@©IM!McJJ©5ESGLAS Uto XLV - št. 4 - CENA 30 SLT Kranj, petek, 17. januarja 1992 Evropska skupnost je izpolnila obljubo in nas sprejela med samostojne države Slovenija je priznana Priznanje večine najpomembnejših evropskih držav ni nikakršno milostno darilo Evrope Sloveniji. Priznanje smo si zaslužili, ker smo uspeli v nevarnih časih zgraditi državo po meri Evrope, sedaj pa je na nas, da presežemo samozadostnost in se vključimo v glavne evropske in svetovne organizacije. Zahtevnost tega opravila ne bo manjša, kot je bil boj za mednarodno priznanje. I ^ l^^^ir it: Slovenski parlament tudi v najkritičnejših trenutkih osamosvajanj« »i klonili« J« ohranil eaofiost. Predvsem zaradi tega nas ne smejo pretirano zanesti čustva, ampak moramo še naprej ravnati praktično, organizirano, strpno in učinkovito, doma in navzven. Sedaj smo polnoletni in prihaja čas, da zrastemo v zrelo državo. Tega smo sposobni, kar smo dokazovali leta nazaj, ko so Pritajene želje po samostojnosti postale glasne zahteve po begu iz jugoslovanskega prisilnega jopiča in vzpostavitvi samostojne, suverene in enakopravne evropske države. Premagali in dobili smo vojno in prepričani bodimo vase, da smo sposobni živeti in sobivati z drugimi tudi v miru. Spomin uhaja v sredino osemdesetih let, ko smo začeli razdirati poroko z Jugoslavijo in jugoslovansko partijo in potem složno, brez pretresov, kar je edinstven primer v socialističnih državah, prešli iz enopartijskega sistema v parlamentarno pluralistično demokracijo. Z vojno so nam jo sicer hoteli vzeti, vendar smo Slovenci zmagali. Državljani Slovenije, če je sedaj čas za ugibanja, kdo ima za mednarodno priznanje več ali manj zaslug, smo za samostojnost glasovali na plebiscitu in dajali političnemu vodstvo podporo pri iskanju mednarodnega priznanja. 25. junija lani smo razglasili samostojnost in uradno zaprosili za mednarodno priznanje. Prva nas je priznala Hrvaška, takrat tudi še sama mednarodno nepriznana. Julija, avgusta in septembra so nas priznale Gruzija, Latvija in Estonija, 12. decembra nas je priznala Ukrajina, 19. decembra pa Švedska, Nemčija in Islandija. Konec lanskega leta je Slovenijo priznala tudi Be-lorusija. Decembrski sestanek ministrov Evropske skupnosti je bil za slovensko priznanje odločilen. Ministri so sklenili, da bo osnova za priznanje ocena arbitražne komisije pod vodstvom francoskega ustavnega sodnika Banditerja, priznane pa bodo tiste republike, ki bodo to želele in bodo izpolnjevale pogoje. 15. januarja naj bi sledilo avtomatsko priznanje. Priznanje Slovenije ni bilo nikdar v resnici sporno, kar so poudarjali evropski državniki, vendar so imeli še vedno v mislih obnovitev nekakšne nove Jugoslavije, čeprav je bila Slovenija več ali manj za kakršnokoli novo skupnost zgubljena. Arbitražna komisija je bila v torek jasna: pogoje za mednarodno priznanje izpolnjujeta le Slovenija in Makedonija, Hrvaška pa je bila postavljena pod vprašaj zaradi zaščite srbske manjšine. Vendar je v Bruslju odločila politika. Evropska skupnost je priznala Slovenijo in Hrvaško, ki Da se je morala obvezati, da bo ustavno bolj zaščitila manjšine, Makedonijo pa je v bistvu blokirala Grčija, ki ima resne ugovore zoper ime Makedonija. Bolgarija je Makedonijo priznala, kar je že povzročilo hudo kri v Grčiji. Sreda, 15. januarja, je bila dolgo negotova. Šele popoldne je iz Lizbone, Portugalska je predsedujoča Evropske skupnosti, in iz Bruslja prišlo sporočilo, da je 12 držav Evropske skupnosti priznalo Slovenijo in Hrvaško. Potem so sporočila o priznanju začela prihajati v Ljubljano. V sredo popoldne in zvečer so nas priznale Danska, Avstrija, Švica, Malta, Belgija, Velika Britanija, kar je presenetljivo, Nizozemska, Luxemburg, Španija, Bolgarija, Madžarska, Norveška, San Marino, Nova Zelandija, Avstralija, Kanada in Poljska. Izredno pomembno je bilo priznanje Vatikana, ki je bilo sporočeno že 14. januarja. Priznala nas je tudi Češkoslovaška federacija. Kaj bodo storile Združene države Amerike? Še vedno imajo v mislih nekakšno mini Jugoslavijo. Vendar bo prišlo tudi ameriško priznanje, saj, če verjamemo njihovemu stališču, da bodo upoštevale stališče Evrope, se bo zgodilo tudi to. Seveda pa bo morala Slovenija tudi tjakaj usmeriti svoje korake. Napovedan je obisk predsednika Kučana v Združenih državah Amerike, na svojo stran, če bomo hoteli v OZN in druge organizacije, pa bo treba obdržati, razen Evrope, tudi afriške in azijske države, ki imajo v svetovni organizaciji pomembno, čeprav kdaj samo glasovalno vlogo. Dve evropski državi sta z nami že vzpostavili redne diplomatske odnose. To sta Nemčija, ki je veleposlaništvo tudi že odprla, in Avstrija, ki bo veleposlaništvo odprla v kratkem. Ljubljana bo postala tudi mesto diplomatov in tudi na to se bomo morali pripraviti. • J. Košnjek Izredna seja občinskega parlamenta o usodi RUŽV ______ RUZVznenada jedrski objekt? k°Čani imajo na vladni zakon o zapiranju rudnika niz ugovorov «^žW urana Zlrovski vrh morali končno prišla na dan z delovati uranovo rudo, je republiška* » uSSSSA uranove rude osnutkom zakona o trajnem pre«elwnju izkorisf«JJ fc| m f tem in preprečevanju posledic nrfaifj«J "fg^g republiški skup-f«su večkrat terjali zakon ter pred dobrini »«°J» olajšanjem, Kini predlagali celo svoj osnutek, so "^».^Smi vendar pa imajo na besedilo vrsto konkretnih prip Bode jih nenadna prekvalifikacija RUŽV v jedrski objekt. Vsa leta so jih namreč možje iz republike in rudniškega vodstva prepričevali, da rudnik ni jedrski objekt, z osnutkom zakona o zapiranju rudnika pa naj bi postal prav to. V Škofji Loki temu nasprotujejo, saj v ozadju vidijo možne posledice; rudnik nameni ko in srednje radioaktivnih odpadkov, za katerega v Sloveniji že več let neuspešno iščejo primeren prostor, v "najboljšem" primeru pa za skladišče posebnih odpadkov. Slednjo možnost je na ponedeljkovi seji skupščinske komisije za varstvo okolja in naravne dediščine v Ljubljani, ki je obravnavala osnutek zakona, potrdil tudi minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek. RUŽV je primerjal s spečo Trnuljčico. Rudniški objekti namreč sodijo med najkakovostnejše objekte v Sloveniji, grajene p*otresno varno za deveto stopnjo po Mercalli-ju in za najzahtevnejše tehnologije. Te prednosti bi kazalo izrabiti, kot je dejal Miha Jazbinšek, morda tudi za odlagališče inertnih, trdih ostankov, ki so končni proizvod incinera-cije (sežiganja) posebnih odpadkov. Morebitni predelavi in skladiščenju posebnih ali celo radioaktivnih odpadkov v RUŽV v Škofji Loki odločno nasprotujejo (stališče skupščine in vseh nolitičnih strank). Ugovarjali so tudi na ponedeljkovi seji skupščinske komisije ter ob podpori zelenih dosegli, da predlagatelj osnutka zakona pojasni, kaj pomeni preimenovanje RUŽV v jedrski objekt šele ob njegovi trajni ustavitvi. Glede na to, da bo zakon o gospodarskih javnih službah sprejet prej kot zakon o zapiranju rudnika, po katerem bo RUŽV javno podjetje, bo imela namreč država večje možnosti za odločanje o tem, kaj se bo v RUŽV poslej dogajalo. škofjeloški izvršni svet je v torek izoblikoval pripombe na vladni osnutek zakona o zaprtju rudnika ter predlagal izreden sklic občinskega parlamenta, ki naj bi jih verificiral. Na sejo bodo Ločani povabili tudi odgovorne ljudi iz republike ter jim pojasnili svoja stališča. Več na 28. strani. • H. Jelov-čan fO ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCini FORMUI^T^PRIHPUUIKA stran 9 Upajmo, da bomo kmalu postali gospodarska država Zamenjava v Komelu Kranj, 16. januarja - V vodstvu podjetja Komel, ki je na dražbi kupilo begunjski Elan, je prišlo do zamenjave, namesto Matjaža Vuge ga zdaj vodi Hrvoje Gombič, poslovodni odbor Elana pa Petar Pečina, oba sta na teh položajih vršilca dolžnosti. Do zamenjave je prišlo pred dnevi, Matjaž Vuga nam je danes po telefonu povedal, da bi temu težko rekel odstop, temveč je prišlo do zamenjave, do katere je prišk .iradi spremenjene narave dela. Doslej je bilo namreč delo predvsem tehnične narave, poslej bo vsebinske, saj so bile včeraj cenitve opravljene in v kratkem naj bi bila registrirana delniška družba. Dodal je, da ima dovolj drugega dela, saj je že dobro leto direktor Iskre Svsen v Ljubljani, o zamenjavi v vodstvu Komela pa so se pogovarjali že prej, vendar so zaradi znanih zapletov s stečajnim upraviteljem Elana Igorjem Trillerjem nekoliko počakali. • M. V. Nove podražitve Dražje mleko, živina, meso in izdelki Mleko, živina, meso, mesni in nekaj mlečnih izdelkov se je podražilo približno za 20 odstotkov, nekateri mlečni izdelki pa tudi do 32 odstotkov. Kranj - Nova odkupna cena mleka, ki jo je določil republiški odbor za mleko, je sprožila val podražitev. Že včeraj se je podražilo sveže mleko in mlečni izdelki; ker pa je povprečna odkupna cena mleka tudi osnova za odkupno ceno živine, so se danes, v petek, podražili tudi živina, meso in mesni izdelki. Rejci bodo za januarja oddano mleko prejeli sredi februarja povprečno 16,90 tolarja za liter. Za rejce je podražitev 20-odstot-na, za mlekarne pa 30-odstotna, ker je republika s 16. januarjem ukinila nadomestilo za pokrivanje cenovne razlike. Mlekarne so sveže mleko podražilo toliko, kolikor jim je omogočila lani sprejeta vladna odredba (približno za 20 odstotkov), medtem ko so izdelke podražile od 20 do 32 odstotkov. Danes, v petek, seje podražila tudi živina, s tem pa tudi meso in mesni izdelki. V Škofjeloških Mesoizdelkih so nam povedali, da se je vse podražilo za toliko, kolikor je "poskočila" odkupna cena mleka - za 20,71 odstotka. Rejci bodo po novem za kilogram mladega pitanega goveda extra kakovostnega razreda prejeli 118,30 tolarja oz. 211,25 tolarja za kilogram mesa.# C. Z._ ^MERKUR * JANUARJA 10 % POPUSTA i Priznanje Afisu Ljubljana, 15. januarja - Gospodarska zbornica Slovenije je podelila priznanje nemški firmi Afis, ki že dvajset let sodeluje s trŽiškim Pekom. Nemška firma Afis je bila v zadnjih dvajsetih letih eden največjih uvoznikov obutve v Nemčiji, sodelovanje s trži-škim Pekom je bilo v nenehnem vzponu, obseg poslovanja v zadnjim sedmih letih se je sukal od 23 do 28 milijonov mark. Peko je stike z Afisom navezal že leta 1969, leta 1975 je kot prvi jugoslovanski izdelovalec začel samostojno, pod imenom Peko-Afis, nastopati na največjem evropskem sejmu obutve v Duseldorfu. • M. V. lil O. O s O lil (0 lil 3®ssm$*W!iOajkB 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 17. januarja 199— Na ustavnem sodišču Najvišje vojaško priznanje posmrtno za Petra Petriča Po priznanje prišla žena Irena in sin Matjaž Krrmj, 15. januarja - Prvi mož slovenske teritorialne obrambe, general Janez Slapar, je danes v učnem centru TO v Kranju izročil Ireni Petrič, ženi pokojnega Petra Petriča, najvišje vojaško priznanje, častni vojni znak teritorialne obrambe RS. Slovenci nimamo veliko herojev. Peter Petrič, ki je izgubil življenje v lanski desetdnevni vojni, ko je njegova enota 28. junija na letališču Brnik napadla oklepne transporterje in tanke Jugoslovanske armade, je eden od njih. Njegovo pogumno dejanje je zgled obnašanja pripadnikom teritorialne obrambe, če bi Še kdaj morali braniti Slovenijo, za družino pa je seveda velika tragedija. Peter Petrič je zapustil nezaposleno ženo in tri šoloobvezne otroke. Po tragičnem dogodku so družini z denarjem pomagali tako teritorialci kot kranjski občinski ljudje. Otroci dobivajo po očetu družinsko pokojnino, žena Irena pa se poteguje za službo pri republiškem obrambnem ministrstvu. General Janez Slaparje obljubil, da jo bo zagotovo dobila. To je vsekakor najboljša pomoč Petričevi družini. • H. Jelovčan Pomoč za slovensko Karitas Včeraj ob enajstih dopoldne je iz Podrožce pripeljala skozi karavanški predor na našo stran kolona osmih tovornjakov s pomočjo Sloveniji v hrani, zdravilih in oblačilih. Predstavniki odbora za pomoč Sloveniji iz dežele Hessen, ki deluje v okviru kulturnega kluba Sava iz Frankfurta, so predali pomoč slovenski Karitas. Pomoč so prispevali tudi slovensko hessenško združenje, mesto VViesbaden, ki je pobrateno z Ljubljano, in malteška karitativna organizacija. • H. J. Proti samovolji birokratov v občini Kranj Izvršni svet SO Kranj je na sejah 6. 11. 1991 in 12. 12. 1991 sprejel sklep, da se stanovanja, ki so namenjena opravljanju službenih dolžnosti in so v stavbah osnovnih šol, vrtcev in zdravstvenih domov ne prodajo. OO LDS Kranj je bila dostavljena dokumentacija, iz katere je razvidno, da se citirani zavrnitveni sklep brez pravnega pouka pošilja tudi imetnikom stanovanjske pravice oz. uporabnikov stanovanja. V stanovanjskem zakonu (Ur. 1. RS 18/91) ni nobene pravne podlage za takšen sklep, IO OO LDS Kranj protestira proti samovoljnemu tolmačenju zakonskih določil in očitnem kršenju zakonitosti. Pozivamo vse prizadete, da razmislijo o sproženju pravde o upravičenosti enostranske zavrnitve kupoprodajne pogodbe o odkupu stanovanj pri Temeljnem sodišču Kranj. Opozarjamo, da je zakonski rok za morebitno vložitev vloge le 16 dni po prejemu zavrnitvenega dopisa. IO OO LDS Kranj Nevarnost drobljenja kmetij po denacionalizaciji Škofja Loka, 16. januarja - Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Skofja Loka je dala občinski vladi pobudo o zaščiti vseh kmetij, ki so zaradi nacionalizacije izgubile pogoje za status zaščitene kmetije. Postopke naj bi upravni organ opravil pred začetkom postopkov o denacionalizaciji, da bi tako preprečil drobljenje kmetij. Pobuda je vsekakor umestna, je na torkovi seji menil izvršni svet, vendar pa sedanja zakonodaja ne omogoča vključitve družbenih (nacionaliziranih) zemljišč v sklop zaščitenih kmetij. Zakon o dedovanju obravnava le zasebne površine oziroma kmetije. Zato bo mogoče sprožiti postopek za vključitev omenjenih površin v sklop zaščitenih kmetij šele potem, ko bodo le-te spet prešle v zasebne roke, torej po končanem postopku denacionalizacije. Zato je izvršni svet sklenil, naj upravni organ ob sprejemu vlog za vračilo odvzetih kmetijskih zemljišč oziroma kmetij vlagatelje seznani z možnostjo preveritve statusa kmetije v dednem postopku oziroma s prednostmi zaščitene kmetije. Te so v njeni nedeljivosti in izplačilu le nujnih dednih deležev, ki bremenijo prevzemnika pri njenem dedovanju. 9 H. Jelovčan Kako naprej Socialdemokrati Tržiča vabijo na socialdemokratski večer v soboto, 18. januarja 1992, ob 19. uri v gasilskem domu Tržič. Gost večera bo dr. Jože Pučnik s temo »Kako naprej?« Pridružite se družabnemu srečanju s plesom. T. T. Alkohol tudi v slaščičarnah? Slaščičar z Bleda je dal Ustavnemu sodišču Republike Slovenije pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti ra dovljiškega odloka o javnem redu in miru. -* Radovljica, 15. januarja - Republiško ustavno sodišče je lani presojalo ustavnost in zakonitost štirih odlokov, ki jih je sprejela radovljiška občinska skupščina: odloka o ustanovitvi javnega podjetja za komunalno dejavnost, o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, o javnem redu in miru v občini Radovljica in o ustanovitvi javnega podjetja - Agencije za razvoj kulture in komunikacij Razor Radovljica. Skupščina je že na junijskem zasedanju popravila sporne določbe odloka o ustanovitvi javnega podjetja za komunalno dejavnost in jih uskladila z odločbo ustavnega sodišča, na decembrskem zasedanju pa je razveljavila tudi odlok o ustanovitvi javnega podjetja - agencije Razor in s tem izpolnila pogoj, da je ustavno sodišče ustavilo postopek. Skupščina pa ima s sprejetjem nove slovenske ustave možnost, da ustanovi agencijo za kulturno dejavnost kot družbo z omejeno odgovornostjo. Pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, je dal občinski urbanistični inšpektor, ki navaja, da odlok nima ustrezne pravne podlage, da ni opredeljeno, katera inšpekcija nadzira uresničevanje odloka, da je z odlokom določeni odmik od meje pri medposestnih ograjah neustrezen in da mora investi- Seja jeseniškega izvršnega sveta Malo kreditov za kmetije Jesenice, 16. januarja - V jeseniški občini je največ Slovencev, sledijo pa Muslimani in Srbi. Delo svetovalne službe je obsežno in uspešno. Vrniti del sredstev v občine. V zadnjih šestih mesecih se število stalno prijavljenih ljudi v jeseniški občini zmanjšuje. Iz občine se več občanov odseli kot priseli. To je prvič v zadnjih štirih letih, vzrok pa je v tem, da so s potekom moratorija začeli veljati zakoni in predpisi, ki pogojujejo stalno prijavo občanov na podlagi državljanstva Republike Slovenije. Tako je danes v jeseniški občini okoli 24.000 Slovencev ali 74 odstotkov, 7 odstotkov je neopredeljenih, 6 odstotkov je Muslimanov, 5 odstotkov Srbov, 3 odstotki Hrvatov, en odstotek Makedoncev in zanemarljivo število ostalih. Jeseniški izvršni svet je obravnaval tudi poročilo o delu svetovalne službe, ki je prej delovala v okviru kmetijskih zadrug, v skladu z družbenimi in gospodarskimi spremembami pa se je reorganizirala kot javna služba. Za jeseniško območje je zadolžen inž. Pavel Razinger, ki je posredoval poročilo o svetovanju na področju poljedelstva, živinoreje, travništva, pašništva, agrarnih operacij, gradnje, zaščite rastlin, svetovanju dopolnilne in ostalih dejavnosti. Svetovalna služba je svetovala zlasti krmljenje goveda pri prehodu s hlevske krme na pašo in s paše na zimsko prehrano, spremljala rejo, sodelovala pri reševanju problema bruceloze v ovčjih tropih dajala napotke za ukrepe na travinju, spremljala potek paše in svetovala način dobrega gospodarjenja. Komisijsko sta bila pregledana pašnik Belo polje in planina hruščan-ska Rožca. Svetovalna služba je sodelovala tudi pri izvedbi agromelioracij na Blejski Dobravi in pri drugih agrarnih delih v Podkorenu, na Dovjem na Kamnah in v Javorniškem Rovtu. Izdelala je tri programe za modernizacijo in obnovo hlevov, program za izdelavo sušilne komore za demografsko ogrožena območja in spremljala gradnjo hlevov v Ratečah, Kranjski Gori in v Zgornji Radovni. Druge gradnje v občini zaradi neugodnih kreditov oziroma tega, ker ni več nepovratnih sredstev, lani ni bilo. Člani'jeseniškega izvršnega sveta so poudarili izjemen pomen svetovalne službe in sklenili, da je treba zagotoviti sredstva za delo svetovalne službe tudi tako, da pristojno ministrstvo vrne del sredstev občinam za spodbujanje svetovalne dejavnosti, program dela svetovalne službe pa bo izhodišče za sestavo občinskega proračuna. Izvršni svet je tudi sklenil, da vse komunalne organizacije in Dominvest analizirajo cene in spremembe cen pošljejo na ministrstvo, saj je republiški izvršni svet ob koncu decembra z odlokom zamrznil vse cene komunalnih storitev. Na Bledu iščejo novo poročno dvorano Poroke z dodatnim programom Radovljica, 15. januarja - Ker je radovljiška Almira pred nedavnim grad Grimšče prodala, je v občini, predvsem pa na Bledu nastal problem, kje naj bi pari odslej sklepali zakonske zveze. Čeprav se novi lastnik gradu Grimšče, avstralski Slovenec, doma iz Podkorena, doslej še ni izjasnil, ali namerava pristati na to, da bi bile v gradu še naprej poroke, so v občini že začeli iskati novo poročno dvorano. Predlog, ki ga je pripravila uprava za notranje zadeve, predvideva pet možnih objektov oz. dvoran: v Vili Bled, v vili Beli dvor, na Blejskem gradu, v Festivalni dvorani ali v prostorih krajevne skupnosti. Noben od teh objektov ni idealen, vsak ima določene prednosti in pomanjkljivosti. Na Blejskem gradu naj bi bili pozimi problemi z dostopom, s kurjavo in z gostinsko ponudbo. Prostori krajevne skupnosti Bled in Festivalne dvorane naj bi bili premalo imenitni in slovesni. V Vili Bled in v vili Beli dvor, ki jo je lastnik, Hotel Toplice pred kratkim dal v najem holdingu Napoleon v Ljubljani, pa so pripravljeni organizirati sklepanje zakonskih zvez le parom, ki bi ob poroki plačali tudi dodatni program. • C. Z. tor tudi za gradnjo takih objektov predložiti posebni načrt, ki ga lahko napravi le za to usposobljen strokovnjak. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo le delno. Meni, da je pravna podlaga odloka pravilna in da v odloku ni treba posebej navajati inšpekcije, ki bo nadzorovala uresničevanje odloka; določbe o medposestnih ograjah in o predložitvi posebnih načrtov pa bo proučilo in ocenilo, ali so ustavne in zakonite. Slaščičar z Bleda je junija lani dal ustavnemu sodišču pobudo, da presodi ustavnost in zakonitost tistega dela odloka o javnem redu in miru, ki določa, da je zaradi varstva javnega reda in miru "prepovedano tj r čiti alkoholne pijače v obratih družbene prehrane, prostoru organizacij, kjer servirajo i prodajajo kruh, slaščice in sf prvenstveno temu namenjene j( Slaščičar meni, da je dejavno vsakega podjetja prosta in 4 občina nima nobene pravic* 2 da določa, kaj bo kdo prodaja č Ker odlok vsebuje številne t r povedi in prepovedi, za katel d nima ustrezne zakonske podli s ge, ampak je sprejet v izvirfd pristojnosti občine, je občin ti decembra zaprosila ustavno sfd dišče, da preizkusi ustavnost jisi zakonitost celotnega odloka ifvi ne samo določbe, za katero j k dal predlog blejski slaščičar, fj( C. Zaplotnik v Javna dela v tržiški občini Lani uspešen začetek Tržič, 15. januarja - Javna dela so v tržiški občini stekla že kot1 _ julija lani, zato so uspeli uresničiti več kot polovico načrtovanih V log. Poleg poročila o opravljenih delih je tržiški izvršni svet m1"* včerajšnjo sejo sprejel tudi program javnih del za letos. Priporo' j je, naj za vsako nalogo posebej pripravijo predračun, pri cenej* ponudbah pa naj delo prepustijo podjetjem. i Zgodnji začetek del je uvrstil tržiško občino, kot je pouda' ^ la načelnica tamkajšnjega oddelka za gospodarstvo in družbe" i dejavnosti Jana Primožič, med redke nosilce nalog, ki so usp< uresničiti več kot polovico načrtovanega. Kljub ugotovitvi o vis'* kih stroških za javna dela, lani se jih je nabralo za več kot lj 1 milijona tolarjev, je njihova prednost v manjših izdatkih za so< alne pomoči in predvsem v občutku nezaposlenih ljudi, da i lahko koristni. » Udeleženci javnih del so lani najprej odkopavali ostani12 ruševin v nekdanjem ljubeljskem taborišču in čistili okolico. Z£ tem so urejali divje odlagališče smeti v Zvirčah in čistili pobo^'z Pirmanc ter okolico vrtca Grad. Razširili so tudi pot pod Kamfp kom in čistili obrežja. Obenem so se lotili čiščenja industrijske!,t kanala in odvoza naplavin. V planirane naloge in dela za odpf r vo posledic neurja so vložili blizu 8000 delovnih ur. r Letošnji program javnih del je še obširnejši. Vrsto naKc predlaga kar 11 različnih organizacij; le za predlog kranjske/s cestnega podjetja za vzdrževanje kategoriziranih cest so v trt v škem izvršnem svetu ocenili, da ne sodi v ta program. Druga dSj bodo prijavili na natečaj, po opravljeni izbiri v republiki pa &3 odvisno tudi od razpoložljivega denarja v občini, koliko del 1r do lahko uresničili. Strinjali so se, da je potrebno za vsako nal' J go določiti ustrezno število delovnih ur in to tudi finančno ovref F notiti. V primerih, ko bi bila javna dela dražja od podjetniški. t ponudb, se je treba odločati za ugodnejšo izvedbo. Pri izvajal , javnih del bodo dali prednost tistim predlagateljem, ki bodo im1 s li možnost za pokritje materialnih stroškov. • S. Saje r Vračanje denacionaliziranega premoženja V Tržiču precej zanimanja Tržič, 15. januarja - V tržiški občini, kjer imajo registrirati' okrog 140 primerov denacionalizacije premoženja prebivale«* so se odločili za imenovanje dveh komisij za denacionalizacijs^ vprašanja. Prva bo delovala za primere s področja kmetijstva, v* dila pa jo bo Majda Vogelnik, ekonomistka v oddelku za gosp* darstvo tržiške občine. Predsednica komisije za denacionaliza^, jo na področju gospodarskih podjetij, stanovanjskih hiš in stati' vanj, poslovnih stavb in prostorov ter stavbnih zemljišč bo Som Rozman, pravnica v oddelku za prostor in okolje tržiške občinsf skupščine. V obeh komisijah bodo, kot je včeraj potrdil tržiški I vršni svet, poleg predsednika po štirje člani, med njimi tudi neV teri strokovnjaki iz drugih občin. Predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic je udeležen/ seje seznanil, da je med zainteresiranimi prebivalci velik priti' za čim hitrejše reševanje njihovih primerov. Kot je ugotovil, " zaradi zapletenih postopkov reševanje trajalo dalj časa. Po op* vljenem seminarju za vse komisije konec januarja v republiki,I bodo tudi pri njih lotili dela. Vsaj enostavnejše primere bo tre' rešiti po Megličevi sodbi hitro, predvsem vrnitev nekaterih krt1 tijskih zemljišč, da bi na njih morda že spomladi lahko delali H1 vi lastniki. Zlasti pri zemljiščih na Kriškem polju, ki jih je zadf ga dala v najem, pa bo treba upoštevati tudi s pogodbami sk* njene roke. • S. Saje Sprejemljiv samo Drnovšek \ Ljubljana, 14. januarja - Vodstvo Slovenske kmečke zvez« s - Ljudske stranke je na sestanku ugotovilo, da je stranka vednO r spoštovala vse dogovore, ki jih je sprejela. Od sedanje vlad« s terja večjo učinkovitost. Če v parlamentu ne bo dobila podpc r re, bo stranka za oblikovanje nove vlade pod vodstvom dr. Ja- k neza Drnovška, vendar ob dogovorjenem programu glavnij1 F nalog. Morebitni drugi mandatar podpore stranke ne more pri' * čakovati. Volitve pa naj bodo čim prej. • J. K. UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direl.tor in glavni urednik: Marko Valja*'*1 „ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, D*j * ca Zavrl-2lebir, Andrej Zalar, Štefan 2argi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Drakslcr, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd šinik / Tlak: Podjetje V0. . - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, oprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463, tclefax: (064). 215-3$ ' Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.—13.30. ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 305'' \ Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91). jj • (GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (^Effl^JMGLAS Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Slovenska skupščina neprizanesljiva do predlagateljev zakonov Devizni zakon padel atiZbor občin in zbor združenega dela zavrnila predlog zakona o spreminjanju deviznih vlog občanov v javni dolg republike, pa tudi ostali i spredlogi zakonov so bili deležni kritike poslancev. Pred sprejemom Je tudi zakon o prometnem davku, ki naj bi začel veljati 3.februarja. • ' -«- -----Liji.- \ <> Ljubljana, 17. januarja - id Zbor občin in družbenopoliti-ija eni zbor sta se sestala že v toži rek in obravnavala zamujeno z te« decembrskih sej. Oba zbora sta dl« sprejela zakon o prometnem irfdavku z dopolnili, kar je pred iifltem že storil zbor združenega sedela. Zbori so Dr. Voljč namesto dr. Bohove Skupščina je v sredo razrešila dosedanjo ministrico za zdravstvo dr. Katjo Boh, ki odhaja za slovensko predstavnico na Dunaj. Na njeno mesto je imenovala dr. Božidarja Voljča, ki je bil doslej predsednik skupščinskega odbora za zdravstvo. mogoča uvedbo zasebne prakse tudi v lekarništvo. Zbori so sprejeli, sicer v različnem besedilu, paket zdravstvenih zakonov, ki morajo sedaj v usklajevanje. Zbor občin je pri zakonu o zdravstveni dejavnosti sklenil, da imajo zdravniki pravico do ugovora vesti, kar pa druga dva zbora nista sprejela. Tako v torek kot v sredo je „ zakon sprejeli, 11 sedaj pa je potrebno še usklaje- i «lyanje. Zbor občin je zavrnil za- »asu v iuic* » ™v-~ Jr ) Jkon o lekarniški dejavnosti, ker bila najbolj razgreta razprava o . "je menil, da je preozek in pre- novem vladnem predlogu o več cehovski, prav tako pa one- spreminjanju deviznih vlog ob- "V slovenskem parlamentu delajo največji sovražniki slovenskega ljudstva, če bi sami imeli devize v bankah, bi zanesljivo ravnali drugače, sicer pa o tem odločajo poslanci, ki ne ločijo bilance stanja in bilance uspeha," je polom zakona o javnem do'gu v slovenskem parlamentu komentira! Franci Perčič, predstavnik Društva jeznih deviznih varčevalcev, znan kot Dežurni finančnik Mladine. " M. V. m m' čanov v javni dolg republike. Poslanci, predvsem kranjski inž. Vitomir Gros, so takemu zakonu ostro nasprotovali in terjali, naj se problematika javnega dolga rešuje celovito, pred tem pa naj banka položi račun, kdo je dobil te devize, vladni možje pa so rotili, da je zakon dober kompromis, da ga je treba sprejeti, da pa bi bilo izplačilo vseh deviz za državo pogubno. Zbor občin je sklepanje o tem zakonu odložil, zbor združenega dela pa ga je zavrnil. Poslanci so razpravljali tudi o letošnji gospodarski politiki in osnutku proračuna. Končno sodbo naj bi izrekli danes, največ očitkov pa so deležna sredstva za obrambo, policijo in državno upravo. Družbenopolitični zbor je tudi začel razpra- vljati o osnutku zakona o socialnem varstvu, o predlogu za izdajo zakona o družinskih dajatvah in o predlogu za izdajo zakona o zaposlovanju tujcev. Danes naj bi uskladili zakon o zadrugah in pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vroča pa je bila tudi razprava o memorandumu o soglasju med Slovenijo, Hrvaško in Italijo o zaščiti italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem in o zaščiti Slovencev v Italiji. Slovenija zaradi protestov poslancev, predvsem v zboru občin, kjer je bil najostrejši inž. Vitomir Gros, ni podpisala. Memorandum namreč ne daje garancij za enako raven zaščite Slovencev v Italiji, kot jo imajo Italijani v Sloveniji. • J. Košnjek Danes ponovni dogovor o roku novih volitev Se bodo stranke odločile za junij ^Današnji sestanek parlamentarnih strank naj bi bila zadnja priložnost za dogovor So predčasnih volitvah, sicer bo nujna zamenjava vlade. Po sedanjem predlogu bi L1 *>ilo volitve mogoče izvesti 7. ali 28. junija. j i Ljubljana, 17. januarja - Do takrat bo moral parlament sprejeti lfljzakon o volitvah v državni zbor. ^.zakon o volitvah v državni svet, 0Upakon o volitvah predsednika re-J-pubhke, zakon o evidenci volilne "pravice in zakon o volilnih eno-w tah. Če bi hoteli voliti junija, bi Pr morali že imeti osnutke teh zakonov, naslednji teden pa dogovor 3'£o načinu volitev, merila, katere :ej stranke lahko sodelujejo na volit-tfi vah in način prijavljanja kandi-it datur za predsednika republike, i t 3. februarja bi morali biti izdelata ni predlogi zakonov, 25. marca bi a|ijih skupščina sprejela, 30. marca fCt pa bi predsedstvo volitve razpisa-lo. Položaj je trenutno tak, da za ' j, tak tempo že kasnimo, ujamemo pa ga lahko le v primeru, če ® skrajšamo obvezni trimesečni rok med razpisom volitev in volitvami samimi. Kdaj bomo volili, naj bi bilo znano danes, ko je sklicana koordinacija političnih strank, za katero pravijo, da je zadnja priložnost za dogovor o Zeleni Slovenije: nova vlada Volitve ali Predstavniki Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut, Vane Gošnik, dr. Peter Tancig in inž. Miha Jazbin- šek so v sredo časnikarjem dejali, da so ob politični volji in soglasju volitve konec maja ali junija še možne. Čeprav so že junija skupaj s socialdemokrati in Slovensko demokratično zvezo postavljali pod vprašaj zaupnico Peterletovi vladi zaradi slabe učinkovitosti in organiziranosti sedaj tega, če bodo do poletja volitve, ne terjajo. Ne zdi se jim smiselno postavljati nove vlade, ki se bo nekaj mesecev ogrevala, nato pa se vključila v volilni boj in od nje spet ne bi bilo učinka. Zato je bolje pohiteti z volitvami, ki bi dale vlado s podporo parlamenta, ta pa bi bil odraz novih političnih razmerij v Sloveniji. Če pa volitev do poletja ne bo, potem je nujna nova strokovno in politi- t ----j y Mutiiuai tu ~ predčasnih volitvah, sicer bomo nujna hu.« »hum;»»u m Fwm.- • volili šele jeseni. To bi povzročilo čno kompetentna vlada s podpo- lI\ tudi nujno zamenjavo vlade, o ■ c\ čemer ip :a< id »ni isl it ek; iti* i reH :rfll dt I se sedaj veliko govori. ro večine strank v parlamentu. Mandatar bi moral dobiti vsaj dvetretjinsko podporo, predstaviti pa bi se moral z uravnoteženim proračunom, s kompromisnim programom lastninjenja in razvojno usmeritvijo, ki bo selektivna za razliko od sedanje, ko se podpira tovarne brez meril. Za stranko je prvi tak kandidat dr Janez Drnovšek, drugi pa Igor Bavčar. Za Zelene sta sposobna oba. vendar ima Drnovšek več možnosti za podporo parlamenta. Liberalna stranka: Vlada naj ostane do volitev Inž. Franc Golja, inž. Vitomir Gros, Danijel Malenšek, Ingo Paš in Viktor Brezar so na sredini časnikarski konferenci povedali, da so na Demosovem sestanku v Dolskem, kjer se je koalicija razšla, predlagali prednostne naloge, ki bi se jih morala lotiti vlada, vendar za ta program niso dobili pretirane podpore. Glede volitev in sedanje oziroma morebitne nove vlade so dejali, da ostajajo še naprej dosledni in načelni, vendar bodo v začetku februarja ocenili, kako ravnajo drugi v bivšem Demosu in na osnovi tega bodo izbirali prihodnje korake. Glede morebitnega novega mandatarja ne bodo podpirali nikogar od sedaj predlaganih, ampak imajo svoj predlog. Nesmiselno je za 2 ali tri mesece izbirati novo vlado, potem pa bodo spet volitve. Bolje je čim prej razpisati volitve, do takrat pa pomagati sedanji vladi. Vitomir Gros je ob tem dejal, da bodo volitve takrat, ko bo zmanjkalo družbene lastnine, ki se kljub opozorilom stranke še naprej divje krade, zato je treba sprejeti lastninsko zakonodajo ali vsaj zakon o lastninjenju malih podjetij, ki ga je predlagala Liberalna stranka. Na časnikarski konferenci so opozorili na blokade pri delu skupščine in tudi vodstva skupščine, dejali so, da nasprotujejo vladnemu modelu reševanja javnega dolga, ki ga je po njihovih izračunih za okrog 8 milijard dolarjev in se ga je treba lotiti celovito, ne pa parcialno, pred tem pa raziskati, komu je banka delila ta denar. Drobno gospodarstvo je še vedno odrinjeno, vlada pa nima selektivnega pristopa do velikih podjetij. Denar daje bolnikom, ki ga potrošijo za plače, ne pa zdravim. Za slaba podjetja je treba dogovoriti načrtovan likvidacijski postopek. • J. Košnjek Alojz Grmek, predsednik občinskega odbora Liberalne stranke Kranj: »Kljub dogovorom v Dolskem in našem članstvu v Demosu se naša Čimprejšnje Volitve podpora sedanji vladi zmanjšuje, saj je vlada storila vrsto napak, ki so močno udarile obrtništvo (npr. odlok o zamudnih obrestih). Jasnega stališča do novega mandatarja še ne želimo dokončno izreči, zaupam pa lahko, da se nagibamo na stran dr. Drnovška. V razmerah, v kakršnih je naše gospodarstvo, je nujno reševanje te problematike, zato je potreben pri sestavljanju nove vlade strokovni poudarek prav na ta področja. V Zvezi z mednarodnim priznanjem Slovenije, je to izjemnega pomena zaradi nujnih čimprejšnjih možnosti za dotok tujega kapitala, dr. Ruplu pa, kljub začetnim napakam, ki jih je delal zlasti v Ameriki, zaupamo.« STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Gorenjske stranke o novi vladi in mednarodnem Vladne napake udarile obrtništvo Priznanju Potrebujemo gospodarstvenike Kr»nj, 15. januarja - Kot smo že v prejšnji številki najavili, bomo v prihodnje, ko se nam na tak ali drugačen način bližajo volitve, pogosteje Povpraševali gorenjske stranke o posameznih aktualnih problemih, saj se prav na tak način v dobri meri pokažejo pogledi in razlike, ki bodo omogočale izbor. Tokrat se je naše vprašanje nanašalo na njihov odnos °o poskusov sestaviti novo slovensko vlado, pri čemer smo konkretno omenili dve najpogosteje omenjeni imeni za mandatarstvo: Igorja Bavčarja in dr. Janeza Drnovška. Spraševali smo tudi, kaj mislijo o mednarodnem priznavanju Slovenije, pri tem pa naj poudarimo, da smo se pogovarjali ves dan, torej tudi dopoldne, ko je za priznanje več držav še slabo kazalo. Nujna je nova koalicija Andrej Novak, predsednik občinskega odbora Liberalno demokratske stranke Škofja Loka: »Po naši oceni je nova vlada nujno potrebna, če ne zaradi drugega, zaradi korektnosti priprav novih volitev. Izkazalo :se je, da so Peterletova zagotavljanja o pripravah povsem neprimerna, saj se je izkazalo, da ni bilo storjenega še ničesar. Nujna je nova koalicija, ki ne bo imela tako velikih razlik, kot jih je imel Demos in Pričakujemo, da bosta imeli pri tem najpomembnejšo vlogo Demo- kratska in naša stranka. Od omenjenih konkretnih imen ima več JaVM) mnenje je VSlljenO {Možnosti Drnovšek, čeprav tudi Bavčar ni brez njih. Govoriti o izključno ekspertni vladi, mislim, da ni povsem umestno, saj bo tudi ta Prehodna vlada potrebovala strankarsko podporo in delovala po programu določene koalicije. Glede priznanja sem optimist in mislim, «a tudi čakanje ne priznanje ključne države - ZDA, ne bo predolgo. PrePričan sem, da se v ozadju dogajajo "velike zgodbe", vendar zau-Parn našemu zunanjemu ministrstvu.« MARKO JENŠTERLE Vse poti vodijo v zda Priznanje, ki je v Slovenijo prišlo s strani Evropske skupnosti, je plod dolgotrajnega in napornega dela nove slovenske diplomacije, ki se je v zadnjih mesecih še posebej kalila ob povsem praktičnih reakcijah in odločitvah naših sosednjih in tudi drugih evropskih držav. Nauk teh reakcij je bil predvsem v tem, da je vsakdo na račun Slovenije in Hrvaške najprej tržil zase, šele v drugem planu pa ga je zanimala usoda obeh republik. Tako se je na primer pokazalo, da se italijanska politika lahko spremeni čez noč, če v sestreljenem helikopterju opazovalne misije umrejo njeni ljudje, pred tem pa lahko na tedne dolgo hladnokrvno spremlja pokole, ki divjajo po vsem ozemlju nekdanje Jugoslavije. Podobno je bilo z drugimi državami. V Avstriji je na primer problematika priznanja Slovenije sprožila celo vladno krizo, na koncu pa se je pokazalo, da tudi nad posameznimi obstaja nekak širši in močnejši interes, proti kateremu države vendarle ne upajo nastopiti egoistično. Gre za interes Evropske skupnosti, ki pa se spet postavlja v odnos do drugega - interesa Združenih držav Amerike. V smislu spoštovanja tega evropskega interesa in zavezništva se tako na primer Italiji ne splača zaostrovati problematike s Slovenijo zaradi spoštovanja manjšinskih pravic, slovenska politika pa lahko v svojem taktiziranju sprevidi ravno to, da si Italija najbrž v ključnem trenutku ne bo privoščila drugačnega stališča od ostalih članic Evropske skupnosti, ker bi to vodilo v njeno izolacijo. Ko torej Slovenija žanje svoje prve plodove na evropskem polju, se mora hkrati zavedati, da čas za veliko slavje še vedno ni primeren. Svetovna politika se ne kroji samo v Evropi, temveč na različnih koncih sveta. Eden od pomembnejših faktorjev so bile že od nekdaj ZDA, ki postajajo naslednja tarča slovenske diplomacije. Tako kot Organizacija združenih narodov, ki je sicer na videz samo lokacijsko umeščena v New Yorku. vendar je že dalj časa jasno, da Amerika s tem pomembno vpliva na svetovno organizacijo. Če se ob tem zavedamo še tega, da imajo pomemben vpliv v OZN tudi nekdanji neuvrščeni, potem nam je pot, ki jo bo morala v prihodnje prehoditi slovenska diplomacija toliko jasnejša. Neuvrščeni so zgodovinsko povezani z Jugoslavijo in njeno vizijo mednarodne politike, ki ni bila vezana na ameriški ali sovjetski blok. Ker je vpliv Sovjetske zveze danes v svetu popolnoma zanemarljiv, je nesmiselna tudi neuvrščena politika. V prihodnje se bo morala slovenska diplomacija najprej res posvetiti ZDA, vendar nikakor ne bo smela zanemarjati tako imenovanega »tretjega sveta«. Pa ne samo zaradi tega, ker ga bo treba prepričati o »izgubljenih iluzijah«, ampak tudi zato, ker je ta svet realnost, čeprav ni tako bogat, kot sta Zahodna Evropa ali ZDA. Tem našim nekdanjim partnerjem je treba dopovedati, da samoupravljanje ni znalo zaživeti in da tudi v komunizmu ni obljubljene dežele. Vendar nas ne bo prav nič stalo, če bomo znali prisluhniti njihovim življenjskim vizijam, katerih glavna značilnost je, da niso vezane na materialne, ampak na duhovne vrednote. Na ta način si lahko Slovenija najde zaveznike tudi v tistih državah, ki trenutno še ne morejo dojeti nove realnosti svetovne politike. Hkrati pa je to zelo domiselna pot do vpliva na ameriško politično mnenje, saj so časi, ko je bila Amerika glavni in edini kreator svetovne politike dokončno minili z začetkom združevanja Evrope. Pridobiti naklonjenost ZDA ne bo enostavno. Najprej zato, ker Amerika zaradi svojega položaja ni ravno pripravljena na popuščanje, pa tudi zato, ker je doslej svet vedno spreminjala po svoji zamisli (samo spomnimo se na primer njenih hitrih reakcij na Grenadi ali v Panami), zdaj pa se mora sprijazniti z dejstvom, ko mora le potrditi dejansko stanje. Slovenija je vse bližje dnevu, ko jo bo ves svet priznal kot novega mednarodnega partnerja in potrdil nove evropske meje, med katerimi je zarisana samostojna Slovenija. Tudi zaradi tega, ker se je ves čas resno in formalno pripravljala na osamosvojitev. Vsi tisti, ki so doslej oklevali, pa bodo morali na uresničitev njihovih zamisli čakati nova desetletja. je javno mnenje močno zmanipulirano in boleha na slabem zgodovinskem spominu. Igor Bavčar ima zelo malo možnosti, dr. Drnovška pa cenimo, vendar se čudimo, da bi poskušal kaj takšnega, saj ni možnosti, da bi kaj dosegel - s tem pa se bo samo umazal. Nove volitve bodo pokazale razpoloženje ljudi, le pravilno bomo morali razložiti nevarnost, ki jo zmaga leve koalicije lahko pomeni za normalizacijo Slovenije. Tudi pri priznanju se lepo vidi, koliko je katera od strank resnično naredila, saj imamo prav z državami, kjer je na oblasti levica, največje težave. Za nas je najpomembneje, da nas priznajo tiste države, s katerimi gospodarsko sodelujemo.« Veliko za priznanje, malo za gospodarstvo Milan Svetlin, predsednik občinskega odbora Socialistične stranke Slovenije Jesenice: »če hočemo ocenjevati slovensko vlado, potem moramo ocenjevati posamezna ministrstva in na podlagi tega ugotoviti, ali naj se vlada poslovi, ali ne. Mislim, daje bilo ogromno storjenega za priznanje Slovenije, vlada pa je zatajila na področju gospodarstva. Ni prišlo do stika posameznih področij in že to je zadostni razlog, da dobimo novo ekspertno vlado. Davna želja vsen Slovencev živeti v svoji državi se uresničuje z današnjim zgodovinskim dnem kot rezultanta različnih zgodovinskih silnic. Veselimo se tega, s spominom na tiste, ki so k temu največ prispevali.« • Š. Ž. -----~ .....--j- j" ----j---- Jana Primožič, predsednica občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Tržič: »Očitno je, da sta Demokratska stranka in SDP izkoristili naivnost novih, vendar dobronamernih politikov, ki so si s predsednikom Peterletom na čelu prizadevali za uresničitev najvišjih ciljev Slovencev po osamosvojitvi in spremembi sistema iz realsocia-lističnega v normalni sodobni tržni sistem. Pri tem kaže opozoriti, da Mirjam Jan Blažič, predsednica občinskega odbora Stranke socialno demokratske prenove Škofja Loka: »V vsakem primeru se v SDP zavzemamo za čimprejšnje volitve, saj menimo, da mora Slovenija dobiti čimprej kompetentnejšo vlado, ki bo zmogla zagotoviti pogoje za razvoj, stabilnost in socialno pravičnost. Zato je v tem času nujna ekspertna vlada, saj bodo imeli strankarski prvaki delo predvsem v predvolilni kampanji. Do konkretnih imen se nismo opredeljevali, vse nadaljnje dogovore pa bomo temeljili na prej omenjenih izhodiščih. V zvezi z mednarodnim priznavanjem SJovenije pa delimo razpoloženje ljudi. Zelo nas je razočaralo včerajšnje stališče Avstrije, vendar kljub vsemu upamo, da se bodo dane obljube izpolnile. Poudarim naj, da je ta proces izrednega pomena za naše nadaljnje sodelovanje s tujino, kjer sedaj v povsem gospodarskih stikih - to govorim iz lastne izkušnje - naletimo na politične ovire, in če se bo priznanje odlašalo, me je strah, kako bomo preživeli. Za mnoge v tujini smo Jugoslavija, torej država z vojnim rizikom, s katero sodelovanje ni zaželeno.« Dr. Drnovšek in strokovnost Miro Bajt, predsednik občinskega odbora Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke Tržič: »Do vlade predvsem mislim, da bi morali biti bolj strpni. Upoštevati bi morali razmere in možnosti, v katerih dela. Tudi mi smo kritizirali ministra Ostrca, pa je le treba vedeti, da iz prazne vreče ni kaj jemati. Če bo prišlo do sprememb, ima po našem mnenju veliko prednost dr. Drnovšek in strokovnost v vladi, saj po političnih korakih naprej, rabimo gospodarstvenike. To nam sedaj "poginja". Pri mednarodnem priznavanju Slovenije pa je značilen primer izsiljevanja Italije, ki misli, da lahko za ceno priznanja pozabimo na naše Slovence v zamejstvu. Mislim, da je vsa Evropa še vedno pod vplivom Beograda in Miloševićeve mašinerije.« GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR 1.1 Drago Vizjak in predsednik Vladimir Černe Drago in Ulrich iz Nemčije Prijatelji pomagajo Radovljica, 15. januarja - Ne le prijetno srečanje, pravo doživetje, je bil v sredo zjutraj pogovor v sobi predsednika občinske skupščine Radovljica Vladimirja Černeta z Dragom Vizjakom, ki sicer že 24 let živi v Ginsheim - Gustavsburgu blizu VViesbad-na oziroma Mainza v Nemčiji. 