V Ljubljani, v petek 3. oktobra 1930
T_j_
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi и1.6/Ш
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunaj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
>SLOVENEC<
stane v dnevni prodaji
samo i dinar
Obširna nedeljska številka z ilustrirano prilogo stane
samo 2 dinarja
Vsak
Slovenec mora imeti »Slovenca«!
Obletnica
Danes je obletnica, odkar je po domoljubni modrosti in dalekovidnosti našega prevzvišenega vladarja, kralja Aleksandra I., zagledal dan zgodovinski akt z dne 3. oktobra 1929, po katerem je naša država dobila svoje naravno ime Jugoslavija in se je razdelila v devet velikih banovin, ki misel narodne kulturne in državne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev naijbolj adekvatno izraža. Po tem zakonu, ki pomeni po našem zedinjenju najbolj važno epoho v naši zgodovini, je naša država v resnici v duhu kraljevega manifesta od 6. januarja 1929 postala to, kar po naravi, narodnem duhu svojega prebivalstva in po svoji zgodovinski misiji v resnici je. Ta akt je realiziral misel, po kateri smo se kot Jugoslovani združili v višjo krvno, kulturno in državno enoto. Z njim se je izpolnila oporoka vseh, ki 60 tekom zgodovine z ogromnimi žrtvami in borbami tako na bojnih poljanah kakor v oblasti duha delali na zedinjenju jugoslovanskih rodov, medsebojni slogi in ustvarjenju skupne, in enotne države.
Nove banske oblasti, ki danes s ponosom gledajo na preteklo leto intenzivnega kulturnega in gospodarskega dela, predstavljajo simbolično združitev vseh narodnih sil v proepeh nam svete, skupne domovine. Po velikopoteznem zamislu kralja in po državniški spretnosti premiera sedanje vlade so se ustvarile banovine, ki so življenja zmožne enote, ker so velike, ker so razmejene po naravnih geografskih, gospodarskih in prometnih vidikih in ker zato popolnoma ustrezajo materialnim potrebam in težnjam prebivalstva. Z banovinami se je ustvarila banom široka kompetenca, tako da ee je osrednja državna uprava znatno razbremenila s tem, da se je odpravil dvotirni sistem, obenem se pa pocenil upravni aparat, ki je postal bolj prožen in gibčen ter prilagojen miselnosti, osobitosti in gospodarskim potrebam naroda. Po banu, ki je postal resničen političen in upravni center dežele in najvplivnejši faktor njenega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja, se je prebivalstvo trdno zvezalo z državno celoto obenem pa se je dal razmah vsem njegovim prirodnim, narodnim, kulturnim in gospodarskim silam in zmožnostim. Nove banovine so srečna sinteza misli krvne in državne enoto Srbov, Hrvatov ln Slovencev in pa tradicionalnih sil ter pozitivnih in tvornih vrednot ki v Srbih, Hrvatih in Slovencih po naravi počivajo.
Danes gledajo banovine, ustvarjene po velikem konceptu našega vladarja, na eno leto srečnega in plodonosnega razvoja. Možje, ki so jim bili postavljeni na čelo so s popolnim razumevanjem in praktično sposobnostjo šli na delo za uresničenje idei januarskega manifesta našega vladarja. Ideala popolne neprisfcranosti državne uprave niso samo načeloma poudarjali ampak ga tudi dejansko izvajajo. Položili pa so v svojih upravah po vrhovnih emer-nicah in navodilih našega premiera temelj za gospodarsko ozdravitev, napredek in dvig banovin in države. Kar se posebič tiče naše dravske banovine, ki združuje skoro vse slovensko ljudstvo, moramo naglasiti, da smo imeli v svojem prvem banu inž. Dušanu Sernecu, ki ga vidimo z obžalovanjem zapustiti to mesto, da prevzame višjo čast ministra, moža, ki je z jekleno vztrajnostjo in neupogljivo voljo, katera mu je svojska, začel izvajati načrt elektrifikacije naše banovine, ki bo odprl našemu ljudstvu stalen vir blagostanja in dohodkov ter ga s tem tudi kulturno dvignil. Mirno lahko rečemo, da se ;e dravska banovina pod vodstvom prvega bana izkazala kot vzor banovinam vse Jugoslavije. Temu delu pa je bila vodilna smernica nesebična ljubezen do vladarja, slovenskega ljudstva in Jugoslavije, ki naj po složnem sodelovanju nas vseh postane srefna in močna ter, ugledna v vsem svetu. Ne dvomimo, da t>o njegov naslednik v istem duhu delal na učvr-Bčanju in novem ustvarjanju kulturnih in gospodarskih dobrin našega ljudstva v prospeh jugoslovan-etva in države.
Zato z radostjo slavimo danes obletnico okto-berskega zakona, po katerem je po iniciativi našega prvega in največjega domoljuba, kralja, dahnilo v našo državo novo življenje in se je v konkretni obliki udejetvilo to, o čemer so sanjali, kar so snovali in zamišljali največji geniji Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar se je zdelo težko ustvariti zaradi tisoč In tisoč ovir nesrečnih zgodovinskih okoliščin, ki so delilo južne Slovane. Naša naloga je zdaj samo, da se še bolj strnemo v enoto skupnega življenja v duhu našega skupnega rodu, ki je eden v vsej svoji raznolikosti. Po oktoberekem zakonu srečno začeta preosnova našega narodnega in državnega sožitja se ima po patriotičnem in požrtvovalnem sodelovanju vseh dovrševati in dovršiti v stavbo, ki bo im-ponlrala vsemu svetu in bo mogočen čin'1 " '»u in napredka vsega kulturnega sveta.
Pogajanja med Francijo in Nemčijo?
Kaj je na senzacionalnem intervjuvu gospoda Brianda?
