poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina:	mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—,
celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
63.
kos.
V LJUBLJANI dne 9. avgusta 1939.
Letnik
V S K H I N A
386. Uredba z zakonsko močjo o nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologih.
387. Uredba o ureditvi mi nisi rstva za trgovino in industrijo.
388. Pojasnilo o oproščanju osebja industrijskih podjetij od vojaške službe
389. Pooblastitev ministra za finance vrhovnemu državnemu pravobranilcu.
390. Konvencija o postopanju z vojnimi ujetniki. — Pristop Litve.
391. Spremembe v slaležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
392. Razne objave iz Službenih noviu'.
Uredbe osrednje vlade.
38«.
Na podstavi pooblastitve iz točke 9. § 35. finančnega zakona za leto 1939./40. in sporazumno z ministrom za finance predpisujem tole
uredbo
z zakonsko močjo o nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologih.*
I.	Splošne določbe.
§ 1.
S sodnim pologom po tej uredbi se razume ne glede na depozitni urad vsak pri sodišču opravljeni polog, čigar hrambo sodišče odredi ali odobri in s katerim je moči razpolagati samo z odobritvijo sodišča.
§ 2.
Predpisi o ravnanju s predmeti, ki imajo zvezo s kazenskim dejanjem (corpora delicti), o zapadlih varščinah (§§ 132. in 4(52. kp.) in o ravnanju s stvarmi, ki so bile zaradi sumnosti obdolžencu odvzete (§§ 307. in 308. kp.), ostanejo še dalje v veljavi in je ravnati z denarjem, dobljenim od prodaje teh stvari, po predpisih zakonika o sodnem kazenskem postopku. Če se pa glede tega denarja ali te stvari ni izdala odločba po predpisih zakonika o sodnem kazenskem postopku (vrnitev varščine, ki je postala prosta, izročitev zapadle varščine in denarja, dobljenega s prodajo stvari, odvzetih obdolžencem) in se
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 20. junija 1939., št. 13G/X1,VJ$3G.
denar in stvari še hranijo v sodni hrambi, se uporabijo tudi nanje predpisi te uredbe, če so se stekli tudi vsi ostali pogoji.
II.	Nedvignjoni (zapadli) pologi.
§ 3.
Kok za hranjenje pologov.
Pologi, ki se hranijo pri sodišču, se izrečejo za zapadle, če se ne dvignejo oziroma ne izdajo v tridesetih letih, odkar so biti opravljeni, oziroma pri pologih, ki so bili opravljeni na podstavi določenega pravnega naslova, odkar je prenehal ta naslov in ni več razloga, da bi se še dalje hranili pri sodišču. Minister za pravosodje sme za posamezne skupine pologov s posebnimi uredbami podaljšati rok, po katerem se. izrečejo za zapadle.
§4.
Sklad.
Za zapadle izrečeni pologi se izročijo in vložijo v sklad za popravljanje sodnih poslopij in za nabavljanje nove in popravljanje stare oprave za sodišča. Ta sklad se ustanovi pod upravo ministrstva za pravosodje. Imovinu sklada se nalaga na obresti pri Državni hipotekarni banki. Minister za pravosodje predpiše v sporazumu z ministrom za finance pravilnik o upravljanju tega sklada.
§ 5.
Postopek.
(') Polog izreče za zapadlega tisto sodišče, pri katerem je polog opravljen. Postopek se ravna po predpisih zakona o sodnem nepravdnem postopku.
(3)	Če je stranka, ki je upravičena polog prejeti, znanega bivališča, jo pozove sodišče z vročitvijo poziva v
roke ali njenemu zastopniku ali pooblaščencu za sprejemanje vročitev, naj v mesecu dni dvigne polog, in jo pri tem opozori, da bi se sicer polog po preteku tega roka izrekel za zapadlega.
(3) Če upravičenčevo bivališče ni znano, se izda oklic; z njim se upravičenec pozove, naj predloži sodišču v enem letu zahtevo, da se polog izdaj, in hkrati opozori, da bi se sicer polog po tem roku izrekel za propadlega. V oklicu je treba navesti, zakaj je bil polog o svojem času opravljen in zakaj se izdaja in tudi vse ostale podatke, ki so potrebni, da se opozori upravičenec na njegovo pravico do pologa. Če je polog stvar, ne pa denar, se ob kratkem opiše. Oklic se nabije na sodno oglasno desko in objavi po krajevnem običaju; če pa presega vrednost pologa 1000 dinarjev, se objavi tudi v službenem listu, določenem za objave sodišča. Če presega vrednost pologa 30 tisoč dinarjev, se objavi oklic tudi v drugih listih. V enem oklicu sme biti obseženih tudi več depozitnih mas.
(4) Oklicni rok teče od dne, ko je bil oklic nabit na sodno desko; če pa je razglašen v službenem listu, določenem za objave sodišča, od dne razglasitve.
§6.
Seznam pologov, ki so zreli, da se izrečejo za zapadle.
(’) Sodni depozitni uradi napravijo vsako drugo leto, začenši s 1. januarjem 1940., sezname vseh sodnih pologov, opravljenih pred 30 leti, računši od dneva položbe, in jih pošljejo pristojnim sodiščem za uvedbo postopka, da se izrečejo za zapadle.
(5) Če ne sestavijo depozitni uradi teh seznamov do konca meseca junija zadevnega leta, jih sodisče pozove, naj poročajo o stanju pologov, ki so zreli, da bi se izrekli za zapadle, oziroma naj predložijo sezname po prednjem odstavku.
(3) Sodišča in sodni depozitni uradi imajo roke iz odstavka 1. na primeren način v razvidu.
(4) V seznamih, ki jih je treba za vsako sodišče posebej napraviti, je treba navesti oznako depozitne mase, poslovno številko sodišča, dan položbe, položnika, upravičence, naslov položbe, vsebino pologa in po možnosti njegovo vrednost.
(*) Depozitni uradi dostavijo pologe sodišču na njegovo zahtevo.
.§ 7.
Uvedbe postopka, da se izreče polog za zapadlega.
Ko sodišče iz seznamov, navedenih v § 6., ali kako drugače zve, da je kaj pologov, zrelih, da bi se izrekli za zapadle, započne po službeni dolžnosti postopek, da bi se izrekli pologi za zapadle (§ o.). Sodišče je radi pravilnega dokončanja postopka dolžno priskrbeti vse v ta namen potrebne podatke. O vprašanju, ali je rok 30 let pretekel, razsoja sodišče samostojno.
§8.
Stroški oklica.
(') Stroški za objavo oklica v listih se poravnavajo iz pologov. Če je izdan skupni oklic za več depozitnih mas, se porazdelijo stroški sorazmerno z vrednostjo pologov.
(2) Če treba, se smejo stroški za objavo predjemoma založiti iz sklada (§ 4.).
(3) Stroške, ki se ne dajo izterjati, trpi sklad (§ 4.).
§9-
Izdaja in obračun pologa, ki je bil izrečen za zapadlega.
(') Po preteku rokov iz § 5. izda sodišče odločbo, da se polog izdaje oziroma izreka za zapadlega.
(■) Odločba, s katero je odrejeno, da se polog izdaj, oziroma s katero je polog izrečen za zapadlega, se dostavi depozitnemu uradu in vroči vsem udeležencem in upravičencem.
(•'’) Če je treba polog bodisi v celoti ali deloma izdati, obvesti sodišče, preden izda svojo odločbo, državno pravobranilstvo radi morebitne izjave. Odločba o izdaji se dostavi tudi državnemu pravobranilstvu, razen če se temu izrečno ne odpove. Rekurz zoper odločbo o izdaji sme vložiti tudi državno pravobranilstvo.
(J) Depozitni uradi ravnajo s pologom, ki je izrečen za zapadlega, po sodni odločbi.
(5)	Če za zapadlega izrečeni polog ni denar, odredi sodišče po predpisih zakona o izvršbi in zavarovanju jav: no prodajo stvari, s to prodajo dobljeni denar pa izroči skladu (§ 4.).
§ 10.
Odškodnina upravičencu.
Potem, ko se izroči denar skladu, sme upravičenec še 10 let zahtevati, naj se mu iz sklada povrne vrednost pologa, ki je bil izročen skladu. Upravičenec naj se najprej obrne do ministra za pravosodje in zahteva prostovoljno izplačilo. Če se sporazum ne doseže ali če ne dobi upravičenec v treh mesecih odgovora ministra za pravosodje, sme uveljavljati svoj zahtevek s tožbo pred rednim sodiščem.
III.	Pologi manjše vrednosti.
§11.
Zahteva za izdajo in rok.
