KRIZE VSEPOVSOD .. . Množe sProtniki
se in večajo dan za dnem. Ko svobode bodo močni, povezani smo zadnjič govorili v razstav- med seboJ’ mi Pa razdeljeni in nih prostorih NWAS, je nam dve Slavi oaed nami ne bo-razlagal glavni prodajalec So-!sta mislili vzajemno in prav. renson, kaj je videl in slišal, na! Da bi le ne bilo tako in da ne svojem trgovskem potovanju po b^ n'kdar prišlo do kaj takega. Belgiji, Holandiji in Švedski, jLahko Pa PridP> č'e bo nas za“ Novi rodovi prihajajo na površ- slepljevala in uspavala pozablji-je vsepovsod. Stari se seveda ne-!vost’ da komunizem nima za radi umikajo mlajšim, a novi1 svobodoljubne lJudi drugega ka-časi jih počasi vsako leto odnašajo in v prihodnjem deseletju
ti hostiji in mogel kar k vsem prihajati. Po človeško mišljeno je res nerazumljivo, kot je bil ta čudež, da je Jezus nasitil s petimi hlebi pet tisoč mož. Po besedi božje Vsemogočnosti je pa resnica: Le vere v Jezusovo aožanstvo je treba, da je on ne-skočni Bog.
Kraj tega Gospodovega čudeža je višje gori nad jezerom kjer so pred kakimi 40 leti odkrili temelje stare cerkve iz 4. stoletja, ki je bila postavljena v spomin na ta Jezusov čudež. Na tlaku stare cerkve je v mozaiku košara s štirimi hlebi in dvema ribama, ki nazorno pričajo o tem čudežu. Potem so še drugi zelo pomembni mozaiki, ki se nanašajo na ta nekdanji čudežni dogodek in kako so prvi kristjani posvečali veliko važnost temu čudežu. Tam je tudi v več raznih jezikih napisan evangelij sv. Janeza, ko govori o tem čudežu, med temi tudi v angle škem jeziku in sem ga čital tudi jaz.
sovražniki. Zelo hudo je bilo za krščanske bojevnike, ker ni bilo vode in je vroče julijsko sonce tako hudo pripekalo, da so sadali od velike žeje. Pravijo, da bilo tako hudo, da je zmanjkalo vode tudi očem. Od premoči sovražnika in žeje je padla tu-caj krščanska vojska; kar jih je še ostalo, so bili ujetniki zmagovitega Saladina, ki je prodiral naprej proti Jeruzalemu in ga tudi zavzel.
Sicer so se križarske vojske > nadaljevale, vse do šeste in sedme, katero je vodil francoski kralj Ludvik IX. Sveti. V sedmi križarski vojski je kralj sv. Ludvik umrl. Nad Sveto deželo je egla islamska noč. Kristjani jo do prve svetovne vojne niso več zasedli. Musliman je kot gospodar Svete dežele rušil in one-čaščal kristjanom tako draga svetišča ter jih oviral pri češče-nju svetih krajev, da so morali v sled tega veliko trpeti.
Zdaj se je to temeljito spremenilo: Gospodarji Palestine — Svete dežele so Judje; najbolj zagrizeni sovražniki Arabcev, in Judje, oziroma Izraelci, katerih so se Arabci najmanj nadejali, so potem, ko so končno le dobili svojo državo, po kateri so stoletja hrepeneli, udarili na A-rabce ter jih kratkomalo vrgli iz dežele: Bitka pri Hattinu je bila maščevana. Maščevali jo niso kristjani, katerim so musli-mani-Arabci tako nagajali in jim rušili svetišča, maščevali so o — Judje. Na to bitko, ko je Saladin potolkel križarje, sem mislil, ko sem gledal Hattin ir. se se peljal čez nekdanje bojišče, kjer so padli junaški križarji, ivto pa je brzel preko rodovitnih polj proti evangeljski gori Tabor, koder je nekoč hodil s svojimi učenci Gospod Jezus Kristus.
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
Veliko dobrega je storil Go-pod v Kafarnaumu in veliko čudežev storil, a vsega tega prebi-'Sin valci niso vpoštevali, kljub te-’krščanski posesti. Palestina
Od tu se peljemo naprej mimo Genezareškega jezera do Tiberije; od tam nadaljujemo vožnjo. Pripeljemo se na obsežno polje, kjer zagledam na desni strani nizek podolgovat grič dvema vrhovoma ali rogovoma. To je gora Hattin: zgodovinsko znamenit kraj, kjer je sultan Sa-ladiri 4. junija 1187 potolkel kri žarje. Tu se je bila ona strašna bitka med kristjani in muslimani, ki je zapečatila usodo Palestine.
Težnja in želja kristjanov srednjem veku je bila osvojiti sveto zemljo, kjer je bil rojen, je trpel in umrl učlovečeni Bog božji, ter jo obržati
mu so ostali zakrknjeni, pa je zaklical: In ti Kafarnaum, — do pekla se boš pogreznil. Ko bi se
bila v rokah bojevitih mohame-dancev, ki so kristjane stiskali in ovirali pri obiskih svetih kra-
v Sodomi zgodili čudeži, ki so se jev, da je bilo že kar neznosno, zgodili v tebi, bi bila ostala do 2e papež Gregor VI. je sklenil današnjega dne. Pač huda ob-'osvojiti Palestino in pomagati
sodba učlovečenega Boga, da je izrekel tako ostre besede. Kar je j povedal, se je zgodilo:	Kafar-
povsod velike spremem-
bodo be.
Kakšne? Natačno in točno je to težko prerokovati. Sorenson je zanimivo omenjal tole: Švedski komentatorji in poli-
naše demokracije in naum je danes groblja in nekdaj
cvetočega mesta ni več. O tem sem se prepričal tudi jaz, ko sem s p. Jazafatom hodil po grobljah Kafarnauma, potem pa smo se odpeljali na kraj, kjer je Jezus nasitil pet tisoč mož.