Pariš, 2. sept. fr. V zunanjem ministrstvu vlada velikansko presenečenje radi izjav, ki jib je po informacijah >Journal de Geneve« podal francoski zunanji minister Briand. Briand je namreč predlagal, naj se Nemčiji pride na pomoč, če mogoče celo s kakšnim mednarodnim posojilom, češ da je gospodarska oslabelost Nemčije povzročila naraščanje fašističnih organizacij in zmago Hitlerjevih pristašev v volitvah. Ravnotako vlada v parlamentarnih krogih nepopisno razburjenje, ker se smatra, da vodi Briand svojo lastno politiko, ki čisto nič ni v skladu s politiko vlade, h kateri pripada. Republikanska zveza (grapa Marin) je že obvestila predsednika vlade, da ga bo takoj prvi dan jesenskega zasedanja parlamenta intor-peliral o političnih smernicah, ki jih je Briand uveljavil v Ženevi in ki so v nasprotstvu z vsemi izjavami predsednika vlade in z idejami parlamentarne večine.
Prijatelji Brianda, ki so ravnotako oeupnjeni radi te nepričakovane ofenzive Brianda za v postavitev najtesnejših zvez z Nemčijo, so mnenja, da je Briand postal žrtev intrig, in da se je njegova izjava tolmačila popolnoma napačno,■ ker si ni mogoče misliti zunanjega ministra, ki bi danes zagovarjal ono strujo v Nemčiji, ki je postavila boj proti Franciji na prvo točko svojega programa. Politični nasprotniki Brianda, ki eo v Franciji zelo številni, bodo to ponarejeno izjavo porabili, da ga po njegovem povratku v Pariš strmoglavijo.
Po informacijah, ki izvirajo iz borznih krogov, vlada velika nevolja med upravnim svetom Comite des Forges (zveze težko industrije), ki je že dalje časa vodil pogajanja z nemškimi indu-
strijalci v svrho tesnejše združitve, ker je Briand 'ko lahkomiselno izdal načrte, o katerih bi za enkrat javnost še ne smela vedeti. Govori se, da je bil v načrtu francosko-nemški premogovni in železni trust, ki bi imel namen izpodriniti angleško jeklo na evropskem trgu.
Ženeva, 2. okt. ss. »Journal de Genever prinaša danes Briandovo i razlago-' izjave, ki jo je dal zastopnicam mednarodne ženske zveze, in ki je povzročila burne komentarje po vseh inozemskih listih. Briand protestira proti napačni razlagi njegovih besedi, katere so obrnjene tako, da dovoljujejo najrazličnejša tolmačenja. Njegov razgovor z damami je bil privatnega značaja in on ni dovolil nikomur njegovih izjav objavljati v časopisju.
■>Joumal de Geneve« se čudi, kako je mogel minister Briand, ki ima tako bogata izkustva, le eno samo minuto misliti, da bo njegov razgovor ostal tajen, če se je pa pogovarjal kar z osmerimi damami. List trdi, da je njegovo poročilo avtentično. Isto trde dame mednarodnega komiteja.
Pariš, 2. okt. Agencija Havas poroča iz Ženeve, da so izjave, katere je baje podal zunanji minister nekim odposlankam mednarodne ženske zveze in ki se tičejo njegove ocene Hitlerjeve stranke kakor tudi ministra Treviranusa, popačene in ne predstavljajo mišljenje zunanjega ministra.
Pariško časopisje demantija agencije Havas ne jemlje na znanje in je slej ko prej pripravljeno izvedeti, kateri so bili zunanji pritiski, ki so vplivali na Brianda, da je mogel ravno v tem času govoriti tako nepremišljeno.
Berlin, 2. okt. ff. >B£rsenzeitung< poroča
Frankfurta, da se je tam mudila delegacija francoske težko industrije ter imela nekoliko posveto-■ nuj z zastopniki porurskih industrijalcev. List se povprašuje, če gre z a ustanovitev franeosko-nem-škega trusta, ali pa samo za proučevanje nemškega gospodarstva v svrho denarnega posojila, k! bi ga Francija dovolila Nemčiji. Frankfurtski trgovski krogi bi bili temu ,načrtu naklonjeni. Tudi /rnncoski industrijalci so se baje izrazili za to rešitev pogojno seveda, da Nemčija svojo zunanje politiko usmeri v prilog gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Rinian, 2. okt. ff. Iz Rima jiišejo, da so novioe o [Higajanjih, ki bi se imela vršiti med predstavniki jakili gospodarskih organizacij Francije in Nemčije, in ki naj bi imela namen izposlovati Nemčiji gospodarsko posojilo na nemškem trgu. zbudilo na Kvirinalu veliko zanimanje. Če pogajanja dovedejo do uspeha, potem bi položaj Italije v vprašanju njenih odnošnjev do Francije postal slabši. >Teverei pristavlja, da pa ne pripisuje tem govoricam velike važnosti, ker možnost zveze med francosko in nemško industrijo je še v kraljevini sanj. Na drugi strani pa Anglija 110 bi dovolila, da bi se ji nastavljal nož na grlo.
Pariz, 2. okt. as. »Journal' poroča, da namerava j>r i T i predsednik nemške narodne banke v najkrajšem času v Pariz na pogajanja s francosko narodno banko in velikimi pariškimi bankami. »Journee Indiistriellc« izjavlja, da je Francija pripravljena staviti svoje zlato in svoj kredit v najširši izmeri v službo miru, seveda pa mora Nemčija dati jamstva za svojo miroljubnost, če hoče imeti dobiček od te pripravljenosti.
Popoln preohret v Španiji
Madrid, 2. okt. AA. Kakor )wočajo, je republikansko gibanje v Španiji tako narastlo, da jc prestol v veliki nevarnosti. Da se položaj reši, bo v kratkein sestavljena liberalna monarhistiina vlada s San/iagom Albom na čelu. Do zadnjega so smatrali Albo za vnetega republikanca. Njegov preokret razlagajo njegovi prijatelji s tem, da je kralj privolil v važne koncesije, na temelju katerih se bo kraljeva oblast znatno omejila in uvedla v Španiji ustavna monarhija po angleškem vzoru.
