Št 879. V Ljubljani, sobota cine 18. marcaj!911 Leto II. Posamezna štet. v Ljubljani ia Trsta 4 vin. »JUTRO* izhaja v sik daa — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3, zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravoištvu Ktsefeo K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto K 18'—, polletno K 9’—, četrtletno K 4 50, *#s*ž«« K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. t Tei esc a Številka 118. 2 NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. t 1 zreti Ljnbljane »■ Trsta S vin. : UKdnfltvo in upravstttv* je v PraaSSnodd riM *. Dopisi s« pošiljajo uredništvu, naročnina apravnHhm. Nefrankiraiu pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: petit vrata 15 v, »smrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne* ogiaSsaju popast. Za odgovor Je priložiti znanko. : Telefon številka 118. MM »W«MHAU* nwwiCT;rwi w».*i Kdo je odgovoren? Podivjanost klerikalnega časopisja presega že vse meje. Tako umazano, tako lažnjivo, tako obrekljivo, tako nesramno in tako svinjsko pisanih listov ne najdeš na celem svetu, kakor sta »Slovenec" in „Domoljub“. Količkaj pošten in dostojen človek, pa naj bo te ali one stranke, tega ali onega, magari tudi klerikalnega političnega prepričanja, mora pljuniti, če vzame enega od teh umazanih listov v roke. In ravno med klerikalci samimi se je začel odločen odpor proti tem časopisom. In celo vodja klerikalcev dr. Šušteršič, ki glede dostojnosti in olike ni ravno preveč izbirčen, in njegov zvesti oproda dr. Korošec, sta se že jela »Slovenca" sramovati, dr. Šušteršič je izjavil, danima s .Slovencem" nič skupnega iti dr. K o r o š e c je celo glasoval za resolucijo, s katero se »Slovenčeva* pisava obsoja. Hujše obsodbe nad klerikalnim časopisjem ni mogel izreči nikdo in je ni še izrekel, kakor sta jo izrekla dr. Šušteršič in dr. Korošec. In to, kar sta tako odločno obsodila dva voditelja klerikalne politike na Dunaju, to priporoča ljubljanski knez in škof Anton Bonaventura Jeglič v svoji famozni zadnji poslanici „vernikom“. Da mora biti klerikalno časopisje pod strogim cerkvenim nadzorstvom, to je kar najodločneje zahteval lansko leto rimski škof Sarto, imenovan Pij X. In tej zahtevi rimskega škofa se je pokorilo tudi slovensko klerikalno časopisje. In v ..Slovenčevi" redakciji se je nastani! mlad fanatičen kaplan, določen od ljubljanskega škofa nalašč za to, da Terseglavu, Štefetu, Mojškercu itd. cenzurira članke in notice, ki jih oni napišejo. Vse, kar pride v „Slovenca“, »Domoljuba" itd. mora brezpogojno iti skozi roke škofovega cenzorja, ki je seveda le slepo in mrtvo orodje v rokah škofa ljubljanskega Antona Bonaventure Jegliča. Jasno je torej, da proti volji ljubljanskega škofa klerikalni listi ne bi mogli pisati tako, kakor v resnici pišejo. In zato je v prvi vrsti Anton Bonaventura Jeglič tisti, ki je sam osebno o d g o v o r e n z a 1 a m parsko pisavo klerikalnih časopisov. Pomisliti pa je treba tudi še, da je škof Anton Bonaventura ravno k a-toliški škof, da bi — če bi ne bil slučajno ravno škof ljubljanski — ne imel nobenega vpliva na klerikalno časopisje in da že celo ne bi mogel postavljati »Slovenčevim" in »Domoljubovim" redakterjem kuratorjev in cenzorjev. Za lupanarsko pisavo klerikalnih časopisov je torej odgovoren AntonBo-naventura tudi kot škof ljubljanski inznjitn soodgovorna je katoliška cerkev, tista organizacija. katere funkcionar je Anton Bonaventura Jeglič. Po milosti katoliške cerkve je Jeglič to, kar je, ona ga je postavila v Ljubljano in v njenih intencijah on ravna, če priporoča umazane klerikalne cunje. In zato pov-darjamo še enkrat: za pisavo klerikalnih listov je odgovorna na vse zadnje ona organizacija, ki si nadevlje ime katoliška cerkev. Tako se torej pod patronan-co vere, stvari, ki bi človeškemu srcu marala biti najbolj sveta, dela agitacija za največje lumparije, z njenim plaščem se pokrivajo sleparstva in go 1 j u f i j e i n v p r i z a r -jase bojkot poštenemu naprednemu tisku. Ali se potem še kdo čudi, če vera peša? Nam je to prav in le želimo, da bi klerikalno časopisje prav krepko nadaljevalo v svoji umazani pisavi in v svoji nesramni agitaciji proti nam. Mi imamo, kakor izkušnje kažejo, od tega samo korist, oni pa samo škodo. Nam je čisto prav, da si oni sami kopljejo svoj grob — bomo vsaj mi imeli lažje delo. Iz slovenskih krajev. Iz litijskega okraja. Pri zadnjem ljudskem štetju najelo je okrajno glavarstvo več števnih komisarjev, večinoma ljudi, ki so žalibog navezani na kak postranski zaslužek. Delo je bilo jako natančno in naporno in se je večinoma ves števni materijal oddal, že do 25. januarja politični oblasti. Človek bi mislil: točno delo, točna plača, pa oj zmota! Poldrugi mesec že čakamo zaman na naše trdo zaslužene kronice. Da bo letos ljudsko štetje, to je bilo že leta 1869. znano, ne more torej veljati izgovor, da ni sredstev, saj menda živimo v dobro urejeni državi. Števni komisar. Iz Žirov. V četrtek zvečer je imel v Uršnem koncu kaplan Vrhovec shod, kjer se je razpravljalo o jako važnih rečeh. Čujte! Čukovski dom mislijo prodati, zajci ga mislijo kupiti, ter notri postaviti gotovo »šuštarijo". Lepa ta, kaj ne? Prenesti mislijo ču-kovsko izobraževalno društvo v novo hišo, katero bo zidalo klerikalno žirov-sko konsumno društvo. To so bili tisti važni sklepi četrtkovega shoda. Glavno besedo seveda je imel kruljevi kovač, ki se povsod blamira. Groga tudi ni mogel izostati; seveda gre se za klerikalno reč. Kaplan Vrhove jim je tudi povedal, kako je znal poduče-vali vodje različnih zadrug v tistih krajih, kjer je preje služboval. Res važno. Morda bode postal sčasoma tudi kakšen vodja pri Žirovskemu kon-sumu, drugače bi ne letal zmiraj notri. Toraj slavna čukarija bo prodana in nastala bo tam »čukarska šušterska delavnica". Stavba je slabo zidana, čevljarji bodo morali paziti, da se ne bo podrla na njih glave. Slišali smo, da je bilo v začetku celo prepovedano izročiti jo svojemu namenu, ker je preslabo -zidapa. Iz Senožeč. Naše poročilo pod zaglavjem »Dolce far niente" iz Senožeč, ki se je tikalo tamošnje požarne brambe o priliki požara meseca februarja, drage volje po novih informacijah popravljamo v toliko, da se požarni brambi ne more ničesar očitati, ampak da je na priznanje vseh prebivalcev storila popolnoma svojo dolžnost ter obvarovala pod neugodnimi razmerami vas še mnogo večje nesreče. Enako so pri acetilenski eks ploziji požarni brambovci zadušili ogenj takoj v začetku in tako obvarovali hišo in ljudi velike nesreče. Slovanski jug. Hrvatski sabor zopet odgoden. Hrvatski ban Tomašič je že parkrat izjavil, da