Poštnin* plaSSfii t gotovini Leto XXI.
V Ljubljani, dne 18. avgusta I938
rosamczna štev. um t^if St. 33. "
Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/n, telefon 3122 do 3126
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 2/tAjifAfr	celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletni
IZllst IŽS V&stSC Stž&ITtSSC 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dola J	Račun poštne hranilnice, podružnice * Ljubljani, št. 10.71
Zahteve našega kmetijstva
O poteku občnega zbora zadruge Kmetijske družbe smo že poročali. Na zboru je bila sprejeta tudi naslednja resolucija:
Vsako leto se pojavljajo vremenske nezgode, ki povzročajo milijonsko škodo ter mečejo tisoče kmečkih družin v pomanjkanje. Zato se pozivajo odločilni činitelji, da uveljavijo zakonito določeno zavarovanje zoper točo tudi v dravski banovini, kakor je to že z velikim uspehom uvedeno v nekaterih drugih banovinah.
Položaj našega kmeta je tak, da v primeru obolenja živine največkrat ne zmore visokih stroškov za zdravljenje, kar povzroča v narodnem gospodarstvu milijonsko škodo. Zaradi tega zahtevamo, da odločevalni činitelji uvedejo brezplačno ambulantno zdravljenje živine pri kmetu.
Kmet potrebuje, pa naj si bo vinogradnik, sadjar ali hmeljar, vsako leto več galice in drugih kmečkih zaščitnih sredstev v borbi proti raznim boleznim, ki pa so v razmerju
s cenami teh pridelkov mnogo predraga. Pozivamo odločevalne činitelje, da poskrbijo s carinsko politiko in posredovanjem pri domači industriji za primerno pocenitev teh predmetov.
Izvede naj se starostno zavarovanje kmečkega ljudstva, kar bo najmočneje vezalo kmečko ljudstvo na rodno grudo.
Letos se je z javnim denarjem nodprlo slovensko zadružništvo, kar je pohvalno, vendar pa je bil te podpore deležen le en del zadrug. Zahtevamo pravično podporo celotnega slovenskega zadružništva, kakor mora tudi sleherni slovenski davkoplačevalec prispevati k bremenom takih javnih podpor.
Lovski zakon vse preveč ščiti največjega škodljivca vseh kmetijskih panog zajca. Dohodki, ki jih imajo občine od lova, niso v nikakem razmerju s škodo, ki jo dela zajec. Zaradi tega zahtevamo spremembo lovskega zakona v smislu popolnega uničenja zajca.
Neugodni položaj dnevni'
carjev terja izboljšanje
Iz vrst tako zvanih dnevničarjev, ki zanje velja 14 dnevna odpoved kakor za delavce pri zasebnih podjetjih, smo prejeli nastopni dopis:
Ze dolga leta smo zaposljeni samo začasno. Skrbi nas bližajoča se starost. Mnogi čakamo že nad 10 let na stalno namestitev. Morda bi bilo prav, če bi se nas spomnili ob 201etnici Jugoslavije. Upoštevati je tudi treba, da je prav med dnevničarji mnogo invalidov, ki še vedno živo čutijo posledice vojne. Mnogi med njimi so tudi pomagali ustvarjati našo državo.
Dnevničarji imamo v krajih, ki spadajo v I draginjski razred, do 1.100 din osnovne plače na mesec, v krajih II. draginjskega razreda do 950 din in v krajih III. draginjskega razreda do 850 din. Vsaki dve leti službe dobimo 50 din poviška na mesec. Služitelji so plačani znatno slabše, in sicer znaša osnovna plača po draginjskih razredih 950,
850 in 750 din na mesec, povišek vsaki dve leti po 40 din. S plačo tudi niso zadovoljni dnevničarji z visokošolsko izobrazbo, ki prejemajo na mesec po 1400, 1300 in 1200 din, če opravljajo službo, ki ustreza njihovi usposobljenosti.
Plača dnevničarjev se imenuje uradno nagrada, pokojnina pa podpora. To podporo dobi dnevničar po 10 letih službe, ako postane za službo nesposoben. Če je dnevničar plačeval v sklad za onemoglost nad 10 let, ima pravico, da mu vrnejo prispevke (brez obresti), če je bil odpuščen zaradi bolezni. Toda celo podporo, ki je neke vrste pokojnina, dobi dnevničar šele po 40 letih službe.
Ker morajo dnevničarji delati kakor drugi uradniki, gotovo ni pravično, da so tako nezaščiteni in da žive v tako stalnem strahu, da ne izgube nenadno še tega grenkega kruha. Tudi to je vprašanje, ki se mora urediti.
Oblastva naj pomorejo delav stvu do primernega zaslužka
N»l mzOTI 11 a t cx 7Q1oI ■noVol/ trol m o -7 rl v-> i Vi rti _ nrictoln no nnrtoin T<T n 1 o V +1 t tt-i o	rf r\ rl V
Slovenijo je zajel nekak val mezdnih gibanj, kar je pač posledica podraženih življenjskih potrebščin, na kar se podjetniki nikdar ne ozirajo. Mezde so nizke, zato se hudo občuti že malenkostna podražitev potrebščin. V mnogih strokah, kjer je delavstvo predlagalo svoje zahteve podjetjem, še ni prišlo do odločitve. V mizarski stroki v Ljubljani bo odločilno pogajanje v petek. V tem tednu bodo pogajanja tudi za nekatere druge stfoke.
Pretekli teden je bila sklenjena kolektivna pogodba za opekarniško delavstvo, zaposlje-no v opekarni Stavbne družbe na Viču. Pogajanja za kolektivno pogodbo so se končala brez posredovanja oblastev, ker je podjetje
pristalo na pogoje. Kolektivna pogodba za opekarniško delavstvo Stavbne družbe je prva v opekarniški stroki pri nas. Delovni pogoji so zdaj precej izboljšani. Povišane so bile tudi mezde, in sice rza 25 do 50 par na uro.
Posebno pozornost zbuja zadnje čase stavka kamnolomniškega delavstva v Ribnici na Pohorju, ker se je spor med delavstvom in podjetniki zelo zaostril. Prejšnji petek je sklicala inšpekcija dela pogajanja zastopnikov "kamnolomniškega delavstva in podjetij v Dravogradu. Toda podjetje inž. Lenarčiča na pogajanja ni poslalo svojega zastopnika. Bilo je zastopano samo podjetje Res in drug iz Zagreba. Zastopnik Resa je izjavil, da se
| podjetje ne bo pogajalo, dokler bodo delayw ci stražili kamnolome. Skliceval se je na tO« da je delavstvo zasedlo kamnolome in ni pti4 stilo, da bi se odneslo orodje. Delavstvo, sa pa izgovarja, da orodja ne pusti odnesti, kep se je obvezalo, da prevzame odgovornost zanj. V kamnolomih je obdelanega okrog 15Q. vagonov kamenja. Obe podjetji želita odpfr* ljati obdelani kamen, kar pa ne gre v račuii delavstvu, ker bi obrat potem lahko delj čas£f počival. Pred tednom je skušalo podjetje inž, Lenarčiča s svojimi posli odpeljati kamenjaj po ozkotirni železnici. Toda progo so zasedli otroci in žene stavkajočih delavcev in se niso hoteli umakniti z nje. Zene so vpile, da bo-» do kamen odvažali samo čez njihova telesa* Podjetje se je moralo vdati in ni začelo od-* važati kamenje. Toda namerava se baje po-služiti vseh sredstev, da bo omogočilo pre-voz.
S kamnolomniškim delavstvom soglaša vsst tamkajšnja javnost in ribniška občinska upra va je poslala na bansko upravo prošnjo, naj oblastvo skuša čim prej urediti zadevo v korist delavstva. Tudi trgovci žele, da bi bil$ stavka kmalu končana z uspehom za delav« ce. Delavstvo je pri trgovcih zelo zadolženem Pri enem samem trgovcu dolgujejo delavot 140.000 din za živila, kar je znak, da je bil zaslužek prepičel. Delavstvo je čisto obubožano, zato se tudi tako krčevito oklepa stavke kot zadnjega sredstva v upanju, da si b® z njo pomagalo.
Doslej še ni bilo nikakih incidentov in ob-lastvom še ni bilo treba posredovati. Največja nevarnost je, da bi prišlo do izgredov, Č0 bi podjetje skušalo s silo odvažati gradivo. Vsekakor pa prosimo oblastva, da pomorejo delavstvu do zaslužka, od katerega bo mogoče živeti.
V zagrebški nadškoSiji duhovniki ne smejo kandidirati
Glasilo zagrebške nadškofije »Katoličkl list« objavlja okrožnico nadškofa dr. Alojzija Stepinca vsem duhovnikom zagrebška nadškofije, v kateri naglaša med drugim:
»Ker se v zadnjem času vse pogosteje govori o volitvah v narodno skupščino, objavljam vsej duhovščini zagrebške nadškofije:
Noben duhovnik zagrebške nadškofije, delujoč ali upokojen in v kakšni drugi službi ne bo smel pri teh volitvah kandidirati ne-glede na to, kakšne stranke ali skupine bodo pri teh volitvah nastopale. Če pride do volitev, naj se noben duhovnik ne obrača na nadškofijski ordinariat po dovoljenje za kakršnokoli kandidaturo, ker se taka dovoljenja ne bodo izdajala.«
V drugi okrožnici zabranjuje nadškof dr. Stepinac duhovnikom, tako delujočim kakor upokojenim, da bi brez posebnega dovoljenja hodili v civilni obleki, bodisi na področju zagrebške ali druge škofije. Kdor se bo prekršil, ga bo zadela kazen, da ne bo smel maševati.	1
Po Sloveniji gre glas: »Domovina« je za nas;
Politični prefiled
Po vesteh iz Hankova so
Kitajci dosegli pretekli teden znatne uspehe.
Japonci so zaman skušali napredovati v Milini Čaa vzdolž desne obale Jangceja še dalje proti zapadu. Tik pred Caom je bila japonska vojska ustavljena in po krvavi bitki Jpržena nazaj. Na severnem bregu reke so fe morale japonske čete umakniti do Kvang-Jneja. — Veliko število kitajskih letal je napadlo Kiukiang. Med četami japonske vojske v Kiukiangu so kitajske bombe zahtevale Izredno veliko število žrtev. — Te dni so japonski bombniki napadli Kanton in povzročili veliko škodo. Poleg tega je bilo 147 ljudi ubitih, 202 pa ranjena.
Nemški listi objavljajo pregled delovanja nemških in italijanskih letal v teku zadnjih tednov v Španiji. Tako
so napravila italijanska in nemška letala samo na odseku bojišča pri Sa-putitn v 13 dneh 783 vojnih poletov z obstreljevanjem republikanske vojske.
Palje so napravila 28 zapornih poletov proti prihajajočim republikanskim letalom in 348 poizvedovalnih poletov. Naposled so leteli lovski oddelki 1124krat na lovske mlete. Vsega skupaj so oddala italijanska in nemška |etala v teku 13 dni 24.000 strelov iz strojnic jtn vrgla 750.000 kg težkih bomb in 75.000 kg lahkih bomb na postojanke vladne vojske in na razna mesta v republikanski Španiji. V Republikanski Španiji je danes okoli 450.000 frtrok brez doma. Doslej se je posrečilo zagotoviti šele 60.000 od njih streho nad glavo pi skromno prehrano. Pol milijona pa jih še Vedno tava s starši ali brez sem in tja po republikanski Španiji. Stotine med njimi pa-: £ajo kot žrtve bombardiranja z letali, tisoči pa umirajo počasi od lakote. Niso redki prl-
rri, ko prinašajo v otroška zavetišča deco, je oslepela zaradi lakote.
Kakor poročajo iz Prage,
se nadaljujejo pogajanja med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci,
vendar še ni znamenj, da se bo sporazum kaj kmalu dosegel. Angleški posredovalec lord Runciman, ki biva že nekaj časa v Pra-pi. se zdaj v prvi vrsti zanima za gospodar-
ski položaj v sudetskih pokrajinah in zbira zadevni material.
Pred dnevi se je sklenilo
premirje med Rusijo in Japonsko, ki bo pa menda le začasno.
Japonci so morali pristati na vse pogoje Rusije in zapustiti vojaško najvažnejše položaje na Čangkufengu. Kljub premirju se na obeh straneh mrzlično pripravljajo na na-daljne boje. Rusi kakor Japonci z vs0 naglico gradijo strelske jarke in druge utrdbe ter .zbirajo ob mandžurski meji večje oddelke vojaštva.
Splošno vnemirjenje povzročajo v Evropi
velike nemške vojaške vaje, pri katerih sodeluje nad milijon vojakov in ki bodo trajale do konca septembra.
Pričetku vaj v Jiiterbogu je prisostvoval tudi kancelar Hitler. Nemci sicer naglašajo, do imajo vaje izključno vojaški, a nikakega političnega značaja, vendar trdijo' angleške' in francoske vesti, da pomenijo v prvi vrsti veliko demonstracijo proti Češkoslovaški. Po' vesteh praških listov je točasn0 ves' Dunaj preplavljen z nemškim vojaštvom in nemškimi vojaškimi avtomobili. Železniška proga od Linza proti Dunaju je skoro ena sama veriga vojaških vlakov. Vsak vlak šte-, je po 10 do 20 tovornih in več osebnih vagonov. Tovorni vagoni so skrbno '.prekriti s platnom, vendar pa se skozenj vidijo topovi in drugi vojni material. Po zadnjih vesteh se premikajo nemške čete proti češkoslovaški meji. Angleški tisk postaja čedalje bolj pozoren na velike nemške vojne vaje, ki .jih smatra
za nevarno igro v tem napetem položaju in kot uvod za splošno mobilizacijo.
Svoja izvajanja opira angleški tisk na dejstvo, da je bilo pridržano v vojašnicah vse vojaštvo, ki je pravkar dovršilo svojo dvoletno obvezno službo in bi se moralo vrniti domov. Izdana je bila med drugim tudi na-redba, da ne sime noben moški v starosti do 65 let zapustiti Nemčije Nadalje,je bilo nad deset tisoč vagonov in strojev rezerviranih za vojaštvo. Po mestih na Bavarskem so mobilizirali tudi na tisoče žensk, ki jih sedaj uporabljajo za uradnice po vojaških uradih, za delavke v tvornicah in za druga
dela. Vpoklicanih je tudi več tisoč zdravnikov in bolniških sester.
Londonski listi se v zvezi z nemškimi vojaškimi vajami bavijo tudi s položajem v Češkoslovaški in naglašajo,
da Češkoslovaška čisto hladnokrvno gleda na razvej dogodkov.
Doslej na meji še nikjer ni prišlo do izgledov in tudi še nikjer v državi ni sledu o
poplahu. Češkoslovaška vojska je že več mesecev v pripravljenosti.
Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Hull je imel p0 radiu govor, v katerem se je bavil s splošnim mednarodnim položajem. Med drugim je naglasil, da že
' v bližni bodočnosti ne bo več mogoče, da bi šli nekateri narodi po poti nasilja, drugi pa po poti razuma.
Pod silo razmer bodo morali iti vsi narodi po isti poti, če se hočejo izogniti nedogled-nim posledicam. Na svetu mora spet zavladati zakoniti red, v katerem miroljubni, gospodarski in kulturni odnošaji ne bodo moteni. ,< T - .
Gospodarimo
Tedenski tržni pregled
GOVED IN SVINJE. Na ptujskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 5, voli II. po 4.25, voli III. po 4, telice I. po 5, n. po 4.50, HI. po 4, krave I. po 4.75, n. po 3, III. po 2.50, prašiči špeharji po 9, prašiči pršutarji po 8 do 9 din.
VINO. Pri vinogradnikih okoli Konjic in okoli Ptuja stane navadno mešano vino 4 do • 5, finejše sortirano vino pa 6 do 8 din liter.
VOLNA. V Kranju se je trgovala neoprana volna po 24 do 26, oprana pa po 32 do 36 din kg.
KRMA. V Ljubljani se je trgovalo seno po 55 do 75, slama pa po 40 din za 100 kg.
MED. V Slovenjgradcu je bil čisti med po 18 din kg.
Sejnr
21.	avgusta: Dokležovje;
22.	avgusta: Litija, Nova vas pri Rakeku; 24. avgusta: Javorje pri Litiji, Kočevje, Laško, Murska Sobota, Slovenska Bistrica,
VAŠKI APOSTOL
PO L. GANGHOFERJU PRIREDIL B. E.
»No, da,« se je Janez posmejal, »tako sem. pač napravil, kakor se mora. Tu se ni treba prav nič zahvaljevati.« Pogledal je dekle, ki |e stalo za materjo. »Ali si strah že prespala, Lizika?«
Molče ga je pogledala. Janezu se je smeh Jtar razkadil. Videl je presenečen dvoje velikih, vročih oči in nekoliko zardele veke.