Kakor se izve, se je kralj obvezal, da se bo v slučaju, če prejme Alba sestavo nove vlade, odpovedal tradicijonelnemu vrhovnemu poveljništvu vojske in mornarice in da ne bo imel važnih [>oli-tičnih avdijenc brez prisotnosti odgovornih ministrov.
Kakor poročila trde, je kralj pristal nato, da bodo te koncesije obvezne za njega in njegove naslednike.
Generalni sporazum
med ггапсцо m Italijo?
Pariz, 2. okt. as. Kakor poroča >Petit Pari-sien«, se bodo razgovori med Francijo in Italijo zopet začeli na popolnoma novi podlagi. Sistem, po katerem so sc sporna vprašanja obravanavala ločeno, se ni izkazal. Sedaj bodo poskusili priti do generalnega sporazuma, in sicer najprej v obliki sodelovanja na finančnem in gospodarskem polju.
Pariz, 2. oktobra, as. Dozdevno oficiozen članek v >Petit Parisienu'' pripravlja francosko javnost na to, da se po večletni napetosti v francosko-
italijanskih odnošajih namerava dovoliti Italiji veliko posojilo. Kot argument navaja list, da jo treba končnoveljavno razčistiti francosko-italijanska na-sprotstva in spraviti popolnoma v soglasje gospodarske interese obeh držav. Sicer Francija s tem ne bo pridobila italijanskega prijateljstva in bo s par milijardami kupila samo pripravljenost Italije za pogajanja. Nedvomno so k temu pripomogle tudi nemške volitve ter je veliki narastek desničarskega radikalizma v Nemčiji povzročil tudi v Parizu preokret, tako da so začeli sedaj polagati važnost na poravnavo sporov z Italijo.
„Heimivehr ne izpusti več krmila!"
Po razpustu avstrijskega parlamenta
Dunaj, 2. okt. as. Heimvvehr je izdal oster oklic, ki ga je podpisal tudi notranji minister Starhemberg kot voditelj Heimvvehra. V oglasu se navaja med drugim: Če je Heimwehr danes zagrabil za vladno krmilo, ni storil lega zato, da bi podpiral krščanske socijalisie. temveč zato, da si ve da več vzeti iz rok krmila. Dosti dolgo smo tvorili obrambni zid meščanskim strankam. Prepričani smo, da ne zadostuje, odbijali napad marksizma. Danes vemo, da je samo ena rešitev, priboriti domovino našemu duhu. Preiti moramo k napadu. — Iz tega oklica sledi jasno da bo Heimvvehr, če bi pri volitvah dobili socijalni demokrati večino, hotel vladali eventualno tudi z neustavnimi sredstvi.
Dunaj, 2. okt. as. Kakor doznava Vas dopisnik, bo notranji minister knez Stahremberg prihodnje dni namesto dosdanjega policijskega predsednika dr. Schobra imenoval za policijskega predsednika na Dunaju centralnega inšpektorja varnostne straže dvornega svetnika Tauberja, dr. Scho-bor pa bo vpokojen. Tauber je 15. julija 1927 poveljeval varnostni straži pri požaru justične palače. Takral se mu je očitalo, da je odgovoren za veliko število žrtev.
Dunaj, 2. okt. as. Pododbor narodnega sveta, ki ima po razpustu parlamenta po ustavi proučevati, sprejeti ali odkloniti vladne zakonske predloge do novih volitev, se je danes sestal, da sklepa o predlogu za razpis novih volitev na dan 9. novembra. Po daljši debati, v kateri jc neki poslanec Landbunda izjavil, da jc sedanji način razpusta narodnega sveta protiustaven, je bil končno soglasno sprejet predlog, da sc volitve razpišejo na dan 9. novembra.
Dunaj, 2. okt. as. Levičarski listi, predvsem .>Arbeiter Zeitung«, izjavljajo, dn pomeni predčasni razpust mednarodnega sveta kršitev ustave. Člen 70 ustave določa, da so mora po zveznem predsedniku imenovana nova vlada predstavili narodnemu svetu v enem tednu, za kar se mora po ustavi skli-
cati izredno zasedanje. Vlada, ki jo je imenoval zvezni predsednik, bi sc morala po ustavi takoj razrešiti poslov, če bi ji narodni svet odrekel zaupanje. Da pa se vlada izogne gotovi nezaupnici, je rajše kršila ustavo.
Dunaj, 2. okt. as. Novi zvezni kancler Vau-goin je prodrl s svojo voljo in imenoval dr. Slra-fello za ravnatelja zveznih železnic. V vodstvu zveznih železnic so bodo izvršile velike spremembe, ker bo prišlo več dosedanjih ravnateljev v disciplinarno preiskavo, ki so prejeli nagrade iz nekega tajnega fonda.
Dunaj, 2. okt. as. Kakor j>orcča Neuigkeits-\VeltbIatt<, sla oba heimwehrovska ministra knez Stahremberg iu Hucber izjavila, dn se odrekata ministrskim plačam v korist brezposelnim. (Oba sla že tako zelo bogata. — Op. uredn.)
Monarhistični pokret v Avstriji
Dunaj, 2. okt. as. Cesarju zvesta ljudska stranka namerava pod vodstvom polkovnika Wolf« ob priliki 18. rojstnega dne nadvojvode Otona dne 20. novembra prirediti ljudsko glasovanje o obnovi monarhistične državne oblike v Avstriji. Dne 17. novembra pa bodo v votivni cerkvi slovesno blagoslovili irno-rumeno zastavo s sliko Otona.
Cene hmelja
Žatec, 2. okt. as. Razpoloženje na trgu je nespremenjeno mimo. Cene so se gibale med 300 in 500 Kč.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno. Nižja temperatura. V prostih legah je nevarnost slane. Severovzhodni vetrovi.
Balkanska konferenca
Sofija, 2. okt. AA. Poleg žc omenjenih dele-gatov za balkansko konferenco v Atenah odpotujejo šc bivši minister Kulev, zgodovinar Mišev, predsednik društva »Otec Pajčije«, arhimandrit Boris Simov in Dobrudžan Cenakov.
