fWl AMERIKANSKI SLOVENEC S
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL	LIST V
ZDRUŽENIH
4 states op	Geslo: Za vero In narod — za pravico In resnico — od boja do zmagat	državah
america.	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.	ameriških.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	-5=====^
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
STEV. (No.) 171.	CHICAGO, ILL., ČETRTEK, g. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 6, 1928.	LETNIK XXXVII.
Pogajanje v Ženevi - Angleži izobčijo komuniste.
FRANCOZI IN NEMCI NA SESTANKU RADI EVAKUACIJE ZASEDENEGA OZEMLJA. — NEMCI PRAVIJO, DA ZDAJ, KO DAWESOV NAČRT DOBRO U-SPEVA IN KO JE VARNOST FRANCIJE GARANTI* RANA S KELLOGGOVIM PAKTOM, NI ZASEDBA VEČ POTREBNA.
Ženeva, Švica. — Včeraj so se sestali tukaj delegaciji emškega kancelarja Herman ' fuellerja in francoskega zunanjega ministra Aristide 1'rianda, na razgovor in razpravo glede evakuacije zase-dcnoga ozemlja v Nemčiji. Prva zona je že skoro izpraznjena, druga se ima izprazniti na podlagi določil leta 19IJ0 in tretja pa pet let pozneje leta 1935. Sestanek se je vršil na predlog nemške vlade, katera izjavlja po svojem kancelarju, da zasedba nemškega ozemlja od strani Francije ni več Taktično potrebna. Prvič, Da-wesov reparacijski načrt se je v praksi obnesel in pokazal svoje uspehe in koristi, to jo, da se na podlagi Dawesovega načrta redno plačujejo reparacijski računi, kakor tudi vojni dolg. Drugič, ie zdaj v veljavi Kelloggov protivojni pakt, ki ščiti Francijo pred Nemčijo v vojaškem ozira. Zato ni nobenega razloga, ne vzroka več, da se nadaljuje z okupacijo nemškega ozemlja ob Učni.
Francoski minister Briand se strinja, da se izprazni še druga zona. a obotavlja se pristati na takojšno izpraznitev tretje zone. Zato navaja razne vzroke, da Nemčija še ni podala jasnih izjav glede njene politike na vzhodu, kakor tudi ne glede njenih načrtov za združenje z Nemško \ustrijo. kar je v ostrem konfliktu z mirovno versaillsko pogodbo.
Domneva se, da pride do popolnega izpraznenja zasedenega ozemlja. Le Francozi se morajo v tem oziru dogovoriti v gotovih ozirih z Združenimi državami glede raznih posojil. ki so jih zadnja leta dobili Nemci v Zdr. državah.
KOMU mm PROHI-BICIJA?
Kanadski gostilničarji delajo velikanske dobičke s turisti.. — Drugif katerim nese pro-hibicija so razni graftarji.
New York, N. Y. — Poroča se, da je v obmejnih krajih Kanade, kakor tudi v notranjosti bilo v letošnjem poletju vse polno ameriških turistov. Niso posečali Kanado loliko radi oddiha in lepih krajev, saj imajo Združene države lepše kraje. Toda Kanada je mokra, tam se dobi sladko pivo in žganje in to je tisto sredstvo, ki privlačuje Amerikan-ce čez mejo. Kanadski gostilničarji so v letošnjem poletju delali velikanski business z a-meriškimi turisti.
Drugi, katerim ameriška prohibicija dobro služi so pa razni politični graftarji, ki spravljajo tisočake, zgolj radi tega, da mežijo nad kršilci suhe postave.
o-
Naročaji« sta jstare ji! slo* venski filat v Ameriki "Ameri-kanski SIovasMc!"
ANGLEŠKO DELAVSTVO, IZKLJUČUJE RDECKARJE
Angleške strokovne organizacije izključujejo nezaželjive radikalce. — Konservati-zem prevladuje med angleškimi delavci.
Swansea, Wales. — Angleške strokovne organizacije so jele zadnje ease prav trdo postopati z radikalnimi elementi, katerih namen je rušiti disciplino v delavskih organizacijah. Njih glavni namen je povzročiti zmešnjave in pri tem kovati kapital v svojo korist. Konservativni in trezni del angleškega delavstva, katerega je več, kakor 90 odstotkov je spoznal in zdaj brezobzirno izključuje radikalce iz svojih vrst.
Poročila pravijo, da so po- ' novni nastopi radikalnih ele- j mentov dirigirani direktno iz ' Rusije. Ruski boljševiki še ■ vedno upajo, da bodo porazili Anglijo, kakor tudi Združene države z notranjimi industrijskimi krizami, katere imajo nalogo ustvarjati komunistične organizacije. j -o-
OTVORITEV 29. MEDNARODNEGA EVHAR.
KONGRESA.
________ <
Velečastna slavnost v austral* ski katedrali Matere Božje j v Sydneyu. — Slavnostni sklep bo v nedeljo z evhari-stično procesijo.
Sydney, Australija. — Da- •
nes je bila slavnostna otvoritev. 29. mednarodnega evhari- ! stičnega kongresa. Prisostova-la je velika množica vernikov. . Vse sydneške ulice so polne evharističnih romarjev, ki so dospeli na kongres iz vseh 1 delov sveta. Več sto romarjev ! je dospelo iz Nove Zelandije, 1 kakor tudi iz raznih vzhodnih ■ mest iz Azije. Kardinal Ceret-ti, papežev legat, je daroval slovesno pontifikalno mašo. 1 Obenem je imel tudi pozdravni in otvoritveni formalni govor 29. evhar. kongresa. Pri otvoritvenih slavnostih je bilo navzočih več sto cerkvenih 1 dostojanstvenikov kot škofov in prelatov iz vseh delov sveta. Cerkveni otvoritveni govor papeževega legata se je čul po radiju v več krajih.
Glavna zaključna slavnost bo v nedeljo, ko se bo vršila slavnostna evharistična procesija, v kateri bo nosil Presv. zakrament, papežev legat Kardinal Ceretti. Sodelovale bodo australske vojaške organizacije, kakor tudi oblasti pravi poročilo. Od tega kongresa se pričakuje, da bo pustil za seboj najboljše sadove med Australci, kjer se je zadnja desetletja tako lepo Sirila Katoliška cerkev.
-o-
Širite amer. Slovenca i
Benjamin F. Harris, ki stoji na sliki z zavihanimi rokavi, je imel čast tiskati prve dolarske bankovce nove manjše oblike, ki bodo prišli v kratkem v promet. Alvin W. Hali, ki sedi pri mizi, je direktor državne tiskarne, kjer se tiskajo bankovc: Združenih držav, in ogleduje prvi odtis novih bankovcev.
FRANCOZI LETE PREKO ATLANTIKA.
%
Kam lete je skrivnost, za katero vedo samo letalci. — Vsi narod* žive v neki zračni maniji za dosego novih rekordov.
-O-
Pariz, Francija. — V torek ob pol desetih zjutraj so se dvignili francoski letalci z Le Bourget letalske postaje in odleteli v smeri proti zapadu nad Atlantik. Časnikarski poročevalci so bili takoj na delu, da zvedo, kam so letalci namenjeni s svojim poletom, toda nihče jim ni mogel dati zaželjenega odgovora, ker nikomur niso zaupali, kam lete. Hočejo pač povzročiti iznenadenje, ako sc jim polet posreči.
Letalo, s katerim lete je rumeno in ga nazivajo "kanarska ptica". V letalu so trije, sloveči francoski armadni letalec narednik Assolant in Rene Leferre in z njima je tudi bogati Armand Lotti, ki je fi-'N hanciral polet. Trdi se, da se ustavi na azorskih otokih, kam pa polete odtam je zaenkrat še tajnost. Z Atlantika poročajo, da so videle zrakoplov ribiške ladije, ki je letel v smeri proti zapadu.
NOVA KATOLIŠKA GIMNAZIJA.
Bloomington, III. — Tukaj je bila posvečena zadnjo nedeljo velika katoliška gimnazija Presv. Trojice. Posvetil jo je peorijski škof Dunne, ob številni azistenci duhovnikov. Gimnazija je stala $285,000.
PRODUKCIJA0 PREMOGA V KANADI SE V1&A.
Ottawa, Ont. — Urad dela poroča iz Quebeca, da je produkcija premoga zadnjih osem mesecev zelo narastla. Najbolj narašča produkcija v Novi Škoti j i, Britski Kolumbiji in v Alberti. Zaznamovati je 23 % porastka na produkciji.
BROOKHART PROTI SMITHU.
Senator Brookhart rohni proti Smithu na Labor day v Chi-cagi. — Povzdiguje pokojnega Bryana — a Smitha smeši.
—o-
Chicago, III. — Senator Brookhart iz države Iowa je nastopil kot govornik pred-včerajšnim v Chicagi in pel slavo republikanskemu kandidatu Hoover ju. Povdarjal je, < da je Hoover leta 1919 rešil ameriške farmarje gotovega bankrota in dosegel še druge uspehe za ameriško ljudstvo. Izjavil je, da v Iowi so ceio demokrat je vsi proti Smithu. O Smithovem programu glede prohibicije pa izjavlja govornik, da je naravnost smešno, kar govori o tem newyorški guverner. Pravi, da ko bi živel pokojni demokratski voditelj in prvak Bryan, da ne bi Smith sploh nikdar ne bil nominiran. , Tako je torej razvidno, da je vprežen ves republikanski aparat proti Smithu. Newyor-ški guverner še ni započel svoje kampanje. Dozdaj so se culi le bolj glasovi nasprotnega republikanskega tabora. Ko pride na odprto polje Smith s svojo protikampanjo tedaj bomo čuli obe plati zvona in javnost bo sodila.
-o-
ROJAK SE PONESREČIL.
Chicago, 111. — Mr. Mihael Lončar, s 22. ceste se je nevarno ponesrečil pri delu, ko je pomagal barvati šolske prostore v slovenski šoli na Lincoln in 22. cesti. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil več rebrov in tudi roko si je hudo poškodoval. Prepeljan je bil v bolnišnico sv. Antona, kjer se zdravi. Rojaku želimo sko-rajšnega okrevanja.
o
Opozarjajte tvoj* prijatelja In xvtKhcs na isittmivs porsed v "Amarikaadkm Slovane« I"
KRIŽEM SVETA.
—	Moskva, Rusija. — Iz u-rada tajne policije v Moskvi se poroča, da so detektivi prišli na sled višjim uradnikom štirih večjih podjetij, ki so sprejemali denar kot podkupnino. Aretirali so štiri ravnatelje in več drugih uslužbencev ter par privatnih oseb, ki so bile z nepoštenimi uradniki v zve-zi. *. ? ' ^
—	Berlin, Nemčija. — Prihodnji teden poletijo zrako-plovci iz Nemčije proti Ameriki z velikim zrakoplovom, s katerim se zdaj vršijo poskusni poleti. Rabili bodo tako zva-ni "modri plin", katerega pa je težko dobiti, kar je tudi vzrok, da se je z nameravanim poletom odlašalo.
—	Biarritz, Francija. — Tukaj se nahaja na počitnicah Mrs. Florence Semon Bache, soproga newyorskega bankirja. Te dni je imela smolo, ko jo je ponoči obiskal neznan lopov in ji izmaknil torbico, v kateri je imela $125,000 v gotovini, zlatnini in drugih dragocenosti.
—	Gary, Ind. — Martin Broetys, star 27 let, je imel o-pravilo p$i električni sesalki v kleti svoje hiše, ravnal je tako neprevidno, da se je z roko dotaknil električnega voda in bil na mestu mrtev. Njegov triletni sinček, ki je bil priča nesreči, je tekel materi povedati, da oče leži v kleti, kjer je našla mrtvega.
—	Oslo, Norveško. — Ker se je izkazalo, da je vsako prizadevanje najti kapitana A-mundsena brezvspešno, se je z nadaljnjim iskanjem prenehalo. Kakor znano, Amundsen je izginil s petimi možmi, s katerimi je poletel iskati pogrešano moštvo ponesrečenega zrakoplova "Italie".
-o-
RADIO ¥ SLUŽBI POLICIJE.
Nemške detektivska agencije se poslužujejo radija pri zasledovanju zločincev. — O-betajo se veliki uspehi za policijo.
—o—
Berlin. — V Nemčiji so se poskušnje pri zasledovanju zločincev potom radija prav uspešno obnesle. Kakor hitro se zgodi kak zločin, se po radiju razglasi po vsej državi opis zločinca in zločin. Tako takoj v par minutah postanejo vse obmejne straže pozorne na zločince. Obenem se razpošlje na vse policijske in detektivske postaje slike odtisov prstov potom radija. Policija je v takih slučajih čez par minut po vsej državi že na delu. Ustavlja osumljence in taki zločinci so kaj kmalu v rokah oblasti.
Ker se je poskus v Nemčiji z uspehom obnesel, se zdaj zanimajo za ta način zasledovanja zločincev po vsej Evropi. Nemška Avstrija ga že uvaja, tako na Švedskem in Danskem. Kmalu ga uvedejo pa tudi druge države.
Širite amer. Slovenca i
Iz Jugoslavije*
STAVKA V VEVŠKI PAPIRN 1CI. — PODJETJE VODI NE MEC RAVNATELJ SELLER, KI PA NA NE LEP NAČIN POSTOPA Z DELAVCI. — DALMATINSKA RI-VIJERA DOBI MODERN E HOTELE. — RAZNE DRUGE VESTI.
Stavka v vevški papirnici.
V vevški papirnici je te dni izbruhnila stavka. Delavstvo je predvsem zahtevalo, da se prekliče kazen, ki jo je ravnateljstvo izreklo nad dvema delavcema s tem, da jima je dodelilo slabše delo, ne da bi se bilo po zatrdilu prizadetih o njuni krivdi ali nekrivdi objektivno informiralo. Po eno-urni protestni stavki in po končanem zborovanju delavstva so zaupniki in zastopniki na torkovi razpravi 14. aug. 3 podjetjem zahtevali razne reparacije, sprejem kolektivne pogodbe in odstranitev generalnega ravnatelja Sellerja.
Pri razpravi, ki se je vršila 14. aug. pri Zvezi industrijcev v Ljubljani, je za delavstvo vodil besedo dr. Gosar. Rezultat je bil popolnoma negativen.
Dne 17. aug. so se še v Vevčah vršila brezuspešna pogajanja s podjetjem. Navzlic prepovedi se je vse delavstvo zbralo na dvorišču tovarne. Govorili so za Narodno strokovno zvezo strokovni tajnik Vladimir Kravos, za Strokovno komisijo Vrankar ter za Jugosi. strokovno zvezo Pita-ko, Žužek in dr. Gosar. Po shodu, na katerem je prišlo ogorčenje delavstva zopet močno do izraza, so se sestali delavski zaupniki k posvetovanju in proglasili stavko, ki je zaenkrat omejena samo na vevško papirnico.
Delavstvo se je po proglasitvi stavke mimo razšlo. O-rožniška stanica v Vevčah je pojačena za šest in na Fužinah za dva moia.
-o-
Nevarna raketa.
Dne 9. avgusta t. 1. zvečer je podružnica Ciril Metodo\e družbe v Krškem ob priliki svojega občnega zbora priredila koncert na vrtu gostilne "Jerman" v Krškem. Da bi prireditev čim sijajnejše izpadla, so spuščali v zrak kraj mesta rakete. Komaj je pa zletela v zrak druga raketa je izbruhnil požar na strelr hiše Antona Dornika, ki je krita z lesenimi deščicami. Le hitri pomoči in prisotnosti duhe stanovalcev in sosedov se je zahvaliti, da ni ves gornji del mesta postal žrtev ognja, kar bi bilo sicer neizogibno. Gasilci mestne požarne brambe so sicer dospeli na lice mesta, ni jim pa bilo treba stopiti v akcijo/ ker je bil ogenj že med tem pogasen. Prireditve je bilo pa s tem tudi konec.