se bo proti sedanjemu saboru, zlasti proti relativni večini, hr-vatsko-srbski koaliciji bojeval največ s »triki". Ban trdi, da mu je bila izročena posebna misija — kakšna, to je povedal pred kratkim sam njegov protektor grof Khuen-Hedervary — in se v dosegi tega cilja ne bo dal motiti od nikogar, najmanj pa od srbsko-hrvatske koalicije. Že samo ta izjava, katero je podal ban pred saborom, dovolj karakterizuje ustavno vest in parlamentarno naziranje sedanjega hr-vatskega bana. Zatorej ni čudno, če je ban, ki tako pojmuje postavno odgovornost, gluh in slep tudi v času, ko mu je ogromna večina sabora izrazila svoje nezaupanje. Da bi se pa vseeno vzdržal in nadaljeval svojo madžaronsko misijo, uporablja sredstva, ki jih uporabljajo samo v kaki divji afriški koloniji, ne pa v državi, katero baje ščiti ustava. Omenili smo že, da je večina sabora že parkrat glasovala pioti vladnim predlogom. A ban ni hotel demisijonirati. — Včeraj smo priobčili brzojavko, da je dve tretjini proračunskega odseka odklonilo proračun. Za proračun so glasovali samo 4 člani, med njimi tudi znani avstrijski vojvoda Stipa Radič. Proti so glasovali člani koalicije, Star-čevičanci in Frankovci. Tri največje stranke so torej izrazile Tomašiču svoje popolno nezaupanje. A ban je, mesto da bi položil svojo demisijo, s kraljevskim reskriptom odgodil sabor na nedoločen čas. V poštev bi prišel le še razpust sabora. Ali tega ban ni hotel storiti. Potrebuje namreč časa za nove »trike" in potem pride šele na vrsto razpust. A vse to mu ne bo nič koristilo. Hrvatska je že navajena na boj in ga bo umela tudi vesti s „patrijotom" Tomašičem. Splošni pregled. Nov šolski zakon v Belgiji. Belgijska zbornica je sprejela nov šolski zakon, ki stopi 1. 1914. v veljavo. Belgijsko šolstvo je bilo doslej v klerikalnih rokah in je bilo treba korenite izpremembe. Sprejeti zakon bo šolske razmere vsaj deloma izboljšal, šolska dolžnost je do 14 leta, delo je do te dobe otrokom prepovedano. Obisk ni obligaten, pač pa mora oblast uplivati z moralnim pritiskom na ljudstvo. Upor v ruski ječi. V Višnicah so se kaznjenci uprli svojim nadzornikom zaradi surovega postopanja. Pri boju je padlo 6 jetnikov, drugi so skušali ječo zažgati. Stražnikom se je posrečilo kaznjence premagati. Na Saškem so baje prepovedali v šantanih nastopati ženskam v ženskih hlačah. V Llsaboni so začeli štrajkati delavci konservnih tovarn. Stavka je zvabila za seboj tudi druge delavce in je nastala splošna stavka. Belgijski delavci zahtevajo postavno penzijo. Zadnje dni so priredili velike manifestacije po vseh mestih, Nosili so table z napisom: zahtevamo penzijo, da ne bomo morali beračiti. Ob priliki italijanskega jubileja je podaril naš cesar italijanski kraljici par krasnih konj iz konjarne v Lipici. Te dni je ritmojster Adamovič pripeljal konje v Rim. Ruski senat obhaja ravnokar 200 letni jubilej svojega obstanka. Car je čestital senatu s pismom, v katerem omenja velike zasluge ruskega senata. Deželnozborske volitve v Bukovini se bodo vršile 28. aprila po novem volilnem redu. Po novem volilnem redu ima deželni zbor 63, (namesto dosedanjih 31) poslancev. In sicer: 2 virilista, 13 zastopnikov veleposestva, 7 poslancev mest in trgovske zbornice, 24 zastopnikov kmetskih občin, 17 zastopnikov splošne kurije. Volitve se vrše po narodnih volilnih kurijah. V mestih in kmetskih občinah je 10 Rumuncev, 10 Rusinov, 8 Nemcev (z Židi), 1 Poljak. Dva mandata pripadata trgovski zbornici, V splošni kuriji je 6vRumunov, 6 Rusinov, 4 Nemci z Židi in 1 Poljak. Kakor povsod bodo tudi bukovinske volitve po novem volilnem redu zelo burne. V Maroku pomnože Francozi svoje čete na 6000 mož, in zahtevajo za to že v naprej 10 milijonov mark. Kakor poročajo časopisi se je situacija izboljšala in se razmere kmalu zopet urede. Pričakovala se je splošna vstaja, ki bi utegnila postati zelo nevarna. Veiika nevihta je bila te dni na bodenskem jezeru. Potopila se je ena ladja in krmar. Grozen vihar je nastal v južni Italiji, v Via Reggio. Ciklon je pridrvel tako nenadoma in s tako silo, da je več ljudij vrgel na tla in je mnogo težko ranjenih, ker je letela opeka s streh. Škoda je velika. Poslanec Maštalka o Slovanski Enoti. Poslanec Maštalka je na shodu v Horicah to-le^govoril: Nismo bili to mi, poslanci Češkega kluba, ki smo dali Slov. Enoto v roke naših prijateljev Slovencev in smo tako ustvarili nenaravno razmerje, da je manjšina vodila večino. Toda vkljub temu bi se bili mi podvrgli temu vodstvu, ako bi ne bili zapazili, da so naši interesi zapostavljeni na nezaslišan način, da je tako padel pomen naše delegacije in je položaj postajal vedno težji in zarnotanejši. Hoteli smo torej obnoviti razmere ustanoviti zopet Enotni klub. V tem trenutku pa se je izpremenila scenerija in nisem tako naiven, da bi ne videl, da vsi napadi proti predsedniku, Češkega kluba od strani organa dr. Šušteršiča zasledujejo le en cilj, ali doseči izstop Češkega kluba iz Slov. Enote in spraviti Slov. Enoto zopet pod vodstvo dr. Šušteršiča, ali pa provzročiti razpad Slov. Enote in razpor med Slovenci in Čehi. Na oboje moramo biti pripravljeni in to tembolj, ker samostojni nastop dr. Šušteršiča v političnih zadevah kaže, da se je vodja slovenskih klerikalcev le nerad in pod pritiskom nemškega tiska podvrgel novi Slov. Enoti in njenim novim statutom. Tako mislijo Čehi o dr Šušteršiču. Tržaško narodno delavstvo! Danes, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v društveni dvorani N. D. O. ulica Lava to io št. 1. društven shod, na katerem se ustanovi izobraževalen odsek N. D. O., kateri bo imel nalogo širiti izobrazbo med slovenskim delavstvom v Trstu. Mi moramo gledati na to, da delavstvo izprevidi napako, katera se dogaja dandanes na vseh koncih in krajih. Kajti neizobražen delavec se pusti trpinčiti, on ne ve, da se mu dela krivica, medtem ko izobražen delavec ne vidi samo eno temveč na tisoče in tisoče velikih vnebovpjjočih krivic. Da se pa bodo tudi tistim delavcem, kateri se nahajajo v temni ječi nevednosti odprle oči, bo treba delati in še enkrat delati na polju izobrazbe. Želeti bi bilo, da bi se tega važnega shoda, na katerem se bo razpravljalo o izobrazbi delavstva, udeležila tudi tržaška slovenska mladina. V mladini je naša bodočnost! Mladino moramo vspospbiti za težko nalogo — na polju preustrojitve današnjega sistema. Z mladimi čilimi močmi hočemo in tudi moramo iti v boj za pravico, pod našo modro zastavo! Mi sami moramo gledati nato, da se rešimo iz tega blata, v katerem se nahajamo — seveda na veliko veselje aristokracije —. Buržoazija nikdar in nikoii ni bila in tudi ne bo za to, da