58-letni Drago Vizjak je bil rojen sicer v Ljubljani, zdaj, po upokojitvi v tovarni MAN, pa postaja občan občine Radovljica in krajan Ljubna. Zadnja desetletja je bil nekakšna prijateljska vez med Radovljico in občino Ginsheim - Gustavs-burg. In tudi tokrat je Drago prinašalec prijateljskih pozdravov iz Nemčije. Njegov obisk, ko je v nedeljo prišel v Radovljico, pa je povezan s pošiljko zdravil, ki so jo z RK Radovljica že izročili za begunce jeseniški Novinar in prijatelj Ulrich Zink bolnišnici. "V naši in sosednjih občinah v Nemčiji se je decembra začela velika akcija za pomoč beguncem. Tokratna pomoč v zdravilih, ki jih je darovala Apoteka Burg v Gustavsburgu, je pravzaprav bolj priložnost za seznanitev s potrebami, ki so zaradi številnih beguncev. Na območju v Nemčiji, kjer sva vsa leta živela in delala z ženo Ljubico, namreč potekajo najrazličnejše zbiralne akcije in celotno pošiljko bomo pripeljali nekako sredi prihodnjega meseca. Človeku se naravnost milo stori, ko ugotovi, koliko prijateljev tega dela Slovenije na Gorenjskem je na območju Mainza oziroma VViesbadna. Zasluge za to pa ima novinar in sedanji namestnik šefa redakcije v časopisu VViesbadener Tagblatt g. Ulrich Zink. Skozi njegovo pisanje ob obisku pred leti, so ljudje spoznavali Radovljico in druge kraje v tem delu Slovenije. In zdaj je tudi prav g. Zink organiziral slikanje božičnih razglednic, izkupiček od prodaje le-teh pa namenil za vojne begunce. Ne vem, kako naj se mu zahvalim v imenu odbora sveta tujcev, pri katerem delam v Gustavsburgu, še za druge akcije, ki prav zdaj potekajo za zbiranje pomoči. Morda bo objava njegovega portreta v vašem časopisu, da ga ljudje spoznajo, saj bo februarja morda prišel zraven, le skromna in primerna pozornost, v imenu vseh, ki delamo pri tej pomoči." Pogovor z Dragotom Vizjakom in predsednikom Vladi-mirjem Cernetom je bil pravzaprav nazadnje že kar klepet; kot da se poznamo že leta in leta. Topel notranji nemir pa je nekako narekoval občutek zahvale Dragu, Ulrichu in številnim drugim, za vse, ki so ta hip v stiski. • A. Žalar Zbor krajanov V Poljanah - Poljane - Vodstvo krajevne skupnosti Poljane v nedeljo, 19. januarja, ob 8.30 sklicuje zbor krajanov v veliki dvorani kulturnega doma v Poljanah. Poročilo o delu občinske skupščine v minulem letu bo podal delegat iz krajevne skupnosti v občinski skupščini, nakar bodo obravnavali lansko delo v krajevni skupnosti in program za letos. Posebej pa bodo govorili tudi o gradnji kanalizacije, ki naj bi se začela letos. • (až) Trata na SVOJe - Škofja Loka • Krajevna skupnost Trata v škofjeloški občini se poslej ne bo več povezovala v skupno strokovno službo dosedanjih štirih mestnih krajevnih skupnosti v Skofji Loki. Skupaj torej ostanejo še krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik, Škofja Loka • Mesto in Kamnitnik. Vse krajevne skupnosti pa bodo poslej tudi same razporejale denar. Tako imenovanega skupnega programa torej ne bo več, vendar pa se bodo še vedno dogovarjali za posamezne skupne akcije in reševanje skupnih problemov. Na zadnjem sestanku Koordinacijske ga odbora pa so tudi menili, da v prihodnje v KS ne bi več imeli tajnikov marveč strokovne delavce. • (až) \UjVjUXj Trgovsko podjetje KOKRA, p. o., Kranj Poštna ulica 1, Kranj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: DIREKTOR PRODAJE NA DEBELO Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - diplomant visoke ali višje šole - pet let delovnih izkušenj - sposobnost organizacije dela in poslovanja. Kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Trgovsko podjetje Kokra, p. o., Kranj, Poštna ulica 1. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v skladu z veljavnimi predpisi. Komunala v jeseniški občini še kar v drugem planu Se dve sivi lisi S približno polletno zamudo je bil v jeseniški občini uresničen srednjeročni program telefonije, ostala področja komunale pa je pestilo pomanjkanje denarja. Jesenice, 16. januarja - "/a komunalo je bilo minulo leto v jeseniški občini slabo, saj je bila podrejena omejitvam zaradi pomanjkanja denarja. Za letos ne kaže nič bolje, vendar bomo morali začeti uresničevati vsaj lani začrtano. Glavni poudarek pa bo na varstvu okolja," ocenjuje Jože Svetina, strokovni sodelavec za komunalno cestno gospodarstvo pri sekretariatu za urejanje prostora v občini Jesenice. munalna področja. Pa vendar se v občini na startu v novo poslovno in delovno leto lahko tudi pohvalijo, da so z vključenimi 600 novimi telefonskimi priključki, s poletno zamudo sicer, izpolnili ob zelo dobrem sodelovanju s PTT podjetjem Kranju srednjeročni program na tem področju. "Mojstrana in Rateče bosta letos dokončani in dopolnjeno bo tudi telefonsko omrežje na Plavžu. Tako bosta za naprej sivi telefonski lisi le še Kranjska Gora in Blejska Dobrava, ki pa nista bili v srednjeročnem planu." Sicer pa je bil lani poudarek v občini predvsem na rednem vzdrževanju, zato pa so i/padle skoraj vse načrtovane investicije. Uspelo jim je le s sodelovanjem Karavanške poslovne skupnosti in Sklada stavbnih zemljišč dopolniti opremo na Plavškem travniku z izgradnjo povezovalne ce- Jože Svetina Čeprav, kot ugotavlja Jože Svetina, je bilo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi zelo dobro, so le-te morda še najbolj nezadovoljne zaradi neuresničenih programov na večjih vzdrževalnih delih. Pomanjkanje denarja je pravzaprav lani prizadelo vsa ko- Zagate tržiškega Avto-moto društva Bo inštruktorjem zmanjkalo učencev? Tržič, 8. januarja - V AMD Tržič, kjer se že od leta 1948 samostojno ukvarjajo z izobraževanjem voznikov, je lani zelo upadlo število kandidatov. Na 10 tečajih so našteli skupaj le 85 udeležencev. Vodstvo društva meni, da je v Tržiču naenkrat preveč šol za voznike, čeprav jih večina nima niti učilnic z opremo za pouk. Člani Avto-moto društva Tržič so se v dobrih štirih desetletjih dela privadili vzponom in padcem pri svoji dejavnosti. Radi se spominjajo petdesetih let, ko so sloveli po prirejanju motociklističnih dirk na ljubeljski cesti. Tudi šestdeseta leta, v katerih so z motokrosom ponesli ime Tržiča v svet, so bila plodna. Poleg republiških in državnih tekem so organizirali kar 11 prireditev za svetovno prvenstvo v tem športu. »V letih razcveta je društvo imelo več kot 1100 članov,« se spominja Janez Plajbes, predsednik AMD Tržič, ki še ugotavlja: »Danes jih je več kot pol manj, samo 518. Toda hujše od tega je društvo prizadelo naglo upadanje števila kandidatov za voznike v lanskem letu. Naenkrat ugotavljamo, da so vse naše skrbne naložbe v razvoj šole za voznike v temeljih ogrožene; učilnice so vse bolj prazne, za tri inštruktorje ni več zadosti dela, od šestih vozil smo obdržali le še tri. Vse to je prinesel zakon o zasebnih avto šolah. Ne branimo se konkurence, vendar je 7 šol, skupaj z našo, za tržiško občino odločno preveč!« S predsednikom se strinja tudi sekretar AMD Tržič Janko Justin, ki pove, da so poprej priredili vsak mesec tečaj za voznike in na leto izučili tudi več kot 360 voznikov. Lani je 10 tečajev obiskalo komaj 85 kandidatov, a še ti niso vsi opravili voženj z njihovimi vozili. Čeprav na Gorenjskem velja dogovor med avto šolami o enotnih cenah, se vsi tega ne drže. Medtem ko društva obremenjujejo najemnine za pro- Sekretar Janko Justin (levo) in predsednik Janez Plajbes se bo-jita, da bo bogata tradicija AMD Tržič pretrgana. Foto: S. Saje store in drugi obratovalni stroški - tržiški AMD jih bo imel letos kar za okrog 20 tisočakov na mesec, pa zasebne šole lahko delujejo celo brez učilnic. Če v AMD Tržič ne bi opravljali storitev za zavarovalnico, bi že lahko odslovili zaposlene in zaprli vrata šole za voznike. Izvršilni odbor AMD Tržič vidi rešitev v nagli spremembi sedanjih razmer in tudi v skrb-nejšem nadzoru dela vozniških šol. Vodstvo obenem meni, da jim v občini ne bi smelo biti vseeno, ali bo dolgoletna društvena tradicija pretrgana. Ne nazadnje tudi zato, ker ima AMD Tržič še sposobne moto-krosiste in druge tekmovalce, ki bi ob večji podpori z uspehi ponesli ime Tržiča naokrog. • S. Saje "Konec sveta" na Kokrici - Kokrica - Pogovor na Čajanki, prvi v letošnjem letu, ki jo pripravlja Turistično društvo v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini, bo na temo Konec sveta. Gost zanimivih Čajank v Kulturnem domu na Kokrici bo tokrat Jožko Mavric iz Nove Gorice, govoril pa bo o starih prerokovanjih, prerokovanjih iz Biblije in o novih zapisih, ki prihajajo. Razlagalec in prireditelji bodo veseli, da udeleženci srečanja pripravijo čimveč vprašanj. Seveda tudi tokrat ne bo manjkalo čaja in domačega peciva. Srečanje ob čaju in pecivu z zanimivim sogovornikom pa bo jutri (sobota), 18. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici. • (až) ste in s sodelovanjem Republiške uprave za ceste urediti magistralno cesto skozi Jesenice. Vsi priključki, pločniki in kolesarske steze pa v zvezi z magistralko zaradi pomanjkanja občinskega denarja še čakajo, da z njihovo rešitvijo letos in v prihodnjem obdobju mesto dobi končno podobo, kot je bila začrtana v programu. "Prednost poleg urejanja "mestne prometne podobe" naj bi letos imelo tudi odlagališče komunalnih odpadkov, nadaljevanje gradnje kolektorja Jesenice - Rateče, ki naj bi "pripeljal" odplake na % vno čistilno napravo, vse bolj p* kaže tudi potreba po večjih vzdri valnih delih na vseh komunali napravah. Redna ne zadoščajo 1 za normalno delovanje. To še I sebno velja za obstoječe kanali' cijske naprave." Pri preskrbi s pitno vodo ' poudarek v Kranjski Gori i/M tje pri Jurežu prek Martuljka' Kranjske Gore) in na obnovili dograjevanju omrežja Probit pa je tudi razširitev pokopali na Blejski Dobravi. Breznici Planini pod Golico. "Ob dobrem sodelovanju PTT, Karavanško poslovno skl nostjo, komunalnimi delovnimi' ganizacijami in s KS smo podre nost denarju na komunalnem ( dročju v občini lani še kar neka speljali. Mislim pa, da kljub let' njim slabim obetom v tem trem ku neodložljive stvari in dela ne smeli čakati še eno leto. Slednje kaže nenazadnje tudi v program krajevnih skupnosti za letos, pravzaprav ponavljajo lanske * ioge. • A. Žalar Kljub pomanjkanju denarja je bilo lani v KS v občini kar precej * cij. V Kamni Gorici so na primer uredili cesto skozi naselje. Predsedniki KS podpirajo izhodišča v j • Nacrti za letos Radovljica, januarja - Na posvetu minuli teden s predsednikom 1, vršnega sveta občine Radovljica Jožetom Resmanom predsedni krajevnih skupnosti iz radovljiške občine niso oporekali oprede tvi, da bodo imele letos pri financiranju iz občinskega proračuna sredstev za krajevne skupnosti prednost tiste naloge, ki so bile t črtovane in opredeljene v programih že lani, ali so bile lani zač< in še niso dokončane. Takšnih nalog je v občini kar precej, saj je Jože Resrn' poudaril, da je bilo ob bojazni, kako bo "preživela" v lanskih p gojih celotna infrastruktura, s sodelovanjem in prizadevnost krajevnih skupnosti oziroma krajanov narejenega precej več, k' so na nekaterih področjih sploh upali pomisliti. Res pa je tu^ da praktično nobena začeta investicija ni bila v celoti dokom* na. Ob "tihem" odobravanju predsednikove razlage pa so P tem povedali predvsem stvari, ki jih načrtujejo letos. V Bohinj* Bistrici bi radi rešili preskrbo s pitno vodo v Bitnjah in na R* nah in odločneje posegli v divja odlagališča smeti. Pitna voda odlagališča so problem tudi v KS Koprivnik - Gorjuše. Z javni1 deli pa bi v tej krajevni skupnosti, po mnenju predsednika K' rošca, morda lahko uredili cesto Koprivnik - Goreljek. V Lesd je še posebej potrebna ureditve cesta Hlebce - Hraše, nemočni* pri urejanju starih objektov in zaradi pojavljanja gostinskih lofc lov v spalnih naseljih. Pa tudi na signalizacijo in bankine imfli pripombe. V KS Srednja Dobrava se zavzemajo za razširitev ovj1 kov na cesti Mišače - Zgornja Dobrava - Lipnica. V Gorjah se jj obeta, da bodo odpravljene občasne presahnitve in zaradi nj pomanjkanje pitne vode v vodovodu Grabče - Laze. Pogreši pa tudi ustrezne kažipote za Gorje na cestah. Problem s pitno * do imajo tudi v Praprošah v KS Ljubno. Tudi njim pa primanjlU je denarja za tako imenovano skupno rabo. V KS Bled ugotavlj jo, da bi vsak dan v letu morali imeti svojega komunalnega ' darja, problem pa so tudi odplake, ki se iz Gorij in Zasipa izliv jo v jezero. V Kamni Gorici opozarjajo, naj bo že vendarle enkf sprejet Zakon o varstvu okolja, zanima pa jih tudi prihodnja I kalna samouprava. V KS Lancovo je Zgornja Lipnica v suštf obdobjih še vedno brez vode, sanacije pa je potreben tudi pot' Lipnica. Na Brezjah že odštevajo dneve, ko mora do leta 199$ Črnivca smetišče. V Radovljici pa terjajo pločnik v podvozu cesti Radovljica - Nova vas, ureditev parkirišča za avtobuse, tet fonijo, asfalt v Zagarjevi ulici in boljše urejanje naprav na p* kovnih površinah (klopce, drogovi...). • A. Zalar PRITOŽNO KNJIGO PROSIM Prošnja za lasten denar V resnični stiski in razočarana hkrati se je v začetku ted na po telefonu oglasila naša bralka z Bleda. Potožila je, da s1 je znašla v brezizhodnem položaju. Plačati mora pogrebn' stroške za pokojno mamo in še precejšen račun na servisu ^ popravilo avtomobila. Pa nas ni prosila za denarno pomoč, ali za odlog pri pl? čilu naročnine za Gorenjski glas. Jezila se je, ker je lep č>' "shranjevala" devize v Gorenjski banki, zdaj pa kljub predli žitvi računov ne more s prihranjenimi devizami (v tolarsk protivrednosti seveda) plačati stroškov. Ne razume, da bi m° rala za plačilo na ta način v banki oddati posebno prošnjo, o* bi ji potem odobrili plačilo stroškov z lastnim denarjem. nazadnje tudi pri vlaganju deviz v Gorenjsko banko niso n1 kdar zahtevali posebne prošnje za sprejem deviz...?! # (aŽ) Petek, 17. januarja 1992 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN ®©imSSScJJ©ISIIGLAS Kamen na kamen v aktivni politiki zaposlovanja Javna dela ne bodo rešila brezposelnosti Lani so se povsod v Sloveniji začela javna dela kot ena od oblik aktivne politike zaposlovanja. Do konca minulega koledarskega leta je v ^.K/S^SlS lo 1248 brezposelnih v Sloveniji. Zažive a so tud. na Oomjskem. Od poldrugega odstotka iskalcev zaposlitve kolikor scjih zajela z* krajše obdobje, ni pričakovati, da bi reš.la tagorf^g pravi mag. Franc Belčič, direktor Zavoda za zaposgmjl"*** pa pomenijo enega od kamenčkov v mozaiku aktivne politike »poslovanj«. O izkušnjah z javnimi deli ^SS^tJSSJu^ vedovala strokovna sodelavka zavoda AND Koliko brezposelnih so lani na Gorenjskem zajela javna dela? »V enajstih programih javnih del na Gorenjskem je sodelovalo 140 brezposelnih. To je nekaj manj od prej predvidenih, na zmanjšanje pa so vplivali tudi finančni razlogi. Na Jesenicah, denimo, se zaradi teh razlogov izvajanje lanskega programa prenaša v letošnje leto. Sicer pa so se lanski programi s koledarskim letom iztekli in zbirajo se novi na letošnjem natečaju, ki se izteka prav z današnjim dnem.« Za kakšna dela je šlo? »Lani so med javnimi deli prednjačili programi urejanja okolja, gradbeno-komunalna dela, gozdna in kmetijska opravila, v kranjski in škofjeloški občini tudi socialna dela. Z javnimi deli so se lani lotili na primer telefonije v Gorjah, sanacije zemeljskega plazu v Gorenji vasi, odpravljanja posledic poplav v nekaterih krajih Škofjeloške občine, gozdno negovalnih del, urejanja nekdanjega taborišča v Podljubelju. §lo je v pretežni meri za fizi- J3š Jl d r čna, strokovno manj zahtevna dela, pri katerih so sodelovali iskalci zaposlitve nižje izobrazbene ravni, kakršni tudi prevladujejo med brezposelnimi. Za malo zahtevnejša dela gre v so-ciali, kamor je bilo preteklo leto vključenih nekaj primerov nege, v Kranju pa skupinsko svetovanje.« Koliko nas javna dela stanejo? »Strošek zavoda za zaposlovanje pri javnih delih je znesek 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka, kolikor ga pripada brezposelnemu (trenutno je to 4810 tolarjev), pri- spevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje teh ljudi, pokrivanje stroškov prevoza in prehrane med delom ter izobraževanje, oziroma potrebno usposabljanje za ta dela. V trikotniku "zavod za zaposlovanje - izvajalec - izvršni svet" strokovni nador in varstvo pri delu pripada izvajalcu, izvršni sveti pa prispevajo stimulativni del nagrade delavcem v javnih delih. Lani je ta znašal tisoč tolarjev, letos pa skušamo doseči, da bi bila diferencirana.« So prevelika pričakovanja, da bi z javnimi deli rešili brezposelnost? »Javna dela gotovo ne bodo rešila brezposelnosti, saj zajamejo le peščico ljudi v veliki skupini brezposelnih. Predstavljajo pa eno od oblik aktivne politike zaposlovanja, dobrodošlo za tiste kategorije ljudi, ki najtežje pridejo do zaposlitve, ki so na trgu delovne sile iz različnih razlogov manj konkurenčni, bodisi zaradi starosti, nižje izobrazbene ravni in podobno. Pri javnih delih sicer izbiramo med vsemi iskalci zaposlitve, toda tisti, ki že dlje čakajo na zaposlitev in nimajo pri tem pravice do nobenega nadomestila ali denarne pomoči, so takega dela bolj potrebni. blaževem žegnu, o zadevi, ki nas veliko stane, pa malo učinkuje? »Pri javnih delih ne gre iskati le ekonomskega učinka. V prvi vrsti gre za brezposelne, ki jim na ta način začasno blažimo stisko, pomembno pa je tudi, da je opravljeno neko družbeno koristno delo. Sodeč po informacijah, ki jih imamo od naročnikov javnih del, so tudi ti zadovoljni, o tem pa priča tudi letošnje povpraševanje. Res pa je, da s to obliko ne pomagamo velikemu številu nezaposlenih. Morda je vsebini neprimeren tudi naziv "javna dela", saj si pod tem navadno predstavljamo množične akcije, kakršne poznamo iz povojne preteklosti in so res dale delo številnim ljudem. Toda ustreznejšega imena še nismo iznašli.« Kakšen status uživajo brezposelni v času, ko so udeleženci javnih del, in kaj je z njimi, potem ko se delo izteče? »Če v redu izpolnjujejo obveznosti, so tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovani. Ko pa ne sodelujejo več v programu javnih del, so spet med brezposelnimi, žal tudi brez pravice do namdomestila. Kot že rečeno, v javna dela prednostno vključujemo ljudi, ki kot brezposelni nimajo pravice do nadomestila ali denarne pomoči. Toda tudi tistim z nadomestilom vrata niso zaprta. Če delajo v javnih delih, pa imajo za ta čas pravico le do stimulativnega dela dohodka.« Danes se je iztekel rok novega natečaja za javna dela. Za kakšna dela je zanimanje, katera javna dela lahko pričakujemo letos? »Nekatera se iz lanskega podaljšujejo tudi v leto 1992. Obeta pa se tudi veliko novih, vsaj je zanimanje veliko. Ce- Lutkovni četrtki Lutke za najmlajše Kranj 9. januarja - Lutkovna •griča za najmlajše je v četrtek popoldne spet privabila malčke 'n njihove starše v gledališče Cveta Severja v gradu Kieselste-in. Z lutkovno predstavo Racman se je predstavila skupina lutkarjev iz Ljubljane, Zoom. Majhna dvoranica lutkovnega gledališča (le kdaj se bo našel prostor ali denar za kaj večjega) je bila polna, malčki so nestrpno pričakovali, kdaj se bo "začelo" in komaj so našli čas, da so povedali ali imajo radi lutke. Interes pri treh partnerjih v javnih delih je jasno profiliran, vsi v tem vidijo določeno korist, je menil mag. Franc Belčič. Očitno se javna dela splačajo tudi naročnikom, ker je cena dela nižja kot običajno. Zavodu za zaposlovanje pa je tudi prav, da se "speči potencial" (delovna sila) aktivira na cenen način. Javna dela kot element aktivne politike zaposlovanja ne rešijo, pač pa skupaj z drugimi ukrepi (v smislu kamen na kamen) rešujejo brezposelnost. _ Jure, 4 leta: "V gledališče sem že hodil, ker imam zelo rad lutke. Vedno pridem skupaj z mami." stno podjetje Kranj napoveduje vzdrževanje lokalnih cest, Komunalno podjetje Kranj iskanje divjih odlagališč odpadkov, Zavod za varovanje kulturne dediščine urejanje pešpoti proti Ljubelju, Gorenjska kmetijska zadruga vzdrževanje pašnih površin, v Tržiču obnova vrtcev, sanacija kulturnega objekta, v Škofji Loki se za javna dela zanimajo krajevne skupnosti, pa sklad stavbnih zemljišč s potrebo po evidentiranju zemljišč, med socialnimi deli pa naj omenim Društvo za cerebralno paralizo s potrebo po negi.« # d. Z. Zlebir Manja, 5 let: "Prvič sem tukaj, rx imam rada- Mamica je 1'isala po radiu, da bodo lutke. Se bom prišla." Tanja, 7 let: "V tem gledališču sem bila že dvakrat. Najraje imam velike lutke. Za predstavo mi je povedala mami. Seveda bom še prišla." J*ka, 8 let: "Lutkovne predstaveso mi zelo všeč, danes sem [Ukaj že drugič. Najraje imam V* \ Predstavljajo živali, jcasih lutkovno predstavo poseda tudi mami, med sošolci mo d"1 'Ukaj dosedaJ videl sa- Zala, skoraj 4 leta: "Rada gledam lutke, vse so mi všeč. In, rada poslušam pravljice." O tem, koliko pravljic hoče slišati mala Zala, je povedala njena mamica, ki je malce okrcala starše, češ da premalo vodijo svoje otroke na takšne in podobne predstave, ki so v Kranju že tako ali tako redke. Še dobro, da imajo otroci lutkovne četrtke in Cveta Severja! • M. Peternelj Tako so javna dela na eni strani v funkciji sociale (v tem času dobi človek vsaj nekaj sredstev za življenje) in ohranjanja delovnih navad. Lahko je tudi spodbuda posamezniku pri iskanju lastne zaposlitvene možnosti. Pri javnih delih v Škofji Loki so udeleženci, denimo, prišli na misel, da se nekatera komunalna dela lahko opravijo ceneje, kot jih opravljajo tovrstna podjetja in da bi slednjim posameznik kot zasebnik lahko uspešno konkuriral.« Kako komentirate večkrat izraženo misel o javnih delih kot Bivši delavci BPT Tretja »runda« predilničarjev bo ob nadomestilo Tržič, 10. januarja - Sredi maja je bilo zaradi stečaja ob zaposlitev okoli 800 delavcev BPT. Na zavodu za zaposlovanje v Tržiču se jih je prijavilo 796. Že sredi avgusta je bilo prvih 24 ob pravico do nadomestila za čas brezposelnosti, prav toliko sredi novembra, 15. novembra pa pride z zavoda za zaposlovanje nova runda, 104 ljudje. Kaj bo z njimi? Mlajši delavci, se pravi tisti z manj delovne dobe, so krajši čas uživali pravico do nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Najkrajši čas, tri mesece, je imelo torej pravico do nadomestila 24 ljudi. Ko jim je ta 15. avgusta prenehala, so se za določen čas, do 30. marca 1992, spet zaposlili v BPT. Tako nam je povedala Nevenka Gradišar z zavoda za zaposlovanje v Tržiču. »15. novembra se je iztekla pravica do nadomestila tudi 24 predilničarjem,« je dodala Nevenka Gradišar. »14 se jih je zaposlilo za določen čas v BPT, medtem ko jih je 10 ostalo brez dela in so v glavnem uveljavili pravico do denarne pomoči. To pomoč lahko pridobijo tisti, ki jim ugasne pravica do nadomestila za brezposelnost, če njihov dohodek na družinskega člana ne presega 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka. Denarno pomoč lahko ljudje uveljavljajo največ za tri leta. V materialnem smislu vsaj brezposelni iz BPT niso bistveno na slabšem kot v času prejemanja nadomestila, saj je bilo tudi slednje odmerjeno od zajamčene plače. Pač pa je zelo vprašljiva njihova delovna prihodnost.« 15. februarja bo z zavoda za zaposlovanje prišla že tretja skupina tržiških stečajnikov. 104 se bo tedaj izteklo nadomestilo. Ali jih čaka zaposlitev ali bodo kandidirali za denarno pomoč, kajti med predilničarji so večidel taki z nizkimi družinskimi dohodki? Tega nam Nevenka Gradišar ni vedela povedati. Nanizala nam je le številke o trenutnem stanju zaposlenosti v BPT. Pogodbeno dela tam 467 ljudi. To so ljudje s statusom brezposelnosti, ki jim zato teče nadomestilo na zavodu. Ob njih pa v tovarni dela tudi 36 redno zaposlenih za določen čas, glavnina tistih, ki se jim je nadomestilo že izteklo. • D. Z. Žlebir Četrtina stanovalcev ne zmore polne stanarine Škofja Loka, januarja - Ko smo pred novim letom v Škofji Loki obiskali družino, ki živi v družbenem stanovanju, sta nam mlada starša povedala, da stanovanja ne bosta odkupila. Zdaj imata namreč del stanarine subvencionirane, z lastništvom pa bi ta dobrodošla družbena pomoč kajpada odpadla. Visokih stroškov bivanja v Škofji Loki ne more pokriti več kot četrtina stanovalcev. Oktobra lani je bilo v škofjeloški občini 638 stanovalcev, ki so bili upravičeni do delne nadomestitve stanarin. Visok odstotek (27) je v največji meri pripisati dejstvu, da so škofjeloške stanarine najvišje v Sloveniji in ne morebiti slabšemu socialnemu stanju loškega prebivalstva. V analizi, ki jo je o delnih nadomestitvah stanarin za decembrsko sejo občinskega izvršnega sveta pripravil škofjeloški Center za socialno delo, so vidne tudi podrobnosti. Največje število upravičencev do te vrste socialne pomoči je doma na Trati, kar 41 odstotkov. Blizu 20 odstotkov jih je v Podlubniku, na tretjem mestu so z 10 odstotki Železniki, medtem ko je v drugih naseljih subvencionirana manj kot desetina stanovalcev. Najvišji znesek nadomestitve stanarine je oktobra znašal 2.800 tolarjev, najnižji 210, oktobra pa so v občini v ta namen porabili več kot milijon tolarjev. Analiza se sicer loteva tudi slabosti pri dodeljevanju teh pomoči, saj jo najbrž dobijo tudi tisti, ki je niso najbolj potrebni (ljudje z neprijavljenim popoldanskim zaslužkom, tisti z zemljo ali drugačnim premoženjem v kateri od južnih republik), vendar taki primeri najbrž niso pravilo, temveč izjema. Sicer pa tudi v drugih gorenjskih občinah precejšnji delež stanovalcev ne zmore v celoti poravnati stanarine. Na Jesenicah je bilo lanskega septembra od 5660 stanovalcev 1400 deležnih subvencije, se pravi tudi četrtina. V Kranju je bil ta odstotek najnižji na Gorenjskem (14), v Radovljici pa najvišji (45). V Tržiču je bilo subvencije deležnih 21 odstotkov stanovalcev. Ali se bodo razmere zaradi novega stanovanjskega zakona in privatizacije stanovanj kaj spremenile, bomo še videli. V zasebne roke je prešla kaka polovica družbenih stanovanj. Ker si nakupa po logiki ne morejo privoščiti tisti, ki ne zmorejo niti mesečnih stroškov za stanovanje, bi bilo pričakovati, da so socialno slabše situirani ostali najemniki in bodo v stiski tudi v prihodnje kandidirali za subvencijo stanarine. Možna pa so tudi presenečenja. # D. Z. Zlebir VESTI Nezaposlenost na Gorenjskem Delo je iskalo 9.648 ljudi Kranj, 15. januarja - Konec decembra lani je na Gorenjskem iskalo delo 9.648 ljudi, nam je povedal novi direkor Zavoda za zaposlovanje v Kranju mag. Franc Belčič. V jeseniški občini je bilo tedaj 1865 brezposelnih, v Kranju 4476, v Radovljici 1542, v Škofji Loki 636 in v Tržiču 1129. V najslabši koži je nedvomno Tržič, ki se mu je s stečajem BPT lani občutno porušilo ravnovesje med zaposlenimi in brezposelnimi, medtem koje škofjeloška občina v primerjavi z drugimi še prava oaza zaposlenosti. Kot nam je danes povedal direktor kranjskega zavoda za zaposlovanje, se je armada iskalcev zaposlitve na Gorenjskem te dni okrepila s »prvim kontingentom« iz Železarne Jesenice. Izteklo se je namreč pol leta, kar so bili opredeljeni tehnološki presežki še na plačilni listi tovarne, zdaj pa postajajo tudi uradno brezposelni. Na zavodu za zaposlovanje bodo zdaj od treh mesecev do dveh let deležni statusa brezposelnosti in nadomestila, odvisno pač od delovne dobe vsakega posameznika. • D. Ž. Stolpec za upokojence Kranj, januarja - Društvo upokojencev Kranj prireja v torek, 21. januarja, ob 10. uri v prostorih društva na Tomšičevi 4 v Kranju drugo predstavitev video posnetkov s področja rekreativne dejavnosti društva v letih 1990 in 1991. Udeleženci si bodo lahko ogledali posnetke pohoda upokojencev na Mohor in Šmarno goro ter tekmovanja v veleslalomu upokojencev na Krvavcu. Video posnetke je pripravil Tone Resman. Vstopnine ni. 064/211-373 A TELEFON ZA KLIC V STISKI W OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19. - 22. URE f^h^j^ OBČINA KRANJ SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ Slovenski trg 1 OBVESTILO! Vse uporabnike občinskih zemljišč, ki še nimajo sklenjenih najemnih ali zakupnih pogodb za zemljišča, ki jih uporabljajo, prosimo, da vložijo prijavo za sklenitev ustrezne pogodbe najpozneje do 15. 2. 1991 na Občino Kranj, Sklad stavbnih zemljišč, Slovenski trg 1. V primeru, da uporabniki občinskih zemljišč nimajo sklenjenih ustreznih pogodb, bomo po navedenem datumu oddali ta zemljišča v najem oziroma zakup drugim prosilcem, ne oziraje se na dosedanje uporabnike. OBČINA KRANJ SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ Slovenski politiki za Gorenjski glas Priznanje nam ni bilo podarjeno JANEZ JANŠA, slovenski obrambni minister: "Najbrž je današnji dan skupaj z dnevi, ki bodo sledili, prelomna točka v slovenski zgodovini. Slovenija stopa prvič enakopravno v mednarodno skupnost, v skupnost enakopravnih držav. Marsikaj bo po teh dneh lažje reševati, še posebej pa vprašanja, ki so bila dosedaj v pristojnosti Beograda in se je slovenski interes vedno filtriral s srbskega vidika. Sedaj bomo nastopali neposredno, enakopravno in bo od nas samih odvisno, kako uspešni bomo. Sedaj odpade tudi izgovor, da drugi odločajo o nas. Tako kot si bomo postlali, tako bomo ležali. Na obrambnem področju se odpira možnost, da postane Slovenija sčasoma del sistema evropske kolektivne varnosti, kar bo pomenilo, da bo stopnja varnosti Slovenije bistveno večja, s tem pa se bo začela zmanjševati tudi obremenitev Slovenije za te potrebe." Dr. MATJAŽ ŠINKOVEC, predsednik komisije za mednarodne odnose skupščine Slovenije: "Posebno zadovoljstvo mi povzroča novica, da nas je priznala Velika Britanija. Pričakoval sem da se bo to zgodilo nekaj dni kasneje, z nekim zamikom. Čakali smo 1400 let in dočakali smo ta trenutek. Pa to ne zato, ker je pač svet tako prijazen do nas, ampak zato, ker smo pač v Sloveniji z velikim trudom vsega slovenskega ljudstva, pa tudi tega parlamenta, vlade in predsedstva dosegli to, da izpolnjujemo vse pogoje za normalno državnost. Nič nam ni bilo podarjenega in samo priznanje je bilo tisto, za kar nam je že dolgo šlo. Sedaj se moramo normalizirati kot država. Svojo notranjo zakonodajo moramo prilagoditi Evropi, po drugi strani pa moramo vstopati v tiste mednarodne sporazume, ki jih sklenila Jugoslavija in omogočiti, da bomo pač normalno živeli in se bomo čim prej čim bolj integrirali v Evropo. Svoje prihodnosti ne moremo videti v neki zaprtosti, ampak v odpiranju v Evropo. Moram reči, da kot človek, ki se je razglašal za nacionalista, čutim, da mineva čas, ko moram biti nacionalist. Sedaj, ko je moj narod svoboden, je čas, da postanemo internacionali-sti." IVAN OMAN, član predsedstva Republike Slovenije: "Prav veseli me, da do mednarodnega priznanja prihaja. Mi smo že nekaj časa čakali na to priznanje. Priznanje pomeni za nas tudi to, da se bomo v prihodnje gospodarsko lažje reševali, da bomo lažje izšli iz nekakšne blokade, v kateri se sedaj nahajamo. Za nas je predvsem pomembno, kakšno je stanje našega gospodarstva. Vemo pa, da gospodarskega položaja ne moremo izboljšati brez pritoka kapitala od zunaj in mednarodno priznanje nam bo to omogočilo." Dr. CIRIL RIBIČIČ, predsednik Socialdemokratske prenove Slovenije: "Zdi se mi pomembno predvsem to, kar poudarjajo tudi vsi, ki nas priznavajo, in to smo tudi mi poudarjali, da cilj osamosvajanja ni bila graditev neke vase zaprte skupnosti, ampak ustvariti novo državo, ki bo na enakopravnih osnovah in ustvarjalno sodelovala v evropskih integracijah. Tu bomo sedaj nosili veliko večjo odgovornost, kot jo je kdajkoli v zgodovini Slovenija kot neka federalna enota ali še bolj podrejena skupnost. Kar nas zadeva, posebej poudarjamo in se posebej zavedamo te odgovornosti delovati kot odprta skupnost, ki povezuje, ne pa popustiti nekaterim pritiskom nacionalističnega duha, ki bi gradil Alpe na vseh straneh. Zelo pomembno je, da smo plebiscitu dosegli soglasje glede ustave, v kateri je dana podlaga za demokratično življenje, čeprav so tudi drugačni nastavki. Zato vidim dve zahtevni nalogi. Ena naloga je zamenjava nesposobne vlade, druga pa ustvariti za naslednje volitve, ki bi morale biti čim prej, takšne pogoje, da po volitvah nihče ne bo v tako slabem položaju, kot smo bili mi kot opozicija, pa naj gre tudi za koga, ki je bil sedaj na oblasti, pa je imel do opozicije podcenjevalni odnos." # J. Košnjek 4, 20%P0Pl/m za takojšnje plačilo po lanskih cenah * PRENOVA OKEN* * okna * vrata * senčila * obloge * *hiše * mont. stene * dopolnilni program * polken in stilnih vrat FOREL ■POTROŠNIŠKO POSOJILO • ORGANIZIRANA MONTAŽA-•BREZPLAČEN PREVOZ • JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241,1elefax: 064/632-261 predstavništvo KRANJ, Partizanska 26, tel. 211-232 Dolga zgodovina boja Slovencev za svojo državo Odločilni mejniki slovenske državnosti Veliko dogodkov je zadnja leta vplivalo na graditev slovenske državnosti. Objavljamo pregled najpomembnejših. V osemdesetih letih se je zgodilo marsikaj pomembnega. Spomnimo se 57. številke Nove revije, kjer so bili objavljeni članki o slovenskem nacionalnem programu. Če je takrat starejši del slovenske politike bentil in rohnel zoper novore-vijaše, je mladi val kazal priza-nesljivost in tiho podporo stališčem revije, saj je tudi ta del slovenske politike spoznaval, da so staremu sistemu štete ure in je zadnja priložnost za mirno spremembo oblasti. Mladina je takrat razkrinkala marsikaj mračnega v jugoslovanskem političnem in vojaškem vrhu, najbolj znana parola tega časa pa je bila Mamula, go home, pa za takratne čase hrabra trditev, da je armada, ki se je takrat štela za edino združevalno jugoslovansko silo, v bistvu gnila, kar je kasnejša leta dokazala. Na dan priznanja so povedali LOJZE PETERLE, predsednik slovenske vlade je povedal, da mu je v posebno čast, da je bil v tem prelomnem času na čelu slovenske vlade. Dejal je, da ima evropska krščanska demokracija velike zasluge, da je dobila naša država mednarodno priznanje. MILAN KUČAN, predsednik predsedstva Republike Slovenije je dejal, da bomo Slovenci znali živeti tudi z mirom, če smo premagali vojno. Dejanje je neponovljivo, vendar je ta trenutek tudi začetek soočanja z našo odgovornostjo za prihodnost. Priznanje Slovenije pomeni ne le dejanski, ampak tudi formalni konec Jugoslavije. Verjel sem, da pogajalska pot, po kateri smo šli skupaj z Evropsko skupnostjo, mora pripeljati do priznanja. Pokazalo se je, da je bila ta pot pravilna. Priznanje je največ, kar smo lahko pričakovali, je dejal. DIMITRIJ RUPEL, slovenski zunanji minister je menil, da je sedaj za Slovenijo pomembna notranja konsolidacija, predvsem v gospodarstvu. Cilj Slovenije je sedaj pridruženo članstvo v Evropski skupnosti in članstvo v drugih mednarodnih organizacijah, s končnim ciljem včlanitev v Organizacijo združenih narodov. Kot posebno zaslužne za priznanje je omenil Milana Kučana, Franceta Bučarja, Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška, vojne pa ne bi dobili, če ne bi bilo opazne vloge Bavčarja, Janše in Kacina. • J. K. Leta 1989 so vojaške oblasti obtožile in zaprle Janšo, Tasiča, Borštnerja in Zavrla. Slovenija se je dvignila zoper montirani proces in vojaška oblast je morala popustiti, pravo gonjo zoper Slovenijo pa so v drugih delih Jugoslavije uprizorili v primeru štrajka rudarjev v Starem trgu in podpore slovenskega naroda in slovenskega takratnega uradnega in opozicijskega vodstva uporu Albancev. Istega leta se je od slovenske politike poslovil France Popit, partijske vajeti pa je prevzela reformistična Kučanova struja, ki je istega leta zapustila izredni kongres zvezne partije in s tem napovedala razkroj in propad države in njene partije. Leta 1990 se je poslovila stara republiška skupščina. Aprila je bila izvoljena nova večstrankarska, maja pa je začela vladati nova slovenska oblast. Tega leta smo živeli pod stalnimi grožnjami federacije in armade, vendar smo strpno in pogumno gradili svojo državnost. 23. decembra smo Slovenci na plebiscitu večinsko glasovali za samostojno državo, 26. decembra, ko so bili objavljeni rezultati plebiscita, pa je bila v bistvu rojena nova evropska država. Leto 1991 je bilo dramati čno. 7. marca je skupščina spre jela moratorij nad služenjeH slovenskih vojakov v Jugoslovan ski armadi, 2. junija so zaprise gli slovenski vojaki, 25. junij' pa je bila sprejeta temeljna listi na o samostojnosti Slovenije, ve čer kasneje pa je bila nova drž* va javno razglašena. Naslednj* jutro, 27. junija, se je začela voj na. Kruta, brezobzirna. Arm« da nas je napadla, vendar je bi to njen pogreb v Sloveniji i' trajno slovo. Če niso uspeval predhodni poskusi državni! udarov, je bila tudi vojna intet vencija neuspešna. Julija je začela slovenska df žavnost dobivati realne osnovi in okvire. 7. julija je bila spreje ta Brionska deklaracija. Slove nija je s težkim srcem, venda1 modro, za tri mesece počakal' z uresničevanjem samostojno sti. 18. julija je bil dogovorjej umik armade iz Slovenije (voj ska se je odločila za časte* umik in je s tem oprala, vsa) trenutno, svoje slabo ime zara di intervencije v Sloveniji, ven dar ga je kasneje z vojno n' Hrvaškem spet umazala), začela pa se je internacionalizacij* jugoslovanskega vprašanja Evropski skupnosti, Konferen ci o varnosti in sodelovanju Evropi ter v Organizaciji zdrtf ženih narodov. Začela se j' umazana vojna na Hrvaškem Armada se je odkrito postavil' na srbsko stran. Oktobra, d mesece po Brionih, je Sloveniji začela uresničevati svojo samo stojnost in uvedla svoj denar tolar. 26. oktobra je zadnji ju goslovanski vojak zapustil Slo venijo. Novembra se začenja obu pen boj za priznanje, pa orna' hovanje Evrope, da nas prizna Najbolj vztrajna glede prizna nja je bila Nemčija. Priznanj' se je vseeno bližalo in kone* decembra in v začetku januarja Izjava Slovenske škofovske konference Iskrena hvaležnost ljudem in Bogu V izjavi, ki jo je podpisal predsednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, je zapisano, da je mednarodno priznanje edinstven dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Ob mednarodnem priznanju je priznal Slovenijo tudi Bog, zato nanjo kličemo poseben božji blagoslov. Škofovska konferenca se spominja vseh, ki so prispevali k priznanju in darovali tudi življenja, priznanje pa izreka političnemu vodstvu države. Med temu zaslužnimi ljudmi so tudi mnogi člani naše Cerkve. S posebno hvaležnostjo se škofje spominjajo prizadevanj svetega očeta Janeza Pavla II za priznanje Slovenije, kar je Vatikan storil že 13. januarja. Pred nami je zahtevna prihodnost. Od vseh nas terja medsebojno spoštovanje, kulturni dialog, odprtost in razumevanje, slogo in pošteno sodelovanje, pravi izjava Škofovske konference. • J. K. posebno pa 15. januarja, je bil* uresničeno. Na evropskem zemljevidu j( nastala nova država Slovenija Dovolj odločni in uporni srn" bili, da smo uspeli. Boj za med' narodno priznanje je končan i' se sedaj spreminja v boj za enakopravno mednarodno sodelovanje, je ob tem dejal predsednik Kučan. • J. Košnjek Brez ZVEZDINIH medvlog ne gre - Še vedno izdelujejo lepljive medvloge, le da je zdaj večji poudarek dan pletenim medvlogam, ki so mehkejše in se lepše, bolj ubogljivo prilagajajo osnovnemu materialu. Moda pač zahteva mehko padajoče linije. V dveh širinah izdelujejo v ZVEZDI pletene medvloge, 90 in 150 cm široke. Še vedno pa izdelujejo tudi lepljive trakove - konfekcijske hiše in obutvena industrija brez njih ne more več. Izpad na domačem trgu so zamenjali z intenzivnejšim izvozom. Morda pa bo gorenjske šivilje in krojače razveselila novost: poleti so v tovarni odprli industrijsko prodajalno, kjer so vsi njihovi proizvodi zdaj naprodaj za široko potrošnjo. V prodajalni lahko naročite tudi storitve; v ZVEZDI vam zdaj po novem medvloge na prinesene tkanine tudi strojno fiksirajo. Doma z likal-, nikom gre težko! Kučanovo pismo papežu Vabilo za obisk Slovenije Predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan se je zahvalil papežu Janezu Pavlu II za prizadevanja za vzpostavitev trajnega miru v Jugoslaviji in v svetu in za pomoč pri mednarodnem priznanju Slovenije. Predsednik Kučan je obnovil vabilo, da papež obišče Slovenijo. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Oživljena gledališka sezona VENDARLE TUDI ČETRTA PREMIERA Kranj - Včeraj so v Prešernovem gledališču Kranj imeli prvo vajo za novo gledališko premiero. Režiser in avtor groteske Slastni mrtvec Matjaž Zupančič je zbral ekipo devetih igralcev, ki bodo premiero naštudirali do 5. marca. To bo tudi uvodna predstava Tedna slovenske drame 92 v Kranju. Potem ko je Prešernovo gledališče sredi novembra lani objavilo, da prekinja gledališko sezono, je vse kazalo, da načrtovane četrte premiere kot uvodne predstave Tedna slovenske drame ne bo. Razlog za takšno odločitev je bilo seveda pomanjkanje denarja. Gledališče se je namreč znašlo v položaju, ko se s prepičlimi sredstvi ni moglo lotiti priprav na novo predstavo. Ustanovitelj, to je kranjska občina, razen moralne podpore in zagotovil, da je Prešernovo gledališče mestu potrebno, pa tudi ni mogel zbrati dovolj za nadaljevanja sezone. Prešernovo gledališče v takšnem položaju seveda ni moglo držati križem rok: razen tega, da so gledališke predstave tekle naprej, vrstila so se gostovanja, so nenehno iskali tudi izhod iz nezavidljivega položaja. In so ga našli. Denar za novo predstavo je zdaj vsaj deloma zagotovilo republiško ministrstvo za kulturo. Le-to je z delom Prešernovega gledališča seznanjeno, saj gledališče s svojimi gledališkimi načrti seznanja poleg svojega ustanovitelja tudi ministrstvo za , *ur?- ^e nekaj časa namreč kranjsko gledališče pričakuje, da bo kot poklicno Igralec Polde Bibič v Hišniku - eni od odmevnejših uprizoritev PG. gledališče sprejeto v tako imenovani nacionalni gledališki program - s tem pa bi bilo deležno tudi republiške in ne le občinske subvencije. Finančna pomoč, ki jo v pravem trenutku Prešernovo gledališče dobiva, vsekakor še ne pomeni tudi uresničevanje te želje, pač pa nadaljevanje gledališkega programa, ki bi bil brez tega - le ob lastnin sredstvih in s sredstvi zbra- nimi pri sponzorjih, vsekakor okrnjen. Okrnjen pa bi bil tudi program Tedna slovenske drame, pregledni festival slovenske gledališke ustvarjalnosti, ki ga že po tradiciji uvaja organizator in gostitelj s svojo predstavo - slovensko noviteto. Za zdaj kaže, da tradicija ostaja. Kot je povedal direktor Prešernovega gledališča Milan Marinič, bodo začetek tedna slovenske drame predstavili za 14 dni na začetek marca, do tega časa pa bo tudi kranjska predstava pripravljena. Tudi sicer je za festival vse pripravljeno, selektor Aleš Berger si je ogledal vseh osemnajst predstav slovenske dramatike v poklicnih in tudi nepoklicnih gledališčih, in bo organizatorju v kratkem predstavil svoj izbor. Še nekaj o predstavi, ki jo od včeraj pripravljajo v Prešernovem gledališču. Avtor in režiser Matjaž Zupančič je k predstavi poleg petih stalnih igralcev Prešernovega gledališča povabil še štiri "zunanje" - Jožefa Ropošo, Ludvika Bagari-ja, Milana Štefeta in Aleša Valiča. Noviteta, besedilo je že bilo objavljeno v reviji Sodobnost, sodi v tako imenovano zvrst gledališča absurda. • Lea Mencinger Kakšna so nova slovenska berila? BERILO JE VEC KOT UČBENIK R« m.l„ ki Majaj, ucbealke,!«-.. P|-*£2!tS'&z2i£Swi ^Si^S^tSi^S^i^^ mnim«. Zaalma se sicer pred lacetkom vsakega šolskega leta, ™d»H»________— Tokratna predstavitev štirih beril za višje razrede osnovne šole pa jc bila namenjena prav temu. Avtorja dr. Gregor Koci-jan in mag. Stanko Šimenc sta se namreč pred petimi leti lotila projekta prenove slovenskega berila: čeprav bi pričakovali, da bi začeli z berilom za peti razred, pa je naneslo, da je leta 1987 izšel učbenik Vezi med ljudmi za 7. razred, dve leti kasneje so osmošolci dobili novo berilo z naslovom V nove zarje, predlani so prišli na vrsto šestošolci z berilom O, domovina, ti si kakor zdravje in lani je za 5. razred izšlo berilo Pozdravljeno, zeleno drevo. Projekt prenove beril, manjka še didaktični priročnik za učitelje, je bil uresničen po zamisli JOŽE IN ZLATA VOLARlC Kranj - Kar navadili smo se, da se umetnika samorastnika Jože in Zlata iz Kranja na razstavah praviloma skorajda vedno pojavljata skupaj. Jože Volarič se ukvarja s kiparstvom, Zlata Volarič slika, obadva pa se izražata tudi s pisano besedo. Slikarstvo je za Zlato Volarič sredstvo za izpovedovanje njene notranje resnice, razpoloženj in spoznanj. V slikah se prepletajo spomini na otroška leta in na prehojeno življenjsko pot (velik del v pedagoškem poklicu). Ne glede na to, ali slikarka upodablja dogodke iz vsakdanjega življenja in dela, prizore iz pravljic, cvetoča polja ali simbolične konje z razvihrano grivo v sanjskih pokrajinah, vsa površina njenih slik je vedno izpopolnjena na skorajda ornamentalen na-sfT VPdno in Povsod se nekaj dogaja. Zaradi načina, s katerim nam nkarka prikazuje določene motive, bi jim skorajda lahko rekli, da so pravljični. Podani so otroško prisrčno, največkrat še celo tako, kot da °l]lhres naslikala otroška roka. Prav zaradi otroškega časa so nam zato bhzu in domači. V ciklus slik Zlate Volarič, ki je nastajal skozi Hrvašk'el° Pa Z<*' SC' da Zel° Pretres^ivo' vdrla tematika vojne na J.ože volarič je v ustvarjalni svet samorastnikov, za katerega je tehn'Ln° uslvarJanJe v lesu, uvedel (podobno kot Tone Svetina) novo ki ca VarjenJa Jekla- Izredno uporen material je hkrati tudi izziv, neti! Je,m°goče ukrotiti zgolj z ognjem, zato se le stežka prilagaja ustvarjalcev,™ željam in hotenjem ve X na^inu. kako so zgrajeni Volaričevi kipi, v sledovih umetniko-roke pri varjenju, spajanju posamičnih včasih že izdelanih, a pr-°. ,no za drug namen uporabljenih kosov kovine, je pred nami skorajda plastično prikazana težavna pot, ki je vodila do njihovega nastanka. Kapljice raztopljene kovine in sleherna sled kiparjevih posegov, sleherna praska, razpoka ali brazda se odsevajo na počrnjeni površini, ki večkrat prehaja v motno svetlikanje »plemenite patine«. Preprosti ljudje, uklonjeni pod bremenom vsakodnevnega težkega dela, razosebljene gruče postav, pa tudi šegavi in hudomušni prizori, kot so pijanci in glasbeniki ali zbori pevcev, to je le nekaj izmed stevilmh Volaričevih motivov. Likovno so najbolj učinkovite kompozicije z več postavami, združenimi c.