Nismo se dolgo vozili in že smo bili na kraju velikega čudeža, kjer je Gospod s petimi ječmenovimi hlebi in dvema ribama nasitil pet tisoč mož. Dogodek popisuje evangelist sv. Janez takole: “Ko tedaj Jezus povzdigne oči in vidi, da prihaja k njemu velika množica, reče Filipu:	Kje naj kupimo kruha,
da bi ti jedli? To pa je rekel, ker
kar le vešala in krogle. ..
* ZA ZAKLJUČEK NEKAJ ZA DOBRO VOLJO:
— Pri zobozdravniku. — Pacient je prišel k zobozdravniku, da mu je izdrl zob. Računal mu je za to 25 dolarjev. Pacient vpraša: “Kako to, da mi računa-
tikarji so pri gledanju na seda-'l-6 za en sam zob 25 dolarjev?” nje krize in razmere po svetu' Zobozdravnik: “To je zato, mnenja, da narodi starih držav ker sto tako stokali in vpili, da v zapadni Evropi so se nekako 30 štirje drugi, ki so čakali v postarali v svojih gibanjih in predsobi, ušli iz strahu, kako bo večnih borbah, vse sem od dobe bolelo šele nje.” razpada nekdanjega rimskega	*
imperija. Umikajo se času, ki je — .Škot in žid. — V New Yor-hitrejši od njih. Zdi se, da ga ne ku na neki razstavi sta trčila morejo in ne znajo dohiteti. Ne- skupaj nek Škot in žid. Škot je kako omahujejo. Skrb in zaščito!bil zelo ponosen na svoj rodov-demokracije in svobode pa z ne-|nik, v katerem je bil zastopan kim zanašanjem prepuščajo A- tudi nekdo, ki je podpisal Izjavo merilci. Ta naj jih ščiti, ta naj | o neodvisnosti ZDA. Nek žid.
Lep in zanimiv je bil pogled na žitna polja, kjer so ljudje pridno delali. V Izraelu zdaj delajo po polju Arabci, če hočejo živeti. Tu zdaj velja pregovor tudi za Arabce: Brez dela ni jela. Tako zdaj Arabci pridno delajo, Judje pa, v kolikor mi je mano, te poljske delavce dobro plačajo. To je dobro kar za oboje: Arabci, da pošteno zaslužijo, Judje, da tako pridejo do kruha.
(Dalje sledi)
Bizantincem, ki so se nanj obrnili za pomoč. Potem se je zbralo mnogo bojevnikov, ki so odločili iti v boj za Sveto deželo, katero je posvetil s svojim življenje in smrtjo Jezus Kristus.
Teh idealnih bojevnikov se je nabralo zelo dosti iz raznih držav; zlasti iz Francije, Anglije, Italije in Nemčije in še drugih krajev. Zaobljubili so se, da se bodo vojskovali za božji grob, pa so si pripeli na desno ramo rdeč križ. Od tod ime: Križarji. Prva križarska vojska, katero je z ognjevitimi besedami navdušil pu-ščavnik Peter Amienski, se je dvignila v boj za Sveto deželo leta 1096. štela je več tisoč mož, kjer so bili udeleženi kmetje,
ga je skušal, zakaj sam je vedel, J vojvode in vitezi. L. 1099 so kri-kaj bo storil. Filip mu odgovori: zarji zavzeli Jeruzalem ter usta-Za dve sto denarjev kruha bi povili Jeruzalemsko kraljestvo, jim ne bilo zadosti, da bi vsak le Temu je sledila druga in potem kaj malega dobil. Eden izmed I tretja križarska vojska, ki je bi-n j ego vih učencev, Andrej, brat la usodna. Na križarje je udaril Simona Petra, mu reče: Tukaj. egiptovsko-sirijski sultan Sala-deček, ki ima pet ječmenovih ‘ din, zmožen, pa izkušen bojev-.............................. nik, ki je križarje strahovito potolkel.
Veliko močnejša vojska, kateri je poveljeval Saladin, je udarila na križarje od vseh strani in jih potisnila ob Hattin, kjer so se krščanski junaki borili tako
hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi? Jezus pravi: Velite ljudem sesti. Bilo pa je mnogo trave na onem kraju. Posedli so možje, kakih pet tisoč po številu. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med
Za liste prebivalce, ki še niso državljani
CLEVELAND, O. — Vsi tisti, ki niso državljani ZDA, morajo sporočiti svoje naslove gl. prav-dniku (Attorney General) pred koncem meseca januarja. Izvzeti so samo pooblaščeni diplomati in osebe, ki pripadajo določenim mednarodnim organizacijam.
Za to poročilo se poslužite tiskovine, ki jo dobite meseca januarja na kateremkoli poštnem uradu ali pa na naturaliza-cijskem uradu.
Tiste, ki tega ne bodo storili, lahko zadene stroga kazen, ki jo zakon predpisuje.
Že nad sto let govore o predoru pod Rokavom
jih rešuje pred vsem, kar jim’kateremu je kazal Škot svoje sedeče, prav tako tudi rib, koli- hrabro, da so jih občudovali tudi
LONDON, Vel. Brit. — Že več kot sto let resno razpravljajo o predoru pod Rokavskim prelivom, ki naj bi zagotovil neprekinjeno in varno zvezo med Francijo in Veliko Britanijo ob vsakem času in ob vsakem vre-meu. Do njegove uresničitve je vendar nemara še daleč.
Dolga leta so Angleži gledali na načrte z neko nejevoljo, ker se jim je zdelo varnejše in ime-nitejše brez trde povezave z evropsko celino. Položaj se je v tem pogledu delno spremenil, sedaj bi se Britanci radi povezali z Evropo, saj so ponovno hoteli v -Skupni trg, vprašanje predora pod Rokavskim prelivom pa je vendar v glavnem še vedno le v načrtih.
mmm
KRIZ NA GORI
ljubezenska zgodba
Spisal: Ivan Cankar
“Tudi jaz bi, kakor on... Popotno palico v roki in lahko brašnp na rami, pa v svet... tja, kjer noč ni tako temna..