bi se delavstvo izobrazilo, kajti ona dobro ve, da bo samo tako dolgo gospodarila nad narodom, dokler bo ostala milijonska masa v temi; ona ve, da utone in pogine takoj, Če se proletarijat duševno povzdigne. Sami si hočemo prisvojiti potrebna sredstva, katera pri tem potrebujemo 1 Dolžnost Vaša tov. delavci in prijatelji izobrazbe je, da se tega važnega shoda vdeležite. Vsak, kdor sovraži današnji sistem, vsak, kdor se čuti zatiranega, naj pride v našo sredo. Tistim, katerim je na tem, da se pov-vdigne proletarijat tudi duševno, tisti kateri so za to, da se delavski razred povzdigne in postane popolnoma prost in svoboden od »frakarije", naj LISTEK. MICHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. dvoran: bile so Danilo je naglo prehodil par sosednjih prazne. Nato se je vrnil v častno dvorano, dvignil zastore na oknu ter pogledal na prosto. Ura je utegnila biti sedem zjntraj. Dan je bil bled in žalosten. Nevihta je divjala ravno zdaj s svojo največjo silo. Nabrežja so bila zapuščena. Gondole na Velikem kanalu so butale druga ob drugo. V dalji, na desni, je svetila po črnem nebu rdečkasta luč. Dandolove oči so se vprijele tega slovečega sjaja, —■ Človek bi dejal, da gori vojvodska palača 1 mrmral. Toda njegov pogled je kmalu zapustil to točko. — In na vse zadnje, kaj me briga! je zagodrnjal, vse zgori, samo da bi ugasnil peklenski plamen, ki mi da prsi! Naenkrat pa je ves prebledel. Negove oči so se izbulile ter se z izrazom čudnega pijanstva uprle v nekaj strašnega, kar je moral videti tam zunaj. — Oh! je zajecljal, to ni mogoče! . . . Blaznim 1 ... To ni res! . . . Prizor, ki se mu je odkrival, je moral biti strašen, kajti veliki inkvizitor beneški je trepetal ter se oprijem težke tkanine zastora, da ne bi padel na tleh . . . Tam spodaj, pred njegovimi očmi, se je bil odigral nagel prizor, ki mu je posvetil ogenj nebes, ki je švigal po temi o-blakov. Sredi Velikega kanala se je bilo pokazalo dvoje glav nad valovi! . . . Dvoje človeških glav! je za- Naj le razje- Ta dva človeka sta se pognala na vrh in zlezla v gondolo ... Eden izmed njiju je pričel krepko veslati; gondola je zbežala v nevihto! Nato se je zgrnil nad vsem tem globok mrak. Dandolo je prestrašeno zakričal, zamrmral neko ime ter padel brez zavesti vznak po tleh. Ko se mu je vrnila zavest, se je vedel obdanega od kopice slug, ki so ga bili prenesli na posteljo in so skrbeli okrog njega. Takoj je vstal. — Ne vznemirjajte se. Samo v glavi se mi je bilo zavrtelo. Pustite me samega. Služabniki so se hiteli pokoriti ukazu. Dandolo je sedel k mizi, naslonil glavo v obe dlani in zamrmral : — Kaj naj storim ? . . . Njemu ?! . . . Kaj bo storil on ? . . . Bil je bled kakor smrt, in trepetal je, kakor v najhujšem mrazu. Strašno, nerazumljivo vprašanje je s grozečo jasnostjo vstajalo v njegovi duši. Dandolo je bil spoznal Rolanda. Čutil je, da je izgubljen, ako ga ne zagrabi. Naenkrat pa je vstopi! sluga, ki ga je vzdramil iz te tesnobe. Svetlost, je dejal možak, njegova ekselenca generalni kapitan Altieri je tu in nujno prosi za pogovor z vami. Dandolo je dal znamenje. Neltaj trenotkov nato je stal Altieri pred njim. Dandolo je bil napravil z največjim naporom ravnodušen obraz. — Izvedel sem važno novico, je dejal Altieri. Prinašam vam jo brez odlašanja: Roland Kandiano je ušel iz ječe. Dandolo je z naporom vse svoje umetnosti napravil silno presenečen obraz. — Ušel 1 Vi ste ob pameti! Iz beneških ječ se ne uhaja kar tako. •— In vendar je res'! je dejal Altieri s svojim običajnim mračnim gjasom. Davi bi bili morali obglaviti razbojnika Skala-brina. Toda ušla sta, obadva skupaj. Prišli so na to, da je Roland izgrebel rov, ki vodi iz njegove celice v Skalabrinovo. Gotovo sta se bila dogovorila; ko so prišli na Most Vzdihljajev, je stražni poglavar zapazil, da človek, ki so ga vodili na morišče, ni bil Skalabrino, nego Roland Kandiano! — To je neverjetno! . . . — Pravim vam, da je tako! je povzel Altieri, naporno sopeč. In to, kar je sledilo, je strašno. Nenadoma se je prikazal Skalabrino, s tako ogromno ka-menito ploščo na glavi, da bi jo bila dva navadna človeka komaj vzdignila. Izkoriščaje osuplost stražnikov in grozo, s katero jih je navdala strela, ki je udarila v most, je ulomil s svojo ploščo okno poslednjega vzdihljaja. Obadva sta skočila v kanal. To so mi pripovedali. In to so videli stražniki, krvnik in duhovnik. Ce mi ne bi bili potrdili vsi ti ljudje, tudi jaz ne bi bil verjel. Toda kaj pomeni vse to! Resnica, strašna resnica je, da je Roland Kandiano svoboden! . . . — Svoboden! . . . — Da, svoboden! In prišel sem, pritekel sem, da vprašam vas, očeta Leonorinega, vas, velikega inkvizitorja, vrhovnega poveljnika naše policije: kaj namerjate storiti ? . . . Dandola je prešinil silen stresljaj. Zdaj je vstajalo pred njim še to vprašanje! . . . In to pot ne več v tajnem zavetju njegove lastne vesti 1... Pred njim je stal človek, ki mu ga je zastavljal naravnost, z nekako naperjeno zagrizenostjo. Kateri človek? . . . Altieri! . . . Mož Leonore! . . . Gospodar njegove hčere... zaročenke Rolanda Kandiana! . . . — Kaj hočem storiti ? je zajecljal Dandolo. — Človek bi dejal, da se obotavljate! — Ne obotavljam se; ves poražen sem, nič drugega. Novica je tako nepričakovana, da bi se mi zdelo plod blaznosti, če mi je ne bi povedali vi sami. — Da! je dejal Altieri s temnim glasom. Zares je v vsem tem nekaj blaznega. (Dalje.) pridejo v soboto zagotovo na društven shod N. D. O. Zatorej narodni delavci In prijatelji delavstva, posebno pa mladina vsi na shod! Pripravljalni odbor. DNEVNE VESTI. »Slovenec" misli, da me bo ustrahoval z lažmi, ki jih piše o meni in za to se je vrgel z vso besnostjo na mojo osebo. To delajo ljudje, ki sem jim javno očital hudodelstvo, pa so molčali in me niso tožili. Vsak razsoden človek bo lahko pravilno ocenil »Slovenčeve" napade na mene in za to ne bom pobijal njegovih laži v „Jutru“, pač pa sem že vložil pred tremi dnevi pri deželnem sodišču tožbo proti Ivanu Štefetu; danes vložim drugo tožbo — in tako po vrsti. To je edini primeren odgovor na „Slovenčeve" infamije. Pa brez pardona! Naj se ne tolaži Štefe s tem, da se bom morda zadovoljil s kako izjavo, kakor so se že mnogi zadovoljili ' Ne — v zapor bo šel Ivan Štefe. Milan Plut- Klerikalce hudič jemlje. Tako huda klerikalcem še ni predla, kot sedaj, kar jim »Jutro" kuri pod nogami. Klerikalce, ki so s sleparijo, z lumparijo in z uajpodlejšim terorizmom prišli v deželi do nezaslužene moči, zdaj kar jeza tare, da jim naš list tako izpodkopava tla. Ta klerikalna sodrga je bila že tako prevzetna, predrzna, in nasilna, da