-o-
Napad iz zasede.
• V nedeljo 12. aug. popoldne sta šla 251etni Lojze P. iz Bro-da pri Novem mestu in M. V. iz Škrjanc proti Birčni vasi. Proti večeru sta obiskala 2a-garjevo gostilno, kjer je prišlo med njima do nesoglasja in je dekle odSlo samo proti domu. Lojze je ostal ie v gostilni in se je ob pol 11. ponoči napotil proti domu sam. Na Skrjance
je prispel okrog pol 12. Nekaj korakov pred hišama posestnikov Jakseta in Vesela se nahaja nizko grmičevje, izza katerega je nenadoma planil proti Lojzetu neznan moški, segel v zadnji hlačni žep ter z veliko naglico pomeril proti njemu. Ta je imel še tolik > prisotnosti duha, da je neznanca zgrabil za roko in mu hotel izbiti revolver. V tistem trenutku pa je počil strel ter zadel Lojzeta v levo roko in mu obstrelil tri prste. Lojze je zakričal na pomoč ter se nezavesten zgrudil na tla, neznani napadalec pa je pobegnil v temno noč. Lojzeta so domačini obvezali in ga napotili v kandijsko bolnico. Zagonetni napad raziskuje orožništvo.
-o-
Kolesarska nesreča.
Iz Naklega nam pišejo: Pod tako zvanim Peraškim klancem se je zgodila na praznik 15. aug. popoldne velika nesreča. Delavec Ivan Konjar. Jvi se je komaj naučil voziti s kolesom, se je peljal v polnem diru po imenovanem klancu. Namesto, da bi zavil na le\o čez most. se je zaletel čzz škarpo in pade! s kolesom vred skoro v voclo. Izposojeno kolo se je popolnoma pokvarilo, a drznega vozača so z rešilnim avtom prepeljali nezavestnega v ljubljansko bolnico. Konjar, ki je star 24 let, je doma s Cegelnice pri Naklem.
-o-
Smrtna nesreča na vojaškem strelišču v Bjelini.
Dne 8. m. m. je imela 6. četa 6. pehotnega polka kralja Aleksandra I. na strelišču na Bjelini strelne vaje. Streljalo se je z mitraljesko puško. Ena krogla se je odbila ob obrambnem zidu tako nesrečno, da je zadela redova Stjepana Ivana Odorčiča z Like v desno sence in ga usmrtila.
-o-
Novi moderni hoteli na dalmatinski rivijeri.
Nedavno je bila pod imenom "Dubrovacka rivijera" u-itanovljena v Dubrovniku gradbena, hotelska družba, ki bo v kratkem pričela z obsežnimi deli, ki bodo pomenila novo dobo v razvoju Dubrovnika, te aktrakcijske točke našega primorja. Razen zgradbe modernega zdravilišča na Pi-lah namerava družba zgraditi velik luksuzni hotel na Plo-čah, te dni pa je bilo nakuplje-no na Dančah, najlepši točki Dubrovnika, primerno zemljišče za gradbo nove atrakcije za posetnike dalmatinske rivi-jere. Naš mladi turizem bo dobil s tem nov polet in nov impulz za nadaljni razvoj.
-o-
Poroka.
. Na praznik Velike gospoj-nice Bta se poročila v Veržeju pri Ljutomeru znani slovenski skladatelj, prof. ljubljanskega konservatorija g. Slavko O-sterc, in pijanistka gdč. Mar-! ta Valjalova iz Ljubljane.
■B- -	■	I	-
i ^Itf&RlKANSKI SLOVENEC
£rri in najitarejii slovenski list The First and the Oldest Slove-▼ Ameriki.	nian Newspaper in America.
J*1" Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
1 m ■
Zahaja vnk dan raaim nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon. nedeljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays.
Izdaja in tfcka! ' '	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: CANAL 0068	Phone: CANAL 0098
.—i . *ai	—
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto_______$5.00	For one year ------------------------------------$5.00
Za pol leta_____2.S0	For half a year—..........................2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto____, _______$6.00	?or one year .............................$6.00
Za pol leta__________________3.00	ror half a year .......................3.00
POZOR, — Številka poleg vašega naslova na listu znači, 3o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čaa do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredniStvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ai Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Meksikanski asasel.
Le malo čitateljem bo beseda asasel znana. Judje sc imeli na praznik občnega narodnega očiščevanja poseben obred da so rituelno položili svoje krivde in pregrehe na posebno z? to izbranega kozla. Tega kozla so potem pognali v puščavo Kozel je prevzel nase vse. Tega kozla so imenovali asasel.
Angleški jezik pozna besedo scapegoat. Pomen je moral biti povzet po judovskem obredu z asaselom. Če se kaka krivda zvali kratkomalo na koga, ki nima s krivdo nobene zveze, a mora posledice krivde nositi, postane ta tak scapegoat.
Kakor nobenega umora, se niti najmanj ne more zagovarjati umora Obregona, izvoljenega predsednika v Meksiki. Kot morilca so prijeli nekega Torala. Takoj so uvedli tudi preiskavo. Pri ek.^ekucijah se v Meksiki ne pomišljajo dosti, brez posebnih ceremonij postavijo koga ob steno in vojaške puške počijo. Slučaji grejo v stotine.
Z morilcem Obregona pa mečkajo in mečkajo. Prav, prav, da se morda hočejo zavarovati zoper kako krivično ju-stifikacijo in se skušajo izogniti justičnega umora.
Dnevno časopisje objavlja poročila za in proti. Obrego-nov umor skušajo sedanji mogotci v Meksiki naprtiti katoliški cerkvi, ali vsaj meksikanskemu duhovništvu. Pri tem jim pridno pomagajo vsi prijatelji Callesovega režima, med katerimi se s posebno vnemo odlikujejo tudi slovenski prijatelji okoli Prosvete. A ko je res cerkev kriva, ali najmanj meksikanski kler, nimam besede za kak zagovor. Vsaj dozdaj pa še ni neovrgljivega dokaza.
Kake sodbe nočem izreči. Gotovi krogi so s sodbo takoj pri rokah. Je njih zadeva. Najmanj zanimivo je pa, kar objavlja Wall Street Journal. Časopis bo gotovo zastopal imperialistične tendence in se nočem z njim identificirati, niti se ne bodo čitatelji. Merodajna je samole objava sama, ki se glasi:
"Apparently, a Mexican nun has been selected as the scapegoat on whose head is to be laid the crime of directing Obregon's murder. When Mexican 'justice' has been meted out to her, the real criminals will be prepared to enjoy the political emolument resulting from Obregon's removal. But the plot was so clumsily carried out that it cannot be hidden by a maladministration of justice upon an innocent woman.
The circumstances of the murder were planned by some one else than Toral, who was merely a tool to divert attention. In fact he was not the only one who actually fired the shots. How was it possible for young Toral, unknown, shabbily dressed, carrying a 45 calibre pistol, the heaviest type made, to gain admission to the room where the Obregon party were having their 'gay dinner?' A stranger to all these, he walked around the room with that heavy revolver in his thin clothing. How it is that the police, so vigilant at other times, permitted his entrance to the room?
Obregon sat at the head of the table and Saenz at his left. Toral with his big revolver now under his pad of paper walked around to the left of Saenz and asked permission to show a cartoon to Obregon. Did no one then see that gun in his hand? Obregon turned in his seat to face him as he stepped around to show him the drawing, with the revolver still concealed only by the pad. He was now standing at the right of Saenz between him and Obregon and was in this position when he fired. How long would it take Saenz to grapple with him? In the circumstances could" he fire more than one shot?
An ordinary pistol holds five cartridges. The authorities
claim he fired five shots into Obregon, but do not state how many empty shells were found in his weapon. Given the opportunity without the slightest interference would it be possible for the most expert gunman to empty a five-shot automatic into a man before the body fell to the floor? Would it be possible for this youth to do that?
After the first shot was fired and Saenz said to be grappling with the man, did anyone else fire a few shots at Obregon? The body was whisked away so quickly as to excite suspicion, but one Mexico City account published in New York says Obregon was shot five times in the back and shoulder. Toral was in front of Obregon when he fired. Another Mexico City news item that got past the censor said that the testimony at the preliminary hearing showed that, notwithstanding the hasty removal of the body of Obregon, an autopsy was held, and there were thirteen wounds in his head and body.
Did someone else -shoot at Obregon? Was the first shot by Toral to be the signal for others to do as the accomplices of Brutus did with Caesar? Apparently so, for, in such circumstances, no one man could account for five, to say nothing of thirteen wounds in Obregon's head, and body, front and back. After the commotion was over, many of the guests had revolvers in their hands, professedly to kill Toral, but no examination of those guns was made to see if any shots had been fired.
That some others in that room fir^d mfoat of the shots is a more reasonable hypothesis than that Torat, with Saenz and. others wrestling with him, fired from to thirteen shots from a five-shot pistol."
Baje je obravnava proti morilcu javnfe, toraj objektivna. Ampak saj niso vsi ljudje naivneži, da bi ne vedeli, kako taka "objektivnost izgleda v luči resnične in istinite objektivnosti. Ce hočejo, bodo tudi v Meksiki našli potrebnega — asasela.
šole, prihaja vsak teden večkrat k nam sestra Lea in lepo podučuje našo mladino v krščanskem nauku in življenju ter jih pripravlja na prejem sv. zakramentov.	M.
-o-
KANADSKE NOVICE.
Eston, Sask.
Volilna tekma med Smithom in Hooverjem je povzročila o-bilno pozornosti v Kanadi. — Kanadskemu ljudstvu je ta volitev več kot pa kaka borba med tekmeci, ki se borijo za golo ljudsko naklonjenost. Je več kot pa kako prazno klatenje po zraku za ali proti prohi-biciji. Sedaj se gre resno za interese farmerjev, naseljevanje, St. Lawrence reke in druga velika vprašanja. To vse zadene Kanado krepko in izvolitev se zasleduje tukaj z velikim zanimanjem.
Kar se tiče osebne priljubljenosti kandidatov, Al Smith nadkriljuje Hooverja. "Vancouver Province" pravi: "Kar se tiče korajže prepričanja, se ne da dvomiti nad Smithovem 'Vzemi ali pa pusti'." "Edmonton Journal" pravi: "Njegov (Smithov) čin govorjenja je bolj jasen in direkten, manj raznesen in vspenjen kot pa oni Kalifornijčana. Naj bo izid kakršenkoli, Mr. Hoover bo spoznal, da je bil v bo.iu." Toronto Globe je mnenja, "da ni-kdo ne more dvomiti nad jasnostjo demokratskega voditelja glede prohibicije. Sosedni narod (Kanada) zna natanko, na kakem stališču on stoji." — Toronto Mail and Empire javi: "Mr. Smith govori, da ga vsak navaden človek lahko razume in da je on edini med vsemi voditelji raznih političnih strank v Združenih državah, ki govori odkritosrčno in smiselno o pro-hibiciji." Montreal Gazette piše, da je "Al zavzel krepko stališče, kakršnega nezmožen človek ne more izvojevati." — Montreal Štar misli, "guverner Smith je zavzel jasno stališče, kakor ga bolj jasno ne more in če bi tudi zgubil z nekaj glasovi, bi bilo dobro za demokratsko stranko, da obstoji na lem stališču." Regina Leader pristavi: "Kanadski listi nudijo Smithu cvetlice, ker v njegovem programu ni farizejstva. V njem ni navidnosti, kot je bilo v preteklosti med kandidati. Harding je bil osebno moker, tako je bil kandidat Davis in tako je Hoover. Pa ker se je Smith izrazil odkritosrčno, o čemur je sam prepričan in, ker se Hoover izogiba principa, slavi kanadsko časopisje Smitha,"
Toronto Globe se izrazuje, da "dve Smithovi smernici za-deneta Kanado. Farmerska reforma in pa St. Lawrence vodna pota. . Prva ni tako neprijazna Kanadi, kakor je. ona, ki jo stavi Hoover. Pa glede St. Lawrence, je Smithov predlog proti Kanadi." (Sicer pa bo še mnogo vode poteklo po St. Lawrence,predno se to kočljivo vprašanje reši, ki se naziva tukaj s priimkom "The Chicago water steal".) Prav vdan v u-sodo novih volitev, zdihuje To-
TO IN ONO IZ SO. CHICAGE.
So. Chicago, 111.
V	So. Chicagi so poleg Slovencev Hrvati, ki so bili poprej z nami združeni, a so se pd-zneje ločili od nas in ustanovili faro Jezusovega Srca in prav dobro napredujejo. Imajo poleg cerkve prostorno šolo '(250 otrok), lepo, veliko sesterno hišo in novo župnišče. Hrvati so naši sosedi.
Dober četrt ure pešpota na zapadni strani od nas je angleška fara sv. Patricka. Imajo vsa potrebna farna poslopja. Velika zgradba je cerkev združena s šolo, v katero pohaja 320 otrok. Fara je bila v prejšnjih letih zelo velika, a sedaj se je skrčila in šteje komaj še 250 družin. V to katoliško šolo hodijo nekateri naši otroci. Gospod župnik je velik prijatelj otrok in kadar se kje zunaj pokaže, lete od vseh strani otroci k njemu.
Tretji naš sosed je nemška fara sv. Frančiška Šaleškega. Ta fara je pa zelo velika in mnogo naših otrok obiskuje on-dotno farno šolo. Imajo veliko farnih poslopij, a cerkev ni sama zase, je tudi združena s šolo. V onem delu mesta, kjer je ta fara, prebiva precej Slovencev in marsikako nedeljo eden ali drugi Slovenec gre k maši, ker naša cerkev je zares precej oddaljena.
V	fari sv. Jurija pa ne prebivajo samo Slovenci. Imamo tudi nekaj Poljakov, Hrvatov in Slovakov, ki podpirajo cerkev.
Največ je pa Italijanov. Teh je gotovo v obližju naše fare 300 družin. V našo faro pripada le 10 italijanskih družin;
te so dobre in podpirajo duhovnika in cerkev. Pred par leti so Italijani kupili «vet in so kardinala prašali. ako jim dovoli ustanoviti samostojno faro. Ni jim dovolil, ker niso bili voljni zidati tudi šole. Sedaj je njihova farna zadeva popolnoma zaspala in težko, da bi v So. Chicagi kedaj bila italijanska fara. Kar je mladine se precej drži naše fare in mi bi želeli, da bi Italijani stopali v našo faro, seveda da bi tudi skrbeli za cfcrkev tako kot Slovenci.
Nas Slovencev pripada k fari 150 družin, 150 družin je pa še zunaj fare. Če bi vseh 300 družin bilo složnih in za cerkev vnetih, bi z lahkoto napravili šolo in otrok bi bilo nad 300.
S tem opisovanjem sem sedaj končal. Omenim, da smo zadnji teden pokopali Franka Juvančiča, bratrance Vam znanega Franka Juvančiča, agil-nega in za dobrobit fare vnetega delavca. Frank se je ponesrečil v tovarni. Ker nam je smrt odnesla Franka, so nam pa v nadomestek rojenice prinesle brhkega Antona Spaniča. Dasiravno star šele par tednov, ni pri krstu nič jokal, ko je dobil sol v usta, dočim večina o-trok takrat joka. Daleč pa jč, daleč od cerkve, ker stanuje na 138. cesti. Botri so bili iz bližnjega Whitinga. Ker je že sedaj, ko je majhen, tako priden, upamo, da bo tudi ko zrase, pridno hodil v našo cerkev in šolo.
Večina naših otrok pa hodi v javno šolo, ki je ob Calumet Parku. Da pa ne zaostajajo za drugimi, ki hodijo v katoliške
ronto Mail and Empire: "Bržkone bo Hoover izvoljen, pa ni upanja, da bi on mogel iz Uncle Sama napraviti boljšega soseda za Kanado."
Rev. A. M.