C) Pologi v vrednosti do 100 dinarjev (pologi manjše vrednosti), ki se hranijo pri sodišču, se ne izdajajo po službeni dolžnosti, marveč samo na zahtevo stranke. Če se ne priglasi zahteva v enem letu po opravljeni položbi, odredi sodišče, naj se izda polog skladu (§ 4.). Pri notarskih varščinah, v sodnem postopku položenih varščinah in sodišču opravljenih pologih, ker ni možno izplačilo upniku (§ 1425. dz., § 895. gr. zak., člen 547. oiz.), glede katerih teče pravda, se začne enoletni rok z dnem, ko je odpadel naslov za hrambo. Za pologe manjše vrednosti, opravljene do dne, ko dobi ta uredba moč, teče enoletni rok od dne, ko dobi ta uredba moč. Na položbe v denarno knjigo se predpisi o izročitvi skladu ne nanašajo.
(5)	Rok za izročitev skladu se sme za posamezne skupine pologov podaljšati s posebnimi uredbami.
§ 12.
Več pologov manjšo vrednosti.
C) Če je položenih za istega upravičenca na isto depozitno partijo pri istem depozitnem uradu več predmetov, se sešteje vrednost vseh predmetov in se po tej vrednosti določi, ali je treba postopati po predpisih za pologe manjše vrednosti.
(s) Če se hranijo pologi na isti depozitni partiji za več različnih upravičencev, je odločilna vrednost pologa, opravljenega za vsakega posameznega upravičenca.
§ 13.
Seznam pologov manjše vrednosti.
(') V treh mesecih potem, ko dobi ta uredba moč, napravijo vsi depozitni uradi sezname pologov manjše vrednosti, ki bi jih bilo treba izročiti skladu, in jih dostavijo pristojnim sodiščem.
(-’) Depozitni uradi sestavijo redoma sezname pologov manjše vrednosti, zrelih, da bi se izročili skladu, kadar koli se nabere večje število takih pologov. To napravijo depozitni uradi tudi na zahtevo pristojnega sodišča.
(3) V seznamu se navedejo depozitna oznaka mase, poslovna številka pristojnega sodišča, dan položbe, vsebina pologa in njegova vrednost.
§14.
Določitev vrednosti.
(') Ko sestavljajo depozitni uradi sezname, vzamejo tisto vrednost pologa, ki jo polog ima, ko se seznam sestavlja. Za vrednostne papirje je treba vzeti borzno vrednost; če je nimajo, se določi vrednost s cenitvijo.
(a) Tuj denar, če ni vzet iz obteka, se računa po borzni vrednosti.
(s) Če je v pologu tuj ali domač denar, ki je vzet iz obteka, se izroči skladu, če ne presega njegova numizmatična vrednost 100 dinarjev.
(4) Sodišče preskusi vrednost v seznamu navedenih pologov in odloči, ali naj se ima polog za polog manjše vrednosti.
§15.
Obveščanje o izročitvi pologov manjše vrednosti skladu.
Strankam in upravičencem se pred izročitvijo pologa manjše vrednosti skladu ne izda poziv, naj polog dvignejo. Vendar je treba udeležence, in občinsko poglavarstvo na primeren način opozoriti, da se izročajo ti pologi skladu. Če naj se izroči skladu večje število pologov manjše vrednosti, se opozorijo te osebe na to s tem, da se na sodno desko nabije oglas in razglasi po krajevnem običaju.
§ 16.
Odločba o izročitvi pologa manjše vrednosti skladu.
(l) 0 vseh pologih manjše vrednosti, navedenih v seznamu, izda sodišče po možnosti skupno odločbo. Vrednost pologa se posebej določi samb, če je opravičen 'dvom, ali presega njegova vrednost 100 dinarjev.
(’) Če se priglasi zahteva, da se polog izdaj, odloči sodišče o tem, preden odloči o izročitvi skladu.
(3) Predpis § 9. o javni prodaji pologa, ki ni denar, se uporablja tudi na pologe manjše vrednosti.
(4) Odločba o izročitvi pologa manjše vrednosti skladu se dostavi depozitnemu uradu in ministrstvu za pravosodje, da se izvrši izročitev oziroma prevzem v sklad.
§ 17.
Predpis § 10. o povračilu vrednosti pologa upravičencu se uporablja tudi na pologe manjše vrednosti.
IV.	Končne določbe.
§ 18-
Ko dobi ta uredba obvezno moč, prenehajo veljati vsi predpisi drugih zakonov, uredb in naredb o predme-lih, ki so urejeni s to uredbo.
§ 19-
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v >Službenih novinah«.
V Beogradu dne 27. maja 1939.; št. 50.590.
Minister za pravosodje dr. V. Ružič s. r.
Ministrski svet je odobril v svoji seji prednjo uredbo na podstavi točke 9., § 35. finančnega zakona za 1.1939./40.
V Beogradu dne 30. maja 1939.; M. s. št. 557.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
387.
Na podstavi točke 2. § 94. finančnega zakona za leto 1939./40. predpisujem tole
uredbo
o ureditvi ministrstva za trgovino in industrijo.*
Člen 1.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je vrhovno upravno in nadzorno oblastvo za vse posle, ki spadajo v njegovo pristojnost.
Na čelu ministrstva je minister za trgovino in industrijo.
Člen 2.
V pristojnost ministrstva za trgovino in industrijo spadajo urejanje notranje in zunanje trgovine in trgovinske politike, sklepanje mednarodnih trgovinskih sporazumov dogovorno s prizadetimi ministrstvi, urejauja industrije, obrta, zavarovanja, bankarstva in ostalih kreditnih poslov, izvzemši kmetijski kredit in zavarovanje kakor tudi kreditne zavode v resoru ministrstva za finance, carinska politika, kolikor se nanaša na trgovino, industrijo in obrt, in to sporazumno z ministrstvom za finance, trgovinske, industrijske in obrtne zbornice in borze in njihova stalna razsodišča, srednji trgovinski in tehnični industrijski in obrtni pouk, tujski promet (turizem), zaščita industrijske svojine, urejanje mer in meril in kontroliranje dragocenih kovin.
Člen 3.
Ministrstvo za trgovino in industrijo se deli na šest oddelkov, ki so:
1.	občni oddelek (I);
II.	oddelek	za	notranjo trgovino	(II);
III. oddelek	za	zunanjo trgovino	in trgovinske spo-
razume (III);
IV. oddelek za industrijo in obrt (IV);
V. oddelek	za	bankarstvo in zavarovanje	(V);
VI. oddelek	za	pouk (VI).
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dna 22. maja 1939., št. 113/XXXVlI/275.
Razen teh oddelkov obstoji v ministrstvu za trgovino in industrijo tudi ministrov kabinet.
Člen 4.
Kabinet sprejema in odpravlja ministrovo osebno in zaupno pošto, ustne in pismene spomenice za ministra, pripravlja odgovore na vprašanja in interpelacije po poročilih posameznih oddelkov in naprav in opravlja vse druge posle, ki mu jih izroči minister v izdelavo.
Na čelu kabineta je šef, ki ga določi minister in ki je ministru neposredno podrejen.
Kabinetu se dodeli potrebno število osebja.
Kabinet ima svoj vložni zapisnik in svoje registre.
Člen 5.
V pristojnost občnega oddelka (I) spadajo:
personalni posli vsega resora; proračun; ekonomai;
arhiv; knjižnica; sodelovanje pri zakonodajnem delu za zakon o državnih uradnikih, izdelava zakonskih predlogov v stroki in oddajanje mnenj o zakonskih projektih ostalih resorov kakor tudi drugi posli, kolikor ne spadajo v pristojnost drugih oddelkov.
Člen 6.
Občni oddelek se deli na dva odseka:
1. na administrativno-pravni odsek in
2. na personalni odsek.
1. Administrativno-pravni odsek zbira podatke za sestavo proračuna vse stroke po predlogih načelnikov oddelkov in naprav in jili pošilja s potrebnimi navodili računovodstvenemu odseku za tehnično sestavo proračuna; pripravlja zakonske predloge in uredbe, oddaja pravna mnenja o zakonskih projektih ostalih resorov in daje navodila za uporabo zakonskih predpisov, ki bi se zaprosila ob uporabi zakonodaje, kolikor ne spadajo v pristojnost drugih oddelkov, zbira in proučuje gradivo za sodelovanje pri zakonu o uradnikih, izdeluje pravila in pravilnike ter izdaja naredbe in razpise v izvrševanju zakona o uradnikih in opravlja administrativne posle splošnega značaja in posle občnega arhiva. V ta odsek spadajo tudi še knjižnica, posli ekonomata, »Glasnika ministrstva za trgovino in industrijo in vsi ostali posli, ki ne spadajo v pristojnost personalnega odseka.