----x:.~ \.-.---->. ---—-i----> nar . *fP nikakor ni zmanjšan. obeh avtorjev. V sedanjih oziroma že dolgoletnih razmerah na tem področju, ki očitno boleha na neorganiziranosti, je seveda take vrste avtorska pobuda mogoča in seveda tudi hvalevredna. Prenove tako pomembnih učbenikov, kot so slovenska berila, sta se pač lotila avtorja, ki sta znala upoštevati strokovnost, estetskost, zmogljivost učencev in kar tudi ni nepomembno, skušala sta se kar v največji meri izogniti kakršnikoli ideologiji. Nastala so nova berila, ki so sicer v določeni meri ohranila celo vrsto starih avtorjev in sestavkov, dopolnila pa sta učbenik z novimi avtorji in sestavki ter pri tem upoštevala, da berilo ni antologija pisateljev in pesnikov, pač pa tudi učbenik. Glede na takšno razmerje so nastala povsem nova berila, ki seveda ne prenesejo oznake, da so prenovljena. Avtorja sta na tiskovni konferenci tudi povedala, da so tudi tako pripravljeni učbeniki ob ponatisih občutljivi za nove spremembe. Učbeniki imajo tudi tako imenovani spremni instrumentarij, ki z vprašanji spodbuja učenca k razmišljanju o prebranem in navajata vsaj delno k ustvarjalnemu pisanju. Izkušnje obeh avtorjev, ki sta se lotila zahtevnega dela, vsekakor kažejo na to, da bi podobno usodo morali doživeti še ostali učbeniki. Žal pa je prav to področje učbenikov pri nas neurejeno, saj sta avtorja teh beril načela in izhodišča za slovenska berila morala pripraviti kar sama. Zato bo treba na izhodišča, po katerih naj bi se spreminjali še ostali učbeniki, še počakati. Dotlej pa so avtorji prepuščeni - kadar se javljajo na razpis za učbenike - svoji iznajdljivosti. Ob tem pa ni nepomembno tudi to, da ne obstajajo niti standardi o knjižnih vezavah učbenikov, o kvaliteti papirja itd. Skratka - v pričakovanju vsebinskih usmeritev in oblikovanja učbenikov pri nas, bo morda mililo še kakšno desetletje. Najmanj toliko časa se namreč nobena institucija pri nas ni lotila tega dela sistematično. To pa za tako pomembno področje, kot je znanje otrok, pač ni dobro.• L. M. združenimi v gruče/Sporočilo, ki ga pri posamičnem kipcu komajda zaznamo, postane v okviru skupinske scene močnejše in intenzivnejše, čeprav čut za govorico posameznih enot v orkestru kompozicije akor ni zmanjšan. Zadnja leta je Jože Volarič svoje ustvarjanje posvetil tudi obsežni seriji skupinskih prizorov z motiviko Križevega pota. Tudi Zlata Volarič je pripravila mapo risb z enako tematiko. Štirinajst postaj Križevega pota Jože Volarič ni natančno upodobil, tako potek kot tudi razporeditev epizod in akterjev Kristusovega trpljenja je umetnik priredil po svoje. Skupinske scene se gibljejo v diagonalah ali krivudah, ki še dodatno spodbujajo in nadaljujejo prostorske ritme, le pri prizoru Kristusa na Golgoti se proscenij strmo dvigne kvišku. Damir Globočnik PRIPRAVE NA PRAZNIK Kranj - Če bi sklepali samo o okvirnih prireditvah, ki se pripravljajo ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju, se jih že sedaj pripravlja toliko, da za vse morda niti ne bo prostora na tradicionalnem plakatu. Le- tega organizator ZKO Kranj letos pripravlja v sodelovanju z Likovnim društvom Kranj. Prireditve ob 8. februarju so v Kranju že tradicionalne. To velja tako za pevski del, ki ga APZ France Prešeren začenja na grobu Franceta Prešerna, nadaljujeta pa pevski zbor Iskra in zbor Janeza Bleivveisa pred Prešernovo hišo in pred spomenikom pri Prešernovem gledališču. Med likovnimi prireditvami je stalnica razstava o Prešernovih nagrajencih, tokrat bodo predstavljeni nagrajenci iz obdobja 1986 - 88. Novost pa bo vsekakor ex tem-pore na temo Poezija in Prešeren, ki ga bo pripravilo Likovno društvo Kranj. V načrtu je tudi nekaj predavanj, med drugim bosta gotovo vzbudila zanimanje predavanje prof. dr. Jožeta Pogačnika o aktualnosti Slomškovega dela in pa predavanje prof. Franceta Pibernika. V gradu Kieselstein pa bodo predstavili gimnazijski almanah o poeziji v glasilih kranjske gimnazije in pa predstavitev novega romana o Prešernu pisateljice Mirni Malen-škove. Do 20. januarja pa bodo na ZKO Kranj zbirali še vse druge prireditve, ki jih bodo imela kulturna društva po krajevnih skupnostih, da bi jih po možnosti vključili v seznam prireditev natisnjenih na lepaku. Že zdaj pa se zdi, da bo lepak kar pretesen za vse, kar se bo dogajalo ob dnevu kulture in še ves mesec.© L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trobentarja. V galeriji Mestne hiše razstavljata Jože in Zlata Volarič. V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Nikoja Omersa. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Pragozdovi naša naravna dediščina. V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik slikarja Leona Gaierja iz Gorice. Ob otvoritvi bo pel Ženski pevski zbor Milko Škoberne. V bistroju Oaza bodo jutri, v soboto, ob 20. uri odprli razstavo fotografij - Porušeni Zadar. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled drugi del razstave razstave Iz zgodovine osnovne šole v Radovljici. V Pasaži radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Vojna v objektivu; razstavljajo člani Foto kluba Sloboda - Vis iz Varaždina. V avli občine Radovljica razstavlja olja, akvarele in reliefe slikarka Draga Sokličz Bleda. BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan so na ogled male plastike akad. kiparja Toneta Demšarja. ŠKOFJA LOKA - Na osnovni šoli Poljane je v počastitev 50-letnice poljanske vstaje in dražgoške bitke odprta razstava olj in grafik slikarja Iveta Šubica na temo NOB. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, do konca januarja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Fara razstavlja slike Mira Narobe. V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled iclubska razstava fotografij FKK Anton Ažbe Škofja Loka. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja oljne slike Janko Logar iz Žirov. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ :PREDSTAVA FEYDEAUJA - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili Georgesa Feyde-auja Do-re-mi-fey-deau (tri komedije) - za pokrovitelje in izven. ŠKOFJA LOKA: UMETNIŠKI VEČER - V dvorani Loškega odra bo danes, v petek, ob 18. uri umetniški večer s scenarist-ko, pesnico in slikarko Ano Rajh. V večeru, ki ga organizira ZKO Škofja Loka, bo Rajhovo kot slikarko predstavil prof. Andrej Pavlovec, njene pesmi bo brala Tina Teržan, po projekciji slovenskega celovečernega filma Eva (iz 1. 1983) pa se bo z Ajio Rajh, avtorico scenarija, pogovarjal Marko Črtalič. JESENICE: GODBENIKI SLOVENIJI - V dvorani Gledališča Tone Čufar bo jutri, v soboto, ob 19.30 Pihalni orkester jeseniških železarjev ponovil novoletni koncert. Tokratno glasbeno prireditev so namenili kot napitnico svobodni mednarodno priznani Sloveniji. (J.Rč.) JEZERSKO: SVATBA MED GORAMI - V nedeljo, 19. januarja, bo v domu Korotana nastopila ljudska igralska skupina iz Preddvora z domačo igro starih običajev, pesmi in plesa - Večer med gorami. KOMENDA: ZA DUBROVNIK - V Kulturnem domu Komenda bodo jutri, v soboto, ob 20. uri pripravili recital za Dubrovnik z naslovom nečisti čas. Nastopili bodo člani Društva umetnih kulturnikov Komenda. ALPE ADRIA GIOVANI Tržaška organizacija Arci Nova, italijansko združenje za kulturo in prosti čas razpisuje skupaj z ZKOS, Slovensko pevsko zvezo iz Ljubljane in Evropsko hišo iz Budimpešte skladateljski natečaj. Udeležijo se ga lahko do 30 let stari glasbeniki z doslej še neizvedenim ali objavljenim komornim delom, ki ni daljše od 10 minut za zasedbo do 4 izvajalcev. Mednarodna žirija (iz Slovenije sodeluje skladatelj Jakob Jež) bo izbrala šest skladb, ki bodo v glasbeni sezoni 1991/92 izvedeni na promocijski turneji v deželah Alpe Jadran. Informacije pri ZKOS, Slovenska pevska zveza, Kidričeva 5 ali na Društvu slovenskih skladateljev. LJUDSKA UNIVERZA CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO KRANJ C. Staneta Žagarja 1 Telefon 217-481 VPIS V IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA VEČJE ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (6., 7., 8. razred) Nikoli ni prepozno za pridobitev osnovne izobrazbe. Osnovna šola je brezplačna, pouk poteka 18 tednov. Začetek: februar 1992 - JEZIKOVNI TEČAJI ZA ODRASLE IN MLADINO Veljavna potrdila, 30-letna tradicija NEMŠČINA, ANGLEŠČINA, ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA, SLOVENŠČINA Organiziramo: - 90-urne TEČAJE VSEH STOPENJ Začetek: 10. februarja 1992 - 40-urni OBNOVITVENI VVEEKEND TEČAJI POSEBNOST Brezplačni tečaji za nezaposlene v dopoldanskem času. Tečaji po naročilu za potrebe podjetij. NOVOST ZA DIJAKE: - intenzivni obnovitveni tečaj angleške, nemške slovnice, za dijake 8. razredov SLOVENSKI JEZIK: z izbranim vodstvom, za skladnejše bivanje v novi državi TEČAJ ZA KUHARJE, NATAKARJE (za nezaposlene možnost pridobitve brezplačnega vpisa) VODENJE POSLOVNIH KNJIG za zasebna podjetja, obrt 60-urni STROJEPISNI TEČAJ in oblikovanje dopisov ŠIVILJSKI TEČAJI (začetni, nadaljevalni) BIO DELAVNICA sadjarstva in vrtnarjenja z g. Ivano Šega in VAŠI CENJENI PREDLOGI, želje... Pišite nam ali nas pokličite po telefonu 217-481. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Odklenjena vrata v svet Natančno 388 dni po plebiscitu je država Slovenija mednarodno priznana. Dočakali smo torej veliki dan. čustveno vzhiče-nost nekoliko krni dobro leto dni čakanja, zalo so komentarji o tem, je priznanje prišlo hitro ali pozno, različni. Kakorkoli, vrata v svet so Sloveniji odklenjena. Kako široko bodo vrata odprta, je seveda najbolj odvisno od nas samih, seveda pa tudi od tega, kakšna očala si bo za Slovenijo nataknil razviti svet. Naša stvarnost nikakor ni naklonjena gospodarskemu skoku v Evropo, razvojni zaostanek je prevelik, da bi si to lahko privoščili prek noči. naj politični slogani o Evropi zdaj' še tako milo zvene. Ocene, koliko let slovensko gospodarstvo potrebuje, da se bo lahko enakopravno kosalo v svetovni konkurenci, so različne, raztegnjene so od tri do sedem let. V naročju Jugoslavije je Slovenija doslej imela pri trgovanju z razvitim svetom ugodnosti nerazvitih, z osamosvojitvijo se obnje riše velik vprašanj. Družbeni proizvod Slovenije je namreč veliko višji od bivšega jugoslovanskega povprečja, evropska očala bodo morala biti zelo temna, da nas bodo še naprej merili z vatli nerazvitosti. Nedvomno se bodo mnogi gospodarstveniki globoko oddahnili, ko bo, če bo. dokončno jasno, da ima Slovenija še naprej takšen položaj, kot ga je imela Jugoslavija. Kakor se bodo seveda še dolgo nostalgično ozirali na hvaležne trge drugih republik, kamor je bilo moč prodati tako rekoč vse, z dobrim zaslužkom seveda zlasti stvari, ki smo jih spretno prekopirali od razvitih, ne da bi jim to povedali. S takšnimi, balkanskimi navadimi, v razvitem svetu seveda ni moč uspeti, zato je seveda moč pričakovati, da bodo na Balkanu vse nove države veselo trgovale naprej, ko bo vojna vihra mimo in bodo prometne poti spet odprte. Slovensko gospodarstvo se po vrsti šokov zvija v vse globlji gospodarski krizi, zato so odklenjena vrata v svet v tem trenutku vabljiva v smislu povezave s svetovnim kapitalom, ki naj bi si utrl pot k nam, saj se je politično tveganje bistveno zmanjšalo, seveda pa se bo moralo še z nadaljnjo normalizacijo našega gospodarskega sistema. Žeja po kapitalu je v Sloveniji velika, kar je po dolgoletnem investicijskem zatišju in korakih v tržno gospodarstvo seveda razumljivo. Denarja je na Zahodu seveda več kot dovolj, razvojni razkorak je tako velik, da so naše tovarne zanj zaradi cenene delovne sile seveda vabljive. Problem bo torej v tem, v kolikšni meri nam bo uspelo ohraniti gospodarsko samostojnost, kako bomo porabili denar, ki nam ga bodo naklonili bogati. Če ga bomo zafrčkali tako. kot je bil razmetan v bivši Jugoslaviji, pravega haska ne bo, zato bi bilo pametno, da bi z njim našo deželo infrastrukturno opremili, sicer pa ga porabili za povsem konkretne programe. Po velikih političnih spremembah se torej začenja čas umnega gospodarjenja, ki bo zahteval veliko pragmatizma in manj nestrpnih prepirov. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Napoved skorajšnjega razpleta tržiške preje Obseg proizvodnje pada Po podatkih slovenskega Zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v enajstih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim razdobjem leta poprej padla pa 11,7 odstotka, glede na predhodni mesec ša je bla manjša za 10,7 odstotka, v primerjavi z novembrom leta poprej pa je bila manjša za 13 odstotkov. Zmanjšanje je zelo podobno kot v celotni Sloveniji. V desetih panogah, ki predstavljajo 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem, je proizvodnja v enajstih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim razdobjem leta poprej padla v sedmih, povečala pa se je v treh. Padec je bil največji v črni metalurgiji, kjer je padla za 40,9 odstotka, v predelavi kemičnih izdelkov za 28,9 odsototka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 26,2 odstotka, v kovinsko predelovalni dejavnosti za 22 odstotkov, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 17,2 odstotka, v proizvodnji obutve za 14,8 odstotka, v proizvodnji končnih lesnih izdelkov za 8,4 odstotka. Povečala pa seje v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 13,2 odstotka, v predelavi kavčuka za 8,6 odstotka in v živilski proizvodnji za 4,2 odstotka. Posle s Slovinom bodo uresničili Slovenski minister za trgovino Maks Bastl pravi, da bodo posle s Slovinom uresničili in potemtakem napoveduje ugoden razplet afere Slovin. Slovenija sama pridela 80 odstotkov hrane, zato jo mora uvažati, do osamosvojitve jo je predvsem s Hrvaškega in iz Vojvodine, zaradi razpada Jugoslavije in vojne na Hrvaškem jo moramo kupovati na Zahodu. Zaradi pomanjkanj deviz smo sprejeli Slovino ponudbo, pri tem ni šlo za špekulacijo, pravi Bastl. Posel ni bil majhen, saj je na ravni enomesečnega prometa državnih rezerv. Trgovina jfllPROM #■■1 do o,TRŽIČ na Gorenjskem sejmu ponujamo najnižje cene za celotni program slovenskih proizvajalcev pohištva POSEBEN POPUST ZA GOTOVINSKI NAKUP! GARANT - Polzela (program VEGA m COMPO) 25 % popust MIZARSTVO - Ljutomer (otroške in dnevne sobe. sestavljiv program MOBY) 30 % popust TOVARNA POHIŠTVA - Brežice (spalnice dnevne sobe) 40 % popust Odprto do 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure. Informacije po tel. 064/222-268. Predlog za prisilno poravnavo Upniki Bombažne predilnice in tkalnice že proučujejo dopolnjene dokumente. I Tržič, 15. januarja - Od leta 1985 naprej so se proizvodne niti v BPT Tržič vse bolj zapletale, zato je lani prišlo do uvedbe stečaja podjetja. Stečajni upravitelj Matija Roblek - Majcen v pogovoru za Gorenjski glas napoveduje, da lanski rezultati vendarle obetajo ponovni vzpon firme. Ce se ne bo preja še bolj zamotala ob prisilni poravnavi z upniki, bodo letos tovarno preoblikovali v 11 profitnih centrov, za katere že končujejo izdelavo poslovnih študij. Sredi maja 1991 ste prišli v BPT Tržič. Zakaj ste prevzeli dolžnost stečajnega upravitelja in kakšen je bil vaš koncept reševanja problematike podjetja? Matija ROBLEK - MAJCEN: »V Tržič sem prišel nepričakovano. To je bila moja druga ponudba za stečajno upraviteljstvo. Samo dan časa sem imel za odločitev. Sprejel sem ponudbo, ker sem iz dokumentacije spoznal, da se da nekaj narediti s to firmo, da je v njej dovolj potenciala za rešitev. Glede koncepta reševanja je treba najprej povedati, da smo ga morali lani večkrat spreminjati in prilagajati razmeram; prvič ob agresiji, drugič ob osamosvojitvi države in tretjič ob ukrepih Evropske skupnosti. Naše glavne usmeritve so bile izvoz, kvaliteta, točnost pri dobavi, sprememba v strategiji trženja in ureditev znotraj firme. Proizvodnjo je bilo treba urediti tako, da bi bilo v njej čim-manj stresov.« V kakšnem obsegu ste ohranili proizvodnjo, s koliko delavci delate, kam in kako prodajate svoje izdelke? Matija ROBLEK - MAJCEN: »Že na začetku smo ocenili, da potrebujemo le okrog 500 delavcev. Sedaj jih je 451 v proizvodnji in 59 v upravi. Delajo vsi obrati; ne sicer s polno zmogljivostjo, ampak na optimalni ravni, glede na povpraše- vanje po vrstah blaga. Izdelujemo predvsem posteljnino in prte iz kvalitetnejših materialov. Skoraj vso proizvodnjo, nekaj je tudi druge kvalitete, prodamo; od tega gre več kot 60 odstotkov v izvoz. Prizadevamo si, da bi dosegli celo 80 odstotkov izvoza, drugo pa bi prodali v Sloveniji in v sosednjih republikah.« Vam problemi iz preteklosti povzročajo velike ovire pri delu? Matija ROBLEK - MAJCEN: »Problemov tudi v stečaju ni moč enostavno rešiti. To je odvisno od sposobne skupine ljudi, ki morajo vedeti, kaj želijo doseči, predvsem pa je potrebna njihova delavnost. Omenil bi le nekatere probleme, na prvem mestu preskrbo z materialom. To nam je uspelo dokaj dobro urediti, za naprej pa se nameravamo oskrbovati s surovinami direktno od proizvajalca. Problematična je bila tudi prodaja, ki je bila servisna služba večjih prodajnih sistemov. Dejstvo, da je imel BPT na eni strani le tri trgovine in na drugi več kot 600 stanovanjskih enot, govori o napačnem vlaganju. Glede na to smo morali agresivno na trg predvsem z direktno prodajo, pri čemer smo naredili precej velik korak. Obenem smo se lotili izboljšanja plačilnih rokov. V proizvodnji smo ohranili pridne delavce, ki so sposobni izpolniti načrtovane naloge. Spremembe so bile potrebne tudi pri vodenju, ki je prešlo z več ravni na dve ali tri.« S« dali vsi ti ukrepi tudi dobre finančne rezultate? Matija ROBLEK - MAJCEN: »Treba je priznati, da firma v stečaju posluje pod ugodnejšimi pogoji. Ob naporih za sanacijo smo uspeli od 15. maja do konec leta 1991 iztržiti za okrog milijon nemških mark dobička. Ce bi poravnali vse družbene obveznosti, bi še vedno ostali na pozitivni ravni, ne bi pa mogli pokriti izgube za nazaj.« Gre to tudi na račun dokaj nizkih plač zaposlenih? Matija ROBLEK • MAJCEN: »Določili smo maso denarja, ki jo je moč izplačati v okviru opravljenega dela. Delavci so razvrščeni v šest ran-gov, pogodbe pa določajo tudi plačilo po opravljenih urah v enem mesecu. Povprečna plača znaša okrog 4500 tolarjev. Vedeti pa je treba, da smo v prvi vrsti dolžni zavarovati interese upnikov, ki jih moramo tudi poplačati. Da bi to dosegli čimprej, je kasen tolar manj pri zaslužku.« Kdaj torej lahko pričakujemo, da boste razčistili dolgove i upniki? Matija ROBLEK - MAJCEN: »Že konec lanskega leta smo dali predlog za prisilno poravnavo, ki smo ga letos dopolnili. Popravljeni predlog upniki proučujejo, vendar je težko napovedati, kakšna bo višina poravnave. Zagovarjam stališče, da morajo upniki dobiti čimveč, vendar v okviru realnih možnosti za preživetje firme. Prav okrog tega nastaja nesoglasje, zaradi česar nas preverjajo razne institucije. Po presoji upnikov glede prisilne poravnave mora svoje reči še sodišče. Predvidevam, da bi to lahko opravili morda že v prvem četrtletju, pri poplačilu upnikov pa računamo delno tudi na pomoč Republike Slovenije.« Ali si po morebitnem uspeš' nem koncu stečaja obetate napredek firme? Matija ROBLEK - MAJCEN: »Od tega je marsikaj odvisno, vendar se že sedaj pripravljamo na določene spremembe. Obstajajo možnosti, da z enim od treh tujih partnerjev sklenemo dogovor o vlaganju v posodobitev proizvodnje. Ob tem predvidevamo drugačno organiziranost; za 11 profi-; tnih centrov, med njimi je tudi vodstvo, izdelujemo poslovne načrte, s katerimi bo moč doseči pozitivne učinke. V razvojnem planu namenjamo pomembno vlogo'tudi firmi Voje, ki naj bi že v prvi polovici leta postala inkubator novih podjetij in njihov svetovalec, obenem pa bi gospodarila s premoženjem BPT Tržič.«© Sto-jan Saje Srečanje tekstilcev Zagate tekstilne industrije Torkovega srečanja slovenskih tekstilcev na Gospodarskem razstavišču se je udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade, dr. Andrej Ocvirk. Tekstilci niso samo podelili nagrad najboljšim inovatorjem svoje branže v lanskem letu, ampak so kritično ocenjevali tekstilno branžo v našem gospodarstvu in odnos vlade do nje. bodo imeli tisti izvozniki, ki izvažajo na zahodne trge določe-; ne prednosti, kar pa ne pomeni, da se vzhodni in tudi trgi na ozemlju bivše Jugoslavije lahko zanemarijo. Za kakršenkoli tehnološki razvoj, zlasti v primarni tekstilni industriji, pa bo po besedah dr. Andreja Ocvirka potrebno tuje vlaganje. • Mojca Peternelj Ljubljana, 14.januarja - Dejstva so znana: proizvodnja v tekstilni industriji se je lani občutno zmanjšala, številna velika tekstilna podjetja so se otepala s stečaji, socialnimi stiskami svojih delavcev,... k takemu položaju je veliko pripomogel izpad južnih trgov, zlasti srbska blokada. Novopridobljeni posli v tujini imajo predvsem značaj dodelavnih oz. "lonpo-slov", kar pa ne more biti dolgoročna perspektiva naše tekstilne industrije. V prvih sedmih mesecih lanskega leta so v tekstilni industriji sicer beležili 17-odstotni izvoz, kar jih postavlja na prvo mesto med izvozniki Slovenije, hkrati pa tekstilci sami ugotavljajo, da tekstilna industrija iz leta v leto tehnološko bolj zaostaja. V tem času so si celo Poljaki uspeli nabaviti kakovostnejše in modernejše tekstilne stroje, v nekaj letih lahko torej pričakujemo tudi konkurenco z njihove strani. Seveda, če se stvari ne bodo korenito spremenile. Tako tekstilci. Kaj pa dr. Andrej Ocvirk? Zlasti realna tečajna politika bi morala biti tista, ki bi delno reševala tudi težave tekstilcev, in seveda tudi vseh ostalih gospodarskih panog. Po njegovih besedah banka Slovenije trenutno gradi pravi tečaj, za kar pa je že skrajni čas, saj je tolar od 7. 10., ko je bil postavljen tečaj zdrsel za več kot 50 odstotkov, medtem ko se je hkrati tečaj "popravil" samo za nekaj odstotkov. Pred uskladitvijo stanovanjskega zakona in zakona o javnem dolgu in njunim sprejetjem, pa čeprav direktno ne vplivata na tečajno politiko, pa realne tečajne politke ne moremo pričakovati. Zakon o javnem dolgu bi menda nekateri celo radi izkoristili za reševanje bančnega sistema. Dr. Andrej Ocvirk računa, da bodo proti koncu januarja skupaj z banko Slovenije uspeli rešiti problem tečaja, s tem pa tudi izvoznike. Največ razgovorov o trgovinski politiki je bilo v preteklem času opravljenih s sosednjo Hrvaško. Na žalost pa so dejanske razmere pri poslovanju s to republiko najsla"bša. Ze predlagani trgovinski sporazum s Hrvaško smo morali umakniti. Zatika se nenazadnje pri istih področjih, s katerimi imamo težave že doma, npr. pri lastninjenju. Vendar podpredsednik slovenske vlade ostaja optimist, z Bosno in Hercegovino ter Makedonijo naj bi v prihodnjih mesecih sklenili trgovinske sporazume. Tudi pri trgovanju s Srbi, dr. Ocvrk pravi, da ne bi vrgel puške v koruzo, kakršnikoli dogovori z njimi pa bodo mogoči šele, ko se bodo zadeve politično razrešile. Zaščitna politika naj bi prišla na svetlo že z novim letom, pa s tem ni bilo nič. Vsekakor Moda 92 Sejemski nagrajenci i i 7 -\ Zehte kaj sporočiti ^k 1 Goren|kam m Gorenjem'' Izberite NAJUČINKOVITEJŠI načn OBJAVO t k v Goreniskem glasu fax 215-366^^ Ljubljana, 14. januarja • Letošnja priznanja za dosežke v modnem ustvarjanju so podeljena. Nagrajenci so bili v glavnem znani že v ponedeljek zvečer, prvi dan letošnjega sejma mode. Revija Jana, ki podeljuje nagrado Zlata Jana, je to nagrado podelila podjetju Almira iz Radovljice za kolekcijo Eksotik, ki sodi v program za letošnje poletje. Kolekcijo je oblikovala akademska slikarka Vesna Ga-beršček - ligo. Poleg tega je Jana podelila svoje priznanje Lisci iz Sevnice za kolekcijo spodnjega perila - Demetra. Strokovna žirija revije Me-dia Marketing je ocenjevala razstavne prostore na letošnjem sejmu in podelila priznanji Zlati MM za celovit nastop Odeji Škofja Loka in Industriji Usnja Vrhnika. Nagrajeni avtorji so: pri Odeji Škofja Loka oblikovalki Maja Tomažič in Andreja Cegnar, pri UVI pa arhitekt Peter Skalar. Društvo oblikovalcev Slovenije je nagrado za najbolje oblikovano kolekcijo modnih oblačil letos podelilo oblikovalskemu timu IUV. In še nagrade in priznanja, ki jih podeljuje Strokovno združenje tekstilne industrije "Inovator leta tekstilne industrije Slovenije" za leto 1991. Prvo nagrado sta dobila Ivan Virant in Zvone Reberšek iz Tovarne nogavic Polzela, drugo nagrado je prejel Janko Vel-kavrh iz Tovarne sanitetnega materiala Tosama Domžale, tretjo nagrado pa Gordana Gardaševič iz Industrije platnenih izdelkov Induplati Jarše. • M. P. 9. STRAN @JmSSm3®EIlGiLAS France Podnar Uvodnik y počastitev petdesetletnice poljanske vstaje, je bilo 10. januarja v Škofji Loki posvetovanje zgodovinarjev, udeležencev vstaje in ljubiteljev novejše zgodovine. V dopoldanskem delu je sodelovalo pet referentov, ki so predstavili razmere decembra 1941 na Slovenskem, Gorenjskem in v Poljanski dolini (povzetke njihovih referatov objavljamo v nadaljevanju). V popoldanskem delu posvetovanja pa je svoje dosedanje izsledke in spomine predstavilo še enajst referentov. Ivan Jan je opozoril na pomemben datum - 16. december, ko so sinhrono potekali boji za Črni Y|"n.v Polhograjskih Dolomitih, za Dovje in Mojstrano v Zgornjesavski dolini ter boji v Bohinju. Maks Krmelj - Matija je opisal pripravljalne sestanke s poljanskimi sokolaši in krščanskimi socialisti za pripravo vstaje. Svetko Kobal je Podal strateške ocene odločitve pohoda Cankarjevega bataljona z Valterskega in Bukovega vrha mimo Škofje Loke v Dražgoše. Marijan Marterl je utemeljeval 8. december kot pravi datum, ko je bil sestanek pri Kocjanovih nad Bukovščico, kjer je padla odločitev o poljanski vstaji. Omenjal je tudi priprave na oktobrsko vstajo v Škofji Loki, ki pa potem zaradi visokega snega ni bila izvedena. Tine Zaletel je opisal vlogo borcev z levega brega Sore v poljanski vstaji, njihov preboj iz Ljubljanske pokrajine in vključitev v Cankarjev bataljon. France Fili- pič je opisal usodo udeležencev decembrske vstaje (tudi poljanske) v Begunjah in nato v Mauthausnu, France Benedik pa streljanje talcev in uničevanje njihovega premoženja in celih vasi (Rašica, Dražgoše). Ivan Franko je spregovoril o naravi NOB in o prostovoljni mobilizaciji za vstajo. France Kavčič je opisal odhod 16 loških prostovoljcev v Cankarjev bataljon ter omenil, da je bilo med njimi kar 9 članov sokolske organizacije. Tone Mlakar je opomnil na delovanje četniške propagande že v starojugoslovanski vojski leta 1940 in 1941. Ob koncu posvetovanja se je Janez Stanovnik v imenu navzočih Poljancev vprašal, zakaj to _ m ^ posvetovanje ni bilo v samih Poljanah, kjer bi _ . .. I^\C l/l 71 11/%/"1 l/f ■ bilo dostopnejše tudi domačinom, ki po njego- Peter HCIVVllrIC. , CM\j\Awl m vem, še marsikaj bolj drugače vedo. Urednikova beseda Današnje Odprte strani prinašajo dve temi: posvetovanje zgodovinarjev o poljanski vstaji in dražgoški bitki, kije bilo konec preteklega tedna v Škofji Loki, in zapis z Glasove preje, kjer so si misli podajali trije ekonomisti: voditelj mag. Viktor Žakelj z doktorjema Metom Mencingerjem in Andrejem Ocvirkom. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja. Leopoldina Bogataj Pozdravljam pobudo organizatorja tega posvetovanja, da se vrši razgovor o 50 letnici vstaje v taki obliki. Odkar sem na funkciji, je ta tematika kar nekajkrat že bila aktualna, ker je v zvezi z njo povezano tudi občinsko življenje. Jaz bi želel, da bi današnja razprava prispevala k splošnemu oblikovanju pogleda na dogodke. Danes smo priča različnim novim oblikovanjem istih dogodkov, tudi isti avtorji v novih razpravah počasi izpuščajo določene elemente, ki so jih prej poudarjali, in pričakujem, da bomo danes tu iskali resnico. Mislim, da je od- več, da bi nekdo danes želel resnico na novo konstruirati. Zato pričakujem predvsem od poznavalcev zgodovine, tistih, ki so se posvetili temu delu, da bodo oni s strokovnega vidika dali svoj prispevek in pričakujem tudi, da bodo vedeli povedati to ali ono iz svojih osebnih izkušenj, prispevali k oblikovanju te slike. Upam, da ta dan, če bomo kaj od tega dosegli, ne bo izgubljen, ampak bo prispeval k našemu skupnemu gledanju na dogodke, ki so neposredno povezani z našo občino, našimi kraji, našo deželo. Dr. Tone Ferenc Manj evf orično in bolj kritično do Druzgos W..........i •_____,______i_____a„>.,~ xir»n hi niso imeli načrtov za trajnej- Temu, da je do prve širše ali vseljudske vstaje v Sloven i prišlo na Goren skem venskimi pokrajinami, ki so spomladi 1941 doživele fašistično okupacijo je bila Gorenjska tet«, ki je okupatorju povzročala največ preglavic. Se več - podiral« mu je načrte drugega za drugim. Gor«J>k« t Mežiško kotlino, ki jo je okupator imel ves čas v eni upravni enot U Mom fajE&tS*** gospodarsko najbogatejša slovenska pokrajina okupirana spomladi 1941. leta. Tukajšnja' industn a je bila še toliko bolj p^embna koliko? bolj se je vojna spreminjala iz tako imenovane bliskovite^vojnev daljšo vojno. Bila' £a je indus rija na Gorenjskem, zlasti še tekstilna - po okupatorjev, sodb sodobne-je opremljena kot na Koroškem severno od Karavank. Zato je razumljivo, d« je bil v nemški imperialističnih pretenzijah do Gorenjske, ki so našle svoj odraz v nekaterih i^nicaji^lftvjklh fcctetovod Poletja 1940 navzoč tudi gospodarski Interes. Sestavni del neke spomenice opriključitvi Kranjske in ce*o zahodnega dela slovenske Štajerske h Koroški, je namreč tudi elaborat o gospodarstvu, ki sklepa d« je n» Kr«njskem cel« vrst« industrije, ki je Koroška nima ali pa je im« e malo b Pa pomeniladopolnitev z« njeno industrijo. Ce je Hitler P^ r«xko?anju Ikr^tae napove-dal, da bo najhujša usoda zadela Srbe in Slovence, češ da niso bili nikdar prijazni do Nemcev, se je to kot grožnja še SCznekazalo za Gorenjsko. V načrtu nagle in popolne germanizacije dežele, naj bi po Himmfcr?evS izdanih april« 1941 v Celovcu in Mariboru, iz takrat zasedenih slovenskih Štajerske/Gorenjske in Mežiške kotline, v kratkih petih mesecih, od maja do oktobra 1941, "gnali od 220 do 260.000 Slovencev, ali povprečno vsakega tretjega Slovenca v teh pokrajinah. *,a Gorenjsko je bil predviden za izgon še večji odstotek Slovencev, celo polovica. In »©največ iz pasu ob meji z Ljubljansko pokrajino. Seveda bi na izpraznjena posestva -»območja naselil. Berlinu so za omenjVne slovenske pokrajine predvidevali okoli 80.000, večino b. jih ^»»j^ sporočilih iz decembra 1941 in februarja 1942, naselili šele po vojni, ko bi upoštevali predvsem vojake, ki bi se vrnili s fronte. Da si oba pojava, to je rastoč pomen gorenjskega gospodarstva in načrt o naglem izgonu prebivalstva, ki so ca izdelali najbrž v pričakovanju skorajšnjega konca vojne, zelo nasprotujeta, so ugotovili že kmalu tako v Berlinu, v Celovcu in na Bledu. Prizadevanjem za zmanjšanje obsega nasilnega izgona Slovencev z Gorenjskega iz gospodarskih razlogov so se za nacistične razna-rodovalce pridružile še razne tehnične nevšečnosti (transport, nastanitve, prehrana itd.) pa tudi narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, tako da je slednjič Himmler moral 25. avgusta 1941 množičen izgon Slovencev iz Gorenjske odložiti na povojni čas. Novo vznemirjanje je povzročil izgon 35 slovenskih družin iz Dobrave pri Kropi 4. decembra, torej tik pred začetkom neposrednih priprav na množično vstajo. Vroča germanizacija, z najkrutejšimi ukrepi je morala vzbujati odpor narodno zelo zavednega gorenjskega prebivalstva, za katerega je značilno tudi to, da ni nasedalo nacistični socialni demagogiji, kot se je pojavljala v nekaterih drugih slovenskih pokrajinah, npr. na Dolenjskem, Štajerskem, celo v Prekmurju. Tretja značilnost Gorenjske v letu 1941 je ta, da se je v njej bolj kot v kateri drugi slovenski pokrajini razvnel narodnoosvobodilni boj. Kaže, da je samo mesto Ljubljana imelo bolj razvito mrežo odborov OF, kakor Gorenjska, toda nobena druga pokrajina ni imela tako Slovenci na Gorenjskem so imeli prav, ko niso verjeli, da so se nacisti res odpovedali svojemu genocidnemu namenu, ampak so ga odložili le za ugodnejši čas tudi že med vojno samo, če bo za to pač priložnost. To se je pokazalo že spomladi in poleti 1942, ko so obnovili pogovore in priprave za izgon in nemško kolonizacijo. Ko je dr. Rainer izjavil, da bodo prebivalstvo na Gorenjskem zrahljali tako, da bo v deželi prostora le za 120.000 ljudi in to 80.000 Nemcev in 40.000 Slovencev, oz. Vindišarjev, kajti takrat so že sklenili, da bodo ustvarili to vmesno plast med nemštvom in slovenstvom. Za Himmlerja bi najbrž bilo preveč še tistih 40.000 Vindišarjev na Gorenjskem, saj je junija 1942 ukazal v zloglasni generalni načrt Vzhod - generalplan Ost, ki je predvideval izgon 31 jtevnne in aktivne partizanske milijonov, predvsem Slovanov vo:ske kot Gorenjska, med nji-iz srednje in vzhodne Evrope cankarjev bataljon, vseka-za Ural, in naselitev okoli 10 predlog za šestmesečno odložitev formalnopravne priključitve Gorenjske in Spodnje Štajerske k nemškemu rajhu. Drugi nacistični ukrep je bila ustanovitev policijskega okupacijskega štaba Jugovzhod (Siidost) na Bledu in prihod večjega števila nemških enot, vojaške tehnike itd. Prišlo je do tedaj največje koncentracije nemških sil in vojaške tehnike za boj proti slovenskim partizanom in to pod vodstvom treh generalov. G=£ %S k» naiznan,eni,* —a tudi «nnHnm 6. ■ i nartiTanska enota IZ 1941. leta. it ■ P°anJ° Štajersko, Koroško in Goreni«lrr> pr;mi..nin n Gorenjsko. Približevanje množičnega izganjanja prebivalstva z deli Gorenjske in Do enjske povečane Snodnie Sta partizanska enota iz 1941. leta Edini bistvenejši stvarni podatek, za katerega sem našel nove okupatorjeve vire je ta, da je povečane Spodnje Šta- bil silen udarec, ki ga je utrpela bnT a*01* Gorenjski, novem- nemška policija v Rovtu pod raiin decembra, je po vsej de- Blegošem 12. decembra 1941 A" ^ zjutraj, največja nemška izguba na enem mestu, v enem dnevu, 1941. leta na vsem Balkanu. Da je to bil povod za Rainerjev sprožilo bojazen, da bo okupator nadaljeval množičen "gon na Gorenjskem, o čemer Pričajo okupatorjeva poročila. Iz tega, kar smo uspeli ugotoviti doslej, ni nobenega dvoma, da je navodilo, kje napraviti ofenzivo za izbojevanje osvobojenega ozemlja, prišlo iz vrhovnega štaba NO partizanskih odredov Jugoslavije, oz. CK KPJ. Od dokumentov, ki bi nam še lahko kaj pojasnili v zvezi s tem navodilom, je Titovo pismo iz novembra 1941 o vojaških nalogah v Sloveniji, ki ga omenja Kardeljevo pismo 17. oktobra 1941, vendar ga ni najti niti v Zbranih delih Josipa Broza-Tita. Glede na značilnosti Gorenjske v letu 1941 in načelo CK KPJ, da je treba vključiti v NOB tudi delavska središča, se ni čuditi, da je vodstvo NOB za Slovenijo, izbralo ravno Gorenjsko. Navdušeni nad vzpostavitvijo obveznega osvobojenega ozemlja v zahodni Srbiji, t. i. Užiške republike, je jugoslovansko vodstvo NOB precenjevalo pomen svobodnih partizanskih ozemelj. Slovensko vodstvo NOB pa je v prizadevanjih za ustvaritev svobodnega ozemlja na Gorenjskem podcenjevalo moč nemškega okupatorja in še bolj njegov trden namen, da tako pomembnega industrijskega območja vsekakor ne izpusti iz rok. Čas, ki ga je slovensko vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja izbralo za množično vstajo na Gorenjskem je bil deloma ugoden in deloma neugoden. Ugodna je bila okoliščina, da je bilo takrat na Gorenjskem najmanj oborožene sile, ker sta bila dva policijska bataljona od treh, pri izganjanju Slovencev v Posavju in Posotelju in so bile tam, kjer naj bi dvignili vstajo in ustvarili svobodno partizansko ozemlje le šibke orožniške postaje. Neugodne pa so bile snežne in klimatske razmere, to je visok sneg in hud mraz. Množična vstaja je zajela tri različna območja Gorenjske, ki se niso medsebojno stikala in to Poljansko dolino, Bohinjski kot in jeseniški kot (Gorenjesavsko dolino). Po podatkih, ki jih je v neki anketi IZDG zbral profesor Ivan Kri-žnar, je v vstaji za krajši ali daljši čas, s precejšnjega dela Gorenjske odšlo v partizane 665 novih borcev, in čeprav je bilo med njimi še vedno 356 delavcev, pa je bilo tudi že 175 kmetov. Pestra socialna sestava in raznolika predvojna politična pripadnost upornikov dokazujeta, da so organizatorji dosegli širino, za katero si je prizadevalo vodstvo NO gibanja za Slovenijo. Veliko število upornikov dokazuje, da so organizatorji imeli uspeh, morda celo večjega, kot so pričakovali. Načrti posameznih partizanskih štabov za prvi ofenzivni sunek so bili dobri, saj so z njimi povsod iznenadili okupatorja. Razen v enem primeru - v bohinjskem kotu - tudi ni bilo izdaje, čeprav so organizatorji pripravljali vstajo precej vidno. Okupator je moral priznati, da je bila vstaja »bliskovita in dobro organizirana«, ter je moral zaradi nje naglo in hkrati opustiti 23 orožniških postaj in policijskih postojank, česar mu potem v takem obsegu ni bilo treba storiti vse do konca vojne. Kaže pa, da posamezni šta- bi niso imeli načrtov za trajnejše vojskovanje, to je za primer, če ne bi uspelo z enim zamahom osvoboditi širših območij, in jih obdržati za daljši čas. Menim, da je bila to ena temeljnih pomanjkljivosti priprav. Drugače namreč ni mogoče razumeti, kako je mogla večina upornikov na nekaterih območjih oditi domov že po enem ali dveh dneh, to je, še preden je okupator pozval nove sile in jih začel z njimi zasledovati. To najbrž kaže na to, da mnogi uporniki niso bili pripravljeni, da se za dalj časa priključijo partizanom in so že okupatorjeve grožnje in obljube, spoznanja, da bo vojna dolgotrajna, pomanjkanje orožja in opreme, prihod novih nemških policijskih in vojaških enot itd., upornike demoralizirali, da so odšli domov. Po že zbranih podatkih, so se vrnili 403 uporniki. Manj demoralizacije in omahovanja je bilo v Poljanski dolini, kjer je bil Cankarjev bataljon, in kjer je vstaja trajala dalj časa. Tam se je vrnila domov nekaj manj kot polovica ali 156 novodošlih upornikov, ostali pa so nadaljevali še v dražgoški bitki od 9. do 11. januarja 1942. leta. Sodim, da lahko že bolj kritično in manj evforično obravnavamo ta dogodek. Po vojni se je, iz ne vem kakšnih razlogov, zelo pretiravalo z izgubami na nemški strani. To so bile številke preko 1000, preko 500 itd.). Prepričan pa sem, da je 26 oz. 27 padlih nemških policistov 9. in 11. januarja 1942, nato pokopanih na kranjskem nemškem vojaškem pokopališču, stvaren podatek. Ta izguba je tudi trikrat večja od partizanske, kar ustreza dejstvu, da ima ponavadi napadalec trikrat večje izgube kot branilec. oni v dražgoški bitki niso sodelovali, zato se v njej niti niso mogli upreti in nacisti v Sloveniji niso ubili nobenega Luksem-buržana. Hvala bogu, da je propadla IV nadaljevanka o dražgoški bitki, ki je imela celo epizodo o uporu Luksemburža-nov pred Dražgošami in o nacističnem maščevanju, zdesetka-nju luksemburških upornikov. Seveda se tudi v zvezi z dražgo-ško bitko pri meni postavlja nekaj vprašanj. Ali ne bi bilo bolje, če bi se Cankarjev bataljon dan prej, to se pravi 10. januarja umaknil iz Dražgoš in morda tako tudi izognil udarcu na Mo-ženjski planini? Je pozicijski boj ustrezen za partizansko bojevanje? Ne zadovoljuje me namreč taksen način obravnave, kot da je bilo vse, kar se je godilo edina možnost in ni bilo nobene druge možnosti. Vztrajam tudi pri podatku, da so bili pehotni boji prvi in tretji dan dražgoške bitke, o čemer pričata partizanski vir in dejstvo, da med 26 padlimi Nemci ni nobenega iz 10. januarja. V dopisovanju s predsednikom Zveze luksemburških veteranov, sem razčistil vprašanje udeležbe, oziroma neudeležbe Luk-semburžanov v dražgoški bitki. V pripravah na množično vstajo na Gorenjskem je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja uporu Luksemburžanov proti nemški policiji pripisovalo pretiran pomen. Kot mi je zatrdil, Nasplošno sodim, da je bila decembrska vstaja na Gorenjskem, zelo pomembna, kljub nekaterim njenim pomanjkljivostim. Če upoštevamo pri njej dogodke 12. decembra in dražgoško bitko, je bil to največji vojaški dogodek v evropskem odporniškem gibanju na interesnem območju nemškega rajha (ne mislim tukaj vseh okupiranih pokrajin, ker tukaj so boji v Srbiji prav gotovo večji). Ostala je ta vstaja v zavesti narodnoosvobodilnega gibanja in tudi okupatorja kot eden najpomembnejših dogodkov v vsem času vojne. Bila je, do primorske vseljudske vstaje jeseni 1943, tudi edina množična vstaja na Slovenskem. Tistim, ki uspehe vojne merijo le po številu padlih, je treba povedati, da so bile v času od 12. decembra 1941 do 13. januarja 1942, ki je dejansko obdobje množične vstaje na Gorenjskem, izgube nemškega okupatorja večje od partizanskih izgub, čeprav upoštevamo te tudi moje navedeno število okupatorjevih padlih v Dražgošah. K pozitivni partizanski bilanci spadajo tudi ne ravno majhne izgube nemškega okupatorja v bojih s Cankarjevim bataljonom na južnem robu Poljanske doline konec decembra 1941 (Valterski vrh. Bukov vrh itd.). Mislim, da je poleg politično propagandnega učinka, najpomembnejša posledica množične vstaje, odložitev formalno-pravne priključitve zasedenih slovenskih pokrajin k nemškemu rajhu. Za Gorenjsko je to odložilo vpoklice v nemško vojsko do jeseni 1942, s čimer se je ohranilo mnogo človeških življenj. Ohranjevati človeška življenja v vojni pa je tudi neka vrednota. GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GOSPODARSTVO, KDO BO TEBE LJUBIL? GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA Upajmo, da bomo kmalu postali gospodarska država Voditelj Glasovih prej je tokrat v goste povabil ugledna strokovnjaka, dr. Jožeta Mencingerja in dr. Andreja Ocvirka, bivšega in sedanjega podpredsednika slovenske vlade oziroma odstopljenega in vstopljenega, kakor je dejal Zakelj. Dr. Jože Menciger je Jeseničan, rojen leta 1941, iz ekonomije je magistriral v Beogradu in doktoriral v ZDA. Dr. Andrej Ocvirk je Celjan, leto mlajši, doktor kemijskih znanosti, prej direktor Petrola, za sabo ima tudi beograjsko izkušnjo, v Mi-kuličevi vladi. Dr. Mencinger je profesor na ljubljanski pravni fakulteti in gostujoči profesor v Evropi in ZDA, dr. Ocvirk je znani manager. Prehodila sta torej različno življenjsko pot, malo imata skupnega. Vendarle nekaj, še to z zamikom: dr. Mencinger je bivši socialni demokrat, zdaj je prijatelj demokratske stranke, dr. Ocvik je zdaj član socialno demokratske stranke. Zakelj: "Če se bo izkazalo, da so vajini pogledi enaki, je nekaj narobe z našim šolskim sistemom. Če dovolita, sta zadnje mesece kdaj sedela takole skupaj?" Ocvirk: "Sva." Mencinger: "Seveda, če je on." Zakelj: "Razen ob novem letu?" Mencinger: "Včasih se vidiva, podobne poglede imava, kar zmanjšuje zanimivost." Ocvirk: "Če nisva v isti stranki, še ni rečeno, da se ne videvava. Obnašava se kot advokata, ki se na razpravi prepirata, nato pa gresta na kavo in se zmenita, kako se bosta prepirala naprej." Zakelj: "Dobro, to je bilo potrebno, da bi znali naravnati vprašanja, ki bodo večinoma namenjena obema. Kaj vama pomeni ekonomija?" Ocvirk: "Znanost, tudi aplikacijska, ki jo je treba izvajati na mikro in makro ravni, vprašanje je seveda, kako. Mislim, da je povsod po svetu od 100 študentov, ki končajo šolo, deset dobrih, pomembno je torej, da so ti pravilno razporejeni." Mencinger: "Morda res vsi mislijo, da se nanjo razumejo. Mene zanima funkcioniranje narodnega gospodarstva, zato je slovenska sedanjost izziv, saj ima profesor rekdokdaj priložnost, da sodeluje pri uvajanju fiskalnega sistema, monetarne politike itd." Zakelj: "Pogosto slišimo, vlada se premalo ukvarja z ekonomijo?" Ocvirk: "Vlada naj se vmešava Čim manj. Ko gradimo gospodarski sistem, izgubljamo tržišče, doživljamo šoke iz tedna v teden, se mora, toda samo na makroravni, čim manj na mi-kroravni." Mencinger: "Vlada naj predlaga pravila in kontrolira njihovo izpolnjevanje." Zakelj: "Pa vendar, s čim se mora ukvarjati, kaj bo aktualno v naslednjih mesecih?" Mencinger: "S fiskalno in zunanjetrgovinsko politiko, ne sme pa se vmešavati v denarno politiko, v normalnih državah je to ločeno. Ker pri nas ni, je položaj vlade specifičen, z ekonomsko politiko mora spreminjati tudi gospodarski sistem. Mislim, da ga je treba s čim manj šokov v gospodarstvu." Ocvirk: "V razvitih ekonomijah je