-o-
NAZNANILO ČLANOM N. I. V SEBOYGANU.
Sheboygan, Wia.
Članom društva Najsvetejšega Imena se naznanja, da se bo prihodnja društvena seja vršila v nedeljo, 9. septembra po prvi sv. maši. Vabljeni so pa tudi drugi možje in mladeniči, ki so že kdaj poprej spadali k temu društvu, kakor tudi tisti, ki nameravajo k društvu pristopiti. Ker je več važnih stvari za rešiti v prid društva, je dolžnost vsakega člana, kakor tudi vsakega zavednega katoličana, da se prihodnje seje udeleži. Pa tudi zato, da ne bo potem kakšnih nepotrebnih besedi. Več ko je navzočih na seji večji je uspeh in več se lahke stori v prid društva. Torej, nt pozabite priti v nedeljo po prvi sv. maši v cerkveno dvorano k seji.
Michael Progar. zač. preds.
-o-
VONJ DREVES.
V pragozdih Jave so drevesa tako gosto drugo poleg drugega, da je nemogoče vedeti, katere vrste je to ali ono drevo. To še posebno radi tega. ker je drevje silno visoko in preraščeno z raznim grmovjem. Cvet, sadež in list se nahajajo ob vrhu drevesa, kamor Človeško oko ne seže. Zato pa je tam običaj, da vonj določi, kakšne vrste je katero drevo. V ta namen izsekajo iz debla košček lesa ter preiščejo, kakšen vonj ima. Drevo Curva-vr-ste diši po svežem kravjem mleku, Lauragee pa ima ci-tronski duh. Je neko drevo, ki se po tem razločuje od drugega drevja, da pritečejo iz debla rdeče kaplje, kadar je ranjeno.
-o--
UŽIVANJE JETER PROTI SLABOKRVNOSTI.
Slabokrvnost je zelo razširjena bolezen, ki se pojavlja v raznih oblikah. Veliko zlo, ki ga povzroča slabokrvnost, je slaba odpornost nasproti drugim boleznini. Za zdravljenje se uporabljajo različna sredstva, kakor ribje olje, arzenik. železni preparati in drugo. Povsem nov način zdravljenja je uvedel v naše zdravilstvo dunajski zdravnik dr. Pal. namreč zdravljenje slabokrvnosti z uživanjem jetrne hrane, oziroma izvlečka iz jeter. Povsod se je pokazalo, da ima to zdravilo nenavadno zadovoljiv uspeh. Slabokrvni uživajo kar največ telečjih ali govejih jeter, in sicer pečene. Priporoča se, da sne za težjo slabokrvnostjo bolna oseba vsak dan vsaj 300 gramov jeter. Zelo verjetno je ,da se bi mnogim ta hrana kmalu pristudila, če bi jo uživali dan za dnem v taki količini. Na dunajskih zdraviliščih si pomagajo tako, da jo prirejajo na razne načine. f**	v
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
■
Ljubiteljem ugank in zago-netk se s tem naznanja, da bodo v tej koloni zopet objavljene od časa do časa razne u-ganke in zagonetke, katere bodo stavljene čitateljem v reševanje. Kakor poprej, tako so povabljeni tudi sedaj vsi prijatelji tega ugankarskega športa na sodelovanje. Kdor ima kako prav trdo uganko in misli, da bi se dalo z njo komu pobeliti lase, naj pride na da i in jo stavi v reševanje. Kajpada, ker vsako delo zahteva gotovo plačilo ali nagrado, naj vsak blagovoli dati tudi kako nagradico, karkoli že. Uganke bomo začeli zopet nu-merirati s številkami od 1. naprej. To zato, da ne bo kake zmešnjave. Danes stavi v reši-tev čitateljem uredništvo sledečo uganko:
Uganka štev. 1. — Poznate li žuželko, ki napoji rastline, če ji prideneš črko "r"; ako ji pa dodaš črko "k", ti bo pomagala pri ko nji? Kdor izmed onih, ki ga bo zadela sreča. na način srečkovanja izmed onih. ki bodo uganko pra-1 vilno rešili bo dobil v dar primeren slovenski molitveni!*. Torej na delo! Rešitev bo objavljena 18. septembra.
Dober izgovor. Sodnik : "Janez Cepur. Vi ste kar na pokopališču ukradli auto. . ."
Obtoženec: "Motite se, go-
•	spod sodnik! Kes sem vzel ti-1 sti automobil tam na pokopa-
•	lišču. Pa kaj bi ga ne vzel, ko je stal tako osamljen, da
■	sem bil popolnoma prepričan,
■	da njegov lastnik počiva že v
grobu. . ." j ■ ^ •. • * *
Pri naboru. Vojaški zdravnik: "Imate kako napako?"
Janez: "Gs-s-sput, j m am jo
•	j mam, n ma-a-av jezik s-s-m : zapleta. . ."
i Zdravnik: "To ni nič, saj 1 pri vojakih boste tako ali tako
-	morali držati jezik za zobmi."
V jezi. Novi predstojnik . (slugi, ki ga prvič sreča) : . "Enkrat za vselej Vam pra-i vim, da me dostojno pozdrav--> te, če me srečate."
Sluga: "Pro-prosim, gospod,
-	Vas nisem spoznal."
Predstojnik: "No, nikar ne . delajte takega obraza, kakor i da ne bi znali razločevati vola
-	od osla. . ."
) * * * ) Zlobno. Neka dama igra v
-	družbi prav slabo klavir. Ko
-	odigra komad in se nihče no c potrudi, da bi jo pohval?!,
-	vpraša: "Ali morda motim ?"
i "O, prosim, le vežbajte se ? dalje!" ji odvrne neki go-' spod. i * * * , Kmetova zadovoljnost. Da-
-	ma: "V pecivu so pa muhe!" Krčmar: "Poglejte bolj natančno, večina je pa le rozi-
! nov!"
I f PODLISTEK * j
2IV POKOPAN.
Po angleškem izvirniku Arnold* Bennet, napisal Paulua.
(Dalje.)
Ljudje, ki so prišli gledat pogreb, so se radovedno zbirali, policaj je prišel od nekod.
"Kaj je?" je vprašal mirno in samozavestno, kakor se spodobi za mo'ža postave, In odrival radovedne množice.
"Pijah je! Pravi, da se piše za AleSa Blaža. Na kor je prišel, kričal je in motil cerkveno opravilo!"
"O—! Ali ima vstopnico?"
"Seveda je nimk!"
"He, mož, le kar lepo mirno se spravite cdtod!"
Prijel ga je za roko.
"Pustite me!" je pravil Aleš Blaž in se ustavljal.
"No —! Ali bodete ali ne! Le kar .lepo mirno —!"
Drug policaj je prišel od nekod. Starejši je bil.
"Kaj je?" je vprašal dostojanstveno.
"Pijan je! Nemir je delal v cerkvi. Sedaj se pa ustavlja."
"Le lepo mirni bodite!" je rekel starejši policaj nekoliko sočutno.
"Nisem pijan!" je ugovarjal Aleš. Ni še nikoli imel opravka s čuvarji javnega miru in ni vedel, da se jim ne sme ugovarjati.
"Le kar mirni bodite!" je ponavljal starejši policaj, topot brez sočutja.
"Da!"
Mirno je šel z njima. Spoznanje pride človeku včaši naglo kakor blisk.
Množice so se razmaknile, ozka ulica se je odprla med njimi, spošljiv molk je vladal vpričo vsemogočne roke pravice.
Aleš se je hipoma ustavil.
"Kje je moj klobuk —? Klobuka nimam!"
"Seveda —! Klobuk bomo šli še iskat! Le kar naprej, pa mir, sicer —!"
Obotavljaje se je stopal med obema policajema. Roke je nervozno tiščal v žepe.
Kar mu zadenejo prsti na nekaj trdega. Na dan pride — vstopnica.
"Tule je moja vstopnica —! Mislil sem, da sem jo izgubil T — Nisem pijan! Vsa stvar je odurna pomota! Pustite me pri miru!"
Sprevod se je ustavil. Ljudje so pritisnili bliže. Napačnega so prijeli!" "Slaba bo predla možem postave!" "Škandal!"
Starejfi policaj je nervozno pograbil vstopnico. ^
"Hinko Brgfez," je bral začuden.
"Prej pa je vsakemu pravil, da m* je ime Aleš Blaž!" je mrmral mlajši politaj.
"Tega nisem storil!" je kfepko pdvetfaf Aleš Blaž.
Starejši policaj je ofcorao ošinil mlajšega s karaj očim pogledom, si natančna ogledal
ujetnika in končno dejal tovarišu:
"Ni videti, da bi bil pijan!" — Obrnil se je k Alešu: "Veste kaj, gospod Brglez! Ali veste, kaj bi jaz storil sedajle, če bi bil na vašem mestu? Šel bi in bi si koj kupil nov klobuk! Pa brž bi šel!"
£ - «
Aleš Blaž je klel, kakor še nikdar ne v vseh petdesetih letih svojega življenja. — Klel je po domače, klel po francosko, klel po špansko, klel vso pot do doma, novega klobuka si ni utegnil kupiti.
"Iz cerkve so me vrgli, s policijo so me iztirali — z mojega lastnega pogreba! Ni bilo dovolj, da so me zanemarjali, dokler sem živel med njimi, ni dovolj, da sem zavoljo teh ljudi prifiel v neznosen položaj, — to so mi storili! Radoveden sem, kaj bodo prihodnjič počeli z menoj."
# Njegov kelih trpljenja je bil poln do roba. Prekipeval je. Vihar je divjal v njegovi diifi, lomil stebre, ki so podpirali njegovo slabotno in nezanesljivo voljo, ruval temelje njegovega mišljenja in hotenja.
V njegovi duši se je podiralo, rušilo.
Zavil je krog ogla in stopil proti "Trem zvezdam".
"Nisem za življenje! Ne znam živeti. Še nocoj poberem svoja kopita ter se odpeljem —. V svet pojdem in tam bom izginil. Niti trenutka več nočem živeti med temi ljudmi."
Obstal je pri hišnih vratih in hotel prijeti za kljuko.
Pa vrata so se odprla in pred razdraženim Alešem je stala mati Barba v vsej svoji debelosti in obilnosti.
"Oooo —! Dober večer, gospod Brglez! Iskala sem vas že in čakala! Rekli so mi, da ste menda na pogrebu. Dolgo vas ni bilo —! Pa hvala Bogu —! 2e sve mislili z Lenko, da ste nama ušli —!"
Ako m ti MAa»rilauuIci Slo-
liKuc** doped«, pare j to tvojim prijatelje«! in znancem b priporoči jim ga, da ti ga Beroče!
Dva važna jubileja slovenske naselbine v La SaUe, 111.
"*" ' 11	-	' S"7---~ iT • •
Prijazna slovenska naselbina v La Salle, Illinois, praznuje letos dve važni obletnici, ki zaslužite, da pridete na naj-3d lične je mesto v kroniko zgodovine ameriških Slovencev.
Slovenska naselbina v La Salle, Illinois, je ena izmed pr-rih naselbin v krogu naših pionirskih naselbin v Ameriki. Kedaj ravno so dospeli semkaj prvi Slovenci je težko dognati. Vendar, kolikor znano, je dospel semkaj prvi Slovenec okrog leta 1880. če še ne prej. To je bil rojak Pire.
Pozneje, so začeli prihajati bolj številno. Leta 1890 do 1894 je bilo tu že več naših' rojakov. Pozneje jih je prišlo še več. Ustanovila so se slovenska društva. Eno izmed najstarejših slovenskih društev v tej naselbini je društvo sv. Družine, štev. 5. K. S. K. J".
Prvi društveniki tega uglednega društva so bili gg. Peter Perušek, John Oberstar, John Zoreič, Joe Bergač, J. Kle-menčič, Frank Mišjak, M. Ko-stello, M. Komp, John Culjan in še drugi. Pozneje so se ustanovila še druga društva kot dr. sv. Barbare, štev. 3. JSKJ. dr. sv. Barbare, štev. 7. spadajoče v Forest City, Pa. in pozneje še druge.
Naselbina je rastla. Okrog leta 1900. je bilo že precej naših ljudi tukaj. Slovenci smo pa domalega vsi vsaj vzgojeni katoličani in kot taki prišli iz stare domovine. V teh prv.'h letih so Slovenci hodili h mašam v nemško cerkev sv. Jožefa. H maši so že šli, težje pa je bilo za nje n. pr. oprav-ljenje sv. spovedi, ker jezika mnogi niso znali ne nemškega, še manj pa angleškega. Duhovnik se je posluževal v tem oziru tozadevne tolmačne knjige, a vendar to je le za silo, tako pa ni, kakor če človek razupie jezik popolnoma. Zato je aamo ob sebi umevno, da je ljudstvo jelo pogrešati slovenskega duhovnika. Za veli-konoč in včasih drugokrat jih je posetil slovenski župnik č. g. Šušteršič iz Jolieta, a to je bilo le včasih. Ko so v takih slučajih zaslišali božjo besedo v lepem domačem slovenskem jeziku, so se njih očesa rosila in bili so ginjeni v dno srca. Zato so jeli rekati, slovenskega duhovnika nam manjka in č. g. ŠuŠtersič jih tudi ni zabil k temu navajati.
Tako je dobila ideja, da bi dobili lastnega duhovnika in da bi ustanovili lastno slovensko župnijo svojo podlago. Najprvg je prišla ta lepa misel v javnost pri društvu sv. Družine, štev. 5. KSKJ. Vrli možje kot gg. Perušek, Oberstar, Zorčič in Klemenčič, in drugi so prinesli idejo naprej in začelo se je razmotrivati. Ideja se je jela rapidno širiti in možje, ki so se za njo zavzeli so jo jeli uresničevati in uveljavljati. Stopili so v stik z tedanjim č. g. župnikom Šuš-teršičem v Jolietu in ta jih je nauduševal. Prišel je parkrat v naselbino se posvetovat z možmi, jim dajal nasvete itd. Jeli so ogledavati prostore, kje bi se naj cerkev postavila. Medtem pa so pridno zbirali prispevke, prirejali veseiice v ta namen itd.
Prvotno so mislili, da naj bi se cerkev postavila na tretji in Crosat cesti, kjer pa niso do-
bili ugodnih pogojev. Ogleda-vali so tudi prostor na Union in drugi cesti. Tudi tam niso dobili kar bi radi. Konečno so si izbrali prostor na 6. cesti, kupili zemljišče in s tem je bila faktično začeta slovenska župnija sv. Roka. To se je vršilo leta 1902 in 1903.