Carigrad, 2. okt. as. Turška delegacija za balkansko konferenco je odpotovala danes dopoldne v Atene. V tukajšnjih krogih vlada veliko zanimanje za to konferenco, kar je razvidno iz tega. da so v delegaciji tudi razni ministri in zastopniki trgovskih zbornic.
Dr. Korošec v Dubrovniku
Dubrovnik. 2. oktobra, p. S Snoči je prispel v Dubrovnik minister na razpoloženju dr. Anton Korošcr. Pričakal gn je inž. Milorad Dimitrije vi č in ga odpeljal z avtomobilom v svojo vilo »Trste-no', v katero je stalno zahajal dr. Laza Markovič.
Proslava junaštva
Belgrad, 2. okt. m. 9. oktobra poteče 15 let, ko se jc moral podati Belgrad v krvi svojih branilcev nemškim čelam. Proslava se vrši 15. oktobra, po vseli šolali se vršijo svečana predavanja, v Belgradu pa tudi svečana komemoracija.
Ureditev državnih gozdov
Belgrad, 2. oktobra. AA. V ministrstvu za gozdove in rudnike je bila po nalogu ministra sestavljena komisija, ki bo izdelala izjavo o končni sestavi navodil za ureditev državnih gozdov. Predsednik komisije je Peter Prpič, načelnik oddelka za občinske in zasebne gozdove, člani so Mihovil Markič, načelnik oddelka za pogozdovanje. Iv. Ma-ruci, višji inšpektor, dr. Ljubomir Miletič, načelnik oddelka za eksploatacijo državnih gozdov |>a je poročevalec. Komisija se bo sestala prihodnje dni
Dr. Maček odpotuje
v Karlove Vari
Zagreb, 2. oktobra, p. Dr. Vladimir Maček IKituje v kratkem v Karlove Vari radi zdravljenja. Ministrstvo notranjih del je izdalo za to potovanje potni list.
Pomorska nesreča na Jadranu
Split. 2. oktobra, p. Sinočna jiomorska nesreča je šc vedno predmet preiskave naših pomorskih oblasti. Kapetan italijanskega broda navaja edino, da mu je žal, da se je dogodila omenjena nesreča in priznava, da je prekršil prometne predpise, ker je zadel v jadrnico z leve strani. Jadrnica se nahaja v popravilu v neki ladjedelnici blizu Splita.
Delavska vprašanja
Belgrad, 2. okt. ni. Včeraj zvečer sc jc vršil.1 v prostorih Jugoslovanskih delavskih sindikatov plenarna seja vseli delavskih organizacij naše države. Sklenjeno jc bilo, da se vrši glavni občni zbor dne 10. oktobra v Belgradu.
Belgrad, 2. okt. in. V nedeljo 5. oktobra sc bo vršila v Belgradu širša konfcrenca centralnega tajništva delavskih zbornic. Obravnavalo se bo delavsko vprašanje državnih grafičnih podjetij. Na konferenco so povabljeni predstavniki gospodarskih organizacij.
Naša
lahkoatletska reprezentanca
Belgrad. 2. oktobra, z. Skupina 28 lahkoatle-tnv, ki predstavljajo našo reprezentanco za Grčijo, je prispela danes v Belgrad. Naša reprezentanca je zelo močna in je gotovo, da bo dosegla dobre rezultate. Potovanje treh delegatov lahkontletske zveze je omogočil Centralni presbiro z darilom tO.OOO Din.
Zopet vprašanje revizije mirovnih pogodb
Na Poljskem vlada razumljivo razburjenje nad izjavami preds. Masaryha
Varšava, 2. okt. rr. Razburjenje, ki ga je povzročila izjava Masaryka dopisniku dunajske »Neue Freie Presse« se še ni poleglo in z vsakim dnevom le narašča. Predsednik Masaryk je namignil, da je rešitev poljskega koridorja za vzdr-žanje evropskega miru potrebna, ravno tako kot pomirjenie Madjarske, za kar je češkoslovaška država eventuelno pripravljena doprinesti terito-rijalne žrtve.
Češkoslovaški poslaništvi na Dunaju in v Budimpešti sta sicer objavili uradne komunikeje, v katerih razlagata predsednikove besede v smislu panevropskih stremljenj, vendar njih komunikeji niso mogli pomiriti poljske javnosti, tem manj, ker ne govorita o poljskem koridorju, V vladnih krogih se stališče, katerega je zavzel predsednik Ma-saryk, ne more razlagati drugače kot pa, da je samo odgovor na stališče, katerega je nedavno zavzela poljska vlada ob priliki zaključitve arbitražne pogodbe z Madjarsko. Poljska vlada je takrat izrecno izjavila, da nje vprašanje revizije trianonske pogodbe ne briga in da v slučaju, če bi prišlo do revizije, Poljska ne bi nasprotovala.
Nadalje postaja čedalje boli jasno, da je nemara predsednik Masaryk hotel javno nastopiti proti poskusom Poljske, da prevzame vodstvo Male antante. Konferenca poljedelskih držav se je nedavno vršila v poljski prestolici, v Ženevi pa je Poljska najbolj živahno zastopala interese poljedelskih držav, med katere spadata tudi Jugoslavija in Romunija. Tako izgleda, kot da bi se češkoslovaška vlada bala, da ne bi izključno gospodarski interesi, ki so trenotno važne ši kot pa politični, pomagali Poljski, da izpodrine Češkoslovaško z vodivnega mesta v vseh vprašanjih srednje Evrope. Ta domnevanja niso brezpredmetna, osobito, ko je poljski poljedelski minister Kviat-
kovski ravnokar zapustil Prago in odnesel vtise, da njegova delavnost v Varšavi in v Ženevi ni bila všeč češkoslovaški diplomaciji.