monetarna oblast ločena od vlade, pri nas moramo usklajevati določene stvari, zdaj izvajanje stanovanjskega zakona in zakona o javnem dolgu, saj vplivata na monetarne agregate." Mencinger: "Sodelovanje je nujno, ker še nimamo normalnega gospodarskega sistema. Pri stanovanjskem zakonu pa je vlada naredila napako, ker denarni učinki tega zakona niso bili dovolj premišljeni in Banka Slovenije se je znašla pred dilemo: količina denarja, ki se je prilila, je približno tolikšna kot količina denarja v obtoku. S standardnimi ukrepi tega ni moč nevtralizirati, sodelovanje bi bilo potrebno že prej. Seveda pa je po bitki lahko vsak general pameten." Ocvirk: "V razpravah je bilo res premalo pozornosti namenjene monetarnim učinkom, mislim pa, da je bila odločitev v redu, da moramo podobno narediti pri podjetjih." Zakelj: "Kolikšen je priliv od prodaje stanovanj?" Ocvirk: "Po ocenah Jazbinško-vega ministrstva 1 milijardo mark, po ocenah profesorja Mencingerja pa najmanj 600 milijonov do 1 milijarde mark." Zakelj: "Predlagajta tri ukrepe v dobrobit slovenskega gospodarstva?" Mencinger: "Uveljavil bi osnovne zamisli zakona o privatizaciji, prav nič drugače ne bi delal kot takrat, ko sem bil v vladi, le hitreje." Ocvirk: "Zakon o privatizaciji, nujen je zakon o trgovskih oziroma gospodarskih družbah, tretja stvar pa je odnos do bančnega sistema. " družbe, vendar naj bi nastale kasneje. Moj osnovni prigovor vladnemu konceptu je bil, da gre za popolnoma administrativni pristop, ki ruši slovensko prednost pred vzhodnoevropskimi deželami. Moram pa reči, da se nisem oziral, komu daje politično moč, jo bo imela nova politična elita, katere sestavni del sem tudi sam, saj je bilo zame bistveno, da gospodarstvo funkcionira naprej. Zato sem tedaj veljal za nekakšnega zaščitnika 'rdečih' direktorjev, kar pa še zdaleč nisem bil. Priznam, da bi obstoječi mana-gerji imeli določene prednosti, predvsem, ker firmo poznajo. Ker bi v vsaki premoženje ocenili, ker bi bila privatizacija odplačna, bi prišli do teh sredstev s plačilom in tu se mi je zdelo vseeno, kakšna sredstva ima kdo. Očitek, da bomo dajali bogatim, je podoben željam po kapitalizmu, v katerem bi bili vsi enaki. Kot profesor ne bi pridobil delnic, toda, če so ljudje bogati, ni nič narobe, potem bom tudi jaz kot profesor dobil boljšo plačo. Še danes mi ni popolnoma jasno, zakaj se je v tistem času vse spolitiziralo, saj nisem mislil, da je zakon popoln, nare- Zakelj: "Jože, v čem je bistvo tvojega zakona o lastninjenju in s tem povezano Ribnikarjevega, Andrej, v čem vladnega, ki se mu očitno odpoveduješ?" Mencinger: "Do aprila ni bil prav nič političen, čeprav ne trdim, da ni imel političnih posledic, vendar sestavljalci nismo imeli nikakršnih političnih ambicij. Šlo je za povsem gospodarski zakon, osnovna ideja je bila v tem, da imamo zaradi decentraliziranega odločanja prednost pred vzhodnoevropskimi gospodarstvi. Zato vsebuje decentralizirano privatizacijo, v kateri država postavi le pravila in kontrolira njihovo izvajanje. Naslednje načelo je odplačna privatizacija, dajal je tudi zelo različne možnosti privatizacije, ena bistvenih prednosti pa je bila prav dokapitali-zacija, ki jo je vladni zakon opustil. Po raznih peripetijah smo aprila koncept spremenili toliko, da smo pristali na investicijske jen je bil tako, da bi napake lahko popravljali, da bi se uveljavljal postopno. Ne verjamem, da imajo revolucionarne spremembe prek noči dobre gospodarske učinke. Prav stanovanjski zakon pa dokazuje, da bi z odplačno privatizacijo velik del premoženja ostal v slovenskih rokah." Ocvirk: "Vladnega predloga nikoli nisem branil, danes to že lahko rečem, ker sem se kot član socialdemokratske stranke moral pokoravati stališčem Demosa, nisem nastopal proti vladnemu konceptu, nisem pa ga zagovarjal. Mislim, da je bilo sploh preveč razprav, kateri model je boljši, saj je ključna izvedba. Vladni predlog je zagovarjala ameriška svetovalna skupina, vendar, med Slovenijo in Ameriko je velika razlika. Vsebuje koncept pravične delitve, pri tem pa smo pozabili, da tako družbeno premoženje lahko zelo razvrednotimo, če ne producira, potem ni vredno nič. Podobno je tudi pri zakonu o zadrugah oziroma pri delitvi živilske industrije zastavlja vprašanje ekonomske podlage, če tega nima, je to težko zagovarjati. Toliko težje zaradi strahu pred monopoli, ki so za majhno državo toliko bolj nevarni. Vsekakor je zakon o lastninjenju ena ključnih stvari, dodati bi mu morali tudi zakon o gospodarskih družbah, kar je v povezavi z mednarodnim priznanjem Slovenije toliko bolj pomembno, saj bomo lažje začrtali gospodarski razvoj in razširjeno reprodukcijo, ki doslej zaradi nemožnosti dolgoročnih posojil ni bila mogoča." Zakelj: "Andrej, zdaj si ravnal kot profesor, ki pravi, da je bolha skočila na slona in potem poveš vse o slonu. Predsednik Peterle je kolega Mencingerja odstopil, ker se ni strinjal z njegovim konceptom lastninjenja, tebe vstopil, da bi uresničil vladni koncept, kar si s prikritim odporom onemogočil, hkrati pa ste lansirali tezo o krivdi zbora združenega dela?" Ocvirk: "To si dobro komentiral, s to razliko, da predsednik z mano ni bilo zadovoljen, kar ni ostalo prikrito, in da res ni šla skozi zbor združenega dela." Zakelj: "Jože, kako s strani opazuješ dogajanje, najprej izrazito odklonilen odnos vlade do obstoječe managementa in iskanje političnih atrbutov, nato v drugi fazi izredna kritičnost in nezaupanje slovenski ekonomski, pravni in še kakšni stroki, tudi ekonomski inštitut pravne fakultete je nenadoma postal manj zaželen partner vladne večine?" Mencinger: "Ne bom rekel, da je vsak manager v Sloveniji zelo dober, nekaj jih je gotovo, v preteklosti so bili rekdokje v svetu izpostavljeni takšnim stresom. Mislim, da se v tej čr-no-rdeči sliki v marsičem pretirava in da ne vem kakšnega odpora ni bilo. Glede odpora do slovenske ekonomske znanosti sem nekoliko kritičen do ekonomske fakultete, ker sem po poreklu pravnik in sem ekonomist postal šele kasneje, nisem bil nikoli izpostavljen marksistični ekomski misli, zdi se mi, da ekonomska fakulteta vsaj na makro ravni ni učila ekonomije, kakor jo razume svet. Vendar je bilo tudi tam nekaj ljudi, ki so se ukvarjali izključno s stroko in nič s politiko, zato je čudno, da zdaj prav tem, na primer profesorju Rib-nikarju, dele očitke o samoupravni ekonomiji. Na ameriške nasvete pa se ne gre preveč zanašati, preprosto zato, ker ti svetovalci ne bodo živeli pri nas in občutili posledic ukrepov. Prilete, dele nauke, nas uče, kar sami vemo, ob tem pa ne razlikujejo med Mongolijo in Slovenijo." Zakelj: "Andrej, kakšen je tvoj pogled na Sachsovo skupino, ki jo pri nas reprezentira dr. Ple-skovič, kaj si storil, da bi v projekt pritegnil kredibilni del slovenske pravne in ekonomske znanosti?" Ocvirk: "Angažiral sem jih zlasti na področju ekonomskih odnosov s tujino in sodelovanja z EGS, na tem zdaj intezi-vno delamo, saj vemo, da je to ključna stvar za prihodnost. Glede ameriških strokovnjakov pa mislim, da je največji problem v tem, da prilete, skritizi-rajo pripravljeno in nato na hitro poskušajo odločati o posegih v makroekonomski sistem ter pri tem le preslikajo ameriško polje v slovenskega, ne da bi poznali naše razmere. Ko smo, denimo, razpravljali o reševanju deviznih vlog varčevalcev, so rekli, prepustite to Beogradu, to je njihov stvar, takšna stališča so pri nas zanesljivo popolnoma nemogoča." Zakelj: "V vladi gospodarski del nikakor ne more prevzeti dominantne vloge, tempo diktira državotvorna skupina?" Ocvirk: "V vseh vladah po svetu so ključni resor finance kot gospodarski resor, v gospodarskih državah seveda, upam, da bomo kmalu postali gospodarska država." Mencinger: "O vojski se lahko odloča s centra, na gospodarskem področju vlada postavlja samo okvire, rešujejo se podjetja sama." Zakelj: "Omenila sta že zakon o zadrugah, ki je obtičal v skupščini, kaj bo zdaj naredila vlada?" Ocvirk: "Nismo imeli samo kmetijskih, temveč tudi storitvene zadruge, kooperantske, odnose pa ne le v kmetijstvu, temveč tudi v industriji, razlik ne bi smeli delati. Torej ne le kmet, ki je dobavljal mleko v mlekarno, tudi kooperant, ki je opravljal druga pogodbena dela in delavec v mlekarni naj ima možnost odkupa delnic. Ključni problem pa je v tem, da naj bo lastninjenje rešeno v enem zakonu, torej naj zakon o, zadrugah brez tega gre naprej." Mencinger: "Nobenega ekonomskega opravičila ni, da bi se v prehrambeni industriji lastninjenje opravilo drugače, razlogi so lahko le politični. Sicer bi lahko vsak, ki je železo po nizki ceni prodajal predelovalni industriji imel tako pravico, s tem ne pridemo do konca-Navsezadnje bi se lahko pri frizerju, ki me je dvajset let predrago strigel, pojavil kot lastnik-Popolnoma jasno pa je, med prvimi v Sloveniji sem se ukvarjal s problemom slovenske zemljiške strukture, da sta bili z zemljiško politiko uničeni dve generaciji, tega preprosto prek noči ni moč popraviti, zato našega kmetijstva še ne moremo primerjati z avstrijskim." Zakelj: "Vlada je povzela pobudo o tripartitni socialni pogodbi med delom, kapitalom in delodajalci, gol še ni zabit, kdo je slabo podal?" Ocvirk: "Koncept, ki ga podal profesor Bole, je jasen, potrebno je uskladiti gibanje plač in cen kot agregatov, ki vplivajo na gibanje tečaja in monetarno politiko. Model smo v vladi uskladili, sledil je očitek, da bre2 sindikata in zbornice, sindikat zdaj pripravlja svoj predlog." Mencinger: "V modelu, ki je naredil profesor Bole, bi se partnerji obvezali, da bodo s svojimi zahtevami zaostajali za stopnjo inflacije, gre za uskla- - Petek. 17. januarja 1992 11. STRAN GLAS ZANIMIVOSTI, RAZVEDRILO. SPOREDI KepabUiki organ znamka avtomobila vrednost avtomobila Sekretariat IS Skupščine RS 6 kom Alfa Romeo 1 kom Golf 4 kom R-S 1 kom R-4 Znesek skupaj: 5.889.619,20 SLT Ministrstvo ta trgovino 3 kom R-S Campus Znesek skupaj: 688.045,00 SLT Ministrstvo M planiranje 1 kom BMVV S2S I 2.447.380,00 SLT Ministrstvo za var. okolja ■ arejaaje prostora 1 kom Nissan Temno 1 kom Nissan Primera 479.669,80 SLT 962.500,00 SLT Ministrstvo za "»nanje zadeve 1 kom Cimos Citroen XJVI 1.069.000,00 SLT Ministrstvo za malo gosp. 1 kom Cimos ZX AURA 790.000.00 SLT Ministrstvo za kmetijstvo 1 kom Lada samara 1500/Sv 1 kom Peugeot I 1.1 X 1 kom R-5 Campus 1 kom IMV Renault 21 GTS 2 kom Subarn Ranger 120.849,00 SLT 580.850,00 SLT 462.000,00 SLT 1.232.880,00 SLT 2.097.542,40 SLT Servis za protokol, stor. 1 kom R-5 Campus 1 kom R-4 GTL 1 kom R-4 GTL 1 kom Daihatsu 1 kom Daihatsu 1 kom Daihatsu 601.560,00 SLT 323.400,00 SLT 323.400,00 SLT 109.381,50 SLT 109.381,50 SLT 125.721,80 SLT Ministrstvo za pravosodje ■ spravo 2 kom R-4 516.255,00 SLT ^_ *| Kazensko poboljševalni dom IG pri Lj. 1 kom wartburg Hidrometeorološki uvod rs 1 kom R-19 1.088,800,00 SLT zanesljivo vam je najbolj padlo v oko, da se je v avtomobilsko dirko vehementno in čeprav samo s sredstvi amortizacije vključil tudi Kazensko poboljševalni dom Ig pri Ljubljani. Kupili niso nič manj kot 1 komad vvartburga po strašni ceni 155.000 tolarjev! Verjetno so v poboljševalnem domu startali na vvartburško izvedbo limuzine, da se bodo ja fijakali okoli in vsepovsod vzbujali zeleno zavist! Kaj bi z drobčkeno pomanjkljivostjo, da na spisku ni ministrstva za notranje zadeve, ki je nakupilo toliko avtomobilskega parka, da je vse črno! Natanko tisto alfo, s katero se vozi gospod Bavčar, smo kako že temeljito popljuvali. Z njo se je namreč vozil szdljevec Jože Smole pa smo tedaj njega in alfo opravljali, da se je kar kadilo. Ko je Smoletu alfo BAVČAR vzel in jo tudi ima, je pa ja vse prav, ka-neda?# D. S. OSCH WM5»®(LDIKI1 aflSffl &g0 agS°©: Moda in kvaliteta Nekateri so bili že prej pokvarjeni, zdaj pa so še bolj... Poslanka Socialistične stranke Darja Lavtižar - Bebler: »Neki filozof je dejal: Absolutna oblast pokvari absolutno. Redki so, ki so sposobni ubežati primežu oblasti. Številni so bili že prej pokvarjeni in so zdaj samo še bolj. Toliko sem pa tudi že sama pokvarjena, da recimo razmišljam o tem, da je verjetno marsikomu kar prav, da se razmere slabšajo, saj bi se potem kot odrešenik pojavil z drobtinicami, "'vtmommMMH ki bi jih vrgel ljudstvu... li v i Ko smo socialisti v parlamentu postav i- in^ 8n^e soc'a'nm razmer, brezposelnosti nasproti oboroževanju «m "k-T*!?"i tro**niu sredstev za namene, ki niso bili predvideni, T utežni kritik, da smo proti osamosvojitvi! Mi, Socialistična stranka, ki smo prvi predlagali plebiscit?!?« (Več na strani 5.) BMW vlada dirka Delo je objavilo naslednjo lestvico o nakupu avtomobilov: Nakup avtomobilov VAM NAGRADE PRILOGI IME V prejšnji številki naše priloge z zanimivostmi, razvedrilom in sporedi smo vam že sporočili, da razpisujemo natečaj za novo ime naše petkove priloge. Z novim letom smo namreč našo petkovo prilogo na šestnajstih straneh, ki smo jo imenovali GL16AS, položili v njen prerani grob. Razpisali smo nagradni natečaj za ime naše priloge, ki vsebuje,poleg zanimivosti in sporedov IV postaj in radijskih sporedov, tudi redni rubriki za dom in družino in iz šolskih klopi. Prepričani smo, da vam ne bo težko poiskati kakšnega simpatičnega imena - nekaj predlogov smo že dobili. Komisija, ki smo jo imenovali, bo skrbno pregledala in pretehtala vse vaše predloge in se na koncu odločila. Avtorja izbranega imena za prilogo bomo nagradili z darilom v vrednosti 8.000, 00 tolarjev, deset dobrih predlogov pa z nagradami v vrednosti po 2.000,00 tolarjev. Vaše predloge pričakujemo do 22. januarja. Prosimo, da jih pošljete v kuvertah s pripisom: ime priloge. V R E JVI Vremenska napoved: Vremenoslovci nam za naslednji teden še vedno ne obetajo padavin, kajti nadaljevalo se bo suho vreme. Po Sloveniji bo pretežno jasno, le ponekod se bo zadrževala nizka oblačnost. Lunine spremembe V nedeljo, 19. januarja, bo ščip ob 22. uri in 28 minut. Ker se Luna spremeni zvečer, bo po Herschlovem vremenskem ključu LEPO vreme. Via Dražgoše! Kdo bi si mislil, da bo v Dražgoše pridrvela vsa politična slovenska elita, saj ni tako dolgo, ko se je borčevskih obletnic spomnil kvečjemu Milan Kučan! Če samo pomislimo, kako žalostno je bilo decembra na Pokljuki, ko so borci počastili spomin na bitko bataljona, ko so Nemci v Lovčevem hotelu pobili vse borce, ranjene pa kasneje ustrelili. Se županov radovljiške in jeseniške občine ni bilo, kaj šele kakšnih strank! Lepo je bilo samo to, da so na Pokljuki vsaj Janševi teritorialci izstrelili častne salve. Vsaj Janša, smo rekli! A predvolilni čas dela čudeže. »Via Dražgoše« - so rekli tudi tisti politiki, ministri in strankarji, ki so se lani samo hahljali, ko so požagali spomenike ob žici okupirane Ljubljane! Na sliki: borci in Dražgošani pa so tokrat tudi v živo videli delček razvpitega vladnega avtomobilskega parka in mrmrali: »Naj mi penzijo pošiljajo še sto let, se je skupaj ne bo nakapalo za 1 komad vrat Ruplovega Citroena XM...«t D. S. V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE: Glasova preja v sliki Darja Lavtižar - Bebler: Sama sem bila žrtev komunizma, zdaj me pa žalijo in ponižujejo Sončkov kot Nagradna križanka in nagradne igre E *****NDVICA TEDNA***** Ribica za promocijo Slovenije Slovenska tiskovna agencija je sporočila: »Človeška ribica - proteus bo kot edinstven in značilen primerek predstavljala Slovenijo na mednarodnem muzejskem salonu SI-ME 92, ki se je začel 13. septembra v Parizu. Ob tej priložnosti bo Zveza muzejev Slovenije v Parizu pripravila novinarsko konferenco, na kateri bo predstavila muzejsko dejavnost v Sloveniji. Proteus je preživel tisoč let v neokrnjeni naravi, kar je tudi eden izmed znakov čiste in zelene Slovenije. Muzealci so se odločili, da bodo človeško ribico mednarodni javnosti predstavili živo in ne nagačeno, kot bi bilo po klasičnem in tradicionalnem pojmovanju muzeja in muzejskega predmeta. Udeležba na SI ME 92 bo hkrati del prizadevanj za mednarodno priznanje Slovenije in predstavitev nove slovenske države. V ta namen so skupaj s kulturno-informacijskim centrom Križanke izdali vodnik slovenskih muzejev in kratko predstavitev pro-teusa...« Tako slovenska tiskovna agencija. Mi pa: hvalabogu, da se bomo glede na dosedanje promocijske spodrsljaje in kikse na tujem enkrat le dostojno predstavili svetu. Kaj boljšega kot RIBICE si sploh ne moremo zamisliti! Ne bo ga sračkala s kakšno spakedra-no francoščino, saj niti ust ne bo odprla. Ne bo zahtevala dnevnic in kilometrin, ne bo dirkala po sprejemih in kosilih. Samo plavala bo in simbolizirala tisočletne sanje Slovencev o svoji državi. • D. S Naročnikom Gorenjskega glasa! Danes je pred Vami četrta letošnja številka časopisa, ki bralcem prinaša spet precej novega in aktualnega - uvedene spremembe v Gorenjskem glasu ste nam v pismih in telefonskih pogovorih zelo pohvalili; za Vaša sporočila, predloge itd. iskrena hvala. Med stvarmi, povezanimi z Gorenjskim glasom, je bil posebno dobrih ocen deležen tudi letošnji koledar, ki ste ga naročniki prejeli v novoletni številki. Mimogrede, spoštovani naročniki: če v silvestrski številki časopisa morda niste prejeli našega koledarja za leto 1992, nas pokličite po tel. 218-463 in Vam ga takoj pošljemo. Zgodilo se je namreč, da je bil koledar nekaterim nenaročnikom tako všeč, da so ga kar vzeli iz sosedovega Gorenjskega glasa! Prav v povezavi s koledarjem pa smo prejeli ogorčeno pismo nepodpisanega naročnika iz Lesc - ker obravnava aktualno zadevo, nanj odgovarjamo (čeprav praviloma nepodpisanih pisem ne objavljamo!). Takole nam piše Leščan: »Ko sem si ogledal koledar, sem bil močno presenečen, da imamo sedaj 27. april, napisano - dan upora. Kakšnega upora vendar? Kako to. da ne upate več napisati, da je to dan obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda. To je vendar zgodovinski dogodek za slovenski narod in se ne da izbirati Pa ja ni tudi tu videti 'Peterletov srednjeveški klerikalizem na pohodu'. Zahtevamo, da pojasnite, kako je do tega prišlo in se nam naročnikom opravičite. Poleg tega zahtevamo, da nam natisnete nove koledarje, ker tega bomo vrgli proč« Če bi se naročnik iz Lesc podpisal, bi mu poslali odgovor - tako pa potrebno pojasnilo o prazniku 27. aprilu objavljamo v časopisu (ob tem poudarjamo, da smo o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji po sprejetju ustreznega zakona novembra lani veliko pisali). V omenjenem zakonu (Uradni list R Slovenije. 26/91) piše, da so prazniki v Sloveniji: 1. in 2. januar. 8. februar, 27. april. 1. in 2. maj. 25. junij, 1. november ter 26. december. K vsakemu prazniku zakon določa tudi kratek naziv, ki se za 27. april glasi: »dan upora proti okupatorju«. Res je. da smo na našem koledarju zaradi pomanjkanja prostora in ustrezne oblike natisnili le »dan upora...« - vendar pa je jezni naročnik iz Lesc s svojo zahtevo po novem tiskanju koledarjev in dnevu OF kot pravilnem nazivu za ta praznik v veliki zmoti. Predlagamo mu, da koledarja ne vrže stran, ker je uporaben še celih 51 tednov Želimo Vam prijetno branje in Vas pozdravljamo! Gorenjski glas IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 17. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 8.30 8.30 8.55 9.20 9.35 13.30 13.40 13.45 13.50 13.50 15.00 16.20 16.25 16.30 16.35 16.45 18.35 18.40 18.50 18.55 19.00 19.15 19.25 19.30 19.55 19.57 20.00 20.05 20.55 21.00 21.50 22.10 22.12 22.15 22.18 22.20 1.15 Video strani Program za otroke Legende sveta Pravljice iz lutkarjevega vozička Euroritem, ponovitev Video strani 7V dnevnik Napovednik Video strani Umetniški večer, ponovitev Boris Cavazza Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Program za otroke: Tok, tok, kontaktna oddaja EP, Video strani Risanka Napovednik EPP Forum Novosti založb EPP TV dnevnik Vreme šport EPP Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka EPP Oči kritike TV dnevnik Vreme Šport Napovednik EP, Video strani Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Venerina past, nemški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.05 12.15 15.50 16.00 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 21.35 22.15 1.15 Video strani Kitzbuehel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos Video strani Sova, ponovitev Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Ne za peni več, ne za peni manj, angleška nadaljevanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Klasika Napovednik TV dnevnik ZDF EPP Alternativni program: Studio City Intervju Videonoč Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Pregled sporeda 8.00 Poročila 8.30 Tuja dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.00 TV šola 11.05 Edouard in njegove hčerke, francoska nadaljevanka 12.00 Poročila 13.00 Tuji dopisniki 14.00 Poročila 14.20 On ni vaš sin, ameriški TV film; Donna Mills, Ken Ho-vvard, Ann Dusenberv, Mic-hael C. Gwynne; Fiim je zgodba o težavah dveh zakonskih parov, ki odkrijeta, da so jima v porodnišnici zamenjali otroka. 16.00 Poročila 16.30 Dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 18.15 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu, oddaja o kulturi 23.25 Dnevnik 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila v nemščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 AShop 19.15 Glasbena oddaja 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Ljudje Droti. italijanski barvni film A Shop TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.50 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.55 15.00 15.05 15.30 15.55 16.05 16.30 16.30 17.10 18.00 18.30 1921 19.30 20.00 20.15 21.25 21.35 23.10 23.30 1.05 Jutranji program: Čas v sliki Družinske vezi Ruščina Šolska TV Življenje je polno sanj, češkoslovaški film Ljudje ob meji, dokumentarna oddaja Domače reportaže, ponovitev čas v sliki Mi Sužnja Isaura VValtonovi Mojstri jutrišnjega dne Jaz in ti Rakun, risanka Am, dam, des Strelovod Hovl, serija Mini kviz Mini čas v sliki VVurlitzer Oddaja Naš učitelj dr. Specht Znanost danes čas v sliki Šport Derrick Pogledi s strani Labirint laži, 2. - zadnji del ameriškega TV filma; Clancv Brovvn, Moira Kellv Šport Gola dejstva, ameriški film; Tony Curtis, Claudia Cardi-nale, Sharon Tate, Robert VVebber Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.25 Leksikon umetnikov 15.30 Diamantni biljard, franco- sko-italijansko-nemški film 17.00 Pojoče opice s Khao Yaja 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas 22.00 Čas v sliki 22.30 Brezbožniki pekla 23.15 Jour Fixe 0.15 Hello Avstria, Hello Vienna 0.45 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, Kulturna de diščina. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London -večerna informativna oddaja, 19.00 -Zaključek SLOVENIJA 1 20.05 KARKOLI DRUGEGA BI BILO POHLEPNO angleška nadaljevanka; igrajo: Martin VVerner, Robert Brat-hurst, Matthevv Marsh, Alison Sterling, Sharon Holm in drugi. Nadaljevanka pripoveduje zgodbo treh moških in žensk, ki štirinajst let po diplomi na univerzi odkrijejo, da je v življenju marsikaj bolj pomembnega kot to, o čemer so sanjali v mladosti. KINO 17. januarja CENTER amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 16., 18. in 20. uri STOR-ŽIĆ amer. trda erot. SEKS Z DUHOM ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem amer akcij. pust. filma POROČNA OGRLICA ob 18. in 20. uri KOMENDA angl. kom. DOLGIN ob 20. uri LAZE amer. akcij. pust. film NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 19. uri ČEŠNJICA amer. vvest. PLEŠE Z VOLKOVI ob 20. uri DOVJE amer. akcij. let. film MEMPHIS BELLE ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. GOLA PIŠTOLA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. BRANIM SVOJE ŽIVLJENJE ob 19. uri RADOVUICA angl. zab film PLES V TEMI ob 20. uri BLED amer akcij, film LOV NA PRAVICO ob 20. uri Med prazniki Med prazniki sem bil večinoma doma. Le na večer pred novim letom smo imeli pri sosedu novoletno zabavo. Po zabavi smo šli pod okrašeno smreko na vasi, kjer smo pričakali novo leto ob pokanju petard. Druge dni sem bil doma. Gledal sem televizijo in se igral. Janez Tušek, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Ker se k nam povečini vpisujejo učenci s slabšim učnim uspehom, je omembe vredna umetnost v teh učencih zbuditi veselje do šolanja. Zato se nam zdi simpatična pesmica, ki jo je šoli ob novoletni čestitki napisal naš bivši učenec. Nadomešča tisto priznanje širše družbene skupnosti, ki ga sicer pogrešamo! Ravnateljica Darinka Rako- vec Gradbena šola Ko vedel bi, kaj dala si mi ti, ki šola šol, na Kranjskem zdaj ti para ni. Da vedel bi, kaj dala boš mi ti, iskal, ne hodil bi po svetu, a našel sem te, šola šol. Da vedel bi, kaj dala bi mi ti, še enkrat, dvakrat hodil bi. če padel bi, zahvalil bi se ti. Slavko Juršič Skrb za ptičke Začele so padati prve snežinke. Otroci smo se snega zelo razveselili. Z bratcem sva gledala skozi okno in pomislila na lačne in prezeble ptičke. Takoj sva na balkon postavila ptičjo krmilnico. Vanjo sva natrosila semena sončnic. S sosedove jablane sta kmalu prileteli sinički. Sprva sta bili zelo plahi. Kaj kmalu sva jih lahko od blizu opazovala. Jana Krajne, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Prva ljubezen Moja prva ljubezen je bila deklica dolgih zlatih las, modrih živahnih oči, s prifrknjenim noskom in čudovitim nasmehom na okroglem obrazu. Spoznal sem jo letos poleti na Dunaju. Skupaj sva bila v klavirski šoli. Bilo nas je več dobrih prijateljev, a oči sem imel že od prvega dne naprej samo zanjo. Z deklico, ki sem jo občudoval, sem delil svoj prosti čas. Tekala sva po ulicah velikega mesta, se kar naprej smejala in počenjala majhne neumnosti. Skupaj sva hodila skozi rdeče luči, skakala po lužah in jedla hamburgerje. Rad sem bil z njo, se pogovarjal in poslušal, kako lepo je igrala klavir. Toda vsaka prelepa pravljica se nekoč konča. Moja se je zaključila z burnim aplavzom zaključnega koncerta, ko sem morda čutil, da igram samo zanjo, za slovo. Tako se je končala moja prva velika ljubezen, ostal pa je lep spomin. Jure Rozman, 7. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič V projektu deset gorenjskih šol Tri ocenjevalna obdobja Kranj, 15. januarja - 3. februarja se bodo začele enotedenske zimske počitnice. Te dni je torej v šolah najbolj "vroče". V tem šolskem letu se je deset osnovnih šol z Gorenjskega prostovoljno vključilo v republiški projekt tri ocenjevalna obdobja. Vseh šol, ki so črtala eno konferenco, je v Sloveniji 130. Od gorenjskih šol so to: vse tri iz tržiške občine, iz radovljiške šola bratov Žvan Gorje, F. S. Finžgarja Lesce, dr. Janeza Mencingerja Boh. Bistrica in A. T. Linharta Radovljica, iz jeseniške šola Karavanških kurirjev, iz škofjeloške Ivana Groharja in iz kranjske le šola Staneta Žagarja. S tremi ocenjevalnimi obdobji, s katerimi so že prejšnja leta poskušale posamezne šole (med njimi lani tudi blejska) so učenci vendarle vsaj nekoliko razbremenjeni pritiskov pred spraševanji in pisanji šolskih nalog, novost pa so pozdravili tudi učitelji: snov, ki jo morajo predelati v enem šolskem letu, tako lažje zaokrožajo v posamezne celote, ne da bi pri tem imeli nenehno pred očmi, kdaj bodo učencem nanizali potrebno število ocen. • H. J. Ko bom velik, bom tudi jaz padalec, se verjetno plete v glava' otrok, ki so radovedno obstopili jadralnega padalca, ko je po pol* tu s Kališča pristal na travniku. - Foto: D. Dolenc Kaj nam je všeč in kaj nas moti? MODA 92 S Tanjo sva se naveličali neprestanih pripomb in opazk v našem r* /redu na račun deklet in obratno, kritik na račun fantov. Da N volk sit in koza cela, sva se odločili, naj oba spola jasno in glasu' povesta, kaj jim je všeč in kaj ne. Prednost sva dali agresivnejšem' spolu. Dobili sva zanimive odgovore. • Všeč so nam simpatična, nasmejana dekleta (trije frajerji iz ■ ve klopi). • Dopadejo se mi lepo oblečena in urejena dekleta (redoljubni iz zadnje klopi). • Le tista, ki imajo svetle in kratke lase pa lepo postavo (mane' ken pri vratih). • Punca je super, če se ukvarja s športom in je družabna (zdra* duh v zdravem telesu). • Všeč so mi dekleta brez šminke, čimbolj preprosta in po mol nosti sramežljiva (ljubitelj starih običajev). • Motijo me "afne" (sovražnik opic). • Odpade, če se ne zna lepo pogovarjati (retorik). ••Ne prenesem "važičk" (navaden državljan). • Motijo me dekleta brez smisla za humor (Pavliha). • Ne prenesem jezičnih in prostaških punc (ljubitelj cvetlic). Dekleta so komaj krotile svoje jezičke. Podrobno so dale na rešefl svoje sotrpine v razredu: • Všeč so mi tisti fantje, ki me znajo ščititi in niso ljubosumni n& druge (nežen cvet iz 3. klopi). • Dopadejo se mi družabni in duhoviti fantje (klepetulja). • Imeti mora lepe oči, super frizuro in "frajersko" obleko (um«' tnica). • Ne maram fantov, ki se pretepajo (borka za mir). • Lažnivcev, lenob in pretepačev reši nas, o, gospod! (vernica) • Sita sem fantov, ki "težijo" in so "smotani" (ljubiteljica knji* nega jezika). • Ne maram frajerjev, ki se norčujejo iz deklet (borka za žensk' pravice). Tanja Prezelj in Urška Orešnik, 7. c r. OŠ Ivana Groharja Škofji Belo-črno-rdeče kombinacije iz GORENJSKIH OBLAČIL - "Za letošnji sejem mode smo priprav* malo bolj ekskluzivno kolekcijo za začetek pomladi," nam je povedal vodja trženja Franko ZalašČi "Skrbno so zanjo izbrani tako modeli kot tkanine. Posebej pa je kolekcija zanimiva zaradi možno^ številnih kombinacij; poljubno se sestavlja, nosi. Vse pa je tempirano na višjo raven, za zahtevnejše ga kupca." Kolekcija Gorenjskih oblačil je tudi ena takšnih, ki bi jo človek rad kar takoj oblekel, se t? koj poskusil v kombiniranju. Povedali so nam, da največ izvažajo, domače kapacitete pa veljajo le Z' Slovenijo. Predstavljene modele bo moč dobiti seveda najprej v njihovi domači prodajalni ob tovarni Kranju in v vseh večjih konfekcijskih hišah po Gorenjskem, kot so Elita, Kokra, Murka, Zarja, Kočna. Živahne barve tega poletja - TRIGLAV KONFEKCIJA iz Kranja se je na sejmu MODA 92 v Ljubljaf predstavila s privlačno, živahno kolekcijo za pomlad in poletje '92. Domači kreatorki Janja Kunaver^ Silva Arhar sta močne, žive barve prihajajočega poletja ujeli v večje geometrijske vzorce. Tkanina) mešanica volne in poliakrila. Kakovost je doma v tej znani kranjski in gorenjski konfekcijski hiši, m čno je usmerjena v izvoz. Vsak mesec, pravijo, gredo ven z medprogrami, manjšimi količinami najt)" modnega, kajti trg želi vedno nekaj svežega. Permanentno spremljajo modo, navzoči so na sejmih' Parizu, Munchnu, Milanu, hitro se prilagajajo zahtevam trga. Prav medprogrami so tisti, ki dajejo rnj nost biti aktualen, vreči hitro novo modo v svet. Oboje, aktualnost in kvaliteta sta pri poslovnih Ijud^ TRIGLAV KONFEKCIJE No1. Petek, 17. januarja 1992 ZA DOM IN DRUŽINO iiPF.lA- nANICA DOLENC 13. STRAN 3 S5 GLAS TA MESEC V KLETI Občasno pregledujmo vzimlje-no zelenjavo, cvetlične gomolje in čebulice. Vse, kar je nagnite-ga in poškodovanega, sproti odstranjujmo, da se bolezen ne širi naprej. Gomolje dalij večkrat narahlo j navlažimo, da se povsem ne izsušijo. Korenike kan, gomolje gloksinij in gomoljnih begonij prezimimo v toplejšem prostoru. Sadne zaloge sproti pregledujmo in odstranjujmo nagnite plodove. Gnilobi in plesni se uspešno upiramo s pogostim zračenjem v suhih in toplih dneh, ob hujšem mrazu pa spet hitro zaprimo okna. Tako kot sadje prebiramo tudi krompir, nagnite plodove odstranimo. Zelo dobro je, če krompir pokrijemo s temno cunjo; naša mama trdi, da se tako dlje ohrani in tudi spomladi kasneje začne kaliti. Dobro je tudi, da pokrijemo jabolka in da so kompoti kar najbolj v temi. Radič sorte castelfranco oziroma treviški vvitloff lahko začnemo siliti že decembra. Korenine vložimo v približno pol metra globok zaboj, med korenine nasujemo mivko, pesek ter prenesemo v prostor s temperaturo 18 stopinj C. Siljenje je končano v treh tednih. Korenine redno zalivamo z vodo, ki smo ji dodali 0,1-odstotni fungicid proti gnitju korenin. Vložimo le toliko korenin, kolikor solate bomo porabili. Ostale korenine pustimo v zasipnici ali kleti za siljenje januarja ali februarja. Pri sorti vvitloff prekrijemo ko-c' renine še z 10 do 15 cm krovnega materiala (šote ali kaj po-a) dobnega), da se bodo v njem ■ razvile čvrste glave. i* b< *« ,d SOBOTA, 18. januarja_1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA Prav je, da vemo Sončna hrana se hitro Zelenjava je najbolj zdrava, če jo uživamo surovo. K vsakemu obedu sodi solata. Kuhana zelenjava, naj bo še tako dobra, je šele na drugem mestu. Če nimate veliko denarja, je solata za beljakovinami najboljše kosilo. Pri kuhanju zelenjave pomnite: čim manj jo kuhate, tem večje v nji vitaminov. Kitajci so največji mojstri v hitrem kuhanju. Že stoletja kuhajo zelenjavo v težkih železnih posodah. Nikoli ne uporabljajo nasičenih maščob, namesto teh imajo sojino ali makovo olje. Vsakemu prija tako pripavljena zelenjava. Zelenjavo naseklajte na drobne koščke ali zreine in jih stresite v posodo, v kateri ste segreli 2 do 3 žlice juhe ali vode, dobro pokrijte in kuhajte 2 do 3 minute. Sopara bo zmehčala zelenjavo. Ko je mehka, dodajte na 10 dkg zelenjave po eno žlico olja ali sončničnega masla. Na koncu začinjite s soljo, sojino moko ali drugimi zelišči po okusu. skupaj z lignji skuhamo do kraja. Rižoto postrežemo s solato. ki ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦»♦»♦4 Popestrimo si zimo v Lignji tako in drugače Morje je še tako daleč in vprašljivo. Lignje pa se vedno dobi v ribarnicah. Zamrznjeni so, pa kaj, pravijo, da so taki še bolj mehki, kot pravkar ulovljeni. Najprej jih očistimo. Zamrznjene odtajamo in iz glavo-nožca potegnemo glavo z lov- jih ocvremo na razgretem olju; prav tako lovke. Ko kolobarji začno spreminjati barvo, so ocvrti. Poberemo jih na krožnik, solimo, dodamo rezino limone in okrasimo s peterši-ljem. Takoj postrežemo, zraven pa ponudimo tatarsko omako. Med cvrenjem bodimo pozorni, da se ne opečemo, ker so lignji mokri in v vročem olju radi škropijo okrog sebe. Ocvremo pa lahko tudi panirane. Narezane pokapamo z limoninim sokom in posipamo s poprom. Tako naj stoje dobrih 10 minut. Potem kolobarje povaljamo v moki, slanem stepenem jajcu in kruho- vih drobtinah. Lahko pa drob-tine opustimo in jih naredtmo po "pariško". Brodeto iz lignjev Na olivnem olju prepražimo žličko moke, sesekljan česen in peteršilj, dodamo narezane lignje in prilijemo malo vode. Kuhamo jih do mehkega, med kuhanjem jih popopramo in dodamo paradižnikovo mezgo. Kuhane posolimo. Ponudimo jih s polento. Tako pripavljene lignje uporabimo tudi za rižoto in sicer jih zamešamo v na pol kuhan začinjen riž, ki ga potem Nadevani lignji Lovke drobno sesekljamo, jih posolimo, popopramo, začinimo s sesekljanim česnom in dodam malo kruhovih drobtin. Nadev naložimo v trup do treh četrtin in ga zašpilimo z zobotrebcem. V posodo nalijemo olivno olje, ga segrejemo, nanj naložimo lignje in jih pečemo na vsaki strani po 10 minut. Zraven ponudimo razne solate, kruh ali v kosih kuhan krom- pir. 8.20 Video strani 8.30 Izbor 8.30 Angleščina - Follovv me 8.50 Radovedni Taček: Srce 9.05 Zlati prah: Čudežno zdravilo 9.15 Klub klobuk 11.05 Maja vam predstavlja 12.05 Tednik 13.00 TV dnevnik 13.10 Napovednik 13.15 Intervju, ponovitev 14.20 Video strani 14.30 Tok tok. ponovitev 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Simonove sanje, kanadski film 17.55 EP, Video strani 18.00 Pot na Kitajsko, ponovitev 18.45 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 EPP 19.00 Utrip 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Sport 20.00 EPP 20.05 Ona + On 21.05 EPP 21.10 Hlapčič, avstralska nadalje vanka 22.00 TV dnevnik 22.20 Vreme 21.21 Šport 22.30 Napovednik 22.33 EP, Video strani 22.35 Sova Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Nenadni udarec, ameriški . film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program 2.10 Video strani 21.05 Zlata poroka Jožeta Horvata 21.50 Leonard Bernstem v Salza uu. 3. del 22.50 Dnevnik II 23 20 Glasbena oddaja 23 50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila v nemščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila TV AVSTRIJA 1 ] 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 13.10 13.35 15.15 15.30 15.35 16.00 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 19.53 20.00 20.15 21.50 22.15 0.00 0.05 Jutranji program: čas v sliki Družinske vezi Angleščina Francoščina Ruščina Smodnik na Časa Grande, ameriško španski vestem; Alex Nicol. Steve Rovvland Hello Austria, hello Vienna Čas v sliki Mi, ponovitev Cordula, avstrijski film Comedv Capers Jaz in ti, otroški program Bremenski mestni muzikanti, risanka Otroški VVurlitzer Mini čas v sliki Lassie Čas v sliki Šport Naš učitelj dr. Specht Čas v sliki Vreme šport Shovv Rudija Carrella Zlata dekleta Ladv Bevvare, ameriški film; Diane Lane, Michael VVoods, Cotter Smith čas v sliki Poslednji viking, italijanski film; Cameron Mitchell, Ed-mund Purdom Poročila/Ex libris 1.45 2. PROGRAM TV SLOVENIJA ] TV AVSTRIJA 2 ---—■ 10.45 Video strani 10.55 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. teka 12.15 Kitzbuehel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 14.10 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. teka 16.05 Video strani 16.15 Sova, ponovitev Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Garfield in prijatelji 18.30 Domači ansambli: Ansambel Krt 19.00 Jazz in blues I 19.25 Napovednik I 19.30 TV dnevnik, Beograd 20.00 EPP 20.05 Filmske uspešnice: Planet prekletih, ameriški film 21.50 Alternativni program: Trača rije v živo 23.20 Yutel, eksperimentalni programi 8.30 Vremenska panorama 9.55 Leksikon umetnikov 10.00 Toni Sailer predstavlja: Zvezdni trenutki olimpijskih iger, 2. del. 1962-1964 10.50 šport 15.05 Igre na snegu 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.46 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Družinske vezi 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Milagro - vojna za fižolovo polje, ameriški film; Ruben Blades, Richard Bradford, Sonia Braga 22.10 Čas v sliki 22.20 Šport 22.50 X-Ray 23.20 Tina Turner - The Girl from Nutbush 0.15 Talking Loud, nova angleška glasbena založba Concert Hali 0.40 The Storv of Rock'n'roll 1.06 čas v sliki Ex Libris kami in zaščitni hrustanec. Pri vi lovkah odrežemo za grah velik >\ vozlast del. Potem pod tekočo j vodo odstranimo tanko kožico s trupa in lovk. Se enkrat jih te->e meljito operemo, potem jih zlo-t? žimo na krpo, da se osuše. i j Ocvrti Hgnji V tem primeru narežemo trup na kolobarje, jih povaljamo v moki, ki jo malo otresemo in Dekorativno blago tudi iz TEKSTILINDUSA - Ne dajo in ne dajo se delavci TEKSTILINDUSA, kljub vsem tegobam, ki jih prizadevajo. Lep dokaz za to je silno bogata predstavitev njihovega kvalitetnega blaga za ženska in otroška oblačila na sejmu mode, pa tudi moški svet bo v pisani paleti barv in vzorcev našel kaj zase. Cisti bombaži, viskoze, velvetoni, mešanice poliestra in bombaža. In tu je tudi novost, s katero so se sicer predstavili že lani: dekorativno blago. Letos je dekorativa tudi že tržno preskusen del njihove proizvodnje. Barve se ravnajo po namenu: otroške so nežnejše, poletje iz TEKSTILINDUSA pa bo prava eksplozija barv, nabitih z energijo: rdeče, rumene, oranžne. In ne na koncu prelepi deseni, ki spominjajo na žlahtni vitraž; oblačila iz tega blaga bomo izbirali za boljše priložnosti. Kje? V njihovi prodajalni sredi Kranja, v Pristavi na Bledu in po vseh bolje založenih trgovinah z metrskim blagom pri nas. 1. PROGRAM TV HRVAŠKA RADIO TRIGLAV JESENICE Dobra misel in stisk roke za jutri V soboto, 18. januarja, ob 19. uri bo v Festivalni dvorani na Bledu koncert v dobrodelne namene, ki ga prirejajo mladi krščanski demokrati iz Radovljice. Nastopili bodo priljubljeni Big Ben Hit Quartet, Romana Krajnčan in plesna skupina Nova iz Kranja. Voditelja koncerta sta Alen-1 ka Bole Vrabec in Igor Skrlj. ' Želji, da bi na koncert prišlo j čim več mladih, je prilagojena G tudi cena vstopnice - 100 slo-j venskih tolarjev. Sponzorji ; koncerta so Kompas Holidavs, l časopis Slovenec, akademski ii slikar Zmago Puhar in vsi na-i stopajoči. ASTRID Kranj d.o.o Ostane nam le še TEDI Kranj, januarja - Tisti, ki smo bili vajeni na Primskovem v Kranju zapeljati na nekdanjo Petrolovo črpalko in pobrskati med perilom in vsemi vrstami oblačil, bomo zdaj za ta posebni užitek prikrajšani. Lastnik ing. Janez Satler, ki je imel to znamenito prodajalno na prostem, "No 9" imenovano, se je odločil, da jo zapre. Poceni nakup nam torej ostane le še v TEDIJU, v zgornjem nadstropju ASTRE v Prešernovi ulici 10 v Kranju. Te dni sta se z grosističnim delom svojega podjetja Janez in Žarka Satler predstavila na sejmu MODE v Ljubljani. V glavnem s trenirka- mi in perilom ter lažjimi, zvečine z Vzhoda uvoženimi oblačili. V maloprodaji bosta spodnje perilo, posteljnino, konfekcijo, Cicibanovo obutev in oblačila iz uvoza prodajala le še v ASTRI zgoraj. Posebno zanimiva je drobna konfekcija, kot majice in kratke poletne hlače, ki jih g. Satler dobiva prav s Kitajske, iz Indije in celo iz Amerike. Odlikujejo jih lahki, kvalitetni materiali in posebni vzorci. In kar je najpomembnejše: kupci ugotavljajo, da je to ena najcenejših trgovin na Gorenjskem. Torej, TEDI v Prešernovi ulici v Kranju nam še ostane. Zdaj bo odprt N0N STOP od 8. do 19. ure. 7.40 Pregled programa 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Veselje do oblikovanja, do kumentarna serija 9.00 Otroci miru, glasbena oddaja za otroke 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.06 Edouard in njegove hčerke, francoska nadaljevanka 12.00 Poročila 14.10 Risani film 14.15 Priporočilno pismo, ameriški film; Adolphie Menjou, An-drea Leeds 16.00 Poročila 16.35 Leteči medvedki, risana serija 17.05 Poročila v nagleščini 17.06 Dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 18.10 Očenaškov dnevnik, 1. del nadaljevanke 19.05 Najprej je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Hrvaška ženska za mir in svobodo, posnetek 1. dela koncerta 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Duhovna obzorja, Danes do 13 Radio Slovenija, Domače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angle škega jezika - BBC. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja - izmenoma Ugani številko ali Moja je lepša kot tvoja, čestitke, 19.00 - Zaključek SLOVENIJA 2 20.05 PLANET PREKLETIH ameriški barvni film; gl. vloge Sean Connerv, Peter Bovle. Frances Sternhagen, James B. Sikking in drugi. Policist dobi delo na Jupitrovem satelitu, v velikem rudniku titana, kjer se vrstijo nenavandi izpadi posameznih rudarjev, nepojasnjeni samomori, trupel umrlih pa iz neznanih razlogov niso obduci rali... KINO 18. januarja CENTER amer. vvest. film PLEŠE Z VOLKOVI ob 16. uri, amer. krim SMRTNE MISLI ob 19. in 21. uri STORŽIĆ amer. akcij, film TANGO IN CASH ob 16 uri, amer. trda erot. KRATKO SREČANJE ob 18 in 20 uri ZELEZAR amer. akcij. pust. film POROČNA OGRLICA ob 17 19 in 21 uri DUPLICA amer. akcij. pust. film NIKOLI NE RECI NIKOLl'ob 16 30 18.45 in 21. uri TRŽIČ prem. angl. kom DOLGIN ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BRANIM SVOJE ŽIVLJENJE ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer. krim. film STANJE MILOSTI ob 19 uri RADOVLJICA amer. zab. film DVOJČKA ob 20 uri BLED amer. karate PEKLENSKI KARATE ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film MOŽ IZ CADILLACA ob 20 ZANIMIVOSTI NEDELJA, 19. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Program za otroke, ponovi tev 8.30 Živ žav 9.25 Superbabica. angleška nanizanka 9.50 Oj, le prebudi se: Logaški oktet 10.20 Križkraž, ponovitev 11.25 Obzorja duha 11.55 EP, Video strani 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli: Ansambel Krt, ponovitev 13.00 TV dnevnik 13.10 Otroka hočem obdržati, ameriški film 14.35 Gen Verde: Sporočilo edino sti 15.05 Video strani 15.25 Napovednik 15.30 Edouard in njegove hčere, francoska nadaljevanka 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Temne sence vzhoda, ameri ški film (čb) 18.10 Novosti založb: Od obzorja do obzorja 18.25 Risanka 18.35 TV mernik 18.50 Napovednik 18.55 EPP 19.00 Zrcalo tedna 19.15 Slovenski loto 19.20 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Zdravo 21.05 EPP 21.10 Državno nadzorstvo, poljudnoznanstvena serija 21.55 TV dnevnik 22.15 Vreme 22.17 Šport 22.20 Napovednik 22.23 EP, Video strani 22.25 Sova Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 23.