Zdaj pa je bilo treba dobiti slovenskega duhovnika. Zopet je pomagal vrli pokojni joliet-ski župnik. Priglasil se je, da bi vzel v oskrbo lasallske rojake č. g. A. P. Podgoršek in to seveda na povabilo č. g. Šuš-teršiča iz Jolieta in pa tedanjega peorijskega prevzv. g. škofa Spandlinga. V La Salle je dospel č. g. Podgoršek meseca novembra 1902. Zdaj se je začelo novo življenje za lasallske rojake. Dotedaj so bili kakor piščeta brez koklje, I zdaj so imeli lastnega duhovnika, ki se je med njimi lotil dela z svojo ognjevito naudu-šenostjo. Prihodnje leto do 13. septembra je lasallskim roja^ ■ kom že sezidal cerkev za svoto s $14,000.00. Zgoraj je bila cer-j £ kev, spodaj pa šola. Kako le- r to pozneje je prikupil še lote t zemljišče na vogalu 6 in Cro-j s sat ceste, kjer sedaj stoji nova( r cerkev, sezidal je tudi novo \ župn,išče za 3,400 dolarjev, j s Vse to kaže, kako je mladi go-, I spod, mislil na bodočnost te na-. s selbine.	[ s
S tem, kar smo ravnokar o-. p pisali je pa jelo rasti čisto no-j r vo življenje v naselbini. Usta- t: navijati so se jela še druga i društva, pevska, godbena, itd., i Okrog leta 1907 je dospel v( I La Salle, č. g. Alojzij Kasti- 1 gar, ki je nadomestil č. g. Pod-j goršeka. Tudi ta č. g. je mno- t go storil za to slovensko našel-, r bino.	| t
Leta 1914 pa je prišel za č.f 5 g. Kastigarjem, c. g. Frančišek ; 1 Šaloven, ki še sedaj vzorno J župnikuje pri sv. Roku, ali na takozvanem slovenskem hribu < v La Salle.	1
C. g. župnik Šaloven je znan ; kot naudušen rodoljub. Kot i tak je posvetil kot skrbni oče i v naselbini vse svoje moči na- 1 predku naselbine. Po njego- j vem prihodu je zacvetelo na 1 novo in z veliko močjo duhovno in socialno življenje v na- i selbini. Bili so momenti, ko je r bilo treba pokazati v naselbini s tudi požrtvovalnost in z njo dvigniti pomen slovenske žup-; r nije višje v naselbini. Stari s prostori, to je, stara cerkev je i postajala premajhna. Ne radi t cerkve same, marveč radi cer- I kvenih prostorov kot dvorane c itd. Zato so jeli misliti, da je 1 treba postaviti novo večjo cer- \ kev, ki naj dela čast in naj r stoji kot večni spomenik na ta- \ mošnjem prijaznem hribu in t priča še poznejšim rodovom, da si je tu postavil svojo hišo z božjo, delavni in ubogi, a po r srcu veren slovenski narod, n Staro cerkev pa naj se preure- 1 di v prostorno dvorano, ki naj i: služi za zborovanje slovenskim v društvom, slovenski dramatiki in drugim prireditvam v naselbini.	k Ta ideja se je kmalu ures- p ničila. Leta 1916 in 1917 je t: nastopil č. g. župnik energično p na delo. Stopila so na delo s društva, možje in zbiralo se je t zbirke za novo cerkev. Leta p 1917. se je že začelo. Dne 5. v julija 1917. je zapela prva lo- t pata na zemljišču, kjer stojij p
sedanja nova cerkev. Dne 15. augusta 1917. je sedanji peo-rijski prevzv. g. škof Dunne blagoslovil vogelni kamen. Tisti dan se je vršila velika slavnost, pri kateri so sodelovala vsa slovenska društva' in ves slovenski iživelj v naselbini. Leto pozneje 1. sept. 1918 pa se je vršilo slovesno blagoslovi j en je nove cerkve. Tedaj pa je bil menda najslavnost-nejši dan v zgodovini te naselbine. Ne samo domača društva in domače ljudstvo, marveč prišlo je vse iz vseh okolic. Dve ali tri poulične kare polne ljudi je prišlo iz Jolieta na ta lan in veliko iz drugih naselbin. Bil je to dan, kakoršnega res še ni bilo v naselbini. Slavnostni govornik v cerkvi je bil za ta dan č. g. Kazimir Za-krajšek, tedanji urednik "Ave Maria".
Tako vidite je letos važna obletnica dveh važnih dogodkov v lasallski naselbini. Prva je obletnica ustanovitve župnije in sicer petindvajsetletni-ea. Druga pa je, desetletnica blagoslovitve nove cerkve, ki je ena izmed najlepših katoliških cerkev v mestu.
Zato vidite bi bilo greh, da ne bi zabeležili teh dveh važnih obletnic v anale zgodovine ameriških Slovencev.
"Pred vsem g**e za ta častni razvoj lasallske župnije in naselbine čast in priznanje iskrenemu slovenskemu rodoljubu tamošnjemu č. g. župniku Frančišku Šaloven, ki je toliko deloval in tudi toliko dosegel. Potem pa tudi dobremu slovenskemu ljudstvu v lasallski naselbini, ki je toliko žrtvovalo za svojo župnijo in naselbino. Čast taki vrli naselbini!
Slovenska naselbina ima zdaj krasno najlepšo cerkev v mestu. Ima lepo šolo in dvorano, župnišče. Ako bi se računala sedanja vrednost zemljišča in pa kar bi danes stalo, je to vredno okrog $1-50,000.00. -o-
— Philadelphia, Pa. — Tukaj so aretirali 13 letno Petro-pello Petrasko, ko so jo zalotili, da je prenašala alkoholne , pijače. Rabili so jo za ta po-sel najbrže zato, češ, da kot taka ne bo vzbudila sumnje pri oblasteh. Pa jo je in zra- ; ven nje bodo dajali odgovor < tudi oni, ki so jo, pošiljali na < pot s prepovedanimi pijačami.
PROBLEMI STAROSTI.
Skoraj vsak okraj v Združenih državah je poskrbel svoje nepreskrbljene siromašne starce. Širom vse dežele je najti ubožnice , ki jih zovejo "alms houses", "poor houses", "work houses" ali "poor farms". Jako pogosto so take ustanove zastarele, katerih se nepreskrbljeni starci in starke kar boje. Številne privatne organizacije so ustanovile moder ne domove za starce (houses for the aged), ali navadno se brezhišni starec najde popolnoma odvisnim od milostinje.
Federalne, državne in mestne uprave, kakor tudi številne privatne industrijalne organizacije so uvedle pokojnine za svoje ostarele delavce in jih tako zaščitile od usode javnega dobrodelstva. Ali to se tiče le malega dela prebivalstva v starosti čez 65 let .Po ljudskem štetju 1. 1929 je bilo tedaj v Združenih državah okolo 5 milijonov ljudi v starosti čez 65 let.
National Civic Federation je izvedla preiskavo o gospodarskem in fizičnem stanju oseb v starosti čez 65 let v 11 mestih m dveh manjših podeželskih mestih v državah New York, New Jersey ,Pennsylvania in Connecticut. Ta študija je sicer hotela dobiti podatke, ki bi bili tipični za vse dežele, ali, kakor se vidi, se je omejila le na štiri vzhodne države ob Atlantiku, kjer je povprečna privatna imovina zdaleka večja kot na Jugu in celo kot na Zapadu.
Študija je izpustila osebe, ki se nahajajo v privatnih in javnih zavodih.Od 13,785 starcev in stark ,ki so jih preiskovalci posetili, je ena četrtina izjavila, da poseduje $10,000 ali več. Skoraj ena petina so imeli od $1000 do $5000 Nekaj čez 30 odsto ni imelo ničesar. Dohodek od lastnega posla ali dela je imelo 40 odsto; dohodek je znašal najmanj $1000 na leto.
Položaj, ki je razviden i7 študije, je vse drugo kot ugo den. Več kot ena četrtina star cev ni imelo nikake imovine dočim 16.8 odsto ni imelo ir imovine ni zaslužka. Z drugi mi besedami, ena izmed vsakih 6 oseb v starosti Čez 65 let al'" več nima nikakega dohodka zp preživljanje.
Slika krasne slovenske cerkve v La Salle, 111. in njenega župnika č. g. Frančiška Šalo-vena, ki jo je pozidal in se sedaj pastiruje tamošnji župniji sv. Roka.
Od vse izprašane skupine od 13,785 ljudi sta bili dve petini popolnoma ali deloma odvisni od tuje pomoči. Večina jih je bila odvisna od lastnih otrok, prijateljev, javnega ali privatnega dobrodelstva.
Šest držav ima zakone o pokojninah za starce.
Vedno bolj se opaža tendenca, da se oskrbovanje starcev • v zavodih zameni s pokojninami .Šest držav: Colorado, Kentucky, Maryland, Montana,Nevada in Wisconsin ter teritorij Alaska so uvedli mirovino za starce. Po teh zakonih je državljan, star 70 let ali več, ki je neprestano stanoval v državi 15 let in katerega imovina ne znaša čez $3000, upravičen do pokojnine, katera skupaj z njegovim mogočim ostalim dohodkom ne sme znašati več kot $1.00 na dan.
Dognalo se je, da tudi tako skromen znesek more ohraniti družinsko življenje za starce, mesto da bi bili postavljeni v ubožnico. Problemi starcev bodo bržkone prišli v pretres v bodočih zasedanjih raznih le-gislatur, ker so bili že predloženi razni predlogi o "direktnih pokojninah", sistemu soci-jalnega zavarovanja ali kombinaciji obeh.
-o-
med kačami.
Kače so ona vrsta živali, pred katerimi čuti človek že instiktivno strah in gnus. Vseh vrst je nad 1800 in žive po vsej zemlji. Velike kače, ki dosežejo včasih dolgost do 10 m in so debele kot močno človeško stegno, umore svoj plen navadno na ta način, da se ga o-vijejo, mu starejo s svojo orjaško močjo kosti in ga nato polagoma celega pogoltnejo. Prebavljajo ga potem večkrat po teden dni in še več. Strupene kače ne dosežejo tolike velikosti, kvečjemu do 2.20 m dolžine, ter umore svojo žrtev s pikom. V to svrho jim služijo strupeni zobje v gornji čeljusti. Mrtvo žrtev potem prav tako požro kot prva vrsta. Na nekatere indijske strupene kače ima velik vpliv godba in tamošnji zagovorniki kač nastopajo potem z njimi po orientalskih mestih, kjer plešejo na njih godbo.
-o-
Širite amer. slovenca;
Anglija in problem brezposelnosti.
Glasom poročila delovnega ninistrstva je bilo v Angliji K julija brezposelnih 1,242,-100 ali 24,922 več kakor prejšnji teden in 205,884 več kakor ). julija 1927..
To znači, da se mora Anglija bolj kakor vsak drugi narod v Evropi boriti z brezposelnostjo. Razumljivo je, da se porabljajo razna sredstva, da bi se omejila brezposelnost. Ravno vsled tega je važno, da se seznanimo s temi metodami.
V boj u proti brezposelnosti se poleg vlade uveljavljata dva važna faktorja: delodajalci in delojemalci. Podjetniki stremijo in zadnje čase vedno glasneje kličejo po varstvu od strani države potom carin. — Glavno besedo ima železna in jeklena industrija.
Vlada čaka in se še ni izjavila. Ker ima v konservativni stranki veliko besedo težka industrija, se bo vlada skoraj gotovo uklonila. Toda to je šele zadeva bodočnosti.
Medtem so šli pa industrijci po svoje na delo. Ustanovili so "Preseljevalni urad", ki ima nalogo, da pospešuje in olajšuje preseljevanje brezposelnih, posebno brezposelnih rudarjev. Glasilo omenjenega urada za mesec julij je konstatiralo, da bi bilo nespametno kakor-šnokoli število izpod 200,000 navesti kot stalni pribitek na delovnih močeh v rudnikih. Poleg tega je stalni pribitek v ladjedelnicah in v tovarnah za težke stroje.
Tukaj je jasno in pozitivno pribito, da ne bo mogla Anglija biti več v položaju zaposliti del svojega prebivalstva. Podjetniško glasilo nasvetuje več sredstev, ki pa problem brezposelnosti le preložijo, ne pa rešijo. Podjetniki svetujejo, da bi se brezposelni preselili v o-kraje, kjer ni brezposelnost tako ostra. Izseljen je, šolanje za nove poklice in naseljevanje na deželi naj bi tudi nudilo zdravilno sredstvo proti brezposelnosti.
Delavsko glasilo "Daily Herald" je pa odločno proti tem metodam. Odločno odsvetuje rudarjem, kateri so vzgojeni edino za rudarski poklic, se preseljevati v druge distrikte. Pa če bi tudi bili sposobni za delo, bodo delali le konkurenco tamkajšnjim brezposelnim.
Izseljevanje tudi ne bo šlo tako od rok, kakor si želi Anglija. Za izseljevanje pride v
3rvi vrsti v poštev Kanada in Avstralija. Še ni znano, kakšno stališče boste zavzeli v tej zadevi. Četudi bi bile proti pričakovanju odstranjene vse ovire, še ne bi rešilo izseljevanje problema brezposelnosti. Kajti za izselitev pridejo v poštev le moške moči od 16. do 35. leta. Od 200,000 rudarjev bi jih- o-stalo doma najmanj polovica.
Tudi šolanje mladine ne bo veliko koristilo, če ne bo industrija sprejela tako velikega števila delavskega naraščaja.
Organizirano delavstvo skuša najti drug izhod iz tega položaja. Delavska stranka v svojem programu sicer ne zameta vseh sredstev, ki jih navajajo podjetniki, vendar poudarja, da morajo nastopiti fundamentals izpremembe, če se naj brezposelnost zniža na skrajni minimum. S tega stališča zahteva spopolnitev obratov z o-zirom na kapital, obratno silo in na transport. Odstraniti se mora razsipanje v produkciji bodisi v tehničnem oziru kakor tudi v metodah trgovine; kon-sumenti se morajo ščititi; zasi-gurati se mora trajni mir in razširiti prekomorski trg. Delavska stranka zahteva, da se mora voditi politika v zmislu svetovne gospodarske konference iz leta 1927, namreč: odstranitev umetnih mej, ki ovirajo trgovino. Razširitev avtoritativne moči gospodarskega odseka pri Zvezi narodov. — Predvsem pa stremi za ustanovitev gospodarskega sveta, kateri naj bi bil merodajen v vprašanjih, ki se tičejo narodnega gospodarstva.
Torej zahteve delavske stranke so globokejše. Ona ne gre toliko s stališča podpor, ampak za uveljavljenje novih metod v boju proti brezposelnosti. Gre za temeljito izpre-membo celega gospodarskega mehanizma. Taka izprememba pa' se ne more izvršiti brez državne oblasti. Vsled tega se bodo bodoče volitve v Angliji skoraj gotovo vodile pod tema dvema parolama: Ali za gospodarski program delavske stranke ali za varstveno carinsko politiko delodajalcev. -o-
Pravijo, da je dolar, najden, manj vreden, kakor pa kvoder zaslužen.
♦ * *
So starši, ki ponoči priklenejo pse, svoje otroke pa pustijo, da letajo kjer hočejo.
Denar v Jugoslavijo
brzojavnim potom?
ml računamo:
Za ameriške dolarja*	Za dfctiarjf s
? 5JD0---f U6 200 Din__* 4.45
10.00 --- 11.25 600 Din__ 9.8Q
15-00--10.86 1000 Din__ 18.9«
20-00 - 21.45 1500 Din__28.08
25,00 __ 20.55 2000 Din_ 37.0(1
35.§0 _ 8«£0 8009 Dfa_ 55.4(3
RMJ0--61.00 40*0 Din _ 78.50
75.06 - 77.50 5060 Din_ 91.50
100.00 _ 108.60 10000 Din__182.00
200.00 ----- 204.50 15000 Din__ 278.00
800.00 - 806.06 20000 Din_ 868.00
400.00 __ 407.56 86000 Din__ 548.00
500.00 --509.00 40000 Din__724.00
600.00 - 610.50 5600© Din _ 902. Oti
706.00 - 712.00	60000 Din _ 1082.00
8O0.OO - 818.00 70600 Din_ 1260.00
900.00 _ 914.00 80000 Din_ 1441.00!
1600.00 __ 1015.00 90000 Din_ 1620.00]
Za pošiljka po pelti ca tprcfcaui Mm* MoNg Orders, American Bkpress ček, ali pa bančni draft, Osebnih čektn po pokt ne sprajemamtt,
Nobenih dragih pristojbin In nobenih odMtfear 8 S»w©piL	. ...