Bratislava, 1. okt. b. »Slovak-< posveča celo uvodno stran izjavam predsednika Masaryka dunajski »Neue Freie Presse« odnosno angleški agenciji »London General Press« o potrebi revizije poljskega koridorja in madjarskih meja. V uvodnem članku, ki nosi napis »Ogrožena integriteta Slovaške« piše ta časopis, da se izjave predsednika tičejo osobito Slovakov. Prezident Masaryk da je že v drugič jasno povedal, da namerava pomiriti Madjnre s slovaškim teritorijem, prvič, ko je madjarski minister dr. Gratz obiskal predsednika republike, drugič pa sedaj v intervjuvu londonski agenciji. »Mi Slovaki nismo mogli verovati v verodostojnost teh besed', mi smo protestirali proti takim nakanam, ki bi odtrgale od Slovaške , pod katerimsikoli imenom del njenega ozemlja. Nas samo to tolaži, da predsednik Masaryk ni me-rodajen za revizijo ine]a, ampak da mora v to privoliti češkoslovaški parlament, povrhu pa Velika in Mala antanta.« Slovaški poslanci bodo razčistili to vprašanje pred parlamentom.
Budimpešta, 1. okt. m. Vse madjarsko časopisje z velikimi črkami prinaša besedilo izjave, katero je dovolil londonski »London General Press« predsednik češkoslovaške republike Masa-ryk. »Orai Ujsag« se divj predsednikovi energi i, ki je danes že petič ali šestič podal izjave, katere je moralo zunanje ministrstvo v teku 24 ur deman-tirati. V »Uj Nemzedek« prinaša minister dr. Gratz vsebino svojega razgovora s predsednikom in na-glaša, da češkoslovaška polagoma prihaja do spoznanja, da ni v interesu Evrope, če redi v svoji sredi na ranah krvavečo Madjarsko. »Magyaror-zag« pa povdarja, da je predsednik Masaryk na-
pravil samo poskus, da bi razdrt akcijo poljedelskih držav, ki hočejo izriniti iz svo,e srede Češkoslovaško in ustanoviti posebne carinske zveze, ki
bi utegnile škodovati n.eni industriji,
Praga, 1. okt. b. Na zunanjem ministrstvu še vedno sprejemajo vprašan a, ki prihajajo od posameznih političnih strank, pa tudi od posameznikov, in ki zahtevajo pojasnila o predsednikovih izjavah o reviziji češkoslovaških-madjarskih meja. Nekateri krogi hočejo vplivati ni zunanje ministrstvo, da bi se solidariziralo s predsednikom republike, medtem ko drugi opozarjajo na nevarnost, ki preti državi, če bi ona sama prevzela odgovornost za revizijo pogodb, ki jo organično sestavljajo.
?raga, 2. okt. as. V poslanski zbornici je podal danes ministrski predsednik Udržal vladno izjavo o intervjuvu predsednika Masaryka z zastopnikom londonske »General Press«, ki je bil v nedeljo objavljen v »Neue Freie Presse". Vladna izjava se glasi, da ta razgovor ni bil mišljen kot intervju. Besedilo lakozvanega intervjuva ni bilo predloženo v odobritev. To dokazuje, da vsebina intervjuva v mnogih stvareh nasprotuje nazorom predsednika. Kakor vsi inerodajni faktorji ustave naše države, smatra tudi predsednik za nemogoče razmišljati o kaki rešitvi, s katero hi se spremenilo stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami. Gre torej za privaten razgovor predsednika, ki v objavljenem intervjuju ni podan pravilno. (Odobravanje pri strankah koalicije.)Poslanec Hlinka je zaklical ministrskemu predsedniku: »Predsednik je neodgovoren! Na odgovor pa bomo poklicali vas!« Vladne stranke so vladno izjavo vzele na znanje in razprava je bila zaključena. Hlinka je neprestano klical: »Mi hočemo debato Iv; Poslanec dr. Pergler pa je zaklical: »Demokracija je diskusija!«
Grško-jugoslovanska vzajemnost
Atene, 2. okt. AA. Včeraj sta trgovski zbornici v Atenah in Pireju priredili banket v čast naših izletnikov. Med banketom se je priglasil k besedi grški minister za narodno zdravje Vorlumis. ki je poudarjal, da so taka potovanja najboljše sredstvo za spoznanje države in da sedanje bivanje jugoslovanskih gospodarstvenikov obuja spomine na vzajemne borbe Grčije in Jugoslavije v preteklosti, borbe, ki bodo ostale tudi za bodoča pokoljenja simbol bratstva in sodelovanja za mir. Zatem je minister Vorlumis dvignil čašo in napil na zdravje jugoslovanskega kralja in za napredek Jugoslavije. Za pozdrav se mu je zahvalil naš odpravnik poslov Milan Jovanovič in poudarjal, da je bil našim iz-'fetnikom prirejen nad vse prisrčen in prijazen sprejem. Svoj govor je zaključil z napitnico v zdravje predsednika grške republike Zaimisa in bratskega grškega naroda. Zatem je govoril generalni tajnik zagrebške zbornice za TOI dr. Adolf Čuvaj, ki je predlagal ustanovitev grško-jugoslovanskih zbornic v Atenah in Belgradu. Zatem je govoril namestnik ministra za zunanje zadeve Fidakis in pozdravil zastopnike časopisja. Za pozdrav se mu je zahvalil jugoslovanski novinar Dragan- Miličevič. Naposled je govoril tajnik jugoslovanske trgovske zbornice v Solunu, ki se je zahvalil ministru Vorlumisu za pa-žnjo napram solunski zbornici in našemu gospodarskemu življenju v Solunu.
A tene, 2. oktobra. A A. Danes ob II dopoldan je predsednik grške vlade Venizelos sprejel v svojem letnem dvorcu Pentelikonu delegate jugoslovanskih gospodarstvenikov in novinarjev, ki so se udeležili izletu v Grčijo, ned njimi predstavnike zagrebških in belgraj-ikih listov in centralnega presbiroju. kukor tudi predstavnike našega gospodarstva in industrije. V imenu naše delegacije in grško-jugo-slovanske lige je g. Venizelosa pozdravil g. prof. Veljič.