je vse strahovala in da so se pred njo že vsi bali. »Jutro" je začelo čisto novo življenje in odgovarjati ie začelo klerikalcem tako kot take farovške barabe zaslužijo. Sedaj je »Jutro" najbolj priljubljen, najbolj razširjen in med ljudstvom najbolj vpliven list. Klerikalcem je najhujše to, da ga vse bere, vse rado ima. Klerikalce je pred „Jutrom“ kar strah, ker vidijo, da jih od dne do dne bolj vrag jemlje. Silno jih boli to, da smo tako brezobzirni in neusmiljeno odkrivamo njihove sleparije in lumparije. Posebno za Kregarja jim je žal. Mož se je s sleparijo in goljufijo spravil na tako odlično mesto kot je trgovsko-obrtna zbornica, mož je eden najuglednejših klerikalnih veljakov. Celo za župana so ga hoteli napraviti. Sedaj smo jim štreno zmešali in dokazali, da je Kregar čisto drug mož in da je goljufal in sleparil. Vsak pošten človek si bo moral obrisati roke, če bo imel kaj opraviti z umazanimi prsti Kregarja. „Slovenec“ sedaj bruha žveplo in ogenj na »Jutro" in njegovo uredništvo. Stefe se bo za natolcevanja in obrekovanja, ki jih sedaj dela v škofovem listu še zagovarjal pred poroto. Več tožba ima že na vratu. Hišnih preiskav pri »Slovencu" ne bomo delali, a gledali bomo, da se bj Štefe pošteno najedel ričeta. Sicer pa ves klerikalen aparat, časopisje, cerkev in šola, ne bodo rešili klerikalcev. Kregar in Štefe nosita pečat junakov, ki se ne upata tožiti, ker sta goljufala in sleparila. Oba sta katoliška vzor-moža. Kregar in Štefe, ki sta falzifl-cirala uradne dokumente, ki sta po svoji žrtvi kradla, sedita poleg kne-zoškofa, poleg plemenitaša Sukljeta in poleg drugih odličnjakov. C. kr. deželna vlada, c. kr. državuo pravd-ništvo pa do danes še nista smatrala za potrebno, uvesti preiskavo proti ljudem, katere je „Jutro“ in »Narod" tako težko obdolžil. Nam klerikalna gonja samo koristi, za pristran' sko postopanje državnih oblasti pa bomo poskrbeli, da izvedo kompetent-nejše inštance. Zahajajoče Jutro". To je naslov nekega včerajšnjega »Slovenčevega" IALI LISTEK. Malomestne tradicije. Veseloigra v enem dejanju. (Češko spisal V. Štech.) (Dalje.) Žakelj: Niti besede — niti besede več! Rozika, pojdi — razumeš? Sai je celo mesto po konci — moje stališče------ Srebrot: Zagotavljam vas, gospod svetovalec, da v celi knjigi ni niti ene vrste — Žakelj: Ampak pike so! Rozika — v kuhinjo! Rozika: Papa, to je obrekovanje. Žakelj: (prime jo za roko in odpelje na levo) Kar sem dejal, to sem dejal — tako. In vi gospod Srebrot — z bogom — glasu vam ne dam — na sejo ne pojdem: in sploh — celo to komedijo obesim na klin. Srebrot: Gospod svetovalec — Žakelj: Škoda besed, prijatelj — škoda besed. Srebrot: Grem torej — prepričate se pa enkrat gospod svetovalec, sami — (odhaja), Žakelj: Z bogom — z bogom 1 Srebrot: Vse zaman! Klanjam članka! Falzifikatorji uradnih listin in volilni sleparji, ki so se jim očitala javno dejanja, radi katerih bi morali sedeti na zatožni klopi, pa niso tožili — triumfirajo, ker mislijo, da »Jutro" umira. No, možje se bodo pač zmotili v svojih nadah in pričakovanjih, za to bodo že poskrbeli napredni Slovenci, ki se klerikalnega terorja ne bojijo, razvidijo pa iz blaznih izbruhov zdivjanih dervišev v Kopitarjevi ulici, kako se klerikalci »Jutra" bojijo, Iz česar je tudi jasno razvidno, kolike važnosti je za našo narodno in napredno stvar na Slovenskem obstoj „Jutra“. »Slovenec", »Jutro" In »Učiteljska tiskarna". Klerikalni organ že cel teden napada »Učiteljsko tiskarno" češ, da stoji na slabih nogah itd., a obenem trdi stalno, da »Učiteljska tiskarna" tiska »Jutro" na „puf". — Upravni svet in nadzorstvo »Učiteljske tiskarne" odgovarja v »Učit. Tovarišu" zelo mirno in stvarno na vse te • apade, a glede »Jutra" pravi: »Res je dolg pri »Jutru" velik, nasprotno pa moramo tudi priznati, da je tiskarna dobila od »Jutra" že mnogo lepih tisočakov. Izjaviti moramo nadalje, da se sedaj Ust redno plačuje." K tej izjavi upravnega sveta in nadzorstva »Učiteljske tiskarne" nimamo kaj pristaviti, ker sami priznavamo, da je dolg dosti velik, ali je mnogo večja vsota, ki jo je tiskarna od nas dobila, a najglavnejše je to, da se sedaj list redno plačuje, da je torej »Jutro" že po enem letu izhajanja prenehalo delati dolgove, medtem ko jih delajo klerikalni listi še sedaj, ko izhajajo nekateri že čez tridesei let! Ne, mi ne zdihujemo in se ne bojimo propada, kakor si to razlaga »Slovenec" naš včerajšnji uvodnik. Kdor je pazno prečital ta uvodnik, gotovo ni zapazil, da bi iz njega odseval kak strah in »Slovenčevci" se prezgodaj veselijo. Sicer je pa za nas dobro, da »Slovenec" opozarja napredne Slovence na njihove dolžnosti napram naprednemu časopisju, posebno napram »Jutru", ki stoji danes v ospredju boja in ki ga klerikalci najbolj sovražijo. Parola, ki smo jo izdali zoper klerikalno časopisje in naša odkritja, na kakšnih nogah stoji podjetje, ki tiska »Slovenca" in »Domoljuba" so kakor bomba učinkovala. »Slovenec" in »Domoljub" bruhata smrad in blato na napredno časopisje. Izprijena fantazija »Slovenca" in »Domoljuba" je sicer nedosežna v laži in lumparijah, dejstva pa, da se njih plodovi tiskajo na puf, ne morejo utajiti. Gotovo pa je, da bi »Katoliška tiskarna" listov vsega falotstva ne mogla na upanje tiskati, ako bi je ne podpirala c. kr. deželna vlada, ki tej tiskarni, v kateri se tiskajo najgrši napadi na vse, kar le od daleč diši po dobrem šolstvu in regulaciji učiteljskih plač, daje tiskati svoje tiskovine. — Kar se nas tiče, uvidimo zdaj jasno, kako potrebno je bilo, da se je naša javnost vzdramila in da se je začel energičen boj zoper »Slovenčevo" in »Domoljubovo" kugo, zakaj ti ljudje so naravnost računali na to, da se jim iz strahu pred njihovimi tolovajskimi napadi na čast in poštenje pristašev na-rodnonapredne stranke ne bo nihče upal stopiti na prste! Ta račun pa se 'bo temeljito prekrižal — naši somišljeniki vedo danes od prvega do zadnjega, kaj jim je storiti. Kdor ima količkaj s »Slovencem" opraviti — proč od njega, proč tudi od tam, koder se tiska! V društvih, v javnosti, povsod brezobzirno zoper sistematično demo-ralizacijo, ki si jo je po srednjevaškem stilu postavil za namen list klerikalnega poroda! Kar se pa »Učiteljske tiskarne" tiče, naj bodo »Slovenčevci" se! (Odide.) Žakelj: Z bogom! — Šeobolim — še znorim vsled tega. Še tega se mi je manjkalo! Niti stopinje ne napravim iz hiše! Zahvalim se za vse — naj govori kdor hoče in kar hoče! O, jaz nesrečnež! Kakor bi bilo začarano! Še kap me zadene! (Trkanje.) Naprej! Koga neki vrag spet — XV. nastop. Žakelj. Klepčevka. Klepčevka: Kar sape mi zmanjkuje — gospod svetnik — gospod svetnik! Nesem