2. Personalni odsek opravlja vse personalne posle resora, kolikor spadajo po zakonu o uradnikih in po drugih zakonih v pristojnost ministrstva, opravlja vse posle v administrativno-pravnih sporih glede personalnih vprašanj, opravlja v disciplinskih predpisih določene posle, ki spadajo po zakonu v pristojnost ministrstva, in izdaja potrdila in prepise uradnih spisov personalnega značaja. V ta odsek spadajo še voditev personalnih knjig, staleža osebja, personalni arhiv iri posli zaradi odlikovanja.
Člen 7.
V pristojnost oddelka za notranjo trgovino (II) spada: ravnanje in urejanje vseh vprašanj iz notranje trgovine in notranje trgovinske politike in zakonodaje iz tvarine zakona o obrtih.
V sestav tega oddelka spada tudi državna filmska centrala.
Člen 8.
Oddelek za notranjo trgovino se deli na dva odseka:
1. na trgovinsko-pravni odsek in
2. na trgoviribko-politični odsek,
1. V pristojnost trgovinsko-pravnega odseka spadajo: pripravljanje zakonskih predlogov in uredb iz tvarine, ki jo ureja zakon o obrtih, navodil za uporabljanje tega zakona, normiranje notranje trgovine vobče; delo pri vprašanjih trgovinskega prava, iniciativa in sodelovanje z ostalimi oddelki in resori pri izdelovanju zakonskih predlogov in uredb, ki so v zvezi z zakonom o obrtih in z občno trgovinsko upravo; vrhovni nadzor nad podrejenimi oblastvi ob uporabi zakona o obrtih, nad razsodišči zbornic in borz in razsodniškimi odbori; voditev uprave za vsa vprašanja po zakonu o obrtih, kolikor nimajo značaja industrije in obrta, kakor tudi po drugih zakonih iz notranje trgovine; odpiranje in zapiranje obratovalnic, nečedna tekma, občinska tehtarina.
2. V pristojnost trgovinsko-političnega odseka spadajo vprašanja notranje trgovinske politike, urejanje domačih tržišč, razstav in sejmov v državi, javna skladišča, gospodarski svet, gospodarske zbornice in druge gospodarske organizacije, kolikor ne spadajo v druge oddelke, zbornične doklade, prispevki in takse; sodelovanje z drugimi resori pri vprašanjih davčne politike, pri trošarin-skili, in taksnih vprašanjih, vprašanjih samoupravnih davkov, doklad, taks in drugih davščin; pri ekonomskih vprašanjih gradnje železnic in cest, ekonomsko-komer-cialnih vprašanjih železniškega, rečnega in zračnega prometa in izdelovanju tarif za ta promet glede na njihov pomen za gospodarstvo; pri vprašanjih telefona in telegrafa; pri socialno-političnih in soeialno-ekonomskih vprašanjih in vprašanjih socialnega zavarovanja in zaposlovanja tuje delovne moči.
Člen 9.
V pristojnost oddelka za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume (III) spadajo:
skrb za zunanjo trgovino, urejanje trgovinskih odno-Sajev z ostalimi državami sporazumno s prizadetimi ministrstvi in nadzor nad napravami, ustvarjenimi radi pospeševanja zunanje trgovine.
Člen 10.
Oddelek za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume se deli na dva odseka:
1. na odsek za zunanjo trgovino in
2. na odsek za trgovinske sporazume.
1. Odsek za zunanjo trgovino urejuje izvozno, uvoz-ny in provozno trgovino; daje navodila za delovanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine s trgovinskim muzejem, svobodnimi pasovi in ostalimi napravami za pospeševanje zunanje trgovine in ga nadzira; skrbi za trgovinska predstavništva in gospodarske manifestacije v inozemstvu, sodeluje z ministrstvom za promet pri urejanju pomorske plovbe in z. ministrstvom za finance pri urejanju trgovinsko-deviznega prometa.
2. Odsek za trgovinske sporazume skrbi za urejanje trgovinskih odnošajev med našo kraljevino in ostalimi državami, za sklepanje in izvrševanje trgovinskih sporazumov kakor tudi za udeležbo pri delu mednarodnih konferenc in naprav trgovinsko-političnega značaja.
Člen 11.
Pristojnost oddelka za industrijo in obrt (IV) obsega voditev industrijske in obrtne politike.
Člen 12.
Oddelek za industrijo in obrt se deli ua štiri odseke:
1.	na industrijsko-politični odsek«
2. na carinsko-tarifni odsek,
3. na industrijsko-tehnični odsek in
4. na obrtni odsek.
1. Industrijsko-politični odsek skrbi za ustanavljanje industrije in normiranje njenega dela. uporablja zakon o obrtih in druge zakone in uredbe, ki se nanašajo na industrijo, sodeluje pri izdelavi zakonskih predlogov in uredb, ki se dotikajo interesov industrije, normira kartele in nadzoruje njihovo delovanje, skrbi za strokovne organizacije industrijeev. sodeluje z drugimi oddelki pri vprašanjih, ki se tičejo industrije.
2. Carinsko-tarifni odsek ima na skrbi carinsko tarifo radi pospeševanja industrije in obrta, uporabo zakonskih določb o javnih nabavah in o povlasticah in ugodnostih domače delavnosti, sodelovanje z drugimi oddelki pri določanju prometne politike, kolikor se le-ta nanaša na industrijo in obrt.
3. 1 ndnstrijsko-tehnični odsek ima na skrbi indu-strijsko-tehnična in tehnološka vprašanja, normalizacijo industrijskih in obrtnih proizvodov, sodeluje pri izdelavi tehničnih pogojev oh javnih nabavah; opravlja vrhovni nadzor nad industrijskimi podjetji; pripravlja organizacijo preskrbe po zakonu o državni hrambi; vodi industrijski kataster in industrijsko in obrtno statistiko.
4. Obrtni odsek skrbi za normiranje, pospeševanje in zaščito obrta, za uporabljanje zakona o obrtih in drugih zakonov in uredb, kolikor se nanašajo na obrt, opravlja vrhovni nadzor nad nahavljalnim in potrošniškim obrtnim zadružništvom in nad strokovnimi organizacijami obrtnikov.
Člen 13.
V pristojnost oddelka za bankarsko in zavarovanje (V) spada:
urejanje bankarskih in zavarovalnih poslov, efektnih in blagovnih borz in nadzorovanje poslovanja teh naprav in delniških družb.
Člen 14.
Oddelek za bankarsko in zavarovanje se deli na dva odseka:
1. na odsek	za	bankarstvo in
2. na odsek	za	zavarovanje.
1. Odsek za bankarsko je pristojen za: odločanje o ustanovitvi, spremembi pravil in likvidaciji kreditnih za-•vodov, izvzemši	kmetijske; efektne	in	blagovne	borze,
delniške družbe	ne	glede na to, s	kakšnimi	posli	se	ba-
vijo, če je po zakonskih predpisih ministrstvo za trgovino in industrijo pristojno; zbiranje potrebnih statističnih podatkov in njih objavljanje; odločanje o vseh drugih predmetih, ki se nanašajo na bančna podjetja, borze in delniške družbe, za katere je po posameznih zakonih in zakonskih odredbah pristojno ministrstvo za trgovino in industrijo; pripravljanje zakonskih predlogov in uredb iz te tvarine kakor tudi nadzorovanje poslovanja vseh teh naprav.
2. Odsek za zavarovanje je pristojen za: odločanje o ustanovitvi, spremembi pravil in likvidaciji zavarovalnih podjetij in drugih naprav, ki se bavijo z zavarovalnimi Posli, izvzemši kmetijsko zavarovanje; nadzorovanje premijskih tarif, rezerv in njihove naložbe; pripravljanje zakonskih predlogov in uredb iz te tvarine kakor tudi nadzorovanje poslovanja podjetij iii drugih naprav, ki se ba-vijo l zavarovalnimi posli.
Člen lo.
V pristojnost oddelka za pouk (IV) spadajo:
ustroj in razvoj nižjega in srednjega strokovnega trgovinskega, industrijskega in obrtnega pouka in nadzor nad njegovim izvajanjem v vseh državnih in nedržavnih šolah, trgovinskih tečajih, tečajih za stenografijo in daktilografijo; učni programi in učno-vzgojno delovanje, izdajanje šolskih knjig in strokovnih publikacij; preskrba šol s šolskimi potrebščinami; šolske razstave; pripravljanje gradiva za izdajanje zakonov in uredb, izdelava pravil, pravilnikov itd. za trgovinski, obrtni in industrijski pouk ob sodelovanju z administrativno-pravnim odsekom občnega oddelka; organizacija in delo sveta za strokovni (trgovinski, tehnični, industrijski in obrtni) pouk.