G. Venizelos je imel nato temperamenten govor, v katerem je dejal:
Vi ste me dunes zelo prijetno iznenadili s prisrčno pažnjo, ki ste mi jo posvetili. Srečen sem, ko vidim, da se spominjate mojih besed iz prošlosti in mojih del. katerim sem ostal vedno zvest. Vi se spominjate, kako je bila tedaj Grčija na križpoti in Vi veste, tlu sein sam sklenil Grčijo razdeliti na dva dela, da bi moči ustvariti novo Grčijo in ostati zvest besedi. ..i sem jo bil dal. Upam. da v bodočnosti no bo več potreba sodelovanja nu bojnem polju med nušima narodoma, temveč na mnogo širšem polju, to je na polju poljedelstva in kulturne aktivnosti. Mi sprejemamo in stojimo na stališču mirovnih pogodb, kar so sklenile vse politične stranke v Grčiji. Hočemo te mirovne pogodbe čuvati. Kar se tiče govoric o bodočem sodelovanju Jugoslavije in Grčije na bojnem polju, moram ponovno reči, da je polje sode-lovunja mnogo širše, namreč gospodarsko in kulturno polje. To bo mnogo lažje, ker verujem, da med nami ne more biti spornih točk glede interesov. Te zveze bomo mi stalno krepili.
Nato je stopil g. Venizelos v prisrčen razgovor s posamezniki, (i. Čuvaju je dejal: Čital sem v listih o ustanovitvi organizma, ki naj bi krepil gospodarske odnose med obema državama. Ta organizem je potreben in treba ga jo ustanoviti. Mi imamo skupile interese in grška vlado bo podpirala ta predlog. Juz osebno sprejemam ta predlog s simpatijami.
O gršKo-tiirškili odnošajih jc Venizelos dejal, da so najboljši in du se Grčija odreka vsakemu iredentizmu in povečanju svojih današnjih mej. Nc zahteva več kakor da ostanejo današnje meje. Dejal je: Mi delamo z. vsemi silami, da dosežemo sodelovanje tudi nu političnem polju, kar skušamo doseči tudi /. racljo-nalno notranjo političim povztligo Grčije iz vojne in muloazijske katastrofe. Konec oktobra, je dejal Venizelos, da odpotuje v Ankaro. Veni/,'los m je nato fotografiral z vsemi prisotnimi. Ob slovcsU jc dul vsakemu roko. Vsi prisotni so mu ponovno klicali živijo.
Zastopnikom tiska je Venizelos na koncu izjavil, da »o taki izleti potrebni za krepitev medsebojnih zvez med obema prijateljskima narodoma.
Pred vlado g. Poincareja
fariz, 2. okt. p. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudil veliko zanimanje skupen obed, na katerega so bili povabljeni Poincarć, Tardieu in Maginot. Trdi se, da je bilo sklenjeno, da bo vlada podala ostavko pred sklicanjem parlamenta, novo vlado bi sestavil Poincare brez Brianda. Službeno pa se to demantira in trdi, da so se na obedu izmenjale samo misli. V političnih krogih pa se pri-, čakuje, da bo Tardieu v kratkem odstopil, sledil mu bo Poincare.
London, 2. okt. as. Skrivnostni zajtrek v Bar le Ducu, ki sla ga priredila vojni minister Maginot
in Poincare, je izzval veliko senzacijo. Vsekakor je gotovo, da je zopetni vstop Poincareja v aktivno politiko od včeraj dalje sklenjena stvar in da je že lakoj v začetku jesenskega zasedanja računati s tem, da bo Poincare prevzel kabinet namestu Tar-dieuja. Že letos februarja je predsednik republike skušal pregovorili Poincareja, da bi prevzel kabinet, takrat pa je Poincare odklonil radi svojega slabega zdravja. Sedaj pa je prišel zanj trenutek, da zopet nastopi v aktivni politiki. Vsekakor bo na eni strani poskušal izvršiti svojo namero, da onemogoči Brianda, na drugi strani pa pri Tar-dieuju he bo zadel na velike težkoče.
Važnost konference
britshega imperija
k
London, 2. okt. AA. Davi so vodje delegacij na imperijalni konferenci nadaljevali razpravo o načinu, kako naj se najbolje razpravlja o raznih točkah dnevnega reda konference.
Sedanja imperijalna konferenca se vrši v znamenju hude svetovne gospodarske krize in ni čuda, da bo konferenca v prvi vrsti posvetila svojo pozornost gospodarskim problemom, ki postajajo čedalje bolj pereči.
Tudi Macdonald je v svojem snočnem govoru naglašal pretežno gospodarski značaj sedanje im-perijalne konference. »Trpeli smo,« je dejal Macdonald, »na velikem pesimizmu. Teden za tednom se je število brezposelnih večalo, kar je porazujoče vplivalo na nas same in nas zakrilo v oblake pred svetom. To se mora nehati. Naša slabost leži v
Rothermere navdušen za Hitlerja
London, 2. okt. as. »Daily Mail« objavlja drugi članek lorda Rothermera o Nemčiji in narodnih socialistih, v katerem brani svojo politiko. Tako pravi med drugim, da so narodni socialisti v Braun-schvveigu uresničili svoje ideale in njihov rezultat mora prepričati vse razumne ljudi v Angliji o tem, da je tudi za Anglijo dobro, da se tam ukorenini narodni socializem. Rothermere priporoča Hitlerju, naj svojo politiko zenači z Mussolinijevo politiko. Dalje pa mora iz svojega programa črtati antisemitizem.
Seja velikega fašističnega sveta
Rim, 2. oktobra. AA. Veliki fašistični svet, ki se bo sestal prihodnji torek, bo imel pred seboj važne naloge. Predvsem bo moral odobriti imenovanje tajnika stranke Oluratija. Na seji bo zunanji minister Grandi podal poročilo o stanju ilalijansko-francoskih pogajanj v mornariškem vprašanju.