vam novico. Najprej si moram oddehniti. (Sede.) Žakelj: Česa pa želi milostljiva — Klepčevka: Vse je laž — nesramna laž, kar je ta šolmašter — Žolna povedal o teh tradicijah. — To je neizobražen človek, obrekljivec — včeraj po predavanju je dejal pred pričami, da sem stara škatlja — gospod svetnik — ali je to učitelj? Da moje hčere ne mara, če bi bila iz samega zlata. Saj bi mu je tudi ne dala! Ničesar ne razume — saj ves svet ve, da je pri maturi dvakrat padel — vse je laž — nesramna laži Nalašč sem prebrala tiste »Malomestne tradicije" in prepričala sem se, da je to najso-lidnejša knjiga, kar jih je na svetu. ^akelj: Milostljiva, ali je to res ? le pomirjeni — tako solidna ni sploh nobena klerikalna tiskarna in nesnaga, ki jo meče nanjo klerikalna družba, je niti ne doseže. Kregar in Štefe ne tožita..Predvčerajšnji »Slovenec" pravi, da Kregar in Stefe ne bosta tožila. Bojita se porote, ker vesta, da bi se jima dokazalo, da sta sleparila in goljufala pri volitvah. Včerajšnji „Slove-nec" niti besedice več ne črhne o tej zadevi. Klerikalci si pač mislijo: par ljudi, ki so sleparili in goljufali v klerikalni stranki več ali manj, je vseeno. Kregar in Štefe nista prva, a tudi ne zadnja. Kregar in Štefe sta se malo že spokorilo, zato ima škof Jeglič nad njima večje dopadajenje kot nad 99 pravičnimi. S časom bo pa tudi čez Kregarjevo in Štefetovo sleparijo travica prerasla in dobro naše ljudstvo nam bo vse odpustilo. Kje in kedaj je dobil Štefe zadoščenje? „Slovenec" je predvčerajšnjem prav klaverno zagovarjal Kregarja češ, da ne bo tožil radi naših in »Narodovih" očitkov ker ima že popolno ..zadoščenje" od trgovsko-obrtne zbornice. Štefeta je »Slovenec" čisto zamolčal. Tudi Štefe ne toži ne »Jutro" ne »Narod". Štefe tudi ni dobil od trgovsko-obrtne zbornice sploh nikake izjave. Radovedni smo, kje in kedaj je on dobil »zadoščenje" ? Zakaj klerikalci tako psujejo »Jutro"? Radi bi odrinili vso pozornost od Kregarjevih in Štefetovih sleparij. Radi bi imeli, da bi ljudje Kregarja in Štefeta nič več ne videli in da bi se tudi mi ž njimi prekljali o čisto drugih stvareh. Klerikalci naj so prepričani, da ne prenehamo preje pisati^ o sleparijah in goljufijah Kregarja in Štefeta, dokler zadeva ni čisto za-vršena. Na napade, ki jih škofovski list bruha na nas, pa se bomo pogovorili pred sodiščem. Nasv ni strah porote, kot je Kregarja in Štefeta. Da ne bomo krivi. V vajenskem kurzu uči na ledini neki frančiškanski pater, ki z veliko vnemo agitira zoper napredne časopise, zoper »Narod", »Rdeči Prapor" in »Jutro". Posebno »Jutro" je baje pregrešno, ker se ponoči tiska. Pater pravi, da po dnevi redaktorji pijo, ponoči pa ne vedo, kaj pišejo in zato zabavljajo, ker so pijani. Mi vprašamo neumnega ku-tarja, ali so bili tudi v Katoliški tiskarni pijani, ko so tiskali rdečo brošuro? Zahtevamo od rujavca, da pusti vajence s takimi stvarmi pri miru, ker mu bodo sicer vajenci odgovorili. Zvita kupčija. Posebne vrste kupčijo si je omislil neki tukajšnji postrešček. Pojavi se v več krajih s popolnoma novim kolesom, ter ga ponuja v prodajo pod pretvezo, da je kolo od nekega gospoda, kateri se je preselil v Ameriko, ali da neki gospod nujno rabi denar ali kaj sličnega ter da je kolo bilo samo parkrat voženo in je stalo novo 200 K in še več, sedaj pa. da ga proda za nizko ceno. Ker je pa kolo najslabše vrste in v resnici novo veliko manj vredno kakor ga on ponuja, vsled tega se opozarja, da se ne bo kdo dal po premetenem postreščku k nakupu pregovoriti, kajti ko proda enega, si preskrbi drugega. Obenem bi pa bilo dobro, da bi se za take kupčije zanimala oblast.. Klerikalni učitelj — branjevec. Jeglič je prav po nesreči vodja na II. mestni Šoli v Ljubljani. Ker mu to mesto ne nese toliko, kolikor rabi on za svoje potrebe, je iznašel novo vrste branjarijo; postavil si jo je kar v šolo, Kljub temu, da je učiteljem strogo prepovedano, dečkom prodajati tiskovine, n. pr. zvezice itd. jih on za dobiček prodaja na prav prefrigan način. Če ima učenec v svojem zvezku le kaKO črko malo postrani, mu Jeglič raztrga zvezek in j ga potem primora, da kupi nov zvezek Klepčevka: Glavo si dam odrezati ! Žakelj: In jaz sem ga ven vrgel! Dejal sem mu, da mu ne dam glasu, ker je spisal tisto knjigo! Klepčevka: Vse je laž — saj veste — Ščuka je brihten! Žakelj: Kakšen Ščuka? Klepčevka: No, Ščuka, ki je to spisal! Žakelj: Ničesar ni spisal — Srebrot je spisal! Klepčevka: Gospod svetnik — Sčukn! Žakelj: Srebrot, gospa, Srebrot! Klepčevka: Za božjo voljo! Gospod svetnik! (Trkanje.) Žakelj: Naprej! XVI. nastop. Ščuka. Prejšnja. Ščuka (nese v roki papir): Sluga sem! Klanjam se! Klepčevka: Gospod Ščuka — kdo ie spisal »Malomestne tradicije"? Žakelj: Da — ali ste jih vi spisali — ali ne! Ščuka: Prosim — prosim! (Neodločno:) Še na misel mi ne pride! Klepčevka: Vi — vi niste spisali tradicij? Ščuka: To — to, milostljiva! Žakelj: Saj sem dejal. Spisal jih je Srebrot od njega. Jeglič si drži celo zalogo takih tiskovin za branjarijo v šoli. Gorje dečku, če mu za prodani zvezek ne prinese denarja v šolo. Vsak čas je lahko pripravljen, da ga bo ta vzor-vodja osuval. Mislimo, da bi bilo dobro, ako se deželni šolski svet malo zanima za to vrsto branjarije v šoii. Pa tudi kak nadzornik kot ga imajo drugod, bi ne bil odveč tudi v Ljubljani. Ogorčenju zoper tiskarno, ki tiska smrdljivega »Slovenca" in umazanega »Domoljuba", daje izraza slovensko napredno učiteljstvo, ki pravi: »Ni čuda, da se naši klici na pomoč prezirajo, da naše prošnje tam v deželnem dvorcu romajo v zaprašene kote, če se ne samo poslanci, ampak celo preprosti ljudje zgražajo nad klerikalci in njih podrepniki Jakličevega in Jegličevega kalibra, ki vodijo Slom-škarijo in podpirajo Katoliško tiskarno. In zakaj? Znano je, da so se ti možakarji osužnjili klerikalnim kolovodjem ter pišejo v »Slovenca" in »Domoljuba", ki se ga v roke vzeti sramuje vsak količkaj dostojen človek. Po splošni sodbi treznih ljudi na slovanskem jugu n i bolj ostudnih listov kakor sta »Slovenec" in "Domoljub", ki zastrupljata naše ljudstvo s svojimi umazanijami ter z otročje smešnimi in zlobnimi napadi na vse, ki so mu na poti. »Katoliška tiskarna se je po zaslugi zgoraj omenjenih učiteljev tako daleč ponižala, da je sokriva vsega pohujšanja in zla, ki ga povzročata in širita »Slovenec" in »Domoljub". S tem si sami sebi kopljejo grob in pogin, za kar nam sicer ni žal, hudo nam pa je, da imamo v učiteljskem stanu ljudi, ki morajo radi njih trpeti vsi, osobito bedni, zraven pa nedolžni učitelji, predvsem pa učiteljice; zakaj dokler bodo dobro nagra-deni izdajalci učiteljskega stanu okrog »Katoliške tiskarne" izzivali na ta način ljudsko nevoljo na ves učiteljski st n, bodo naše prošnje bolj ali manj brezuspešne." — Kakor se vidi, je vse dostojne ljudi brez izjeme obšel stud pred kompanijo, ki kuži s »Slovencem" in »Domoljubom" javnost. Temu primerna bo tudi reakcija zoper rimski klerikalizem. Klin s klinom. »Slovenec" napoveduje bojkot vsem listom, ki se tiskajo v »Učiteljski tiskarni"; še celo »Zvončku" ni prizanesel. — Obrnimo kopje in storimo tudi mi tako. V Katoliški tiskarni se tiskajo poleg »Slovenca" in »Domoljuba" še ti-le listi: »Dom in Svet", »Vrtec", »Angelček", »Slovenski učitelj", »Zlata Doba", »Mladost" in »Bogoljub". Ven s temi listi Iz naprednih družin, društev In knjižnic! »Slovenski Učitelj", glasilo katehetov, Slomškarjev in uskokov, je v denarni stiski. V zadnji številki milo prosi za poravnavo naročnine neplačanih letnikov. Torej kar več let pošiljajo list na puf: zdaj jim pa prede, pa tirjajo. Pač odveč denarja bi moral imeti učiteli ali krajni šolski svet, ki bi plačeval to cunjo, ki jo ureja in piše katehet, ki je poskrbel zase, da je bil extra statum pomaknjen v višji plačilni razred. Jutri, v nedeljo na sv. Jožefa dan bodo trgovine cel dan zaprte. V smislu zakona bi trgovine bile jutri lahko odprte določene ure. Zakon pa ne reče, da tudi morajo biti odprte. Samo od volje posameznih ttgovcev za-visi jeli bodo trgovine odprte ali ne. Do danes so se malone že prav vsi trgovci izjavili, da jutri trgovin ne bodo odpirali, da bodo imeli čisto običajen nedeljski počitek. Vsa javnost stoji odločno na strani teh kakor tudi podpira težnje trgovskih nastav-ljencev. Tako bo Ljubljana jutri po- Klepčevka: Ampak Strel mi je tov trdil čisto za gotovo. Ž a k e 1 j: Jaz bom to vendar bolje vedel! — In vi, milostljiva, pravite, da knjiga ni tako slaba? Potem pa lahko z mirno vestjo damo tisto službo ravnatelja gospodu Srebrotu! Ščuka: Srebrotu? Klepčevka: Saj ste vendar obljubili — Žakelj: Srebrotu — da, Srebrotu ! Klepčevka: Gospod svetnik — Ščuka: Vašo besedo imam — gospod svetnik — in tu je (daje Žaklju papir) — tu nesem konec — Žakelj: Jaz vam dam konec — vi kujon! Kdo pa vam je naročil govore prepisovati odtod? (Mu kaže knjigo.) Kaj? Ščuka: (v začudenju stopa nazaj). Žakelj: Da veste milostljiva, kakšen ptiček je to, tale Ščuka — vsi govori, ki mi jih je kdaj spisal — so tule natisnjeni — Klepčevka: Zakaj pa dajete v tisk, kar govori gospod svetnik, če tega ne mara? Žakelj: In zato dobi danes službo Srebrot. Pošten človek je, iz resnih ljudi se ne dela norca in piše krasne knjige. Ščuka: No — posebna krasota ravno niso »Malomestne tradicije". kazala, da je v resnici napredna in da ni nikogar, ki bi prikrajševal uslužbencem počitek. Za vsak slučaj pa prosimo gg. uslužbence, da nam danes do 5. ure popoldne sporoče imena dotičnih trgovcev, ki bi se ne ozirali na opravičene zahteve uslužbencev, da jih jutri v našem listu lahko občinstvu priporočamo! Gremij trgovcev v Ljubljani nam pojasnuje, da ni bil nikakršen sklep istega, naj bi bile trgovine v nedeljo na dan sv. Jožefa odprte, ampak si je načelstvo štelo v dolžnost naznaniti svojim članom, da smejo odpreti trgovine na podlagi zakona z dne 31. oktobra 1905. št. XI. v istem navedenem času. Na prosto voljo pa je vsakemu dano, da se posluži te pravice, ali ne. Razburjenje v društva slov. trgovskih sotrudnikov je v tem slučaju neopravičeno. — Uredništvo je zastopalo stališče društva slov. trg. sotrudnikov in pričakuje, da trgovine ne bodo odprte. Javnost gotovo s tem soglaša. Vabilo. »Politično in izobraževal no d r u š tv o za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 19. marca 1911, ob polu 4. popeldne v gostilni g, Jakoba Trpinca na Tržaški cesti 5 javen shod. Govornik gosp. prof. Jožef Reisner Vam bode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letno pol milijona več do- doslej. Volilci in volilke, udeležite se shoda polnoštevilno. One p. n. somišljenike in so-mišljenice, ki so nam v svrho reklamacij izročili kako uradno listino, prosimo, da se zglase v tajništvu narodno napredne stranke, Wolfova ulica št. 10 I. nadstr. ob uradnih urah, kjer dobijo priloge nazaj. Predavanje. »Akademija" je priredila sinoči v Mestnem domu predavanje g. prof. Ilešiča o imenih slovanskih narodov. Gospod predavatelj je govoril o na videz suhoparnem predmetu zanimivo, kakor zna pač le on sam. Poslušalcev je bilo precej, lahko pa bi jih bilo več. Na koncertu Glasbene Matice v nedeljo 19. t. m. ima orkester Slovenske filharmonije odlično vlogo. Nastopi v dveh klasičnih skladbah simfoničnega značaja. Tu bo filharmonija v svojem elementu. Idealno bi bilo, ako bi naše občinstvo polnilo koncertne dvorane ob čistih simfoničnih koncertih, prav tako, kakor jo polni ob vseh koncertih Glasbene Matice. Orkester bo vodil to pot — ker je g. Gzajanek zadržan — kapelnik slov. gledališča gosp. profesor Reiner, ki se je vže na zadnjem koncertu Slov. filharmonije izkazal kot odličnega koncertnega dirigenta. — V Mendelssohnovem koncertu nastopi kot solist na gosli g. Ivan Trost, abiturijent šole Glasaene Matice in učenec vrlega učitelja na šoli Glasbene Matice, g. Vedra la. Častno je za Matico in daje njeni šoli ter njenim vseskozi izvrstnim učiteljem najboljše spričevalo, ako more svojim učencem dati tako visoke izobrazbe, da ti kot abiturijenti lahko vže nastopijo v samostojnih koncertnih točkah. Malo-katera glasbena šola v Avstriji, imamo v mislih le »srednje šole", se more ponašati s tako lepimi uspehi, kakor ravno šola Glasbene Matice. — Želeti je, da si slavno občinstvo nabavi vstopnice vže poprej, da ne bo zvečervsled zamude pri blagajni, osobito pa v nerodnih garderobah pričetek koncertu zakasnjen. Slovensko deželno gledališče. Daves, v soboto zvečer prvič na slovenskem odru Leharjeva opereta »Vesela vdova" (izven abonneinenta; za lože par). Nova oprema. Glavne ulo- Klepčevka: Čisto vsakdanja stvar! Ščuka: Čvekarijel Žakelj: Dovolite — Klepčevka: Nima ne glave, ne repa — Ščuka: Pameten človek bi ne prebral niti dveh listov! Klepčevka: Ko sem to prebrala, sem šele prav videla, kako je neumno! Žakelj; Ampak, gospa — saj ste ravnokar — K1 e p če v ka: Nisem ga hotela opravljati — ampak resnica mora na dan — za vsako ceno. Nisem navajena lagati. (Trkanje.) To je vrhunec vseh bedarij i Žakelj: Ti ljudje me spravijo še v nornišnico. Naprej! XVII. nastop. Strel. Prejšnji. Strel (hitro)-. Gospod svetnik — gospod svetnik — dober večer — klanjam se, milostljiva. Gospod Ščuka ni spisal — Klepčevka: To vemo mi že od včeraj. Sttrel: Od včeraj? Tukajle v »Jutru" (kaže časopis) to stoji: »Malomestne tradicije* spisal Anton Srebrot. Klepčevka: To je vpitja za tako bedarijo 1 -------------(Dalje.) ge pojo gdč. Hadrbolčeva, gdč. Thalerjeva, g. Bohuslav, g. Iličič in g. Bukšek. Izvajajo se tudi vsi plesi ter se pojo tudi vse one pevske točke, ki jih včasih izpuščajo gledališča brez dobrega operetnega tenorja. Pri nas se torej izvaja opereta brez krajšar. — V nedeljo popoldne za mladino pri zelo nizkih cenah zadnjič o-pereta „Mamzelle Nitouche“ (izven abonnementa; za lože par), — Zvečer ob pol 8. pri nizkih dramskih cenah Josipa Ogrinca izvirna veseloigra „V Ljubljano jo dajmo !