Člen 1(5.
Oddelek za pouk se deli na dva odseka:
1. na odsek za trgovinski pouk in
2. na odsek za tehnični, industrijski in obrtni pouk.
1. Odsek za trgovinski pouk obsega poslovanje oddelka glede srednjih trgovinskih šol (trgovinske akademije, dvorazredne trgovinske šole), pomorskih trgovinskih akademij, šol trgovske mladine, strokovnih nadaljevalnih šol trgovinske smeri in tečajev.
2. Odsek za tehnični, industrijski in obrtni pouk obsega poslovanje oddelka glede srednjih tehničnih in industrijskih, moških in ženskih obrtnih šol, ženskih strokovnih učiteljskih šol in strokovnih nadaljevalnih šol obrtne smeri.
Člen 17.
Minister za trgovino in industrijo more z odlokom ustanavljati nove, ukinjati in spajati obstoječe o*dseke in jim spreminjati pristojnost.
Odseki se morejo z ministrovim odlokom na predlog načelnika deliti na razdelke (referate).
Člen 18.
Vprašanja, ki se tičejo dveh ali več oddelkov ali tudi naprav ministrstva, se obravnajo in se sodelovanje oddelkov in teh naprav opravlja v svetu načelnikov.
V svet načelnikov spadajo starešine oddelkov, po potrebi pa tudi starešine drugih naprav ministrstva.
Svet načelnikov sklicuje minister za trgovino in industrijo.
Člen 19.
Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se ustanavlja uprava za turizem (tujski promet); k njeni nalogi spadata skrb in delo za razvoj potniškega prometa radi obiska naših mest in krajev, ki zaradi katerega koli vzroka stalno in v večjem številu privabljajo tuje in domače obiskovalce.
Poslovanje uprave obsega:
dajanje smernic za razvoj in povzdigo turizma in turističnih krajev, turistično propagando, turistične razstave v državi in v tujini, sklepanje turističnih konvencij z drugimi državami ob sodelovanju z ministrstvom za zunanje posle preko oddelka za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume; pripravljanje gradiva za zakonske predloge o splošnih vprašanjih turizma, izdajanje uredb in pravilnikov o vprašanjih turizma sporazumno s pristojnimi oddelki; vrhovni nadzor nad uporabljanjem uredbe o pospeševanju turizma in vrhovni nadzor nad turističnimi napravami in potniškimi pisarnami v državi in v inozemstvu kakor tudi sodelovanje pri nadzorovanja
gostinskih obratovalnic in avtobusnih prog, kolikor se tiče turizma.
Uprava se deli na odseke, ti pa na razdelke (referate), po ministrovem odloku na predlog upravnika.
Clen 20.
Ministru za trgovino in industrijo je ob strani lahko tudi pomočnik ministrov.
Minister za trgovino in industrijo določi z odlokom obseg poslov, ki naj jih opravlja pomočnik.
Člen 21.
Na čelu vsakega oddelka je načelnik.
Načelniki so starešine oddelkov. Podrejeni so neposredno ministru in so njegovi neposredni poročevalci za posle oddelka. Kot starešine vodijo posle svojega oddelka in so odgovorni zanje; skrbijo za porazdeljevanje in opravljanje poslov v oddelku, za red in disciplino in nadzirajo poslovanje odsekov in razdelkov.
Na čelu uprave za tujski promet je upravnik v stopnji načelnika ali inšpektorja. Podrejen je neposredno ministru in je njegov neposredni poročevalec. Kot starešina vodi posle uprave, je zanje odgovoren in ima starešinske pravice in dolžnosti.
Na čelu odsekov so šefi odsekov. Podrejeni so neposredno načelniku in imajo glede voditve poslov odseka starešinske pravice in dolžnosti.
Načelniki za posamezne oddelke in upravnik za upravo za turizem se postavljajo ob uporabi zakona o uradnikih s kraljevim ukazom; šefe odsekov in ostalo osebje po posameznih oddelkih pa določa minister z odlokom.
Člen 22.
Pri ministrstvu obstoji kot posvetovalni organ svet za strokovni (trgovinski, tehnični, industrijski in obrtni) pouk; njegova naloga je obravnavanje načelnih vprašanj strokovnega pouka, vprašanj strokovne izobrazbe glede na šolsko izobrazbo po zakonu o obrtih, kolikor spadajo v pristojnost ministrstva za trgovino in industrijo, kakor tudi opravljanje poslov, ki jih mora svet po zakonih o strokovnih šolah, zakonu o obrtih in drugih zakonih opravljati.
Po izkazani potrebi more minister za trgovino in industrijo ustanoviti za posebna strokovna vprašanja iz pristojnosti ministrstva tudi druge svete ali komisije kot svoje posvetovalne organe.
Pravilnik o sestavi in poslovanju sveta za strokovni pouk predpiše minister za trgovino in industrijo.
Minister za trgovino in industrijo določi v soglasju z ministrom za finance nagrade za delo teh svetov in komisij.
Člen 23.
Vsa uradna obvestila splošnega značaja pri ministrstvu za trgovino in industrijo se objavljajo v »Glasniku ministrstva za trgovino in industrijo«.
Minister za trgovino in industrijo predpiše v soglasju z ministrom za finance pravilnik o urejanju in izdajanju tega lista.
Člen 24.
V resoru ministrstva za trgovino in industrijo obstoje: uprava za zaščito industrijske svojine, osrednja uprava za mere in dragocene kovine, državni zavod za pospeševanje industrije in obrta, jugoslovanski svobodni pas v Solunu in zavod za pospeševanje zunanje trgovine d svojimi posebnimi zakonskimi napravami.
Pri ministrstvu za trgovino in industrijo obstoji, kartelno sodišče.
Člen 25.
Za uradnike ministrstva za trgovino in industrijo obstoje tale zvanja:
pomočnik, načelnik, upravnik, inšpektor, višji svetnik, svetnik, višji tajnik, tajnik, višji pristav, pristav, bankarski revizor, šolski referent, pomožni tajnik, pisar, glavni arhivar (šef arhiva), ekonom, arhivar, arhivski uradnik.
Vsa ta zvanja se razporejajo po zakonu o uradnikih.
Člen 26.
Za ministrovega pomočnika in načelnika oddelka pri ministrstvu se lahko postavijo osebe, ki spolnjujejo pogoje iz zakona o uradnikih in so diplomirale na pravni fakulteti ali na fakulteti za ekonomsko-finančne vede v državi ali v inozemstvu in so prebile v stroki najmanj 10 let, za načelnika oddelka za pouk pa tudi osebe, ki so diplomirale na filozofski ali tehnični fakulteti v državi ali v inozemstvu ob pogojih iz člena 27. z uporabo zakona o nostrifikaciji diplom tujih univerz in visokih šol.
Člen 27.
Če spolnjuje pogoje iz zakona o uradnikih, mora oseba. ki naj se postavi v oddelku za pouk za načelnika, prebiti v državni službi v naučni stroki (učiteljski ali naučno-administrativni službi) v resoru ministrstva za trgovino in industrijo najmanj 10 let, oseba, ki naj se postavi v zvanje od IV. skupine navzgor, najmanj S let, v zvanje V. skupine pa najmanj 6 let.
Člen 28.
Ob pogojih po členu 27. se smejo postaviti direktorji in profesorji strokovnih šol v resoru ministrstva za trgovino in industrijo pri oddelku za pouk ali pri banskih upravah za posle strokovnega pouka z isto skupino, a zvanjem, določenim za to skupino po določbah zakona o uradnikih in zakona o banski upravi. Ti uradniki se lahko sami vrnejo ali pošljejo nazaj v učiteljsko službo z isto skupino, a zvanjem, določenim v učiteljski službi za to skupino.
Čas, prebit v državni učiteljski službi in naučno-administrativni službi (pri poslih strokovnega pouka) se šteje v celoti za napredovanje po zakonu o uradnikih v vsaki teh služb posebej.
Člen 29.
Načelniki administrativnega oddelka in oddelka za notranjo trgovino in trgovinski pouk postanejo načelniki občnega oddelka oziroma oddelka za notranjo trgovino s skupino, stopnjo in prejemki, ki so jih doslej imeli.
Člen 30.
Pomočnik in načelniki, če ni po proračunu za leto 1939./40. takšnih in prostih mest, se postavijo v breme enega določenih mest in na račun različnih prihrankov pri izdatkih za'osebne prejemke.