17 duhovnikov ustreljenih
London. 2. oktobra. AA. »Times' poročajo i/. Moskve, da je bilo v Ljeningradu ustreljenih 17 duhovnikov, ker niso hoteli zapustiti svojih cerkva in priznati ministrstva z.n cerkve.
Vezuv bruha
Milan. 2. oktobra, as. Zadnje štiri dni .je začel Vezuv zopet močneje delovati. Vrstilo se je mnogo eksplozij druga za drugo, pri katerih je vulkan izbruhal mnogo žareče lave. Ponoči je ognjeni žar videti daleč nu okoli, kar privablja mnogo tujcev. Po poročilu voditelja observnt. se je včeraj pojiol-dne 30 m visoki stožec v žrelu vulkana porušil in zamašil žrelo, radi česar se je na vznožju stožca, posebno na severnem in jugovzhodnem koncu, pojavilo več razpoklin, iz katerih uhaja žareča lava. Neposredne nevarnosli za okoliške občine ni.
Hiša se porušila
Newyork, 2. oktobra, as. V Greenvvich-Ave-nue v starem delu Newyorka se je porušila štirinadstropna stanovanjska hISn. Pod razvalinami je bilo pokopanih IS ljudi, (t ljudi so še rešili težko ranjene, za ostale pa ni nobenega upanja več na rešitev. Na sosednpm stnvbiSču so kopali temelj za novo stavbo, rudi česar so se omujali temelji stanovanjske hiše,
naši duševnosti.«
Vsi ministrski ]>redsedniki so snoči naglasili važnost gospodarskega sodelovanja vseh delov brit-skega imperija. Kanadski ministrski predsednik se je izjavil za gospodarsko solidarnost imperija, ki naj pospeši ustavni razvoj. Končno je govornik izrazil upanje, da se bodo v teh časih silne gospodarske depresije združile vse države imperija k gospodarskem sodelovanju in ojačile medsebojno gospodarsko zvezo.
Novozelandski ministrski predsednik Forbes je naglasil, da je v mejah imperija več samostojnih edinic, ki naj se združijo k skupnemu delu, kar bo ena najvažnejših nalog imperijalne konference. Forbes ja zaključil, da morajo pasti carinske zapreke, ki so doslej delile narode britskega imperija.
Intimno prijateljstvo
f rer> u • • • ]r» • •
med Turčijo tn Rustjo
Moskva, 2. okt. as. Ob koncu obiska turškega zunanjega ministra Tevfik Ruždi beja v Moskvi objavlja uradni komunike: Med Litvinovim, Karaha-nom in Tevfik Ruždi bejem so se vršili s sodelovanjem ruskega poslanika v Angori in turškega poslanika v Moskvi razgovori o medsebojnih odnošajih in o problemih mednarodne politike. Turško-ruski odnošaji jx>stajajo vedno tesnejši in prijateljski in obe državi smatrata za svojo nalogo, da postanejo odnošaji še tesnejši in prisrčnejši.
Vprašanje rushih dolgov
London, 2. okt. AA. Sovjetsko britska komisija, ki ima nalogo reševati reklamacije v zadevi ruskih dolgov, je imela danes v ministrstvu zunanjih zadev prvo sejo. Zasedanje bo verjetno trajalo dalj časa.
Bombe na delu
Pariz, 2. okt. as. Kakor se poroča iz Casa-blance, je oddelek vstaških domačinov napadel francosko posadko v Draau n« južnem pobočju atlaškega gorovja. Na pomoč so prišla francoska letala, lei so obmetavala vstaše z bombami. Posebne posadke so prihitele na pomoč. Vstaši so pobegnili. O zgubah v teh bojih se nič ne poroča.
Letalske vesti
Pariz, 2. okl, AA. Davi je krenil z lelovišča Villacoublait francoski letalec De Troyes na jiolet v Bukarešto. Spotoma se bo ustavil v Belgradu.
London, 2. oktobra. AA. Zrakoplov »R 101« se je vrnil davi ob 7 v Cardington po poletu, ki je trajal 15 ur in ki je bil poizkus za polet v Indijo.
Irigoyen pojde v izgnanstvo
Newyork. 2. oktobra. AA. Poročajo Iz Buenos Airesa. da se je vlada dogovorila s špansko vlado, da bo bivši predsednik Irigoyen prepeljan v Španijo, kjer bo živel v izgnanstvu.
Pariški voj. guverner v Ameriki
Newyork. 2. oktobra. AA. Vojaški guverner Pariza general Непгу Gouraud je dospel s francosko ladjo v Nevvyork. Ameriška križarku je pozdravila prihod Gourouda s 18 častnimi streli, Občina mu pripravlja velike svečanosti
Cez 300 let najdena
trupla raziskovalcev
Oslo, 2. okt. AA. Na Grenlandiji je našla neka geološka ekspediclja v ledu trupla 7 Nizozemcev, ki SD bili člani ekspedicije kapitana Jan Махепва. ki je izginila v GrOnlandijl 1. 1034.
Eksjiedicija je propadla pozimi. Trupla je po-kopala poleti ekspedicija v/.hodno-indijske drUžbe, čije voditelj je svoječasno objavil Mayensev dnevnik. Grobove so iskali tri stoletja. Končno so jih našli Norvežani le slučajno.
Bivši grški kralj si želi nazaj
London, 2. oktobra. AA. Reuler poroča: V Intervjuvu o svojem nameravanem povratku na grški prestol je izjavil bivši grški kralj Jurij: Nikoli nisem prenehal verovali, da me bo grški narod prej ali slej pozval, naj izvedeni ustavno organizacijo. V zadnjem času dobivam stalno jiozive iz Grčije, v katerih me naprošajo, da prekinem molk. Hotel sem čakati, da se javno mišljenje v Grčiji izkristalizira. Grški narod po neke vrste kolek-tivni intuiciji čuti potrebo, du živi pod okriljem ustave po primeru angleškega naroda,« Na kraju je kralj dodal, da njegova vrnitev ne bi pomenila politično strankarskega čina, niti da bi imela take tendence, ker je kralj le dolžan, da učvrsti narodno edinstvo in pazi strogo na usiavo.