Nato je napravil luč in je vzel iz predala šolske zvezke; sklonil se je globoko, v rumpni luči svetilke je bil njegov obraz resen in starikav. Nekdo je stopil iz krčme ter je prepeval po klancu.
IV
Ob ranem nedeljskem jutru se je papravila Hanca k maši na faro. Daleč je bilo še sonce, ali po nebu je bila razlita tako žarka svetloba da jc lila celo v globel. počasi se je dramila vas; praznično oblečene ženske so stopale v klanec, kakor mehke pisane rože so se svetile obleke na hribu-
Hanca je hodila hitro in je gledala v tla, pozdravljala je tiho in neprijazno, da bi se ji ne pridružile znanke.
“Kako se nosi!”
Polglasen smeh in šepetanje-Hanca se ni ozrla in tudi ni poslušala. Srce ji je bilo polno žalostnih misli, resen je bil njen obraz.
Na hribu je čakal Mate; na rami je imel culo in v roki popotno palico. Pozdravila sta se molče, samo s kratkim pogledom in sta se napotila. 2e je bila vas globoko pod njima, jutranja megla se je vzdigovala iz globeli, sonce jo je prodiralo in trgalo.
Mate je vzdihnil.
“Mislil sem, da bo slovo bolj Veselo; nič mi ni lahko pri srcu. Kako je tebi, Hanca?”
“Tako sem želela, da bi šel v Svet, zdaj pa bi rada, da ostaneš.”
“Da bi zdajle deževalo, ne šel bi več koraka naprej- Tako malo je poguma v meni, da bi mi zastavila pot ena sama kaplja dežja.”
“Pa je še dolga pot, Mate, ne smeš biti slaboten, ne sme te biti strah. Kaj se ne spominjaš, kako si govoril včasih?”
“Ne vem — tako mi je, kakor da bi se bil od takrat zelo postaral. Ali pa je zato, ker se poslavljam od tebe. Upanje neče v srce.”
“Saj se ne poslavljaš za zmerom, in ko bi se poslavljal za zmerom, ne bi te pustila stran, Mate! Vrneš se in tedaj bo veliko veselje.”
“Mislil sem prej in ko sem tako mislil, je bilo vse lepo in jasno, kakor na dlani. Vsa pri-hodnjost je bila že ustvarjena, samo poseči bi bilo treba. Zdaj sem posegel in kje je prihod-njost? Megla je pred mano in strah me je.”
“Bodi vesel, pa bo lepa tudi pot pred tabo. Ko te vidim tako žalostnega, je težko tudi meni ” Vrh hriba sta počivala. Kakor dolge bele halje, po grmovju, po smrekah razobešene, so se Zibali v globeli ostanki megle. Celo do vasi so že segali žarki pomladanskega jutra in svetilo se je jabolko na zvoniku.
“Kaj je to tisti kraj, ki sem ga sovražil? Lep kraj je.”
Mate je stal in je stx'mel navzdol, na čelu se mu je napravila globoka guba.
“Veliko sem preživel prijaz-hega tu doli; spominjam se šele zdaj, ko je minulo zdavnaj in se Več ne povrne ... Tam glej, je naša hiša, sveti sc, kakor da je bila snoči pobeljena. Kaj je ne Vidiš — ali ne stoji n.ekdo na Pragu?”
“Nikogar ni.”
“Pa se mi je zdelo, da je stala Ženska na pragu, ženska z belim Predpasnikom •..”
“Ali sc nisi nič poslovil?” “Srečal sem mater v veži, pa se ni ozrla in tako sem molčal tudi jaz. Rad bi se bil poslovil
od matere, pogledal sem še skozi okno in sem šel dvakrat mimo; pa se ni ozrla... Samo od psa sem se poslovil in spremil me je do kozolca.”
Raztrgal, razpršil se je zadnji !cos megle, bele cunje so švignile preko hriba in so se raztopile v soncu. V globeli se je zasvetila bela pot; vila se je iz vasi navzdol in na oni strani spet strmo v hrib.
“Ali poznaš tisto pot, Hanca? Kdo ve, če bova še kdaj hodila tod... o mraku, ko bodo sijale zvezde...”
“Še bolj vesela, Mate — kadar se povrneš... Tam te bom čakala in lepo bodo sijale zvezde.” “Nič ni upanja v meni; toliko sem imel veselja, pa ga ni kosca več. Kakor da je prišel nekdo ponoči ter me oropal, ko sem spal. — Ne, Hanca, bolje bi bilo, da bi se postavljala v dežju in blatu. Morda mi je težko, ker je sonce preveč svetlo ...” “Poglej na ono stran, Mate!” Vsa goreča, v pomladanskem soncu vriskajoča je ležala pred njima pisana, valovita pokrajina; polje, travniki, holmi, zadaj v megleni daljavi gozdovi, visok, temen zid. Sredi pelja in sredi vrtov fara, vsa bela in praznična; daleč preko holmov, po vaseh in travnikih se je oziral svetli stolp sv. Lenarta. Mate je gledal in lica so mu rdela. Samo enkrat se je še ozrl proti globeli, široko je zamahnil z roko.
“Zbogom!”
Nato se je okrenil in je stopil hitro, Hanco je prijel za roko. “Hitiva!”
“Lepo je tam doli, tudi jaz bi šla s teboj.”
“Ne misli, da ostaneš sama. Pridem pote in bolj veselo se bova poslavljala tedaj.”
Hanca mu je pogledala v obraz: lica so mu bila zardela in rdečica je ostala, bila je zmerom žar ne j ša in ogenj se je bil užgal v očeh.
“Lahko mi je zdaj; ta pokrajina, glej, je v mojem srcu; zasmejala se mi je prijazno, kakor da bi se ti zasmejala, Hanca ... Velik je svet in lep; ne more se mi zgoditi drugega, kakor da sem bos in lačen, tega pa sem navajen.”