Člen 31.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in prenehajo tedaj veljati vse uredbe,* odredbe in predpisi, ki lej uredbi nasprotujejo.
Minister za trgovino in industrijo J. B. Tomič s. r.
* Tako: »Uradni list« št. 584/128 iz 1. 1919.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 17. maja 1939. na podstavi točke 2. § 94. finančnega zakona za leto 1939./40. odobril prednjo uredbo.
V Beogradu dne 17. maja 1939.; M. S. st. 517.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
— ♦ —
388.
Pojasnilo
o oprosčanjn osebja industrijskih podjetij od vojaške
službe.*
Na sproženo vprašanje, na kateri način naj se vrši oproščanje delavskega osebja, sprejetega na novo pri posameznih industrijskih podjetjih, ki delajo za račun državne obrambe, namesto osebja, za katero je bilo odločeno, da je oproščeno, pa je delo zapustilo ali bilo odpuščeno iz tistega podjetja, pojasnjujem takole:
»Po vseh spremembah, ki nastanejo v evidenci oseb ja, oproščenega po členu 21. uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe, je treba načeloma postopati na isti način, kakor je to vobče določeno s členom 20. uredbe glede predlaganja in odločanja o oprostitvi.
Potemtakem ne smejo oskrbniki registrov in oskrbniki glavnih spiskov obveznikov avtomatično in brez predhodne odobritve industrijskih komitejev armijskih oblasti zamenjati osebje, ki je bilo kot strokovno in neogibno potrebno po členu 21. uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe oproščeno vojaške službe. Za osebje, sprejeto tia novo pri posameznih podjetjih, se morajo podati pristojnim industrijskim komitejem armijskih oblasti novi predlogi (spiski). Pri tem je treba v spremnem spisu in pripombi navesti, kdaj je predlagana oseba stopila v delo in namesto katere osebe, ki je izstopila iz dela, a bila oproščena vojaške službe.«
V Beogradu dne 17. julija 1939.; D- št. 15.242.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Mil. D. Nedič s. r.
889.
Pooblastitev
ministra za finance vrhovnemu državnemu pravobranilcu.***
Minister za finance je izdal pod št. 1126 7. dim tl. maja 1939. tole odločbo:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. julija 1939., št. 167/LV11/448.
** »Službeni list« št. 325/54 iz 1. 1938.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. maja 1939., št. 113/XXXVII/277. — Upoštevani so tv'di popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne ^0. maja 1939., št. 118/XXXIX/295.
»Na podstavi § 2. in tretjega odstavka § 40. zakona o državnem pravobranilstvu takole odločam;
Vrhovni državni pravobranilec izdaja in polnoveljavno podpisuje za ministra za finance tčle odločbe in rešitve iz njegovega področja:
1. rešitve o postavitvi, imenovanju, premestitvi, postavitvi na razpoloženje in odpustitvi uradnikov iz službe do VIII. položajne skupine;
2. rešitve o uvaženi ostavki uradnikov do vštete Vlil. položajne skupine, uradniških pripravnikov, zva-ničnikov in služiteljev;
3. rešitve o postavitvi, napredovanju, premestitvi, postavitvi na razpoloženje in odpustitvi uradniških pripravnikov iz službe;
4. rešitve o postavitvi, premestitvi, odpustitvi zva-ničnikov, dnevničarjev in služiteljev;
5. rešitve, s katerimi se dovoljuje bolovanje in od-sotstvo po privatnem poslu čez 10 dni in rešitve o uporabi bolovanja, zakonitega odmora; odsotstvo po privatnem poslu do 10 dni dovoljujejo državni pravobranilci;
6. rešitve o odreditvi uslužbencev na začasno delo izven kraja stalnega službovanja;
7. odločbe o podaljšavi roka za nastop službe;
8. rešitve o odreditvi predstavnikov državnega pravobranilstva na zahtevo posameznih uradov in drugih naprav;
9. odločbe o disciplinski obtožbi uradnikov in uslužbencev državnega pravobranilstva;
10. rešitve o odobritvi nabav inventarnih predmetov po pravilniku o potrošnji'pisarniškega materiala;
11. rešitve o odobritvi odsotstva čez 3 mesece radi zdravljenja in okrevanja;
12. odločbe o predložitvi predmetov stalnemu pravniškemu odboru v obravnavanje po § 33. zakona o državnem pravobranilstvu;
13. rešitve, s katerimi se zasnujejo administrativno-pravni spori; odgovori na tožbe, vložene na državni svet zoper ukaze in vse rešitve, in naknadne rešitve po razsodbah državnega sveta;
14. rešitve o periodnih poviških;
15. rešitve o službenem potovanju radi nadzorovanja po četrtem odstavku § 40. zakona o državnem pravobranilstvu in druge rešitve za službena dejanja, opravljena izven sedeža vrhovnega državnega pravobranilstva;
16. rešitve o prestopu uradnikov v drugo stroko;
17. rešitve o odreditvi disciplinskega postopka;
18. rešitve o odreditvi disciplinskega preiskovalca;
19. odobravanje najemnih pogodb za poslopja za državno pravobranilstvo z rokom do leta dni in letno najemnino do 100.000 dinarjev;
20. določanje zapisnikarja stalnega pravniškega odbora.
S podpisom te odločbe prenehajo veljati vse dosedanje odločbe o istem predmetu.«
Od vrhovnega državnega pravobranilstva v Beograd# dne 16. maja 1939.; št. 1126.
» — L« 18.
390.
Konvencija
o postopanju z vojnimi ujetniki. — Pristop Litve.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z dopisom
14.	marca 1939., P. 8. 3, obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je sporočila republika Litva švicarskemu zveznemu svetu pristop b konvenciji o postopanju z vojnimi ujetniki, podpisani *v Ženevi dne 27. julija 1929.
Ta pristop dobi veljavo dne 27. avgusta 1939.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 20. maja 1931.; objavljena je v »Službenih novinalu št. 132/XL1 z dne 15. junija 1931.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne 24. marca 1939.; Pov. št. 4452/1.
^
Banove uredbe.
391.
Spremembe
v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. julija 1939., I. št. 4933/3, je bil prelil e š č e n na prošnjo dr. Lajevec Stanislav, uradniški pripravnik za VIII. položajno skupino pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti, v isti lastnosti v banovinsko žensko bolnišnico v Novem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., 1. št. 6304/2, je postavljen inž. Ostanek Alojzij, banovinski uradniški pripravnik za Vlil. položajno skupino pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega pristava v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 5231/1, je postavljen Priol Josip, ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru IV/2 položajne skupine, za ravnatelja v IV/1 položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 3329/2, je postavljen Štancer Ludvik, banovinski računski inšpektor VI. položajne skupine pri banovinski podkovski šoli v Ljubljani, za banovinskega višjega računskega inšpektorja v V. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., 1. št. 2527/2, je postavljen St ra j nar Matija, banovinski cestni nadzornik X. položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu, za banovinskega cestnega nadzornika v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 6306/1, je postav-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1939., št. 74/XX1/160.
** »Službeni list« št. 650/83 iz 1.1931.
1 j e n inž. Svetina B e n j a m i n, uradniški pripravnik za Vlil. položajno skupino pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehničnega pristava v Vlil. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1939., I. št. 4648/1, je bila postavljena U r b a n č i č D o m i n i k a , zaščitna honorarna sestra pri tuberkuloznem dispanzerju v Pesjem pri Velenju, za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 6334/1, je postavljen Velikonja Stanko, banovinski uradniški pripravnik za X. položajno skupino pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega arhivskega uradnika v X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. St. 1234/3, je postavljen Vojevbc Miroslav, banovinski cestni nadzornik X. položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Kočevju, za banovinskega cestnega nadzornika v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
*
7. odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. junija 1939., I. št. 1919/2, je postavljen Cigan Josip, banovinski cestni nadzornik-zvaničnik II. položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Dol. Lendavi za banovinskega cestnega nad-zornika-zvaničnika v L položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. junija 1939., I. šl. 5683/1, je bil postav-1 j e n M laka r M a r t i n , banovinski dnevničar-zvanič-nik in vrtnar pri banovinski bolnišnici v Celju, za banovinskega zvaničnika 111. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
 ^
392.
Razne objave iz „Službemh novin“.