Vprašanje bivših a. o. železnic
Belgrad, 2. oktobra. AA. 20. t. m. se vrši na Dunaju konferenca delegatov nasledniških držav bivše Avstro-Ogrske. Na konferenci bodo razpravljali o razdelitvi fondov bivših avstro-ogrskih državnih železnic. Našo kraljevino bo na tej konferenci zastopal načelnik v penziji Kosta Nikolič, ki je bil že prej delegat naše kraljevine na konferencah o vprašanjih bivših avstro-ogrskih državnih železnic.
Omejitev podpor
Belgrad, 2. okl. AA. Zavod za pospeševanje industrije in obrti je obvestil vse obrtne organizacije, da sc bo podpora obrtnikom iz dohodkov razredne loterije izdajala samo v posameznih slučajih in to tedaj, če je delo obrtnikov, ki zahtevajo podporo, splošne koristi tako za okolico sedeža obrti, kakor za celo državo.
Belgrajske vesti
Belgrad, 2. oktobra, m. Danes se je vrnil r Belgrad minister za šume in rude ing. D. Sernec.
Belgrad, 2. oktobra, z. Včeraj sta poselila trgovinskega ministra škof dr. Lctič in katoliški župnik dr. Wagnor, ki sta izrazila željo, da se uvede verouk kot obvezen predmet v strokovne šole. ki se nahajajo v resoru trgovinskega ministrstva.
Belgrad, 2. okt. m. Prometni minister je dovolil polovično vožnjo na državnih železnicah delegatom Glavne zadružne zveze za skupiiino v (asu od, 17. do 21. oktobra
Belgrad, 2. oktobra, z. Naše izvozniike organizacije so prejele obvestilo od nemške vlade, da je zvišala uvozno carino na 18.50 RM za mtc. To velja od 28. septembra dalje.
Belgrad, 2. okt. z. Zavod za napredek zunanje trgovine bo izdajal letake, tiskane v več jeai-kih. Letaki bodo prinašali obvestila o stanju poljedelstva v naši državi in fotografije uglednih gospodarskih institucij, ki se bavijo z izvbzom žita, sadja, hmelja, obleke, opija, buhača itd. Uprava omenjenega zaveda je razposlala prošnje na gospodarske organizacije, da ji dostavijo popise in fotografije takih podjetij, ki bi mogla reprezen tirati naše gospodarstvo.
Belgrad, 2. oktobra. AA. Jutri dopoldne bo seju upravnega odbora Narodne banke. Na dnevnem redu so tekoči posli v zvezi z dodeljevanjem kreditov.
Belgrad, 2. oktobra. 20. oktobra 1930 bo v računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za gradnje. Masarykova ulica št. 2/1., ofertna licitacija za položitev tračnic in dokončanja proge Kraljevo-Raška. Predračunska vsota znaša 8,962.520 Din. Načrte in pogoje je moči vpogledati pri blagajni ministrstva za gradnje.
Zagrebške vesti
Zagreb, 2. sept. p. Danes predpoldne so oh!« skali slovanski gosti-zdravniki Strossmayerjevo galerijo slik. Gosle je pozdravil predsednik dr. Gavro Manojlovič. Za pozdrave so se zahvalili v imenu Poljakov g. Symanjski in en češki vseuči-liški profesor. Ob eni jim je bilo pripravljeno kosilo v veliki dvorani novinarskega doma, kjer se je nazdravljalo slovanski vzajemnosti. Nato so si gosti ogledali razne zdravstvene ustanove, med temi medicinsko fakulteto in nekatere zagrebške bolnišnice. Zvečer se je vršila v narodnem gledališču predstava na čast gostom, ban dr. Šilovič jim je priredil svečan roul v bans-kem dvorcu. Ob eni ponoči so se odpeljali dalje proti Splitu.
Zagreb, 2. okt. p. Proces Slepana Zagorca proti dr. Stepanu Bakšiču, uredniku »Kat. litta«, je radi obolenja sodnika Gjermanoviča preložen na nedoločen čas.
Snočnja drama
Ljubljanska draifta: M. Snuderl: Pravljica n rajski ptici«.
Sncči smo kot drugo letošnjo predslavo videli uprizoritev nove izvirne slovenske drame, ki smo jo kot dejstvo toplo pozdravili. Četudi delo ni še dovršeno, je kot dramatični prvenec vredno upoštevanja in gledališče je storilo z uprizoritvijo le svojo dolžnost. Ne zaostaja za marsikakini izmed del, ki smo jih lansko leto videli kot premiere. Pi-salelj, ki je bil pri igri navzoč, je prejel mnogo iskrenega priznanja, h kaleremu se pridružujemo tudi mi. Igralci: ga. Šaričeva, ga. Giibrijelčičeva. . jj. Kralj In g. Jerman so pod vodstvom g. Skrbin-' ska kot režiserja igro vestno pripravili. Obe ge. Igralki sta bili nagrajeni s cvetjem. Gledališče žal ni bilo dovolj obiskano.	F. K.
Zopet motociklistična nesreča pri Kranju
Kranj, 2. oktobra.
Danes popoldne se ie okoli 5 vozil z motorjem po cesti iz Ljubljane v Kranj Rebolj Franc iz Trzina št. 3. Par sto metrov južno od gostilne »Na La-borah« je nenadoma zavozil ob kup gramoza in odletel z motorja. Motor je ostal popolnoma nepoškodovan, Rebolj pa si je razbil levo očesno kost, opraskal po obrazu in poškodoval hrbtenico. Mimo-vozeč avtomobil ga je našel na cesti in obvestil kranjsko rešilno postajo, ki ga je s sanitetnim avtobusom pripeljala na rešilno postajo. Ponesrečenec se nahaja Kljub močnim injekcijam pri zavesti. Kakor se razvidi iz listin, se je vozil z bratovim mo-I tornirn kolesom. Čudno, da se te vrste nesreče v 1 okolici Kranja tako silno innožijov