Kajžarica je dregnila hčer s komolcem. »Reci vendar kakšno besedico!«
Obotavljaje se je Lizika iztegnila roko. »Hvala — za mater in —«
»No, no. Meni se ni treba zahvaljevati!« Janez jo je prijel za roko. »Vidim, da ti gre fahvala nerada z jezika...«
Posmejala se je. »Zdaj nič več, Janez. Res hvala!«
Peter je položil Janezu roko na ramo. »Vi-0iš, ti se že znaš z njo pogovoriti!«
Zdaj se je lahko Janez spet smejal. Prijazno se je poslovil od Kajžarice in gledal ga Liziko, dokler ni s šepajočo materjo izginila na cesti. »Prav imaš. Srčkano dekle je,« Pogledal je kvišku, kakor tisti, ki se hočejo prepričati, ali ne dežuje. S cerkvene strehe je curljalo. Sneg je kopnel. »Poglej, vreme Se preobrača!«
Peter ga ni slišal. Njegove oči so še nekaj tekale po cesti. In iznenada je dejal: ^ »Janez, ali me še kaj potrebuješ?« t »Ne. Zakaj pa vprašaš?« '	M*
»Z Nano bi šel domov. Saf veš, da ji fant-
je radi nagajajo. Kadar sem jaz poleg, se pa1 ne upajo.«
»Prav imaš! Kar pojdi z njo.« Janez je vzel iz telovnikovega žepa smotko in prižgal ob cerkvenem zidu žveplenko. »Samo, da ne boš potem pozabil iti h gospodu župniku!«
»Ne, ne bom. Takoj po kosilu pojdem k njemu. Zdaj po maši je lačen in ga bom pustil, da bo vsaj v miru pozajtrkal. Pozdravljen!« Peter se je obrnil in šel. Nogo je nekoliko vlekel za sabo.
Ko je Janez v miru kadil, je stopil k njemu eden izmed domačih fantov. »Slišiš, kaj ti je pa padlo v glavo, da se tu pred cerkvijo postavljaš z dvema takšnima ženskama? Ali mar ne veš, kaj je bilo nocoj ponoči?«
»Je že dobro! Kar v miru me pusti!« Janez je odrinil fanta v stran. »Tamle prihaja moja Julka. Zdaj ne utegnem misliti na druge reči.« Oči so se mu zaiskrile, ko ji je stopil nasproti. In ko jo je gledal, se mu je menda zbudil nekakšen spomin. Oko mu je ušlo na cesto, potem pa se je spet vrnilo k Julki. Nato se je zasmejal, kakor se more samo tisti človek, ki gleda svoje premoženje in je z njim zadovoljen. Njegove dobre volje prav nič nista motili »pobožna« nepri-stopnost neveste in nergavost njene matere. Ko je šel z njima po cesti, kamor so se zlivale množice, odhajajoče iz cerkve, je povedal nekaj tako okroglih, da se je še Jezni čin ledeni obraz odtajai. »Takšen, kakor si da-
nes, pa še nikoli nisi hil. ,Človek bi rekel, da si se ga zjutraj na tešče napil«
»Tisto ne, mati, ampak danes je nekaj v meni, pa sam ne vem, kaj.« Po teh besedah je pogledal Julko. »Kaj, Julka, do velike noči ni več daleč?«
Skrivaj, se mu je .pasmehnila. V. očeji ji je nekaj zagorelo, potpm pa se je spet zresnila, kakor -bi se bila sppmnila nečesa neprijetnega. Majhna guba se ji je pokazala na čelu in se ni prav nič podajala njenemu obrazu.
Ko so zavili s ceste na .polje, so se srečali še z nekaterimi sosedi. Nastal je klepet, ki je dal J.eznici toliko dela,( da sta Janez in Julka lahko nekoliko zaostala. Ko je pot zavila okoli neke žive meje, je Janez izrabil priložnost, da je objel svojo nevesto. To je storil zelo temeljito, ker je računal, da se bo Julka iz strahu pred materinimi vsevidnimi očmi branila. Toda tako naglo, kakor bi bila sama komaj čakala na to priložnost, je tudi ona ovila roke okoli njegovega vratu in ga je začela vneto poljubljati, da je Janez kar neumno pogledal. »Srček! Julka!« .In spet mu je zaprla usta, ,z vročim poljubom.
»Ali vama tekne? Kaj?« se je začul za njima posmehljiv glas. Hlapec Miha je bil. Janez in Julka sta planila vsak sebi. Janeza je prijelo, da bi bil Mihi primazal klofuto. Julka pa te motnje ni tako resno jemala. Posmejala se je, kakor bi se ji bilo dobro zdelo, da je Miha,prišel. Miha se je tedaj prestopil, napravil ovinek okOli njiju in dejal: »Le nič se ne brigajte zame. Ne bom več gledal.«, Vtaknil je,roko v žep in začel hiteti za ljudmi, ki so bili pred njim, potem pa je iznenada spet obstal in zaklical čez ramo:
»Danes sta, ofca tako vesela, da se ne bosta
Ta železobetonska stavba, ki se zdaj dogotavlja, je last veletrgovinske tvrdke Stermeckl v Celju in je to danes največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji, široka in dolga je po 25 m in ker jS vsa podkletena in štirinadstropna, je za trgovinski promet na razpolago 3750 m2. Za stavbo se ja porabilo 60.000 kg ali 6 vagonov železa in 25 vagonov cementa. — Ta trgovinska hiša, katero zid al stavbenik inž. Anton Umek iz Ljubljene, je najmoderneje urejena, ima garderobe, električno dvigalo, centralno kurjavo, lastno avtomatično telefonsko centralo z dvajsetimi postajami, vse prostore parketirane itd. Tvrdka zaposluje v trgovini, razpošiljalni, pisarnah in v tvornici za perilo irf obleke stalno okoli 200, a kadar se izdelujejo vzorci in odpravlja cenik, 300 ljudi. Za to največjo domačo trgovinsko hišo v Jugoslaviji je že pripravljenega toliko blaga, da bodo vsi prostori nabit d polni. Vse to blago si vsakdo lahko ogleda, ne da bi mu bilo treba priti v Celje. Napisati je treba samo eno dopisnico na »Največjo domačo trgovinsko hišo Stermecki, Celje št. 22 in v enem alt dveh dneh prejmete cenik in vzorce, iz katerih je razvidna vsa zaloga.
Sv. Duh (ljutomerski srez), Št. Jernej na na Dol., Velenje;
25.	avgusta: Loka pri Zusmu;
26.	avgusta: Breg pri Ptuju, Rajhenburg, Veliki Gaber.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 16. t. m. v devizah (s prišteto premijo):
lholandsiki goldinar za 23.74 do 23.88 din;
1 nemško marko za 17.44 do 17.58 din;
1 angleški funt za 211.79 do 213.84 din;
1 ameriški dolar za 43.22 do 43.59 din;
100 francoskih frankov za 118.22 do 119.65 din;
100 češkoslovaških kron za 150.19 do 151.29 din:
100 italijanskih Ir 228.44 d0 231.53 din.
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 485.50 din. Nemški klirinški čeki pa so bili v Ljubljani po 14.47 din.
Drobne vesti
— Jesenska prireditev ljubljanskega velesejma bo letos od 1. do 12. septembra. Za to prireditev je glavna direkcija državnih železnic dovolila polovično voznino, in sicer za potovaiaje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na odhodni železniški postaji je treba kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Na to izkaznico bodo v Ljubljani na velesejmu dali potrdilo o obisku in izdali vele-sejmsko legitimacijo, nato pa bo imel obisko valeč brezplačen povratek. Jesenski velese-jem bo podal nastopno: mednarodno razstavo fotografij in filma, umetnostno razstavo, prvo zvezno banovinsko razstavo vseh vrst malih živali in produktov (koze in ovce bodo razstavljene od 4. do 8: septembra), razstavo sivorjave govedi 10. do 11. septembra, državno razstavo plemenskih psov od 1. do 2. septembra, gospodinjsko razstavo »Naši gostje« razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, tekma jugoslovenskih harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in za prehodni pokal za leto 1938-39. (11. septembra). Obiskovalcem bosta na razpolago tudi prijetno zabavišče in pa variete.
= Jabolka v dravski banovini dobro kažejo. Ceni se, da jih bo za izvoz 2500 do 3000 vagonov. Tudi v Srbiji kažejo jabolka zelo dobro in se pričakuje, da se bo iz Požege, Cačka, Kraljeva in drugih srbskih krajev iz-vozilo okoli 1000 vagonov jabolk. V Češko-
zanimala za peklenske reči. Drugače bi vama lahko nekaj povedal.«
Julka, ki je menda slutila, da se za temi besedami skriva neka hudobnost, se je ujezila: »Povedal? Kaj povedal?« Njen glas se ni prav nič podajal njenemu obrazu. »Zaradi mene lahko pripoveduješ, kar hočeš.«
Janezu je menda že splahnela jeza. »Kar pusti ga, naj govori. Če hoče, naj naju za-toži materi. Poljubila sva se pa le.«
»Zdaj pa že vsi vedo, da!« je zaklical Miha. »Zdaj pa vedo!«
Spet se je ujezila Julka. »Kaj vedo? Kaj?«
Miha je izpod čela pogledal Julko. Potem je dejal: »Kaj počenjata ponoči Kajžarica in njena punca. Da, zdaj pa vsi vedo!«
Nekoliko presenečen zaradi tega nenadnega preokreta je rekel Janez: »Kaj naj pa vendar počenjata? Spita, kakor vsi drugi ljudje.«
»Da, spita. Med tem pa hudič dela name-stu njih.«
»Norec, kaj pa misliš!«
»Kakšen norec? Kaj? Če je pa nočni čuvaj nocoj o polnoči na svoje oči videl, kako je zlodej pri Kajžarici drva sekal! Zdaj vedo to že vsi. Ampak zdaj bomo tudi obe pognali iz vasi, da se bo za njima kadilo!« S to grožnjo je potem Miha spet odhitel naprej, da ujame druge.
»Le glej, da hitro izgineš!« je zaklical Janez za njim, »Drugič pa me pusti v miru s takšnimi oslarijami. Si boš moral poiskati že kakšnega večjega osla, kakor pa sva Julka in jaz.«
Ponižna nedolžnost ob njegovi strani pa se menda ni marala prištevati k pametnim, kakor se je hotel Janez. Prekrižala se ie. »,Te-
slovaški, Nemčiji, Franciji, Švici, Angliji in tudi v drugih državah bo letos sadje slabo obrodilo, in je zato upati, da bomo mogli z lahkoto spraviti naš pridelek v tujino.
— Poslabšano stanje hmeljskih nasadov v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da so se upi na hmeljsko letino zadnje dni poslabšali. Doslej je bilo vreme zelo ugodno, tako da so hmeljarji v splošnem pričakovali
zes, Jezes, pa sem si že mislila, da je tako.«
Janez jo je prijel za roko. »Julka, ne bodi čudna! Pa vendar ne boš verjela v takšne neumnosti!«
»Da, da! Verjamem! Zdaj bi dala za obe roko v ogenj. Stara je copernica, mlada je pa naredila točo, ki nam je oves stolkla.«
»Julka!« Mlademu Gozdniku je zalila kri obraz. »Poslušaj me vendar!«
»Nič ti ni treba pripovedovati! Zdaj se že lahko dokaže. Obe sta s hudičem v zvezi.« »Njen drugače tako nežni glas je postal skoraj vreščeč, ko je začela naštevati najmanj tucat vzrokov, da morata biti Kajžarica in njena Liza čarovnici, in sicer prav nevarni.
Janez je čakal, da je iztresla svoje dokaze in od govorjenja utrujena zasopla. Potem ji je položil roko okoli pasu in jo prav lepo pritisnil k sebi. »Zdaj pa pusti še mene, da ti bom nekaj rekel. Potem boš vsaj enkrat videla, kako nespametni so ljudje in kakšne neumnosti verjamejo.« Posmejal se je. »Hudiča, ki je Kajžarici nocoj pomagal iz krščanske ljubezni, poznam prav tako dobro kakor tebe in sebe. Moj najboljši prijatelj je.«
Začudeno ga je pogledala.
»Da. Ali veš, kdo je bil tisti hudobec nocoj? Naš Peter!«
Na njenem obrazu se je pokazalo nekaj kakor razočaranje. »Peter? Kako pa pride Peter o polnoči h Kajžaričinemu domu?«
»Ponoči je sesekal seženj drv, ki sem ga bil sirotama včeraj dal.«
Julkin obraz je postal temno rdeč, njen glas pa še bolj zadirčen kakor prej. »Kako Da orideš ti do teea, da razmetavaš najin
dobro letino. Zdaj pa so se nasadi na peščen nih tleh zradi vročine poslabšali. Listi hmeljske rastline so začeli od spodaj navzgotf rumeniti in se sušiti. Dobro razviti nasadi v nižjih legah zaenkrat še ne kažejo škoda.
= Taksa pri izvozu svinj v Avstrijo se ukine. Dne 1. t. m. je bila uvedena pri izvozu svinj v Avstrijo posebna taksa za izravnavo' trgovskega dobička, in sicer v višini 100
les?« In še med takšne ljudi. Pa kar cel seženj !«
»No, veš,« — Janez je prišel v zadrego^ »— ker so moje sani snoči dekletu raztresla dračje in ker bi bil še njo skoraj povozil Z njimi.«
»Povozil bi jo bil!« je tedaj udarilo iz Jul-ke. »Prav nič je ne bi bilo škoda. Na drobna kosce bi jo bil zdrobil. Bog bi bil tega vesel* Jaz pa tudi!«
Pogledal je zlovestni ogenj, ki je gorel v njenih očeh, potem se je preplašen zastrmel vanjo. »Julka! Saj te več ne morem spozna« ti! Kako moreš tako govoriti! Človek je ven« dar človek!«	(•(•
»Copernica ni človek!«
Zdaj se je pa Janez ujezil. »Copernica, copernica, copernica? Nehaj že vendar takšne kvasiti. Tega od tebe ne maram slišati* Čarovnica ni! Kajžarica je poštena in pridu na ženska. Če ne bi bila takšna, je Petelf ne bi maral. Pa tudi o Liziki ne more nihč$ reči ničesar slabega —«
»Tako? Tako?« mu je segla Julka v beg sedo. »Ali je tebe že tudi zmešala? Ta? S tistimi očmi, ki so kakor dve kolarabi? Ali si ji moral nazadnje s tistim sežnjem drv kaj plačevati? Kaj?«
Morda Janez ne bi bil raumel zmislaE njenih besed, toda njen smeh in njen pogleij sta dovolj jasno izdajala, kam je merila. Ifj; to je zadelo Janeza kakor udarec s pestjo. »Julka, te besee pa vzemi nazaj!«
Zakrohotala se je.
»Nazaj jih vzemi. Na mestu, ti rečein, Ali pa —«	'A
»Ali pa? Kaj?« je uporno rekla. 7
din od svinje. Že takrat smo poročali, da so izvozniki napravili korake pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da se ta taksa ne uvede, ker bi onemogočila dobičkonosnost Izvoza s-*inj v Avstrijo. Sedaj poročajo iz Beograda, da je minister za trgovino in industrijo na predlog zavoda za pospeševanje Eunanje trgovine to takso spet ukinil. Zdaj nastane vprašanje, ali bo zavod od 1. avgusta že plačano takso spet vrnil izvoznikom.
= Velik svetovni pridelek pšenice. Na Svetovnem žitnem trgu je opažati zadnje mesece padanje cen, kar je v zvezi z ugodno letino pšenice. Po podatkih mednarodnega kmetijskega urada v Rimu je letošnji pridelek pšenice v 16 najvažnejših državah za preko 120 milijonov metrskih stotov ali za 14*/« večji kakor v lanskem letu. Za teh 16 glavnih pridelovalnih držav se navajajo naslednji podatki o letošnji pšenični letini v milijonih metrskih stotov, v oklepajih razlike nisproti lanski letini): Zedinjene države 263 ( + 25), Kitajska 174 (—), Britska Indija 107 (+8), Kanada 103 (+53), Francija 95 (+24), Italija 70 (—11), Rumunija 49 (+12), Jugoslavija 25 (+2), Madžarska 25 (+5), Bolgarija 17 (—), Japonska 13 (—1), Mandžurija 11 (—), Grčija' 10 (+1), Alžir 9 (—), Maroko (+1), Tunis 4 (—1). Najobčutnejše povečanje letošnjega pridelka opažamo v Kanadi, Zedinjenih državah in Franciji, Le Italija izkazuje znatno manjši pridelek.
= Prepoved uvoza živine v Italijo. Italijanska vlada je te dni izdala prepoved uvoza živine v Italijo, in sicer zaenkrat z veljavnostjo do konca letošnjega leta. Italijanski listi zatrjujejo, da Ima ta prepoved le prehodni značaj. Prepoved uvoza zadene predvsem Madžarsko, Jugoslavijo in Rumunijo, ki izvažajo največ živihe v Italijo.