Metropolitan State Bank
2X01 west m streh, chicago^ dob,
Undnjemot Om od feOO tjaftraj fe WNJ pgr pofdna. Oh torkih In aohoCft da 0iSO nUj,
KAPITAL IN PREBITEKi ff^WYftflMP _ i PROMET IN VDtl NAD $3,100000^0
Vsak narod, ki je imel kdaj svojo državo, je ponosen na svojo zgodovinsko in svoje državno pravo. Prav posebno pa še Cehi, ki jim je ravno njihova slavna zgodovina največ pripomogla do samostojnosti po svetovni vojni. Raditega je razumljivo, da se mogla borba med pristaši dveh zgodovinskih teorij o postanku češkoslovaške republike prenesti med najširše ljudske množice. Razen komunistov so vse druge češkoslovaške stranke jasno opredeljene glede teh teorij. Čsl. socialni demokrati in nar. socialisti so zagovorniki mnenja, ki ga širijo Masa-rykovi učenci, da gre namreč glavna zasluga za ustanovitev češkoslovaške prof. dr. Masa-ryku in njegovima pomagače-ma dr. Benešu in pokojnemu, na zagoneten način ponesrečenemu generalu Štefaniku. Najboljši češki zgodovinar dr. Pekar pa prisoja največje zasluge čsl. dobrovoljcem in odločnemu odporu čeških politi-1 kov in češkega ljudstva proti dunajski vladi. To mnenje zagovarjajo nar. demokrati, č?-ška in slovaška ljudska stranka in večina agrarne stranke.
Gotovi merodajni krogi, zlasti tudi framasonska loža "Komensky", so si prizadevali z vsemi silami, da bi ob prvem jubileju češkoslovaške republike vsaj oficielno triumfira-lu prva teorija. Zato so se v raznih izjavah in v gotovem koncernu časopisja množili glasovi, da se naj desetletnica republike obhaja tako slovesno in v taki narodni slogi, kakor se je njena proglasitev, in so zato zahtevali koncentracijsko vlado.
Za koncentracijsko vlado, v kateri bi bili torej tudi socialisti, se niso navduševali nemški kršč. socialci, ki jih že iz zunanjepolitičnih ozirov ni kazalo vreči iz vlade. Še manj so se mogli ogrevati za koncentracijo agrarci. Zakaj dobro vedo, da bi imeli v taki vladi nar. socialisti vsled svojih visokih zaščitnikov privilegiran položaj in bi kmalu začeli i-grati vlogo ježa v lisičjem brlogu. Ce bi vstopili v vladno večino nar. socialisti, bi uveljavili t. z. Masarykovsko teorijo o postanku republike in bi ta nazor razširili oficielno ob jubilejnih proslavah tudi v zunanji svet. A to bi pomenilo, da bi že iz zunanjepolitičnih ozirov moral biti ves čsl. narod poleg dr. Masaryku do njegove smrti hvaležen tudi mlademu dr. Benešu in mu pustiti do smrti vsaj zunanje ministrstvo, za katero se že leta previdno in uspešno bori agrarec dr. Hodža.
Četudi je propadel načrt, koalicijske vlade, vendar socialisti niso mirovali. Hočejo v vlado za vsako ceno. Zakaj čim dalje bolj jih zapuščajo uradniki in ljudje, ki lahko poklonijo stranki tisočake. Sedanja vlada preti s popravo zakona o socialnem zavarovanju še bolj uničiti socialistične strankine fonde. Zato morajo nar. socialisti ukinjati svoja tajništva drugo za drugim. Nar. socialisti so skušali vreči sedanjo vlado s tem, da so hoteli povzročiti spore med češko in slovaško ljudsko stranko in da so zanašali prepire tudi v slovaško LS samo. Toda obe stranki sta si bili svesti, da bi od njunih medsebojnih bojev imel korist samo njun skupni sovražnik — nar. socialisti. Ko pa so češki, a še bolj slovaški dnevniki češke LS pokazali v pravi luči poslanca dr. Tuko, ki je vedno skušal navajati slovaško politiko na madžarski mlin, ga je Hlinkova slovaška LS potisnila v kot in tako rešila svoj narodni in državni program, a tudi disciplino v stranki.
Velike upe so stavili nar.; socialisti v težkoče, ki so nastale pri vladni večini radi poprave zakona o zavarovanju delavcev, ki je neznosno breme
Politični položaj v Cehoslovaiki
zlasti za kmete. Zakaj za vsakega hlapca in deklo treba plačevati velike vsote, prejemki v slučaju nezgode ali bolezni pa so neznatni, ker večino denarja požro nešteti mastno plačani uradniki in ravnatelji zavarovalnic in bolniških blagajn, kjer je več ko polovica mest samo sinekura za socialistične agitatorje. Agrarna stranka je hotela ta zakon popraviti v škodo kmetskega delavstva, ljudska stranka pa, ki zastopa vse stanove, je branila dfl-.vske koristi. Ko so se vladn' stranke v načelu zedi-nile kijub socialističnim spletkam ,so zagrozili socialistični in socialdemokratski češki poslanci, da polože mandate, če se ta vladni predlog sprejme. A msgr. dr. Šramek se te grožnje ni ustrašil in razvoj dogodkov mu je dal prav. »
Dne 6 julija so bile napovedane velike komunistične demonstracije. Ce se pomisli, da i so dobili komunisti pri zadnjih državnozborskih volitvah 980 tisoč glasov in 41 poslancev, se je bilo treba teh demonstracij bolj bati, kot kakih socialističnih. Razen tega pa komunisti finančno stoje zelo dobro, ker jim velike domače strankarske dohodke povišujejo še boljševiške podpore iz Moskve .Ko je vlada te demonstracije prepovedala, je sklenilo komunistično vodstvo, da se demonstracije kljub temu vr-še. A vendar pa se je ta t. zv. "Rdeči dan" tako ponesrečil, da je na zadnjem zborovanju komunistične internacionale v Moskvi izjavil Buharin, da spada ta čsl. komunistični rdeči dan med največje komunistične poraze. Sedaj je bilo popolnoma jasno, da bi se še mnogo bolj ponesrečilo polaganje mandatov in generalni ?trajk, s čimer so hoteli vreči vlado socialisti in socialni demokrat je.
Socialisti so našli nato novo sredstvo. Preko svojih vplivnih prijateljev so prisilili notranjega ministra dr. Cerne-ga in finančnega ministra dr. Engliša, da sta podala ostavke. Mislili so, da bo prišlo msd agrarci in ljudsko stranko do spora radi teh ministrstev. Razen tega pa ni potrjena nobena vlada, v kateri nima dr. Engliš finančnega ministrstva. A dr. Šramek in dr. Hodža sta zopet prekrižala socialistične načrte. Kot zmagovalec se je zato peljal min. podpredsednik dr. Šramek, ki mesto bolnega agrarca dr. Švehle že sedem mesecev drži v roks-.h vladne vajeti, k prezidentu prof. Masaryku v Karlove Va-re s predlogom, da ne sprej-' me ostavke. G. prezident je 1 njegovemu predlogu ugodil.
Sedanja čsl. vlada stoji zopet trdno.
milmmm.
Smrt gospodarja in žene pod 250 stoti poteke.
Nedavno se je v okolici Novega Sada, na posestvu premožnega kmetovalca Milana Letiča v Ceneju prigodila nenavadna nesreča, katere žrtev sta postala gospodar in njegova žena. Letič, ki je letos pridelal nad 250 stotov pšenice, je žito, kakor je tam običaj, dal nasuti na podstrešje svoje hiše. Stropovje pa je pod velikim bremenom nasutega žita toliko trpelo, da je popolnoma popustilo in se je strop s silo-, vitim udarcem zrušil na tla. Letič in njegova žena, ki sta se nahajala ravno v hiši, sta obležala mrtva pod ogromnim bremenom.
Nesreče je bila kriva Letiče-va neprevidnost. Še dobro uro pred katastrofo je hlapec opozoril gospodarja, da se stropovje šibi in da utegne popustiti. Toda Letič ga je zavrnil: "Hvala Bogu, naj se stropovje le šibi pod pšenico, da le ne pod davki."
Pogled na obe žrtvi, ki so ju izgrebli izpod žita in tra-movja. je bil strašen. Gospodar je imel zdrobljeno lobanjo in vse polomljene ude. Kake tri metre od njega so iz žita potegnili njegovo ženo, ki je imela istotako popolnoma zmečkano glavo. Pokojnika zapuščata več odraslih otrok, ki so
0	katastrofi takoj obvestili oblasti, nakar se je vršil komisi-jonalni ogled, po katerem sta bili obe žrtvi pokopani ob veliki navzočnosti prebivalstva.
-o-
Toča.
Silna toča je uničila premnogim vinogradnikom na Trški gori vinsko trto, ki se je letos kar šibila pod težo grozdja. —
1	Toča je napravila veliko škodo tudi v sadovnjaku graščaka Grma v Bajnofu pod Trško goro. Mnogo škode mu je napravil vihar na gospodarskih poslopjih. Zanimivo je, da ni v istem času padla niti ena kaplja dežja v krajih pod Gorjanci. Drevje in grmičevje se suši, zemlja je na široko razpokana in poljski pridelki deloma uničeni, tako da so ljudje polni skrbi, kako se bodo preživljali pozimi.
-o-
Smrtna kosa.
V sredo, 8. avg. je po dolgi mučni bolezni umrla v 70. letu starosti gostilničarka in pocestnica Sidonija Grobušek v Mariboru. Pokojna je bila skrbna gospodinja, blagega srca, in je velika udeležba pri pogrebu pričala o priljubljenosti pokoj-nice. — Te dni je v ljubljanski splošni bolnici umrl v starosti
SREČEN "PECLAR".
. 4 ^^^HMHgflHb^ BHtag^B WtEgBg ▼
Na sliki vidimo Philemona Nagan, 75 let starega pečlarja, ki je dotedaj prodajal časopise v San Francisco. Pred nekaj dnevi mu je umrla bogata sestra in nvj zapustila $40,000. Vendar dedsčina mu ne dela nobenih težav. Pečlari se lepo sam naprej, opravlja vsa gospodinjska dela sam in vse pe- ; rilo in obleko, kadar potreba, si šiva sam.
29 let g. Anton Kapus, oglednik občinske klavnice na Jesenicah. Pred kratkim si je prizadejal majhno rano na palcu leve roke in se inficiral. Poklicani zdravnik g. dr. Fr. Kogoj je mogel samo ugotoviti za-strupljenje krvi. Nesrečnik je bil prepeljan v bolnico v Ljubljano, a pomoč je žal bila že prepozna.
-o-
Požar na parni žagi v Viro-vitici.
V kurilnici parne žage tvrd-ke Drach je izbruhnil požar, ki je uničil oba objekta omenjenega podjetja. Zgoreli sta tudi dve lokomotivi in mnogo orodja. Škoda se ceni nad 1 milijon dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino.
-o-
Nezgoda zaradi splašenih konj
Mestnemu vozniku Ivanu lir-naku so se na Mestni pristav' na Kodel.fevem splašili v voz vpreženi konji, pri čemer je padel voznik pod voz, ki je šel preko njega. Dobil je težje notranje poškodbe in je bil prepeljan v splošno bolnico. Njegovo stanje je precej resno.
-o-
Kranj.
Posebna slavnost se je vršila 12. avgusta v Šmartnem pri Kranju. Katoliške organizacije so praznovale rojstni dan svojega novega Društvenega doma. V nedeljo se je blagoslovil temeljni kamen za Dru-tveni dom, v katerega bo vzidana požrtvovalnost in vnema
SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director
THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE
Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan.
Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis.
JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W.
rj**^'.......................................................................................................................
i a n-	i
ft ^ k	Jeweler
|Lml.u °° *** C°r' 8th Str' and New York Sh&boygan. Win.
jI Merchants & Miners Bank
GALUMET,	MICHIGAN
i Glavnica $200,000 Preostanek $200,000 | Nedeljeni dobiček........$190,000.	|
|	GORDON R. CAMPBELL predsednik
?	THOMAS HVATSON, podpredsednik	g
|	FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag.	|
I	E. H. MANGER, pomožni blagajnft	|
|	W. G. CtJDLIP, pomožni blagajnik	i
|	PETER TALENTINO, pomožni blagajnik.	x
? IZVRŠUJE VSA BANČNA P05LA ZANESLJIVO. I
POLETNE IN JESENSKE OBLEKE.
Naznanjam, da sem	/
prejel ravnokar veliko	!
zalogo letnih in jesen-	j
Skih oblek za može in	1
fante, vsake barve in	j
velikosti. Pridite in o-	/ glejte si jih!
•	I
Ravne tako imam ve-	J
Jiko zalogo obuval, s	J
Katerimi vam postrežem	\
v zadovoljnost!	(
Cene zmerne, blago	\
jamčeno, — postrežba	{
ena!
Slovenskemu občin-	j
stvu se priporočam v	y naklonjenost!
FRAN k OPEKA ;
Trgovinam mbsanim blagom in obuvali.	(
50Ž — lOth STREET -:- WAUKEGAN, ILL. j
za vse, kar je dobro. Blagoslovitev je bila spojena z veliko" J orlovsko slavnostjo, ki jo je priredilo Kranjsko orlovsko okrožje.
-o-
Otrok se je ponesrečil. C
V Bodoncih se je utopil oziroma zadušil v mlaki pri gnoju še ne tri leta star otrok. O-troci so se igrali, kar naenkrat J pa je zmanjkalo enega otroka in ko so ga prišli iskat, je bil že mrtev. Ležal je v mlaki na obrazu in mu voda (gnojnica) niti ni segala do ušes. Proti neprevidnim staršem se je uvedla preiskava.
-o--
Skrlatinka v Slov. Krajini.
Zopet se je pojavila v nekaterih občinah v okraju Murska Sobota in tudi v Soboti sami ta nalezljiva bolezen. Je že tudi umrlo zaradi škrlatinke v«jč oseb.
- ' UTRINKI.
Bodisi v vasi ali največjem mestu, bogat norec vedno dobi revnega, ki ga bo hvalil in častil.	č
sfc	#
Jezik ženske je njen meč — a vedno pazi na to, da ne za-rjavi.
* * $
_	J
Ženske solze jo iz marsikaterega težkega položaja rešijo, c posebno če joka mlado dekle.
Kdor po nepotrebnem zapravlja čas, sam sebi krade.
Le malo je na tem, kaj človek od svojega soseda misli — če ne misli glasno.
Najboljša pridiga je tista, ki gre preko tvoje glave in udari tvojega soseda.
Obljuba še ni velikodušnost.
KAŠI ZASTOPNIKI,
Ant. Jaksetic, potovalni zastopnik.
'	'	v	b
COLORADO:
Canon City. — Ana Stisman.
Colorado Springs. — M. Kapsch.
Crested Butte, — Martin Težak. j
Denver, — G. Pavlakovich.
Leadville, — Rev. M. Trunk, John Železnikar.
—----------—| c
C
Pioneer Livery Stable	§
John R. Ryan, Prop.
<
POGREBNI ZAVOD — SLUŽ- £ BA NOČ IN DAN.	\
Cdr. 6th & Portland Str*.
Tel. 25	j
CALUMET, MICH. j
Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., J. Meglen.
ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. W. Pullman - Chicago, — Frank Gabriel.
Elmhurst, — Karotina Milost. Granville, — Frank Peršc. Galesburg, — Anna Dolinšck. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich, John Kramarich. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Lockport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Drashler. Peoria. — Mary Zabukovcc. So. Chicago, — Ant. Bakse. Waukegan, — Andrew Košir.
INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. Porter, — A. Kerznaritz.
KANSAS: Franklin, — John Dobrnvec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. Wathena, — John Frankovich. West Mineral, — Mary Plankar.
MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljan. Detroit, — Rev. B. Ambrožich. Grand Haven, — Ang. Resner. Iron Mountain, — Kath. Hcbeiis. Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. St. Charles - Saginaw, — John Gri* čar.
MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globočnik. Ely, — Mrs. V. Mam, John Otrin, Jos. Peshell.
Eveleth, — Johana Kastelic. Frances Kvaternik, Antonia Ncmgar. Gilbert, — Frank Ulear. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth, — Peter Stanipfcl. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M, Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schndler.
MONTANA:
Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Francos Ambro.
NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Gowanda. — J. Zevnik, Karel Str-nisha.
Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Begcl.
OHIO:
Earberton, O. — Rev. A. T,, b OrTi" bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Horc. Cleveland, — Mike Poklar. Rev. 1-!. Oman, Rev. M. Slajc, Rev. M. Jager.
Conneaut, — Angela Berus. Kenmore, O. — Alois Mcsser. Notingham, — Mary Mevzek. Noble, — Jennie Intihar. Lorain, — Mamie Perusek.
PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Sveget. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, — Mary Ohlin. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič.
Cairnbrook, — Angela Satkovic. Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpcrt. Forest City, — Mrs. T. Zidar. Homer City, — Mary Gorichan. Homestead, — fos. Simcic. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomcc. C Pristau.
Moon Run, — Jacob Draslcr. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Wcselicli, G. Verbanc. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Malcsich, Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Vandling, — Frank Pancar. West View, — Tos Briški.
WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, — Lucija Gregorčič, Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perusek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Wiilard, — Frank Perovshck.
WYOMING. Kemmcrer, Sublet, Diamondvillc,—
Fr^nk Roscnstein.
Rock Springs, Wyo. — Rev. A Sehittrer. I'rsula Ivsek, Ant. Lcskj-vie. jr.
MISSOURI:
Harviel, Mo. — John Breznik. Neclyviile, Nayoi in Poplar BluiF, Mo. — Ant. Slanc.
St. Louis, Mo. — John Mihclich.
CANADA: Montreal, Que., Canada. — Mart. Geld.
Nelson, E. C., Canada. — Fra.il; Mlakar.
Princ George, B. C., Canada. — Fr.
Saje.
San Francisco. Calif. — Mrs. Bara Kramer. Mrs. K. Cesar.
Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-It h. George Ferenchak.
So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovec. West Linn, Ore. — Marija Plantan. Renton, Wash. — Thomas Rilitar. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Helper, Utah. — August Topolovcc Va!!ey, Wash. — Mary Swan. Richmond, W. Va. — Nioh. Bad-.-vin pc.
Thomas. W. Va. — Tohn Lahajnar Pierce, W. Va. — John Jurca.
C a n a 1 ^^^^^^^^^^^^^^^gfrffi^^ Crawford ! 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
! "Domača trgovina za vsakovrstne hišne potrebščine"
"PRIDITE, DA SE SAMI PREPRIČATE".
[ Sedaj je čas, da si ogledate našo zalogo, če rabite le
j malenkost, ali kakšno veliko stvar, pri nas dobite vse. _
J Uljudno vas vabimo, da pridete v našo trgovino vsak \ čas. Zelo berno vpoštevali vaš obisk, kot sosedi.
>	V sobi' kjer Prelji-j vate in kamor peljete ! 3 gosta, imate radi, da
>	yj^K^^^^^^Hr"	je Čedno. Mi imamo
>	-	veliko zalogo pohištva, )	ki bo odgovarjalo va-?	^^^S^rt^^^J šim zahtevam. Leseno \	"^V^M^^i	prevlečeno. Garan-s	ftfe^^jt ^^^	tiramo, da boljšega ne c	l;	dobite za to ceno.
5 Naša zaloga otročjih	f
? vozičkov je popolna, izde-	j	]
J lava krasna in moderna,	Jk j \;A /
? zadnje novosti od 1. 1928.
5 Ponos vsake matere je, da	•
i svojega malčka pelje na	j j j
t sprehod v lepem vozičku,
PRIDITE POGLEDAT, | DA SE SAMI PREPRI-
I Armstrongs Linoleum
1	for Every Floor in the House
>	Za tla imamo veliko zalogo karpetov in drugih preprog. Tukaj J označeni Armstrong linoleum prednjači v Ameriki in smo ponosni, da
>	sra tudi mi imamo v zalojrf, da lahko postrežemo občinstvu z naj-
>	boljšim. —
"GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEZIKE".
Iz življenja iii sveta«
RADIJ Z ŽARKI ZDRAVJA IN SMRTI.
Večina ljudi pozna radij samo po imenu. Kvečjemu še po tem, da je edino uspešno zdravilo proti raku. Malokdo pa pozna in se zmeni za dru^e njegove lastnosti, ki so tako nenavadne in toli različne od .ch drugih prirodnih pojavov, d a so morali učenjaki leta in leta raziskovati in premišljati, predi n so si lahko ustvarili o t. i magični snovi kolikor toli-ks» točno razlajro.
Kaj jo radij?
Ko je pred 28 leti Poljaki-nia. jrospa Curie odkrila radij,
0	iali učenjaki pred ogromno
>11 tko: Pred njimi je bil
d:'<> snovi, ki je neprestano dajai \ likanske množine toplo! e. Kaj takšnega dotlej še niso pognali. Kilogram radija izžareva toliko toplote, da lahko v tričert ure zavre 1 liter ledeno mrzle vode. Nemara bo kdo ugovarjal, da to ni takšna reč ,in da ?e da s kilogramom premoga napraviti so kaj več. lies je: toda ko premog zgori, m- ostane od njega drugega kot kupček pepela. Radii pa izžareva toploto neprestano leta in •ta. Dolgo se ni dalo dognati, ' <! kod jemlje toliko toplote in aj so dogaja v tem skrivnostim drobcu i vari. Šele nova a-wnska ieorija je dala na to vprašanje zadovoljiv odgovor. i'<i tej teoriji obstoji snov —to-i. j vsako tolo bodisi trdno, te-.očv ali pa plinasto — iz mo-•Aiilo\, ki so tako majhni, da iodo nemara za vedno prikriti ua>im očem. Molekuli pa še niso prasestavina snovi. Ti — kakor bo marsikomur znano, — obstoje iz atomov, ki so še manjši, tako majhni, da za njih i zmore nimamo več pravega ruta. Vsak atom zase pa spet
i dstuvlja cel neskončno maj«
h.	n s<»lhčni sistem, kjer krog atomskega jedra nenehoma km,,i edon ali več elektronov, i' itanko tako, kakor krožijo
1	lar.eti okoli solnca. Kakor ne-i;i■ iia telesa, tako se privlačijo im d seboj tudi ta neskončno 11 hna telesca in ker so si
i.krati	neskončno blizu, vladajo med njimi ogromne sile, ki 1>si kaša jo vse druge, kar jih l ' ;namo.
liog si ga vedi zakaj, toda : • jstvo je, da atomi radija ne-i ■ loma drug za drugim eksplodirajo; sestavni delci odle-tavajo z nezaslišno brzino in z ogromno silo v prostor. Te le-leče delce imenujemo radijeve žarke. Štiri vrste jih je in sicer alfa, beta, gama in dolta-žarki.
Alfa žarke tvorijo sestavni delci atomskega jedra in se širijo po prostoru z brzino 15 do 20 km na sekundo. Nimajo pa posebno velike probojnosti, kajti že tri tisočinke milimetra di-bda aluminijasta plošča zmanjša njih energijo na polovico začetne jakosti. Menda pa po baš alfa žarki tisti, ki dajejo radiju zdravilno moč. Beta žarki niso nič drugega, kci po eksploziji od letava joči elektroni ali sestavni delci elektrike. Brzina teh žarkov je skoro tako velika, kakor svetlobna hitrost. Njih probojnost je velikanska; skozi pol milimetra debelo aluminijasto ploščo gredo skoro tako nemoteno kakor svetloba skozi steklo. Gama-žarki, ki so pokazali, da so podobni rontgenskim žarkom, prodro 7 cm debelo svinčene plast, 19 cm debelo železne plast ali 150 cm vodne plasti preden pade njihova jakost zs eno stotinko začetne vrednosti Slednjič izžarja radij še delta žarke, ki pa so samo počasnej ši beta-žarki.
V prirodi se nahaja radij kol sestavina radioaktivnih rud nin, ki jih je polno po vse,
zemlji. Najdemo ga v vodnih vrelcih, v kameninah, v rudninah in celo v ozračju. Cenijo, da ga je na vsej zemlji okoli 27 milijonov kg. Kljub tako veliki množini pa je radij od sile drag, čemur je krivo težavno pridobivanje in izločevanje čiste radijeve kovine iz rudnin, s katerimi je pomešana. To izločevanje ni samo zelo dolgotrajno, marveč tudi naporno in polno mnogoterih nevarnosti.
Pred vojno je veljal gram radija nekaj več kot $10,000. Vse pa kaže, da mu bo cena v nekaj letih toliko padla, da si ga bodo lahko nabavile vse naprave, ki ga potrebujejo, tako zdravstvene kakor tudi tehniške.
Dolina, ki je vredna milijarde.
Največ radija je v rudi urai-nu in v vseh njenih sestavinah. Zavoljo tega so spočetka domnevali, da je radij samo nekakšna sestavina urana in da ga je najti samo v zvezi z njim. Pozneje se je pokazalo, da ča domneva ni pravilna. Našli so namreč velika ležišča urana na Norveškem in v Cornwallisu j na Angleškem, kjer pa o radiju skoro ni bilo sledu. Domnevajo, da se največ nahaja v U-luguru v vzhodni Afriki, ki je bila pred vojno nemška kolonija. Pridobiva pa se v teh krajih v prav neznatni meri, ker so rudniki skoraj nedostopni. Ni ne železnic ne cest in ne vodnih potov. Vse bi bilo treba šele zgraditi, kar bi stalo ogromno denarja. Vrhu tega pa je težko verjeti, da bi se v teh pustinjah, daleč od vsake civilizacije posrečilo zbrati dovolj strokovnih delavcev, ki bi vodili obrat. Skratka: razmere so danes takšne, da milijardni zakladi leže še popolnoma nedotaknjeni.
Drugo, nemara nič manj bogato pridobh ališče radija je na Češkoslovaškem v Jachimovu, odkoder se izvaža po vsem svetu. V Jachimovu je tudi svetov-noznano radiotermalno kopališče, ki dobiva svojo moč baš od radijevih ležišč. Od 1. 1563. so v Jachimovu kopali srebro in ga kovali v tolarje, ki imajo odtod tudi ime. Pozneje so o-pustili srebrno rudišče, pred leti pa so v nekem rovu, 200 m pod zemljo, naleteli na debelo žilo črnkaste kamenine, ki ima obilno radija. Šestdeset vagonov te rude je treba zmleti, da , se iz njih izloči en sam gram radija. Cel postopek traja več ko leto dni. Najprej se iz 60 . vagonov surove rude izloči približno en vagon črne zmesi, ki j se nato s stroji in s toplotnimi procesi toliko časa preobražu-) je, dokler se iz nje ne izloči , drobec čistega kovinskega ra-^ dija.
j Radij pa ni tako drag samo , zaradi tega zamotanega prede-_ I tavanja, marveč tudi zbog te-x ga. ker je pridobivanje združe no z neštetimi nevarnostmi. Ni-a kjer drugje, niti ne v tvornical jj razstreliv, ni delo tako opasn< _ kot v rudniku, kjer se koplj< i. radijeva ruda.
° Jachimov — mesto smrti.
Tak slab glas gre o češkil
*	RAZPISANA JE SLUŽBA
r	„	, „
( pomožnega urednika pri
'Amerik&nskemu Slovencu'.1 | Biti mora veič slovenskega ^ in angleškega jeziki. Služba Q stalna za pravega mrfža. Prijave za službo se sprejemajo do 15. septembri. Oid, . ki mislijo, da so tfpotobfti 24l I" to službo, se lahko prijavijo, če v bližini osebno, Že oddaljeni pa lahko pismene, na naslov: "Amerikanski
*	Slovenec", 1849	22nd
. Street, Chicago, 111.
U__
rudnikih. Delavci so zapisani i smrti že pred 40. letofti. Take kopači kakor predelovalci ru- i de so nenehoma izpostavljeni : radijevim žarkom, ki so po svojem učinku še mnogo 3trašnej-š! od rontgenskih žarkov, ki i tudi lahko ugonobe človeka.
V zaščito delavcev je bil izdan poseben zakon, ki jim za-branjuje, da bi delali v rudnikih preko določenega števila let. Kajpada, ti rudarji so tudi boljše plačani kot kjerkoli drugje.
Nevarnejše kot v rudnikih je delo v tovarnah samih. Delavci po večini izgube prste, zakaj z njimi prihajajo najčešče v dotik z radijem. Pod vplivom njegovih žarkov vsak ud, vsak organizem odmre in odpade od telesa. Nikjer drugje na svetu ni na tako majhnem prostoru j toliko pohabljenih ljudi kot v j Jachimovu. Seveda so poskušali že vse mogoče, da bi obva-j rovali delavce pred strahotnim , pustošenjem radija. Izboljšali j so stroje, izboljšali ves postopek predelavanja sploh, ali vse zaman. Radijevi žarki gredo z ; neugnano silo skozi les, skozi zidove, skozi železo in jeklo: kdo jih bo zadržal?
Za radijevo rudo nimajo vsi : narodi točnega izraza. Čehi ji pravijo glinec. Rudniki, kjer ga kopljejo, so 350 do 500 m globoko pod zemljo, kopljejo i pa v njih samo po 6 ur na dan. Rovi se vidijo čisto tako kot v premogovnikih. Tudi voda nenehoma vdira vanje. Te pa so bolj veseli nego da bi se je bali, zakaj ta voda je polna ra-
dioaktivnih snovi. Po ogromnih ceveh jo speljejo v jachimov-aka kopališča, ki so po svoji zdravilnosti znana sirom sveta. Za kožne bolezni ni boljšega leka od kopanja v jachimov-skih vodah.
Vpliv radija nrf človeški organizem.
Dejali smo že, da je uporaba radija silno mnogostranska. — Ali največjo popularnost mu je pridobil njegov čudovit vpliv na člo^ško telo.
Radij evi žarki učinkujejo na vsak živ organizem, na vsak njegov drobec. Videli smo, da lahko telesu neizmerno škoduje. Vse zavisi od tega, kdaj in pa kako ga uporabljamo. Zavoljo tega je radioterapija, namreč zdravljenje z radijem, silno kočljiva reč, ki zahteva silno previdnost. Pri čezmernem cbžarjanju se pojavijo kvarne posledice že v nekaj dneh. Človek se počuti strašno izmučenega, zaspanega in pobitega. Brez volje in energije je, nezmožen za vsako delo in za gibanje sploh.Najlažje pod-ležejo kvarnim vplivom radijevih žarkov možgani in hrbtni mozek, dočim so pljuča za ob-žarjenje najmanj občutljiva. Tudi kri ne utrpi pod njihovim učinkem nobene izpremembe, dočim živčevju žarki močno škodujejo. Bitjem v embrijo-nalnem stanju lahko popolnoma zatro ves živčni sistem.
Presenetljiv je vpliv radija na rastlinstvo. Na primer trava začne pod močnim obžarje-njem bujno rasti in se razvija-
ti. Včasi gre to tako hitro, da se rast lahko zasleduje s prostim očesom, potemtakem ni več res, da ne bi človek videl trave rasti.
Kot zdravilo je radij najboljši za različne kožne bolezni, za raka, in vsakovrstne ek-ceme, ki se zdravijo tako, da se radijevi žarki koncentrirajo na obolelo mesto. Kaj povzročajo tukaj, še ni povsem pojasnjeno. Domnevajo, da ne učinkujejo kemično, kakor večina drugih zdravil, marveč tako, da atom za atomom razbijejo bolezenske klice in že zastrupljeno staničje. Njih vpliv je . prilično takšen kakor vpliv rontgenskih žarkov, samo da je . mnogo jačji in se hitreje občuti. Mimo tega pa je tudi bolj nevaren, kajti žarki kaj lahko zaidejo do zdravega staničja, ki odmre in povzroči težke komplikacije. Z radijem uspešno zdravijo tudi revmatizem. Ne sicer toliko navadni revmatizem kolikor protin. Pri tej bolezni ponehajo bolečine že kakšnih 14 dni po obžarjenju: pri mladih ljudeh pa še preje. Dalje pomaga radij pri različnih živčnih boleznih, pri vnetjih, pri kostnih boleznih itd. Najdragocenejši pa je kot lek proti raku, sarkomu in nekaterim kožnim boleznim, ki jim edini more do živega.