“Tako bi mislil zmerom, Mate!”
“Da bi tako mislil! Vsa moja nesreča je, da sem velik omahljivec; ne zaupam si, morda zato ne, ker ne zaupam drugim ... Eh, in potrla me je mladost, mnogo sem doživel hudega ... Kakšna mladost je bila to, Hanca!... No, Bog z njo ... drugače bo zdaj! Glej, kako lepo sije sonce, ves gozd je prepletlo, ves zrak ga je poln, kakor bela reka lije dol... Hanca, vse bo drugače zdaj!”
Tudi ona je zardela v lica; ruta ti je bila padla za vrat, lasje so se ji igrali na čelu in vesele so bile oči. Mate je iztegnil roke, položil jih na njene rame in jo gledal začuden.
“Kako si lepa, Hanca! Pomisli, nikoli mi še ni prišlo na pamet, da si lepa, in vendar sem te imel rad...”
Nasmehnila se je in vsa kri ji je zaplala v licih, pri srcu pa ji je bilo blago.
“Zdaj šele sem te ugledal, ko se poslavljam — samo zato pač, ker se poslavljam in ker mi bo težko po tebi. Tudi globel je bila danes prvikrat lepa in ne bo nikoli več; samo v mojem srcu bo ostala, kakor je bila danes ... Rad bi, Hanca, da bi šla z mano... tako bi bilo z mano vse, kar je bilo lepega in prijaznega v moji mladosti in tam v tihi globeli...
“Vrneš se ...”
“Ali daleč je prihodnjost...” (Dalje prihodnjič)
Hudo neurje
Po hudi suši je severozahodni del Slovenije zajelo hudo neurje, ki je naredilo več milijonov dinarjev škode. Najhuje je divjalo neurje v dolini Save Bohinjke, Soče in Idrijce. Po dvodnevnem divjanju neurja so začele vode upadati, ljudje pa se trudijo odstraniti sledove divjanja voda. Sava Bohinjka je porušila tri mostove pri Selu, pri Ribnem in pri Bodeščah. Gladina Bohinjskega jezera je narasla za 4.5 metrov, voda je zalild niže ležeče počitniške hišice. Cesto proti slapu Savica je voda močno razrila, vendar so jo hitro popravili. Edinstven pa je bil pogled na slap Savice, ker sta padala še dva slapova enaka Savici v normalnih razmerah. Zaradi naraslih voda so bili odrezani tudi nekateri kraji v dolini Soče in Idrijce. Zaradi prevelike vode sta morali ustaviti produkcijo doblarska elektrarna in elektrarna na Gradišču.
Letos je tudi sneg zapadel kar neobičajno zgodaj. Ponekod so visoki zameti ustavili promet in nekatere vasi naravnost odrezali od sveta. Postopno so ceste zorali in promet je zopet tekel redno.
Slovenski strokovnjak v ZDA
Dr. Aleš Strojnik, inženir in profesor ljubljanske univerze, je pred dobrim letom v Melbournu, Avstralija, zgradil elektronski mikroskop z napetostjo 600,-000 voltov. Ta mikroskop je bil tedaj eden naj večjih na svetu; zbudil je zanimanje Japoncev in Britancev, ki so se zanimali za patent. Američani so šli kar po
njegov naslednik mogel videti atome: “Upam, da bom atome videl že jaz, čeprav ne trdim, da bom prav jaz tisti, ki jih bom videl prvi.”
Sadje gre slabo v denar
Sadja, predvsem jabolk, niso letos pridelali več kot lani, vendar se kmetje pritožujejo, da ne morejo prodati niti toliko kot lani. Cene sadja so precej različne:	Tako v Ptuju na živil-
skem trgu in Ormožu prodajajo lepa jabolka različnih sort po e-notni ceni 1 din za kg, v Murski Soboti od 70 par do 1.50 din, v Mariboru od 1.30 do 2.70, v Trbovljah od 1 od 2.50, v Kranju od 1.20 do 2.20. Isto ceno kot v
mlad. Upajo, da bodo mogli v celoti obnoviti krasoto gotske arhitekture, ki je bila žal že močno prizadeta po zobu časa. Žički samostan leži v skriti dolini Žičnice pri Slovenskih Konjicah.
Prve avtomatske zapornice
Na cestnem prehodu čez železnico pri Godešiču so s 15. novembrom začele delovati prve avtomatične železniške zapornice v Sloveniji. Zapornice prihajajoči vlak sam vključi, nato pa zopet izključi. Delovanje naprave nadzirajo na postaji Škofja Loka, od koder lahko tudi vlak ustavijo, če bi zapornice ne delovale.
Fulbrightov program so podaljšali
Od sporazuma in podpisa Ful-brightovega programa o finansiranju sodelovanja med ameriškimi in jugoslovanskimi vzgojitelji in znanstveniki je poteklo Kranju, imajo jabolka v krajih pet let, program je bil torej za-Slovenskega Primorja. Najdraž- ključen. V njegovem okviru je je je sadje v Ljubljani, kjer ga študiralo v ZDA 255 jugoslovan-prodajajo od po 1.50 do 2.70 din skih znanstvenikv, profesorjev za kg. Pri hruškah ni takih razlik v ceni, v prodajalnah ‘Sadja’ stanejo 2.90, na trgu pa od 2 do 2.50.
Slovence med pionirji vesoljskih poletov?
V “Svetovni zgodovini astronavtike”, ki sta jo izdala dr. Werhner von Braun in Frederic Oerdmay, je med vesoljnimi pionirji zapisano tudi ime Herman Potočnik Noordung. Mož naj bi bil pisal o umetnih satelitih, ki naj bi krožili okoli Zemlje v oddaljenosti 37,000 km. Zemljo naj bi obkrožili točno vsakih 24 ur, bi torej v odnosu od nje stali vedno na istem mestu, kar delajo sedaj na primer komunikacijski sateliti. Ta Potočnik je napisal knjigo “Problemi vožnje po vesolju”.