“ z go. Danilovo, go. Bukšekovo, go. Iličiče-vo, g. Verovškom, g. Bukšekom in g. Gromom. Nato se_ igra prvič izvirna burleskna farsa „Šarivari“ s petjem mešanega zbora. Ta farsa predpustnega značaja je obenem satira na razcepljenost okusov gledaliških obiskovalcev, ki zahtevajo obenem vse mogoče in nemogoče. — V torek gostu-je v Gounodovi operi „Faust“ (»Margareta") prvi tenorist kr. hrvatske o-pere v Zagrebu, g. Fr. Krampe ra. — V kratkem ima svoj časni večer g- igralec in pevec Fran Bohuslav. Postajenačelnik Aichholzer ni bil vbit ? Glede ranjkega Aichholzer-je postajenačelnika v Grosupljem zdravniki pravijo, da ni bil vbit, marveč je umrl vsled srčne kapi. Prvotno radi uboja osumljeoi tesar Janežič se je vsled tega včeraj zagovarjal pred okr. sodiščem le radi telesne poškodbe ker je Aichholzerja dvakrat s palico udaril po glavi. Razprava se je pa preložila, ker se žena ranikega pridruži sodnnmu postopanju zaradi odškodnine. Odborova seja „ Matice Slovenske' dne 13. marca t. 1. — Društveni tajnik g. M. Pugelj se imenuje v smislu pravil in poslovnika za nadaljno dobo treh let. Poročilo o dopolnilnih volitvah na glavni skupščini se vzame na znanje; zahvala se izreče g. Ferd. Brada ški, ki je bil 22 let preglednik društvenih računov, istotako g. kustosu L. Pintarju, ki je bil 12 let odbornik, več let urednik »Zbornika" in Matični sotrudnik. per akla-matiouem se izvoli predsednikom: dr. Fr. Ilešič, I. podpredsednikom Peter vitez Graselli, II. podpredsednikom kanonik Ivan Sušnik, blagajnikom dr. Fr. Detela (dosedanja uprava); ključarja ostaneta dr. "-•Požar in dr. Fr. Z b aš n i k. V knjižni odsek se voli novi odbornik Oton Zupančič. Poleg dosedanjih, stalnih odsekov se voli poseben odsek za revizijo društvenih pravil. Nekatere knjige za 1. 1911. se že tiskajo. Načeloma se sprejme predlog »Matice Hrvaške" o skupnem in vsled tega višjem honorarju spisov, ki jih izda-sta obe matici zajedno. Poročilo »Srbske književne zadruge" se vzame na znanje. Ureditev knjižnice se izvrši v že lani določenem smislu. »Matica" se udeleži 25 letnice »Pisateljskega Podpornega društva". Ona hodi nazaj. Jero Šavs poznate še izza predzadnje porotne o-bravnave, ko je bila oproščena obtoženega uboja. Tudi vam je znano, da bi se je bil njen gospodar Vrhove rad iznebil, zakaj pa Jeri ni to všeč, tudi lahko uganete. Ker drugače ni mogla v hišo, je razbila okno ter po tej poti prišla na obisk svojemu otroku. Gospodarju in hlapcu Skobcu pa se je Jera vsled tega obiska tako zamerila, da sta jo čisto na poseben način spravila iz hiše. Tožili so drug drugega, a sodnik je razglasil salomonsko obsodbo ter dal vsem skupaj — odvezo. Če bi Vrhove svojo prijateljico, mater svojih nezakonskih otrok poročil, bi Jera Šavs najbrž ne hodila več nazaj, vsaj skozi razbito okno ne. Slovensko planinsko društvo opozarja na razstavo planinskih in krajinskih slik, ki jo priredi tekom meseca aprila t. 1. Vsled tega prosi, da se dopošljejo slike za razstavo na naslov odbornika Oskarja Skušeka v Ljubljani, Knaflova ulica 7, ali pa vsaj do 1. aprila naznani število in velikost slik namenjenih razstavi. Društvo si pridrži pravico, razstavljene slike priobčiti v »Planinskem Vestniku". Vsled tega se mora dati društvu po en posnetek. Odbor vabi na veliko udeležbo. „Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v ponedeljek 20. t. m. ob pol 8. zvečer v restavracijskih prostorih hotela »Južni kolodvor" (Seidl) z zelo važnim dnevnim redom. Predavanje v Narodni čitalnici v Kranju. Danes, dne 18. t. m. ob pol 9. zvečer predava g. prof. Makso Pirnat iz Kranja o temi »Milčinskega Pravljice". Predavanje je namenjeno v prvi vrsti našim materam ter bo zelo zanimivo in poučno. Ali že veste kaj se to pravi prvi april?!? Očistite sadno drevje! V smislu deželnega zakonika iz 1. 1870. poživlja magistrat vse posestnike sadnih vrtov itd., da očistijo sadno drevje, grmovje in ostalo drevje do 15. a pri la t. 1. gosenčnih gnezd, ličink in podobnega mrčesa, ki škoduje drevju. Kdor bi se tej odredbi ne pokoril, se kaznuje z globo, event. se bode dalo drevje očistiti na njegove stroške uradnim potom. Novi park uad Latterniannvim drevoredom bodo letos končali z nasadi, drevjem, grmičevjem i. dr. Zaledno bodo tudi pota in steze uredili. Ampak predvsem je potreba, da se potem panorame, vrtilnjaki in gugalnice iz obiižja premeste na travnik ob Marije Terezije cesti, ker poleg tega turškega rumlja se ne bo nihče hotel in mogel sprehajati! Nekaj iz „Slov. trg. šole". G. Remer, po božji in klerikalni milosti ravnatelj ljubljanske »Slovenske trgovske šole", stremi za tem, gnojnico »Slovenčevih" predalov praktično izrabiti in na katoliški podlagi svoje, po njegovem mnenju napredr.e učence, prav krščansko v njej utopiti. Papežev blagoslov, ki mu ga je prinesel ptsa-teij pikantnih brošur, škof Jeglič iz Rima, mu je pridobil to čudodelno moč, da vidi skozi suknjo v notranji žep vsakega naprednega učenca, če ima tam stvari, ki jih je škof »ex cathedra" preklel. Dokaz: Dne 17. marca je bil neki učenec vprašan matematiko. Odgovoril je dobro in dobil tudi dober red. Na nesrečo pa je začel učinkovali rudeči, oziroma po pisatelju rudeče brošure prineseni papežev blagoslov, navdahnil g. Reme-ca, da je mogočno zahteval od učenca, da mu ima takoj izročiti ono pregrešno stvar, ki jo ima v notranjem žepu. Ker pa je učenec samo molčal, je pograbil g. R. za suknjo, hoteč se dotične stvari šiloma polastiti. Učenec, ki je bil slučajno mnenja, da še g. R. ni avanziral do šarže detektiva, ni hotel ničesar izročiti in se je ravnatelju iztrgal. Tedaj pa se je zgodil drugi čudež. Bog je kaznoval zakrknjenega grešnika. Njegovemu zasluženemu redu je postalo naenkrat po kaznujoči sili g. R. »s 1 a b š e" . . . Po uri, takrat pa je strmela cela šola groze. Učenec je izročil tisto velikansko grešno stvar v podobi — ..Sl. Branika". G. R. dovolite, eno vprašanje: Kaj je po šolskih zakonih, na katere ste so vi v tem slučaju sklicevali, bolj kaznjivo, ali to, če ima kateri izmed učencev list, ki ni slučajno s »Slovencem" v krvnem sorodstvu, skritega v žepu, ali pa ono, če klerikalni učenci javno, pred vašimi očmi dele »Slovenca", »Mentorja", „Zoro“ in druge u-čencern naiočnikom in neuaročnikom? Odstranite najprej bruno v svojem o-česu, potem se spravite šele nad smet v očesu svojega bližnjega. Kakor v Kaliforniji. V Gruberjevem kanalu ima zdaj podjetnik Czeczowiczka že nekaj delavcev, pa če jih človek opazuje, mu pridejo na misel nehote tisti težaki, ki iščejo po Kaliforniji zlato. Eni ti rinejo po tiru male vozove, drugi se ukvarjajo z odkopavanjem gramoza, edini »bager", ki stoji zdaj spet vštric klavnice, figurira še nekaj kot impozantna prikazen v strugi. Ni čuda če gre delo počasi naprej! Boj za vodovod v Sp. Šiški se nadaljuje. Tretji govornik g. Gogala je pojasnjeval vprašanje aii je bolje za občane da občina sama prevzame vodovod, ali pa da ga zadruga še dalje obdrži. Na podlagi izvestnih argumentov je govornik dokazal, da je za vse obč 2. > UD s||? a >._ «.