Maribor dpbi. d ve novi tvjornicj. Mati-' bor z okolico ima vejikp število tkaninskih tvomic in dve , tvorci ?a , izdelavo., n^Pr, mestnih delo.y za tekstilne (stroje,,^daj .pa,,S£ pripravlja ustanovitev še,	novtvpr-
pic na Teznem. Prvo ustanovi Henrik Hyt-ter. V te svrhe se prezidava bivša Al)tikova gostilna ob Tržaški cesti.. Pr^v za, Jj>ravj to ne bo tkanin^ka tvdrnica, temveč zaenkrat Bamo tkaninska obrt, združeaVa z veliko krojaško delavnico. Podjetje bo imelo' štiri stkti ve za tkanje sukna.' Drugo tvornico zgradi trgovec iPnter, ki zalaga tkanirtske' tvtfrni-ce s stroji in nadomestnimi deli. Doslej so se ti stroji in nadomestni deli po večini, u.va-Sali fz tujine; le nekaj se je izdelovalo do-
ma. G. Pinter pa namerava izdelovati v svoji tvornici vse potrebščine za tkaninsko industrijo.
— Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se začne novo šolsko leto v začetku novembra. Šola ima dva oddelka letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev. To zimo, ki pride, bo samo drugi tečaj. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za celoletno šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. dombv-nico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki' ne stopijo v zavod neposredno iz kake drUge šole, 5. izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinska taksa 4 din), ki se potegujejo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev,' da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev, 7. uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu in družinskih in premoženjskih razmerah staršev (številčno stanje družine, posebne razmere, koliko rede konj, goveje živine in svinj in podobno). Starost najmanj 16 let in najmanj dobrim1 -uspehom dovršena osnovna šola/ -1 Pri vstopu v šolo1 napravijo učenci kratek-sprejemni izpit iz slovenščine iri računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več-razredov.meščanske šole ali-kake nižje srednje šole. Hkratu pne-iftče /njih zdravstveno stanje šolski .zdravnik. Mesečna oskrbnina znaša od 75 do 300 din po premoženjskih in družinskih razmerah . prosilca in .se plačuje mesečno vnaprej. Pfosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložitf pod' 7) navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih rn gospodarskih razmer. ^ ' ~	.... ' - « , =" Zimska kmetijska šola v št. Juriju ob južni železnici. I. tečaj te. zimske kmetijske šole se začne 3. novembra ter bo trajal do 3L
marca 1. 1939. Isti učenci bodo prihodnje leto sprejeti v II. tečaj, ki bc> prav tako petmesečen. V zimsko šolo bodo sprejeti zdravi, najmanj 46 let stari sinovi kmečkih, staršev^ določeni, da ostanejo na domači kmetiji. Gojenci bodo stanovali v zavodu, kjer dobe vso oskrbo. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z 10 din (banovinski kolek), je poslati ravnateljstvu kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici najpozneje do 1. oktobra. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šollanja in da ostane prosilec po končani šoli na domačj kmetiji, in davčno ali občinško potrdilo o velikosti posestva in višini neposrednih davkov, kar je potrebno za dosego banovinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto. Oskrbhina znaša mesečno od 100 do 300 din in se določi po premoženjskih razmerah staršev. Prednost. zimske šole je v tem, da se kmečki sinovi v zimskih mesecih izobrazijo v' vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji, da ni treba gospodarju najeti drugih delavcev. Druga prednost pa je, da gospodar laže poravna oskrbnino v enem 'letu sa pet mesecev kakor za enajst in pol meseca. Kmečki fantje, ki se zanimajo za tako kmečko izobrazbo, naj čimprej vložijo sVoje prošnje na gornji zavod.
DOM 1 I
BOČNA PRI GORNJEM GRADU. V nedeljo 21. t. m. ob pol 15. bo odkritje spomenika v' vojni padlim vojakom pod pokroviteljstvom ,Ugodne ge. Jožefine Viktorije Zipki-nove. Po' odkritju bo proslava 201etnice Jugoslavije., "Savinjčani, pridite!
LJUBNO OB SAVINJI. V petek 26. t. m. bo na Ljubnem, jpremiranje Razstavljenih bo okrog 50 glav živine (belo slovensko govedo). Za razstavo se je. nabralo okrog 10 tisoč din nagrad'iz raznih javnih virov. Rejci bele govedi vljudno vabljeni!
SV. KRIZ PRI KOSTANJEVICI.. Sokol se marljivo pripravlja na svoj javni nastop, ki bo 21. t. m. Četudi že nad leto dni nima društvo telovadnice na'razpolago, katero je od ustanovitve uporabljalo, • vendar ne kloni in vadi vse svoje edinice na prostem v zavesti, da je le v
»Ali pa ti dam besedo, da ne napravim niti koraka več s teboj!«
Zdaj je bila pa ona tista, ki je prestrašeno pogledala.' Todž'pottem 'š^ je spet zakfoho-tala in se obrnila.,
»Julka!« Njegov glas je zvenel čisto ubito. »Moja beseda je beseda!«
Ne da bi mu bila odgovorila1, je šla^dalje proti tistim, ki'so bili spredaj in ki' so tako glasno prepirali;-da se'je s&šklo dO žive meje.	. -- »m
Mlademu GdzdrfikU' je šihiia 'toi'' V * glavo. S tako zmedenim pogledom je strmel za od1 hajajočim dekletom, kakor bi -se pmMijitn izgubljal beli-, solnčtti;-svet. Videl' je ;tfateč spredaj, kako je Jeznica s svojim sprčtrt4-Stvom izginjala za kopo snega: Pottem je fho-gel gledati samo 'še' Jtffko, 'ki stopala v breg in hitela za njtt Jaftez^e '-zajecljal" samemu sebi«" »Ali more 'biti "to1 resno? Mora jne prositi odpuščanja!«
Julka je hitelaf dalje in »'se-niti ozrla ni. Potem je tudi ona "izginila- za zasneženo kopo. »Julka!« je zakHcal Janez in začel teči. Iznenada pa je obstal kakor pjikovan m stisnil pesti. -»N©, saj bi se moral- samega ®ebe sramovati.« • • - -» *> rpi r
Ze se je hotel obrniti. Potem rse mu je zbudilo poslednje upanje. Če bo videla,' da> on ne mara odnehati, bo morda ■ prišla, —ali pa Vsaj zaklicala. Samo njegovo ime! Naj bo potem v božjem-imenu spet vse dobro-. Odpustil ji bo.. „ .,..^-1 * /> .	... » Stal je in prisluškovala Toda v tišini soln-Čnega jutra se ni slišalo nič drugega kakor lum snežnih kosmov, ki so padali z žive meje.
Janez si je z drhtečo roko naravnal klobuk
in odkimal, kakor človek, ki življenja in samega'seb'e ( več ne razume, — potem pa se je počasi obrnil in zavil nazaj proti cesti. 1 "V zvoniku so se' spet oglasili zvonovi'. Ura je bila eijajsta. Jiho ozračje je vztrepetavalo o!d teh, glasov. In dokler je zvonilo, so padali snežni kosmi' z žive meje dosti bolj kakor prej.
Gozd po gorskem pobočju, "ki je bil prejšnji večer še belkasto siv, je dobil zjutraj komaj Viden zelenkast nadih, ker so 'se začele hoje v toplem solncu otresati svojega zim-
. !■■■. . ■ 5<*i:i li T'!* c	-	, n .. i,
skega bremena.	'
POvsod se je slišalo pridušeno kapljanje:'V zamrzlem potoku je začel prasketati led, tam gori pa. sfe'Je Sobice smejalo v sinjini, se smejalo zamrzlemu svetu in neznatnim ljudem z njihovim j neumnostmi, vesel j eni in žalostjo. Na vse to je svetilo, vs£ to je ovijalo š svojim zlitim lesketom.
Senice s'o poskakovali po' 'grmovju, se kopale v snegu ih 'se na solrfcu sušile. * " ' Janez pa »poučne igre« drobnih ptic danes rii gledal tako kakor takrat, ko je z župnikom govoril. "Še Opazil je ni: Videl je samo izpremčnjeni obra/svoje Julke; slišal je rffen vreščeči glas in vse tiste grde besede; ki mu jih je bila vrgla V obrSz.' In ne da bi bil dosti mislil, je sam pri •sebi čutil,-da-je danes videl neko drugo Julko, ki je prej ni>poznal,' Julko, ki mu -ni bila prav nič všeč, in da mu je bilo'iz sreče iztrgano najboljše: čisto 'veselje -človeka, ki verjame - v -svet in ljudi. Tega si seveda z besedami ni -«nal reči; toda v njem je bilo in ga je kar dušilo. Najrajši bi bil sedel ob cesti v sneg in začel tuliti kakor otrok, ki se mu je razbila najljubša igrača. On, ki mu še živ dan ni sen-
ca zakrila življenjske poti, se je čutil v tej prvi srčni bolečini tako osamelega, tako brez pomoči. Godilo se pi^je.^kgr ^loveku, ki še nikolj ni čutil bolečine, pa je potem prvič spoznal, kako je neprijetno, če človeka boli zob. Da, takšni ljudje §0 kar obupani in bi skočili iz kože, samo da bi potešili svoje bolečine.
V takšnem razpoloženju se je potem Janez vrnil domov.' '
, Starega Gozdnika ni bjlo doma. V gostilni so imeli Občinsko sejo in seja se je navadno rada precej dolgo zavlekla. Take dni ga doma niscJ čakali s kosilom. Zato je- tudi dekla takoj, ko je Janez stopil v hišo, prinesla na mizo lonec z juho. Pfeter, oba^ hlapca in kravja dekla so "ga že čakali za mizo. Samo pastirja še ni bilo.
' Ko je Janez stopil v- izb.o, -je -Peter takoj na njegovih očeh bral, da se mu "-je nekaj primerilo. »Janez, kaj pa ti je?« ga je v skrbeh vprašal.
»Nič!« Janez je zagnal klobuk za peč, suknjič pa je kar strgal s sebe.
»No, nikar ne bodi tako neugnan —«
»Mir rtu*" cM jI« Ze je* kazalo, da še bo. vsa jeza, ki se je v Janezu nabrala, stresla na Petra. Saj je bil prav za prav op vsemu kriv. On je zbudil v njem noro sočutje in jfe odpeljal seženj drv. ki je zaradi njega nastala vsu nesreča, kakor velik ogenj zaradi neznatne iskre. Take misli so švigal? po Janezovi razgreti glavi. Ko pa.je stopil proti Petru in videl njegove .odkrite,, dobre oči v širokem, grdem obrazu, mu ni rekel niti ene slabe besede. Da bi se ogniL-nadaljnjemu izpraševanju, se je prekrižal.in začel moliti naprej.	**" -hodnjič.)

delu moč sokolstva. Kljub vsem oviram si je Sokol nadel težko nalogo, postaviti si svoj dom, za katerega je stavbišče ž'e pripravljeno. Bratska društva in vsi prijatelji sokolstva se iskreno vabijo, da s svojo navzočnostjo moralno in gmotno podprejo društvo, ki z velikim naporom kljubuje sovražnikom. Na svidenje!
*	Kamnik generalu Maistru. V Kamniku bodo odkrili spominsko ploščo generalu Rudolfu Maistru na njegovi roistni hiši. Ploščo bo postajvila občina. Prvotno so hoteli vzidati na oglu hiše ploščo z doprsnim kipom ali pa samo glavo, našega narodnega.. .1 unaka in pesnika, izklesano iz marmorja. Iz osnutka, ki ga je napravil kipar g. Peter Loboda, je bilo videti, da bi bila ta rešitev prav posrečena, a tudi precej draga. Občinski odbor je dolgo kolebal in se ni mogel odločiti, zdaj pa so -vsi mišljenja, da'je najboljše: če Se na rojstni hiši vzida samo spominska plošča, za drugo pa je še vedno čas Nadzornik g. Sadnikar je napravil prav okusen osnutek za spominsko ploščo.
*	Škof bo blagoslovi! sokolski dom. »Vreme« poroča: Sokolska četa na dubrovniških otokih je zgradila svoj dom irt s6 pripravlja na to. da svečano blagoslovi dom in novo sokolsko zkslavo. Pri tej priliki bo V Šipanj-ski luki velika sokolska svečanost. Ker katoliški duhovnik v Šipanisk; luki ni hotel posvetiti ne doma ne zastave, je sklenil to storiti duhovnik in stari nacionalni veteran don Jero Čik. Na žalost pa je zbolel in ni mogel izpolniti dane beesde. Zaradi tega se je sokolska četa pismeno obrnila na dubrovni-škega škofa dr. Careviča s prošnjo, da bi oh osebno blagoslovil sokolski dom in sokolsko zastavo. Škof dr Carevič je pismeno odgovoril, da bi zelo rad osebno prišel na to pomembno sokolsko svečanost, a bo zadržan. Zato da bo poslal svojega namestnika kanonika dona Nika Živanoviča.
*	Nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos na nedeljo 11. septembra Tekmovalo se bo v sedmih skupjnah (diatonična harmonika, kromatična harmonika, mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10 let starosti na diatonični ali kromatični harmoniki, profesionalci, proizvajalci m trsovci harmonik.
i Oi «n
Vam bo potrdilo iz lastne skušnje:
najboljša nega z a dragoceno perilo je zares dobro
' milo, kakor je Scbichi ovo ferpeniinovo milo. To
. 53 •.''. !T2« ti ! . v.	V.
milo odpravi temeljilo in prizanesljivo vso nesnago. Perilo je bolj trpežno in vedno bleščeče belo.
CHICHT™ TERPENTINOVO MILO
pere
II V v v
bleščeče belo
skupine, tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in za naslov jugoslovenskega prvaka za letp 1938-30, posebna skupina za one igralce, ki so na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado) Prijavni rok bo zaključen 1. septembra Prijave sprejema urad Ljubljanskega .vele-sejma, ki .pošlje na željo zadevna navodil^ brezplačno.
* Velike konjske dirke na cvenskem dirkališču pri Ljutomeru bodo v nedeljo 4. septembra. Konje je prijaviti samo 28. t. m. od i9 do 12. ure. Dirke se bodo vršile po določilih dirkalnih pravil. Za zmagovalce so razpisane nagrade.
* Polovična voznma na jesenski ljubljanski velesejem, ki bo od 1. do 12. septembra. Obiskovalci naj kupijo na odhodril postaji ali' pri »Putniku« direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško izkaznico za 2 din. Železniške karte pri prihodu v Ljubljano ne smejo oddati, ker bo veljala ta skupno z železniško rumeno izkaznico, na kateri se potrdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri blagajni. Polovična voznina bo veljala za prihod v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra.
OUVEfc CURWOOL>
17
Dolgo časa je poteklo brez pogovora Blake je ubraP Hitrost, ki 'mara 'izčrpati Živali še predert^nastane noč. Ob petnajsti «rv sbJ bili petintrideset milj oddaljeni od -koče, v kateri je posfal Blaife jetnik.-Zadnje ure so l drseli po ledu reke skozi^enolično-puščaVno ravan br^Z drevfa^zdaf—'bilo je med pet-j najsto in šestnajsto uro — pa-' so> začeli' prihajati spet v go^dhato-pokrajino. Ko je postajalo obrežje čedalje bolj zaraslo z- drevjem, je zakričal tfilip Blakeu, <naj vozi po sre- • di reke. Blake je ubogal brez ugovora.'Širina ledenega traku je nudila-pomirjajoče -prost pregled. Reka je bila le na-'redkih-mestih ožja od dve sto metrov v pogosto-pa-dvakiat» toliko široka. Iz- zasede bi jih mogla doseči samo krogla iz puške Kadarkoli- so se vozili mimo sumljivega-mesta, je- korakal Filip-te£-no ob Blakeu s pripravljenim revolverjem V roki Če napadejo sani, bo ob življenje. O tem zločinec ni dvotnil. '
Uro prej, preden je nastopil sivi somrak1 severne noči. ie začel Filip čutiti učinkovanje naporne poti. Ure krčevitega negibanja na saneh'so zarisale tudi v Celijino obličje sledove utrujenosti: Zlasti pa so bili psi', izčrpani ,Samo .BKl^e -je hil videti' neutrudljiv. Bila je osemnajsta ura, .ko je Filip na čisto odprtem ravnem prostoru tzaukazal ustaviti vozilo. Potovali šo devet ur iri' imajo za seboj petdeset milj. *	*"'._'' ; ?