Avstrijci smatrajo Potočnika
in študentov, 76 ameriških profesorjev in študentov pa je bilo istočasno na visokih šolah Jugoslavije.
Program sta obe strani smatrali za uspeh, zato sta ga podaljšali. Zvezna vlada SFRJ bo od 1. januara 1970 prispevala 20% sredstev, ostalo pa bo dajala ameriška stran.
enostavni poti: Kupili so ves za svojega. Rodil se je leta 1892 melbournski laboratorij s pa-'k°t sin pomorskega častnika, tenti in strokovnjaki vred. Dr.; Podrobnejših podatkov o njem Aleš Strojnik je nato leto dni ni, toda ime očitno kaže na nje-delal na Cornell University v j §ov slovenski rod. Doma se se-
Trgovinski tajnik ZDA v SFRJ
Trgoviriski tajnik Maurice H. Stans je bil od 18. do 20. decembra 1969 na uradem obisku v Jugoslaviji, kjer je vrnil obisk jugoslovanskega trgovinskega ministra.
Tito obsodil omalovaževanje partizanstva
V govoru na ljubljanski univerzi, kjer so mu podelili častni doktorat, je Josip Broz Tito hudo prijemal tiste, jgi, omalovažujejo partizanstvo in jugoslovanski “osvobodilni boj”. Trdil je, da je to potvarjanje zgodovine in se jezil na tiste, ki hočejo
ZDA, zadnjič je bil spet doma, daj prizadevajo, da bi o tem za-prihodnje leto pa bo v ZDAj^mivem možu zvedeli kaj več. I njegov osvobodilni boj predsta-
zgradil nov naj večji elektronski!	--- |viti le kot neorganizirano “giba-
rastrski mikroskop z napetostjo Žički samostan bodo obnovili, nje iskalcev maščevanja”. Ti-
2 milijona voltov. V Ljubljani j Zavod za spomeniško varstvo je dr. Strojnik izjavil, da mora je sklenil obnoviti znameniti popraviti svoje mnenje iz prej-‘žički samostan. Z deli bodo za-šnjih let, ko je dejal, da bo šele) čeli predvidoma prihodnjo po-
to je bil hud tudi zato, ker skušajo začetek “osvobodilnega boja” postaviti šele v drugo polovico leta 1943 kot nekako dru-
gotno zvezo proti Hitlerju. Tito je poudaril, da se je “osvobodilni boj” začel leta 1941 in da je bil bistvenega pomena za vsa ljudstva Jugoslavije.
Oborožena borba ni zrastla iz želje po maščevanju, ampak je bila “posledica globokega čutenja narodne in mednarodne dolžnosti Komunistične partije in vseh progresivnih ljudi Jugoslavije, ki so skupno s Sovjetsko zvezo in z drugimi državami v antifašistični koaliciji bili pripravljeni boriti se z Nemci in z drugirpi fašističnimi silami,” je dejal Tito.
Njegov odgovor je bil namenjen Bolgarom in delno Madžarom, katerih časopisje piše sko-ro vsak dan, “kako so njihove čete osvobodile Jugoslavijo”. Tito je nato dejal, da ima Jugoslavija mnogo prijateljev v svetu, svaril, da jih je tam “tudi nekaj, ki nimajo radi sedanje Jugoslavije”, nato pa izjavil: “Mi smatramo zato krepitev naše o-brambe za bistveno trajno nalogo, kajti čim bolj bomo pripravljeni, tem manj nevarnosti bo za napad na nas in na jugoslovansko politiko miru in mirnega sožitja med narodi...”
Pravoslavni praznujejo Božič deloma dvakral
CLEVELAND, O. — Pravoslavni Božič je praviloma 13 dni za našim, pada torej navadno na dneve, ki so v naši deželi navadni delavniki. To seveda hudo moti marsikatero pravoslavno družino. Zato je rev. Štefan Jula vpeljal v Parmi v svoji cerkveni občini dva Božiča: ameriškega, kot ga imenujejo pravoslavni vseljenci starejšega rodu, ki velja za mlade pravoslavne Amerikance, ki niso nikoli živeli v pravoslavnih deželah, potem pa 13 dni pozneje “pravoslavni Božič” za starejše vseljence, ki se hočejo držati stare navade.
Podoben način praznovanja sta letos vpeljali v našem mestu še dve pravoslavni cerkveni občini. Obenem se je začelo tudi gibanje, da bi pravoslavni sploh prestavili svoj cerkveni koledar na civilnega amerikanskega. Tako bi bilo vprašanje obhajanja praznikov najbolj preprosto rešeno.
Mimogrede povedano: na Ruskem je bilo že pred prvo svetovno vojno v navadi, da so katoličani obhajali svoje praznike takrat kot pravoslavni svoje. Sovjeti so po prvi svetovni voj-
ni vpeljali naš koledar, dočim je pravoslavna cerkev ostala še naprej pri svojem.
Manj rdečih prebegov znak priprav na napad?
SAIGON, J. Viet. — Letošnje leto so rdeči v Južnem Vietnamu v veliko večjem številu prehajali na vladno stran kot lani. Skupno jih je prešlo okoli 45,000. V zadnjih tednih se je dotok nenadno ustavil in odgovorni se sprašujejo zakaj.
Uradno odgovarjajo, da je “rdečih pač zmanjkalo”, zato se ne morejo več predajati. Resnica seveda to ni; rdečih je še vedno dovolj tako v mestih kot na deželi, saj je še veliko področij, kjer je vlada gospodar le podnevi, ponoči pa so rdeči.
Poznavalci razmer opozarjajo, na podobno usahnitev prebegov v zadnjih mesecih pred veliko Tet ofenzivo leta 1968 in delno celo pred malo rdečo ofenzivo v letošnjem februarju. Obsežne rdeče priprave so vedno zvezane tudi z obširno propagando, tako tisti, ki bi se morda odločili za prehod na vladno stran, molče in čakajo, da vidijo, kaj bo prišlo. Če bo rdeča ofenziva propadla ali vsaj ne bo dosegla postavljenih ciljev, bo za prebeg še vedno čas.