-S ^ £ isi irt P-ftj 3 »s G 0 W Rt “ »J. 3 “£ 1 o: »Q- a >r*lTi‘ I il 1 —III Cene brez konkurence! Slovenci, pozor pri nakupovanju vencev! FR. IGLIČ ijabijana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo ki-asnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. ,Jutro‘se prodegavTrstu po 4 vinarje na-alednjili toToa,3sa,:r:cL©3n.: Bccltei', ulica Stadion, Tmisair, ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Stanič*, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojačnični trg, Hrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Dfagolo, ulica Belveriere, Geršina, Rojan, Rauiiadier, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončeli, ulica S. Marco, Cecllimi, ulica deli’ Istra, Brillia, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontano, Grama!icopulo, ul. Barriera, Spdder, n-Hca Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Llizatto, ulica Acquedotto, S (‘Hilli II, ulica Industria, Železnik, St. Iran, lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvodere. A. feldstein priporoča svojo galanterijsko knjigoveznico na Radeckega cesti štev. 12. Ant. Stiplošek sobni in dekoracijski slikar ter pleskar Ljubljana, Marija Terezija cesta 6 m*- se priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnižjih cenah. Sprejema naročila tudi na deželo. i Novo došla elitna damska = kapela = ima izbran umetniški in zabavni vspo-red ter koncertuje vsaki dan. Vstop prost!! K mnogobrojnem obisku vabi Franc Krapeš. Istotam se sprejme marker in učenec. « ustanovljeno leta 1873, priporoča J. Taufer, starejši, Zagorje ob Savi. Naslednik: M. Medveda, A. Mauerja in J. Schvveigerja. Cene zmerne. Postrežba solidna. m «j w m po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2’— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj. elniška dražba •e pivovarne,Union4 v Sp. Šiški pri Ljubljani ——«—Telefon štev. 53 ——— priporoča svoje izborno — marčno, dvojno- jjs Vinc. Richterja 1 za rmiL m je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vporabi te pomade: rasti pričnejo iasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. MSchampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. Viac.lichtes*, 'Zalego ima A. MOLL, lekarnar. Dunaj l..Tnch!auben specijalist za gojenje las Dunaj IX. Sobieskygasse. marčno m izvozno pivo ■ —- v sodčkih in steklenicah. — m HESSBSSSjB*. JRSPMt • . W- Pri demoliranju hiš v okolici Najboljše odgovori ., Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! mmšmmmmamsMmmMm i' -icu.cn mladenič vi šč knjigovodstva v posojilnicah, zadrugah, veleposestvu, ah drugih podjetjih, ki se razume tudi na dela v vinogradu in na polju, želi primerne službe. Ponudbe z navedbo po- ppiev in plače se prosijo na naslov: Ant. Marinič, Ljutomer, Smjcrsko, poste restante. zrn xu u E Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. V c Čuden, :: urar Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve r^=je delničar najvecjih tovarn švicarskih ur „Union“ v Genovi in Bielu, onn t«roj Inlsko po Tovarni Sli lii cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane . ’. ALPINA URE . •. ;; matematično priznanim kolesjem — v ziatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. 'AlktcaE 3EPSS9CB FTSOT iefij. gostore in se proda večjo množino še uporabnega stavbnega materijala in sicer: Zboljšana Kneipova metoda in ventilirane spalne čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Cepiča pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo K 6'— 1 , » trojno „ . 8 — Balzam pospešujoči rast las in brade i z uporabnim navodilom 1 stekleničica . K 2.— • » 4— . . 6-- w{ 1 Naročila iz province po pošti ie proti povzetju. x... .-.sTn.. Zavoj in spremnica 30 vin. Pri w naročhn čepice naj se navede obseg glave. P. Frdtscher, Dunaj III., Barichgasse 17. Sm OpSKB, % vrata, želez, .......... Ogleda se na licu mesta in da pojasnila delovodja kranjske stavbinske družbe g. ANTON ŽUMER. priporočam staroznano •« »* ® €41« ir,y dobro gostilno kjer točim najboljša naravna vina, vec vrst naifinojšega irja, ljutom' mošta: prosekarja, Ijutomer-čana i, dr. od veleposestnika grofa Fr, Atjemsa iz Spiel-felda (Štajersko). Izborna domača kuhinja. Cene najnižje. Al ) sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni oeui< Onita k vsaten vlaki-Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta II, nasproti hotela „UNION“ Karol Počivaunik. i>ei. glavnica; K 6,000.000. LIntsl|af&sfa kreditna barak mi, P ,-t« & jg 41 Stritarjeva ulitm štev, SA. priporoča promese na 4°/» Tiske srečke a K 8*—; žrebanje 1. aprila; glavni dobitek K 180 000* . Podružnica v Bpfjetu, Celovcu. Trs?.a, m Gorici, &ez. Ionu K 460.000. Sprejema vloge m Mizice in na Meči račun ter jih o hren urn- -i dne viop po čistih 4 % °| Pivovarna Goss, akc. družba, prej Maks Kober v Gossu priporoča svoja piva v sodčkih in steklenicah najboljše Zaloga v Spodnji Šiški pri Ljubljani. s:=::n:=rss akovosti. umi,lllllllltllllllltllltllllllli,,,,,j,,,,,,,,,!,!,,|||(| Jadranska banka filijalka v Šelenloiargrcvsi. ■a.lica, šte-^r. r7 I fv CJj Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prioritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. Promese k vsem žrebanjem. Centrala v Trstu. (nasproti g-lavni pešti). Vloge na knjižice od dneva vložitve 4tč do dneva dviga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. Na tekoči in žiro račun po dogovoru. Živahna zveza z Ameriko. Akredetivi. Menjalnica. ubljani Eskomptuje s* <0 (V 2 5> O s> c» menice, devize in fakture — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours-krediti. — Borna naročila. Inkaso. Ilijalka v Tatiji. 1 g