Prvo, kar je storil Filip, je-bilo zvezanie
M
Blakea na rokah in nogah. Tako zvezanega je prislonil s hrbtom na trdno zamrzel sner, 'ženi: hribec ducat korakov od sani. Zločinec •jet čisto -mirno dopustil, da je Filip storil z 1 njim,v kar je hotel. Ta mirnost se je zdela Filipu prej samozatajevanje kakor pa vdanost ' v*- usodo. Med -tem ko je Celija stopala sem lin, tja; da bi poživila svoje otrple ude, ja .Filip "naglo'-stopil v nizek gozdič na obrežju in ,se, vrnil j z majhno . količino suhega lesa. Ogenj', ki ga je napravil, je bil majhen itfi,koli ikor mogoče skrit za sanmi. Ko je Filip sku-• haJ mesO-za večerjo, je poteptal ogenj, nakrmil pse in našproti zvezanemu Blakeu pri-iredil iz medvedjih kož udobno gnezdo za Ce-■ljjt> invzase. Postalo je temno, da je mogel le nerazločno videti obrise.svojega ujetnika na sneženem hribcu. Revolver je ležal pripravljen za strel na Filipovi strani. V varstvu ,teme je^ prijel Celijo in jo potegnil tesno k sfcbi. Njena glava'je'ležala na njegovih prsih ' in njene roke so ga mehko objemale okoli vratu. Pa tudi zdaj ni odvrnil pogleda od Blakea'in ni pozabil "i Vsemi čuti prežati in prisluškovati V noč. Nič drugega se ni slišalo, k&kttf1 hropeče dihanje preutruienih psov.	* < o ' (Dalje.)
Kmalu so začele svetiti na nebu zvezde in rrtftvi, beli severni svet se je začel potapljati- v ■ svoj6 mrzlo, migetajočo svetlobo. Obe obrežji'$ta bili vidni. Filip bi bil opazil bližajočega se človeka na dve sto metrov. Čez
nekaj časa je videl, da se je Blakeova glava nagnila, in slišal je, da je postalo njegovo dihanje globlje. Njegov jetnik, tako je Filip mislil, je zaspal. Tudi Celija, tesno privita k ' njegovim prsim, je kmalu zaspala. Samo Fi-' lip ni spal, ker je pazil na Blakea. 1 r Ura je poteki a Blake se ves čas ni zganil, j Filip ni slišal ničesar sumljivega. Zvezdna ! svetloba je postajala čedalje močnejša in bliskajoča' 'se. Filipf je zdaj Vzel revolver v roko.'Migijanje zvezdne svetlobe na jekleni Qevi revolverja' rhora Blake takoj opaziti, če ^e zbudi'.
•fftlv »f	t< SV rt	i, o;',.
,rIn potem se je začel Filip boriti s spancem. Obupno si, je prizadeval, da ne bi,bil zaspal. Spet in spet so se ,mu zaprle oči, in zmerora znova jih je z neskončnim naporom odprl. Sklenil je bil, da, bodo počivali samo dve aH tri. ure. Dv.e uri sta minili, ko je, že dvajsetiČ s silo odprl oči in pogledal proti Blakeu. Bradata glava je visela ,še globlje na prsi, in' spet je počasi in nepremagljivo zaprla utrujenost Filipove oči...Tudi zdaj se je upiral nepremagljivemu poželenju po spancu. Zdelo se mu je. kakor bi se bil že ure in ure obupno boril s premočjo utrujenosti. Pri tem-je čisto razločno slišal y sebi glas, ki mu je kričal, naj se zbudi, ker se bliža velika nevarnost.
Naposled se je posrečilo, Filipu odpreti oči. V prvem trenutku je še ves zmeden in napol slep strmel tja proti Blakeu. Njegov prvi občutek je bil občutek neskončne olajšave, ker' se je zbudil.' Noč je b;la tiha in svetla. In tam, ducat korakov od njega, je bi1} sneženi hribec.
Toda Blake, Blake..,
*	Ruski begunci v naši državi. Državna k-'irisija za podpiranje ruskih beguncev je Objavila število beguncev, ki dobivajo pojd-jK/re. Po teh podatkih je v naši državi 31.500 fuskih izseljencev, a prej jih je bilo okrog 4J3.000. Nekateri so se izselili v druge države, drugi pa so pomrli. Leta 1923. so imeli ruski begunci za svojo mladino 13 srednjih šol, Kdaj pa jih imajo še štiri, in sicer v Beogradu inoško in žensko gimnazijo, v Beli Crkvi pa kadetski korpus in dekliški zavod. Leta 1923, je bilo 2577, zdaj pa je še 857 ruskih (srednješolcev. Ruske osnovne šole pa obiskuje 611 šolarjev. To so seveda samo tisti, s katerimi ima opravka državna komisija za podpore.
*	Smrt uglednega Mozirjana. V najlepši jnoški dobi 45 let je umrl v Mozirju gostilničar, lesni Ntrgovec in posestnik g. Matija Skruba. Pokojnik je bil kot zaveden Sokol Več let član uprave mozirskega Sokola. Tudi gasilci so ga šteli med svoje člane in od Jamskega občnega zbora je bil načelnik Spla-Varske in plavičarske zadruge. Bil je tudi fcelo vnet lovec. Kot podpredsednik rnozir-Ske lovske družbe si je zelo prizadeval, da se je zgradila na Mozirski planini lovska ko-
katere otvoritve ni več dočakal. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb, kakršnega Mozirje že dolgo ni videlo. Blag mu spomin!
*	Gradnja železnice Črnomelj—Vrbovsko. Kakor kaže, -namerava železniška uprava za-fceti istočasno gradnjo od obeh strani, in sicer od Črnomlja proti jugu in od Vrbovska proti severu.
*	Slab pridelek sviloprejkinih kokonov na Goriškem. Pridelek sviloprejkinih kokonov bo letos nekoliko manjši, kakor je bilo pričakovati. V furlanskem delu goriške pokrajine, kjer se še največ bavijo s to posebno pa-flogo kmetijstva, vreme in druge okoliščine v eadnjem času niso bile ugodne za razvoj svi-loprejk. Vobče kaže, da bo pridelek celo nekoliko manjši, kakor je bil pred tremi leti. Ljudje so tedaj podrli mnogo murv. Poleg tega so padle še cene in je vse kazalo na resno krizo goriškega svilogojstva. Posredovati so morala pokrajinska kmetijska oblastva, ki so v javnih skladiščih nastavila svi-loprejkinim kokonom visoke cene. In res so se kmetje znova bolj lotili dela. Ze leto nato se je pridelek vzdignil na 3200 ton blaga. Toda lani je spet nazadoval na 1832 ton in za letos računajo zdaj le še s 1600 tonami pridelka.	•
Filipu je začelo močneje biti srce od pre-strašenosti.
Blake je izginil!
DVAINDVAJSETO POGLAVJE Olaf Anderson
Strah spričo odkritja Blakeovega bega, je Vzdignil Filipa pokoncu, preden je bil pomislil na Celijo. Tako se je zbudila tudi ona. | Filipove roke so se je bile krčevito oklepale in so jo zdaj nehote vzdignile. Videla je, kako se je v njegovi roki svetlikal revolver, in v naslednjem trenutku je zastrmela proti i sneženemu hribčku na prazni prostor, kjer : 'je bil slonel njun ujetnik. Neučakano je drsel Filipov pogled po ploščnati, od meseca obsevani pokrajini. Blakea ni bilo nikjer.
Potem je opazil Filip puško poleg Celije in je nekoliko olajšano zadihal. Zločinec torej ni bil vzel puške s seboj. Trajalo je nekaj feekund, da je Filip jasno doumel pomen tega dejstva, Blake je moral izrabiti za beg prav tisti trenutek, ko se je Filip obupno napenjal, da bi se bil zbudil. Blake se ni bil Upal izgubljati čas s tem, da bi se bil približal Filipu, ki ie bil pač samo dremal.
Pustivši Celijo je planil Filip k snežnemu hribčku in ga preiskal. Deklica ga je čula presenečeno krikniti, ko je stopil za hribček. Tu je videl, kaj se je bilo zgodilo. Blake se hi bil sam oprostil. Brazda, ki je bila nekoliko podobna sledi vidre, je držala iz ozadja proti gričku. Filip je bil takšno sled videl že prej; izvirala je od Eskimov, plazečih se k spečim tjulenjem. Blake je bil dobil pomoč in Filip je videl, da sta se tihotapila po rokah in kolenih nazaj dva moža namesto enega, ki je bil prišel.
*	Ali je potrebno dovoljenje za loterije in tombole na veselicah. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal finančnim direkcijam, davčnim upravam in oddelkom finančne kontrole okrožnico o sklepu razredne loterije glede prireditev raznih loterij na veselicah in drugih prireditvah. Glede na vprašanje, ali je potrebno dovoljenje za prireditev loterij ali tombol na veselicah če so dobitki po večini darovi raznih oseb, pravi okrožnica, da je upravni državni odbor razredne loterije ugotovil, da za takšne prireditve ni potrebno poprejšnje dovoljenje, ker se takšne loterije ali tombole vrše v smislu zakona o državni razredni loteriji.
*	Kamniške planine so terjale žrtev. Med planinci, ki so bili v nedeljo na Veliki planini, je bil tudi France Semeja iz Duplice pri Kamniku, star 24 let in kot šofer v službi v Škofji Loki. Ko se je spenjal po steni, da bi si nabral planik, se mu je nenadno od-krušila skala. Semeja je omahnil in padel 50 m globoko. Semeja je imel srečo, da se pri nevarnem padcu ni ubil. Dobil pa je hujšo rano na glavi in zlomljeno ima desno nogo. Ko so ga reševalci s trudom prinesli v dolino, so ga takoj naložili v avto, s katerim je bil prepeljan v ljubljansko splošno bolnišnico. Upati je, da bo lahko kmalu zapustil bolnišnico in bo oddan v domačo oskrbo.
*	Predrobne gobe niso mnogo vredne. Zadnje dni je ljubljanski trg precej založen z jurčki, toda silno drobnimi. Tak drobiž bi sploh ne smel na trg, ker pomeni veliko potrato. Ako bi gobice pustili rasti še dva do tri dni, bi ena goba zalegla najmanj za 10 takih drobcev. Taka drobna goba je vodenega okusa, brez pravih redilnih snovi in brez značilnega okusa, ker vse to dobi goba šele potem, ko je vsaj dva dni na zraku. V nemških mestih ne puste prodajati takšnega dro-.biža, kakor tudi ni dovoljeno prodajati nezrelega sadja. Da gre pri nas tak gobji drobiž hitreje in bolje v denar kakor lepo dorasle gobe, temu so krive naše gospodinje in kuharice, ki imajo še vedno zastarele nazore, da so za vlaganje uporabne le prav mlade gobice. Jurčki potrebujejo štiri do pet dni, da so popolnoma razviti. Za vlaganje jih razrežemo na poljubne kose ali pa tudi na lističe kakor za sušenje.
*	Največje zasebno trgovsko učilišče. Znani državno priznani Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, je letos znatno razširjen in najmoderneje opremljen. Posebnost bodo učilnice za pisarniške vaje
Celija je prišla zdaj s puško v roki k njemu. Njene oči so bile od strahu široko razprte in polne tesnobnih vprašanj, ko je pogledala z zagonetne sledi v Filipov obraz. Filip je bil še vesel, da mu ni mogla z besedami zastavljati vprašanj. Vtaknil je revolver za pas in ji vzel puško iz roke. Pri dogodkih, ki sta jih zdaj pričakovala, bo puška uporabnejša od revolverja. Da se je bližala nevarnost, se je jasno zavedal. Vojni tovariši Eskima, ki je oprostil Blakea, morajo biti v bližini.
»Samo revolver«, je rekel Celiji in je bil vesel zavoljo dejstva, da ga ni mogla razumeti, »samo revolver ju je zadržal, da me nista umorila, temveč sta jo rajši tiho in naglo odkurila. Nista opazila, da sem spal. Mislila sta, da sem imel oči samo zaprte. Po srečnem naključju sem tudi v spanju čvrsto držal revolver ...«
Poizkusil se je nasmehniti, čeprav je vedel, da ga lahko vsak trenutek agrabi smrt za vrat. »Blake na čelu Upijevih tolp! Moliti moraš, draga deklica, da bova še utegnila pobegniti!«
Ce je Filip upal, da Celija ne bo doumela strahote položaja, se je bridko motil. Njene oči so mu vse povedale, ko jo je bil posadil na sani. Vse je bila uganila. In ko se je sklonil nad njo, ga je nenadno objela okoli vratu in pritisnila za kratek, nepozaben trenutek svojo glavo na njegove prsi. Nato je Filip skočil k psom.
Psi so bili že budni, vendar so pustili svoja otrpla in trudna telesa napreči v sani šele po številnih izpodbudnih klicih. Ko so se premaknili, je začel dolgi jermen biča v Fi-
in strojepisnica. To bo edinstveni zavod te vrste v državi, potrjen tudi od ministrstva.
Učence(-nke) pripravlja za vsakovrstno pisarniško službo. Po polletni praksi lahko od-pro učenci(-nke) tudi lastne trgovine, kar je važno zlasti za otroke trgovcev in obrtnikov. Poučujejo prvovrstne učne moči, profesorji. Kdor želi podrobne informacije, naj piše na ravnateljstvo za brezplačni prospekt s slikami. Mesečna šolnina 180 din. Vpisovanje vsak dan. Lani je zavod obhajal 351etnico obstoja. Je najstarejši in največji te vrste. K napredku mu iskreno čestitamo in ga najto-pleje priporočamo.
*	Nacionalna mladina v Konjicah je proslavila 201etnico Jugoslavije. Omladina JNS za konjiški srez je priredila v nedeljo 7. t. m. mladinsko zborovanje s proslavo 201et-nice obstoja Jugoslavije. Prireditev je bila zamišljena v velikem obsegu. Vršila naj bi se na prostem. Dovoljenje za proslavo je bilo izdano šele zadnje dni, dan pred prireditvijo pa je izdalo predsedstvo konjiške občine prepoved za proslavo na prostem. Prireditev se je zaradi tega vršila v dvorani Narodnega doma. Kot prvi govornik je nastopil g. Milan Gorišek, ki je v vznesenih besedah proslavil 201etnico Jugoslavije in poudaril vlogo nacionalne mladine v Jugoslaviji. Za njim je govoril narodni poslanec Ivan Pre-koršek in prikazal borbo za Jugoslavijo in njen notranji in zunanji politični položaj ob njeni 201etnici. Za svoja izvajanja sta bila oba govornika deležna navdušenega pritrjevanja.
*	Dežnik v žepu. Slavko Vidoševič iz Zagreba je izumil dežnik brez roSoia, majhen tako, da ga lahko nosi človek v žepu. Dežnik je lahko narejen iz tanke gume ali svile. Natakne se lahko na vsako palico človek lahko v gozdu odreže poljubno palico in natakne na njo dežni!:.
*	Strela v Podgorju pri Kamniku. Med nevihto v nedeljo je strela udarila v Podgorju v kozolec posestnika Franca Vidica in ga zažgala. Kozolec je bil prazen, ker so žito že zmlatili. Kljub nalivu je kozolec pogorel, vendar pa je ploha preprečila, da bi se bil požar razširil. Kozolec je last onega posestnika Vidica, ki se je bil ponesrečil na vožnji na tabor na Brezjah. Mož še vedno leži v Le-onišču, vendar se je njegovo zdravstveno stanje znatno izboljšalo. Naliv je tudi preprečil veliko tombolo kamniškega Obrtnega društva*, da se je morala vršiti drugega dne na veliki šmaren.
lipovi roki udrihati po hrbtih pasjega povez-ka, ki je tako začel hitreje stopati.
Bela proga Copperminea je ležala pred njima. Med tem ko je Filip kričeč in pokajoč z bičem drvel za sanmi, si je vneto želel, da bi se prej zdanilo, preden jih napadejo Eskimi. Vse, kar si je še obetal doživeti, je bil strašen boj za rešitev Celije. Za ta boj pa bi potreboval dnevno svetlobo, da bi se lahko pazljivo boril, čeprav bi tudi tako bile nade na uspeh prav majhne. Imel je trideset nabojev in če jih bo dobro uporabljal, bo morda kril njun beg, dokler ne dospeta do Arnimove koče. Tam bi se usoda dalje odločila. Filip je razmišljal tudi o drugem načrtu. Morda se mu posreči takoj v začetku boja, ki se ga v temi tako zelo boji, zadeti Blakea. Če mu to uspe, bo pokazal belo zastavo in se delal, kakor bi bil pripravljen na pogajanja glede izročitve Celije. V trenutku, ko bi se pogledala z zločincem iz oči v oči, bi ga usmrtil s strelom ali pa kar z golo pestjo. Če bo Blake mrtev, se bo morda lahko pogovoril z Upijem in njegovimi Kogmoloki. Blake je tisti, ki hoče imeti Celijo. V Upijevih očeh imajo druge reči večjo vrednost kakor ženske.