Mao visi v Vatikanu!
RIM, It. — Ludvik Carnevali je star 86 let, pa še ne more biti brez dela. Je slikar-amater. Spomladi je naslikal kitajskega komunista Mao-Tsetunga. Njegov sin, mali trgovec v Rimu, je sliko poklonil Vatikanu. Tam je slika prišla do poti, ki še ni raziskana, na steno čitalnice za časnikarje. Nihče je ni podrobneje ogledoval, vsi so mislili, da predstavlja katoliškega duhovnika. Sliko je prinesla oktobrska številka “Famiglia Christiana”.
Tedaj je postal pozoren neki časnikar in kmalu odkril, kdo je pravzaprav naslikan. Zgodba je bolj zabavna kot resna, toda za vatikansko upravo ni prijetna. Šef vatikanskega tiskovnega u-rada je priznal stanje: “Slika nam je bila podarjena in naša u-prava jo je obesila na steno. To je vse.”
v ~..*v ....j*., •.
STARIM IN MLADIM MIR — Starčki in otoci so ostali v libanonski vasi, ki je v oblasti palestinskih gverilcev. Grejejo se na soncu in se pogovarjajo, ko gverilci snujejo načrte za napade in vpade V: Izrael,
Indijski pridelki
NEW DELHI, Ind. — Indija je pretežno poljedelska dežela, industrija je komaj prešla prvo razvojno dobo in še ni premaga-temeljnih, začetnih težav. Kljub vsemu je v nekaterih panogah kar lepo uspela.
Poljedelstvo, od katerega živi še vedno nad štiri petine vsega prebivalstva Indije, daje največ riža, koruze, prosa, ječmena, čaja, kave, sladkornega trsa, precej bombaža, lanenega olja in nekaj kavčuka.
MALI OGLASI
POGLED NA ZVEZDE — Dr. Otto Franz v Lowell observatoriju v Flagstaffu, Ar iz., gleda skozi 72-palčni teleskop zvezde.
Zelo ugodno naprodaj
V občini Krško, blizu šmarjeških toplic, je naprodaj lepa hiša z vrtom, sadovnjakom, vinogradom in zemljiščem, za ceno 120.000 N.D. (približno $9.500). Ponudbe poslati na Rafko Koren, Velikovška 26, Ljubljana, Jugoslavija.
— (29,31, 2 jan)
DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE!
Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov:
Misijonski krožek Attn: Fr. Feryanj Collegio San Antomo 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe
(x)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.-RAČUN POMOČI DRŽAVE OH1 ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION>.
St. Glair A ve. & 68th St.: EN 1-4T S

r. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
Do večera so se razkropili brzi sli po provincah in raznesli dekrete o carskem povelju. Az-bad je z nekaterimi palatine! pribočniki dospel v Tzurulum in prevzel vrhovno poveljstvo. Potoma je razmišljal in sklenil, da počaka tako dolgo v taboru, da se zbere vsa vojska. Ko pa je v Tzurulu zvedel, da so Sloveni pred Toperom, se mu je rodila druga misel in zasnoval je čez noč nov načrt.
Kakor vampir se mu je vsesala v srce grozna slutnja.
“Če je prekleti barbar izvohal, da je Irena v Toperu! Po njo je šel! Ha, drznost barbarska! Ne dobiš je, dokler diha Azbad, ne ti ne Teodora!”
Da bi Sloveni premagali Toper, o tem ni nihče razmišljal, kdor je poznal utrdbe in prefekta Rustika.
“Čakajte, psi barbarski! Udarim vam na tilnik, glave si razbijete ob zidovju in potem—”
Azbada je prešinila sladkost.
“Maščevanje Rustiku, maščevanje despojni, plačilo od Upra-vde in najvišje plačilo Irena!”
Še pred svitom je sklical vse častnike in zapovedal, da morata biti dve tretjini konjenikov do poldneva opremljeni za pot. Ostali tretjini je dal za poveljnika Nazara, da čaka skupne vojske in jo privede, kamor bo prišlo povelje.
Ko se je nagnilo sonce na zahod, je Azbad odjezdil z izborno konjenico po cesti proti Toperu.
Potoma so predstraže ustavljale begunce, lovile kmete in potujoče bosjake ter pozvedo-vale o barbarih. Vsi odgovori so se strinjali, da so Sloveni krenili nad Toper.
Azbad je bil zadovoljen. Sanjal je o slavni bitki. Zapraši se s konji v hrbte golih barbarov, Rustik pa udari ob tem iz mesta z močno posadko. Zmlela jih bosta kakor mlinska kamna žito. In potem, potem—
Azbad se je vznemirjal, da je trgal ob povodcih in strastno gonil konja. Tretji dan je že prišel pureko Hebra. S planjave se je cesta poslej pričela viti pogosteje med brdi in hribi. Azbad je bil pireviden. Naloviti je dal kmetov, ki so morali v hribe in šume pozvedovat po barbarih, preden je jahal skozi nevarne soteske. Toda vsi so se vračali, ne da bi bili ugledali enega samega Slovena. Pravili so, da ječi vse prebivalstvo v strahu in grozi, da so sela prazna, živina poskrita v gozdih in brlogih, žito zakopano, da vse čaka v trepetu, kdaj završe divji kriki barbarov, ki so na čudo onemeli. Nekateri so sodili, da so se že vrnili, drugi so trdili, da leže za Toperom in oblegajo mesto.
Azbad je bil čedalje bolj uve-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Child care for Motherless home. Permanent. Live in. Own rm. and TV. Weekends off. 3 Children. Use of family car.