Številka 193 -z dne 9. maja 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. aprila 1939. so bili postavljeni za šolske tajnike pri sre-skili načelstvih v območju dravske banovine v dosedanji položajni skupini in s plačo dosedanjega periodnega poviška: v Šmarju pri Jelšah Pejha Jakobi na, učiteljica Vi. polož. skup.; v Kamniku, za šolski okraj Kamnik H, Fajdiga Vida, učiteljica VII. polož. skupine' ljudske šole v Stranjah; v Liliji, za šolski okraj Litija I, Bajec Iva, učiteljica VII. polož. skup. ljudske šole V; Dolih; v Ljubljani, za šolski okraj Ljubljana mesto I, D o-ležalek Angela, učiteljica VI. položajne skupine' s 1. periodnim poviškom ljudske šole v Polhovem Gradcu; v Ljubljani, za šolski okraj Ljubljana-okolica, zapadnir del, Čander Martin, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom ljudske šole v Hrastniku.
Ezdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Slaka in zalaga tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalck v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 63. kosu X. letnika z dne 9. avgusta 1039.
Razglasi kraljevske banske uprave
Vlil’ No. 3967/2.	2372
Razglas.
Iz obrtnopravnih ozirov v interesu prometne varnosti in da se preprečijo okvare cest in cestnih objektov, se prevozniki blaga z motornimi vozili opozarjajo na čl. 50. pravilnika o prevozu Potnikov in. blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1935. Sl. 1. št. 359/51, ki določa:
»Vozač mora vedno imeti prepis dovolila in, če sta določena, tudi vozni red in tarifo pri sebi.
Vozilo za prevoz blaga smejo spremljati poseben spremljevalec, ki ga odredi od pošil jatelj blaga, ali pa delavci, zaposleni pri iztovarjanju in opravljanju nadaljnjih del na blagu.
Izrabna nosilnost motornega vozila za prevoz blaga mora biti na vidnem inestu na vozilu samem označena.
Motorna vozila za prevoz blaga imajo lahko skupno maksimalno težo in brzi-no, ki jo predpisuje uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na
njih.«
Nedopustno je torej prevažanje drugih oseb, kakor zgoraj omenjenih, pre-obremenjevanje vozil in prekoračenje maksimalno dovoljene brzine.
Prekrški so kaznivi po čl. 60. omenjenega min. pravilnika oziroma po § 397. ob. z. (25—1500 dinarjev), oziroma po čl. 36. min. uredbe z dne 6. junija 1929., Ur. 1. št. 273/64 (zapor 1 do 30 dni ali globa 50—1500 dinarjev), kolikor ne spada kaznivo dejanje pod strožje kazenske odredbe.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. avgusta 1939.
Vlil. št. 5283/1.	2340
Razglas.
Na osnovi §§ 15. in 16. akcijskega re-guiativa je ministrstvo za trgovino in mdustrijo z odločbo z dne 17. novembra 1938., II. št. 43309/K, odobrilo iz-premeinbo § 7. pravil »Jugočeške«, jugoslovanske češke tekstilne industrije (‘- d. v Kranju po sklepu VII. izrednega nbčnega zbora z dne 26. oktobra 1938. v Izprememba pravil se nanaša na zvi-*anje delniške glavnice od dinarjev
30,000.000'— na din 40,000.000'—.
^ralj. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. julija 1939.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Majcen s. r.
4*
lVni. št. 5217/1.	2371
Razglas.
Dbčina Rogaška Slatina je zaprosila
a uvedbo razlastilnega postopka, da se
ji odobri ustanovitev služnostne pravice radi gradnje in vzdrževanja prostovoda za javno električno razsvetljavo ob banovinski cesti Rogatec - Celje v odseku od vile Weisheit do gostilne Kolor-Hva-lec v Rogaški Slatini — na robu zemljišča last I. Majdič iz Ljubljane.
Na to prošnjo se na podstavi § 58. ob. z. in § 69., t. 4., finančnega zakona za leto 1939./40. ob uporabi določil lil. oddelka zakona z dne 18. februarja
1878.,	drž. zak. št. 30, odreja
razpoložitev razlastilnega predloga v času od 8. do vključno 22. avgusta t. 1. pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah s pristavkom, da sme prizadeti v tem roku razpoloženi spis pregledati.
Obenem se na podstavi označenih določil razpisujeta komisijski ogled in obravnava na tem zahtevku na ponedeljek dne 4. septembra 1939. s sestankom komisije ob 9. uri v občinskem uradu v Rogaški Slatini.
Interesenti se obveščajo, da morejo morebitne ugovore zoper gorenji zahtevek vložiti pri kr. banski upravi do vključno 26. avgusta t. 1., najpozneje pa pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, kolikor ne bi bilo javnih ozirov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. avgusta 1939.
*
II.	št. 22.689/1—39.	2298-3—2
Razglas.
Tvrdka Črna - Kaolin d. d. Ljubljana, Tavčarjeva 13, je z vlogo z dne 1. julija 1939. zaprosila za vodopravno dovolitev za izkoriščanje vodne sile potoka Črne v kraju Črna pri Kamniku.
V načrtu je zajetje potoka z 1'0 m visokim lesenim jezom med pare. št. 699 in 674 k. o. Črna. Od jezu bi bila voda speljana v odprtem lesenem žlebu preko parcel št. 674, 675, 748/1, 677/2, 679 in 681 k. o. Črna do vodnega hrama na pare. št. 681, od tam pa po 42 m dolgem tlačnem cevovodu na spiralno Francis-turbino, ki bi pri maksimalni vodni množini 300 1/sek. in koristnem padcu 16'23 m imela neto učinek 52'2 Ks. Pri 9 mesečni razpoložljivi vodni množini 170 1/sek. ter pri padcu 16'53 m bi znašala bruto sila 37'4 Ks. Centrala in odvodni jarek bi bila zgrajena na pare. št. 680 k. o. Črna. Pridobljena električna energija bi se uporabljala za pogon rudniških strojev.
Zaradi omenjene prošnje razpisuje s tem kraljevska banska uprava'dravske banovine v Ljubljani na osnovi §§ 17., odst. 2.a, in 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil krajevni ogled in ustno razpravo
na ponedeljek 21. avgusta 1939. in po potrebi še naslednji dan s sestankom komisije na inestu samem ob 9.30 uri dopoldne.
Predmetni načrti so do 15. avgusta 1.1.
na vpogled pri sreskem načelstvu v Kamniku.
K razpravi se vabijo vsi interesenti z opozorilom, da morejo svoja morebitna opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane naprave in se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelku II. v Ljubljani do 15. avgusta 1939. ali pa vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 31. julija 1939.
*
V.	No 368/11.	2338-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradbena dela pri zavodu za mineralogijo, tehnično raziskovanje in izkoriščanje mineralov univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. septembra 1939. ob 9. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu takse po tarifni post. 260. a taks. zakona dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 18 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1.dežaška, betonska, zidarska dela ter železobetonska. dela in konstrukcije din 3,360.433'63,
2. kleparska dela in strelovodno napravo din 238.256'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. avgusta 1939.
*
V št. 6327/16.	2344—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za tlakovanje ceste od železniške postaje v Gor. Radgoni do carinarnice oziroma državnega mostu preko Mure
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. septembra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 13 kraljevske banske uprave v Ljubljani, Rleivveisova cesta. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave Gledališka ul. Sili.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene uradnega proračuna, ki znaša din 900.000'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. avgusta 1939.
*
y — No. 375/25.	2296—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo prcizkušcvališča državnega mlekarskega zavoda v Kranju
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. avgusta 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 232.865'49.
Upoštevale se bodo le ponudbe nižje od din 196.189'18, oziroma s popustom večjim od 15'75%.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 31. julija 1939.
*
V.	No. 330/95.	2327-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za par-kctarska dela v prizidku kirurgičnega paviljona obče državne bolnice v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. avgusta 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri terenski tehnični sekciji za gradbeno izpopolnitev zdravstvenih zavodov, Ljubljana, Aleksandrova cesta 11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 102.254'40.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 1. avgusta 1939.
*
V No. 120/289.	2283-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri .V budž. letu 1930./-10.
četrto javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. avg. 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobivajo med uradnimi urami pri tel i. oddelku in pri murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popu-s'i v odstotkih pudi z besedami) na vcote odobrenega proračuna, ki znaša: din 866.523'95.
Upoštevali se bodo le ponudbe, ki so manjše od zneska din 803.26770. Kavcijo v znesku din 87.000'— za domače in din 175 000'— za tuje državljane je založiti pri davčni upravi »Ljub-ljana-mesto« na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 27. julija 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 201/39-1.	2349
Oklic.