Ti drzni načrti so vzbudili v Filipu upanje na rešitev, čeprav se je zavedal, da Blakeu ne bo tako lahko prišel do živega. Zakaj ga ni že prej v koči ubil! Kogmoloki so nevarni samo moškim. Spomnil se je dogodka, Jri se je bil pripetil dalje na zapadu pred tremi leti. Nanamaluti so bili za odkupnino vrnili belo žensko, ki se ji ni bil skrivil v vseh devetih mesecih ujetništva niti las. Peter je bil to zgodbo pripovedoval Filipu.	(Dalje )
*	Sarajevska tobačna tovarna dobi nove zgradbe. Sezidali bodo tri velika poslopja. Skupni stroški bodo znašali okoli osmih milijonov dinarjev. Med tem ko se v Sarajevu izpolnjuje obrat v tobačni tvornici, pa se obrat v ljubljanski tobačni tvornici manjša in se odpušča delavstvo.
*	Mladeniči rekruti. ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru Informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
*	Sprejem v podčastniške šole. Inžinjerska in artilerijska podčastniška šola (starost od 18 do 21 let); Strokovna mornariška in pomorska vazduhoplovna (od 18 do 20 let); Strojna mornariška (od 15'A do I8V2 leta starosti). Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14 Za pismen odgovor je priložiti kolek za 6 din.
*	Sokolske kroje, kompletno izdelane kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Stermecki — Celje
*	V smrt zaradi gospodarske stiske. V nedavni noči se je obesil v Ržišah blizu Vač posestnik Jakob Strmljan. Bil je že dalje časa ves potrt zavoljo denarne stiske, ki mu je grozila s polomom. Pokojnik je štel šele 39 let in zapušča ženo in več nedoraslih otrok iz prvega zakona. Nesrečno družino vsi po-milujejo.
*	Smrtna nesreča. Na Novem svetu pri Črnem vrhu se je smrtno ponesrečil 30 let stari Ivan Tomažič. S kolesom se je vračal proti domu. Sredi poti so se na kolesu zlomile vilice, tako da je mož treščil na tla in si ob kamnu prebil 'lobanjo. Ze nekaj trenutkov pozneje je umrl.
*	Strela zažiga. Ob nedavni nevihti je strela udarila v gospodarsko poslopje Franca Ku-šarja v Spodnji Ložnici. Poslopje je zgorelo do tal z vsemi pridelki. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah pa je zanetila strela požar pri posestniku Simonu Kolarju. Stanovanjsko in gospodarsko poslopje sta zgoreli do tal. Po Slovenskih goricah je povzročilo neurje po vinogradih in sadovnjakih precejšnjo škodo.
*	Steklina se je pojavila v ljutomerskem okraju. V mursko-soboško bolnišnico so pripeljali 91etnega dečka, ki ga je bil stekel pes ugriznil še pred dnevi, a se -gospodar, -katerem je deček služil ni brigal zanj Kaže, da bo zdravniška pomoč prekasna.
*	Zaradi strele je izgubila dar govora. V Bohovi je udarila strela v Vernikovo domačijo. Gospodinja je prav tedaj sedela pri oknu in šivala, zato jo je strela oplazila. Obležala je nezavestna. Ko so jo spet prebudili k zavesti, ni mogla več govoriti. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. Zdravniki upajo, da ji bodo dar govora vrnili.
*	Silna nevihta nad Mislinjsko dolino. Iz Mislinja pišejo o strahovitem neurju, ki je zadelo gornji del Mislinjske doline. Nevihta se je razbesnela ponoči zlasti nad vasmi Gornjim Doličem in Kozjakom v občini Mi-slinju. Odtrgal se je oblak in v silnih hudournikih je drla voda po strminah ter rušila vse, kar je dosegla. Kmetom je poplavila njive in travnike, izkopala je krompir, uničila turščico in onesnažila pašnike in travnike. Banovinska cesta Slovenjgradec—Konjice je bila na dveh krajih zasuta s plazovi. Še huje je bila prizadeta cesta iz Hude luknje v Slovenjgradec, ki je bila na daljavo dobrih 300 metrov razrušena in še zdaj na njej promet ni mogoč. Ubogi ljudje nujno potrebujejo pomoči.
*	Hudo neurje pri Ormožu. Od Sv. Tomaža pri Ormožu pišejo: Nedavno zjutraj je najprej padala drobna toča, ki je naredila nekaj škode v vinogradih. Čez eno uro pa se je vlila tako huda ploha, da stari ljudje ne pomnijo take. Med nevihto je tudi večkrat treščilo v drevesa v bližini hiš. Lilo je skoraj dve uri kakor iz škafa, da so bile vse doline polne vode. Voda je poplavila vso otavo, z bregov pa odnašala zemljo, posebno na novo
zorano, ker so zdaj vsi repo sejali. Škoda je zelo velika.
*	Požar v Bukovici. V soboto je nastal nevaren požar v Bukovici pri Vodicah na Gorenjskem. Goreti je začela domačija posestnika Franceta Kranjca, po domače pri Te-_ hantu, in zgorela skoro do tal. Ogenj je na-' stal, ker se je skozi razpoke za peko preveč zakurjene peči vnel leseni strop. Hkratu je zgorelo tudi leseno gospodarsko poslopje. Gasilci so rešili bližna poslopja.
*	V smrt je šel. 351etni delavec Ignacij Kos iz Krašnje je nedavno delal v Lukovici pri novi stavbi, kjer se je spri z neko osebo in ji baje zagrozil z rovačo. Poklicani orožniki so ga aretirali in ga po zaslišanju izpustili. Od tedaj je Kos nekam izginil. Brat v Gradišču, h kateremu je Ignacij navadno zahajal, je menil, da je v Krašnji pri svoji sestri. Te dni pa ga je našel posestnik Capuder iz Pra-preč obešenega v gozdiču blizu Lukovice. Truplo je bilo kakor prislonjeno k drevesu. Kaj je privedlo nesrečnega delavca do obupnega koraka, ni dognano. Morda ga je potr-la aretacija ali pa se mu je zmešalo.
*	Ponesrečenec umrl po 16 dneh. Železniška proga ima onstran litijske postaje proti Kresnicam zaradi kamenitega hriba Str-mol velik ovinek. Letos pa je začela železniška uprava odstranjevati nevarni hrib, da omili ovinek. Delavci so v Strmolah zapo-sljeni že več mesecev in ob" koncu julija se je zgodila tamkaj huda nesreča, pri kateri je bil močno poškodovan delavec Brenčič France. Nezavestnega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nesrečna žrtev dela je visela na nitki 16 dni, zdaj pa je prejela njegova družina žalostno sporočilo, da je oče umrl. Bodi mu blag spomin!
*	Ob meji je gorelo. V Plintovcih ob meji je zajel ogenj gospodarsko poslopje posestnika Ivana Markiča. Gasilci in domačini so požar omejili.
*	Tragična smrt v rudniku. V državnem rudniku v Zabukovci pri Žalcu se je pripetila huda nesreča. Po končanem delu v električnem transformatorju, se je te dni 461etni elektromonter Karnovšek sredi pogovora z dvema tovarišema oddaljil z namenom, da še nekaj pregleda v transformatorju. Pri tem pa je prišel v dotiko z električnim tokom in se na mestu zgrudil mrtev. Pokojni, ki je bil iz Št. Petra v Savinjski dolini in si je šele pred nekaj leti pozidal v Žalcu lepo hišo, je bil znan kot eden najboljših elektromon-terjev. Karnovšek, ki je tako vroče ljubil svoj dom in svojo družino, zapušča tri hčerke. Priljubljenemu pokojniku bodi ohranjen blag spomin, nesrečni rodbini pa naše iskreno sožalje!
*	Požar zaradi strele. Ob hudi nevihti je nedavno treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Blatnika pri Sv. Matevžu blizu Bra-slovč. Poslopje je pogorelo do tal.
*	Smrt na travniku. Nedavno so našli otroci 511etnega brezposelnega delavca Ludvika Galeta z Lave mrtvega na Majdičevem travniku na Spodnji Hudinji tik Celja. Kakor so dognali, je Galeta zaradi preobilnega uživanja alkohola zadela kap.
*	Smrtna žrtev nevarnega ovinka. Nedavno opoldne sta se vračala po končani košnji s kolesom proti domu posestnikova sinova Matija in Stanko Kovačič iz Bločic. Ko sta vozila po banovinski cesti od Bloške police proti Bločicam, jima je privozil nasproti tik Bločic na skrajno nevarnem ovinku tovorni avto Verderberja Jožefa iz Kočevja. Starej ši brat Matija se je zognil vozilu, Stanko, ki se je vozil kakih 15 korakov za njim, pa je trčil v avto s tako silo, da je ostal na mestu mrtev. Za ponesrečenim priljubljenim fantom žaluje poleg njegove družine vsa vas. Ta nevarni ovinek bi se bil že davno moral odpraviti. .
*	Strela ubila vola in zažgala hlev. Pred dnevi je med nevihto udarila strela v hlev posestnika Luke Velikonje v Sp. Kanomlji in ubila enega vola ter zažgala zgradbo. Zgorela je tudi poleg stoječa kašča. Gasilci iz Spodnje Idrije so obvarovali hišo in kozolec.
*	Kozolec je zgorel. Nedavno noč je zgorel kozolec posestnika Antona Adamiča na Vidmu. Ob tej priliki se je dobro obnesla nova

m	• t. . ; -
_r
^M i
Saraov^^^
T sJ	~
I
KAL0D0NT
'V'--; . ' "-' 'V.
proti zobnemu kamnu
videmska motorna brizgalna, s katero so preprečili razširjenje požara.
*	Zaradi slinavke in parkljevke so živinski sejmi v Ljubljani do preklica ustavljeni.
*	Strela zažiga in ubija. Strašna nevihta je divjala nedavno noč nad Pohorjem. V Frajhamu je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Kovačnika in ga zažgala. V Boj-tini je zadela enaka usoda posestnika Rafol-ta, ki mu je prav tako zgorelo gospodarsko poslopje.
*	V duševni zmedenosti v smrt. Nedavno zjutraj so našli pri Cencovih v Murskem vrhu v listnjaku obešeno 601etno želarko Terezijo Mirovo. Mirova se zadnji čas z možem baje ni razumela, pa se je zato s svoje želari-je v Murščaku preselila k omoženi hčeri. Zadnje dni je vsa zmedena hodila okrog. Govorila je zmešano, kakor da ni več pri zdravi pameti. Nesrečnico vsi pomilujejo
*	Spečega so okradli. Ko se je posestnik Anton Vizjak iz Poljan vračal iz Maribora, je legel v jarek ob banovinski cesti pri Reki pod Pohorjem in zaspal. Poleg sebe je bil položil kolo znamke »Torpedo« z evidenčno številko 131.810, razen tega še zavoj raznega blaga, ki ga je bil kupil v Mariboru. Ko se je prebudil, je ugotovil, da je kolo z zavojem vred izginilo. Orožniki poizvedujejo za nočnim tatom.
*	Vlomilec v selniško občinsko blagajno izsleden. V Selnici pri Mariboru je bilo lansko leto vlomljeno v občinsko pisarno. Vlomilec je odprl večjo blagajno, ročno blagajno pa je odnesel s seboj. Ugotovilo se je zdaj, da je zagrešil ta vlom znani vlomilec Pichler, ki je zdaj v mariborski kaznilnici.
*	Žrtev alkohola. V nedeljo ponoči se je ustavila skupina štirih fantov v vinotoču v Ricmancih. Med njimi je bil tudi Zavec Josip iz Polenšaka. Tam je bila že druga družba šestih fantov iz druge vasi, ki so bili že malo vinjeni. Kmalu sta se ti dve skupini začeli med seboj prerekati in začela se je bitka. Pretepali so se s koli, a eden izmed fantov je s puško ustrelil v trebuh Zavca Josipa. Nemudno so ga prepeljali z reševalnim avtom v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima večkrat prestreljena čreva. Operacija se je posrečila in bo morda okreval.
*	Obsodba matere, ki je zakrivila otrokovo smrt. Pred sodnikom poedincem v Ljubljani je bila obsojena 241etna služkinja Antonija iz Osolnika pogojno za dve leti na 21 dni zapora, ker je marca malomarno zakrivila smrt svoje llmesečne nezakonske hčerke Pavline. Brez nadzorstva jo je pustila pri štedilniku. Otrok je prevrnil lonec z vrelo vodo in se močno oparil po nogi. Po štirih dneh je otrok "umrl v bolnišnici zaradi notranje zastrupitve.
. * Uboj v silobranu. V Krupi pri Semiču, ki je znana kot mirna, je živel 301etni Ivan Ivanšek, ki se ga je bala vsa vas. Nedavno je moral njegov brat Jože k vojakom in da bi
STRAN 8
DOMOVINA š t« 33*
imela njegova žena pred bratom mir, je prosil svojega svaka Avgusta Muca iz Primostk^, naj jo vzame v zaščito, rče bi bilo treba. To pa Ivanu ni bilo po vo,ljivin večkrat je rohnel, da v njegovi hiši ne bodo gospodarili pritepenci. Tudi nedavno zvečer je začel besneti. Z nožem v roki je lovil po dvoriščp bratovo Žteno. Ta č^s je pa prigi\al ženin brat s paše živino in takoj priskočil na pomoč sestri, toda Tvanšek" je" bil npčnejši in Muc se je umaknil pred njim v hišo." Ivari-šek je planil za njim in zamahnil z hožem proti njemu. Muc se mu je izvil in tako sta se nekaj časa ruvala, potem sta pa padl&. Muc je zbral v 'zadnjem trenutku še toliko moči, da se je otresel Ivanška in zbežal v v^-žo. Ivanšek je planil za njim vihteč nož v roki. V veži je Muc pograbil v kotu, ležečo sekiro, se naglo obrnil, zamahnil proti Ivan šku in ga udaril po glavi. Udarec je bil tako silen, da je sekira Ivahšku prebila lobanjo. Ivanšek se je zgrudil in bil pri priči' mrtev.
*	Nova tihotapska druščina razkrinkana. Studenškim orožnikom se je posrečilo, da so odkrili y Zgornjem Radvanju ncvo tihotapsko družbo, o kateri so v teku, preiskave dognali, da se je bavila uredvsem s tihotapstvom vžiga^ih kamenčkov, pa tudi saharina Precejšne količine tihotapskega blaga so našli pri hišni preiskavi.
*	Koder se je pojavil V Slovenskih goricah se je te dni razširila vest, da se je tam pojavil znani razbojnik Josip Koder Opazil ga je industrijec g. MikoKč v bližini svojega obrata. G. Mikolič je takoj z avtomobilom pohitel na orožniško postajo, a Koder se je niad tem zatekel v gozd. Zaičei se je lov za nevaj-nim razbojnikom, ki pa se mu .je posrečilo, da je v temi gozda izginil j
*	Zastrupil je nezakonskega otroka. V zi-pore v Ljubljani je bil iz Škofje Loke pripeljan samski delavec,. 311etni AloHzij Telban. s Podjelovega- Brda Obdolžen je zasferuplje-nja nezakonskega otroka s strihninom. Tel-' ban je imel razmerje z neko domačinko. Na sodišču je priznal, da je oče nezakonskemu otroku in je bil obsojen v plačevanje preživnine. Da bi se znebil stroškov, je segel po strihninu in ga dal skrivaj otroku,'ki . se je zastrupil.	. v ..... ■ -i- f s
*	Prerokovanje ciganke, ki se. ni obneslo. V Dravogradu so se v zadnjem času. ponavljale tatvine. Neznan tat je kradel po »stanovanjih služkinj, natakaric in kuharic denar, obleko, perilo in drugo Zdaj se je orožnikom posrečilo, ■ da so tatvine pojasnili. Aretirali so neko 121etno deklico ki..se 'je , vtihotapij^-la v sobe in kradla.' Nakradeno blago je prinašala svoji materi Mariji VVeingerLovi v Legatu, ki so jo orožniki aretirali. _Ta je orožnikom povedala, da je taivine kriva 47-letna ciganka Alojzija Rojeval ki' ji je pre-rokovala, da njena hči lahko- krade, kolikor hoče, pa je ne bpdq, Zasačil^, Za ta dragoceni nasvet ji' ,fe^Weingrflova dala -6Q.Q, din. Orožniki so zaprli tudi ciganko.	1,
*	Tatvine V tAcStnem kopališču v STcvenj-gradcu. Slovertjgraški orožniki šo: dognali."da sta številne tatvine v lsloven-igraškem mest-? nem kopališču, kt so bila dalje časa heoojf«-' snjena, izvršila dva dijaka ia PetrovgracLa. V SlOvenigradcu ie namreč letovala skupina petrovgrajskih dijakov, po večini iz bogatih in ' uglednih rodbin. Glavni'dolgoprstnež je štel komaj 14 let. Prf njem "so našli zapestrio uro, več martiših predmetov, inr 120 din'ukradene'gotovine. r • f	; -
*	Pustolovec Ivan Po'držaj se je stepe' v kaznilnici. Preči leti, so listi v Evropi in Ameriki mnogo pisali o Ivanu Podržaju, ki je bival nekdaj v Ljubljani - .In, je bil joofcneje orožniški oficir v Srbiji, a se je vrgel na_pd-t> sto,lovsko ppt. Sumničili so"ga, da je spravil s sveta na skrivnbsten način svojo prvo ženo, s katero se je vozil iT Amerike" v "London, kjer je imel drugo'ženo.""V'T_.6ndorilf so ga aretirali, za sumničenje' pa" ni bilo 'nobenih' pravih dokazov.' Njegov8'pfva'2ena'. ki"j6 bila bogata odvetnica* v Ne\v' York'u,' je' brez sle'du izginila. V Ameriki, RSnior je bil poslan, iz Londona, so ga obsodili zaradi" dv6-ženstva ha pet let ječe !n poslali "v" kaznilnico Sing-Sing. Kp je bil tako ločen od sveta, &> ga! vsi pozabili' Zdaj pS jilš^jo" ^meriški"listi spet o njem. PodV^aj se namreč v kaznil-
nici z nekim sojetnikom stepel in je imel te-pež za oba hude posledice. Podržaj je izgubil eno oko, a tudi njegov nasprotnik je močno poškodovan. Najbolj čudno pa je to, da oba nočeta povedati, zakaj sta se spopadla. Listi domnevajo, da so bili to obračuni iz prej-špjih let.	.. w • ' "
*	Z ukradeno j-uU-nico pobegnil v Španijo. V dubrovniškem o, itanišču je ukradel ivan ŽjUljevič .jadrnico in se .odpeljal z njo proti Španiji.	.'.'	:
*	Roparskihv'om- V nedavni noči sta vjo1-mUa., dva. okrinkanau.roparja. v hišo. 581etne I^afnerjey,e Marije vsDorfarjih pri Zabnicj, ejden' iw<iamokreš(5rft v., roki; drugi pa z no-žjem.. Hafnerjeva, ki prebiva sama v. hiši, je v grozi zakričala. Roparja sta navalila, nanjo ip,jo podrla na.tla. Kle.čoč ji na prsih sta jo davila z gr.ožnjamv,da jo .zabod^ta, ,č,e jima ne pove, kje ima spravljen denar. Ker denarja ni bilo, sta jo roparja spet odkurila. Ko sj je Hafnerjeva opomogla, je š\a klicat sosede. Roparja zdaj išče orožništvo.
r-r.