729-6857
(249)
BUSINESS OPPORTUNITY
Greeting Cards, Gifts, Toys. Excellent opportunity. Ideal Cicero Loc. Priced for quick sale. Owner. 656-8886
1'	(249)
rjen, da je ves naval Slovenov pred Toperom. Razjedala ga je tem večja sla po slavi in po Ireni. Oholi palatinec, navajen zmag pri dvornih pojedinah, navajen ukrivljenih hrbtov, navajen brezobzirnih povelj, je živel od trdne nadeje, da se mu pleto lovorike. Zato ni štedil vojske, ki je že mrmrala, boječ se za trudne konje. Ko so na večer prišli častniki in ponižno prosili, naj jim da en dan oddiha, da se konji odpočijejo, najedo in pripravijo za boj, jih je Azbad opsoval in z bičem zapodil.
Sonce je vzhajalo drugič, odkar so odrinili na pot — čudovito jasno in veselo. Še enkrat so prišli častniki in svarili Azbada, naj prizanaša vojski, ki mrmra kakor nevarna grmlja-vica za črnimi oblaki. Prosili so celo pribočniki, češ naj počaka en dan; ni varno znamenje, ker se ni vrnil še ne en kmet, ki so jih snoči poslali na oglede.
Toda Azbad je živel od same ohole strasti. Gluh je bil za prošnje.
“Bojazljivci! Uporniki svetega despota! Naprej! Takoj!”
Zavihtel se je v sedlo in zdirjal pred vojsko. Rogovi so zapeli, na cesti se je dvignil prah, iz njega so donela kopita, rožljanje mečev in kletve vojakov.
Azbad je jezdil dobro daleč pred vojsko sam, snujoč nova kovarstva, že pijan zmage. Celo pribočniki se mu niso približali, ampak so jezdili molče za njim.
Dve uri je bila vojska na cesti.
Tedaj se pojavi zdaleč blesteč jezdec sredi ceste.
Komaj ga je Azbad zazrl, so zadonele pred njim troblje konjeniške signale, za samotnim jezdecem se je dvigal prah, v katerem je migotalo svetih šle-mov.
Azbad je pobledel, stisnil ustnice in potegnil za povodec, da se je vzpel lepi arabski žrebec.
Zavist je bilo prvo čustvo, ki se mu je rodilo.
“Prekleti Rustik! To je toper-ska posadka! Zmagal je sam. Po plačilo jezdi satan!”
Takrat pa so zadonele vnovič troblje — signali za napad.
Azbad je vztrepetal. Pridre-vili so do njega pribočniki.
“Sloveni! Iztok!”
“Boj! Napad! V falango!”
Azbad je z obupno drhtavico izrekel povelje, pribočniki so že zaklicali trobentačem, naperila so se kopja, jezdeci so se nagnili na konjih naprej in pognali.
Azbadu se je zmračilo pred očmi; potegnil je lahki, gizdalinski meč in preden se je dodobra osvestil, je klopotnil pred njim Iztokov konj.
“Ali me poznaš?” je zagrmel Iztok po, grško nad njim. ‘Udari, da umreš, kakor se spodobi poveljniku!”
Iztokov grozni meč je zašvist-nil krog njegove glave. S tem edinim udarcem bi ga bil lahko podrl, toda ni hotel. Tedaj se je Azbad v obupu zagnal v Slovena. Ali kakor igrača je spodletel lahki meč ob Iztokovem zamahu.
“Pes!” je kriknil Azbad in zamahnil vnovič.
“Na plačilo!” je zarjul Iztok in udaril. Azbadov šlem je zazeval, roka je izpustila meč in povodce, poveljnik Bizantincev je padel s konja.
(Dalje prihodnjič) o---------------
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
«=.»
JANUAR

Mm
šs&imLm
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JANUAR
17. — Slovenska pristava priredi “pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
24. — Slov. športni klub priredi
v Slov. domu na Holmes Ave. svoj vsako letni zimski ples. Igrajo “Veseli vandrovci”.
31. — Katoliški vojni veterani
fare sv. Vida priredijo svoj 20.letni ples v avditorju.
31. — SKD Triglav v Milwaukee ju priredi svojo tradicionalno pustno zabavo, združeno z večerjo, plesom in maskami, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring in S4. St. Začetek ob šestih.
FEBRUAR
1. — June Price in Dolores
Mihelich, pevki Glasbene Matice, priredita samostojni koncert ob pogrnjenih mizah v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. pop.
7.	—Dramatsko društvo LILIJA
priredi Maškaradni ples” v Slov. domu na Holmes Ave. Igralo “Veseli Slovenci.”
8.	— Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi Večerjo s plesom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob štirih. Za ples ogra Grabnarjev orkester.
8. — Fara Marije Vnebovzcte
priredi predpostni bazar v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečef.
15. —Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop.
15. — Kosilo v korist Slovenske
šole pri Sv. Vidu v farni vdo-rani pri Sv. Vidu.
MAREC
8.— Dramatsko društvo LILIJA
poda F. S. Finžgarjevo drago “Veriga” v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
14.	— Klub slov. upokojencev za
Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na V/aterloo Rd. Začetek ob petih.
15.	— Društvi Najsv. Ivena fare sv. Vida priredi letni zajtrk s inletani in klobasami (Pancakes and Sausages)
15. — Federacija slov- narodnih
domov počasti “Slovenskega moža leta” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. popoldne.
22. — Dramatsko društvo Naša
zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue.
APRIL
4. — DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. »
18. ’— Slovenski športni klub
priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu.
MAJ
3.	— Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
10. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16. — Koncert pevskega zbora
Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
30. — SKD Triglav v Mihvau-
keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne.
JUNIJ
13.-14. — Slovesna proslava 25-
letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR.
21. — SKD Triglav v Milvvau-
keeju priredi v svojem parku piknik.
28. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4.	— SKD Triglav v Milwau-
keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici. AVGUST
16. — Fara Marije Vnebovzcte
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
23. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
OKTOBER
3. — DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
VESOLJSKI VELIKAN? — Utegnili bi biti nogi velikana, pa sta le cevi za kroženje zraka pri preskušanju klimatskih naprav.