Tožeča stranka: Kovačec Dionizij in Marija, pos. v Cvetkovcih, ki ju zastopa dr. šijanec Milan, odvetnik v Ormožu, je vložila proti toženi stranki: Krabonja Franc, mlinar, prej v Lozeniku pri Smederevu, sedaj neznanega bivališča, radi izbrisa bremen s pp. k opr. št. P 201/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je. določil na 26. septembra 1939. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 9, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja tožencu Krabonji Francu, mlinarju, prej v Lozeniku pri Smederevu, sedaj neznanega bivališča, gospod dr. Ban Adam, odvetnik v Ormožu, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ormbžu. odd. II., dne 24. julija 1939.
*
I 630/38-30.	2368
Popravek.
Dražbeni oklic z dne 14. julija 1939. opr. št. I 630/38-27, objavljen v prilogi k 62. kosu >Službenega lista« z dne 5. avgusta 1939., glede dražbe nepremičnin vi. št. 888, 959 in 970 k. o. Kočevje ter vi. št. 88 k. o. Mahovnik se glede varščine popravi tako, da znaša varščina od cenilne vrednosti din 5,831.315'50 ne samo din 58.314'—, kakor je bilo pomotoma objavljeno, temveč 583.132'— dinarjev.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 7. avgusta 1939.
I 3697/38-20.	2122
Dražbeni oklic.
Dne 14. septembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču y
sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ritnik I. vi. št. 180, II. vi. št. 204.
Cenilna vrednost: din 7.393'50.
Najmanjši ponudek: I. din 3.000'—,
II.	din 8.000'—.
Vadij: I. din 219'—, II. din 521'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 3. julija 1939.
*
I 333/39-7.	2320
Dražbeni oklic.
Dne 13. septembra 1939. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Livold vi. št. 388.
Cenilna vrednost: din 22.576'—.
Najmanjši ponudek: din 15.051'—.
varščina: din 2.258'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 24. julija 1939.
I 51/39-10.	2300
Dražbeni oklic.
Dne 14. septembra 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lokvica vi. št. 21.
Cenilna vrednost: din 5.650'—.
Najmanjši ponudek: din 3.76675.
Jamčevina: din 565'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 21. julija 1939.
I 100/39-9.	2301
Dražbeni oklic.
Dne 14. septembra 1939. opoji d e v e t i li bo pri podpisanem sodišča v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemlji* ška knjiga k. o. Drašiči vi. št. 1391.
Cenilna vrednost: din 2.181'25.
Najmanjši ponudek: din 1.254'16.
Jamčevina: din 218'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe« je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavlja11
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbe ni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 13. julija 1939.
I 453/39-9.	2351
Dražbeni oklic.
Dne 15. septembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnine zemljiška knjiga Zagorica vi. št. 95.
Cenilna-vrednost: din 46.699'38.
Vrednost prilekline: din 1780'—.
Najmanjši ponudek: din 31.133'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
r Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II. a,
dne 3. avgusta 1939.
I 169/39-9.	2283
Dražbeni oklic.
Dne 15. septembra 1939. oh desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Paka nad Šalekom vi. št. 13.
Cenilna vrednost: din 112.473'—.
Vrednost pritekline: din 3.575'—.
Najmanjši ponudek: din 74.982'—.
Varščina: din 11.247'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II., due 21. julija 1939.
•j*
I 117/39—7.	2196
Dražbeni oklic.
Dne 15. septembra 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 53 in Ut, vi. št. 126 k. o. Zagorica.
Cenilna vrednost: din 30.410'—.
Najmanjši ponudek: din 20.270'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe. ®icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni .°klic, ki je nabit na uradni deski tega *odišČa.
Okrajno sodišče v Višnji gori dne 12. julija 1939.
k.
I 50/39-6.	2347
Dražbeni oklic.
Dne 13. septembra 1939. ob d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Založe vi. št. 63.
Cenilna vrednost: din 79.884'25.
Vrednost priteklin: din 3.925'—.
Najmanjši ponudek: din 54.000'—.
Varščina: din 7.989'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem dne 26. julija 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
821.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga tesarskih mojstrov v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena dne 16. maja 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Poslovni delež znaša 3000’— din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme objavljati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor je sestavljen iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Mihor Robert, tes. mojster v Ljubljani, Devinska 5,
Ravnikar Franc, tes. mojster v Ljubljani, Linhartova 25,
Majerič Alojzij, tes. mojster v Ljubljani, Vodmatska 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. junija 1939.
Firm 31/39 - Zadr. II 12/1.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
822.
Sedež: Češnjica.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo:	Gospodarska	zadruga	na
Češnjici pri Železnikih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 30. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Gospodarska zadruga na Češnjici pri Železnikih, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen:
1. Nabavljati svojim zadružnikom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine, obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati.
2. Vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju.
3. Nabavljati kmetijske stroje in jih odstopati zadružnikom v uporabo.
4. Nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 5 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. junija 1939.
Zadr il 14/106.
•i*
823.
Sedež: Dobrova.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Dobrovi pri Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 4. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica na Dobrovi pri Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10‘— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. junija 1939.
Zadr. II 15/167.
*
824.
Sedež: Grobelno.
Dan vpisa: 13. julija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Grobelnem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Z odločbo ministrstva za kmetijstvo z dne 19. maja 1939., št. 32.780/V—37, je bil zadrugi na osnovi čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. in čl. 1., 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. dovoljen:
1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 7. maja 1937.,
2. obrestna mera za stare vloge in na tekoči račun 2°/o bruto, računajoč od dne 7. maja 1937.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 13. julija 1939.
Zadr. II 66/44.
*
825.
Sedež: Ježica.
Dan vpisa: 29. junija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Ježici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 4. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica na Ježici, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se
pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člgna upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen
čas.
Poslovni delež znaša din 30’— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljali v listu »Gospodar« v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Klemen Anton.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. junija 1939.
Zadr. X 106/13 — Zadr. II 22/13.
*
826.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 10. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6—9 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da sc pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen
čas.
Poslovni delež znaša din 20’— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti za-
druge neomejeno in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega razglašati tudi v Službenem listu dravske banovine v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. junija 1939.
Zadr. II 16/25.
*
827.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. junija 1939.
Besedilo: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Na skupščini dne 14. maja 1939. so se spremenila zadružna pravila v §§ 28. in 30.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. UL,
dne 26. junija 1939.
Zadr. I 7/64.
*
828.
Sldež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Stavbna zadruga »Mirni dom« v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 7. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:	Stavbna zadruga
»Mirni dom« v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati go-* spodarske koristi svojih članov s tem, da jim izvršujoč dela ljubezni in krščanskega usmiljenja priskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja oziroma prepušča v najem ali jim oddaja v njih posamezne prostore v najem.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen
čas.
Poslovni delež znaša din 10’— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve v glasilu III. reda »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«, po |K>trebi pa jih sme objavljali še na drug način.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. junija 1939.
Zadr. II 13/7.
*
82».
Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Mengšu, registrovana zadruga z nconie* jcno zavezo.
Izbriše se član načelstva Orel Franc, vpiše pa se član načelstva Gorenc Ignacij, zasebni uradnik v Vel. Mengšu št. 55.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. junija 1939.
Zadr. I 94/75.
Sedež: Mozirje.
Dan vpisa: 23. maja 1939.
Besedilo: Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 12. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima na-nien, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Trajanje zadruge nedoločen čas.
Poslovni delež znaša diii 10'— in se Mora plačati ob pristopu.
Jamstvo je neomejeno.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor, ki sestoji iz 6 zadružnikov.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni v poslovalnici, vabila na skupščine razglaša tudi v časopisu, ki ga določa upravni odbor.
Podpis lirme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega °dbora, katerih enega more nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Turnšek Anton, trgovec v Remici ob Savinji.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 23. maja 1939.
Zadr. V 195/68.
Sedež: Notranje gorice.
Dan vpisa: 28. junija 1939.
Besedilo: Vrborejska zadruga v Notranjih goricah, registrovana zadruga z °niejeuo zavezo.
Na občnem zboru dne 2. aprila 1939. s° bila sprejeta nova pravila v smislu ^akona o gospodarskih zadrugah z dne G- septembra 1937.
Besedilo odslej: Vrborejska zadruga z "niejenim jamstvom v Notranjih goricah. , Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zad rugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti 'Pravni odbor.
^a zadrugo se podpisuje tako, da se [jod njeno firmo svojeročno podpišeta ™ dva člana upravnega odbora ali po
en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema od svojih zadružnikov vrbo, jo sortira, pripravi in vnovčuje;
2. podeluje vrbo svojih zadružnikov v razne izdelke in jih vnovčuje;
3. nabavlja in vzdržuje v dosego svojih namenov potrebne stavbe, orodja in druge naprave;
4. prireja za svoje zadružnike strokovna predavanja, poučne izlete itd.;
5. daje zadružnikom predujme na vrbo ter si priskrbi za to potrebne kredite.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 250'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega razglašati tudi z oklicem pred cerkvijo v Notranjih goricah.