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.15 Video strani 9.25 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1 teka 10.20 Kitzbuehel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka 11.55 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2 teka 12.50 Kitzbuehel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2 teka 16.00 Video strani 16.10 Žrebanje za EP v nogometu, posnetek iz Goeteborga 17.10 Smučarski skoki, posnetek iz Engelberga 18.10 Sova, ponovitev Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 EPP 20.05 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 20.55 Majo Dizdar - Duško Andič: Sarajevske zgodbe, nanizanka TV Sarajevo 21.45 Peer Gynt, balet, posnetek predstave SNG Maribor 23.25 Yutel, eksperimentalni program PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Pregled sporeda 8.00 Poročila 8.30 Risanka 8.46 Veselje do oblikovanja 9.30 Narodna glasba 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke 11.05 Edouard in njegove hčerke, francoska nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.05 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 14.00 Poročila 14.15 Heartbeat, ameriški film; Ginger Rogers, Adolphe Me njou 16.15 16.36 17.00 17.06 18.00 18.10 19.30 20.05 20.55 22.10 22.45 23.50 23.55 0.00 1.00 Poročila iz hrvaških regionalnih krogov Leteči medvedki Poročila v angleščini Dokumentarna oddaja Poročila Mozart na turneji Dnevnik 1 Življenjske preizkušnje, angleška dokumentarna serija Hrvaška ženska za mir in svobodo, posnetek 2. dela koncerta Dubrovnik - hrvaške Atene TV dnevnik Poročila v angleščini Poročila v nemščini TV izbor Poročila KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 20.00 Srebrni plamen, ameriški akcijski film 22.00 Njegovo dekle Petek, ameriški barvni film; Cary Grant TV AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Luckv Luke, belgijsko-fran- coska risanka 10.20 Raji živali 10.35 Pan optikum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Stražarja protiletalske obrambe, ameriški film; Stan Laurel, Oliver Hardv 14.15 Zvestoba, ameriški film; Donna Corcan, Ward Bond 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Jaz in ti 16.15 Dekle iz mesta 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.30 Naš učitelj dr Specht 19.30 Čas v sliki 18.48 šport 20.15 Regina na stopnicah 21.10 Dvignite zaveso za Paulo Wessely 22.00 Poštenjak, drama 23.55 Vizije 0.00 Le Chambre 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Jag Mandir - Zasebno gleda- lišče Udaipurskega maha- radže 10.30 Šport 14.00 Dober dan, Koroška 14.30 Športno popoldne 16.30 Moje pustolovščine pod morjem 17.15 Klub za seniorje 18.00 Družinske vezi 18.30 Slike Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Konflikti 20.15 Kraj dejanja 21.56 Čas v sliki/ Šport 22.05 Tvvin Peaks 23.30 Brez seksa, prosim, mi smo Britanci, angleški film 0.55 Poročila RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, mi nute z godbami na pihala, Slovenci v svetu, Špikov kot, kuharski nasveti kupim - prodam, Nedeljsko popold ne, 19.00 - Zaključek SLOVENIJA 1 13.10 OTROKA HOČEM OBDRŽATI ameriški barvni film; glavna vloga: Mariel Hemingway. Film govori o petnajstletnem dekletu, ki jo preseneti prezgodnja nosečnost, a se trdno odločena, da otroka obdrži, spoprime s problemom materinstva. KINO 19. januarja CENTER amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 17. in 19. uri, prem. angl kom. DOLGIN ob 21. uri STORŽIĆ avst. kom. MLADI EINSTEIN ob 16. uri, amer trda erot. KRATKO SREČANJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer akcij, pust film POROČNA OGRLICA ob 17. in 19. uri, amer trda erot RAZUZDANE IGRE ob 21. uri DUPLICA amer. akcij. pust. film NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 16 30 in 18.45 uri, amer. erot drama DEVET TEDNOV IN POL ob 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BRANIM SVOJE ŽIVLJENJE ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer kom. GOLA PIŠTOLA ob 19. uri RADOVLJICA amer. zab. film DVOJČKA ob 18. uri, amer zab film MLADOLETNI VOHUN ob 20. uri BLED amer. zab. film MOŽ IZ CADILLACA ob 18. uri, amer. akcij film LOV NA PRAVICO ob 20. uri BOHINJ amer. karate film PEKLENSKI KARATE ob 20 uri Kdor čiika - dočaka! Dolgo smo se morali maziliti s potrpljenjem, ki je res ena dobra božja mast. ampak vseeno - nazadnje so nas le priznali. Toliko časa nas je Evropa cmarila in nas onegavila po vseh sestankih in konferencah, da na dan X sploh ni moglo biti več kakšnega veličastnega in vznesenega slavja. Od zgodnjega jutra naprej smo v pričakovanju priznanja sicer res zauživali neizmerne količine bronhijev, po katerih se je lažje dihalo, vriska in petja pa je bilo bolj malo. Vsaj v tistih rcvVšnih predelih Slovenije, kjer je plačilni dan že leto in več z zamikom -se pravi daleč DO petnajstem dnevu v mesecu ali pa naslednji mesec ali pa - sploh ne! Proslavitveni manko bi z juhuhu zdravljico lahko zapolnili upokojenci, ki imajo dovolj časa, pa kaj, ko so nekam trmasti in prežaloš-čeni in prav ta mesec spet nekaj jamrajo, da so jim »ukradli« povišico. Pred novim letom so v pričakovanju poračuna na debelo obdarjali svoje vnuke in vnučke in jim kupovali luksuz v pomarančah in krhljih, zdaj pa suhih žepov gledajo kot miške iz moke in jadiku-jejo, kdaj bo pokojninica. In kaj potem, če so povečini svoj penzion zaslužili, ne pa samo dočakali Naivčine naivne! Življenje jih nikoli ne bo izučilo, da oblasti nikoli ne smeš pretirano verjeti, kaj šele. da bi se na njihove darove tudi zanašal. Ne verjemi Dahajcem. čeprav ti darove prinašajo - velja za vse TEMA TEDNA Kje si, sovražnik naš? Ljubljana ima vedno ene čudne volilne rezultate, provinco pa vedno potegne kakšen lep in fin politik, ki pred volitvami rožice sadi in deteljice seje. in zares za čisto vse obljube, ki jih boste slišali naslednje pol leta. Ali: ne verjemite nikomur in zares čisto nikomur, ki vam bo karkoli sladkega obljubljal! Do vseh, ki se bodo pojavljali v predvolilnem času. je treba imeti zdravo skepso in krepko distanco. Zanimivo bo. jako zanimivo in za ljudstvo nadvse zabavno. Videli in slišali bomo. kaj vse so strankarski prvaki pripravljeni požreti. Samo zato. da bi si pridobili vašo cenjeno volilno naklonjenost, potem pa jim bo. recimo, štiri leta eno pasjo figo mar. ali sle še vedno pri vodi in polenti ali pa sle že preskočili \ višji kakovostni razred, ki že kupuje kakšno boljšo »žajfo«. Zadeve bodo humorne tudi zato, ker zdaj pod milim nebom nikjer ne bo nobenega sovražnika več! Brez poštenega sovražnika pa ni nič. še najmanj pa ene dobre predvolilne kampanje! Štirideset in več let je bilo sov ragov na kupe in tudi v demokraciji smo jih sem in tja tudi producirali. Zdaj pa bo naenkrat - nula! Kje ga vzeli, hudička sovražne- Zunaj ga ni. znotraj ga ni! Ah ja. se da. vse se da. če se hoče! V predvolilni kampanji, kakor se že krepko nakazuje, bodo stranke ena drugi prezrle vsako besedo in natrosile toliko odkrite in prikrite sovražnosti, da nam bodo lasje skakljali pokonci! Zvedeli bomo za afere, ki jih ne bi iz-vohljalo najbolj pronicljivo novinarsko pero in čitali o korupciji, ki se je izmuznila celo kakšnim plačanim vohunom in detektivom. Vse za našo strankarsko čast in bodočo oblast! Mene se ob tem volilna baza kar smili, saj res ni mačji kašelj-če ti pred očmi dnevno paradira jo vse pozicijske in opozicijske stranke in še izvenparlamentaril povrh! In to pred samo 2 milijonskim ljudstvom in na takem majhnem koščku zemeljske oble da se vsi malodanc že poznamo med seboj, v daljni žlahli pa snu1 si sigurno! V prov inci in po vasdl smo si še nekako oddaijeni. da vsak dan res ne moremo treščit' skupaj, v Ljubljani pa se folk nenehno srečuje in bula po tistih ulicah, tako da ni rekreativnega Ljubljančana, ki ne bi vsak dan videl, v kakšni po/i je kakšen si danji ali potencialni sirankar ali poslanec! Se zalo prav nič ne ču; dim. da ima Ljubljana zmeraj ene drugačne, čudne volilne rezultate - provinco pa vedno potegne kakšen lep in fin politik, ki pred volitvami rožice sadi in deteljice seje. Ne »šuntam« vas k volilni abstinenci - bog ne zadeni! Pravim le. da se obetajo štosi. ko bo sovražnikov naroda v v medsebojnih strankarskih obračunavanjih kar mrgolelo, ko bo kultura dialoga povsem izumrla. Zdaj bo nenadoma izbruhnilo neznansko zanimanje za gospodarstvo in sol cialo in neizmerna skrb za našega delavca, upokojenca, za mladino! Gorje tistemu, ki ne bo potegnil na to vižo! Zvito ali odkrito bo okvalificiran kol sov rag štev H" ka 1 !• D. Sedej GLASOVA PREJA Voditelj Glasove preje mag. Viktor Zakelj je tokrat na prireditev povabil dva imenitna gosta: dr. Jožeta Mencingerja in dr. Andreja Ocvirka. Občinstvo od blizu in daleč je do zadnjega stola napolnilo restavracijo Creine in ker je bila tema resna - gospodarstvo - so bili v skladu z razmerami ven in ven temačni tudi obrazi naših gorenjskih politikov in gospodarstvenikov. Objavljamo jih nekaj in v strahu, da vas ne bi preveč »zamorili «, obljavlja-mo tudi lepši del Glasove preje. Naša Leja in naša Klavdija sta bili pravi počitek za oči, ko sta med gosti zbirali vprašanja za Ocvirka in Mencingerja. Ko sta med mizami poslušalstvo vljudno spraševali: »Ali imate morda kakšno vprašanje za naša gosta«, je marsikatera moška duša, ki ni bila v spremstvu soproge, glasno zavzdihnila: »Za Mencingerja in Ocvirka nimam nič vprašanj! Bi pa tebe potlej po preji jaz nekaj prav rad vprašal...« P.S. Zelo radi bi vam na sliki prikazali tudi predsednika vlade v senci Emila Milana Pintarja, pa je bil v bližnjem »diskaeu«. se pravi v temni senci! Zdaj jemlje gospod Pintar senco zares že dobesedno! % D. S. Naši Leja in Klavdija Stečajni upravitelj Elana: »Elan bo leta 2.200 še picika-to!« Dr. Joža Mencinger: »O bog. zakaj sem le podržavu jeseniško železarno!« Direktor kranjskega Radia se poglablja v branje Andrej Prislan, Ivanu Torkarju Gorenjskega glasa. »Razumi Ivan! Kjer nič ni, še hudič ne vzame.« M Iti-.!'1 i, i Stečajni upravitelj Elana Perčič V. Grosu: »Čakaj, čakaj Vito! Elan je res zrasel iz partizanske delav- Je* niče, ampak v Elanu ni nobenega partizana več...« Dr. Andrej Ocvirk REPORTAŽA 15. STRAN mS52ESS$WaLAB Gorenjski politiki: socialistka Darja Lavtižar - Bebler: PONEDELJEK, 20. januarja 1992 Na jeseniški gimnaziji se vas spominjajo po odličnih nastopih v tedaj priznano kvalitetnem dramskem krožku in nikogar ni presenetilo, da ste zaradi lepega glasu in prijetnega videza postali TV napovedovalka. Večje presenečenje pa je bilo, da ste se odločili za politiko. »Poleg študija na jeseniški gimnaziji sem zelo veliko sodelovala v dramskem krožku, ki ga je vodila prof. Kodričeva, na glasbeni šoli pa sem se učila solo petja. Pravili so, da sem v dramskem krožku nekako zapolnila praznino, ki je nastala po odhodu Milene Zupančičeve. Lahko se danes smešno sliši, ampak v dramskem krožku sem imela vedno glavne vloge in tudi veliko sem pela na proslavah, ker sem imela, recimo, lep glas. Razmišljala sem, da bi se vpisala na igralsko akademijo, a sem se na pravno fakulteto in kot nadomestilo sem se za hec prijavila na razpis za TV napovedovalke. Med 150 prijavljenimi so izbrali štiri, tudi mene, tako da sem poleg študija prava študirala tudi solo petje in enkrat na teden napovedovala na TV. Po diplomi sem začela kot novinarka v notranjepolitični redakciji televizije, zadolžena za dogajanja v skupščini, kjer so prav tedaj obravnavali preobrazbo pravosodnega sistema in reorganizacijo sodstva. Ko sem rodila prvega otroka, mož pa je bil tedaj in je še vedno veliko zdoma, je bilo materinstvo in novinarstvo domala nezdružljivo. Ker sem imela kot novinarka precej vpogleda v politiko, me je Peter Bekeš povabil v SZDL, kjer sem bila zadolžena za politični sistem. Ko se je SZDL preoblikovala v Socialistično stranko, so me na volitvah dali na listo za DPZ, listo, ki je bila za gorenjsko območje.« Malo je presuha, pa jo bom že poredill »Vam je kdaj žal, da ste v politiki?« »Sploh ne, čeprav včasih razmišljam, da bi lahko počela kaj bolj »normalnega« in bi lahko bolje razporejala svoj čas. Najmlajši sin, ki je star osem let, mi večkrat reče: Mami, ali res nisi mogla dobiti bolj normalne službe?« Po rodu ste Kranjskogorka. Greste večkrat domov? »O, seveda. V Kranjski Gori imam starše in šla bi vsak teden, če se ne bi starejši sin, ki je star 14 let, tako intenzivno ukvarjal s plesom. Kar uspešno doma in na tujem tekmuje v standardnih in latinsko-ameri-ških plesih, nastopi pa so večinoma ob koncu tedna in moram z njim. Pa je treba kar naprej obleke za ples tudi prati pa likati frake, tako da imam kar precej dela.« Govorite lepo slovenščino. Ni sledu o kranjskogorskem dialektu. Kako to? »Nikoli nisem govorila po kranjskogorsko, kajti družina se je zaradi očetovega poklica -bil je lekarnar - selila po vsej Sloveniji, celo v Srbijo. Sicer sodijo Lavtižarji med najstarejše kranjskogorske družine in izhajajo iz Rožne doline na Koroškem, vendar sem bila sama stara 12 let, ko sem prišla v Kranjsko Goro. Kranjskogorski dialekt mi je nadvse simpatičen in rada bi se ga navzela, vem pa tudi, da so Kranjsko-gorci zelo občutljivi, če kdo njihovo narečje narobe uporablja ali pači. Bila pa sem tako samokritična, da se nisem hotela vzpostavljati tej kritiki.« Se imate za dobro gospodinjo? »Težko bi rekla, da sem dobra gospodinja. Če bi me vprašali, ali sem dobra kuharica, bi lahko rekla ja, saj zelo rada kuham, tudi reči iz kitajske in drugih kuhinj. Pri kuhi se sprostim, a potem je mojega gospodinjstva že približno konec, kajti zelo nerada vljam.« Mož je priznani slovenski strokovnjak na vojaškem področju. Ali ga kdaj povprašate za kakšno mnenje? »Zelo značilno za moje življenje je, da je mož zelo pogosto in tudi po štirinajst dni zdoma na mednarodnih konferencah ali predava na tujem. Sem že rekla, da tedaj, ko ga najbolj rabim, ga pa ni. Vendar pa se v času, ko je doma, veliko pogovarjava in se njegovo mnenje verjetno tudi odraža v mojih nastopih ali moji argumentaciji.« Kaj komentira vaše nastope v skupščini? »Niti ne. Največ, kar reče, je: vsebinsko si v redu. Ali pa: vsebinsko je bilo v redu, sicer pa si malo preokrogla za televizijo. Ko sva se spoznala, sem bila zelo suha in večkrat reče, da si je takrat mislil: No, malo je presuha, pa jo bom že pore-dil! Zdaj pa zgleda, da je bil v tem kar preveč uspešen!« pripravili prve osnutke zakonov o političnem združevanju, volitvah...« ...voščili božič... »Voščili božič. Imeli smo svet za odnose z verskimi skupnostmi, danes, ko smo v demokraciji. Da naletimo na stališča evangeličanov, da so zapostavljeni, da pri nas dominira rim-sko-katoliška vera. Mislim, da ta dimenzija v slovenskem političnem prostoru manjka, vse gre v smer, da tisti, ki niso Slovenci, so manj zaželeni, saj se delamo, kot da jih ni. Daleč od tega, da bi izpadlo, kot da »forsiram« Neslovence, vendar je področje temeljnih človekovih pravic in svoboščin občutljivo področje. Mi Slovenci se včasih malo precenjujemo in imamo o sebi dobro mnenje, ki pa je pogosto neupravičeno in neutemeljeno.« Prav milo se človeku stori, ko vidi v parlamentu take poslance, ki nimajo pojma po politiki. Mar ne bi bilo dobro spremeniti j PROGRAM TV SLOVENIJA Sama sem bila žrtev komunizma, zdaj me pa žalijo in ponižujejo Darja Lavtižar -Bebler o zasebnem življenju, o nekdanji SZDL, o Socialistični stranki.o vladi, o poslancih, socialnih vprašanjih... »O tem ne razmišljamo. Prizadevamo si le, da bi ljudem pojasnili, za kaj se socialisti zavzemamo. Če bi šli proučevat program danes tako popularne Demokratske stranke ali Pučnikovih socialdemokratov, bi videli, kako identični so pravzaprav programi, saj se vsi zavzemamo za enake stvari. Bolj se pri nas razlikuje po sestavi osebnosti kot po strankarskih programih. Imamo dovolj prodornih politikov, zadnje mesece smo bili tako predsednik Zakelj, pa Semolič, Šuklje in jaz veliko med ljudmi in pojasnjevali teme, ki ljudi zanimajo. A kljub temu imamo po anketah spet samo 2 do 3 odstotke, a smo prepričani, da delamo na dolgi rok.« Očitno smo volilci še vedno za kakšne »vroče« stranke, ki uprizarjajo hajke... »Hja! Res si ne znam razlagati, zakaj ne prodremo..« Gospodarske in socialne razmere v Sloveniji so naravnost obupne. O tem pa se v skupščini govori bore malo ali pa sploh nič. »Kar zadeva dimenzijo socialno pravične države smo šli zelo nazaj. Res je, da so se objektivno razmere poslabšale, da so se ekonomske vezi pretrgale in tako dalje, vendar bi se dalo več narediti. Politika, ki je na oblasti, nima volje in težko rečem, da nima znanja, saj bi na ključna mesta lahko postavila strokovnjake. V zadnjem času smo se samo oboroževali, policija je dobila vsakršno opremo, ki si jo je izmislila, medtem ko je gospodarstvo na tleh. Meni se zdi nedopustno, da v skupščini govorijo, da je treba povečati nataliteto, ne moti pa jih, da otroci v šoli ne morejo naročiti malic ali kosil in da se že dogaja, da otrok izmakne sošolcu kos kruha, ker je lačen. To je navadna hinav-ščina! Nimam konkretnih podatkov, ampak nekateri pokazatelji kažejo, da se prej odpusti žensko kot moškega - položaj žensk se je bistveno poslabšal.« 1005 pospra- Pa vas to jezi? »Moram reči, da sem s tem kar precej obremenjena in vedno razmišljam, kako prav bi bilo, da bi shujšala. Sem verjetno malo gurmana, najbrž pa sodim med tiste ljudi, ki ob psihični obremenjenosti več jedo.« Nikoli nisem bila v ZK SZDL je bila zadnja leta pred zadnjimi volitvami demokratična, pluralistična. Danes pa vidimo v strankah in v parlamentu politično nadvse zagrizene ljudi, ki bi se brez strahu ali posledic lahko zavzemali za razcvit Slovenije že prej ali vsaj v SZDL. »Prepričana sem, da marsikdo v javnem življenju dela krivico zlasti nekdanji SZDL v njenem zadnjem obodbju. Saj so posamezniki tudi v SZDL »forsirali« stališča ZK, vendar naj povem svoj osebni primer. Zadnji dve leti sem bila članica predsedstva RK SZDL, članica izvršnega odbora in zadolžena za politični sistem. Nikoli nisem bila v ZK, pa so mi vendarle zaupali pomemben resor. Meni nihče iz CK nikoli ni rekel, tako in tako mora biti. Na zvezni SZDL smo vedno zastopali naše stališče, ki je pomembno odstopalo od zveznega in celo hrvaški kolegi so nas rotili, naj ne gremo tako daleč. SZDL je pomembno vplivala na demokratizacijo prostora, saj smo navsezadnje na SZDL »Prve demokratične volitve so vrgle na površje ljudi, ki jim ni blizu ne le politika, niso jim blizu tudi kakšne druge norme kulturnega dialoga, izbrane besede, korektnega nastopa. Skupščina je po teh kvalitetah res pisana.« Kako reagirate na diletantstvo? Vas jezi? »Zelo. In različno reagiram. Včasih se zadržim, včasih se pa res ne morem. Dejansko so nekateri poslanci zelo grobi in ponižujejo tiste, za katere pravijo, da prihajamo iz prejšnjega režima. In kar naprej ponavljajo »zadnjih 45 let« je bilo to in ono: sama 45 let sploh še nisem na tem svetu in nikoli nisem bila članica ZK. Moj oče je bil politični zapornik zato, ker je kritično govoril o režimu, zato se mi zdi smešno in nedopustno, da meni kakšen poslanec očita krivice prejšnjega režima, meni, ki sem bila kot otrok pravzaprav žrtev. Včasih bi v skupščini šla rada gor in rekla: To ni res, tako zelo se motite!« Politika, ki je na oblasti, nima volje Socialistična stranka je majhna stranka. Morda potencialne volil-ce moti ime »socialistična«? »Mislim, da res. Kljub temu da stalno poudarjamo, da nismo za socializem realsociali-stičnega tipa in da smo socialistična v zahodnoevropskem smislu, da smo za posameznika in socialno državo, ljudje kljub temu še ne razumejo.« Absolutna oblast pokvari absolutno Oblast očitno lahko tudi tako pokvari človeka, da mu za kaj drugega kot zase sploh ni več mar. »Neki filozof je dejal: Absolutna oblast pokvari absolutno. Redki so, ki so sposobni ubežati primežu oblasti. Številni pa so bili že prej pokvarjeni in so zdaj samo še bolj. Toliko sem pa tudi že sama pokvarjena, da recimo razmišljam o tem, da je marsikomu kar prav, da se razmere slabšajo, saj bi se potem kot neki odrešeniki pojavili z drobtinicami, ki bi jih vrgli ljudstvu. Pač ne najdem racionalnega razloga za to, da tisti, ki bi lahko kaj ukrenili, ne ukrenejo čisto nič. Ko smo socialisti postavili vprašanja socialnih razmer, brezposelnosti nasproti oboroževanju in trošenju sredstev za namene, ki niso bili predvideni, smo bili deležni kritik, da smo proti osamosvojitvi, kar sploh ne more biti res, saj smo prav mi prvi predlagali plebiscit.« Sediva v vašem poslanskem klubu, kjer je oprema prav stara in neugledna. Po televiziji pa vedno vidimo ministre v usnjenih sedežih, z računalniki in televiziorji na mizah. »Se pač vidi, kje je denar. Saj morajo ti gospodje tudi biti tehnično opremljeni, ampak nesorazmerje je pa res zelo evidentno.« Vam je v dosedanji politični karieri česa žal? »Ne. Le to si včasih očitam, da bi bila lahko bolj aktivna, da bi recimo lahko vložila več amandmajev, vendar je, verjemite, fizično že nemogoče vedno biti na preži. Ko je sprejet kakšen zakon, si malce očitam: No, to bi pa že lahko preprečila.« • D. Sedej 0.40 Video strani Program za otroke: Vilinček z lune Trgovina z mamili, ponovitev angleške nadaljevanke Video strani TV dnevnik Napovednik Video strani EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Program za otroke Radovedni Taček: Avto Pridi moj mili Ariel, 3. del Obzorja duha, ponovitev EP, Video strani Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja Risanka i Napovednik I EPP I Žarišče i EPP I TV dnevnik i Vreme ' Šport > EPP > Da, predsednik, angleška nanizanka > EPP ) Svet na zaslonu 1 Zlatolaska, slovaška drama } TV dnevnik D Vreme 2 Šport 5 Napovednik B EP, Video strani 0 Sova Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Video strani 18.00 18.30 19.30 20.05 2050 21.55 22.20 22.50 22.55 0.00 0.05 Poročila Santa Barbara Dnevnik Svet športa Hrvaška v svetu Dnevnik Glasba Poročila v angleščini Poročila v nemščini Poročila Video strani TV AVSTRIJA 9.00 10.30 12.00 13.00 13.10 13.35 14.05 14.50 15.00 15.05 15.30 16.05 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.08 21.15 21.25 22.10 22.35 0.10 Jutranji program Diamantni biljard, ponovitev Poročila iz parlamenta Čas v sliki Konflikti, ponovitev Pojoče opice iz Khao Yaia, ponovitev VValtonovi Kraljestvo narava Jaz in ti Garfield in prijatelji Am, dam, des Hovl, angleška serija Mini čas v sliki VVurlitzer čas v sliki Mi Naš učitelj dr. Specht Znanje danes Čas v sliki Vreme šport Šport v ponedeljek Kuharski mojstri Pogledi s strani Miami Vice Tajne službe na filmu Ouillerjevo poročilo, britanski film Čas v sliki KANALA 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 19.00 Ashop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A snop 20.00 Dober večer 20.00 20.05 23.50 Video strani Oči kritike, ponovitev Sova, ponovitev Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Euroritem Smučarski skoki, posnetek iz Engelberga Videošpon Napovednik TV dnevnik, Koper Capodi stria EPP Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija Marlboro music shovv Mostovi Sedma steza i Ciklus filmov A. Hitchcocka: Spovem sel, ameriški film (čb) Yutel, eksperimentalni program TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Velike ceste sveta 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Družinske vezi 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Pravičnost namesto revščine 23.15 Sporna vprašanja 0.15 Hello Avstria, hello Vienna 0.45 čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.30 Pregled sporeda Poročila TV koledar Dokumentarna serija Poročila Spored za otroke Taksi, ameriška humoristi čna nanizanka Poročila Eduoard in njegove hčerke, francoska nadaljevanka Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški Poročila Med dvema ognjema, ponovitev angleškega barvnega filma Kristjani, angleška dokumentarna serija 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, glasbena rubrika - klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi' - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.000 - Zaključek SLOVENIJA 1 21.25 ZLATOLASKA slovaška drama; Zlatolaska je Eva, mlado in prikupno vaško dekle, ki sanja o sreči v mestu Zato zavrne mnogo starejšega snubca in odide iz vasi iskat srečo v »veliki svet«. "Lrftk LOKA, Škofja Loka, p. j. Kidričeva c. 54 v imenu lastnikov Doma samskih delavcev Škofja Loka, Frankovo naselje 74, razpisuje oddajo DOMA SAMSKIH DELAVCEV v upravljanje Ponudbo za upravljanje naj interesenti pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: LOKA, Škofja Loka, Kidričeva c. 54. Pri tem naj upoštevajo, da je pogoj za upravljanje zaposlitev dosedanjih redno zaposlenih delavcev Doma samskih delavcev. KINO 20. januarja CENTER angl kom. DOLGIN ob 16 in 18 uri, amer. west film PLEŠE Z VOLKOVI ob 20. uri STORŽIČ in ŽELEZARI Danes zaprtol RADOVLJICA angl. zab. film PLES V TEMI ob 20. uri BLED amer. zab. film MLADOLETNI VOHUN ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK TOREK, 21. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 8.30 8.30 9.20 9.20 9.45 10.20 10.40 11.00 11.20 11.35 11.50 13.30 13.40 14.10 14.20 15.50 16.20 16.25 16.30 16.35 16.45 16.45 16.50 17.15 17.55 18.00 18.40 18.50 18.55 19.00 1925 19.30 19.55 19.57 20.00 20.05 20.50 20.55 21.10 22.00 22.20 22.22 22.25 22.35 23.05 23.08 23.10 0.20 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Šolska TV Nekoč je bilo... življenje: Oko Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Einsteinova dinamika fotona Angleščina - Follovv me Euroritem, ponovitev Sedma steza, ponovitev Prisluhnimo tišini, ponovitev Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev Video strani TV dnevnik Napovednik Video strani Spovem se!, ponovitev ameriškega filma (čb) Mostovi, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Program za otroke Zlati prah: Dva soseda Alf, ameriška nanizanka Iz stare skrinje EP, Video strani Svet poroča Risanka Napovednik EPP Žarišče EPP TV dnevnik Vreme Šport EPP Louisiana, ameriška nadaljevanka EPP Novosti založb Osmi dan TV dnevnik Vreme šport Poslovna borza Oslo v živo, dokumentarna oddaja Napovednik EP, Video strani Sova V območju somraka, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Video strani 10.10 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. teka 12.40 Video strani 12.50 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. teka 15.30 Video strani 15.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), posnetek iz Adelbodna 16.25 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.55 22.55 23.25 Sova, ponovitev Pravica iz teme, ameriško ka talonska nanizanka Zvezdne steze, ameriška na nizanka Regionalni programi - Koper Orion Napovednik TV dnevnik, Sarajevo EPP Dokumentarna oddaja TV tribuna: Ljubljanske prometne zagate - Kako jih rešiti Alternativni program: Kriminal Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 8.00 8.35 9.00 10.00 10 05 11.05 11.35 12.00 12.05 13.00 14.00 14.15 16.00 16.30 18.00 Pregled programa Poročila TV koledar Dokumentarna serija Poročila TV-šola Spored za otroke Taksi, ameriška humoristična nanizanka Poročila Eduoard in njegove hčerke, zadnji del francoske nadaljevanke Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV izbora Poročila Spregledali ste, poglejte Poročila Malavizija Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška barvna nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 21.50 Dokumentarni program 22.25 Dnevnik 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Poročila v nemščini 23.00 TV poudarki 0.00 Poročila 0.05 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 AShop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Plastični Jezus, jugoslovanski film 22.10 Starejši mojstri ameriške Z2 bavne glasbe A shop Lahko noč TV AVSTRIJA 1 9.00 10.30 13.35 14.00 14.45 15.00 15.05 15.30 16.05 16.30 16.55 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.00 21.07 21.15 22.05 22.55 1.15 Jutranji program Tisočletna čebela, češkoslovaški film Sužnja Isaura VValtonovi Mojstrstvo jutrišnjega dne Jaz in ti Oddaja z miško Am, dam, des Hovl, angleška serija Mini atelje Kotiček za živali Mini čas v sliki VVurlitzer čas v sliki Mi Naš učitelj dr. Specht Znanje danes Čas v sliki, vreme šport Univerzum Naredi si sam Pogledi s strani Milijonski dedič Peter Strohm Prekleti z otokov, britanski film; Trevor Howard, Ralph Richardson, Robert Morlev Magnum čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.35 10.20 16.55 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.00 21.07 22.00 22.30 Vremenska panorama Šport Leksikon umetnikov Šolska TV Orientacija Družinske vezi Gaudimax Avstrija danes Čas v sliki Vreme Kultura Made in Austria Naredi si sam Reportaže iz tujine Čas v sliki Klub 2 Poročila RADIO TRIGLAV JESENICE SLOVENIJA 1 SOVA PRAVICA IZ TEME Nicholas in Maria le najdeta čas za izlet na deželo, da se bosta lahko odpočila od zapletenih primerov. Vendar pa ju na ulici malega mesta pričaka truplo... KINO 21. januarja CENTER prem amer pust rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. KRATKO SREČANJE ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. letal, film MEMPHIS BELLE ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. SCENE IZ ZAKONA ob 20. uri RADO VUICA Ni predstave! BLED angl. zab. film PLES V TEMI ob 20. uri KUPON Ime in priimek: ............................. Naslov: .......................................... Glasujem za:.................................. Novi predlog skladbe:.................. Mnenje o oddaji:........................... Za glasbenega gosta predlagam: Sončkov kot NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI Piše: Drago Papler V sredo, 22. januarja, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri v okviru Glasbenih sred tud oddaja V ritmu valčka in polke z na-rodnozabavno lestvico Radia Žiri najpriljubljenejših viž ter novostmi narodnozabavne produkcije. Glasbeni gost v sredo, 9. februarja, pa bo Toni Iskra, vodja istoimenskega ansambla, ki je pravkar izdal kaseto Nagajiva harmonika. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Zvezda, ki se utrne - Ansambel Lojzeta Slaka 2. Prazna vas - Ansambel Obzorje 3. Planinski krst - Ansambel Nagelj 4. Poljubi me v slovo - Fantje izpod Rogla 5. Greznica - Ansambel Ivana Piiglja PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6. Iz Hotemaž v Tupaliče - Ansambel bratov Avsenik 7. Marjetka - Trio Franca Flereta 8. Ostal bom muzikant - Alfi Nipič in njegovi muzikanjte 9. Snopček - Ansambel Modra kronika 10. Karavanke - Ansambel Tonija Iskre Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Mihaelo Benedik, Stara Fužina 209, Bohinjsko jezero 64265, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Zin 64226. Sodelujte! Tu du du tu tu... ...tu du tu tu du du, se poje en super komad od Oueenov, ki se imenuje Another One Bites The Dust. Ja za prah gre, če ste pa vedeli, da se je Freddv rodil na Zanzibarju pa tudi prav, najbrž ste že slišali, da je Freddv lastnik odlikovanja "Častni otočan Zanzibarja", če ne, tudi prav. Žrebalo se je v Sončku, za vse je kriv oči od tistega froca, ki je bil na sliki v prejšnji petkovi prilogi, ki je izvlekel najsrečnejšega dobitnika Janeza Končana iz Gasilske 38, 64208 Šenčur, ki bo počakal na dopis in jo potem popihal v Sončka po obljubljeno nagrado. TOP 3 1. Rdeča mašna - Čuki 2. Greatest Hits II - Oueen 3. Historia De Un Amor - Alberto Gregorič NOVOSTI Tako, kljub temu da je na trgu mal zatišja, moram omeniti, da obstaja kaseta Tine Tumer, ki nosi naslov Simplv The Best in smo jo že enkrat omenili, pa kva poj. Čist sveža pa je Lisa Stainsfield z "Real Love" in Ivo Radin s kaseto Pesem Srca, mislim, da fant nima veze z Radensko. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 32: Koliko kaset je do sedaj posnel Alberto Gregorič (več kot dve ne velja)? Aja, možakar se ima v kratkem pojaviti v prodajalni Sonček, kjer bo že kaj ušpičil, ni hudič. Ops, dopisnice pričakujemo do srede, 22. januarja, v uredništvo Gorenjskega glasa za "Sončija", nagrada dobra, kaseta al gramofonska plošča, to boste pa vi izbral. Tkole je, mi smo zdej Independantissimo, najbrž bo pa še en cajt bol švoh. Je pa čav tak kot je treba. Novice od tu in tam Lani sem mislil, da bo to leto polno nežnih melodij. Božajoče, v dno srca segajoče. Vendar glej. V nasprotno smer so me presenetili čistokrvni rokerji tako na Zahodni polobli našega planeta, kot tudi na vzhodni strani. Extreme, Guns'n Roses, Nirvana, Metallica, Skid Row, Scorpions in AC/DC (zah. del): Šank Ročk, Sokoli, Mila-dojka Youneed (V. DEL); so nekatera imena iz te pisane druščine neutrudnih vagabun-dov, ljudi brez strehe nad glavo. Ljudje, ki imajo skupno ljubezen do glasbe in zabave. Delčke tega vzdušja jim uspe prenesti tudi med nas. Trenutki in ure brezdelja postajajo tako manj boleči. Smisel življenja II. del NVVA, Ice Gube, Ice T., Public Enemy, Temnopolti fantje. Raperji cestnega življenja in jezika tudi. Življenje se dogaja zunaj pred našimi očmi. Vprašanje je le, ali se bomo pridružili. Če ne, skrajšajte si muke. Trda je pot iz Comptona na vrhove "tako imenovane" bele Amerike. Naj se prebivalci Amerike še tako trudijo in pri tem prepričujejo ostale, da je to res, bela Amerika izginja. Vedno bolj je črna. Polna temačnosti v najtrši obliki. Way of life. Že dolgo časa ne več. Smisel življenja I. Nisem si mislil, da bo navkljub bolečini ob smrti svojega sina Eric Clapton izplaval na površje. Podcenjevanje? Ne. Tolikokrat je bil že na samem robu propada (alkohol, mamila, brezdušje). Vendar je ob po- moči prijateljev vedno prišel "nazaj" močnejši, vendar mogoče še bolj ranljiv. Sedaj je bila edina rešitev ta, da je prijel za svojo drugo največjo ljubezen in jo pripravil do tega, da sta skupno prišla med nas. Čeprav težo, je delo edino, ki ga lahko odžene od turobnih misli. Sodelovanje s prijatelji mu je dalo vedeti, da je na pravi poti. Le tako naprej. Bavdek MODA92 MODA92 MODA 92 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitke in obvestila, BBC London -večerna informativna oddaja, 19.00 -Zaključek Vaše mnenje -pokličite nas ' Vsak dan prinaša kaj novega, večkrat se srečujemo s problemi in težavami, nad katerimi se jezimo in včasih nam življenje prinese tudi kaj dobrega... Vsi, ki delamo časopis, si od vsega najbolj želimo čimveč novic, dobrih in slabih. In zato, ker povsod res ne moremo biti in ne moremo vsega zvedeti, so nam zelo dobrodošli pozivi in informacije, ki nam jih posredujejo bralci. Zato odpiramo rubriko Vaše mnenje, v kateri se bomo odzvali na vaše pozive. O vsem, kar opažate v kraju, kjer živite, kar vas moti ali vznemirja, nam lahko sporočite pismeno ali po telefonu na številko 211 - 835 ali 211 - 860 - za rubriko Vaše mnenje. Predloge, ki ste nam jih že ali boste posredovali in ki jih bomo novinarsko obdelali in objavili v naši novi rubriki, bomo nagradili. Pokličete nas lahko vsak ponedeljek, sredo, četrtek dopoldne od 10. do 12. ure. ZLATA JANA za Almirino poletno kolekcijo EKS0TIK - Mirno lahko trdimo, da bolj zanimive kolekcije od Almirine v kreaciji akademske slikarke Vesne Gabrščik - ligo na vsem sejmu MODA 92 v Ljubljani ni moč najti. Barve tropskega sadja, rumeno zelene barve limon in grenivk se prepletajo z barvami manga, papaje in granatnega jabolka ter z globokimi temnimi odtenki gingerjevih cvetov in vijoličastih odtenkov jajčevca. Enobarvni pletenini ustvarja kontrast nemirna tiskana preja, ki združuje v sebi odtenke tropskih rastlin. Te intenzivne barve narekujejo enostavno modno linijo. Oprijete tunike dopolnjujejo kratka razgibana krila, k široki tuniki v novi trapez liniji pa se bodo podale ozke hlače, lahko pa jo bomo nosili tudi kot samostojno mini obleko. -yj Rdeče In črno Iz M0DENE - Modena iz Tržiča se na sejmu MODA '92 predstavlja s futuristično oblikovano kolekcijo. Kreatorka Zinka Vidmar jo je imenovala "Back to the Future". Uporabljeni materiali -lak in yersey z metalik učinkom dajeta pečat celotni kolekciji. Oblačila so dopolnjena s kovinskimi pasovi in gumbi v istem stilu. Medtem ko smo bili pri M0DENI zadnji sezoni vajeni nežnih pastelnih barv, je v močno kontrastni kombinaciji rdeče in črne barve pri kolekciji, razstavljeni na sejmu mode, čutiti dobesedno nekakšen izziv. Vse kaže, da si MODENA iz Tržiča s svojo mlado, a ustvarjalno eki; po hitro in pogumno utira pot navzgor. Mimogrede, MODENA ima svojo lastno prodajalno na Deteljici v Tržiču, njene modele pa je dobiti tudi po raznih drugih bolje založenih trgovinah s kontekcijo. 17. STRAN @®m®SSyj©lEEGLAS KRANJ MESEC AVTOPLAŠČEV SAVA V ALPETOUR REMONT KRANJ -LABORE V sodelovanju Alpetour Remonta, Save Kranj, Zavarovalnice Triglav in Gorenjskega glasa bo v času od 17.1. do 17. 2. v Servisno prodajnem centru Alpetour Remont potekala prodajna akcija avtoplaščev Sava, kar pomeni: 10 % popust pri nakupu avtoplaščev za osebna in kombi vozila (v servisu), 15 % popust - pri montaži, - pri centriranju, - pri krpanju, - pri optični nastavitvi preme. Vsi uporabniki teh storitev bodo vključeni v nagradno žrebanje: - elektronska naprava proti rjavenju RUST EVADER z montažo, - snežne verige PRAKTIS, - 3 polletne naročnine na Gorenjski glas, - komplet avtopreprog, - velika avtomobilska svetilka, - komplet avtopredpražnikov. Žrebanje bo 18. februarja 1992. Vsi, ki bodo zamenjali vse 4 avtoplašče, bodo prejeli praktično darilo. ZIMSKE POČITNICE SO PRED VRATI. ČE ŠE NISTE ODLOČENI, KAKO JIH BOSTE PREŽIVELI, POBRSKAJTE PO NAŠI PONUDBI: ^ CELOVEC - Mesto ugodnih nakupov 1 - dan ^ MUNCHEN - V času velikih razprodaj 1 - dan ^RADENCI-Senior klub 2-dni ^ STRUNJAN - Paket za upokojence 7 - dni ODHODI: 18.1. in 1.2.1992 CENA: SLT 200 ODHODI: 25.1.1992 1. in 8.2.1992 CENA: SLT 1.500 ODHOD: 8.2. 1992 CENA: SLT 1.780 ODHOD: 15.2.1992 CENA: SLT 6.600 TERMINI: 25.1.-1.2.1992 1 2 -8l2 1992 CENA: od SLT 4.300 dalje * ZIMSKE POČITNICE OB MORJU 7 - dni Koper, Simonov zaliv, Strunjan, Portorož, Piran ZIMSKE POČITNICE V TOPLICAH 3,5,7 ali 10-dni čatež, Laško, Atomske, Ptujske, Moravske in Lendavske Toplice ODHODI: po želji ZIMA NA SNEGU 1-dnevni paket KRVAVEC 1-dnevni paket SORIŠKA PLANINA 3,5 ali 7-dnevni paketi BOHINJ 7-dnenvi paketi CERKNO 7-dnevni paketi ROGLA RAČUNOVODSKE IN KNJIGOVODSKE STORITVE Vsi vemo, da zasebnik ali podjetnik potrebuje dobrega računovodjo - mi ga imamo. Po konkurenčnih cenah Vam nudimo računovodske in knjigovodske storitve ter svetovanja. Prepričajte se o naši kvaliteti Tel. 064/620-263. AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 20.1.1992 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF. Posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika Informacije: telefon 631-729 POSEBNA UGODNOST: • 5 % popusta za prijavo s kuponom Gorenjskega glasat (Pri vseh aranžmajih označenih z zvezdico) ZA ZAKLJUČENE ŠOLSKE SKUPINE ORGANIZIRAM01-DNEVNE ŠPORTNE DNEVE NA KRVAVCU, POKLJUKI, SORIŠKI PLANINI IN VOGLU! NA VOLJO STA TUDI TRADICIONALNA PROGRAMA ŠPANIJA ZA VSAK ŽEP IN ŠPANIJA ZA MLADE Z ODHODI OD 21.3.1992 DAUE! VSE PRIJAVE IN INFORMACIJE: V POSLOVALNICAH ALPETOUR A KRANJ tel. 211-083, RADOVLJICA tel. 74-621, ŠKOFJA LOKA tel. 621-755, TRŽIČ tel. 50-370 ŽELIMO VAM PRIJETNE POČITNICE Ime in priimek Naslov_ Prijave za_ Datum_ Podpis OPTIKA Cesta na klanec 3, KRANJ • DIOPTRIJSKA OČALA NA RECEPT IN BREZ RECEPTA • ZDRAVNIŠKI PREGLEDI VSAK fUNtOEUEK od 16. -18. ure • VELIKA IZBIRA OKVIRJEV (tudi UVOŽENIH) • KVALITETNA SONČNA OČALA Informacije® 064/211-202 RENT a CAR lMllI-lOlJ KRANJ, Koroška 5 (hotel Creinn) Telefon: 064/213-160 328-602 IZPOSOJANJE OSEBNIH IN KOMBINIRANIH VOZIL PO KONKURENČNIH CENAH AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 20.1.1992, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF ^2» 311-035 [J SREDA, 22. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Program za otroke 8.30 Iz stare skrinje 8.50 Ta čudoviti notni svet, odda ja TV Sarajevo 9.45 Peer Gvnt, balet, ponovitev predstave SNG Maribor 1.20 Louisiana, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.10 Video strani 13.30 TV dnevnik 13.40 Napovednik 14.30 Video strani 14.40 Zgodbe iz školjke, ponovitev 15.30 Svet narave, ponovitev angleške poljudnoznanstvene oddaje 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.35 EP. Video strani 18.40 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 EPP 19.00 Žarišče 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.67 Šport 20.00 EPP 20.05 Film tedna: Kjer sanjajo zelene mravlje, nemški film 21.40 Mali koncert: Cveto Kobal, flavta 22.00 EPP 22.06 TV dnevnik 22.25 Vreme 22.27 Šport 22.30 Napovednik 22.33 EP, Video strani 22.35 Sova Alf. ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Glasba skozi čas, koprodukcija 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 15.40 16.30 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.25 22.25 22.56 Video strani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev V območju somraka, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Psiho Napovednik TV dnevnik, ORF Moda '92 Športna sreda Komorna glasba skozi stoletja: Zreli barok in rokoko, ponovitev Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Dokumentarna serija 10.00 Poročila 11.06 Spored za otroke 11.35 Taksi 12.00 Poročila 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 13.65 Poročila 14.10 Spregledali ste, poglejte 16.00 Poročila 16.30 Znanost in mi 17.00 Izredni spored 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21.35 Fluid 22.25 TV dnevnik 22.50 Poročila v angleščini 22.56 Poročila v nemščini 23.00 TV poudarki KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 A sftop 20.00 Dober večer 20.30 Oddaja o malih živalih 21.00 Oblečena za ubijanje, ameriški akcijski film; dogodivščine Sherlocha Holmesa TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Družinske vezi 9.30 Francoščina 10.00 šolska TV 10.30 Prekleti z otokov, ponovitev filma 12.05 Popaj, risanka 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sužnja Isaura 14.00 VValtonovi 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklaas - Deček iz Flandrije 15.30 Kitaljski zmaj, lutke 16.05 športna abeceda 16.25 Hevrekal 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGvver 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Drombuschevi 21.45 Pogledi s strani 21.56 Evropski policisti 22.45 Mestece Pevton, ameriški film; Lana Turner, Hope Lan- ge, Lea Philips TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.55 Leksikon umetnikov 17.30 Medijski program 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 čas v sliki 18.05 Družinske vezi 18.30 Zarjovi, levi 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Odločilna bitka, nemška TV drama 21.30 Črno na belem 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slo venija, novosti v narodno-zabavni glasbi, DomaČe novice I, Kupim-pro dam. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vodo-pivčevo, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 -Zaključek SLOVENIJA 1 20.05 KJER SANJAJO ZELENE MRAVLJE nemški barvni film; Bruce Spence, VVandjuk Marika, Rov Marika, Rav Barrett; Po stari legendi avstralskih staroselcev je svet samo sen zelenih mravelj, ki spijo globoko pod av strelsko puščavo in če jih zbudiš, se svet razblini. Zbuditi pa jih poskušajo buldožerji, ki kopljejo uranovo rudo... RADIO KRANJ v ust. Slovenski trg 1 64000 Kranj objavlja prosto delovno mesto NOVINARJA - KOORDINATORJA DNEVNEGA PROGRAMA Pogoji: — višja ali visoka izobrazba družboslovne smeri, — najmanj 1 leto izkušenj na področju radijskega novinarstva, — organizacijske sposobnosti Delo bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: RADIO KRANJ v ust., Slovenski trg 1, 64000 Kranj, z oznako "Za razpis". KINO 22. januarja CENTER amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer trda erot VROČE SANJE ob 18. in 20. uri ŽELE ZAR avstral melodrama KRIK V TEMI ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer kom. SCENE IZ ZAKONA ob 18 in 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film DVOJČKA ob 20. uri BLED Ni predstave I GLAS 18. STRAN UGANKARSKI KOTIČEK ČETRTEK, 23. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV AVSTRIJA 1 8.20 Video strani 8.30 Program za otroke 8.30 Pedenjžep 9.00 Mačkon in njegov trop, risanka 9.25 Čarobna vrtavka 9.45 Šolska TV, ponovitev 9.45 Nekoč je bilo življenje: Oko 10.10 Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Einsteinova dinamika fotona 10.40 Angleščina Follovv me 11.00 Video strani 13.30 TV dnevnik 13.40 Napovednik 14.10 Video strani 14.20 Športna sreda, ponovitev 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročita 16.35 Slovenska kronika 16.45 Program za otroke 16.45 Superbabica, angleška nanizanka 17.10 Živžav 18.04 EP, Video strani 18.05 Že veste, svetovalno izobraževalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 EPP 19.00 Žarišče 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Razrednik, ameriška nanizanka 20.30 EPP 20.35 Bobenček 21.35 Tednik 22.30 TV dnevnik 22.50 Vreme 22.52 šport 22.55 Poslovna borza 23.05 Napovednik 23.08 EP, Video strani 23.10 Sova Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Ne za peni več, ne za peni manj, angleška nadaljevanka 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.45 Video strani 15.55 Sova, ponovitev Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Glasba skozi čas, koproduk cija 17.40 Euroritem 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Video lestvica 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 EPP 20.05 Pot na Kitajsko, 2. oddaja 20.50 Umetniški večer 20.50 Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad 21.40 P I. Čajkovski: Simfonija št. 6 v H-molu, »patetična« 22.25 EP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Lausanne 23.25 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Tuja dokumentarna oddaja, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Spored za otroke 12.00 Poročila 12.05 Imenitna hiša, 2/8 del ameriške nanizanke 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 14.00 Poročila 14.10 Dr. Živago, ameriški film. Omar Sharif, Julie Christie 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih studiov 17.00 Izredni spored 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 20.50 Spekter 23.00 Dnevnik 22.25 Resna glasba 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Poročila v nemščini 23.00 TV poudarki 0.00 Poročila 9.00 Jutranji program, Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 šolska TV 10.30 Rajnki Matija Pascal, 1/2 del italijanskega filma 12.16 Klub za seniorje 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sužnja Isaura 14.00 VValtonovi 15.45 Goščavski otroci 14.55 Focus Earth 15.00 Jaz in ti 15.05 Nekoč je bilo... življenje 15.30 Am, darn,x!es 15.55 Mini scena 16.05 Otroci iz zabaviščnega parka, serija 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Zdaj ali nikoli 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nenavadni par, komedija 21.50 Pogledi s strani 22.00 Navihanec spet na poti. ameriški film; Burt Revnolds, Sally Field, Jackie Gleason, Jerrv Reed 23.35 Maxine, francoski film; Mic- hele Morgan, Charles Bover 1.00 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 16.10 16.15 17.15 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.00 21.30 22.00 22.30 0.30 Vremenska panorama Leksikon umetnikov šport Leteči Škot Družinske vezi Simpsonovi Lokalni program čas v sliki Vreme Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura Čas v sliki šport Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, vedno zelene melodije. Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC London, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II. aktualna tema, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRV06I JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz, 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87,7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 1 SOVA PRAVICA IZ TEME Nickovo nekdanjo prijateljico ubijejo in Nick se odloči, da bo poiskal morilca. Maria več kot prepričljivo odigra vlogo Nic kove nekdanje ljubezni. KINO 23. januarja CENTER amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16. in 18. uri, avstral. melodrama KRIK V TEMI ob 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. VROČE SANJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. trda erot. KRATKO SREČANJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film HUDSON HAVVK ob 20. uri RADOVLJICA amer. vojni LET NAD TOPOVSKIM GNEZDOM ob 20. uri BLED amer. zab. film DVOJČKA ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film MLADOLETNI VOHUN ob 20. uri O POSLIH IN FINANCAH -- NA VEDREJŠI NAČIN Tokrat: O NEŽI IN KURJIH JAJCIH Prejšnji petek smo predlagali, da skupaj skušajmo uganiti, kako je s kurjimi jajčki in ceno zanje. Zaprosili smo Vas, da pobrskate po družinskem gospodinjskem knjigovodstvu m izpišete ceno za eno jajce januarja 1991, ko je godovala Sv Neža. Zraven pa Vašo napoved, kolikšna bo cena enega kuriega jajca prihodnji torek, 21 januarja 1992, ko je praznik Svete Neže • ki kuram rit odveze. Zajeten kup odgovorov smo prejeli, predvsem od gospodinj. Ampak na Nežo, jajca in cene se spoznajo tudi bralci - Milan Boja-nič Iz Kranja, Ul. 1. avgusta 5, je o grozljivki (kot bicmirne duše lahko imenovali dogajanja s cenami jajc od lani do letos!) napisal pravcato pesmico: Lani kura Neža jajce je znesla, teti Mari EN DINAR je prinesla. Cez celo leto pridna kura Neža vsak dan jajce ji ie podarila, da bi teta Mara s tem kaj zaslužila. Ko letos je kura Neža na jajcih sedela, videla je ceno: 13 TOLARJEV!!! in jo je kap zadela. Naš bralec torej predvideva, da bo v enem letu cena kurjih jajc poskočila kar trinajstkrat - z enega na trinajst tolarjev. Popolnoma enako napoveduje Marija HAFNER iz Zgornjih Bitenj pri Žabnlci. Ostale napovedi naših bralk in bralcev so, da bodo v torek jajčka po 11,50 do 14,00 tolarjev - iz gospodinjskih bukev pa ste izbrskali, da je bila lanska januarska povprečna cena 2,00 (tedaj dinarja) Valerija KRANJC iz Celja je bila zelo natančna in nam sporoča, da je bilo eno |ajce 21. januarja 1991 možno kupiti najceneje za 1,40 din; pa tudi po 4,00 din so že bila tedaj. Anica ERŽEN Iz Sovodnja je glede cen kurjih jajc najbolj optimistična (tako nekako kot Zavod za statistiko): lani januarja naj bi bila cena 5,00 din, letos na Sveto Nežo pa bo 11,50 SLT. Večina Vaših napovedi pa je podobnih: od lanskih 2,00 dinarjev (kolikor je bila povprečna cena za eno jajce 21. 1. 1991) naj bi letos plačali za en jajček celih 12,00 tolanev. Jana SODJA iz Bohinjske Bistrice je natančnejša - z lanskih 2,30 din na 12,30 tolarja bodo skočila "jajčka, jajčka, kaj bi brez vas - naj bodo debela ali tanka, jedla bi jih brez prestanka", nam je dopisala bralka Dan Sv Neže je šele v torek in tedaj bomo pogledali v najbližjo trgovino, da bi preverili, kako pravilne ste ugibali. Prihodnji petek pa bomo z Vaših dopisnic prepisali še kakšno iskrivo misel o cenah kurjih jajc. zraven pa seveda odločitev o tem, kdo bo za sodelovanje v tokratnem ugibanju prejel nagrado Le to že vemo. da bo odločitev silno težka - kaiti o kurjih jajeth ste nam nadrobili toliko pregovorov, verzov, zbadljiv, ugank in tudi žalostnih misli, da bi samo o tej temi lahko napravih posebno prilogo Gorenjskega glasa! 1 2 3 4 rs—i 6 "-' 7 8 9 KI 11 12 13 14 15 16 17 18 19 i 20 21 22 ~ i 23 24 25 '26 1* i 28 29 30 31 32 Posnetek je nastal v legendarnih Dražgošah. Če ste se v krogcu na fotografiji spoznali, nas pokličite ali nam pišite. Čaka vas lepa nagrada v vrednosti 2.000 tolarjev. NAGRADNA KRIŽANKA MGV SPORT Izpolnjeni kupon z vpisano rešitvijo nalepljen na dopisnico pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 23. januarja, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada - bon v vrednosti 5.000,00 SLT 2. nagrada - bon v vrednosti 4.000,00 SLT 3. nagrada - bon v vrednosti 3.000,00 SLT 4., 5. in 6. nagrada - praktično darilo Gorenjskega glasa Želimo vam veliko užitka pri reševanju in veliko sreče pri žrebanju! GLASOVA PREJA jevanje z zamikom, predvsem infrastrukturnih cen, plač, tudi vlada se obveže, da bo izdatke povečevala počasneje od stopnje inflacije. Kritična je začetna točka, ko si vsi partnerji skušajo zagotoviti dober start, uskladiti stvari navzgor, zato lahko povzroči celo izbruh inflacije." Zakelj: "Soočeni smo z vladno krizo, Andrej, kako se to odraža v delu vlade?" "Negotovost ne more dajati dobrih rezultatov, zato bi morali čimprej izvesti volitve, če jih bomo hitro, bodo manj stale." Zakelj: "Koliko časa v tej zasedbi še lahko uspešno delujete?" Ocvirk: "Vsi trdijo, da nismo uspešni." Zakelj: "Dr. Mencinger je eden stebrov Bajtovega inštituta, Jože, kaj napovedujete v primeru, da se Peterletova vlada obdrži do aprilskih volitev, kaj v primeru, Če se do jesenskih, in kaj v primeru, če takoj dobimo novo vlado?" Mencinger: "Inštitut se ukvarja s prognozami, vendar se nikoli ni s političnimi, sam pa se ne bi." Ocvirk: "Za gospodarstvo je ključno mednarodno priznanje Slovenije in nato povezovanje z EGS v smislu dolgoročnega financiranja." Mencinger: "V trenutku priznanja se za gospodarstvo ne bo veliko spremenilo, zmanjšalo se bo le politično tveganje. Prepričan sem, da bo za Slovenijo tudi v prihodnje zelo pomemben jugoslovanski trg, da bo tam moč bolje zaslužiti kot na drugih trgih. Kar zadeva gospodarske razmere pa mislim, da se bo depresija v najboljšem primeru nadaljevala do polletja, proti koncu leta bi lahko Drišlo do oživljanja. Treba pa je vedeti, da je slovensko gospodarstvo majhno in že majhna sprememba ima lahko velike učinke. Mislim, da si morala vlada zdaj najbolj prizadevati za gradnjo cest, zlasti Maribor - Koper, zanjo je zdaj najbolj primeren čas, tako bi konkurirali tudi Hrvaški, ker bi prej vzpostavili to zvezo, če ima kje, ima Slovenija komparitivno prednost v transportu, ne pa v turizmu, saj je Slovenija turistično izvozna, se pravi, da več porabimo v turizmu, kot pa zaslužimo. Možnost, ki sicer ni lepa, je tudi, da Slovenija postane vojni dobičkar, kar je Hrvaška porušena, zmogljivosti pa imamo. Sicer pa sem prepričan, da bomo v ne tako daljni prihodnosti imeli manj problemov s srbskim kot s hrvaškim gospodarstvom, saj je slovensko s srbskim komplementarno, s hrvaškim pa konkure-čno." Zakelj: "Konkretizirajta to na dveh gorenjskih problemih, na jeseniški Železarni in Rudniku urana Žirovski vrh?" Ocvirk: "Tovarne naj zapirajo tisti, ki so že kakšno postavili in vedo, da je to zelo težko. Železarne pa morajo zdržati, ker tržišče za njihove izdelke bo, vzhodnoevropske so propadle, ker so veliko bolj zastarele kot naše, tudi na Zahodu v bazni industriji škriplje. Seveda pa jih moramo postaviti na ekonomske osnove. O RUŽV pa premalo vem, da bi lahko kaj rekel." Zakelj: "Jože, bi vstopil v vlado, ki bi jo oblikoval g. Bavčar, Andrej, si pripravljen vstopiti v morebitno novo vlado?" Mencinger: "Zaenkrat me še nihče ni vprašal, odgovora trenutno ne bi vedel." Ocvirk: "To je odvisno od mandatarja in od drugih članov vlade." Vprašanja - odgovori V odmoru se je nabrala kopica pismenih vprašanj občinstva, ki jih je Viktor Zakelj v drugem delu večera zastavil dr. Jožetu Mencingerju in dr. Andreju Qc-virku. Ocvirk: "Verjetno manjka motivacije." Mencinger: "Na tem področju je podobno kot pri drugih ministrstvih, potrebno JE vzpostaviti kontrolo finančnega ministrstva nad posameznimi izdatki, tudi drugim vladam to ni uspelo. Parlament bi moral vedeti, za kakšen izdatek gre, ne pa, da gre za posameZno področje toliko in toliko odstotkov denarja." Pospeševanje izvoza Zakelj: "Kakšne rešitve pripravlja vlada za pospeševanje izvoza?" Ocvirk: "Najpomembnejši je pravi tečaj, nato izvozne stimulacije v proračunu, ko bo ta sprejet, pripravljamo zakon o banki za zavarovanje izvoznih poslov, v prehodnem razdobju pa naj bi garancije za dolgoročne izvozne posle dajala država s proračunom." Menciger: "Tečaj zdaj kontrolira Slovenija, sem pa proti subvencijam, saj je za vsako potrebno pobrati denar. Posredno lahko k temu prispevamo z zadržanjem carinske zaščite, večino davkov pa je potrebno prenesti na posredne." Državne železarne Zakelj: "Mencinger je podrža-vil Slovenske železarne, bi jih Ocvirk tudi?" Ocvirk: "Raje bi banke." Mencinger: "Slovenske železarne so se hotele same podržavj,-ti, država jih je želela podržavi-ti čim manj, zato je^bila osnovana delniška družba, močan je bil pritisk na banke, da bi del dolgov pretvorile v lastniški delež železarn." Zakelj: "Kdaj bo vlada jeseniško Železarno razbremenila starih bremen in ji tako omogočila konkurečni boj na trgih?" Ocvirk: "Veliko razpravljamo o sanaciji bank, ki je v bistvu sanacija gospodarstva, program, ki ga pripravljamo v agenciji za sanacijo bank, bo na mizi v letošnjem prvem kvartalu, v tem okviru je tudi sanacija železarn." Tri dobra podjetja Zakelj: "Naštejta tri dobra gorenjska in slovenska podjetja?" Ocvirk: "Težko bi jih naštel." Mencinger: "Med dobra štejem tista, ki se niso pojavila na vratih vlade, vsako, ki je v preteklih dveh letih preživelo, je bilo dobro." Plača 350 mark Zakelj: "Kje ie spodnja meja plač?" Ocvirk: "Manjša od 70 odstotkov košarice življenjskih stroškov ne bi smela biti." Zakelj: "Pri procentnem računu poveš vse, če ne poveš količine." Menciger: "Spodnja meja je pri 350 markah." Policijska država Zakelj: "Ali Slovenija res postaja policijska država?" Mencinger: "Na to ne morem odgovoriti, mislim, da ti resorji potrošijo preveč denarja." Ocvirk: "Nimam meril, po katerih bi to bila, eno je morda denar za orožje, v perspektivi ni nobene potrebe za kaj takega" Zakelj: "Kako bo to uresničeno v vojaškem in policijskem delu proračuna?" Ocvirk: "Vztrajali bomo na večji udeležbi gospodarstva, predvsem za intervencije v gospodarstvo in rezerve." Zakelj: "Kaj torej misliš o vojaškem in policijskem delu proračuna?" Ocvirk: "V njem je meja s preostalo Jugoslavijo in je zato tako visok, v vojaškem delu je tudi potrebno postaviti še nekatere stvari." Zakelj: "Bodo zato večje davčne obremenitve za gospodarstvo in državljane?" Ocvirk: "Predlogi za znižanje so pri prometnem davku in pri dohodnini, ključna stvar je pobrati davke." Zakelj: "So torej davčne uprave slabe?" Devizni računi Zakelj: "Zakaj odklanjate devizne račune podjetij?" Ocvirk: "Devizni računi so rezultat časov velike devizne nelikvidnosti, zato zdaj nimajo več pravega smisla, trditve, da bodo prilivi hitrejši, ne držijo, ker mora biti denarna politika restriktivna." Mencinger: "Uvedba deviznih računov je korak nazaj, režim je trenutno zelo liberalen, dodatna možnost so vrednostni papirji Banke Slovenije v tuji valuti." Vrednost tolarja Zakelj: "Kaj bo s slovensko valuto po končanem odkupu stanovanj?" Ocvirk: "V tem času bo potrebno sprejeti zakon o lastninjenju in nato tako denar vleči pet let." Mencinger: "Tečaj je trenutno za večino izvoznikov še soliden, do kritične točke pa bo prišlo januarja, ko bo izvoz postal spet nekonkurečen. Problematična je prevelika stabilnost tolarja, do katere je prišlo zara- di odkupa družbenih stanovanj, ko se bo sprostilo veliko denarja, ki je vezan tudi iz spekulativnih razlogov v tolarjih, se bo tečaj dvignil, deloma ga bodo tudi blagajniški zapisi, ki jih je uvedla Banka Slovenije." Finančna komisija Zakelj: "Danes se je sestala finančna komisija vlade, je politična ali strokovna, kakšen je njen odnos do Banke Slovenije?" Mencinger: "Ne poznam je." Ocvirk: "To ni komisija, ki bi bila imenovana, temveč se sestaja pri predsedniku vlade, da sooči finančne prđbleme, sesta-nejo se člani vlade, tudi drugi, zlasti predstavniki bank, SDK, Banke Slovenije, zavarovalnic. Danes je obravnaval učinke stanovanjskega zakona, zakon o javnem dolgu, plačevanje nafte z devizami, torej tri stvari, ki vplivajo lahko na tečaj tolarja." Zakelj: "Torej je ena misterioznih komisij, ki nima pokritja ne v poslovniku ne v drugih dokumentih." Ocvirk: "Takih sestankov imam po deset na dan." Zamrznjene devize Zakelj: "Kaj bo vlada storila glede zaseženih deviz varčevalcev?" Ocvirk: "Ni jih zasegla vlada, ne strinjam se, da so to naredile banke, ki so v NBJ morale direktne deponirati 17 do 20 odstotkov deviz, nad minimalno rezervo - ki je za Ljubljansko banko znašala 200 milijonov dolarjev - pa prodati na deviznem trgu v Beogradu. Devize, ki so ostale doma, so šle v gospodarstvo, ne rečem, da kakšen odstotek tudi za plače v bankah, vendar se je prek gospodarstva z njimi gradil Cankarjev dom in drugo. Zdaj milijarde dolarjev ni, da bi ljudem izplačali vse naenkrat, poleg tega je treba imeti kritje v tolarjih, tudi tega ni. Lahko pa jih dobe postopoma in z novimi obveznicami Republike Slove- sih bankah ne morejo kupiti stanovanja, lahko pa ga tisti, ki so imeli devize v nogavicah ali v tujih bankah." Mencinger: "Nisem prepričan, da je nezaupanje v banke tako veliko, ljudje bi lahko dvignili marke po 37,3 tolarja, pa jih niso, ko je bila njihova cena na trgu 41,5 tolarja. Tu se skriva zaupanje, tudi odgovor, zakaj tečaja ne prideta skupaj. Zakon je treba sprejeti, rešitev z obveznicami je boljša, mislim, da je zgrešeno govoriti o tem, kdaj bo kdo dobil 500 mark, ker potem ljudje mislijo, da morajo iti po teh 500 mark. Če bi bila cena družbenih stanovanj bolj domišljena, bi lahko brez velikih proklamacij postopoma izplačevali te vloge in tako ponovno vzpostavili zaupanje, navsezadnje ni prijetno imeti deviz doma." Devize v nogavicah Zakelj: "Koliko deviz imajo ljudje v nogavicah?" Mencinger: "Tega ne vem. Pri odkupu stanovanj sodeluje 110 tisoč gospodinjstev, kar je približno šestina vseh, če so razporejene enakomerno, jih je pet šestim še ostalo, sklepam torej lahko, da imajo ljudje doma in v tujih bankah še približno 2,5 milijarde mark." Zakelj: "Bi z ustreznim lastninjenjem podjetij ta denar prišel v sistem?" Ocvirk: "Bi, del zagotovo." vedati, po izkušnjah v svetu je pri več kot 10-odstotni na mesec spremenljivost zelo velika. Mislim, da bo januarja nižja, kot je bila decembra." "Rdeči" direktorji Zakelj: "Kako ocenjujeta razprave o "rdečih" direktorjih?" Ocvirk: "Te razprave so neproduktivne, pomembno je le, ima direktor rezultate ali ne. Če pa govorimo o krajah, je treba vedeti, da so po desetih zapovedih prepovedane, tudi v naši zakonodaji so prepovedane, ukrepa naj tisti, ki to nadzoruje" Mencingerjev in Ribnikarjev zakon Zakelj: "Kakšna je razlika med Mencinerjevih in Ribnikarje-vim zakonom o lastninjenju?" Mencinger: "Oba temeljita na dokapitalizaciji in na tem, naj managerske in upravljalske pristojnosti dobi tisti, ki prinese nov kapital. Osnovna razlika je v tem, da Ribnikarjev prek noči ustvari državno lastnino, ki je brez pravice upravljanja, medtem ko je v mojem določen rok, država pa nič ne izvede, temveč le določi pravila in jih kontrolira. Če bi še enkrat pripravljal zakon, bi rok do leta 1992 raztegnil na leto 1993, dal bi še več časa za lastninjenje. Mislim, da se v Vzhodni Evropi zdaj v celoti z idejo privatizacije pretirava, sam sem bil vedno proti državni in družbeni lastnini, toda zdaj ni več južni trgi Zakelj: "Kaj se bo zgodilo z južnimi trgi?" Ocvirk: "Skušali se bomo dogovoriti z vsemi republikami, normalno dogovarjanje poteka s Hrvaško, ob tem pa so konkretni rezultati žal najslabši. Največji, obojestranski interes, je z makedonskim gospodarstvom, če bo pomorska pot uspešna, bodo pri nas začele padati cene kmetijskih pridelkov. S srbskim gospodarstvom naše skuša obdržati vezi, ko bodo politične pregrade zrušene, bo zaradi komplementarnosti sodelovanje verjetno spet normal- vprašanje, hišo podreti ali ne, temveč kako podreti, da bomo preživeli, zato se mi zdi, da je bistven mehak prehod, ne pa sunkovit." Zakelj: "Vaš zakon podaljšuje samoupravno agonijo, bi torej prišel k nam tuji kapital?" Mencinger: "Očitek je neupravičen, govoril sem z mnogimi potencialnimi tujimi vlagatelji, več ali manj so zakon razumeli in se strinjali, ni preprečeval tujih vlaganj. Sicer pa je danes bistveno, da preživi čim več podjetij, če je bilo jugoslovansko gospodarstvo kdaj učinkovito, je bilo v depresiji, saj se takrat za obstanek podjetij najbolj bore delavci. Zato zdaj ne nije, ki bi bile nominirane v markah, z 8-odstotno obrestno mero (na Hrvaškem je 5- odstotna), ki bi bile uporabne za odkup stanovanj, delovne dobe in za poslovanje na borzi. V tem trenutku nikakor ni pošteno, da tisti, ki so varčevali v na- infiacija Zakelj: "Kakšno inflacijo pričakujeta letos?" Mencinger: "Več kot za dva meseca naprej je ni moč napo- MARIJA VOLČJAK bi bilo nič narobe, če bi se povečala vloga delavskih svetov, kakor se to čudno sliši, predvsem pa imam raje delavsko kontrolo kot kontrolo države nad podjetji." Foto: JURE CIGLER Sely De Brea - šubic Andrej Novak Vrednote, ki so sprožile upor Razgovor o tej temi sem si predstavljala z drugačno vsebino in sicer: Zakaj v tem času negiranje bistva, oziroma osnovnih vrednot NOB. Človek mora imeti v sebi nekak globlji smisel, ki napolnjuje njegovo življenje. Usmerjen je k ciljem, idealom in ob tem doživlja tO kot vrednoto. Taka vrednota je tudi svoboda, ki se jo zavedaš ali pa ne. Sem otrok dveh revolucij - španske in nato še te »sporne« vojne. Ko mi je mati leta 1945 rekla, »sedaj je pa svoboda, nič več streljanja, nič več preganjanja, mir.« Planila sem v jok »to bo en sam dolgčas!« Svoboda je splošna vrednota, ki je lahko moja in tudi narodova. Obe pa sta povezani z občutkom odgovornosti in obveznostjo. In če mi kdo hoče to vrednoto nasilno odvzeti, se uprem, ker je to smisel. Taka vrednota je tudi ljubezen in v tem primeru ljubezen in navezanost na lastno zemljo. Poljanci so se prav zaradi te ljubezni uprli, ker niso dovolili, da jih kdo izseli. Poljance sem začela počasi spoznavali. V njih je trd hotaveljski kamen, vpliv hladnega germanskega razuma - navzven in topla, nežna čipka - slovita romanska čustvenost. V tej kontrastno-sti sem jih vzljubila in jih spoštujem, ker se tudi zavedajo svoje samopodobe, polni so ponosa. Vse to so vgrajevali vase že od nekdaj. Naselili so se v dolino, kjer so se križale severne in južne kulture, dolino, skozi katero so se valili vsi mogoči narodi - Romani, Langobardi in germanski naseljenci. Obdržali so se, ker so bili uporni več kot tisoč let, saj to je čudež. Znali so od vseh pobrati vrednote, ki so se oblikovale v vsakem času, ko so premagovali vse krize v svoji zgodovini. Zato so se bili sposobni upreti le, ker so bile prizadete njihove moralne, humane in kulturne vrednote in ker je šlo za njihov obstanek in preživetje in to vseeno, ali v tej ali oni vojni. Poslušala sem tukaj Maksa Kr-melja, ki je opisoval stisko in strah Poljancev, da jih ne bi izselili, ko niso prenesli rasnih pregledov - meritev glav, grupiranja po barvi kože, oči ali las. Vzeta jim je bila osebna čast 1n samospoštovanje. A ponosa jim niso vzeli. Zato so se organizirali in uprli med prvimi v Evropi. Sedaj bi pa ta poljanski Diogenes mo- ral v Canosso po odpuščanje, ker je znal v teh ljudeh prebuditi tisto najboljše! Prav zaradi takega gledanja na te dogodke imam v poljanski šoli probleme kot v prejšnjem režimu ob obelodanjanju mož, ki so ne glede na ideološko prepričanje dali s svojimi deli temu narodu pomemben prispevek. Tako eni kot drugi pa samo potrjujejo poljansko identiteto. Ne spuščam se v kritiko strank, ampak v obnašanje tistih ljudi, ki v svojem političnem povzpetni-štvu uporabljajo metode, ki so do nedavna tudi njih bolele. Podirajo in negirajo vrednote, namesto da bi na njih gradili nove. Da bi bili odprti, nemaščevalni, ampak priznavajoči tudi vrednote, ki so že od nekdaj. Tako ne morejo rasti ne oni. ne ostali krajani v svoji etični vrednosti. S Jože Dežman tem spodkopavajo in negirajo sami sebe. In še replika na izjave Jožeta Dežmana. Strinjam se z njegovimi mirovnimi mislimi. Tudi sama vem, da povzroči vojna krizo vrednot, predvsem etičnih, pri enih in drugih. Mislim pa, da ni potegnil vzporednice tudi na zadnjo, junijsko vojno. Janševa organizirana vojska je rezultat komunističnega projekta teritorialne obrambe. In tega upora ne bi bilo, če ne bi bilo že prej leta 1941 in vseh uporov tega malega naroda. Štejem za žalitev, da so samo partizani militaristi, tega duha pač niso vsi poveličevali. Ko sem kot lovec v narodni zaščiti v tej zadnji vojni v nočeh v hotoveljski grapi z nabito puško stražila. sem imela pred očmi samo strah pred militarizmom. Moj mož doma nikoli ni prenesel pogleda na moje lovske puške. A prav na današnji dan pred 50 leti v Dražgošah je vkopan v snegu streljal, a ne, ker je bil partizan - militant, ampak, ker je bil poln ljubezni do tistega koščka zemlje in ker je želel svobodo, da bi lahko ustvarjal. Utrip časa Albanija, Bolgarija, Ciper, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija so bile evropske države, ki niso priznavale ugovora vesti pri služenju vojski. Militarizacija duha v nekdanji Jugoslaviji je omrežila marsikatere duše. Zato upravičeno s kritičnim očesom gledamo na uporabo zgodovinskega spomina v vojaške namene. Tudi boje gorenjskih partizanov je feldkurat / politdelegat teritorialne obrambe Janez Švajncer vključil med tista dejanja slovenske vojaškosti, ki naj spodbujajo narodno bojevitost nove slovenske vojske. Omenja dva spopada: »Do največje zmage slovenskih partizanov pa je prišlo med decembrsko vstajo na Gorenjskem. Cankarjev bataljon, ki je imel 72 borcev, je ob cesti Škofja Loka - Blegoš pri vasi Rovte 12. decembra (1941 - op. p.) pričakal v zasedi nemške policiste. Predhodnico so spustili mimo, udarili pa po koloni. Padlo je 46 policistov. Enega ranjenca so partizani ujeli, obvezali in izpustili. Samo pet policistov se je rešilo... Gorenjski partizani so se januarja 1942 spopadli v odprtem boju z Nemci za vas Dražgoše. Umaknili so se šele po trdovratni obrambi. Nemci pa so vas popolnoma razdejali in veliko vaščanov pobili.« Militarizacija duha se torej nadaljuje. Janez Švajncer išče v vojnih zgodbah lažiromantične spodbude za prihodnje spopade. Ugovor proti militarizaciji razuma je naša pravica, zato je dobro, če pristanemo na pomisleke o pojmih, ki nam določajo miselno polje. Vojna je svi- njarija. V njej se ljudje pobijajo. Zato govorimo o vojni kot tragediji za večino v njej udeleženih. In opozarjamo na njene posledice. Morda se bo ob tem le kdo zamislil in uspeh bo že to, če bo v prihodnje kakšna glava manj razbita. »Življenje je nevarno. Ko se človek rodi, je pred njim le ena gotovost - smrt. Vmes se mu lahko pripeti vse mogoče. Lahko se mu posreči ali pa žalostno spodleti. Lahko pride na konja ali pa na psa, lahko se povzpne na vrh ali pogrezne na dno.« Tveganje je nenapoved-ljivo, vendar vsak čas ni enako grozeč. Razumno je, da vrednotimo čas, ki ga preživimo v miru, kot dragocen. Prav vojna pa je gromozanska tatica takega časa. Ali ni neprijetno, da je druga svetovna vojna (ob tem, da je več kot vsakemu dvajsetemu utrnila življenje) 36.000 prebivalcem gornje Gorenjske ukradla kakih štiri tisoč let, ki so jih prebili v partizanih, še več kot štiri tisočletja v izselje-niških taboriščih, kakih tisoč- Nasvidenje 1993 Od Dražgoške bitke je preteklo petdeset let. Danes ugotavljamo, da je prerasla v mit. Res je k temu obilno pripomogla enoumna oblast, ki ji ne pripisujemo več mnogo lepih lastnosti. Vendar so miti trajnejši od dnevne politike. Volja, moč in pa želja novih oblastnikov, da bi z Novo zgodovino (kjer pomembno mesto zavzemajo taktične analize, ki v nekaj skopih, a jedrnatih besedah hkrati presežejo Janeza J. Švajncerja in Miroslava Lazanskega) in z družbeno amnezijo (polno morale in krščanske ljubezni) vzpostavili Resnico Dražgoške bitke, so se znašli na samih mejah svojih zmožnosti. Morda bi še zmogli posekati nekdanje nesporne lastnike Resnice, ki so skrivaj prekoračili enega od Rubikonov in iz Razrednega boja prešli v Narod. Glasna in neokusna polemika med omenjenima falangama pa je pusti- petsto let so tičali v nemški vojski, kakega pol tisočletja so trpeli koncentracijska taborišča, čez tristo let so bili zaprti k begunjski kaznilnici, za več stoletij se nabere še ujetniških in delovnih taborišč. Da ne govorimo o mnogih letih prisilih premestitev na delo v tujino, pa o tisočih izgubljenih šolskih letih itd. itd. Te in druge vojne lopovščine je treba imeti pred očmi tudi tedaj, ko luščimo iz nje tiste prvine, ki so sestavni del našega samozavedanja. Zato je govoriti samo o decembrski vstaji v letu 1941 varljivo početje. Partizanski tabor je tedaj razvil svojo osnovno osvo-bodilno-odporniško dejavnost in uspeh partizanskega gibanja na Gorenjskem je bil, da je preživelo leto 1942. Z okrepitvijo partizanske vojske ter razvojem političnih organizacij partizanskega gibanja in partizanske policije v letu 1943 in naprej do konca vojne pa enakovredno z osvobodilno-odporniškim delovanjem partizanskega gibanja nastopa revolucionarno-komunistični boj za prevzem oblasti. Zaradi pomanjkanja orožja in druge vojaške opreme so partizani na Gorenjskem zmogli predvsem preskrbovati svoje enote in mobilizirati večino za boj sposobnih moških. Torej je poudarjanje napadov partizanskih enot na okupatorja le enostransko prikazovanje njihovega delovanja. Tako, kot so na- la nedotaknjena vsaj tri dejstva. Kot prvo: pohodniki, tekači na smučeh in ostali udeleženci vsakoletnih prireditev smo Dražgoše vzeli za svoje, ne glede na to, ali smo med proslavo sedeli v gostilni, odšli domov ali imeli med poslušanjem govorov solze v očeh, tega lastninjenja pa se ne da ne zauka-zati ne prepovedati ga. Drugič: fašizem kot udejanjena totalitarna ideologija je bil tisti, ki je tako boleče skrčil možnost izbire. In nenazadnje: zgodba Dra-žgošanov, ki jim je takratna nova oblast v zahvalo za medvojno trpljenje ponudila kolhozne hleve, nas vse odvezuje hvaležnosti in zavezanosti mitom, pa naj bodo še tako državotvorni. Dražgoše se bodo tudi prihodnja leta upirale poskusom prilaščanja in pozabe, in eni izmed udeležencev bomo z veseljem in ne brez ponosa tudi liberalni demokrati. Pa nasvidenje prihodnje leto. cisti strogo prijemali partizanske sodelavce, tako je bil pomemben del partizanskega delovanja uperjen proti domačinom, ki so se vključili v proti-partizanski tabor - torej kolaborantom in protikomunistom. Število napadov, v katerih partizani ubijajo svoje rojake, je statistično primerljivo s številom napadov, v katerih padajo sovražni vojaki. Okupatorjevo nasilje na Gorenjskem reže glave partizanskim sodelavcem predvsem v letu 1942, partizansko pa rojakom predvsem v letu 1944. Torej skladno s spremembami razmerij sil. Ubijanje je sestavina vojne, ki se ji ne moremo izogniti. Ni možno biti vojni zmagovalec brez ubijanja. Vendar smrt naj spremlja obžalovanje, ne pa slavljenje. Partijska ideologija, ki je prevevala partizansko gibanje, se je v spopadu med partizani, njihovimi domačimi nasprotniki in okupatorjem izkazala kot tisto spodbujevalno vezivo, ki je odločilno prispevalo k partizanski zmagi. Torej ni nič narobe, če ji ob vseh očitkih na njen rovaš pripišemo še zgodovinske zasluge, ki ji gredo. Literatura: Kako ravnati s tveganjem. Sobotna priloga Dela, 28. decembra 1991 Janez J. Švajncer: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, Oris za pouk domovinske vzgoje v enotah Teritorialne obrambe Republike Slovenije, Ljubljana 1991 Vouih and Conscription, Helsinki 1986 Častna straža na poziv (Odmev na mnenja Dražgoša-nov: Spomin naj ostane. Gorenjski glas, 10. januarja 1992) V omenjenem prispevku sem bil eden izmed anketiranih krajanov tudi jaz. Glede na to, da nekatere stvari niso napisane tako, kot sem jih izrekel, se čutim dolžnega, da jih pojasnim. V Dražgošah je bil vsa leta 6. januarja krajevni praznik. Letos se je svet KS odločil, da ob tej priložnosti ne bo več slavnostne seje z zakusko, ampak le spominska slovesnost ob 50-letnici tragičnih dogodkov. Za organizacijo le-te je zaprosilo kulturno društvo. Menilo je, da se krajani prireditve lažje udeležijo v nedeljo, 5. januarja, to pa je ustrezalo tudi nastopajočim: MePZ Iskra, MPZ Ratitovca, harmoni-kašem Nika in recitatorkam DPD Svoboda. Udeležba krajanov na prireditvi je bila presenetljivo dobra. Povsem drugo je prireditev "Po stezah partizanske Jelovice", ki poveličuje le nekakšno zmago Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Organizatorji so vsako leto hoteli rekordno udeležbo. Pri tem so šli tako daleč, da so učenci OŠ Železniki morali obvezno na pohod v Dražgoše, domačini s te šole pa smo po-hodnikom na vseh vstopih v vas delili značke, katerih podeljeno število je organizatorjem pomenilo število udeležencev prireditve. Kdor pri tem ni sodeloval, v 7. razredu ni bil sprejet v OO ZSMS. Spomenika niso stražili otroci, ampak fantje, ki so že odslužili vojake. Straža se je začela v soboto zvečer in se končala v nedeljo zjutraj. Hkrati sta stražila dva neoborožena, s pozivom določena fanta, ki sta bila v izmeni dve uri. Ko sem se pred dvema letoma trdno odločil, da bo tega konec, sem se pozanimal, čemu vse to. "Častna straža!" sem dobil odgovor. Žalostno, častna straža na poziv! Le razumevanju krajevnih načelnikov narodne zaščite se lahko zahvalimo, da "puntarji" nismo imeli nevšečnosti. Ce bodo "Partizanske steze" še ostale, pa bi predlagal, naj namesto obrabljene fraze PARTIZANSKE DRAŽGOŠE SO PRAZNOVALE novinarji uporabljajo naslov PARTIZANI (KOMUNISTI) SO PRAZNOVALI V DRAŽGOŠAH. Velika medijska pozornost je namreč v svoji enostranskosti šla tako daleč, da so me ob prihodu v Ljubljano kot Dražgošana ožigosali za komunista. Na veliko začudenje so kasneje spoznali, da to nisem. Ne, nisem! Dražgoše, 11. januarja 1992 Janez Pintar Dražgoše 7, Železniki Peter Čolnar 52 DREVESA V GOZDU ■ Ko ga je peljal nazaj, je prepeval in Lojze ga je moral vso pot miriti. Pred Bavarskim dvorom sta zašla med dva tramvaja, tako da se je zelo bal, da se policaju ne bi kaj zgodilo. Gotovo bi Lojzeta obtožili, da ga je pahnil pod tramvaj. Pred kasarno ga je uspel toliko pomiriti, da vsaj pri vhodu ni razgrajal. Protest pri Rozmanu Kolegom v sobi je Lojze povedal, da gre naslednji dan popravljat zobe. Predlagal jim je, da se oglasi pri škofu Rozmanu. Kljub terrru da se je dr. Kraigher zelo kregal in je odločno protestiral, naj ne hodi »k tej barabi«, se je večina le odločila, naj gre v njihovem imenu. Sklenil je, da bo šel. Spremljala sta ga dva policaja, Janez in še eden. Pred zaporom je čakala žena, ki se je pridružila. Odšli so v gostilno »Pri sokolu« nasproti škofove palače. Policajema je povedal, da gre k Rozmanu in da se bo čez četrt ure vrnil. Nista nasprotovala. Žena je ostala pri njima kot nekakšna talka. V veži je bila uta z belogardistično stražo, ki je ob zadnjem obisku še ni bilo. »Prosim, da me najavite pri prevzvišenem. Recite, da želi z njim govoriti Čolnar iz Zagreba.« Takoj ga je prišel nekdo iskat. Ko je prišel k Rozmanu, mu je pojasnil položaj. »Da ne bo nesporazuma: Pri Sokolu me čakata dva policaja.« »Ste zopet zaprti? Saj lahko posredujem...« »Hvala, nisem prišel zato...« Če bi vedel, da ga bodo poslali iz Šentpetrske kasarne v Dachau, ponudbe prav gotovo ne bi odklonil. »Sem v sobi, kjer so zaprti sami inteligentni ljudje. Vsi so mnenja, da ste vi krivi vsega tega. Vsak ima pravico voditi svojo politiko, vendar ste vi kot vrhovni dušni pastir odgovorni. Morda jaz o tem nisem trdno prepričan, vendar, če ste lahko pomagali meni, bi lahko tudi drugim.« Skof Rozman je ugovarjal, da se za politiko ne zanima. Nepričakovano so se odprla vrata in v sobo je pogledal policaj Janez. Lojzeta že dolgo ni bilo in začelo ga je skrbeti, ali je res pri škofu. • »Janez, počakaj, takoj bom prišel...« Škof je bil začuden. »Kot vidim v zaporu ni tako hudo...« »Pri nas ne, drugače pa je na policiji...« Rozman je še enkrat ponudil, da posreduje. »Ne hvala. Prišel sem v imenu sobe.« 26. novembra 1943 je šel iz Šentpetrske kasarne prvi transport zapornikov v Dachau. Ob tej priložnosti so jim dali v zaporu hrano za na pot: dva krompirja, malo soli in majhen košček kruha. Lojze je uspel dobiti en takšen paket in ga pokazal škofu. Pred sv. Miklavžem je imel škof Rozman pridigo, v kateri je, ne da bi omenil Lojzeta, pobijal vse trditve, ki mu jih je sporočil v imenu sobe. Izvleček pridige so natisnili v »Slovenskem domu«. Tako je Lojze prišel tudi do pismene vsebine najinega pogovora. Igralec Levar Pred vojno so množično hodili v gledališče gledat velikega slovenskega igralca Ivana Levarja. Sedaj je Lojze videl, da je umetnik zaprt v neki manjši celici v Šentpetrski kasarni. Ko so klicali za transport v Dachau 26. novembra (prej so poslali okoli 50 ljudi v Dachau iz belgijske kasarne), so jih pokli- cali iz Lojzetove sobe malo, iz Levarjeve pa precej in med njimi tudi slavnega igralca. Tedaj zagotovo še ni vedel, kam bodo šli ljudje, vendar so sumili, da v Dachau. Tedaj je genialni Ivan Levar zaigral svojo življenjsko vlogo. Iz celice se je privlekel z rokami oprt na zid kot najtežji bolnik. Vsi so mislili, da bo vsak čas umrl. Z rokama se je opiral na zid in se tako, z vidnimi mukami na obrazu, privlekel po zidu do Lojzetove sobe. Vrata so bila odprta in Levar je padel skoznje v sredino sobe. Obležal je, kot bi bil mrtev. Takoj so zahtevali zdravnika. Iz bolnice je prišel slovenski zdravnik. Levarja je natančno preiskal in povedal, da ne more ničesar odkriti, da gre verjetno le za trenutno slabost. Odšel je po svojo torbo. Moj zobozdravnik dr. De Gleria je dajal Lojzetu injekcije, ki jih je nosil v zapor. Eno od injekcij, ki so povzročale vročino, so dali sozaporniku, zdravniku iz Most. Ta jo je vbrizgnil Levarju, tako da je imel ob vrnitvi uradnega zdravnika čez deset minut že visoko temperaturo. Zdravnik gaje ponovno pregledal in rekel: »Sedaj lahko zapišem, da ni sposoben za transport.« • Tako so Ivana Levarja vrnili nazaj v celico. Svoj odhod v Dachau je prestavil do 6. januarja 1944, ko je odšel skupaj z nami. Lojze Čolnar je Dachau preživel. To ni bilo prav oblastnikom, ki so se po vojni obračunavali in borili za oblast. Tudi on je bil kriv, ker je ostal živ in je torej sodeloval z gestapom. Tako je menila takratna oblast. Poceni jo je odnesel, ker ni bil nevaren za prevzem oblasti, ker je bil pač človek drugega reda - ni bil član Komunistične partije. Medtem ko je enajst njegovih sojetnikov, članov KPS, končalo na morišču, je Lojze dobil 4 leta zapora. Umrl je kot občinski revež, v sobici bivšega hotela Evropa v Kranju. Bil je eno izmed dreves v »gozdu«. Drevesa umirajo, gozd živi. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Mag. Peter Kunstelj, vodja oddelka za selekcijo v ŽVZG Kranj: Dedne lastnosti krav omogočajo boljše rezultate Strokovnjaki ugotavljajo, da bohinjska cika, ki so jo na hitro domala povsem zamenjali z lisasto pasmo, ni bila tako slaba krava. Nekatere njene dobre lastnosti (dolgoživost, trdi parklji, dobra mlečnost glede na telesno težo) spet postajajo za- 'i nimive. KranL U januarja - "Pred dvajsetimi leti je bilo na Gorenjskem 60 doVoTJESZi'križank med dkastoin ££5 bil. v glavnem lisasta pasma, n« družben.*JJJ^lXmUlSI uvajati črno-bele krave, ki so se kasneje na kmetijah, ki se ukvarjajo s prirejo ■teJ^.^^J3£ med posameznimi pasmami bistveno ' jMJgJffg kih je bilo z biki lisaste pasme osemenjen h 72 odstotkov krav,£cr no-belimi 25 odstotkov, ostale p. t rjavim. » mag. Peter Kunstelj, ki v Živinorejsko veterinarskem zavod« l*-renjske vodi oddelek za selekcijo. Rej« črno-belih krav se je razširila, čeprav je republika vedno priporočala rejo kombiniranih mesno-mlečnih pasem goved. Kako to? "Eno so narodnogospodarski cilji, drugo zasebni, rejski cilji in tržne razmere, ki so majhnim gorenjskim kmetijam narekovale, da so se ob usmeritvi za prirejo mleka odločale v glavnem za rejo črno-belih krav. Po zadnjih podatkih je na Gorenjskem okrog 14 tisoč glav lisastih govedi in okrog pet tisoč črno-belih, govedi rjave pasme pa je le še nekaj sto -največ na meji z Logatcem in v okolici Nakla." Kakšna je pri mlečnosti razlika med črno-belo in lisasto pasmo? "Pri kravah lisaste pasme v A kontroli je na Gorenjskem povprečna mlečnost 4.000 litrov na kravo, pri črno-belih pa je 5.000 do 5.500 litrov. Razlika je torej 1.000 do 1.500 litrov in je podobna razliki v Nemčiji in v drugih evropskih državah. Kar zadeva mesne lastnosti obeh pasem, v dnevnem prirastku ni razlike, vendar pa je precejšnja razlika v kakovosti. Meso kombinirane, mesno-mlečno lisaste pasme je bolj mehko in sočno kot meso črno-belih govedi pa tudi klavnost in delež kakovostnega mesa (stegna) sta večja. Kot mi je znano, klavnice pri odkupu govedi ne delajo razlik med pasmami; bikci lisaste pasme pa so na trgu že dražji od črno-belih." Ali rejci dovolj izrabljajo dedne lastnosti živali ali so te lastnosti zaradi ekonomike, pomanjkanja strokovnega znanja in iz drugih razlogov še vedno slabo izkoriščene? "Bojazni, da bi kmetje dosegali slabe rejske rezultate samo zaradi slabih dednih lastnosti, pri nas ni. Nasprotno: ocenjujem, da bi na podlagi dednih lastnosti lahko dosegali v povprečju boljše rezultate oz. da so te lastnosti še preslabo izkoriš- 70-odstotni), vendar pri nas to ne bi bilo smiselno, ker so črede, ki niso zajete v A kontrolo, zaradi velike razdrobljenosti premajhne pa tudi stroški bi bili preveliki. Podatki o količini mleka ter deležu maščobe in tolšče v mleku niso koristni samo za selekcijsko službo, ampak tudi za rejca, ki na podlagi rezultatov lahko sprejemajo različne ukrepe za izboljšanje črede, gospodarnosti prireje, pravilnosti krmljenja in podobno." Kako do dobre črede krav? "Selekcijska služba lahko vpliva le z dobrim izborom bi- I MEŠETAR 1 Zavod Republike Slovenije za statistiko je pripravil podrobnejši pregled gibanja decembrskih cen in tudi primerjave o podražitvah med lanskim in predlanskim decembrom. Drobnoprodajne cene so v enem letu porasle za 241 odstotkov, na "lestvici" izdelkov, ki so se na drobno najbolj podražili, pa je tudi precej živil in kmetijskega reprodukcijskega materiala. Maščobe so se podražile za 356 odstotkov, mesni izdelki za 338 odstotkov, meso za 328 odstotkov, kmetijska zaščitna sredstva za 317, jajca za 316, zelenjava za 262, ribe za 260, mleko in mlečni izdelki za 251, sadje za 228, žito in žitni izdelki za 205 odstotkov, kmetijsko orodje za 140... • • • V Gozdnem gospodarstvu Kranj veljajo od 1. januarja 1992 nove odkupne cene gozdnih sortimentov. Nekdaj je bila na Gorenjskem močno razširjena tudi bohinjska cika. Potem ko je te domala povsem izginila, pa smo lahko pred nedavnim slišali, da se republika prizadeva za njeno ohranitev vsaj na nekaterih območjih. Kako to? "Cika je bila pred štiridesetimi oz. petdesetimi leti edina pasma na Gorenjskem. Ker pri selekciji niso gledali na posamezne lastnosti, ampak le na to, da je prelahka in da ne daje dovolj mesa, so jo najprej križali z angleško mesno pasmo. To se ni obneslo, ker telice, ki so nastale s križanjem, niso imele mleka. Da bi povečali mlečnost cike, so jo križali s črno-belo pasmo. Tudi ta poskus je padel v vodo: križanke so bile sposobne dati več mleka kot cike, vendar jih rejci, navajeni na nezahtevno ciko, niso primerno krmili in je prišlo do težav pri plodnosti in brejosti. Ker križanje ni uspelo, so se odločili za zamenjavo cikaste pasme z lisasto. Kmetijski inštitut Slovenije se od lani prizadeva, da bi krave cikaste pasme, ki so še ostale, obdržali in da bi njihove dobre lastnosti ohranili za morebitno križanje z drugimi pasmami. Cika namreč zelo dolgo živi, ima trde parklje in je primerna za pašo, glede na svojo telesno težo pa da tudi dosti mleka. V republiki načrtujejo, da bi sto do dvesto krav cikaste pasme ohranili predvsem na območju Bohinja in Tolmina." čene. To dokazujejo tudi razlike med posameznimi rejci: nekateri dosegajo pri lisastih kravah povprečno tri tisoč litrov mleka na kravo, drugi pet tisoč; pri črno-belih kravah so razlike še večje - od štiri do devet tisoč. No, pri rejcih, ki na-molzejo od krave povprečno osem oz. devet tisoč litrov mleka, ne gre samo za dedne lastnosti živali, ampak tudi za strokovnost dela, za načrtno selekcijo, za skrbno krmljenje... Tudi rejci, ki dosegajo daleč nad- povprečno mlečnost krav, se doslej niso dosti pritoževali nad tem, da bi bile dedne lastnosti slabe in da zaradi njih ne bi mogli dosegati dobrih rezultatov." Podatki o mlečnosti krav ter o deležu maščobe in beljakovin v mleku postajajo vse pomembnejši. Koliko krav na Gorenjskem je v A kontroli? "Okrog pet tisoč oz. približno četrtina vseh. 4042 jih je na kmetijah, 980 pa na družbenih posestvih. Za normalno selekcijsko delo bi delež krav v A kontroli morali biti še večji (v nekaterih zahodnoevropskih državah je tudi 50- ali celo kov, rejec pa predvsem z rejo večjega števila telic, izmed katerih slabše izloči, boljše pa redi naprej." Ali ima Slovenija dovolj dobrih bikov? "Za zdaj še ne! Naša rejska politika je bila v preteklosti preveč tradicionalna. Ker so preveč gledali na zunanjost, premalo pa na proizvodnost, so izločili tudi bike, ki so bili sicer dobri "prinašalci" lastnosti za prirejo mleka in mesa. Po novem ne gledajo toliko na zunanjost, ampak nekaj bikov skega semena, s katerim ose-menjujejo krave, dajo na zalogo in se šele po znanih rezultatih odločajo o tem, ali bika izločiti ali ne." Kakšna je povprečna mlečnost krav na Gorenjskem? "Za lani še ni rezultatov, predlani pa so krave v A kontroli dale povprečno 4509 litrov mleka in v mleku povprečno 3,82 odstotka maščobe. Slovensko povprečje je bilo nižje - 3792 litrov in 3,76 odstotka maščobe. Poporodni premor (čas od teli-tve do ponovne obrejitve) je bil na Gorenjskem 106, v Sloveniji pa 119 dni. Da so rezultati na Gorenjskem boljši kot sicer v Sloveniji, je razlog tudi v večjem deležu črno-belih krav. Med vsemi kravami v A kontroli je namreč 60 odstotkov lisastih in 40 odstotkov črno-belih. Zanimiv je tudi podatek, da so predlani na Gorenjskem oddali v mlekarno od vsake krave v zasebni reji 2514 litrov, z vsake kmetije, ki je oddajala mleko, pa 9834 litrov. Kakšen je bil napredek v četrt stoletja, pove tudi podatek, da so 1966. leta oddali od vsake krave povprečno 714 litrov mleka in z vsake kmetije 1618 litrov. Koncentracija črede in reje se je v tem času povečala bolj malo, razdrobljenost je še vedno velika: med približno 3100 kmetijami, ki so predlani oddajale mleko, jih je bilo 66 odstotkov z eno do štirimi kravami, 27 odstotkov kmetij je imelo pet do devet krav, pet odstotkov pet do štirinajst krav, samo dva odstotka rejcev pa nad petnajst." Podražitev mleka in mlečnih izdelkov Rejcem 16,90 tolarja za liter Republika je ukinila nadomestilo in breme zvalila na mlekarne, te pa na kupce. vrsta sortimenta - kakov, razred cena (v SLT/m3) Kranj, 16. januarja - Republiški odbor za mleko je na t0*0^^.