JSaznanilo in JZahnJala
S tugn v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja našemu nadvse ljubljenemu in nikdar pozabljenemu očetu, staremu očetu in tastu	j	'
.... w/aMMa: vnfBHat
1888
1869
JOHN TAVČAR
Zbrani v veselem družinskem krogu na Zahvalni dan, se je dragi oče počutil srečnega in ponosnega, zadovoljen sam s seboj, da bo recitiral za ta dan primerno poezijo, kar je zelo rad storil, ko so bili otroci in vnuki skupaj. Ko smo se tako veseli pripravljali, da zasedemo svoja mesta ob mizi, se je oče nepričakovano zgrudil, zadet od možganske kapi. Prepeljan je bil takoj v Euclid General bolnišnico, kjer pa mu vsa zdra vniška veda ni mogla pomagati. Svoje mile oči je dragi oče zatisnil za vedno v petek, 28 novem bra 1969.
Pokojnik je bil rojen 13. decembra 1888 leta v Zagrebu, toda so ga starši vzeli še kot deteta v Ljubljano, kjer je bil vzgojen. V Ameriko je prišel 13. aprila 1913 leta. Kakor večina priseljencev, je tudi naš ata imel težak boj za preživljanje svoje družine. Pa vseeno ga to ni oviralo pri njegovi vnemi in deiu za blagor svojega naroda. Zanimal se je za društva in sploh za vsako prizadevanje, ki je bilo v splošno korist. Zato je bil tudi pri onih, ki so začeli z delom za zgradbo Slovenskega narodnega doma, kateremu je ponosno tajnikoval nad 25 let. Enako je bil tajnik 56 let pri društvu Carniola Tent št. 1288 T.M., tajnik društva Jugoslav Camp št. 293 W.O.W., zapisnikar društva Slovenec št. 1 A.D.Z., nadzornik društva Naprej št. 5 S.N.P.J., med ustanovitelji in prvi tajnik Slovenskega doma za ostarele, Kluba slovenskih upokojencev ter sotrudnik pri raznih drugih civičnih skupinah. Rad je pomagal, kjerkoli je bilo treba. Ko je odstopil tajništvo Slovenskega narodnega doma sia St. Clair Ave., je bil na letni seji lastnikov članskih certifikatov imenovan za častnega tajnika. Pozneje je bil zopet izvoljen za rednega člana Direktorija in tudi bil v nadzornem odboru. Častno je nastopal Dom kot “Mož leta 1965,” kateri naslov so mu v priznanje za njegove zasluge nakazali po Federaciji Slovenskih narodnih domov v Clevelandu. Po smrti naše mame leta 1946, je ata skrbel za nas v dvojni meri. želel je, naj bodo njegove hčerke in sinovi zavedni ameriški Slovenci. Lep vzgled nam je dajal, za kar smo mu hvaležni.
Pogreb je bil 2. decembra 1969. Njegovo truplo je ležalo na mrtvaškem odru v avditoriju Slovenskega narodnega doma, od koder je
bil pogreb v cerkev Sv. Filipa Nerija, nato pa je bil položen k večnemu počitku na pokopališče Calvary v grobnico poleg njegove soproge, naše mame, katero je zelo pogrešal.
Tem potoni si štejemo v dolžnost izreči našo iskreno zahvalo vsem, ki ste pokojnemu atu izkazali zadnjo čast in ga prišli kropit; vsem, ki ste mu položili tako lepe vence ob krsti in darovali za sv. maše; vsem, ki ste prispevali v razne dobrodelne namene v njegov spomin kot za Slovenski dom za ostarele, itd.; vsem, ki ste dali svoja avtomobile na razpolago pri pogrebu ter ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Našo zahvalo naj prejmejo tudi pevci zbera Zarja in Glasbene Matice za ganljivo petje ob krsti ter pevci zbora Slovan, ki so mu v spomin zapeli pesem ob priliki njih koncerta; Mr. Martinu Antončiču in Mr. Tony Petkovšku, ki vodita Slovenske radijske oddaje in sta posvetila vsak svoj program v počast očetu; dalje Direktorij Slov. nar. doma za izkazano uslugo; Zakrajškov pogrebni zavod za lep in dostojanstven pogreb in vso poslugo, ki so jo nam nudili v žalostnih dneh.
Lepe hvala tudi ženam in dekletom, ki so pripravile prigrizek po pogrebu, kakor tudi slehernemu, ki je na en ali drugi način izkazal sočutje in nam bil v pomoč in uteho v naši bridkosti. Prijatelja spoznaš v potrebi, zajo vas ne bomo nikdar pozabili.
Še posebej se zahvaljujemo Mrs. Miller, poklicni bolničarki, ki je tako vešče in nežno skrbela za pokojnika ves čas v bolnišnici ter mu nudila vso pažnjo, da mu lajše stanje.
Utihnil je glas našega ata. Lepo nas je učil in spodbujal, v naša srca je vcepil ljubezen do lepote naše narodne dediščine. Tako ponosen je bil na svoje ameriško državljanstvo kot na to. da je Slovenec. Nikoli ne bomo pozabili s kakim ponosom je venomer rekel: “Ponosen sem, da sem Slovenec.” Žal nam je, da mu usoda ni na klonila dočakati njegovega 81. rojstnega dne, ki bi bil 13. decembra. Odšel si od nas, ljubi ata, a spomin na Te bo ostal svetal v naših srcih do konca naših dni.
Snivaj sladko večni sen!
Tvoji žalujoči:
JOHN, THOMAS in LARRY (v New Yorku), sinovi MARGARET in DOROTHY, hčere ROSEMARY, DORIS in ELLEN, sinahe MATHEW DEBEVEC, zet vnuki
Cleveland, O. 29. decembra 1969.
& :	.v-:a ,
VELIKO ZANIMANJA — Slika kaže posnetek z umetniške razstave na prostem na Via Magutta v Rimu, glavnem mestu Italije.
i