H koncu omenimo še to, da se moderna znanost na vse kriplje trudi, da bi se izognila dragocenemu radiju ter proizvajala radijeve žarke na umeten način. To prizadevanje je že rodilo nekaj uspehov z iz-
najdbo katodnih cevi za zelo visoke električne napetosti. Iz teh cevi namreč izhajajo katodni žarki, ki niso nič drugega kakor šibki beta-žarki radija. Kadar se bo posrečilo graditi katodne cevi za tako visoke napetosti, da bodo imeli izstopajoči žarki prilično tako hitrost kot beta-žarki radija, tedaj bo prišel radij ob sedanja veljavo ali vsaj ob sedanjo ceno, ki ga ovira, da ne more nuditi svoje blagodejne zdravilnosti vsem slojem trpečega človeštva. Katodni žarki so namreč pokazali, da po svoji zdravilnosti prav nič ne zaostajajo za radijevimi žarki.
-o-
gozdni požar v kaliforniji.
San Diego, Cal. — Velikanski gozdni požar se je razširil blizu Pine Valley. V Pine V alley, ki je zaraščena s smreko-vino je docela uničena. Požar se razširja proti Laguna pogorju. Materialna škoda je velika.
Ženska vedno misli, da je boljša kakor vsaka druga —^ mož pa misli, da ni boljšega od njega.
I NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, zemljiške prepise, pooblastila, dolžna pisma, vknjižbe (in-tabulacije), izbrisne izjave, oporoke (testamente), prošnje za automobilske licence, preskrbim potne liste jugoslovanskim podanikom za v stari kraj, izdelujem afida-vite za dobavo svojcev v A-meriko in vsa druga notarska dela za tukaj in stari kraj izvršujem zanesljivo in točno za ameriške rojake. Vse informacije brezplačno. —
JOHN JERICH
— SLOVENSKI NOTAR — 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Naznanilo in zahvala.
TuŽnih src naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je nemila smrt nenadoma pretrgala nit življenja nepozabnemu sinu, oziroma bratu
JoltiMi Pluth« I
Dne 19. julija se je podal mladenič nič hudega sluteč s turisti na jezero 40 milj od doma, in kruta usoda je hotela, da se jim je čoln prevrnil in mladi John je našel prezgodno smrt v jezerskih valovih. Pokojnik je bil roj' n 15. septembra 1907 tu na j Ely, Minnesota. Pogreb se je vrš 1 24. julija iz cerkve sv. Antona pod vodstvom S. Banovca. V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu iskreno zahv ilimo Rev. Mihelčiču za lepe obrede in govor ob rakvi pokojnika. Hvaln naši organistinji M. H. za krasno petje v slovo našemu dragemu Johnu. Nadalje se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki go, obsuli pokojnika z venci in cvetlicami. Vence so darovali sledeči: društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1. JSKJ; Knights of Columbus, Mrs. Ana Rozman, družina.Frank Malovašič Jr.. družina Joe Pluth Jr., družina Joe Spreitzer, stric John Pluth, družina John Pleshe, družina John Agnich, družina Janežič, družina Lawrence, Minnie Ida Hanson, družina Joe Perko, Bill Somero, Wally Hanson, družina Robert, George Smith, družina Jack Strežišar, družina John Kayute, Mr. Frank Karney, družina McMahen, Mr. Ray Har-man, družina I. E. Miller, Mrs. R. L. Miller, družina Ward. Mr. Armour, M. Ressinger & Wilson, Mr. Joe Skala Jr., Mr. John Gavatus, Mr. Peterson, družina Matt Stukelj, Ely Junior College, družina Drake, Miss Silurja Hekkala, mladinski oddelek JSKJ. in Mr. Kely. — Za maše zadušnice so darovali sledeči: družina Spreitzer, družina Joseph Pluth Jr., W. C. O. of Foresters, družina Frank Malovašich Jr., družina Rozman, družina J. R. Mat-kovich, Martin Grahek Jr., Mr. Martin Skala Sr.. družina Tacob Grahek, družina Louis Ravnikar, dr. Oliver Sarff. Miss Mary Hutar, družina Frank Malovašich Sr., družina Matt Pavlisich. družina Matt Boldine Jr.. družina John Zupancich, Kapsh Bros., družina Joseph Zobetz, Sisters & Brothers, družina Joseph Novak, družina Msth Kobe, družina A. S. Dolan, Miss Mayme Lo- j bi, družina Frank Veranth, Steve Banovec. družina John Logar. Joseph Spreitzer Jr., družina Joseph Gerzin, družina Martin Skala in družina John Malovašich. — Prisrčna hvala vsem!
Lepa hvala vsem, ki so dali brezplačno na razpolago avtomobile za pogreb in vsem prijateljem, Slovencem in drugorod-cem, ki so se udeležili pogreba. Nismo mislili, da imamo toliko prijateljev tudi med drugorodci. Posebej se še zahvalimo George Smithu ,ki je kot zvesti prijatelj pokojnika prihitel iz daljne North Dakote na pogreb. Zahvalimo se vsem tistim prijateljem širom Amerike, ki so nam brzojavnim ali pismenim potom izrazili svoje sožalje. Hvala vsem, ki ste v tako velikem številu prišli kropit dragega pokojnika in vsem bližnjim in daljnim, ki so se udeležili pogreba. Hvala g. župniku Rev. Mihelčiču in častitim sestram, ki so se prišli z molitvijo poslovit od po-koinlka in hvala vsem. ki so nas tolažili v tužnih urah, ko smo bili tolažbe tako potrebni.
Ti pa ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, počivaj sladko v Tvoji rodni zemlji. Prihranjeno Ti je bilo marsikatero trpljenje in razočaranje življenja in kot dober fant si zapustil nešte-vilne prijatelje. Ohranili Ti bomo lep spomin v naših srcih, dokler se ne združimo s Teboj tam, kjer ni več trpljenja in žalovanja.
Žalujoči ostali: MARY in JOE PLUTH, stariši; JOSEPH, ALBERT, HENRY PLUTH, bratje; MARY, HILDA, EVELYN PLUTH, sestre; ANA ROZMAN in KATARINA SPREITZER, teti.
Ely, Minn., 8. avgusta 1928.
KAMORKOLI	i
POTUJETE proti SEVERU J
se gotovo poslužujte North Shore Lines	^
v katerokoli izmed sledečih mest~-4|	S
hitra, ugodna postrežba, pripravni vozni red.
North Shore Line vlaki vozijo iz središča mesta (heart of the loop) vsako uro proti Milwaukee, Racine in Kenoshi. Tudi bolj pogosto v druga mesta (glej listo). Cena je nizka. Nobenih ovir na potu. Greste kadar hočete in se lahko vrnete o pravem času.
Devet pripravnic postaj jc za znamenite Skokic Valley, kjer igrajo goif. Izlet v St. Mary's of the Lake, Fort Sheridan. Great Lakes, ali v druge kraje ob Fox Lake ali južno v Wisconsin "deželo jezer". Iz vsake North Shore postaje napravite izlet s svojo družino.	* Če živite v bližini Rapid Transit Lines (the "L") se lahko peljete naravnost do North Shore Line Station. Jc šest postja na Soutli Side "L" poleg tistih, ki so na nadulični progi na 223 South Wabash Ave. (Wabash in Adams), in North Side postaje na Grand Avenue, Wilson Avenue, in Hovard Street na "L".
Za na deželo zvezo z Motor Coach.
Redna motor coach zveza z North Shore Line vlaki v Waukeganu ali Liberty vili e do —
Fox Lake Antioch Lake Zurich • Wauconda Channel Lake Lake Villa Woodstock	Gurnee
McHenry	Deerfield Northbrook Techny
Iz Kcnoshe motor coaches vozijo do Powers Lake, Silver Lake, Paddocks Lake, Twin Lakes in Lake Geneva. Kamorkoli hočete iti, pokličite nas na telefon, Central 8280 dobile boste uljudna pojasnila.
^rr—v.	prosti urad
-a |	za informacije.
' ET	OutinK Recreation Bureau
ft***"' fcMU	na ^ W. Adams St. se oskrbuje za-
tmjIrA \v-•mot*00"**^	stonj za izletnike, ki želijo informacij
mg-	za izlete v razdaljo do 100 milj o&
H^fe-	stanejo pojasnila. Phone State 0080
'JJ^Y.\v»y* .»„	Chicage. Eksperti vam pomagajo, da
wSSmA w^m	lahko dobite potrebna pojasnila za najnižjo ceno in kje je najboljše za iz-
""A,, w IT**""	lete, trajajoče le en dan, kakor tudi za
^^v	daljše. Vse pojasnila doljite, kje se lah-
vLg.	ko najbolje zabavate na prostem, ali
vS»	v mestih, kamor najlažje pridete z
WteC	North Shore Line. Prav nič vas ne ^^ ali pridite v urad. Zastonj illustrirane
* Milwaukee Racine ,
Kenosha
Winthrop Harbor Zion Waukegan North Chicago Lake Bluff Lake Forest , Ft. Sheridan s Highwood Highland Park ■ Ravinia z Glencoe Hubbard Woods
Winnetka , Kenilworth Wilmette x Libertyville ^ Mundelein Northfield % Glenayre J. Briergate 9 Woodridge
Chicago North Shore & Milwaukee Railroad Co.
The Road of Service	,
Downtown Station: 223 So. Wabash Ave. Uptown Station: Wilson and Bftftftw&y
Howard St. "t" Station
Telephone Central 8280
Out in sr and Recreation Bureau—Consolidated Ticket Office, 72 W. Adams Street
v odgovor na vsa vprašanja naznanjamo,
da se povest
"Džungla"
ki je izhajala v našem listu, dobi vezana v knjigo. CENA JŽ $1.29 ZA 68A DtLA SKUPAJ. Naročila s potrebnim zneskom pošljite na
Knjigama Amerikanski Slovenec
1840 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Žena z zaprtimi očmi
Pierre 1'Ermite. - Poslovenil dr. Lovro Sušnik.
S pozornost vzbujajočo kretnjo se je ustavila pred modro žametasto obleko, preobloženo z vezeninami, ki jo je gospa Kughova 7 dopadajenjem razgrinjala.
"Gospa ni še nikoli imela obleke, ki bi se ji tako dobro podajala kot pa ta!. . vzklikne kuharica in, ko ne dobi odgovora, nada-ljuje:
"In prav jaz sem ji nasvetovala modrino, ker — saj je znano — modra barva napravi lice bledo. .
Marija je še vedno dolžna odgovora.
Gospa jo pogleda. . .
Melanija, razdražena po tem molčanju, čigar orožja se ni nikoli posluževala, začne takoj s sovražnostmi na službenem mestu.
"Ze vem, kam meri! Ce sem jaz za kako obleko, bo to za Marijo koj vzrok, da bo hvalila drugo."
"Ampak, Melanija, bodite brez skrbi, da bom kdaj presojala vaše omake. .
"Mogoče, toda jaz sem tukaj že pet let in lahko sežem preko svojih omak!. . . Ah, komaj ste prišli, pa bi me že hoteli zadaviti. . ., me zapreti med moje ponve, me prikovati v kuhinjsko ječo."
"No, no," posreduje gospa, "nihče vam ničesar ne pravi. . . Nobenega vzroka nimate, da se tako togotite."
"Jaz vem, kar vem. . . in vidim naprej, kaj pride. . . Stare opice ni treba učiti spakova-nja."
"Pa saj ni niti štiriindvajset ur, odkar je
dekle tukaj!. . ."
"Cisto res!. . . Navaditi hočem to-le dekle, da bo znala, kako je treba hoditi."
"Kaj hočete s tem reči?" vpraša Marija.
"Da hodite, kakor jaz hodim in kakor želi tudi gospa. . . Kaj ne, gospa?"
"Brez dvoma!. . . A zdi se mi, Melanija, da ste danes nekoliko preboje viti?"
"Kaj hočete!. . . Jaz ne maram licemerk in jih ne bom mogla nikdar!" In s temi besedami je mogočno zapustila shrambo.
Ko sta ostali sami, vpraša gospa Marijo:
"Ali je prišlo že do kakega prepira med Melanijo in vami?"
"Ne, gospa."
"Ah. ta Melanija, dobra ženska. . ., zelo poštena!. . . Uživa moje popolno zaupanje, toda so dnevi, ko je zelo nataknjena. . . Nikar si tega ne jemljite preveč k srcu; tudi napram meni ni bogvekako obzirna s svojimi neljubimi nastopi. In vendar sem ji zelo uo-bra. . . Končno pa nisva prišli semkaj, da bi govorili o Melaniji, marveč o oblekah. Ta obleka iz modrega žameta vam torej res ne ugaja?"
"Gospa, nemara ne želite uslužnega odgovora ?"
"Ne, vaše iskreno mnenje želim."
"Nikarte nikoli obleči tiste obleke."
"Kaj vam na njej ne ugaja?"
"Vse. So obleke, o katerih se da razpravljati, zlasti glede na različnost nagnjenj in osebnih okusov. So pa tudi take, o katerih je vsaka sodba odveč. Vaša modra obleka, gospa, spada v to vrsto. Nisem je še videla n r* vas, pa sem prepričana, da bi name učinkovala z istim dojmom. Ta obleka. . .? Kaj naj rečem . . .? Ima pač vse proti sebi: barvo, ki je na človeku nekaj strašnega, blago, obšit-ke. .
"Ampak, dekle moje, to so prelestne čipke, vse pretkane s svilo."
"Preveč jih je, gospa. . . In potem tudi niso dobro razmeščene. . ."
"Čeprav. . toda glede barve ima Melanija le prav. . . Sem namreč — kako bi rekla? — nekoliko preveč pri barvi."
"Črnina popravi vse tako lepo!"
"Veste, jaz tako ljubim živo barvo. . ., barve!. . . Barva, to je veselo, je raznovrstno, je vidno!. . . Toda črnina ,ta pa je tako "po-grebniška". Človek ima še vedno dosti časa. da se je nanosi, črnine!"
"Črnina je v nekem razdobju življenja barva, ki se ženi najbolje poda."
"Kako veste to?"
"Zmeraj sem vedela, gospa."
"In vendar, ako bi vam povedala ime slavne tvrdke, iz katere prihaja ta modra obleka, in pa ogromno ceno, kolikor me je stala.. /
"To pač ničesar ne dokazuje, gospa."
"Videla sem jo najprej na drugi, n«. gospodični za pomerjanje oblek. Učinkovala je naravnost sijajno."
"Hm. . ."
"Videli jo boste, ko jo bom oblekla zvečer morda že v nekaj dneh. . . pri prvem sprejemu. Radovedna sem, če ne boste ob električni svetlobi spremenili svojega mnenja."
"Ne verjamem ,gospa."
"Oh, mladosti..
In pospa Hughe poboža i prijazno kretnjo Marijo Durand po licu.
"Menim, da se bova kljub modri obleki dobro razumeli."
Nato se je v hipu zopet zresnila:
"S čim sle davi postregli mojemu sinu?"
"Z belo kavo, kruhom in sirovim maslom, a gospod Ludovik si je želel sifon."
"Sifon!. . ."
Gospa Hughova vzdihne in preide od modre obleke k lilasti. Previdno jo izvleče, rekoč :
"Ta-le se vam bržčas ne bo nič bolj dopa-dla ?"
"Zelo mi je žal. . tako rada bi napravila gospe veselje!"
"Življenje ni lahko. . uboga moja Marija !"
"To pot sem popolnoma istega mnenja, gospa."
"In pravite, da imate dvajset let!. . ."
"Imam dvajset let. . ." ponovi Marije, zroč v daljavo, v daljno daljavo. . .