Soča bo tekla po novi strugi
Soča, ki je. bila pred 20 leti pozorišče na jbolj krvavih bitk, bo letos zapustila svojo strugo in začela teči po novi. Italijanska vlada je namreč dala zgraditi ob Soči veliko Iliri roele-ktrično' centralo, kar je zvezano s potrebo prestavitve Sočine struge. Hidroelek-trično centralo zgradje na Opčini nad Trstom. V ta namen sq morali razstreliti mnogo velikih' skal, izkopati vrsto predorov in napraviti dve umetni jezeri.
Skozi Snhotin, znan iz svetovne vojne po krvavih bitkah, so izkopali 9 km dolg predor, ki bo služil za zvezo med obema jezeroma.
Kot izvedenci vodstvu gradnje dodeljeni zemljeslovci so prišli med kopanjem na zelo zanimivo odkritje; da je namreč v prastarih časih tekia Soča v nasprotni smeri kakor
zidaj.
Čeorav preložena struga Soče ne bo iz-premenila temeljnega značaja krajine, bo vendar pomenila veliko gospodarsko pridobitev zs vse ozemlie. sar bo namakala ogromna ' zemlr^a 'n preskrbovala z električnim tokom-velik del Italije okrog tržaškega za-' 1 i -	j i -i.,	. ^ >■■ >- •
' *-• y » ■■ '} ' Zir»> avgusta.
Kakor-'znano so Ziri obrtniški kraj.' Žirov-sko čevljarstvo sfovi daleč po'svetu. Zadnja leta pa irriamo 'pTvletf^merom-" lečo število leteviščatfev," ki tfftajo >radi p'rifetno diafiaio ' udobnost za nizko 1 ceno«** 'f xr rv e- s f i Narodna'" in'naprednaf ta vest 'je med'nami'|' zelo trdna.v Tp'Se'je- pokazalo1 tiidi; zadnjo' nedeljo, ko je praznofal "naš^Soknl 90?etnico' Sokolskega doma in-»razvil nasašča<fski pra-, por ob -veliki udeležbi'-domačinov- -in tujih-gostov. Veličastni spnevod in odlično izvedene teJovadne* točke"-so pričale, "da- je sokolska" misel pri nas v krepkem razmahu. Le-tako' naprej1! - •-t, Irr-vf- zr "t - " rcr ■ Pred dnevh se je-- pripet41 nad žiremi- na Vrsniku,' ki spada ge .pod- Italija;' žalosten prirher. Strela je udarila v hišo in skozi steno -v sobo,-kjer so bili-gospodinja'ijn atrocu-Ker-jč\ gospodinja- imela-fclate^uhane; se--ti-potegniti fttrelojrnase, ki 'je^nesreČBice* ubila. Otrokom pa se pi "nič-ggodirlo. Rajnka.4e-"bila vzorna mati in skrbna gospodinja-. -Štela ie Šele dobrih 40 let. Zapušča 10 otrok podeči-*-ijii mladoletnih.' Vse sočustvuje-z- nesrečnim možem in sirotami, ki so tako nenadno iz-
, gubili mater. - . .».. •»».-* -. t . i j_-^--—-—^------
Listnica-' uredništva-
' kocevjel Za Ifatero sliko gre? bobimo" toliko slik,7da-po tolikenl'času ne veimd, kakšno sliko misirte.
Trta kaže dobro, sadje pa sla ho
Sv. Bolfenk na Kcgux avgusta.
Stanje vinogradov okoli Sy. Bolfenka na Kogu kakor sploh v ormoško-ljutomerskem ^kolišu jeizadovoljivo, ker ni trtnih škodljivcev in bolezni, a hujša toča nas doslej še ni <}biskala. Zaraldi suše plevel v vinogradih nI preveč pognal, kar nam je olajšalo delo. V zadnjih dneh smo dobili precej dežja. Enkrat je bila nevihta s hudim viharjem, ki je mnogo trt s koli vred pritisnil k tlom,,kar nam je ijiapravilo mnogo dela.
Sadno drevje je le tu in tam obrodilo. Močna suša tudi ni dovoljevala plodu, da bi ^e razvil. Zato je ostal droben. S črešnjami Smo bili zadovoljni. Sliv in češpelj ni skoro nič. i.
Viničarji, ki so se po opravljenem vinogradniškem delu razšli proti hrvatski in dalje na mlačev, da si zaslužijo nekaj žita, se že žalostno vračajo, ker so jim zaslužek vzele motorne mlatilnice. ki delajo zdaj skoraj že v vsaki vasil V prejšnjih časih je zaslužil vini-čar tako zvani mertuk. to je desetino namla-č?enega žita. da je imel s svojo družino često čez zimo za živež, a ,v poslednji dobi je za tja zaslužek močno prikrajšan.
Iz Prebmurla
Z dvema otrokoma pod vlak. Potniki oseb-ilega vlaka, ki prihaja v Mursko Soboto proti večeru, so bili te dni priče žalostnega "dogodka. Med postajo Beltinci in Mursko Soboto ob vasi Rakičanu so nenadno zaslišali škripanje zavor in vlak se je ustavil. Potniki so pohiteli iz oddelkov in zagledali tik pred lokomotivo pretresljivo sliko. Neki mož je ležal preko tirov in tiščal z desnico k tlom dva otroka. Vsem je bilo jasno, da je mrož nameraval skupaj z otrokoma izvršiti samomor. Le pazljivosti strojevodje Ovčka se je zahvaliti, da se nesreča ni zgodila. Vlakovo-dja je prisilil moža z otrokoma v vlak in jih jjopeljal v Mursko Soboto. Na postaji jih je v|zel v varstvo dežurni orožnik. Ugotovilo se jie, da se mož imenuje Gabor in da je doma iz vasi Rakičana. Kakor je sam izpovedal, so vzrok poizkušenega samomora hude" razmere, v katerih živi. Nima posestva in ne hiše. Žena mu je bila štiri leta na sezonskem delu v Franciji in je zdaj na'delu v Nemčiji. Gaborja ki mu manjka' desnica, so oblastva pridržala v preiskavi	- • .....«-
mem
naših r^iakov
-' * ' " Clevtelahd, julija.
* . . , Po dolgi bolezni, je umrl v Portervilleu ^den izmed najstarejših slovenskih priseljencev, Anton Konda Doma je bi! iz semiške župnije v Beli krajini.^ Star je pil 75 let. V Ameriko je prišel pred mnogimi leti V začetku je pasel ovce, pozneje se je pa lotil kmetijstva Poceni je kupil precej zemlje in' jo pozneje, ko so .cene _ poskočile, dobro prodal "Potem je začel zidati 'Kiše. kupil je hotel, ga razširil in moderno opremil, da irria . zdaj 72 sob s kopalnicamL Naposled je bil Konda največji davkoplačevalec v Portervilleu. Pred 20 leti je bil izvoljen, v občinski odbor in dvakrat zaporedno za župana, Zs njim žalujejo soproga, štiri hčere in trije sinovi
V 'Člevelandu so umrli Lucija' Kušarjeva, rojena Legpnova. stara 51 let. doma iz Gradišča pri Žužemberku. Marija MaČarolova, rojena Fabianova, stara 40 let * doma iz*Se-polja na Krasu. Josipina Zorkova rojena Kukmanova, stara 4_8' let! doma z Malih vrhov pri Krki na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred"27 leti, "daije Barbara
Grimšičeva, rojena v Juli.etu, stara. 42, let (njen mož je. doma z Iga pri Ljubljani; kot dekle se je pisala Kuretova). V Clevelandu so dalje umrli Uršula Vavpotičev.a, rojena So-mrakova, ,doma. iz Mirne peči, odkoder je, prišla v, Amerikp pred 32 leti, Ivana Rej če va,, rojena Vidmar jeva, stara 33 let, ,doma. iz Be-ričevega pri Ljubljani, in pplpetp .leto stara Julija Novakova, hčerka Antona in Julije Novakovih-. Zakonca Novakova sta se pravkar pripravljala na proslavo svoje srebrne poroke, ko jima je smrt ugrabil^ ljubljeno hčerko. • Oče je doma iz Brežic, mati pa iz Drage pri Čabru.	,
V	Sheboyganu sta umrli Margareta Novakova, rojena Benigerjeva, stara 41 let, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, in Josipina Bučarjeva, rojena Urbančičeva, po. domače Rentkova, doma iz Trnovega .pri, Ilirski Bistrici. V Glaridgeu sta umrla Janez Zagovor, star 77 let, doma iz Šmihela pri Novem mestu, in Jakob Jamšek, star 63 let, doma izpod Kuma. V Chicagu je umrl Jože Šintič, star 62 let, doma iz Ojstriča pri Sv. Križu, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. V Mor-gantownu je umrla Marija Bohova, rojena Francetičeva, stara 57 let. V Diamondvilleu je umrl Janez Kočevar, star 69 let. doma iz Ljubnega.
Lojze Petrušek je v Clevelandu slikal katoliško cerkev. Med delom je padel z odra tako nesrečno, da je čez pol ure umrl.
V	Mihvaukeeu so se, poročil i Roman Bla-sica in Marija Matevčeva, Franc Pintar in Adela Smithova, Karel Peters in Marija Sor-Škova, Emil Pintar in Jožica Križmaaiova, Janez Pirnat in Virginija Posterzowa, Janez Lokomecke in Ruta Petrapova, .Robert Bring-man in Aiia Koširjeva, Janez Mikšič in Margareta Budayjeva, Matija Jeran in Marija
Gorškova.	,,<».-■ .. ..
- -t < * •___ ,
■	—J	f ,
Pozdrav westfalskim rojakom. Jugosloven-isko narodno delavsko društvo »Ediinost« iz Buer-Hassela je prispelo s-posebnim vlakom' 4. t. m. v Ljubljano in pošilia vsem rojakom na Westfalskem in v Porenju. ki niso mogli letos z nami, prisrčne pozdrave iz naše mile domovine. " ** ~
Iz Dornbirna (Nemčija) nam pišejo! Dne* 7. t. m. smo pokopali rojakinjo 801etno TMa-rijo Korunovcf/dorria'^ Visokega pri Kranju. Živela je tu v Dornbirnn1 24 let.'Pred vojno' je bilo v Hohenemsu pri svojem' 'feiftii Jožetu Korunu, ki je v vojni padel in je bila zdaj tu pri svojih sorodnikih. Nazadnje je bila že dve leti v ubožnici. Slovenci, ki žive tukaj, se niso udeležili njenega pogreba. Samo eden jo je razen sorodnikov spremljal na zadnji poti. Naj ji bo tuja zemlja lahka!
Iz Rendsburga (Nemčija) nam pišejo: V nedeljo 31. julija smo se zbrali Slovenci iz okolice Rendsburga ter, si ustanovili društvo »Edinost,«. ZsM-predsed»ika i je- bil: iz.vqljen Janko Konrad, . podpredsednika^ Janko Vela,, za. tajnika Jožef Želenko, za blagajnika Jožef Bauman, za odbornika pa Martin Re-Sonja in Janez Pr^sk Novoizvoljeni*? <pred-sednik se je zahvalil vsem za zaupanje in orisal pomen društva in njega naloge. Posebno je, podčrtal sto da se naše noyo društvo imenuje »Edinost« zato, darbomo~mi, ki-Smo tako daleč od slovenske zemlje, složni; ko bomo skupaj preživeli marsikatero veselo pa tudi grenko uro. Med drugim je rekel: »Po gostilnah irf/plešišeih ne*bOmo tekali zabave, ker je škoda težavM isrisluženega denarja. Zbirali se bomo na-, sestankih, kjer se bofno pogevarjeli O svojih težnjah V -svojem materinem slovenskem ieziku. -Nanosied smo na zdravili našemu ■ kralju1 N j. Vel. Petru IT in kancelarju Hitlerju ter zapeli »Lepo našo domovino« in »Hej-Slovani*". Naše novo društvo iskreno pozdravlja vse čitatelje in čitatelji-ce »Domovine« in kliče: »Čuvajmo Jugoslavijo!-« j	<r'- . • fi
Iz Buer-Hassela (Nemčija) nam pišejo: Dne 13. Tt. m. smo pokopali rojaka soustanovitelja Jugoslovenskega delavskega društva g. Andreja Bašlja. Pokojnik je štel 67 let ip je bil po rodu iz Oselnice nri Kranju. Bil je zelo priljubljen, kar je pokazal tudi njegov pogrebi V društvu -ga bpmo hudo, pogrešali Bodi mu lahka tuja zemlja! Njegovim svojcem naše sožalje! . u
Iz Nieuvvenhagena (Holandska) nam pišejo: Jugoslovensko narodno društvo sv. Barbare je priredilo pred tedni uspel izlet v Antwerpen v Belgiji. Z zanimanjem smo si ogledali zanimivosti tega velikega mesta, zlasti veliki živalski vrt in muzej živalskih okostij iz predzgodovinske dobe. — V začetku avgusta nas1 je zapustil dolgoletni haš član g. Jožef*Rot. Bil je več let marljiv taj->nik Zveze' jugoslovanskih narodnih društev !sv. Barbare in zaslužen društveni delavec. ~ Na jesen priredi naše društvo spet izlet, in 'sicer v Koblenz v Nemčiji, kjer so vinske gorice. Koblenz stoji ob Renu. Kako bo, izlet uspel, bomo poročali.
Žensk! vestnik
S sadjem se znebiš zastarelih bolezni
Pravilno izvedeno zdravljenje s sadjem lahko ozdravi celo zastarele bolezni, ki se jih ne moreš znebiti z nobenim drugim sredstvom. Zlasti se s sadjem zdravijo protin in ledvične in srčne bolezni. Sadje, ima obilo vitaminov in snovij s katerimi se čisti kri, preobremenjena s kislinami ln .strupi. Z uživanjem sadja se torej nekako j>resnavlja človeško telo.	' .
Razločevati je dve vrsti zdravljenja s sadjem: preprosto in strogo zdravljenje. Zadnje, ki mofe ozdraviti tudi zastarele bolezni in take, ki se smatrajo za neozdravljive, se sme izvesti le po zdravniških navodilih, ker povzroča strogo zdravljenje s sadjem tako močne preobrate v človeškem telesu, da sta potrebna zdravniški nasvet in pomoč.