™* obsežnejše razprave določil novo odkupno ceno za mleko. Rejc. no januarja oddano mleko s 3,6 odstotka tolšče prejeli (sredi [e»™ar^ povprečno 16,90 tolarja za liter. Zapisali smo povprečno, saj bodo nekateri, odvisno od deleža tolšče in beljakovin ter od higienske k«*0*0" sti, prejeli več kot 16,90 tolarja, drugi pa lahko tudi precej manj,. romi cena je v povprečju za 2,90 tolarja oz. za nekaj več kot 20 odstoiKov višja od prejšnje. Čeprav je republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pr\e januarske dni spomniti. ja bo odkupna cena od I. do 15. januarja 14 tolarjev za liter, je republiški odbor, ki deluje * okviru ministrstva odločitev spremenil: rejci bodo za vse januarja oddano mleko prejeli plačilo povprečno 16.90 tolarju /a liter, rcpuhlika pa bo /a prvo polovico meseca prispevala k odkupni ceni 3,90 tolarja nadomestila, za drugo polovico pa nič. Ker nadomestila ni več. se je za mlekarno mleko / včerujšnim dnem dejan- sko podražilo za 30 odstotkov, za kmete pa. kot smo že zapisali, nekaj več kot 20 odstotkov. Nova vrednost tolščobne enote je 4.3862. medtem ko je bila prej 3.3028. Ker je nova odkupna cena povsem enaka modelni kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije o decembrskih stroških prireje litra mleka na kmetijah, je mogoče sklepati, da se je odbor že "poslovil" od metode Evropske skupnosti za določanje cene mleka in da bo ceno tako kot v začetku določal na podlagi domačih izraču- nov o rasti stroškov. Po teh izračunih so bili decembrski stroški prireje mleka na kmetijah, ki redijo II krav in dosegajo povprečno mlečnost 3800 litrov na kravo. 16.92 tolarja za liter oz. za 14 odstotkov višji od novembrskih. Na povišanje so najbolj vplivale podražitve močnih krmil (za 19 do 30 odstotkov, sredstev za varstvo rastlin (do 35 odstotkov), traktorjev (v povprečju za 20 od- smreka, jelka - hlodi I smreka, jelka - hlodi II smreka, jelka - hlodi III celulozni les I celulozni les II celulozni les III bukev - hlodi I bukev - hlodi II bukev - hlodi III hrast - hlodi I (do 49 cm) hrast - hlodi II (do 39 cm) hrast - hlodi III (do 39 cm) les za lesu* pWč*_ Dražja tudi živina in meso Ker je odkupna cena mleku po vladnem odloku tiuii osnova za odkupno ceno živine, se ft danes, v petek, podražila tudi živina, s tem pa tudi meso in mesni izdelki. V Škofjeloških Mesoizdelkih so nam povedali, da so vse cene "poskočile" za toliko, kol se je povečala odkupna cena mleka - za 20.71 odstotka. Rejci bodo po novem za kilogram mladega pltanega goveda extra kakovostnega razreda prejeli 118JO tolarja za kilogram oz. 211.25 tolarja za kilogram mesu. povprečna maloprodajna cena mesa pa ho 350 tolarjev. 4347 3331 2.422 2.129 1.707 1.273 4J52 3.428 2349 6.764 5.270 3.1» 1313 Na nedavnem ustanovnem zboru kranjskega govedorejskega društva je bilo med drugim slišati, da je bila dosedanja selekcija slaba in da je to tudi razlog, da je pasemska sestava v številnih gorenjskih hlevih dokaj pisana. Je za to kriva selekcijska služba ali rejci? "Na Gorenjskem kmetu pasem nismo nikoli vsiljevali. O vrsti prireje (mleko oz. meso) in o pasmi se je vedno odločal sam. Ker je bila v posameznih obdobjih bolj zanimiva prireja mleka, v drugih pa prireja mesa, so se v hlevih tudi začele "mešati" mlečne in mesne pasme govedi. Nekateri pa so se za pasemsko pestrost odločili načrtno." • C. Zaplotnik stotkov) in traktorskih priključkov (povprečno za 10 odstotkov) ter tudi višja vrednost živega dela (osebni dohodki v kmetijstvu so se povečali za 20 odstotkov). Republika je lani in letos do sredine januarja zagotavljala iz proračuna nadomestilo za kritje cenovne razlike pri mleku. Nazadnje, ko je bila odkupna cena mleka 14 tolarjev za liter, je prispevala po en tolar, sicer pa je v najugodnejših mesecih kompenzacija predstavljala tudi več kot petino odkupne cene. Zdaj je republika nadomestilo ukinila, to pa je ob povečanju odkupne cene še dodatni razlog za podražitve vrsta materiala Lupljenje lesa plačajo posebej (175 SLT/m3), prav tako tudi prevoz, nakladanje in razkladanje. Pa še pomembna "malenkost": rok plačila je 30 dal! • • • Kakšne so cene v trgovini škofjeloške kmetijske zadruge v Poljanah? cena (v SLT) 19,70 18,90 25,10 19,10 19,90 22,70 2430 1530 16,48 7,70 1934 15,98 1730 25036 350,46 16430 979,00 728,00 98^5 - 132,00 telpit I telpit II telstarter KJ (za krave) BEK 2 (za prašiče) KN (za kokoši nesnice) KN (za kokoši nesnice) koruza pšenica otrobi oves ječmen živinska sol prašek za pomivanje molznih strojev blinal (za razkuževanje vimen in seskov) kovinske grablje - nasajene delovne obleke - farmer delovne obleke - klasični kroj žičniki - od 35 do 300 mm 1/50 1/50 1/10 1/50 1/50 1/50 1/50 1/10 1/50 1/50 1/30 1/40 1/50 1/50 1/5 1/1 kos kos kos kg V naši trgovini na Bledu sprejemamo v komisijsko prodajo starine" Morda imate doma stare likalnike, možharje, svečnike, jerbase, vezenine, steklene predmete, slike ali pa izdelke iz keramike. Pričakujemo vas na Bledu, Cesta svobode 15, vsak dan med 9. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. Informacije: tel, št. 77-842_ GLASBENA ŠOLA AK0RDE0N K vpisu vabimo učence za klavir, citre, električne klaviature, kitaro, harmoniko, kljunasto in prečno flavto, predšolsko glasbeno vzgojo in nauk o glasbi - teorijo. Pouk poteka v hotelu EVROPA. Prijave sprejemamo po tel. 212-007. Nudimo vam nakup novih in rabljenih inštrumentov. mleka in mlečnih izdelkov. Mlekarne so pri določanju cen kon-zumnega mleka zavezanih rok, saj jih omejuje lani sprejeta odredba, medtem ko cene izdelkov lahko oblikujejo prosto. Po tej odredbi se drobnoprodajne cene konzumnega pasteriziranega oz. homogeniziranega mleka oblikujejo tako. da znaša razmerje med povprečno odkupno ceno in drobnoprodajno ceno mleka z 2 8 tolščobne enote I : največ 1,86 (papirna embalaža) oz. I : največ 1,56 (PVC embalaža), razmerje med odkupno ceno in drobnoprodajno ceno mleka s 3.2 tolščobne enote pa I : največ 2.10 (papirna embalaža) oz. I : 1.80 (PVC embalaža). In kako so na nekaj več kot 20-odstotno povečanje odkupne cene "reagirali" v gorenjskih mlekarnah? V gozdarsko-kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju so povedali, da so z včerajšnjim dnem cene dvignili za toliko, kot se je podražilo mleko - za 20 odstotkov. Trgovci lahko dobijo pri njih mleko v PVC embalaži po 26.40 tolarja, bohinjski sir emen- talec (odvisno od pakiranja) po 4I4 oz. 444 tolarjev za kilogram, sladko skuto pa po 180 tolarjev. V mlekarni škofjeloške kmetijske zadruge so sveže mleko podražili za približno 21 odstotkov, mlečne izdelke (sir. skuto in smetano) pa za 26 do 28 odstotkov. V kranjski mlekarni so sveže mleko in maslo podražili za 20 odstotkov, jogurte za 30, sire pa za 32 odstotkov. Liter mleka v kartonski embalaži bo odslej stal v trgovinah 35.50 tolarja. • C. Zaplotnik /uspešen \ • posel propagandna M I OBJAVA f ^k v Gorenjskem glasu Pokličite J ^ 218-463 ( ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Košarka Na Planini Triglav s Postojno Minulo sredo so košarkarji odigrali tretje kolo drugega kroga slovenskega prvenstva. Triglav je na gostovanju v Rogaški nesrečno izgubil, možnost za zmago pa ima že v soboto, ko ob 20. uri doma, v dvorani na Planini, gosti ekipo Postojne. Obe gorenjski ženski ekipi v I. ligi tokrat gostujeta. Odeja Marmor v Domžalah, Kranj pa v Sežani. V dvorani na Planini pa bo v soboto še tekma II. moške košarkarske lige - zahod, ko ekipa Kokra Lipje v gorenjskem derbiju gosti ekipo Radovljice, tekma bo ob 18. uri. Jeseničani tokrat gostujejo v Litiji. • (vs) Triglavani sami zapravili zmago Rogaška Donat Mg : Triglav 68 : 66 (31 : 37) Rogaška Slatina. 15. januarja 1992, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Fi.šcr (Murska Sobota) in Pukel (Maribor). Rogaška Donat Mg: Tišma. Cerar 8, Petrovič, Sušin 6 (2-2), Pale -Kosovec. Kidrič 6. Volarič 16 (2-0). Tabak 5, Petovar 3 (2-1), Kalin-ger 4, Ritonja 20 (7-4). Triglav: Lojk. Milic. Prezelj. Prevodnik 2. Tušek. Tadič 7 (10-5). Bošnjak 12 (8-5). Šubic 19 (7-5), Kastigar 3, Jeras 2. Mitič 20 (8-7). Prosti met: Donat Rogaška Mg: 13-7, Triglav: 34-22, število osebnih napak: Rogaška Donat Mg: 26. Triglav: 22; tehnična napaka: Tišma; pet osebnih napak: Cerar 40. minuta, Kastigar 40. minut.!, Mitič 40. minuta. Domačini so začeli srečanje dobro in vodili vse do 14. minute (22 : 23), ko je sodnik Fišer napravil dve katastrofalni napaki, saj je dovolil kar dvakrat, da so domačini zadeli koš s prekrškom. Nato so Triglavani vodstvo povečevali in odšli na odmor s prednostjo 6 točk. V nadaljevanju so Triglavani igrali prehitro in zgrešili mete za tri točke, kar so domačini izkoristili in v 25. minuti je bil rezultat 42 : 42. Zaradi dveh zaporednih napak Triglava in korakov je bil rezultat v 29. minuti 48 : 47. Triglavani so se ponovno nekoliko zbrali in vodili 50 sekund do konca tekme s tremi točkami razlike (63 : 66). Pri rezultatu 65 : 66 in to 20 sekund pred koncem srečanja so namesto počasne igre hiteli, izgubili žogo. napravili osebno napako in tako je igralec Volarič metal 1 za I. Vse to seje dogajalo 4 sekunde pred koncem tekme. Prvi met je zgrešil, Triglavani so si pridobili žogo, napravili korake (Tadič). kar so domači s trojko izkoristili in osvojili dve pomembni točki. J. Marinček Smučarski skoki Pokal Cockta Kranj, januarja - V letošnji zimski sezoni je bilo za pokal Cockta že 12 tekmovanj. Vsa tekmovanja se točkujejo za posameznike in ekipno. Točke je dobilo že 113 tekmovalcev. Po kategorijah je vrstni red naslednji: Člani: letnik 1973 in starejši: 1. Franci Petek (Stol Žirovnica) 75, 2. Primož Kopač (Alpina Ziri) 59.3, Janez Debelak (Elektrotehna Ilirija) 43. 4. Andraž Kopač (Alpina Žiri) 39. 7. Dejan Jekovec (Tržič) 28. 8. Tomaž Knafelj 27 in 10. Sašo Komovec (oba Triglav) 24 točk. Ekipno vodi Elektrotehna Ilirija 171, 2. Triglav 103. 3. Alpina Žiri 100. 4. Stol Žirovnica 75. 5. Tržič 48 točk; Mladinci: do 18 let, letnik 19784 in 1975: 1. Dejan Jekovec (Tržič 62). 2. Rok Polajnar 55. 3. Franc Urban 47. 4. Jure Žagar 43 (vsi Triglav), 5. Robi Meglic (Tržič) 40. 6. Aljoša Dolhar (Planica) 29, 7. Zoran Zupančič (Alpina Žiri) 26, ekipno vodi Triglav 170. 2. Tržič 102. 3. Velenje 51. 4. Planica 29, 5. Alpina Žiri 26; Mladinci: do 16 ietjetnik 1976: 1. Tadej Zvikart (Triglav) 37, 2. Jure Radelj in Rok Omrzel (oba Elektrotehna Ilirija) 35, 7. Erik Vesel (Triglav) 18, 8. Grega Eržen 14 in 10. Igor Teran (oba Triglav) 11; ekipno vodi Triglav 102, 2. Elektrotehna Ilirija 95, 3. Velenje 36. 5. Stol Žirovnica 10; Pionirji: 15 let, letnik 1977: 1. Jure Radelj (Elektrotehna Ilirija) 27, 2. Jaka Grosar (Tržič) 22, 3. Matija Stegnar (Tržič) 15; 5. Miha Eržen (Triglav) 12. 6. Robert Janežič (Triglav) 8, 9. Uriš Rakovec (Inalav) 5, 10. Roman Perko (Tržič) 4; ekipo vodi Tržič 41, 2. Elektrotehna Ilirija 27, 3. Triglav 25; Pionirji 14 let, letnik 1978: 1. Jaka Grosar (Tržič) 27, 2. Matija Stegnar (Tržič) 21.3. Miha Eržen (Triealv) 20; 4. Robert Janežič (Triglav) 16. 6. Jernej Kumer (Alpina Žiri) 6, 7. Gašper Poljanšek (Alpina Žiri) 5, 8. Jaka Eniko (Alpina Ziri) 4 Pionirji 13 let, letnik 1979: 1. Primož Peterka (Moravče) 15. 2 Robert Janežič (Triglav) 12, 3. Boštjan Brzin (Tržič) 9, 6. Miha Eržen (Triglav) 5, 8. Andraž Černilec (Tržič) 3, 9. Jernej Kumer (Alpina Ziri) 2. Ekipno vodi Trigav 19, 2. Moravče 15, 3. Tržič 14, 7. Alpina Ziri 2. Pionirji: 12 let, letnik 1980: 1. Samo Lazar (Elektrotehna Ilirija) 15, 2. Luka Ograjenšek 12, 3. Klemen Jerele (oba Velenje) 9, 6. Anže Urevc (Stol Žirovnica) 5, 8. Miha Kešpret (Triglav) 3, 9. Davorin Stanonik (Alpina Ziri) 2; ekipno vodi Velenje 35, 2. Elektrotehna Ilirija 15, 3. Moravče 8, 4. Stol Žirovnica 5, 5. Triglav 3, 6. Alpina Žiri 2. Skupno za pokal Cockta vodi Triglav 458 točk, 2. Elektrotehna Ili-rija 330 točk, 3. Tržič 262 točk. 4. Velenje 149. 5. Alpina Ziri 147 točk.. 6. Stol Žirovnica 90. 7. Planica 48, 8. Ljubno 41, 9. Moravče 36. 10. Dolomiti in Fužinar 35. 12. Mislinja 2; Obenem pa se točkujejo tekmovanja za svetovni pokal, evropski pokal, alpski pokal in svetovna prvenstva. Prav tako vodi Triglav s 557 točkami, 2. Elektrotehna Ilirija 336 točk, 3. Tržič 288 točk, 4. Stol Žirovnica 204 točke. 5. Alpina Ziri 165 točk, 7. Planica 49 točk. Janez Bešter MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! consurting informacije in prijave SVETOVALNI CENTER center 54001 kranj. p p 39 tel; 221-083 (od 20 -Ptamna 3. soba 68, tel 22. ure) 325-733 Intormaciie in uvodno svetovale ponedehek od 15 - 16 ure. četrtek od 11 - 12 ure VODENJE poslovnih knjig za podjetja in obrtnike, davčne napovedi, dohodnina, adm. storitve pri zaposlitvah, obračuni plač in druge storitve... PRAVNE storitve (odvetnik): registracija podjetij in pravno zastopanje, izterjava dolgov, prepisi, gradb. dokumentacija, denacionalizacija... CC računalniška šola, šola tujih jezikov (za posameznike in manjše skupine), seminarji, tečaji, predavanja, svetovanja, obravnave (otroci in odrasli), instrukcije, varstvo otrok... Urejanje besedil, računalniški originali, progr. oprema, fotokopiranje, mape, vezave, vizitke, reki. zloženke... Končan je prvi del državnega prvenstva v hokeju na ledu Kar tri gorenjske ekipe med finalisti S štirinajstim koloni se je končal uvodni del prvega slovenskega državnega hokejskega prvenstva. Acroni Jesenice, Olimpija Hertz, Bled Promolinea in Jesenice so si priborili nastop v finalni skupini.Nadaljevanje že v torek.w Kranj, Jesenice, Ljubljana, 15. januarja - Štirinajsto kolo ni bilo več odločilno za vrh ligaške lestvice, zato pa je bil toliko bolj zagrizen boj za četrto mesto, ki je peljalo v finalno skupino. Možnosti so imele še tri ekipe, celjska Cinkarna, jeseniška mlada ekipa, najmanj pa kranjski Triglav, katerega možnosti so bile zgolj teoretične. Kranjski hokejisti so v zadnji tekmi z Olimpijo Hertzom dokazali, da v elitno skupino še ne sodijo, Cinkarna pa je že prejšnji teden z Bledom dobila tekmo, o kateri hokejski poznavalci še danes dvomijo, ali je bila odigrana s pravo športno zagnanostjo na obeh straneh. Seveda bi težko trdili, da so mladi Jeseničani boljši od izkušenih Acronov, ki so jih premagali v zadnjem kolu, pa vendar mladi Jeseničani med vsemi, po prikazani igri, še najbolj sodijo med elitne ekipe. Torkovo srečanje v Kranju med Triglavom in Olimpijo Hertzom se je začelo z veliko borbenostjo domačinov, ki so šele v 13. minuti prejeli prvi gol iz-kušenejših gostov. Borbenost in agresivnost seje nadaljevala tudi kasneje, vendar pa domačini zaradi poškodb in bolezni nekaterih igralcev, niso več mogli slediti tempu Olimpije Hertza. Tako so v drugi tretjini prejeli kar trinajst zadetkov. V tretji tretjini sta bili edini izključitvi na tekmi. Triglavani so eno izkoristili in dosegli gol. Končni rezultat je bil 2:26 (0:2, 0:13, 2:11). Za najboljšega domačega igralca je bil razglašen Košenina, ki je prejel darilo restavracije Podmornica, za najboljšega ljubljanskega igralca pa je bil razglašen Vnuk. ki je dobil darilo akademskega slikarja Zmaga Puharja, srečni obiskovalec pa je bil nagrajen z darilom Dežnikarstva Jenko. V dvorani Podmežaklja je v lokalnem derbiju uspel veliki met mladim jeseniškim hokejistom. Pred tisoč gledalci so pre- Našim dekletom vendarle gre na bolje Na Pohorju bo le slalom Kranj, 16. januarja - Zadnji tekmi v Hinterstoderju sta vendarle pokazali, da naša dekleta prihajajo v formo, zato si že od jutrišnjega tekmovanja za 29. zlato lisico na Pohorju obetajo še boljše uvrstitve. Tako je minuli torek naša ekipa v slalomu dosegla najboljše uvrstitve letošnje sezone,.saj so se kar štiri uvrstile med trideset najboljših, Nataša Bokal pa je bila najboljša med njimi, sedma. Žal našim ni šlo enako dobro v sredo na veleslalomu, ko je priča- kovanja izpolnila samo mlada blejska smučarka Spela Pretnar, ki se je v svojem prvem nastopu v tekmi svetovnega pokala uvrstila v finalno skupino in bila na koncu enaintrideseta. Zadnje dni so imeli veliko težav organizatorji Zlate lisice, saj toplo vreme ni dovolilo pripraviti tudi veleslalomske proge. Tako bo to soboto, z začetkom ob II. uri, na Pohorju le slalomska tekma, veleslalom pa bo v Piancavallu. • V. Stanovnik Snovvboarding Sprejet razpored tekmovanj Za popestritev v letošnji sezoni bodo'prav gotovo poskrbeli snovvbo-arderji s svojimi atraktivnimi tekmovanji v paralelnem slalomu, ki je novost v načinu tekmovanja pri nas. Začelo se je tudi že prvo državno prvenstvo, pod okriljem novoustanovljene Snovvboarding zveze Slovenije. Na zadnjem sestanku zveze so bili tudi potrjeni datumi tekmovanj, ki bodo štele za uvrstitev v prvenstvu. Vzporedno z državnim prvenstvom pa poteka tudi Ski Open (bivši pokal "Zdravo"). Razporeditev tekem za letošnjo sezono, če ne bo prišlo do odpovedi zaradi pomanjkanja snega, pa je naslednji: 18. januarja (Ulovka - paralelni slalom), 25., 26. januarja (Pohorje -paralelni SI., Super G), 31. januarja (Kranjska Gora - Super G), 1. februarja (Kranjska Gora - paralelni SI), 2. februarja (Bled Open - Super G), 15., 16. februarja (Rogla - paralelni SI, Super G), 29. februarja (Koper - državno prvenstvo). 1. marca (paralelni SI, Super G). • J. Hudovernik Mali nogomet V nedeljo za pokal "Poden" Škofja Loka, 15. januarja - Športna dvorana PODEN v Škofji Loki letos že devetič organizira turnir v malem nogometu. Prijavilo se je 60 ekip, tekmovanju pa so se odzvale praktično vse najboljše malonogo-metne ekipe z Jesenic, Bohinja, Radovljice, Kranja, Ljubljane, Vrhnike in seveda domači. Tekmovanje se je začelo že 4. januarja, v soboto, 18. januarja, pa bo po sistemu na izpadanje odigranih zadnjih 12 tekem. Najboljše 4 ekipe se bodo v nedeljo, 19. januarja 1992, pomerile v finalu za prvo mesto. Organizator, športna dvorana Poden, je za najboljše ekipe pripravil poleg pokalov tudi denarne nagrade in tako bo prvak turnirja prejel 20.000,00 tolarjev, drugouvrščena ekipa 10.000.00 SLT, tretjeuvrščena ekipa 6.000,00 SLT in četrtouvrščena ekipa 4.000,00 SLT. Udeleženci tekmovanja so z organizacijo tekmovanja zadovoljni, zadovoljne pa je tudi organizator, saj je po jakosti turnir takoj za DNEVNIKOVIM. V soboto bodo namreč štartale kar 3 ekipe, ki so bile finalisti na Dnevnikovem turnirju v Ljubljani. In kdo so polfi-nalni pari? Tekmovanje se bo začelo 18. 1. 1992 ob 8. uri: HB 54 iz Ljubljane: PIZZERIJA POLANA KMN BARAKUDA : DVIGALO SERVIS, LAMBADA SIPCA iz Škofje Loke : KMN CRNA VDOVA, OMNIA iz Kranja . BOCA JUNIORS iz Škofje Loke, KMN LIPA iz Ljubljane : KAVA BAR iz Kranja. STRMEC : Ml-HOL iz Škofje Loke, KMN KOALA : PIK KLUB iz Sele, KMN STI-PlC : SALAMONOV OGLASNIK ob iz Ljubljane. Torej, prijatelji malega nogometa, vabljeni na ogled tekem, prav gotovo ne boste razočarani, kajti že v predtekmovanjih se je v dvorani PODEN igral nogomet, ki ga radi gledamo. M. Kalamar Rokomet Zimsko prvenstvo Gorenjske Kranj, 15. januarja - Minulo nedeljo so rokometaši začeli s prvim zimskim prvenstvom Gorenjske. Na njem nastopa 10 ekip. Odigranih je bilo že prvih trinajst srečanj v dveh skupinah po 5 ekip. Prvenstvo se bo nadaljevalo 26. januarja in končalo 2. februarja. Igralni čas je ob nedeljah od 9. do 21. ure. Rezultati: Britof - Preddvor (V) 16:10, Šešir - Sava 22:5, Loške smojke - Jezersko 26:12, Preddvor (modri) - Besnica 17:20, Jezersko - Peko 16:16, Preddvor(modri) - Loške smojke 8:19, Jezersko - Besnica 14:14, Loške smojke - Peko 20:14, Preddvor (beli) - Šešir 10:9,, Sava - Britof 14:21, Preddvor (beli) -Preddvor (V) 24:16, Šešir - Britof 12:12, Preddvor (V) - Sava 23:15. Tako v "A" skupini vodijo Loške smojke, v "B" skupini pa Britof. Po prvem delu tekmovanja so najboljši strelci: B. Čimžar, Britof (19 golov), Mohorič, Loške smojke (13 golov) in Čampa, Sava (13 golov). • M. D. Acroni Jcv 01 Hcru Bled Prom. Jesenice Cinkarna Triglav Olimpija SI Beton Co 14 12 1 14 12 1 14 9 0 I 161:31 1 202:24 7 0 7 7 0 7 6 0 8 2 0 12 0 0 14 156.38 88:71 81:71 70:144 12 45:127 4 9:306 0 Mladi jeseniški hokejist Matej Poljanšek je kar trikrat zatresel mrežo Acronov. Foto: J. Cigler magali ekipo Acroni Jesenice. Mladi so igrali izredno borbeno in učinkovito, starejšim pa ni uspevalo nič. Poznala se jim je utrujenost, saj je trener Kriku-nov v zadnjem času poglavitno pozornost na treningih posvetil obnovi moči, ki bo v nadaljeva- nju prvenstva še kako pomembna. Končni rezultat je bil 8:5 (2:1. 4:4. 2:0). V torek je bilo v Ljubljani srečanje med Olimpijo in Cinkarno, ki je še imela možnosti za finalno skupino (ob porazu Jeseničanov). V enakovrednem boju so Celjani zmagali z rezultatom 4:5 (1:1, 2:1. 1:3). Zadnje srečanje je bilo v sredo v Zalogu, kjer je gostovala ekipa Bleda Promilinee in visoko premagala Slavijo Beton, ki ji ni uspelo v prvenstvu osvojiti niti ene točke. Rezultat je bil 0:25 (0:8. 0:6, 0:11), • V. Stanovnik, B. Jeršin, J. Marinček Mednarodno teniško prvenstvo v Avstraliji Barbara Mulej v prvem kolu izgubila Kranj, 16. januarja - Letošnje avstralsko teniško prvenstvo je že v začetku prineslo nekaj presenečenj. Tako je zbolela Stcffi Graf, umaknil se je Pete Sampras - neugnano pa še vedno zmaguje Monika Seleš. V ženski konkurenci smo imeli Slovenci svojo predstavnico. Barbaro Mulej, ki je izgubila v prvem kolu proti domačinki Janet Byrne. Naši tekmovalki je ostal še nastop med mladinkami.© (vs) Pr- Vabila, prireditve Prvenstvo starejših pionirjev občine Kranj v šahu venstvo bo v soboto, 18. januarja, z začetkom ob 9. uri na Osnovni šoli Matija Čop v Kranju. Pravico nastopanja imajo občani in občanke kranjske občine, rojeni 1977 in kasneje. Igralo se bo devet kol po švicarskem sistemu z igralnim časom 15 minut na igralca oziroma igralko. Tekmovanje bo predvidoma trajalo do 14. ure. Prvo vseslovensko rekreativno tekmovanje v veleslalomu za cicibane in cicibanke - Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja pri Smučarski zvezi Slovenije, skupaj z Valom 202, pripravlja v soboto, 25. januarja, s startom ob 11. uri, prvo veslo-vensko rekreativno tekmovanje v veleslalomu za cicibane in cicibanke. Pravico tekmovanja imajo vsi nekategorizirani tekmovalci od leta 1983 so vključno 1986. Prijave pošljite na naslov Smučarske zveze Slovenije, Parmova 33, s pripisom "Za tekmovanje cicibanov" ali pa na uredništvo Vala 202, Tavčarjeva 17, 61000 Ljubljana z enakim pripisom. Upoštevali bodo vse prijave, ki bodo prispele do vključno 22. januarja zvečer, ko bo žrebanje številk in spominskih majic v prostorih soorganizatorja, Amigo Dara iz Ljubljane. Štartne številke bodo starši lahko dvignili dve uri pred startom na Voglu, delili pa jih bodo vse do začetka tekmovanja. Ker so tekmovanje podprli številni sponzorji (Grip d.o.o., Eta Kamnik, Pivovarna Union, Kolinska Ljubljana...), čakajo najmlajše lepa presenečenja. Odprto člansko šahovsko prvenstvo Gorenjske - s ša hovske zveze Gorenjske so sporočili, da se te dni začenja odprto člansko prvenstvo. Igralo se bo po švicarskem sistemu, enkrat tedensk (ob sredah) od 17. do 21.30 ure v družbenem centru v Lescah ali Kranju. Zmagovalec postane članski prvak Gorenjske za leto 1992 in dobi v trajno last pokal ŠZS, prvih pet pa denarne nagrade. Obenem so že predvideli datum letošnjega šahovskega festivala, ki naj bi bil od 20. do 30. marca. Do takrat bo končano tudi člansko prvenstvo. Beštrov memorial na Pokljuki - Smučarska zveza Slovenije je organizator. Tekaški klub Kranj pa tehnični organizator tekmovanja v smučarskih tekih za Beštrov memorial, ki bo v soboto, 18. januarja, ob 10. uri na Pokljuki. Teklo se bo v klasični tehniki. Prijave so sprejemali le do minule srede, start pa bo pred vlečnico Šport hotela na Pokljuki. Skupščina Vaterpolske zveze Slovenije - v nedeljo, 19. januarja, z začetkom ob 15. uri bo v dvorani na Planini redna letna programska skupščina Vaterpolske zveze Slovenije. Na njej bodo pregledali letna poročila in predstavili nov program za letošnje leto, poleg tega pa imajo na dnevnem redu obravnavo vrsto predlogov nove organiziranosti VZS in izvolitev funkcionarjev. Srečanje članov KK Kokra Lipje - Danes, it januarja, ob 18. uri, bo v veliki dvorani Društva računovodskih delavcev v Kranju, srečanje članov KK Kokra - Lipje in predstavnikov TP Kokra. Kegljanje TERMO upravičil vlogo favorita Na občinskem prvenstvu v kegljanju so kegljači zaključili z drugim kolom tekmovanj v okviru ekipnega prvenstva. Za ekipo tekmuje po šest tekmovalcev. Najbolj izenačene kegljače ima ekipa TERMO, ki trenutno vodi. Podrli so 4.827 kegljev, na drugem mestu je ekipa JELOVICE, ki je podrla 4.771 kegljev, na tretjem mestu je SGP TEHNIK s 4.756 podrtimi keglji, sledijo ISKRA Železniki, na 5. mestu je lanskoletni občinski prvak INŠTITUT Z. RANT. šesti so kegljači LTH I, itd. Na tekmovanju sodeluje 17 ekip iz Škofje Loke in Selške doline. Pri ženskah je v prvem delu v vodstvu OBRTNA ZBORNICA z 2.709 podrtimi keglji. Druga je JELOVICA z 2.664 podrtimi keglji. tretja pa GORENJSKA PREDILNICA z 2.597 podrtimi keglji, četrte so kegljačice ALPLESA, pete TEHNIKA, itd. V soboto, 18. januarja, in nedeljo, 19. januarja 1992, bomo na kegljišču v Športni dvorani PODEN začeli z občinskim prvenstvom posameznikov v kegljanju. Vsak tekmovalec meče na vseh štirih stezah po 25 lučajev, najboljših 24 kegljačev pa bo sodelovalo v finalnem tekmovanju. Trenutno je že prijavljenih 121 tekmovalcev, tisti, ki bi radi sodelovali, pa se lahko še prijavijo Športni zvezi občine Škofja Loka. Tekmovanje poteka tudi za ženske, vendar je letos udeležba bolj skromna, prijavilo seje vsega 16 tekmovalk. Vse. ki bi rade kegljale, se za tekmovanje še lahko prijavijo, kljub temu da bo tekmovanje že v soboto, 18. januarja 1992. m. Kalamar 23. STRAN ^®®i^©22GLAS MODA 92 prvi sejem v novi evropski državi SLOVENIJI Na letošnjem 37. sejmu konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obufve, galanterije in modnih dodatkov MODA 92 od 13. do 16. januarja v Ljubljani je sodelovalo skupno 134 firm, od tega 108 slovenskih, 15 hrvaških, 3 srbske, 2 bosanski, 2 italijanski, 1 nemška in 3 avstrijske. Na vsakem koraku je čutiti ogromne napore, ki jih naši tekstilci vlagajo v svojo proizvodnjo, da bi se obdržali, da bi s kar najvišjo kvaliteto prodrli čim dlje na zunanji svetovni trg. Kako jim to uspeva, govorijo tudi naši današnji utrinki s posameznih gorenjskih paviljonov, ki smo jih obiskali. KROJ Škofja Loka OMien italijanski barok Modeli v toplih rdečih, nasičenih barvah, obogateni z vezenino, so kreirani .z mehkega Suknove ga velurja v stilu italijanskega baroka, ki je posodobljen in primeren za nežnejši ****** modno in ekstravagantno oblačiti. Ta Krojeva kolekcija je namenja sezon, jesen ■ z.ma 1< FLAVISTA - modni artikel iz kranjske SAVE - Že lani in ponovno letos se je tovarna umetnega usnja v SAVI Kranj na sejmu mode predstavila s svojim najnovejšim materialom - umetnim usnjem, imenovanim FLAVISTA FLAVISTA spada v širok izbor umetnega usnja VIST za galanterijo, čevljarstvo, avtomobilsko industrijo tapetništvo, pohištveno in oblačilno industrijo. FLAVISTA je material, ki |e povsem podoben svinjskemu velurju, le da ima kopico boljših lastnosti od naravnega usnja. Toje mehak material prijeten na otip, iz katerega se da sešiti vse, od večerne obleke do športnega jopica. Mimogrede letošnja slovenska olimpijska ekipa v nordijskih disciplinah, v kateri je tudi Franci Petek, ie oblečena v jopiče iz FLAVISTE. Največja prednost tega materiala pa je izredno lahko čiščenje, saj 9a preprosto operemo v pralnem stroju. In večkrat ga peremo, bolj prijetno mehak je. V šestih barvah, svetlo in temno rjavi drap, črni, sivi, temno modri in vinsko rdeči se trenutno dobi v Savini industrijski prodajalni v Kranju, v Kokri v Globusu, v Gumi shopu na Jesenicah, v vseh NAMAH in drugod. Paleto barv pa še širijo. GORENJSKA PREDILNICA In njen LOKATEKS Povsem nov program Vselej hočejo biti nekaj poseb nega. In tudi so! Morali bi prisluhniti pritajene vzdihe ženskega sveta, ki se je zaustavljal pred letošnjimi Krojevimi modeli na sejmu MODA '92. Nekako rdeče rjasti so njihovi modeli, prelepe barve, krasi pa jih črna vezenina v stilu italijanskega baroka. Posodobljenega, seveda, malce stiliziranoga, prirejenega za modne kreacije, vendar tako izrazito ženstvenega... Pri Suknu so jim izdelali blago za kolekcijo, iz čiste runske volne je, kreacijo pa si je zamislila Krojeva domača kreatorka Maja Zavrnik, ki je to vodečo slovensko konfekcijsko hišo že nemalokrat častno predstavila na sejmih in revijah in požela glasna priznanja. Tokrat je ideje iskala v igrivem italijanskem baroku. Ni ga vzela veliko, le majhno merico, toliko da ga je čutiti v liniji, v vezenini, sicer pa so modeli moderni; kratki plašči, oprijeti, ki zahtevajo idealno postavo... Takšno modo naj bi nosili naslednjo zimo, v sezoni 1992/93. Že sklepajo pogodbe, sprejemajo naročila. V tujino bo šlo največ njihovih izdelkov, plaš-čev, kostimov, jaken. No, od nas Gorenjk si bomo verjetno le redke privoščile kaj od prikazanega. Ali pač! Zagotovo pa bomo iskale KROJEVE modele po vseh boljših konfekcijskih hišah po Gorenjski in ne bomo tudi pozabile na njihovo industrijsko prodajalno ob tovarni na Trati v Škofji Loki, kjer se vedno dobi kompleten KROJEV program. Zdajle se že pripravljajo na pomlad z lažjimi plašči, kostimi. Splača se. Tu so zaradi minimalne marže cene vedno ugodnejše. Kvaliteta pa... O tej ne bi govorili, kajti to ve že vsak: KROJ JE KVALITETA! IBI Kranj poznan na vseh kontinentih Močne barve za Ameriko Lani poleti je Gorenjska predilnica Škofja Loka v svojem okrilju ustanovila hčersko firmo LOKATEKS, ki naj bi skrbela za široko potrošnjo. Marsikaj novega zda) prihaja iz te škofjeloške tekstilne tovarne z dolgoletno tradicijo, imajo pa še velike načrte. Napovedujejo nov proizvodni program in ponovno širitev lastne prodajalne. Ženski svet seveda najbolj pozna volneno prejo za ročno pletenje in jersevje za vse priložnosti. Kadar se odločamo za nakup tega ali onega, zagotovo zaviiemo najprej na Trato, kjer so s svojim blagom vedno dobro založeni in tudi cenejši kot drugod. Le ni tako visoke marže, kot jo nabijejo trgovine. Vendar, kaj vse LOKATEKS izdeluje, zagotovo še ne vemo Zato so z vsemi novostmi prišli na sejem mode v Ljubljano. Industrijskega programa, to je industrijskih prej, ki še vedno ostaja osnovni program Goreniske predilnice, sploh niso prikazali, temveč vse ono drugo za široko potrošnjo, kar prihaja iz LOKA-TEKSA. In kaj je najnovejše? To so jersevji za rjuhe za jogije, prevleke za odeje. Mehke in voljne so, kot so lahko voljne le pletenine. Za posteljnino jih izdelujejo iz čistega bombaža, za prevleke čez sedeže, oblazinjeno pohištvo pa so hvaležna mešanica bombaža in sintetike. Za- čeli so pravzaprav z otroškimi rjuhami za jogije, v sodelovanju in po nasvetih loške ODEJE. Za barve in vzorce se skupno dogovarjajo. Letos so tudi njihove pastelne, vendar živahne. Že nekaj časa pa prihaja iz njihovega proizvodnega programa tudi otroški program pižam, trenirk, kap, rokavic, šalov, trakov za lase in podobnega. Tako je njihova ponudba že dokaj bogata, imajo pa še veliko načrtov, saj so možnosti izredno velike. Veliko si obetajo od klasičnih volneno-akrilnih prej za ročno pletenje in prav takšnih prej za strojno pletenje. Z njimi se jim Pri odločitvah v proizvodnji jim pomagajo tudi nizozemski strokovnjaki. Ugotovili so, da imajo še vsaj 5 odstotkov rezerv v boljši organizaciji. Vse bodo upoštevali. Velik poudarek bo LOKATEKS torej imel v izvozu, nič manj pa se ne bo trudil tudi na domačem trgu. Za začetek bodo spomladi razširili industrijsko prodajalno ob tovarni. Enkrat so jo že večali in lepo se danes da izbirati vseh barv in kvalitet volne za ročna pletenja. Premalo prostora pa ostaja za ponudbo jerseyjev in predvsem za nove kolekcije otroškega nežne za odpira trg na Zahod, pa tudi v Srednjo Evropo, na Madžarsko, Poljsko in celo v Tunizijo. To bo zdaj njihovo udarno prodajno področje. Proizvodnjo akrilno volnenih prej bodo do konca marca povečali od 120 na 200 ton mesečne proizvodnje. Lani jim je izpadel jugoslovanski in sovjetski trg, vendar prepričani so, da je najhujše že za njimi. programa. Za dve tretjini bodo povečali sedanjo trgovino in jo nanovo opremili. Poleg novih programov za pomlad napovedujejo tudi bogat izbor letnih ročnih prej, kvalitetnih mešanic bombaža in lanu ter garna. Do časa bo torej treba obiskati njihovo prodajalno na Trati, da bo do vročega poletja že vse na-pleteno... Na sejmu MODA '92 v Ljubljani so se pogumno predstavili v modnih rdeče-črno-belih barvah, kakršne zahteva trenutni krik mode tudi pri dekorativnem blagu, in tudi v novi kvaliteti: z vsestransko uporabno votlo bombažno žakardsko tkanino. Svoje mesto bo našla na odprtih dekorativnih ležiščih, na oblazinjenem pohištvu, iz njih bomo šivali zavese, pregrinjala, dekorativne prte in podobno. Vse je stoodstotni bombaž. Kot vsi dosedanji Ibijevi dekorativni dese-ni, bo tudi ta našel kupca nekje v svetu: več kot 80 odstotkov svoje proizvodnje IBI namreč proda v tujino. Kako različni so njihovi de-seni! Pravkar so na Japonsko odposlali najnovejšo kolekcijo posebej za daljni Vzhod izdelanih tkanin pastelnih barv, nežnih cvetličnih in geometrijskih vzorcev, s katero se bodo konec januarja predstavili v Tokiu na Japonskem. Medtem ko iz teh vzorcev veje neka posebna pre-finjenost, pa so vzorci, ki jih naroča Amerika, proti njim za naše pojme naravnost grobi. Vendar Amerika hoče takšne, močnih barv v kombinaciji s čisto belo barvo. Hoče torej kontraste. Avstralija je spet drugačna. Žakar-di, ki so jih v IBI pripravili za avstralskega kupca, spominjajo na indijansko folkloro, tako v barvah kot v vzorcih. Opečnato rdeča, vijolična in modra so v kombinaciji. Tople barve! Spet drugače zahteven je nemški oziroma avstrijski kupec. Ta ostaja pri mirnejših tonih žakardov, ka- kršnih smo vajeni tudi pri nas, saj se naš okus, tako ocenjujejo tudi v tovarni, zgleduje po severnih sosedih. Angleži imajo rajši rože, Skandinavci spet čisto svoje desene... v IBI skušajo ustreči vsem. S širinami blag, 200, 220 in 230 cm, ki jih na svojih najnovejših strojih dosegajo, je njihova uporabnost izredno široka in vsestranska. Svetovni trg je zasičen, vendar če si dober, kvaliteten, prodoren, uspeš. IBI v tej hudi konkurenci kljub vsemu prodira. To dokazuje tudi močan izvoz, saj izvozijo več kot 80 odstotkov vse svoje proizvodnje. Z njihovimi kvalitetnimi žakardi, gradil, klasičnimi damasti so se uveljavili na vseh kontinentih. Pa seveda tudi doma. Pohištvena industrija jih je vzela za svoje. Tudi manjša podjetja se oglašajo. Njihova domača industrijska prodajalna pri tovarni na Prim-skovem je dobro obiskana, posebno še, ker ima v ponudbi vedno tudi kaj takšnega, kar je bilo sicer namenjeno tujim trgom, a so manjše količine ostale doma. Splača se pogledati, kajti ne le, da je tu izbira bogata, temveč se tu tudi kupuje po ugodnejših cenah. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Amelija, Elvira, Isabela, Karoli-na, Konstanza, Elizabeta so imena, ki so veliko pomenila v življenju velikega VVolfanga Amadeusa Mozarta, so pa tudi imena, ki si jih bo zapomnil ves slovenski ženski svet, ki kaj da na lepo posteljnino, na satenasti prt s svilenim leskom, če bo le stopil v prodajalno, kjer imajo naprodaj izdelke Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Več kot stoletna tradicija in kvaliteta, mimo katere preprosto ne moremo. Lahko bi rekli, da je bil ves zgornji del hale B letošnjega sejma mode v znamenju Mozarta. Iz prostora, kjer je svoje najnovejše izdelke predstavil tržiški BPT, je prihajala njegova glasba in skrbela za prijetno razpoloženje vseh, tako razsta-vljalcev kot obiskovalcev. In ko se ti je oko ustavilo na praznično pogrnjeni mizi z damastnim prtom barve starega zlata pred paviljonom BPT, se je zazdela nadvse svečana. Sploh so v BPT letos poskrbeli za presenečenja. Dobro, predobro se namreč tako delavci kot vodstvo zavedajo, da bodo le novi deseni in vrhunska kvaliteta tisto, kar jih bo spet postavilo pokonci. Že jim gre bolje, z novim programom pa jim je uspeh v boju za obdržanje nekdanjih in za osvojitev novih trgov tako rekoč zagotovljen. Njihove kolekcije niso lepe le na oko, ampak s kvaliteto segajo v sam evropski vrh tovrstnih izdelkov. Ne gre le za osvajanje tujih tržišč, tudi domačega kupca bodo obdržali in znova zavzeli, kajti danes se še bolj kot kdajkoli zavedamo, da nismo ta- BPT Tržič je predstavil svoje novosti AMADEUS -vse Mozartove ljubezni ko bogati, da bi kupovali poceni. Za naše plitve žepe si bomo privoščili manj, vendar tisto dobro. Tudi posteljnina in prelepi satenasti in damastni prti BPT Tržič bodo vmes. Pa si poglejmo malce pobliže te Mozartove ljubezni. Nova kolekcija AMADEUS je izdelana v petih kvalitetnih razredih, vse pa je delano na prijetnem gladkem satenu. Enobarvni tisk, vezenje na saten, tkanje s filamentom in tisk ier pestro tkanje. To je pet kvalitet, pet cenovnih razredov, ki bodo zadovoljili vse okuse in potrebe vseh vrst kupcev. Nosilni program predstavljajo rjuhe, prevleke za enojne in dvojne odeje, rjuhe zavihanke in prevleke za blazine. Najbolj zgovorne pa so barve: japonsko zelena, marelična, lila, bar- va starega zlata, mint zelena. Rjuha je vedno za en ton svetlejša od prevlek. Drugo področje pa so prti, vseh oblik in velikosti nadprti in servieti, namenjeni stanovanjski in gostinski opremi. Tokrat najbolj padejo v oči prti in nadprti s "teston" robom, izvezenimi zobčki, kakršne so nekoč vezle naše babice. Posebna domačnost in žlahtnost veje iz njih. « V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič se tudi dobro zavedajo, da je treba dobro blago prodajati v lepi embalaži. Zato so poskrbeli za lične škatle različnih dimenzij, v katerih ponujajo optimalno barvno usklajene garniture posteljnih prevlek za eno ali dve postelji. Prav tako lična je embalaža za prte, nadprte in serivete. Vse te embalaže so opremljene s prospekti v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Pričakujejo dobro prodajo doma, vendar večina njihove najnovejše kolekcije bo zagotovo našla svoje hvaležne uporabnike na tujih trgih. Ob bogati paleti aktualnih vzorcev in barv pa ostajajo dosledno zvesti naravi - vsi izdelki so iz čistega bombaža. Kolekcijo AMADEUS sta oblikovala domači kreator Janko Krmelj in zunanja sodelavka Milojka Bolči-na. Za razliko od večine drugih razstavljalcev na sejmu MODA '92, so vsi najnovejši izdelki tržiške predilnice v prelepih barvah že naprodaj v prodajnem centru Slovenijalesa na Dunajski cesti 52 ter v Tekstilnem centru ONA-ON v Plavi laguni na Dunajski cesti 64, pa seveda tudi v domači prodajalni na Deteljici v Tržiču. 70 let tradicije in kvalitete ŠEŠIRJA Zlati MM za ODEJO iz Škofje Loke in zlato rumeno zeleno Živalski vrt za vse Tine in Blaže, Katrce Na sejmu MODA '92 v Ljubljani so prikazali modele kap za poletje, največjo pozornost pa so pritegnili ženski klobuki za jesen 1992 v prelepi petrolejsko modri barvi, v zlato rumeni, pastelno zeleni, umirjeni vinsko rdeči in lila barvi. ŠEŠIR tesno sledi modi in jo tudi narekuje tudi ne več rosno mlade dame in gospodje. Moda je pač moda in ljudje v ŠEŠIRJU ji natanko prisluhnejo. Saj veste, klobuk je tisto, ki pri oblačenju da piko na "i". Pokazali pa so nekaj tako lepih ženskih modelov klobukov za prihodnjo jesen, da je marsikateri obiskovalki, ljubiteljici klo- Morda se je ob ogledu Šešir-jevega razstavnega prostora kdo namrdnil, češ tako malo mode so pokazali, le te moške poletne kape in nekaj malega klobukov, moških skorajda ne. Vendar, če ste le malce bolj pozorno pogledali te kape, ste lahko ugotovili, da tu niso bile prikazane le zračne moške kape za poletje, temveč tudi one druge, modne, za katerimi je ponorel ves mladi svet. Gre za tople kape s šildom, barete z oblečenim gumbom na vrhu, po katerih segajo dekleta in fantje pa bukov, zastal korak. Eleganca za vsako priložnost! Vendar ne v črni barvi. Jeseni bo modna petrolej zelena, to si zapomnite, in zlato rumena. Klobuke bodo poživljali trakovi z drobnimi geometrijskimi vzorci ali pa razpoloženjsko vzorčasti trakovi iz blaga. Toda kar smo videli tu, je za delavce ŠEŠIRJA že preteklost. Oni se pripravljajo že na kolekcije za modo leta 1993. 