Ko je bil pregled oblek končan, je opazil i Marija Durand, da je bila izmenoma govorila v drugi in tretji osebi, da pa v resnici v t?j hiši kaj takega dozdevno ni bilo velike važnosti.
"Ne pozabite, da nocoj vi strežetc pri večerji Marija!"
"Ali boste znali?'
"Poskusila bom. . ."
"Saj nirte še nikoli stregli?"
"Ne, gospa.. ."
"Končno je Melanija tu .. . Povedala vam bo splošna pravila . . . Dopolnila bom potem jaz."
"Dobro, <rospa," je rekla Marija in zaprla oči.
j* *
Osmo poglavje.
Obednica Tlughovih je najlepša soba v vsej hiši.
Povsod v njej slavi zmagoslavje nova metnost s svojo težko masivnostjo.
Radi kasne sinove vrnitve kosila takorekoč niti bilo ni. Sicer pa je bil gospod Hughe telefoniral iz tovarne, da ne pride domov prej kot zvečer.
Melanija in Celestin sta prišla zaporedoma nadzorovat, kako pripravlja "novinka" mizo. In sta ugotovila, ne brez nekaj nevo-lje, da se je kot oseba, ki še nikoli ni opravljala teh poslov, dokaj dobro izkazala.
Vrtnar je bil prinesel cvetic. Marija jih je razpostavila v mnlih posebnih šopkih, ki so kaj srčkano učinkovali. Ker jo je Melanija nadzorovala, ne da bi ji svetovala ali kakorkoli vsiljevala svojo izvedenost, je Marija staknila tu in tam več različnih in pripravnih stvari, ne da bi prej zanje vedela in ki se niso pred njenim prihodom nikoli uporabljale, pač le zato, da je bilo za sobarico čim manj opravka v obednici. Vsak je dobil tisti večer razen šopka jedilni list, svojo solnico, svoj podstavek za vilice in dobro odbrano vrsto čas.
Ko je rodbina Hughova stopila iz salona v obednico, je bil učinek naravnost presenetljiv. Gospa Hughova se je celo blagovolila zadovoljno nasmehniti.
"Dobro je, Marija. . jako dobro. . ., zlasti za prvikrat!"
Nato je rekla, obrnivši se k soprogu:
"Adolf, to je naša nova sobarica. . . Ti še nisi imel prilike videti jo."
Gospod Hughe je pristopil k Mariji, ji pogledal odkrito naravnost v obraz. . . z očmi izkušenega moža, ki je bil že često prevaran ir. ki ne verjame več nadetemu izrazu prvih dni. Podal je Mariji roko in ji rekel preprosto :
"Upajmo, da vam bo pri nas všeč in da bomo dobro shajali drug z drugim."
Toda vesten motrilec bi bil na gospodu Hughu lahko zapazil zadovoljivo presenečenje. . presenečenje, čigar izraz se je med večerjo večkrat pojavil.
Toda gospod Hughe je imel očividno tudi težke skrbi. Jed, ki se je začela skoraj brez besed, se je istotako nadaljevala; oče in sin tako rekoč nista govorila med seboj. Gospa Hughova je sama skrbela za pogovor. Lahko je bilo spoznati njeno dobrotno skrbljivost, da pravočasno odkloni vsak morebiten poizkus spopada med 'obema moškima. Temu primerno je tudi naravnavala razgovor, da ni zdrknil s pravega tira ob nevarne čeri.
Vsekakor težavna naloga!. . .
Dež, lepo vreme, tekanje po trgovinah, nezgode in prigode v soseščini — vse to je poživljalo sicer dolgočasno in s težavo vzdrževano nepretrgano nit pomenka, ki je bila vsak hip na tem, da se pretrga. Med tem je vsak omiznik oprezoval, da hote ne sproži sam prevelike napetosti viharnega vzdušja, in pri tem motril mlado sobarico, ki se je vešče in odlično kretala kakor bi od novinke nikdo ne pričakoval.
Širite "Amer. Slovenca"!
^^»nifiimKcxiuimiiiircnmiiiiiiiicaiiiiiiinii^sn^iriiinicjriiiiiiiiiiiZJuiiiHfiiiir-iinriiiHiic:!:!!^
| Zanimive j nove knj ige j
1 »ranili™	g
|	Ravnokar smo prejel v razpredajo zbirko peterih knjig,	1
1	s katerimi bi radi, vsled njih izredno poučne in za-	|
i	bavne vsebine, seznanili naše čitatelje in jih jim zato	g
S	najtopleje priporočamo.
1	1) POZDRAV IZ DOMOVINE. Pismo vsem Slovencem,	j
1	razkropljenim sirom sveta. Topli pozdravi iz domo-	|
I vine, ki bodo vsakogar ganili. Cena..................20c	i
3	žs
1 2) FANTIČ, LE GORI VSTAN. Zlata vredna knji5a, 1 | ne samo za fante, ampak vsakdo jo bo z največjim g | zanimanjem čital. Cena, bros. 25c, vez.............35v |
5	3) NOVA VERA. Marsikdo je tej novi veri popolnoma I
udan, da se sam niti ne zaveda. Preberi to knjiži- I
0	. co, da bos spoznal samega 3ebe. Cena..............15c jI
1	4) POJTE. Lično vezana knjižica, v kateri je 190 na- y
| božnih pesmi. Cena ..............................................25c |
8 ~
| 5 PREPEVAJTE. Zbirka 170 naših lenih narodnih in §
|	drugih pesmi. Cena ..............................................................25c §
3	=
g	S
| Celotna zbirka vseh petih broširanih knjig, stane torej § s	^
6	§ 1 Naročilo s potrebnim zneskom pošlite Tia
I	|
| Knjigarna Amerikanski Slovenec
I 1S49 V/EST 22nd STHEET	CHICAGO, ILL. §
S	3
R	=
^nmnnrctimiJinminiiimimanniii^
mmmmmmmmmmmmmmmm
'WWWWWWWIZ WVJ^i-.-JC^r. ■ - .r:-.,	.....- .	.i i: .
C	p M £jf^f
zb š©I® la dem
Ob bližajočem se šolskem letu priporočamo slovenskim olam ,č. g. duhovnikom, staršem in posameznikom naše veliko Iz tir o slo.enakih učnih knjig. — Pozornost želimo obrniti na Icdcte, ki se lahko uporabljajo v šoli, a so tudi praktično vrednosti v domači uporabi.
i
1)	Abecednik, za ameriške Slovence ...........................$CA3
2)	IC&tokizem za ameriške Slovence, slov.-angleški.......45
3)	Webster's Plev/ Standard Dictionary. Fina vezava v platno. Ob robu so vrezane začetne črke, s čemer
je omogočeno, da se besede lažje najdejo. Cena...... 1.00
4)	Popular Webster Dictionary, manjša izdaja .............45
5)	Atlas s zemljevidi celega sveta. Zelo pripraven za učence, kakor tudi za domačo porabo...................... 2.50
S) Globus, zeme? iska obla. ki je v veliko pomoč pri u-
čenju zemljepisja ...................................................... i.co
7)	Hecrt Son^s. Zbirka nad 100 najbolj priljubljenih ameriških pesmi z notami. Fina vezava...................... 2.00
8)	English-Slovene Reader. (Angl.-siov. čitanka). Spretno prirejena knjiga za Angleže, da se lahko slovensko uče, kakor tudi za Slovence za učenje angl. jezika ................................................................ 3.00
9)	United Spates of America. Pojasnila in pouk v slovenskem in angleškem jeziku o federalni vladi in o državnih in lokalnih upravah. Zelo primerna knjižica za tiste, ki žele postati ameriški državljani, a tudi drugim bo dobro služila .........................................25
'\Q) Državljanski katekizem. Vprašanja in odgovori, ki
jih je treba znati pri dobavi državljanskih papirjev .25
11)	Slovenska stenografija. 1. in 2. del. Kdor bi se želel izvežbati v tej zanimivi vedi, ki je tudi velike praktične koristi, mu priporočamo to knjigo. Oba dela skupno ........................................................................... 1.20
12)	Učnim
mečem, ki se trudijo, da predočijo učencem zlo pijančevanja, priporočamo knjižico "Učitelj v boju proti alkoholizmu" .............................................45
Za druge knjige in molitvenike nam pišite po cenik.
Naročila, katerim je priložiti potrebno svoto denarja, pošljite na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
rwwwvwwwwwwwwvwvwvwvw
PISANO POLJE
Mentalen šarlatan.
O "mentalnih akrobatih" in'] njih skrbeh piše g. Molek. Ako ' se s tem izrazom hoče označiti vse, ki so že iz prvih krščanskih 1 stoletij skušali nasprotovati 1 zgodovinski resnici o KrisUi. je . taka označba kolikor toliko n? ■ mestu. O. Molek se očividno , nor * identificirati s kakimi 'krščanskimi" prepirljivci, ker pa 1 rnv enako mogočno zajaha konjička "nevtralnih znanstvenikov" prezirljivo potiska na stran zgodovinsko resnico o Kristu, spada prav tudi on sam med "mentalne akrobate". Le nr previsoko vsesti se, g. Molek. in imeti vse druge za pritlikavce in duševne revo. ki bi se prekucavali v samem duševnem akrobatstvu. Kdor misli, da je z vvliko žlico požrl vso zgodovinsko "resnico", se lahko na taki žlici zadavi.
Način na. kakor «?. M o lok piše o zgodovini Krista, krščan-s vp in cerkve, na nokazu je. d < ne "to niti za kako mentalno akrobatstvo, t' rnveč za pristno menti'lro šc^-felanstvo.
l>a smo ra«li rove p "dokumenta" na j a nem.
Našli so dva stara rokopisa, kaiora je prow! v angleščino I);1. Adolpli r.Tinganna, ; r:Teror v ancr.es4rt?, ?li ; o bili objavljeni v Ameriki v The Si. Lou; • Post Dispatch. Frosvola pravi, da j<> avtor vsaj en?ga škof Kirijak "z (>xyrbyncl-m.-.a 1 ( ? ). r.ajo je "vt r spis »v učeni [Gamaliel, pri čig; r no ah .i- v Memp).' H udiral Savel, oozneiši L.po. Pavel. V iiina j( i;c-.kako i:;, da ni Pil X križal Kristu. temveč se dela za to odgo-ivoi nega Heroda.
K i." !iil * k:- i na spisih in [poročilu, bi avtoriteta k; keg.i j po--■fiiTU-znejiV učenjaka., kakršen je Dr. Mingana, težko zadostovala za zgodovinski dokument.
Evangeliji r.o zgodovinski dokument za kar ni treba nobenega "mentalnega akrobat-stva", o kakršnem blebeta g. Molek. Gamaliel ni bil in :i-rlran. Vrhu toge je bil Jud, to-taj v predsodkih zoper Krista in krščanstvo. Kar se ne sklada z ev iigeliji, je najmanj netočno.
Vsa Molekova izvajanja o "skrbeh mentalnih akrobatov" so plitva i: »udi zlobna, kakor pr' takih "učenjakih" ni drugače mogoče. Prepiri so 1;i1 i in bodo, ne radi pomanjkanja zgodovinske resnice, temveč, ker je Krist "postavljen za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo", in g. Molek je sijajen dokaz za to nasprotovanje.
"Za bodoče človeštvo je vse eno, če je človek z imenom Krist živel ali ne . . .. ne bo dalo za pravljice . . ." itd. itd., tako se korači g. Molek. Bodoče človeštvo gor ali dol, in "kritična znanost" sem ali tja. Ako je Krist pravljica, si nikomur ni treba beliti glave, najmanj g. Moleku, če pa je zgodovinska resnica, pa nobeno človeštvo ne bo prišlo preko resnice, kakor ni dozdaj, niti ne more priti preko g. Molek, kar jasno pokazuje njegovo jahanje na
[FUT|
uničuje mole, muhe, H
stenice, Ščurke in j ■ ' ' ■
'učenem" konjičku in njegov pomilovalni smehljaj na revne "mentalne akrobate".
Kristjani pri najboljši volji ne morejo oprostitiJudom krivde, kakor žeii oni rabinec iz New Yorka, ker Judje sami so i nakopali krivdo, ko so kričali: "Njegova kri na nas in naše otroke". Drži se jih, po kaki pravljici bi se jih ne mogla niti prijeti.
Zadnji odstavek o "največjih dobrotnikih človeštva" je aofisftika cm me i! fant. Krist sam j«1 podal odgovor: "Sin človekov sicer gre, kakor je pisano nanj. Ali gorje tistemu človeku, kateri sina človeškega izdaja. Bolje bi mu bila, da fc ne bi bil tisti človek rodil." (Matej 20. 24.)
G. Molek malo pokuka na "bodoče človeštvo", potrka na vrata "kritične znanosti", se zadovoljno ogleda v zrcalu lastne mentalne učenosti, in — prest-« — vsi "mentalni akrobati" so posekani. Bodi mu po-žegnano tako veselje, saj je v resnici samole učenja?ko — šarlatrnstvo prve vr^te.
ŠIRiTF. AMER. SLOVENCA!
KAKO SE JE IZNE-BILA REVMATIZMA.
Wdo<" po svojih la ti ih izkušnjah, koliko človt-k tr;»i. kateri ima rcvm.v tizem. ie Mrs. Hurst, ki živi na 2i>; Davis \\... '."-(i. Blnomin^ton, 1" ta'. • hvalo/na, da si prizadeva, kier ic inorf*. V drupim 1ri>< im povedati, k ko v iahk > i. ncbijo teh bolečin nr» t --•■> priprost način kar na svojem il -mir.
Mrs. Thirst nuna ničesar za proda:! r.*":i> izr.-žite ta očrta s i:i jia pošli!' • V:,;;r.i imen"tn in naslovom n'^i,* ona ho prav z veseljr*n poslala potrebna navodila Cisto brezplačno, i site takoi. da ne pozabite.
ZA NADUHO IN
"HAY FEVER"
Kako dobite olajšanje ic vas napade. Metoda ki zdravi s čudovitim efektom.
POISKUŠNJA ZASTONJ
Ce trpite za naduho ali Hay Fever ako vas flu^i. knhnr bi bil v<ak vzdih v Š zadnji, ne odlašajte in takoj -pr:--krhite kar va:n nudi 1'rontier \>thmn t' >. Dobite poskušnjo za-tori Xič ne de kje živita aii če zaupate če tudi mislite, da ni pod ?<>1 licem le'ci •-•■» vas. nišile po poskusnjo. Tudi č* že več let trpite in ste poizkusili ž • zdravita, za katera str ir<»tovo mislili. da vas izločijo, ne izpubite upanja in poskusite našo metodo.
Kdina pot ie .da se prepričate, kaj je znanstvo za vas naredilo kljub vsem razočaranjem, ki ste jih do-iveli >.- preteklosti ko ste iskali leka proti nrdtihi, da pišite po poskušnjo. Storite to takoj. Ta ogla« se objaviia. i\;i vsakdo. ki Jrpi laliko zastonj poskusi, k:»i je znanost za njega naredila. Poskusite zastonj in prepričaite se sami. d je to nravi blagoslov za vse tiste, k' trpe za naduho. Pošljite spodnji kn pon danes. Ne odlašajte.
C---"S
Brezplačni poskusni kupon.
FRONTIER ASTHMA CO. 2456 F. Frontier Rldg.. 462 Niagara St.. Buffalo, N V.
Pošljite vašo brezplačno poskus njo metodo na:
l...................................................................^
Vsaki čas In minuto
dobite nas na telefon.
FRANK E. PALACZ. pogrebnik.
LOUIS J. ZEFRAN, Licensed Embalmer 1916 W. 22nd Stre«t Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4R82 in
PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo n naročila za premog — drva in prevažanje ocbifara ob Časa sati trt.
Pokliči ta Telefon: Roosevelt OIL
LOUIS STRITAR j 2018 W. ilet Piece. Cbk»to, QL