Takšno zdravljenje, ki se v splošnem imenuje zdravljenje s sadjem, namreč uživanje določene količine sadja ob določenem času in razen tega še mešane mesne in rastlinske hrane, pa more izvesti vsakdo brez zdravniškega nadzorstva. Dobro je pri tem, 6e uživaš, čim manj -mesne;;zato pa • več„rastlinske hrane	t -.■-, . mjc. . -.i i-.—
Tako,navadno zdravljenje se da izvesti takole;. Zjutraj na.tešče.popiješ kozarec -sadnega soka (iztisnjenega), -dve uri kasneje-zajtrr-, kuješ različne vrste sadja, kakšno uro pred kosilom in uro pr.e.d večerjo pa.se spet naješ sadja.,,Kosiš,in večerjaš seveda,le JoJjka kolikor Še čutiš.lakote. Vsekakor je dobro,.če §e med sidr^vijenjem .izogibamo	in ži-
valskih , beljakavip in kolikor m,ogQče., tudi kuhinjske so£. Dobro je, če zelo zmanjšamo uživanje, .maščobe in v nadomestek, rajši. rabimo rastlinsko olje. .
Zdravljenje,s sadjem čisti in ^pomlaja telo in človek se pp njem počuti ves prerojen. Zdravljenje s sadjem se da pri nas najlaže izvesti "pozno'poleti in. jeseni, ko, imamo največ sadja. Posebno priporočljivo je tor zdravljenje za v ženske v letih rrienje, ker olajša teSave in odstranjuje tudi nagnjenje k debelosti, ki se prav v teh letih posebno radb pojavlja. Koristi pa naposled čioveku tudi redno vsakodnevno uživanje sadja ob določenem času, zlasti če pri tem uživamo več rastlinske kakor mesne hrane.
Z nogavicami je treba previdno ravnati
Fine nogavice, ki so prav tenko pletene, J potrebujejo precej nege in pozornosti, -)če hočemo, da nam bodo dalje časa služile. Predvsem glej, - kadar kupuješ nogavice, na to, 1 da bodo res zadosti velike aa tvojo nogo. Ko kupuješ nogavice, tedaj vedno povfej v trgovini svojo številko čevljev, da ti trgovec ve dati primerno velikost nogavic. Če je noga-\ vica premajhna,., to je stopalo prekratko, se zanke na stopalu nogavice preveč nategnejo in zavoljo tega je nogavica takoj na prstih strgana. Če pa so nogavice prevelike, se na stopalu narede gube, kar ne samo tišči v J čevlju, ampak se na gubah rtogavicsT-ttidi'hi^j tro strga.
Ko nogavico oblačiš, tedaj jo nagubaj in jo natakni najprej na prste in previdno potegni čez peto in naprej do kolena. Ne smeš pa nogavice vleči na noge, kakor bi bila čevelj, ker zanke pri tem preveč trpe, se razvleče-jo in potem popokajo in se tako nogavica strga.
Če imaš pas za nogavice z zaponkami, tedaj vedno zapni nogavico tam, <kjer ima rob. ' Če zapneš nogavice pod robom, se bo takoj fetrgala, ker so zanke pretenke in tudi preveč trpijo od zaponke. Če pa nosiš nogavice z ^ okroglo: elastiko pritrjene (kar je zelo nezdravo in povzroča sčasoma krčne žile, ker nogo pod kolenom ali nad njim preveč stiska in zadržuje,-pravilni obtqk krvi, nogavice sicer ne trpijo, a je zdravju škodljivo. > Ko oblačiš--nogavice,' pazi, da,ne boš imela f laskavih nohtov ali prstana, -ki bi lahko eno ali druga zanko zapel,.jo .nategnil in ,s tem , tekvaril nogavico. Taka potegnjena zanka- kaj ■hitro poči,> zanke < pa drči jo gor in dol,-in jih tje zelo težavno zašiti tako, da bi se preveč ne poznalo.	• •
• Poleg vsega pa je treba pregledati tudi čevlje; če morda ne moli kje znotraj v čevlju kakšen žebelj iz podplata (česar včasih niti ne občutimo), če je, zgubana podloga, kar je vse v kvar nogavici. Zaio .je priporočljivo, če .so čevlji že, malo stari in znošeni, da daš v ,čevelj vložek iz tenke lepenke, ki ga vedno lahko zamenjaš, kakor hitro se malo obrabi.
Pri čevljih, ki se zapenjajo na zaponko, .moraš paziti, da se ti, zaponka, ki je navadno iz kake kovine--z ostrimi robovi, ne zatakne Iv nogavico, zlasti kadar deneš noge navzkriž, i Ko pereš nogavice, si vedno pripravi mlačno vodo. V vodi raztopi milo in v milnici • .zmencaj nogavice. -Če-so pa nogavice le pre-vfeč spotene, tedaj jih po stopalu tudi malo . i namili im zmencaj. Nogavice, ko .jih pereš, 'pi vedno dobro izperi, najmanj v štirih vodah. da -res izpereš vse milo iz njih. Nato jih 'nfe roko naberi in lepo zravnane in malo raztegnjene obesi sušit in ,to vedno v senco,.? nikdar nema sonce. Nogavic ne likaj, ker li- „ kanjer.škoduje.tkanini. Ko so nogavice, suhe, jih lepo- zloži in zvij.
Za kuhiitio
Juha s smetano. V pofdrugem litru slane ' vode pr&vri Ščep kumnel 'Vrt' tiaj » minut., i V loncu razteprčetrt'litra'kisle smetane in šest 'ctek* moke. "Kazfepi''t>ah dobro, da ne bo moka v ičepičkh.'1 NcAi vlij'smetano mešaje v kumnov Tcrop' hi'"naj' vre': četrt ure. Ce je morda smetana premalo1 kišlain ješ juho rada bolj ikisaho, 'jo' okisaj z limonovim so-)ki>m.*,1K juhi daj na tenke'"rezine opečeno
' vi 'Ti' «.	F '«," •»>•.;>! u -•!• '	'-f O
zemljo.
"Zdroho'^ vložek ztf jhbo'. TSTffeozniku stepi jajce in primešaj toliko zdroba, da dobiš g6sfb Teko'če~'test6r Testo ofoli' V kbtf razbeli malo masti," zlij TioWr Vesto, razravnaj in 'speci V pečici',''d a iepO'-porum%hlvlCo je pe-'-čSnb;1 zvrtii ■ rt« kiSAiiR^ih' ^lij fe pfecejend govejo jiihb. Ko zdrob Vpil juho, ga zreži rria tlr0bri4 kocke, sWesf V skledo, nalij . precejfenft' govedo fjuho'ittf dal WtfO na mizo.
Mrzlo goveje meso v solati. Kuhano goveje mesoireži':rta tehWkoščke,'poirf^z oljem,' -kisom in malo popopraj. Dodaj še dva na tenke liste narezana paradižnika, dve v trdo kuhani in zvezani jajci in, če hočeš, Še malo kumar. Vse1 skopaj zrr^ešaj. osoli in postavi vsaj za eno uro na hl&dno, preden daš za večerjo na mizo.
Praktični nasveti
Če se je perilo pri likanju zažgalo, tedaj dotični kos izperi v vodi, kateri, si pomešala »malo boraksa. Potem izperite v čisti vodi, |pfesuši in š^f enkrat zlikaj.* It f Tg
Da pecivo (kruh, tottO in drugo) laže iz-treseš iz posode, zavij posodo za nekaj minut s»v mokro krpo, pa-se bo peeivo lepo ločilo od pbsbde in sb skorja ne bo raztrgahrin ostala v posodi.
Kadar umivamo stene, ki so prepleskane »z -oljnato barvo ali' z lakom, dodajmo-vodi, s katero umivamo, nekaj kapljic salmiaka. Sal-miak .da steni lep'blesk, pOsebno, ako jo dobro zbrišemo s suho -krpo.
Če prekipi mleko, tedaj potresi po plošči s6l ali'pa polij ploščo's"kisom: Neprijetni duh se bo takoj izgubil '
Vsako leto en dan sultan
s pravicami vladarja
Vsako leto imajo v Fezu, bivši prestolnici Maroka, veliko visokošolsko svečanost. Ta dan je na visoki šoli pouka prost. Iz visoke šole prihajata samo dve vrsti absolventov: eni postanejo učitelji na višjih šolah, drugi pa tako zvani talevi (javni notarji). Na dan svečanosti se zbero vsi visokošolci in si izvolijo med seboj sultana, ki vlada 24 ur vsemu Maroku in uživa ta čas vse pravice vladarja, hkratu pa mora seveda izpolnjevati vse njegove dolžnosti. Ima celo pravico po-milostiti enega izmed zločincev, obsojenih na smrt. Zločinca izpuste in potem ga ne zasledujejo več.
Oblast visokošolskega sultana sega Čez francoski in španski del Maroka. Obe vladi, francoska in španska, jo priznavata, kar je izrecno določeno v posebni pogodbi o Maroku. Kakor hitro je visokošolski sultan izvoljen, sporoče t0 prebivalstvu s strelom iz starinskega topa na utrdbah mesta Feza. Istočasno prineso visokošolci svojega sultana na ramah na ulico, kjer ga čaka krasno ose-dlani mezeg, potomec plemenitega konja iz paševih staj. Sultan sede nanj in sledi mu častno spremstvo visokošolcev tudi na lepo okrašenih mezgih. Seveda si preskrbe visokošolci za ta dan najlepše mezge, kar jim pa ne dela velikih težav, ker so po večini sinovi bogatih trgovcev.
Med silnim truščem, piskanjem raznih piščalk, bobnanjem, kričanjem in tuljenjem jaha novi sultan po ulicah Feza, potem se pa vrne na vseučilišče.»kamor so ta čas upravni uradniki v spremstvu domačih dostojanstvenikov prinesli listine, ki naj jih sultan podpiše. Med njimi so tudi listine zločinca, ki ga visokošolski sultan pomilosti, da mu- ni treba umreti na morišču. Visokošolski sultan podpiše vse listine sicer pod nadzorstvom uradnikov in dostojanstvenikov, vendar pa povsem neodvisno od njih. Pravico ima zahtevati vsa potrebna pojasnila, ni pa dolžan upoštevati priporočil in nasvetov visokih uradnikov. Podpisane listine pošljejo v Rabat, kjer jih preuče in potem postopajo po njih. Ime pomiloščenega zločinca sporoče javnosti. Maroškim visokošolcem na čast je treba naglasiti, da nikoli ne po-miloste krvoločnega morilca, temveč vedno nesrečnega človeka, kakršnega bi pri nas sodišče oprostilo ali pa vsaj zelo milo obsodilo.
Ta navada visokošolskega sultana sega v 14. stoletje. Takrat so se biHl v Fezu uprli Judje pod vodstvom krutega judovskega trgovca Barucha, ki je hotel pomoriti vse arabsko prebivalstvo Feza, zediniti Jude, strmoglaviti sultana in razglasiti Maroko za judovsko cesarstvo. Judovski upor je nastal ponoči in prvi del krvavega načrta se je bil Baruchu skoraj posrečil. Pomoril je dve tret-
jini arabskega prebivalstva, drugi so pa pobegnili pred njim na visoko šolo, tako zvano Mederso, kjer s0 bili pravkar zbrani v molitvi vsi visokošolci. Visokošolci z rešenimi prebivalci so se v Medersi zabarikadirali in Baruch jih je s svojo judovsko vojsko oblegal. Obleganci so se držali 14 dni brez hrane ob sami vodi. Sultan se je mudil tisti čas v Meknesu in tam ga je našla vest o judovskem uporu. Pri sebi je imel le nekaj vojske in takoj se je pognal z njo proti Fezu, da bi napravil red. Hitro je poslal sle k vsem pašem, da bi mu prihiteli na pomoč. Večino teh so pa judovski uporniki med potjo ujeli in pomorili.
Komaj je prispel sultan pred Fez, ga je Baruch napadel in obkolil. Obkoljeni sultan je bil trdno prepričan, da je izgubljen. V, Medersi zaprti visokošolci so pa izvedeli, da je prispel sultan in da se bo drugega dne vnela odločilna bitka. Komaj je Baruch začel napad, so prihrumeli iz Mederse in premagali peščico judovskih upornikov. Noben judovski vojak ni ostal živ.
Iz hvaležnosti je sultan takoj po bitki napisal listino, po kateri imajo visokošolci za večne čase pravico izvoliti iz svojih vrst ob vsaki obletnici bitke svojega sultana. Maroški sultani s0 se čutili tako zadolžene visokošolcem iz Feza za rešitev maroškega cesarstva, da so med pogajanji glede francoskega pokroviteljstva vztrajali na tej posebni visokošolski pravici. Francoska vlada je pristala na to, in ko je bila pozneje sklenjena pogodba velesil v Algecirasu o Maroku, je francoska vlada sama zagovarjala to pravico maroških študentov.
Letalska nesreča je
terjala 17 mrtvili
Preteklo soboto se je v Nemčiji pripetila strašna letalska nesreča. Češkoslovaško redi no potniško letalo, ki je letalo med Prago in Parizom, je nad Schwarzwaldom v Nemčiji na badenskem ozemlju moralo na tla, a je pri pristajanju zadelo ob drevo in se zdrobilo, potem pa s 16 potniki vred zgorelo. Samo ena potnica je ostala živa, ker je padla iz letala in obvisela na nekem drevesu. Po pisanju pariških listov se je nesreča zgodila takole:
Letalo je ob 9 zjutraj v redu odletelo z letališča Ruyna. Vreme je bilo pri odletu ugodno. Toda dve uri pozneje je letalo prišlo v dež in vihar, nato pa v meglo, ki je tako pritisnila na letalo, da se ni videlo nikamor. Pilot je izgubil smer in se ni mogel znajti. Vzdignil se je v višino 1000 m in letel v smer, ki se mu je zdela pravilna. Toda kar naenkrat je dobil brezžično povelje iz Stras-bourga, naj se spusti za 400 m in naj v višini 600 m nadaljuje let. Ker se ni nikamor videlo in je bil pilot navezan le na naprave, ki so kazale višino, a so bile morda pokvar-
X Pater Andrej Hlinka je umrl. Po daljši bolezni je v torek pozno ponoči umrl v Ru-žomberku v starosti 74 let msgr. Andrej Hlinka, vodja Slovaške ljudske stranke, ki je bila v opoziciji, dasi je Češka ljudska stranka v vladi. Po rodu je bil iz Černove v liptovskem okraju v severni Slovaški. Njegovi starši s0 bili šplavarji, hkratu pa so imeli neznatno posestvece. Pokojni Hlinka se je politično močno uveljavil že za časa Avstro-Ogrske. Madžari so ga zaradi njegovega političnega delovanja preganjali in je bil dalje časa zaprt. Zaradi neizprosne opo zicije je zunanjepolitičnemu položaju Češkoslovaške mnogo škodoval.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani,
Tyrševa c. 18.
Nove vloge
vsak čas razpoložljive obrestule po
vSoge prof! odpovedi	po
Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle » Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod!
jene, se je letalo najbrže spustilo pod 600 m, kajti naenkrat je zadelo v 20 m visoko drevo ki je stalo na vrhu blizu 700 m visokega hriba Buchwalderkopfa. Nesreča je bila tu. Letalo se je razbilo in takoj je tudi švignil iz razvalin plamen, ki je letalo z vsem kar je bilo v njem, v kratkem času upepelil.
bele eno uro po nesreči je bilo orožništvo v Uilenburgu obveščeno o nesreči. Ko je prišla reševal, odprava, je našla na kraju nesreče samo kup očrnelega železja in nekaj zoglenelih trupel. S posadko vred je bilo v letalu 17 potnikov. Le natakarica v letalu Maria Krentnerjeva se je rešila. Iz padajočega letala je bila vržena ven in je obvisela na drevesu. V bolnišnici v Offenburgu je izpovedala da je takoj izgubila zavest in je prišla k sebi sele v bolnišnici.
Krentnerjeva, po rodu Dunajčanka. je po operaciji preživela noč, v nedeljo pa je tudi ona izdihnila. Po vsej Češkoslovaški je ta nesreča napravila najgloblji vtisk in od vseh krajev sveta prihajajo na naslov vlade ne-stevilna sožalja.
X Proti pravoslavni cerkvi v Poljski. Tuje časopisje poroča, da je poljska vlada začela neizprosno borbo proti pravoslavni cerkvi, da na ta način onemogoči vsako narodnostno gibanje Belorusov. Velikorusov in Ukrajincev. Na Poljskem je 22 milijonov rimskih katolikov, 3 in četrt milijona grških katoliških unijatov in skoro poldrugi milijon pravoslavnih. Poljaki hočejo pravoslavne spraviti v grško-katoliško cerkev in ker zlepa ničesar ne dosežejo, so jih začeli preganjati in jim rušiti cerkve. Med pravoslavnim prebivalstvom je to povzročilo veliko razburjenje. V zvezi s tem so pravoslavni škofje izdali posebno spomenico, v kateri pozivajo prebivalstvo, naj ohrani mirno kri, da ne bo prišlo do aretacij. Čeprav je spomenica pomirjevalne vsebine, jo je vlada zaplenila.