7. februarja bodo svoje modele že predstavili v Kolnu. ŠEŠIR Škofja Loka je ena redkih tekstilnih firm pri nas, ki ne tarna. Nasprotno, odkrito priznajo, da jim tako dobro še nikoli ni šlo. To pa je posledica pravilnih odločitev v preteklih letih, ko so se orientirali skoraj povsem na zunanji trg. 95 odstotkov njihovih proizvodov gre v izvoz. Službe domačega trga sploh nimajo. Njihovi najboljši odjemalci so Nemci in Amerikanci. Naročil pa je toliko, da nimajo časa niti praznovati svoje 70-letnice. Skoraj vse lanske sobote so delali. Konec januarja ali v začetku februarja pa si bodo le vzeli toliko časa in v hotelu Transtunst v Škofji Loki pripavili "fešto" za vse delavce. Vsak bo dobil tudi video kaseto o ŠEŠIRJU, na kateri je posneta vsa zgodovina firme in prikazane vse posebnosti njihovega zahtevnega dela. Čestitamo! inJurčke... Tako prijetno mehak in igra-čkast je bil "štant" škofjeloške ODEJE, da bi se še odrasel kar zakopal vanj, v vse tiste številne odejice, blazine in blazinice, velike in manjše mehke igrače, v slone in kamele, nilske konje in medvede..., kaj šele otrok. Prisrčno, domiselno, lahkotno in igrivo, kot se za otroško domišljijo spodobi. Nič čudnega, da je strokovna žirija revije Media Marketing zlati MM podelila ODEJI za celovit nastop, priznanje pa sta poželi tudi njeni oblikovalki Maja Tomažič in Andreja Ce-gnar. Le kako jim uspe pri že toliko lepih izdelkih, ki prihajajo iz ODEJE za otroke, pogruntati spet čisto nekaj novega? Saj se spomnite Odejine pisane džungle na sejmu pred dvema letoma, nežnih kvadratov in trikotnikov na otroški opremi še prej, in vseh mogočih medvedkov in drugih živalic, tako za dušo narejenih, da se kar nismo mogli ločiti od njih, ko so jih otroci že prerasli. Pa je spet tu ZOO otroški program, pastelnih barv, a vendar svežih tonov, v rumeni, roza, lila, marelični, zeleni, rumeni in podobnih barvah. Novi vzorci in tudi novi izdelki. ' Tu so povsem nove spalne vreče za otroke z medvedkom ali levom na vzglavju, odejice pa so polne živali iz živalskega vrta ali pa nanje spominja le aplikacija na zunaj enobarvem, znotraj pa črtastem blagu spalne vreče. Tudi dojenčkova zibka, sicer vsa v belem, se poigrava z lila pikastimi žirafami, zeleno rožnatimi zebrami in levčki z zeleno grivo. Imenitne so sestavljive igrače iz penaste gume, po katerih otrok lahko pleza, jih zaja-ha kot pravo kamelo, slona, če mu jih pa mamica zloži, pa na njih sredi igre tudi mirno zaspi... Novosti smo našli tudi pri opremi vozičkov. Ena od vreč je še topleje podložena, kot smo jih bili vajeni doslej, da malčku resnično nič ne pride do živega, druga pa je narejena tako, da ima vsaka nogica svoje mesto v njej in Tineta, Katrco ali Špelo očka lahko z vrečo vred posadi na "štuparamo". In tu so še razne ZOO pisane posteljnine, preproge iz penaste gume za na tla, za v stajico, da bo ritka na mehkem in na toplem. In tudi torb si, kaže, niso še vseh izmislili. V ODDEJI sta Maja in Andreja sešiti še torbo za na roč vozička, kamor bo mamica spravila vse za krajše popotovanje po bližnjem parku, in torbo z ročem za spravljanje igrač... Vsi izdelki so izdelani iz naravnih bombažnih vlaken, pralni so, polnjeni pa z antiastmatičnimi poliestrskimi vlakni. Zagotovo smo v tej množici živalic in barv še kaj spregledali. Zato je najbolje, da ob prvi priložnosti obiščete njihovo industrijsko trgovino na Trati, kjer bo, tako obljubljajo, v začetku februarja že vse naprodaj. ODEJA pa je pripravila še eno novost: naročanje njenih izdelkov po pošti. Ko vam bo prišel v roke njen prospekt z vsem najnovejšim otroškim programom, se boste lahko v miru odločali tudi' doma, v družinskem krogu. Izbrano boste na naročilnici označili, odposlali, plačali pa po povzetju. Novost, ki jo bomo zagotovo navdušeno pozdravili. Za priznanje Zlati MM pa iskrene čestitke! Petek, 17. januarja 1992 MALI OGLASI 25. STRAN GLAS Modne novosti iz kamniškega SVILANITA usklajene barvne kombinacije človek kar ne ve, kaj bi si prej ogledal: mehke in voljne frotiraste kopalne plašče in pod njimi v istih barvnih niansah svitke brisač ali one druge, ki so na zunanji strani svetleče satenasti, znotraj frotirasti, ali pa vse bogastvo modnih dodatkov na drugi strani paviljona. Zdi se, da se s tako široko paleto svojih proizvodov in tako usklajenimi barvami na sejmu MODE v Ljubljani SVILANIT še ni predstavil. Zakaj vedno le pusto črtasti ali enobarvni frotirasti plašči9 če je v modi pepita za kostime, naj bo še za kopalne plašče, vendar naj bo v toplih rožnatih in mareličnih barvah. Če pa je že črtast - bel plašč s tankimi črnimi črtami je resnično eleganten •■ vendar naj ga na pred-njiku poživi živobarvna satenasta cvetlična aplikacija. Letošnja novost so tako imenovani dvojni plašči: notranja stran plašča je frotir, zunanja pa potiskana MALI OGLASI ^217-960 gamu stroji 1r°i!arn kombiniran ŠTEDILNIK (2 Z. fh ŠTEDILNIK kuppersbusch in *_ttrski BOJLER, g 45-263 476 u9odno prodam KAMERO Pana-sonic SVHS MS 50, z dodatno gPfemo. g 79-078, Lokar 477 podam RAČUNALNIK ZX Spec-trum 48 K, z interfeysom - micro dnve in modem za packet radio ter črno-bel TV Minirama 325 525_ 493 Prodam nov, barvni TELEVIZOR Phillips, ekran 55 cm. g 79-563, informacije v petek, od 19. do 20. "re UR7 vahne barve: oranž, ciklama, rdeča, zelena, rumena, tirkizna, v cvetličnih ter abstraktnih vzorcih. Ne manjkajo pa tudi zamazani pastelni toni, kot roza, marelica, mlečno zelena barva. Seveda pa v SVILANITOVI kolekciji modnih dodatkov ne manjka klasične barvne kombinacije: črno-belo-rdeča v drobnih, ab- KUPIM Kupim žensko POROČNO OBLEKO, g 421-297_409 Kupim bukove HLODE, g 64-011 Kupim REPOREZNICO g 311-618 R 4 GTL, star do 7 let, kupim. g 323-798_462 Kupujemo suh smrekov in hrastov žagan LES, debeline 25, 50, 70 in 80 mm. Obrtno podjetje Kranj, g 216-061 _510 Kupim bukove PLOHE in HLODO VINO, g 64-316_562 Kupim do 1 teden dni starega TE-LETA. g 631 -687_628 Kupim manjšo GARSONJERO ali večjo SOBO, za preureditev. Rela cija: od Radovljice do Rateč. g 061/346-260, popoldan _633 Kupim rabljen OBRAČALNIK Fa-vorit 220. Jože Dolhar, Predoslje 21, Kranj_675 Kupim 2 kub. m. suhih bukovih COLARIC g 241-069_696 Kupim STANOVANJSKO PRAVI-CO za enosobno stanovanje ali garsonjero v Kranju, g 214-762 bombažna tkanina v abstraktnih in geometrijskih vzorcih ter v živahnih barvnih kombinacijah, kot so oranž, ciklama, lila, tirkizna in druge. Seveda pa ne manjkajo tudi pastelni toni, kot je umazana roza v grafičnih vzorcih in vzorci marmorja. Izbor modnih dodatkov je izredno velik, tako barvno kot vzorčno. Zato ne moškemu ne ženskemu svetu ne bo težko popestriti svojih oblačil. Moda, ki prihaja, zahteva izredno ži- Prodam PLETILNI STROJ z delom in instruiram, g 622-256 506 Prodam termoakumulacijski PEČI, PEČ kuppersbusch in BOJLER. g 74-535, zvečer_515 Električni ŠTEDILNIK, ugodno pro-dam. Ravnihar, Hafnarjeva pot 12, Kranj, g 311-711_516 Prodam samonakladalno PRIKOLICO Sip 16, ŽAGO Mio Standard s priključki: cirkular, poravnalka, fre-zar, brus in kompresor, g 79-602 ____595 Ugodno prodam obnovljen PRAL- Nl STROJ, g 242-728_527 Prodam nov ŠIVALNI STROJ Vi-gorelli, 60 odstotkov ceneje. g 45-301 ali fax 328-158_528 Prodam ŠIVALNI STROJ Danica, ŠTEDILNIK Kuppersbusch in oljni RADIATOR, g 328-310_539 Prodam RAČUNALNIK Commodo-re 128, z igricami in ročko. g 328-553 546 LOKALI Srednja družboslovno jezikovna šola Boris Ziherl Škofja Loka Podlubnik 1 b razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) s polnim delovnim časom. Nastop dela v februarju. Ponudbe z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh od dneva objave razpisa. S TEKSTILINDUS KRANJ, p. o. - v stečaju Gorenjesavska c. 12 ODDAJA V NAJEM 1. Dvosobno stanovanje (62,10 m2) Trg Rivoli 8, Kranj 2. Enosobno stanovanje (44,20 nv) Trg Prešernove brigade 5, Kranj 3- Pralnico za pranje perila (80 m:) z opremo in sušilnico. Delavska c. 19, Kranj. Informacije lahko dobite na gornjem naslovu oziroma po te-'etonu 064/222-441, int. 318, g. Bajželj. Mercator - Preskrba Tržič, d. d. razpisuje prosto delovno mesto: PRODAJA MESA v Poslovnem centru Planina Kranj p°goji za zasedbo: IV. stopnja strokovne izobrazbe živilske smeri, 2 meseca Poskusnega dela o's".e PJ'Jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v •rnih dneh po objavi razpisa v kadrovski službi podjetja, *jer boste dobili tudi vsa ostala pojasnila. Na Bledu oddam LOKAL tistemu, ki mi nudi 1-sobno ali več sobno STANOVANJE, na relaciji Bled Radovljica. Naslov v oglasnem od-delku._348 V centru Kranja - Tomšičeva ul. 16, oddam v najem adaptiran LOKAL. g 324-181_467 LOKAL, s telefonom, na izredni lokaciji na BI. Dobravi, oddam v najem za kakršnokoli prodajalno, mirno obrt ali podjetje. Dodatne informacije dobite na g 83-461 IZPISUJEM vse vrste tekstov na računalnik, g 43-461 584 Občani! Izdelamo vam DAVČNO NAPOVED dohodnin. g 43-461 Vpeljano TRGOVINO v najetem prostoru, takoj oddam v najem 566 g 326-286 Najamem POSLOVNE PROSTORE v Kranju. Šifra: NEVA_569 Kupim oziroma najamem TRGOVSKI ali GOSTINSKI LOKAL v Škof ji Loki ali okolici. _• 631 -582 576 KOLESA i s straktnih ter kašmirskih vzorcih. Tudi pri modnih dodatkih je SVILANIT pripravil marsikaj novega; moški, ki kaj dajo na modo in vse lepo, bodo zagotovo veseli kompleta kot so pas, ki se nosi k smokingu, robček in metuljček v istem vzorčku. In kje se dobe vsi ti novi artikli SVILANITA? V njihovi industrijski prodajalni v Kamniku, v vseh bolje založenih prodajalnah in blagovnicah ter manjših modnih butikih, kjer prodajajo le izbrane modne dodatke. Prodam dvoredni PLETILNI STROJ Pfaff, z motorjem ali menjam za avto. g 422-412 602 Prodam MESOREZNICO Titan, 10 mm.f 311-427_6_M Prodam rabljen HLADILNIK, POMIVALNI STROJ in barvni TV, ekran 41 cm. g 74-254_636 Prodam zelo dobro ohranjen PRALNI STROJ Obodin. Cena 5.000,00 SLT. g 51-539_646 Ugodno prodam TRAKTOR Deutz 62. g 51-018_648 Prodam ŠTEDILNIK (4 + 2) m mini električni ŠTEDILNIK s pečico. g 66-702_668 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin, 2 elektrika), g 214-033_684 Prodam namizni REZKALNI STROJ in ČELILNIK. g 65 890 Prodam barvni TV, star 4 leta. g 41-662_700 GLASBILA_ YAMAHO DSR 2000, On man band, prodam. g 46-137 406 Prodam odlično ohranjene klavirske HARMONIKE Hohner 120, 5 registrov; Hohner 96, 9 registrov; Veltmaister 60, 5 registrov, KITARO z ojačevalnikom, primerna za učenje ter barvni TV Orion, ekran 51 cm. j| 620-660_674 Kitarist išče ORGANISTA za duo. g 213-341, int. 87_697 CR. MATERIAL Prodam smrekov OPAŽ. g 311-090 _443 Novo PEČ za centralno kurjavo, 35 kVV, prodam, g- 73-104_548 Prodam LES za ostrešje. g 421-672_586 Prodam univerzalno LESTEV g 77-887_587 Prodam smrekovo HLODOVINO. g 329-634_656 Prodam balkonska VRATA Termo-ton, dim. 220 x 80 cm, zasteklena. g 241-687_663 Po ugodni ceni prodam 2 toni APNA in 500 kg CEMENTA. g 217-452_670 Prodam hrastove HLODE. Zg. Br-nik 16, Cerklje_676 IZOBRAŽEVANJE Dipl. inž. POUČUJE matematiko, fiziko in kemijo, g 217-817, v so-boto _173 INŠTRUI RAM matematiko za vse stopnje. g 310-803_481 INSTRUIRAM matematiko, kemijo OSTALO in angleščino, g 41-643 553 INSTRUIRAM matematiko in fiziko, g 311-017 562 Učiteljica INSTRUIRA učence s te-žavami v nižjih razredih OŠ. g 45-365 coc Prodam električni SVINČNIK z risanje na les g 218-929 609 Prodam KOTEL za žganjekuho, 100-litrski, prekucnik. g 217-731 Prodam 60 literski KOTEL za žga njekuho. Hlebce 32, Lesce 655 Prodam KONTEJNER za bivanje ali prodajo sadja, dolž. 7 m, šir. 2.20 m. g 217 452_669 Svetlobni DISPLAY, z lokacijo ali brez, prodam g 632-019 693 PRIDELKI Prodam SENO g 73-092 441 Konjerejci! Prodam več ton OVSA _■ 061/823-078_504 Po 15,00 SLT za kg prodam semenski KROMPIR dezire, prva množitev Rozman, Poljšica 4, Podnart, * 70-164 588 Prodam TRAČNO ŽAGO. 68-642 Prodam dobro ohranjen APN 6. g 45 368_518 Prodam APN 6, letnik 1987. g 41-338_606 OBVESTILA IZDELUJEM cinkane smetnjake na kolesih in žeblje, g 326-426 247 IZDELUJEMO kovinske mreže -"gavtre" za zaščito kletnih oken in vrat, g 82-104_418 Podjetje od A do Ž, vam ustano vim ali samo svetujem ali samo izdelam akte g 327-585 449 Hitra ter kvalitetna AVTOKLEPAR SKA DELA in menjava ali popravilo izpušnih sistemov vam nudi: Av-tokleparstvo Jože JAKŠA, Oreho vije 15/a, Kranj, g 241-168. Cene konkurenčne! 511 Jezikovno urejam - LEKTORIRAM raznovrstne spise, članke, diplom ske naloge ... g 241 -657 571 Obrtniki! Vršimo računalniško VO-DENJE poslovnih knjig, g 43-461 Obrtniki in podjetniki! Nudim vam POMOČ, pri sestavi davčne napovedi, oziroma zaključnog računa. g 79-563 _596 RAČUNOVODSKE STORITVE za podjetja in obrtne dejavnosti, zaupajte izkušenemu računovodji, g 633-374, po 16. uri_620 Obrtniki! Računalniško VODIM poslovne knjige, sestavim vam tudi davčno napoved, g 49-367 664 OBLAČILA Nov KRZNEN PLAŠČ, št. 38 ter več novih in malo rabljenih ŽENSKIH OBLAČIL, št. 48 - 42, večinoma uvoženih, zelo poceni prodam. M. Pijade 17, 6tan. 9, Kranj 340 OTR. OPREMA Otroški AVTOSEDEŽ Bob, pro- dam.g 691-442_ 501 Prodam otroški VOZIČEK, g 633-080_653 Prodam kombiniran otroški VOZI ČEK Roky. g 061/191-311, int 11 -00 666 Prodam BUTARE. Suha 33, Kranj Prodam PLANIRNO DESKO, tip 360 stopinj. Cena 28.000,00 SLT. g 65-688__472 Prodam poslikane kmečke SKRI- ~0JT NJE, g 45-372_494 575 Prodam suhe BUTARE, g 45-394 Prodam SENO 45 334 654 POSESTI V najem oddam GARAŽO v Šorli jevem naselju, g 214-934 460 Prodam GARAŽO v Kranju - Zlato polje, nasproti trgovine Živila, g 213-603__466 Prodam TRAVNIK, 2.400 kvad. m., primeren za gradnjo, v Sp. Gorjah g 725-612_478 V okolici Kranja vzamem v najem obdelovalno PARCELO, do 3.000 kvad. m., lahko tudi travnik, g 216-504__485 Prodam stanovanjsko HIŠO z loka li, v centru Kranja, g 217-918 535 Prodam GARAŽO v Šorlijevem naselju, g 215-754_619 Zazidljivo vikend PARCELO na Veliki Lasni pri Kamniku, prodam g 328 382_622 Prodam PARCELO g 73-456 639 Prodajamo GARAŽO v Radovljici, St. Žagarja 25. g 75-384 671 Prodam zazidljivo PARCELO, z vso dokumentacijo, na sončni legi, v Goricah, g 47-557_681 PRIREDITVE Duo IGRA na ohcetih in manjših zabavah g 46-137 407 PLESNA ŠOLA v Radovljici - TE-ČAJI za otroke, osnovnošolce, mladino in odrasle AEROBIKA in MATURANTSKI TEČAJI! g 327-949, dopoldan ali zvečer 458 RAZNO PRODAM Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE ter starejši ŠIVALNI STROJ Singer. g 58-236 531 Nov GAŠPERČEK in GOVEJO KO ŽO, prodam g 242-421_599 Prodam Tomos AVTOMATI K 3, nov plinski ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK kuppersbusch. g 50-923 613 Prodam dvobrazdni PLUG Batuje, 12 col in KULTIVATOR z ježem; nerabljeno, 35 odstotkov ceneje ter obnovljeno KAROSERIJO za Fiat 850 Potočnik, Železniki, g 67 020__616 Prodm novo PEČ kuppersbusch, PEČ za sušenje granulata, 25 kg, za 28.000,00 SLT ter 1 x rabljeno: 200 kg rdečega POLIPROPILENA, 200 kg črnega POLIPROPILENA in 100 kg rdečega POLIETILENA. Ga-ličič, Reginčeva 3, Kranj 649 Kovinski KIOSK, na C. železarjev 18. Jesenice, prodam. Cena zelo ugodna in kiosk je v zelo dobrem stanju. Prodam tudi GOLF, letnik 1982, dobro ohranjen, 4 vrata, nemški motor in JUGO 60 Koral, star 2 leti, dobro ohranjen. C. železarjev 18, Jesenice ali Kidričeva 20, Jesenice 661 Prodam KOMPRESOR, 2.2 kVV. 400 litrov na minuto in rabljena vratna KRILA - lužen hrast, g 73-070_680 Prodam 10 dni staro TELIČKO in semenski KROMPIR dezire. Sek ne. Krakovska 1, Voglje - Šenčur STAN. OPREMA Prodam kompletno SPALNICO Cena 12.000,00 SLT. g 328-125 Prodam usnjen KAVČ nov, 20 % ceneje. trosed, 66-285 665 SPORT BODYBUILDING DOMA! Trening za moč in vitko postavo, brez dra gih naprav, po sodobni metodi, literaturo z navodili za izvedbo vaj in prehranjevanje, prodam, g 47-110. po 20. uri_472 STORITVE TV VIDEO AVDIO SERVIS! Smled-niška 37, Kranj, g 323-159 25 Opravljamo vsa KROVSKO - KLEPARSKA dela; izoliramo tudi cevi centralne kurjave, g 73-345 90 J & J TV, VIDEO, HI-FI Servis! Smledniška 80, Kranj, g 329-886 POPRAVLJAM lovsko in zračno orožje, g 324-457 500 Vse REGISTRACIJO podjetja, iz-delam. g 213-031, ob nedeljah in sredah, od 20 do 21. ure 519 VODIM poslovne knjige, g 57-736, ob ponedeljkih in torkih, od17do18ure 520 RTV SERVIS Porenta, Breg ob Sa vi 75, g 401-347_547 Nudim vsa SLIKOPLESKARSKA in AVTOLIČARSKA DELA; do 20 % nižja cena od konkurenčne. Kvali tetno! Enako velja tudi za družbena stanovanja. Naročila sprejemamo na g 59-109 549 Opravljam vsa KROVSKA in KLE PARSKA DELA ter IZOLACIJE kot lovnic in parovodov. g 58-347 600 POLAGAM keramične ploščice. g 65 705_612 Nudimo izdelavo, montažo in popravilo LAMELNIH ZAVES, ŽALU ZIJ, PLISE ZAVES, ROLOJEV in ROLET Roletarstvo Nograšek, g 064/43-345 ali 061/50-720, fax 061/651-247_23685 STANOVANJA Zamenjam 2.5-sobno (50 kvad. m.) in 1-sobno (35 kvad. m.) lastniški STANOVANJI v stolpnici v Pod-lubniku za 4-sobno ali več sobno stanovanje oziroma primerno hišo v Škofji Loki ali bližnji okolici g 621 022 _47 V Kranju ali bližnji okolici najamem 3 sobno ali 4-sobno STANO VANJE oziroma starejšo HIŠO Možen tudi kasnejši odkup, g 327- 536_343 Zamenjam konfortno 3-sobno STANOVANJE, 74 kvad. m., za dve manjši. Šifra: VODOVODNI STOLP_________ "GARSONJERO v Kranju, s telefo nom, centralnim ogrevanjem, SATV, prodam, g 325-276 444 Oddam STANOVANJSKO PRAVI -CO za 1-sobno stanovanje, v Kra nju. g 327-315, od 16. ure dalje Prodam opremljeno GARSONJERO, 31.5 kvad. m., s telefonom, centralnim ogrevanjem in toplo vodo. Vseljiva takoj! Šifra: PLANI-NA III._470 1-sobno družbeno STANOVANJE zamenjam za večje, relacija Bled -Radovljica, g 76-493_508 V Kranju zamenjam lastniško 1-sobno STANOVANJE, 54 kvad. m., za manjše, do 33 kvad. m., prav tako v Kranju, g 212-510 521 Na Jesenicah kupim večje, nekon-fortno STANOVANJE, manjšo hišo ali del hiše, z vrtom, g 74-663 Prodamo ODKUPNO PRAVICO za stanovanje v Radovljici. Pogoj: dosmrtno bivanje starejše osebe. g 061/443-426_541 Takoj oddamo v najem večje STANOVANJE, v bližini Kranja, g 46-030_552 1-sobno STANOVANJE, 39 kvad. m., v Kranju - na Planini, s telefonom, prodam za 29.000 DEM. Informacije na g 74-462, samo od 16. do 18. ure, vsak dan 581 GARSONJERO v Drulovki, pri Kranju, oddam, g 213-098_592 Upokojenka išče skromno STANOVANJE ali staro HIŠO, za minimalno najemnino. Šifra: OBUPANA^_626 Zamenjam družbeno GARSONJERO, 38 kvad. m., za 1-sobno stanovanje s kabinetom, v Kranju, g 329-762_629 Prodam STANOVANJSKO PRAVICO za 2 sobno stanovanje, v Kranju - na Planini. Šifra: SONČNO STANOVANJE_634 2.5-sobno STANOVANJE, Kranj -Planina, oddam v najem, g 403-032_637 Prodam STANOVANJSKO PRAVI CO za 2 sobno stanovanje, 65 kvad. m., s centralnim ogrevanjem in telefonom. Informacije na g 328- 125_644 Mlada družina odkupi STANO VANJSKO PRAVICO v občini Kranj ali drugje na Gorenjskem. g 311-272_662 1-sobno STANOVANJE, 40 kvad. m., v Škofji Loki, prodam, g 631-295 686 VOZILA DELI Prodam 4 skoraj nove zimske GUME Sava, s platišči, dim. 165/13. g 75-794 463 Prodam VVARTBURG, letnik 1986. g 325 438___ Prodam Z 750 po delih, g 632-265 __ 484 R 4, letnik 1980, prodam pcTdelih. g 061/823-078_505 Ugodno prodam dve GUMI 170/13, s platišči, g 621 -667 560 25 % ceneje prodam nov ZAGA NJAČ za Z 101. g 631 -739 577 Prodam zimski GUMI s platišči, dim. 15x155. g 50-531 608 !E®S!?c£__2GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 17. januarja 1992 SATELITSKI TV INDIVID. SISTEMI • ECHOSTAR SR1500 ZDA • ACTION 300 Anglija Ugodni aranžmaji za skup. sisteme do 16 uporabnikov. ZAHT. DOD. INFORMACIJE tT 064 45 381 v 4 JUGO 45, prodam po delih, g 215-459_625 Poceni prodam nov MOTORČEK za zadnji brisalec Škodo Favorit. g 217-631_ 657 Prodam BLATNIKE in MASKO za Z 101. g 632-840 _689 Prodam PLATIŠČA za Simco 1307. 213-341, int. 87_698 VOZILA_ Prodam Z 128, letnik 1989, odlično ohranjena, 631-364 156 Prodam ARO 4x4, letnik 1988, registrirana. _r 212-716 232 VW Kombi bus, letnik 1987, benci-nar, prodam ali menjam, g 321-431, dopoldan 299 Prodam Z 725-631 101, letnik 1984. g 389 Prodam R 5 Campus, 5 vrat, še neregistriran, 15 odstotkov ceneje in TOYOTO Corolla 1300, letnik 1987 m 215-070_398 Prodam VVV Corado V 16, metalne barve, dodatno opremljen, letnik 1990. ■_ 45-316_453 Prodam ŠKODO 120 LS, s poško-dovanim motorjem, registrirana do avgusta 1992. *_ 68-404 464 Prodam GOLF, original nemški, le tnik 1981, z vso dodatno opremo, črne barve, odlično ohranjen. Cena po dogovoru, g 422-322 468 Za 70.000,00 SLT prodam karam-bolirano LADO Riva 1300, stara 4 leta, prevoženih 45.000 km. Informacije na 871-356 474 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, 70.000 km. "g 242-244, popoldan R 4 TL, letnik 1979, ohranjen, prodam. 41 -722, popoldan 482 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1981. Cena ugodna, g 312-364 487 Prodam FIAT 128 Sport Coupe 46-359_488 R 4 GTL, letnik 1986, registriraran do decembra 1992, prodam, g 214-905_489 Prodam FORD Fiesta, registriran do oktobra, g 73-697 495 Prodam GOLF JGLD, letnik 1985, ohranjen, g 216-944_497 Prodam JUGO 45, letnik 1989 in HAVBO za Z 750. Hj> 78-823 498 Prodam AUDI 80, letnik 1974, ga-ražiran. *£ 70-780 499 Prodam OPEL Manto GTE, letnik 1976. _■ 75-202_502 Prodam Z 750, letnik oktober 1984. Brezje 76, g 79-088 503 Prodam Z 850, 68-750 letnik 1985. 514 Ugodno prodam Z 101, letnik 1984. gt 422-759_517 Prodam OPEL Corso in DAYHAT-SU, oba diesel. g 401-143 522 Prodam R 5 diesel ali zamenjam za R 4 oziroma Jugo 45. g 50-907, Tržič_523 Prodam Z 101, letnik 1989, prevo-ženih 20.000 km. Cena 4.500 DEM. m 84-634_526 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Razgledna 14, Bled__529 Ugodno prodam R 4, letnik 1985. Kavčič, Oprešnikova 38, Kranj, g 218-035_537 Prodam Yugo 1.1 GX, letnik 1988. S> 218-148 543 Prodam DIANO, letnik 1978, registrirana do aprila 1992. Cena 600 DEM, g 215-605_544 Ugodno prodam JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do julija 1992. Ilija Dimač, C. revolucije 8, Jesenice, _> 84-735 545 Prodam GOLF, letnik 1978, regi striran do januarja 1993. fl? 061/612-936_550 LADO 1200 Kombi, letnik 1982, prevoženih 87.000 km, prodam. _r 85-223_551 Prodam Z 101, letnik 1989, registri-rana in obnovljena, g 329-061 554 Prodam karamboliran R 4, nevozen; lahko po delih, flf 802-095 Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980. 41-515_558 Prodam R 4 GTU, letnik oktober 1990, registriran do 1. 10. 1992, rdeč, prevoženih 13.000 km. Cena 8.200 DEM. Informacije po 15. uri. Kunstek, Hotemaže 44, Preddvor Prodam R 4 GTL, letnik december 1989, registriran do decembra 92, prevoženih 24.000 km, cena 7.500 DEM. Polajnar, Posavec 9, stan. 6, Podnart_565 Prodam YUGO 45 A, letnik 86, cena 2.200 DEM. Ovsiše 28, Podnart Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Cena po dogovoru. Podbrezje 246, Duplje 570 JUGO 45, rdeč, letnik april 1991, ugodno prodam, g 403-218, po 15. uri_572 Poceni prodam GOLF, starejši le-tnik. 327-476_573 Prodam Z 101, letnik 1981 in CIR-KULAR na bencinski motor. Stane Jereb, g 622-631_578 Prodam KOMBI C 25 D. «_* 88-288 Prodam Z 101, letnik 1982. Boštjan Rekar, BI. Dobrava 112/a 582 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, le-tnik avgust 1988, 5 vrat. Pogačar, BI. Dobrava 127, g 81-850, int. 30 Za 900 DEM prodam VVV 1200, ohranjen, registr. ■» 217-842 590 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do 14.1.1993. Kondič, Sp. Duplje 24_593 Prodam Z 101 GTL, letnik 84, registrirana do 8.7.1992, cena 2.200 DEM in novo gorsko KOLO. Kondič, Begunjska 9, Kranj 594 Prodam DIANO, neregistrirana, letnik 1978. Cena 500 DEM. Mačko va 22, Šenčur__597 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. g 47-587_598 Prodam VVARTBURG. ■_■ 223-320 Prodam ALFA ROMEO 33, letnik junij 1990. g 324-745_607 Z 750, letnik 1981, prodam za 650 DEM, g 83-343__610 Prodam Z 750, letnik 1984. «■ 67-186___614 Prodam R 11 GTL, karamboliran. _■ 695-191__615 R 5 Campus, star 18 mesecv, prevoženih 11.000 km, prodam, flf 78-784_617 Prodam R 4, letnik 1981, registriran do konca leta, z dodatno opremo. Cena 75.000,00 SLT. g 061/181-542, int. 311, dopoldan ali 064/633-539, zvečer_624 Prodam OPEL KADETT, letnik 1987, prevoženih 39.000 km. V račun vzamem manjši avto. g 46-622 627 PODJETNIKI IN OBRTNIKI! Da ne bi imeli nikoli več skrbi z vašimi papirji, pokličite tudi vi računovodski servis EXPLEO G&A, Staneta Žagarja 39, Kranj, tel. 242-594 od 9 -12. in 16. -19. ure ŽIVALI Prodam JUGO 45, letnik december 1988, registriran do decembra 1992. g 242-065_630 Prodam dobro ohranjeno Z 101 Konfort, letnik 1982, registrirana do septembra 1992. Cena po dogovoru. gj> 51-826_632 Prodam GOLF diesel, star 2 leti, prevoženih 39.000 km ali zamenjam za cenejši avto. Karmen Fen-de, Britof 416, Kranj, « 241 -729 JUGO 55, letnik 1989, prodam, g 633-633_647 Prodam FIAT 132 GLS, dobro vzdrževan. *g 620-763_650 Prodam GOLF GTI, letnik 1982. 312-104_659 Prodam FIAT Uno 70 SL, 1. regi-stracija 1986. g 327-188 673 BMW 315, letnik 1983, ugodno prodam, g 801-623_677 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, ka-rambolirana. Ogled v soboto in nedeljo. Bohinc, Dobro polje 10, Brezje 678 VW Jetta, letnik 1987, nemške iz-delave, ugodno prodam. Martin Turk, Černivec 25/a, Brezje 682 Prodam Z 101, letnik 1979. Kogo-všek, Cegelnica 35, Naklo, g 48-628_683 Prodam Z 101, starejši letnik, registracija potekla in Z 750, letnik 1981, registrirana, g 325-862 694 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Novak, Jama 36/a, Mavčiče 699 Prodam Z 101, letnik 1985. Cena po dogovoru. Informacije na 73-732 701 DELO na vašem domu - plačilo v DEM, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Sprejemam samo pisne odgovore. Viktor Velikonja, Kidričeva 57, 64000 Kranj 480 Mlada ekonomistka išče primerno ZAPOSLITEV. Šifra: VESTNA 491 MK vabi k SODELOVANJU tiste, ki bi rabi svoj prosti čas koristno porabili. Izplačilo zaslužka tedensko! Pridite na informativni sestanek, ki bo v petek, 17. 1. 1992, ob 17. uri v gostilni "Pri Viktorju", Partizanska 17, Kranj. 492 Honorarno delo nudim ŠIVILJI. _f 622-256 507 Nudim honorarno ZAPOSLITEV. _> 57-678_532 Nudim občasno DELO, pri varilnem stroju na šiv. Zaželjena okoli 30 letna delavka ali obrtnica. Šifra: OBČASNO DELO_542 Iščem POMOČNIKA" v expres po-pravljalnici čevljev, g 214-765 580 Zaposlim delavca, za ličenje kovinskih predmetov, g 48-601 591 Iščem DELO v trgovini ali boutiqu. _» 633-629_ 603 Honorarno DELO na domu, sprejmem. Možnost postavitve stroja. Šifra: ŠKOFJA LOKA II._621 DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko; nato boste dobili potrebna navodila. Bojan Žagar, Velesovo 16, 64207 Cerklje UGODNO NAPRODAJ: • 413 GESTETNER OFFSET • DTA 3/F17S Ploščni kopirnik • 10/550E REZALNI STROJ Posojilo pri 30-% naplačilu možno. Firma GD - Service Adolf Tatschl, Celovec, Rosentalerstr. 54, tel. 9943-463-515495 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim PRODAJALKO, z večletno prakso, v prodajalni s spodnjim perilom. Informacije: 15. 1. 1992, od 8. do 9. ure in od 15. do 16. ure ter 18. 1. 1992, od 8. do 9. ure in od 12. do 13. ure - "Romana", Reginčeva 6, Kranj (za Delikateso)__382 Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA. Anton Krevs, Grmičeva 10, Kranj, g 324-613_451^ Zaposlim KUHARJA za peko pizz. g 241 -829_452 Ce želite z DELOM v prostem času zaslužiti tudi do 50.000,00 SLT na mesec, pokličite na _> 242-800 Iščemo dekle ali mlajšo upokojenko, iz okolice Trboj, za POMOČ v kuhinji. Plačilo po dogovoru! Informacije na _• 49-037, od 11. ure dalje 483 Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRA8SE 162. TEL.: »»43-463-21415 VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV EKSPORTNE CENE GOVORIMO SLOVENSKO (Audi Rodovniški nemški OVČARJI naprodaj konec februarja, ifi" 403-286_401 Prodam KRAVO, ki bo v kratekm telila. Čebašek, Trboje 37, Kranj CELOVEC /m / S N \ V :STR* O ®i SMO NA ZAČETKU BAHNHOFSTR. PARKIRNI PROSTOR OB KAPUCINSKI CERKVI POSOJILNICA - BANK CELOVEC V CENTRU - BAHNHOFSTRASSE 1 TEL.: 9943-463-57356 ODPRTO OD PON. - PET. 8.00 - 16.00 (neprekinjeno) PRIPOROČAMO SE ZA: • VARČEVALNE NALOŽBE (VISOKE OBRESTI, 100 % BANČNA TAJNOST) • DEVIZNE NALOŽBE • UGODNA MENJAVA • HITRO UREJANJE VSEH BANČNIH POSLOV IN SEVEDA SLOVENSKA POSTREŽBA VOZNIKA - dva, s prakso, zaposli trgovsko in prevozniško podjetje. Od voznikov zahtevamo C in E kategorijo ter znanje v mednarod nem tovornem prometu. Ponudbe s kratkim življenjepisom oddajte na oglasni oddelek, šifra: TRAN-SPORT_642 Honorarno delo dobi prijetno de kle za STREŽBO v okrepčevalnici, v Šenčurju. DD^McrTkj;u PRE6piSG'\ * SEB0ZAĆE!. V SREDO, 22. M 992 QB ic ijpj . cjROSTDR!^ bREDNjE uhADBENE ŠOLE, CANKARJEVA 2(CENTER MESTA KRANJA). INF. PO TEL. •24746 © JELOVICA Prodam 725-261 polovico BIKA. 446 NAJ PRIDE SATELITSKA TV TUDIVVAŠ DOM STN tel. 78-212 Prodam polovico mlade KRAVE. ■g 64-011_447 Prodam TELICO, stara 8 mesecev *S 061/824-375_450 Prodam PUJSKE, stari 12 tednov in mlado KRAVO simentalko, breja 9 mesecev. Škofjeloška c. 33, Kranj 455 Prodam polovico TELICE. Okroglo 12, Naklo, g 47-716_456 Prodam KRAVO simentalko, breja 8 mesecev. Žirovnica 57 457 Prodam od 120 do 130 kg težkega PRAŠIČA. Visoko 92, Šenčur 461 Prodam 8 tednov stare, rjave JAR KICE. Oman, Zminec 12, Škofja Loka, g* 621-475_465 Prodam polovico mlade KRAVE. Na vasi 14, Voglje 473 Prodam TELICO simentalko. Stra-hinj 1, Naklo_490 Prodam OVCE z jagnjeti, za ple-me. g 83-520_512 Prodam OVNA, g 65-157 513 Prodam OVCO, za zakol ali za rejo. Bobovek 22, Kranj 524 Prodam KRAVO po izbiri - kravo po teletu ali telico v 9. mesecu brejosti. V 66-308 530 Prodam polovico MESA od bika in 1 leto stare KOKOŠI za zakol. C 26. julija 48, Naklo 533 Prodam 8 tednov stare, čistokrvne ZLATE PRINAŠALCE, brez rodov- nika.gr 622-236_536 Prodam 200 kg težkega PUJSA. Jamnik, Trata 17, Škofja Loka 538 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Okroglo 5, Naklo 540 Prodam KRAVO in 100 kg težkega TELETA. Poženik 16, Cerklje 555 KRAVO, breja 8 mesecev, prodam Zaje, Valburga 15, Smlednik 556 Prodam 4 dni starega sivega BIK-CA. Antolin, Na dole 1, Vodice 563 Prodam polovico mlade GOVEDI. Cena ugodna! 46-735 564 Prodam 10 mesecev starega BIK-CA.1E 061/621-011_574 Prodam KRAVO po izbiri in Desire KROMPIR. Voklo 16_595 Prodam PRAŠIČA za zakol. 5 241-263_601 Prodam MESO od mlade krave. «■ 70-567_618 Prodam PRAŠIČE, težki od 25 do 160 kg. Bohinc, Zg. Brnik 57/a, Cerklje 623 < AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK 216-245 SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA IZVRŠNI SVET Na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja za komunalno dejavnost (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/90 in Uradni list RS, št. 4/91) in 39. člena statuta javnega podjetja Komunala Radovljica Izvršni svet Skupščine občine Radovljica razpisuje dela in naloge DIREKTORJA Javnega podjetja Komunala Radovljica Kandidati morajo, razen splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri - aktivno znanje enega in pasivno znanje drugega svetovnega jezika - delovne izkušnje v dejavnosti - da predložijo program dela Direktor bo imenovan za 4-letni mandat. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in program dela morajo kandidati poslati v 15 od dneva objave razpisa na naslov: Izvršni svet Skupščine občine Radovljica, Radovljica, Gorenjska cesta 19. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po odločitvi. V 85. letu starosti je tiho odšel od nas mož, oče, ded in praded STANKO GRASIC kleparski mojster v pokoju Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu. V slovo. Žena in sinovi z družinami Kranj, 15. januarja 1992 V SPOMIN Pomlad na Tvoj bo vrt prišla, čakala bo, da prideš Ti, sedla bo na rodna tla in jokala, ker te ni, kajti, solze, žalost, bolečina Te zbudila ni. Tiha - nema je gomila, kjer počivaš mirno Ti. MARIJI JARC p. d. Markovi Mici iz Nakla 19. januarja minevajo tri leta, odkar odšla si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, a doma ostala praznina je globoka. Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke! ŽALUJOČI: nečakinja Tatjana Naklo, januar 1992 Petek, 17. januarja 1992 ZAHVALE IN OSMRTNICE 27. STRAN C^E^EM^GLAS PRIREDITVENI ODBOR DRAŽGOŠE 92 Kolesarska sekcija Jakob Štucin Hrastje se zahvaljuje obrtnikom in podjetjem iz kranjske občine za finančno pomoč pri izvedbi množičnega kolesarjenja v okviru tradicionalne dražgoške prireditve. Vse obrtnike in podjetja, kjer se zastopnik kolesarske sekcije še ni oglasil, pa vabijo, da se pridružijo akciji. ZA MALE OGLASE "POD ŠIFRO" SPREJEMAMO ZGOLJ PISNE PONUDBE. NA KUVERTO OBVEZNO NAPIŠITE ŠIFRO IZ OGLASA. Prodam 5 tednov staro TELIČKO. jr 061/824-107_63JI Prodam črno-belo TELICO, breja 6 mesecev ali menjam za visoko brejo telico simentalko. flf 70-204 •■ _638 Prodam 1 leto staro TELICO za na-daljno rejo. Glinje 10, Cerklje 645 Prodam 300 kg težko TELICO in 9 mesecev starega ŽREBETA. Milje 26, Visoko, g- 43-296_651 Prodam 1 teden dni starega BIKCA frizijca. Sp. Duplje 71, 47-604_652 Prodam DOBERMANE z rodovnikom, stari 6 tednov. Cena po dogovoru, "g 58-336, Križe_660 Prodam dobro leto staro DOBER-MAN KO ^ 061/841-272 667 Prodam brejo TELICO in KRAVO, A kontrola. Dolinar, Na vasi 12, Voglje - Šenčur_687 Prodam TELIČKO simentalko, za nadaljno rejo. <2? 802-224 688 Zamenjam jalovo KRAVO za brejo ali brejo telico. Trboje 32, Kranj ___690 Prodam mladi KRAVI in 100 kg težko TELIČKO. Alojz Bogataj, Gorenja vas 6 692 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz strokovnih sektorjev FRANC CELESTINA rojen 1908 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 13. januarja 1992, ob 14.30 na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob smrti očeta, deda in pradeda JANEZA KEMPERLA izrekamo zahvalo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in pomoč. Hvala g. župniku in gasilcem za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti! Vsi njegovi GAULOISES BLONDES ZAHVALA Ob boleči izgubi naše IVANKE FISTER se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in darovano cvetje ter za številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Loma, g. župniku Silvu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred in govornikom za tolažilne besede. Vsi njeni Strahinj, 8. januarja 1992 Nepričakovano nas je za vedno zapustil sodelavec ZDRAVKO ERZNOZNIK vodja računovodske službe v pokoju Spominjali se ga bomo kot plemenitega Človeka in vestnega sodelavca. Kolektiv Agromehanike Kranj ZAHVALA Ob izgubi naše drage KATARINE JEKOVEC p. d. Bovavčeve Katke iz Strahinja se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali trpljenje med boleznijo. Posebna zahvala g. dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in g. sosedi Marti za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku in pevcem iz Strahinja za lep pogrebni obred. Vsem in vsakomur še enkrat hvala! Vsi njeni Strahinj, 9. januarja 1992 Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčere, sestre, tete in botre MARINKE TABAR roj. Tiringer iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Najiskreneje se zahvaljujemo tudi g. župnikoma s Primskovega in Kranja za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Kranj, 8. januarja 1992 ZAHVALA 2. januarja 1992 smo se poslovili od MIHAELA STENOVCA st. iz Cerkelj Lepa hvala gasilcem za lep sprevod ter Ivanu Baseju za Poslovilne besede ob grobu, prav tako se zahvaljujemo g. upniku za lep obred, pevcem, zdravnici Ravniharjevi ter Patronažni sestri Idi Podjed. Hvala sosedom, darovalcem za maše. Vsi njegovi Cerklje, Primskovo, Preddvor, Jezersko V SPOMIN Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ko tebe Martina med nami ni, saj zlatih src, kot imela si ga Ti, malo še živi. Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša MARTINA NOVAK Vsem, ki postojite pri njenem grobu, darujete za sv. maše, ji prižigate svečke in prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo! Vsi njeni Šmartno, januarja 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MILKE ERŽEN rojene Rozman se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje, za svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Jerajevi za zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, citrarju Aleksandru Primcu in pevki Branki Bulovec za lepo zaigrane in zapete žalostinke. Žalujoči: Vsi njeni Gorenja Sava, Kokrica, 6. januarja 1992 ZAHVALA V 92. letu starosti seje od nas poslovil naš dragi ata, brat in stric LEOPOLD KURALT iz Zg. Bitenj Vsem znancem in sorodnikom se zahvaljujemo za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju, dr. Zaletelu in osebju kard. odd. bolnišnice Jesenice, pevcem ter g. župniku iz Stražišča. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoče družine: Kurah, Gluhar, Japelj in Jerman ZAHVALA Ob prezgodnji smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica JHP ANTONA .....^ JT BERGANTA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem kolektiva Stol in Planike, znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najiskreneje se zahvaljujemo tudi g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem kvinteta Gorenjci in gasilcem. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi v Zalog, 9. januarja 1992 Sporočamo, da nas je v 94. letu starosti zapustila naša draga FRANČIŠKA REMIC iz Kranja, Tomšičeva 19 Zahvaljujemo se vsem, ki so jo imeli radi in jo obiskovali med njeno dolgo boleznijo. Vsi njeni Kranj, 14. januarja 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica FRANCA DOLENCA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, tovarni IBI in Iskri - Terminali, za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi bolnišnici Golnik, Domu starejših občanov Preddvor, g. župniku in pevcem za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi OD TORKA DO PETKA Slovenija in svet Gorenjski predsedniki o priznanju Slovenije Od hladnosti do navdušenja Kranj, 16. januarja - Včerajšnje mednarodno priznanje je za Slovenijo nedvomno velik dogodek. Prineslo je sprejem mlade države v družbo že prej samostojnih in suverenih držav z ugledom v svetu. Slovesnosti smo doma doživljali vsak po svoje. Taki so tudi odgovori predsednikov gorenjskih občin, ki smo jih danes zaprosili za izjave o tem dogodku. Vitomir Gros, kranjski župan: »Vedno sem trdil, da smo že mednarodno priznani, ko je to storila prva tuja država. Zato menim, da ni nobenega razloga za tako evforično slavje, kot so si ga včeraj privoščili tisti, ki že leto in pol govorijo o izjemnih gospodarskih težavah. Slovenija bi se morala že po 7. oktobru lani obnašati neprimerno bolj suvereno, kot so to počeli naši politiki v tujini. Svetu bi morali povedati, da je tu nova država; tisti, ki ne želi biti zadnji, naj zato pohiti s priznanjem. Kučanova izjava, da za 25. 6. pride 26. 6. 1991, je bila takrat neprimerna. Tisti datum je bil pomembnejši kot prehod s 14. na 15. januar. Dosedanja priznanja so samo formalnost, veliko pomembnejši pa bosta priznanji Amerike in Kitajske.« Peter Smuk, tržiški župan: »Slovenija je že nekaj časa normalno delovala kot država in je sama skrbela za svoje državljane. Glede na to dejstvo je cela Slovenija prispevala k priznanju. Zaradi priznanja se v sedanjem trenutku samo življenje ne bo bistveno spremenilo, bo pa prineslo pozneje določene rešitve v mednarodnih odnosih, zlasti v kreditnih zadevah. Seveda bo potrebno še veliko trdega dela in dokazovanja pri sosedih in dalj. Tržič je imel že doslej poslovne stike s tujino, vendar bo priznanje gotovo stopnička naprej, če bo naša industrija iskala soinvestitorje. Samo priznanje kot dogodek je gotovo razveselil tudi prebivalce Tržiča.« Božidar Brudar, jeseniški župan: »Priznanje je izjemno velika stvar za Slovenijo in slovenski narod. Rad bi videl, da bi se ljudje tega zavedali. Nihče izmed nas ne bi smel več reči, da smo Slovenci hlapčevski narod! Občutek podrejenosti bi morala zamenjati samozavestnost. Potrebovali jo bomo pri novih nalogah, saj za napake ne bomo mogli več kriviti dunajske ali beograjske gospode. Naše obnašanje, vse od političnega do gospodarskega, bomo morali prilagoditi evropskim razmeram. Jeseničani smo doslej dobro sodelovali predvsem z Beljakom, bolj pa se bomo morali povezati tudi s Trbižem. Še to! Meni je že dan pred priznanjem čestital župan iz nemškega Nagolda. s katerim Jesenice že dolgo sodelujejo.« Vladimir Černe, radovljiški župan: »Z mednarodnim priznanjem je bil dosežen eden končnih ciljev narodnostnega razvoja. V tem procesu smo lahko spoznavali prijatelje in tiste, ki so nam manj naklonjeni. Osebno mislim, da smo priznanje dosegli relativno hitro, po najoptimal-nejši poti. Ko stopamo v krog samostojnih držav, bomo morali uporabiti v nadaljnjem razvoju vso svojo modrost in spretnost, predvsem pa se izogniti medsebojnim nesporazumom in sporom. Za radovljiško občino pričakujem, da bo priznanje pomenilo nov zagon zlasti v turistični dejavnosti. Upam, da bodo turistični tokovi, ki so zaenkrat pretrgani, ponovno stekli, saj so pomemben del občinskega gospodarstva.« Peter Hawlina, škofjeloški župan: »Nisem imel sicer možnosti, da bi zaznal občutke širšega kroga prebivalcev ob priznanju, a nekateri so mi če-H|fSpfe JE| stitali po telefonu. Včeraj zvečer mi je telefoniral tudi prijatelj iz Sel na Koroškem, pobratenega kraja z našo občino. V pogovoru mi je izrazil zadovoljstvo nad končnim razpletom dogodkov, pri katerih je po njegovem Avstrija preveč oklevala. V občini se pridružujemo splošnemu veselju, vendar je dogodek minil ob delu, brez slavja. Vedeli smo, da je priznanje dejstvo, po njem pa bo marsikaj v nadaljnjem življenju odvisno od nas samih. Zase lahko rečem, da so me najmočnejši občutki zavedanja slovenstva obšli že ob procesu sojenja četverici Slovencev!« • Stojan Saje Anketa: priznanje smo pričakovali Zdaj pa h gospodarstvu Kranj, 16. januarja - Težko pričakovano priznanje slovenske državnosti iz rok evropske dvanajsterice smo včeraj le dočakali. Brez bučnih veselic, vzhičenih govorov, trkanja s kozarci. Preveč je vsakdanjih problemov, vprašanj, kako preživeti, kako bo jutri. Od formalnega priznanja se pač ne bo dalo živeti. Boštjan Pristavec, namestnik komandirja postaje mejne milice Karavanški predor: »Upal sem, da priznanje bo. Naši vodilni možje se dobro odrezali, čeprav je politika nepredvidljiva in se vnaprej ne da delati zaključkov. Sloveniji se bodo po priznanju odprla vrata za gospodarsko sodelovanje z zahodom, tudi za tuj kapital. Ob tem pa bo treba najti pot tudi do juga, s katerim je slovensko gospodarstvo tesno sodelovalo. Za naše delo ob meji se s priznanjem ni nič spremenilo. Vsa zakonodaja, povezana s prehodi prek meje in s tujci, je bila sprejeta že ob razglasitvi samostojnosti, po njej delamo že pol leta.« Jure Langus iz Mojstrane: »Priznanja tujine smo veseli, sinoči smo doma proslavili, največ zaradi otrok, da si bodo zapomnili. Obesili smo zastave, prišli skupaj s sosedi, v zrak spustili nekaj raket. Sicer pa mislim, da se po priznanju ne bo veliko spremenilo. Že zdaj smo delali kot bi bili samostojni. Upam, da se bo na gospodarskem področju počasi premaknilo in bomo bolje zaživeli.« Leopold Mrak iz Kranja: »Na priznanje smo |§ predolgo čakali, naši politiki so se trudili. Zdaj bo treba začeti skrbeti za notranje zadeve, za gospodarstvo, da bodo ljudje imeli delo in da se ne bomo vsakomur prodali. Pameti nam ne manjka, lahko si bomo spomagali, če se ne bomo nenehno prepirali. Doslej smo za težave vedno krivili druge, poslej opravičil ne bo več.« • H. Jelovčan, foto: J. Cigler Škofjeloška vlada o osnutku zakona o zaprtju RUŽV Le ekološko nesporne dejavnosti Škofja Loka, 16. januarja - V bojazni, da bi zaprti Rudnik urana Žirovski vrh država izrabila za skladiščenje posebnih ali celo nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, je škofjeloški izvršni svet na torkovi seji (ponovno) zahteval, da se v osnutku zakona o trajnem zapiranju rudnika opredeli programiranje in uvedba tržno uspešnih in EKOLOŠKO primernih nadomestnih dejavnosti - upoštevaje že doseženo stopnjo obremenjenosti okolja in oceno sprejemljive obremenitve - s katerimi bo dana zaposlitev čim večjega števila delavcev. Z iskanjem nadomestnih dejavnosti in prezaposlitvijo delavcev se je doslej in se še ukvarja več skupin. Prvi je bil Fischerjev program, ki je ponudil reciklažo odpadkov in so ga v Škofji Loki zavrnili. S podobnim delom se ukvarja posebna skupščinska, t.i. Erzarjeva skupina, ki je doslej največ naredila pri izplačilu odpravnin odvečnim delavcem, ta petek pa namerava predstaviti izhodišča za določanje kriterijev ekonomske, tehnološke in ekološke uspešnosti nadomestnih programov RUŽV tudi zasebna firma Gaura iz Ljubljane. Iskanja torej so, zato Ločane toliko bolj čudi, ker osnutek zakona za leti 1993 in 1994 ne predvideva več denarja za prestrukturiranje. Ima torej država že svoje skrite adute (skladišče odpadkov)? Loška vlada zahteva, da se tudi v teh dveh letih denar zagotovi z zakonom, in sicer v višini 150 milijonov tolarjev. Popravke terja tudi v poglavju, ki govori o spremljanju zdravstvenega stanja delavcev rudnika na izpostavljenih mestih, ki jim pripada beneficirana delovna doba. Občinski izvršni svet pravi, da samo spremljanje ni dovolj, pač pa mora država zagotoviti zdravstveno varstvo teh delavcev. Po njegovem mora biti v zakonu opredeljeno tudi plačilo odškodnine (rente) občini kot delno nadomestilo za škodo, ki je bila doslej in bo še povzročena okolju zaradi obratovanja RUŽV. Zahteva minimalno rento v višini milijon mark na leto. Ločani prav tako želijo sodelovati pri upravljanju bodočega javnega podjetja Rudnik Žirovski vrh. Od petih članov upravnega odbora naj bi enega imenoval občinski izvršni svet, enega pa naj bi občina dala tudi v nadzorni odbor podjetja. Program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja in raziskovanja uranove rude v RUŽV mora sprejeti republiški parlament, ne izvršni svet, menijo v škofjeloški vladi. Takšna rešitev velja tudi v zakonu o zapiranju rudnika svinca in cinka v Mežici. Z vključitvijo javnosti bi bilo namreč zagotovljeno - po predhodni strokovni oceni programa in projektov v nepristranski instituciji - strokovno sprejemanje in preverjanje programa zapiranja, zlasti še kvalitetno zavarovanje okolja pred posledicami. Prav tako je potrebno uzakoniti ustrezen nadzor nad zavarovanjem okolja tudi v času po redni likvidaciji javnega podjetja in zagotoviti denar za nadzor po letu 1994. V sklopu RUŽV je precej nekdaj kmetijskih zemljišč, ki jih rudnik ne bo rabil, zanje ni predvidena sanacija, namen, uporaba, lastništvo. Škofjeloška vlada meni, naj bi ta zemljišča vrnili za kmetijsko rabo, prav tako pa naj bi zakon predvidel denar za plačilo še ne plačanih odškodnin lastnikom odvzetih zemljišč. • H. Jelovčan Dogovor SKZ-LS in vlade Vlada bo spremenila sporni odlok Ljubljana, 14. januarja - Predstavniki Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke so na novinarski konferenci predstavili vsebino sobotnih pogovorov med predstavniki kmečke zveze, Zadružne zveze Slovenije, skupščinskega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ter nekaterih vladnih ministrov in njihovih namestnikov. Na sestanku so se dogovorili, da bo vlada popravila sporni odlok, ki gozdnim gospodarstvom in drugim daje možnost, da tudi zdaj, ko zakon o denacionalizaciji že velja, sekajo v nacionaliziranih gozdovih. Vlada naj bi odlok spremenila tako, da bo posek v teh gozdovih mogoč le ob soglasju razlaščenih lastnikov oz. denacionalizacijskih upravičencev. Kmetje so vladnim ministrom in njihovim sodelavcem predstavili tudi problem visokih obrestnih mer. Če bodo rejci obresti za vloženi kapital pri reji živine vračunali v ceno, bo meso tako zelo drago, da za povprečen občanov žep ne bo sprejemljivo. Ker pa ni verjetno, da bi rejcem priznali obresti, kakršne sicer veljajo zadnjih nekaj mesecev, bodo delali v svojo škodo ali se bodo odločili za zmanjšanje črede. Na sestanku so se dogovorili, da bodo problem reševali s proračunskimi sredstvi. Možnosti sta dve: ali bodo regresirali obrestno mero pri posojilih za kmetijsko pridelavo ali izplačevali premije za oddane tržne presežke. Kar zadeva zaščitne cene kmetijskih pridelkov, so se dogovorili, da bo zaščitno ceno za mleko predstavljalo 80 odstotkov lastne cene mleka, ki jo vsak mesec izračuna Kmetijski inštitut Slovenije. Med ceno mladega pitanega goveda in mlekom naj bi bilo razmerje 6,2:1, med mladim pitanim govedom in prašiči 1:0,86, zaščitna cena pšenice pa naj bi bila 11 tolarjev za kilogram in naj bi jo sproti valorizirali. • C. Z. Nogometaši Živil Nakla začeli s pripravami na pomladanski del lige - V sredo popoldne so se, po dobrem mesecu dni od zaključka naporne jesenske sezone, na prvem testnem treningu zbrali uspešni gorenjski nogometni prvoligaši iz Nakla. Kot je po koncu prvega preizkusa povedal trener Andrejašič, je bila udeležba prvi dan praktično popolna (manjkali so le bolni), s pripravami pa bodo sedaj nadaljevali vsak dan. "Treninge bomo kombinirali tako s pripravami na prostem kot v telovadnici. Prostor smo uspeli dobiti v Stražišču, kjer bomo v telovadnici dvakrat tedensko. Če se bo nadaljevalo takšno vrem^kot je sedaj.bomo v drugem delu priprav imeli tudi nekaj kontrolnih tekem doma, če pa bo vreme slabo, bomo igali na Primorskem. Novih mladih igralcev še ne poznam dobro, upam pa, če ne bo poškod, da bomo dobro pripravljeni," pravi trener Andrejašič. V. Stanovnik JANUAR V MERKURJEVIH PRODAJALNAH 10% CENEJŠI Popust velja pri takojšnjem plačilu nad 2.000 SLT za vse izdelke, razen premoga, črne in barvne metalurgije. Podrobnejše informacije dobite v Merkurjevih prodajalnah!