X Pohištvo in hiše iz stekla. V Angliji so uvedli novost, da si narejajo hiše in pohištvo iz stekla. Neka londonska tvrdka je izdelala različno stekleno pohištvo in ga razstavila. Seveda to pohištvo ni iz nezlomljivega stekla, vendar je zloženo iz posameznih delov, ki jih je lahko nadomestiti. Najlepši kos na razstavi te tvrdke je velika pravokotna miza iz črnega stekla. K takemu pohištvu spadajo tudi krožniki in sklede iz belega stekla.
X Kako rasejo lasje in dlaka. Malo ljudi ve, kako hitro rasejo lasje in dlaka, čeprav v ogledalu lahko ugotovimo, da nam na obritem obrazu že po nekaj dneh požene brada. Natančnejše meritve so pokazale, da zrase-jo človeški lasje ob sencih vsak dan za 0.3 do 0.7 mm. Ta rast pa v teku dneva nikakor ni enakomerna. Najhitreje rasejo lasje med 10. in 11. dopoldne in 4. in 6. popoldne, med tem ko nastane ponoči nekakšen premor.
N I
K I
N
V Z
-Z A
g J
R T
I N
X Poljski polet v stratosfero. Iz Varšave poročajo, da je veliki balon za poljski polet V stratosfero že skoro izgotovljen in da se feo prihodni mesec dvignil v najvišje zračne Višave. Poljski balon bo največji, kar jih je 'doslej vzletelo v stratosfero, a obenem bo tu-jdi najlažji. Zgradili so ga v celoti iz aluminija in jekla.
' X Osem novinarjev žrtev letalske nesre-
te. V sredo popoldne se je pripetila na letališču pri Debrecinu na Madžarskem stra-Čna letalska nesreča, ki je zahtevala 12 človeških žrtev, med katerimi je osem madžarskih novinarjev, poročevalcev budimpeštan-skih dnevnikov. Do nesreče je prišlo takole: iV Debrecinu in po drugih krajih so bile ve-
iike slavnosti v spomin na madžarskega kraja sv. Štefana. Svečanosti se je udeležilo precej ljudi iz Budimpešte in je prispela tudi 6kupina madžarskih novinarjev s posebnim letalom. Popoldne so se novinarji spet zbrali 'na letališču, da bi se vrnili v Budimpešto in ie ob pravem času pripravili svoja poročila za liste. Letalo se je že dvignilo 200 m visoko, ko je nenadno izgubilo ravnovesje in treščilo na tla. Poleg osmih novinarjev so izgubili življenje tudi štirje člani posadke letala.
X London je zavarovan proti zračnim napadom. Z izgubo šestih letalcev in enajstih Strojev so se končale velike tridnevne vaje angleške zračne sile. Izmed šestih mrtvecev fje bilo pet članov posadke nekega bombnika, ki je treščil na tla. Tudi šesta žrtev je
gripadala nekemu bombniku, ki je moral
led vajo z umetno meglo pristati. Ostali ponesrečeni stroji so bila lovska letala, katerih piloti pa so se redili s padalom. Vaje so po fcoglasnem .mnenju vseh strokovnjakov pokarale, da je obramba Londona zadostna. Angleško časopisje piše, da so vaje naposled Odpravile strah, da bi utegnila sovražna letala v vojni London uničiti.
X Dva srečna zaročenca sta zadela vsak
{»olovico istega dobitka. Naključje si dovo-juje včasih zgodbe, ki jih skoro ni mogoče Verjeti. Mlado dekle iz Ordtala na Norveškem si je kupilo pol srečke državne loterije In je ž njo zadelo 25.000 norveških kron. Dekle bi se moralo v kratkem poročiti in je "bijo seveda nad vse srečno, ko so ji sporočili, da je zadelo toliko denarja. Takoj je steklo z Veselo vestjo k svojemu zaročencu. Na pol jpota pa ji je zaročenec sam prišel naproti iii ji dejal: »Imam zate veselo novico.« Vesela povica je bila ista, s katero je hotela zaročenka do njega. Tudi on je bil namreč zadel £5.000 kron. Drug za drugega nista vedela, da sta bila kupila srečko. Naključje pa je hotelo, da sta si kupila vsak po eno polovico iste srečke.
X Zvonjenje brez zvonov. V zvoniku katedrale v Katovicah so namesto zvonov por Stavili več zvočnikov, ki vsak dan širijo doT iienje zvonov ženske cerkve v Munchenu. Poskus se je posrečil, ne da bi bili Katoviča-ni spočetka vedeli za »umetno zvonjenje«.
X Gobe so manj redilne kakor okusne. Nekateri ne morejo prehvaliti gob zaradi hranilne vrednosti, drugi pa spet pravijo, da so manj redilne. Kemiki, ki preiskujejo živila, so dognali, da imajo presne gobe mnogo vode in so si v tem slične z drugimi priku-hami. Dalje imajo gobe še beljakovine, rudninske soli, vitamine in celo maščobo. Beljakovin imajo seveda malo in tudi vitaminov imajo manj ko večina drugih prikuh. Pač pa je okus tako prijeten in dobro dene človeku. Z mesom jih ne moremo primerjati, dasi pravijo nekateri, da so gobe kakor meso.
X Opice kažejo zanimanje za nekatere filme. Tajnik londonske živaloslovske družbe Huxley dela zanimive poskuse z živalmi, ki mu jih je dalo na razpolago vodstvo londonskega živalskega vrta. Tako je Huxley
Eovedel v neki kinematograf dva šimpanza.
gledala naj bi si vrsto kratkih filmov. Prvi, film, ki je kazal samo ljudi in mrtve predmete, opic ni zanimal. Prav vidno sta se dolgočasili, zapustili sta sedež, pa sta začeli telovaditi, postavljali sta se na glavo in ju ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi pozorno sledili filmu. Drugače pa je bilo, ko se je pojavil Huxley sam v filmu. Šimpanza sta
ŠT iz OKSFORDA
* močno in dobro izdelane ___
iz PLATNA
belega na ovratnik
iz FRENŽA trajne, modne barve
iz POPUNA >
moderne barve in vzorci
iz TURINGA moderne barve
v trenutku spoznala svojega gospoda in sta se zelo začudila, da more istočasno sedeti poleg njiju in stopati živ po filmskem platnu. Izredno pa je zanimal opici film »Človek in opica«. V tem filmu so nastopale vse mogoče vrste opic. Šimpanza sta postala tu naj-pozornejša gledalca. Eden se je v stolu naslonil naprej in odpiral oči kakor otrok, ki sledi z veselim začudenjem gledališki igri. Ko je potem zaigrala godba in spremljala ples neke opice, sta se oba šimpanza zibala v taktu glasbe in kazala voljo, da bi sama plesala. Zanimive poskuse še nadaljujejo.
Radio Ljubljana
od 21. do 28. avgusta	i
Nedelja, 21. avgusta: 8.00: Kvartet mandolin. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (prior Valerijan Učak). 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 11.30: Otroška ura (Manica Komanova)i 12.00: Iz širnega sveta (plošče). 13.00: Napo-! vedi. 13.20; Opoldanski korfcert .radijskega orkestra. 17.00c Kmetijska ura: Kako ohranimo zdravje plemenski molzni živimi (dr. Kocjan Leon). 17.30: Koncert lahke glasbe (sodelovala bosta Janko Praprotnik na harmoniki in radijski orkester). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Premog v Jugoslaviji (Despič). 19.50: Pisan drobiž (plošče). 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22.10: Napovedi, poročila. 22.15: Vesel koncert radijskega orkestra.
Ponedeljek, 22. avgusta: 12.00: Godba na pihala (plošče). 12.45: Boročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Samostanske novele Starih srbskih vladarjev (dr. Solov-Ijev). 19.50: Zanimivosti (Javornik). 20.00: Veseli napevi (plošče). 20.10: Narodopisni pomen božjih poti (Boris Orel). 20.30: Violinski, koncert (prof. Anton Michl, pri klavirju profesorica Mirca Sancinova). 21.20: Za veselje in zabavo zdaj dobite godbo pravo (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Vsakemu nekaj (igra radijski orkester).
Torek, 23. avgusta: 12.00: Izpod južnega solnca (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napo-, vedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi,. poročila. 19.30: Nacionalna ura: Kako se otrok ne sme vzgajati (Vitomir Radovanovič) 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Edward German: Plesi Nell Gwyn (godba grenadirske
garde — plošče). 20.10: Po moravški dolini (Rudolf Dostal). "20:30: Koncert radijskega orkestra. 21.15: Klavirski koncert Marte Os-terc-Valjalove. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnika.
Sreda, 24. avgusta: 12.00: Za zabavo in oddih (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Veseli pevci in godci (plošče). 18.40: Mladinska ura: Sprehod po novem zemljevidu Evrope (dr. Valter Bo-hinec). 19.00: Napovedi. 19.30: Nacionalna ura: Grobovi naših vojakov v Holandiji (dr. Nemanja Vukičevič). 19.50: Musorgski-Rim-ski Korsakov: Perzijski ples iz opere »Ho. vanščina« (plošče). 20.00: Pevski koncert ob spremljevanju orkestra (Pavla in Majda Lov-šetovi in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pevski kvartet Fantje na vasi.
Četrtek, 25. avgusta: 12.00: Pisana trata (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra 14.00: Napovedi. "T9.00: Napovedi, poročila. 19.30; Nacionalna ura: Pomorski promet z Levantom za časa križarskih vojn (dr. Ant. Dabinovič). 19.50: 10 minut zabave (Fran Lipah, član gledališča). 20.00: WieniawskiT Faust, fantazija za gosli in orkester (plošče). 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Koncert lahke glasbe (sodelovala bosta Stanko Avgust na harmoniki in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Šornov šramel-kvartet.
Petek, 26. avgusta: 12.00: Iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 1-9.30: Nacionalna ura: Bela Krajina, geografsko-kulturni pregled (Rudolf Dostal). 19.50: Zanimivosti (Javornik). 20.00: Plošče. 20.10: Ženska ura: Konserviranje sadja in zelenjave (Simoničeva). 20.30: Operni napevi (sodelovali bodo Janko Vekoslav, Franzl Ivan in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 27. avgusta: 12.00: Plošča s ploščo naj tekmuje. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Plošča s ploščo naj tekmuje. 14.00: Napovedi. 18.00: Schwabove pesmi bo pel Akademski pevski kvintet. 18.40: Konjske dirke pod Gorjanci (Viktor Pirnat). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Vuk Karadjič in Dubrovnik (Safet Burina). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Pester drobiž (plošče). 21.00: Prenos Puciniievih enodeiank iz Rima.
Od 1. do lt septembra
Ljubljanski velesejem
Polovična voznina na vlakih in parnikih.
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za 2 din.
Mednarodna razstava fotografije in filma. Umetnostna razstava. Razstava malih živali, koz in ovc. Plemenski psi 1. in 2. IX. Goveja živina 10. in 11. IX. Gospodinjska razstava. Obrt, industrija in trgovina. — Tekma harmonikarjev 11. IX.
Krasno zabavišče, velikomesten variete. NAGRADNO ŽREBANJE. DARILA ZA OBISKOVALCE VELESEJMA: MOTORNO KOLO, 30 KOLES, ŠIVALNI STROJ, RADIJSKI APARAT.

Za smeh in kratek čas
PREPOZNO
Stražnik: »Gospod, vi ste bili v kuhinji, ko se je vaša žena razburila in skočila skozi okno. A niste niti s prstom ganili, da bi jo zadržali.«
Mož: »Saj sem storil vse, kar je bilo v mojih močeh. Hitel sem takoj na cesto, da bi jo prestregel, pa je padla na tlak že pred menoj.«
DANSKI KRALJ JE PREVELIK
Danski kralj Kristijan je prišel nedavno na angleško ladjo »Newcastle«, ki je bila zasidrana v luki Aarhusu. Kralj, ki je visok 199 cm, je z glavo zadel v podboj vrat, ko je stopil v oficirsko obednico, in se mu je naredila buška na glavi.
»Prav nič prijetno ni, če si velik kralj,«
je šaljivo dejal. »Kako lepo je Viktorju Emanuelu iz Italije!«
ZGODAJ JE VSTAL
»Ti si pa danes zgodaj vstal,« reče prijatelj v pisarni tovarišu, ki ni posebno točen. »Toda kakšen pa si? Ali se ti je kaj zgodilo?«
»Da, prišel sem domov šele zjutraj, ko sem se hotel sleči, se je zbudila žena in dejala:
»Ti pa vstajaš danes zelo zgodaj. To me veseli. Kaj sem hotel, moral sem se spet obleči in zdaj sem tu.«
TAKO JE
Učitelj: »Otroci, vi ste že v naprej vedeli, da se bo vaša učiteljica poročila. Kako to?«
Mihec: »Seveda smo! Štirinajst dni pred poroko ni v nalogah opazila nobene napake več. Teden pred poroko je sama začela delati napake, a dan pred poroko je rekla Zumrovemu Jakcu: ,Dragec moj!'«
ZAKAJ
A: »Zakaj so pa tebe zaprli?«
B: »Ker sem se z avtom prehitro vozil. Pa tebe?«
A: »Ker sem se prepočasi vozil z njim!«
B: »Človek, to vendar ni kaznivo!«
A: »Pač! Avto je bil ukraden!«
ZOB MU JE IZDRL
Mihec je bil pri zobnem zdravniku. Zob ga je tako bolel, da mu ga je moral zdravnik Fzdreti. Bridko je plakal in nihče ga ni mogel potolažiti.
»Saj je bil to mlečni zob,« ga je tolažil zdravnik. »Kmalu ti bo spet zrasel drugi.«
»Vem, gospod doktor, toda do obeda mi ne zrase«, je vzdihoval Mihec.
SAMEGA SEBE HOČE PREVARITI
Miha gre k zdravniku. Zdravnik ga preišče in zmaje z glavo. »Jesti smete samo kuhano teletino brez maščobe,« reče nazadnje, j
Miha žalostno povesi glavo: »Gospod <fek-tor, danes opoldne bomo imeli mastno gos. Ali bi jo smel izjemno samo še danes jesti?«
»Izključeno.«
»No, gospod doktor.«
»Pravim, da je izključeno.«
Miha nekaj časa molči, potem pa pravi smeje se: »Gospod doktor, mislite si, da sem prišel k vam šele popoldne.«
Navadno opazimo prepozno!
Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno. Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Ce pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno.
DEKLE
zmožno kavcije 5 do 10 tisoč din, dobi stalno dobro službo. Naslov v upravi »Domovine«, Ljubljana.
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za velike kose, mlado moč, iščem. Franc Deželak, krojač, Hrastnik.
2.500 DIN POTREBUJETE,
da zaslužite 1.000 din mesečno Pišite: »Anos«, Maribor, Orožnova ulica.
KOVAČ IN PODKOVAČ
se išče za stalno službo na veleposestvu v Sremu. Ponudbe na upravo »Domovine« pod šifro »Oženjen«.
PEK
dobi v najem pekarijo, če vstavi peč v novo stavbo. Naslov se izve pri Viktorju Hohnjecu, mesarju, Celje.
PROSIM SOPOTNICO
na vlaku od Varaždina do Ormoža v ro-žasti obleki 5. t. m., da mi javi svoj naslov pod šifro »Ostavi nekaj zame« na upravo »Domovine«.
Pomlad!	Leto?
OSTANKI iz {nariborskih tekstilnih tovarn
pristnobarvni. brez napak, noben kos izpod 2 m in sicer:
Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pri-ma oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih.
Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi.
Paket serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto za znižano ceno din 130.—.
Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130.—,
Z-2 160.—, Z-3 250__din zadnji dober kam-
garn, isti v modri in črni barvi din 275—. Čela podlaga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120—
Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KČS-MOS«. Maribor, Kralja Petra trg.
Oglejte si povečano zalogo in prepričajte se o ugodnih cenah.
Kupujem JABOLKA na drobno in vagonske pošiljke. Iščem nakupovalce. Trgovcem popust!
DOBIČKANOSNA HlSA
v Črni v industrijskem kraju na zelo prometni točki, sposobna za vsako obrt, v hiši vodovod in elektrika se proda ugodno. Ponudbe na ogl. oddel. Domovine pod »Črna pri Prevaljah«.
KUPIM SLIVOVKO
prvovrstno, domačo v vsaki množini po najvišji ceni. Ponudbe na E. Jeras in drug Ljubljana, Tyrševa cesta 33.
KOLESA ZNAMKE »AXO«
V prvovrstni kvaliteti in lepi Izdelavi kupite ugodno pri
H. SUTTNER
LJUBLJANA
aleksandrova 6
Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji.
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shocfc Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 6379G Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTMEE, Ljubljana t
Lastna protolsolirana tovarna <ir v Sviri