Izbriše se član načelstva Mrak Valentin, vpišeta pa se člana upravnega odbora: Nartnik Tine, kmet na Plešivici 15, in Janša Lovro, posestnik na Plešivici 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. junija 1939.
Zadr.'II 18/12.
*
832.
Sedež: Pšenična polica.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Vodovodna in strojna zadruga v Pšenični Polici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 4. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Vodovodna in strojna zadruga v Pšenični Polici, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, oskrbovati svoje člane z vodo za gospodinjstvo, gospodarstvo in higieno in vzdrževati v ta namen vodovodne naprave.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega ob-
javljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L,
dne 26. junija 1939.
Zadr. II 11/4.
sjs
833.
Sedež: Ilovi.
Dan vpisa: 28. junija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Rovih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 21. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica na Rovih, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 0'50 in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabilo na skupščine mora biti nabito na zadružni deski.
Izbriše se član načelstva Jerman Alojzij, vpiše pa se član upravnega odbora Rode Karl, posestnik, Rova 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. junija 1939.
Zadr. II 20/51.
*
834.
Sedež: Savlje.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Strojna zadruga z omejenim jamstvom, Savlje.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Zor Ivan in Drešar Franc, vpišeta pa se člana, upravnega odbora Cunder
Franc, posestnik v Klečah st. 19, in Škerl Jože, posestnik v Klečah št. 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. junija 1939.
Zadr.' I 25/62.
*
835.
Sedež: Sv. Ambrož.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Pašna zadruga pri Sv. Ambrožu nad Cerkljami pri Kranju, rcgi-strovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Novak Franc, Kern Janez, Grilc Jožef, Rebernik Simon in Jagodic Franc, vpišejo pa se člani načelstva:
Močnik Jurij, posestnik v Stiški vasi,
Slatnar Anton, posestnik, Sv. Ambrož,
Novak Peter, posestnik, Apno,
Rogelj Franc, posestnik, Ravno,
Anžič Franc, posestnik, šenturška gora.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. junija 1939.
Zadr. VI 285/37.
*
836.
Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Vodovodno društvo v Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 15. junija 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Vodovodna zadruga z omejenim jamstvom v Škofji Loki.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato gradi in vzdržuje vodovod ter dobavlja svojim zadružnikom vodo za gospodarstvo in gospodinjstvo proti primerni odškodnini.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 25’— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi na krajevno običajni način.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. junija 1939.
Zadr. II 17/62.
837.
Sedež: Št. Jurij pri Grosupljem.
Dan vpisa: 28. junija 1939.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga Št. Jurij pri Grosupljem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Živinorejska selekcijska in mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Št. Jurju pri Grosupljem.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
V sako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko, oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. pospešuje med svojimi člani živinorejo z boljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine;
4. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100’—■ in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Trontelj Rudolf, vpiše pa nov član upravnega odbora: Janežič Martin, posestnik iz Pec št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. junija 1939.
Zadr. II i9/10.
*
838.
Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Ljudska stavbna zadruga v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Vertovšek Alojzij, vpiše pa se član načelstva Forte Janko, delavec v Zagorju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. junija 1939.
Zadr. VIII 196/12,
Sedež: Žalec.
Dan vpisa: 13. julija 1939.
Besedilo: Hmeljarska zadruga v Žalcu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Besedilo se odslej glasi: Hmeljarska zadruga z omejenim jamstvom.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 13. julija 1939.
Zadr. V 91/20.
*
839.
Sedež: Žalec.
Dan vpisa: 19. junija 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Žalcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zaradi smrti se izbriše član načelstva Koceli Ivan, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Korent Vinko, posestnik na Zg. Ložnici št. 12.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 19. junija 1939.
Zadr. II 150/38.
*
840.
Sedež: Žiri.	-
Dan vpisa: 2. junija 1939.
Besedilo: Ljudska posojilnica v Žireh, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na rednem občnem zboru dne 30. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1939.
Besedilo zadruge odslej: Ljudska posojilnica v Žireh, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja za* druga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružni* kov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 40’— in s® mora vplačati takoj ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči neomejeno * vsem svojim premoženjem.
Zadruga objavlja skupščinske sklep® in druge svoje objave na razglasni desk v svoji poslovalnici, po potrebi pa
sme razglašati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati y listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939.
Zadr. I 154/15.
$
841.
Sedež: Žiri.
Dan vpisa: 1. junija 1939.
Besedilo: Postolarska zadruga Žiri, rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na rednem občnem zboru dne 2. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej: Postolarska zadruga, zadruga z omejenim jamstvom T Zireli.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti Upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. za svoje člane skupno nabavlja vse surovine in sploh vse potrebščine za čevljarsko stroko;
2. priskrbuje po potrebi za svoje člane skupno delavnico;
3. skrbi za vnovČevanje čevljarskih izdelkov svojih članov in ustanavlja tudi svoje poslovalnice in prodajalne po vsej kraljevini Jugoslaviji;
4. skrbi za strokovni pouk in sploh Uporablja zakonito dopuščena sredstva za dosego svojega namena.
Poslovni delež znaša din 2.000'— in se mora vplačati takoj ob pristopu ali najpozneje v 3 mesecih po pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem niestu v svoji poslovalnici. Javne raz-Rlase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi pismeno ali z okrožnico. V posebno važnih primerih lahko dobavlja članom pismena obvestila.
Izbrišeta se člana načelstva Anzelm «nton in Žakelj Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. maja 1939.
Zadr. I 148/7.
Konkurzni razglasi
^2.	2367
Konkurzni oklic.
, Razglasitev konkurza o imovini Der-"ač Ane, posestnice in lastnice pekarije ,v Cankovi.
Konkurzni sodnik: Prokinar Viktor,
sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti.
Upravnik mase: Bajlec Franc, odvetnik v Murski Soboti.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 9, dne 22. avgusta 1939.
0 poli desetih.
Oglasitveni rok do 22. septembra 1939.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 6. oktobra 1939. o poli desetih v sobi št. 9.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 7. avgusta 1939.
St 2/39—2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
II.	št. 48055/1939.	2353
Razglas o licitaciji.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za oddajo tiska reprezentativnega albuma mesta Ljubljane prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. septembra 1939. ob 11. uri v sobi št. 41 mestnega poglavarstva (Mestni trg št. 2,
I.	nadstropje, obrtni oddelek).
Predpisana kavcija znaša za naše državljane 5°/o ponudbene cene. Pri licitaciji je predložiti dokaz o položitvi kavcije.
Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri g. ing. Kobetu Borisu, Napoleonov trg (Auerspergova palača).
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa, ki je nabit na deski mestnega poglavarstva.
Mestno poglavarstvo Ljubljana dne 5. avgusta 1939.
*
1 184/2-39.	2339
Razpis.
Predstojništvo policije v Mariboru razpisuje nabavo enega štirisedežnega osebnega zaprtega avtomobila in enega motornega kolesa s prikolico.
Ponudbe je vložiti dne 12. avgusta 1939. pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru dne 3. avgusta 1939.
•J;
St. 415/8.	2350-3—1
Razglas o licitaciji.
Okrajni cestni odbor Novo mesto razpisuje na osnovi čl. 89. zakona o drž. računovodstvu v zvezi s čl. 86. pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov za napravo opornega zidu na ban. cesti 1/33 Novo mesto—Valta vas—Soteska z odcepom na Toplice v km 3'500 odcepa na Toplice v skrajšanem roku
II.	javno pismeno licitacijo na dan 18. avgusta 1939. ob 11. uri dopoldne v pisarni okrajnega cestnega odbora Novo mesto.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki popusta v. odstotkih (tudi z besedami) na
znesek uradno odobrenega proračuna, ki znaša din 162.545 04.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu, kjer dobe interesenti potrebna pojasnila in ponudbene pripomočke proti plačilu napravnih stroškov.
Okrajni cestni odbor Novo mesto dne 4. avgusta 1939.
Št. 489.	2337-3-1
Razglas.
V soboto 19. avgusta 1939. ob 11. uri
bo v prostorih terenske hidrotehnične sekcije za regulacijo Drave v Ptuju, magistrat, II. nadstropje, IV. ofertna licitacija za nabavo 5 velikih in 6 malifi transportnih čolnov.
Odobreni proračun znaša din 79.360'—, vendar pa se sprejemajo samo ponudbe, ki so nižje od din 78.963'20.
Kavcija din 8000'— za domače oziroma din 16.000'— za tuje podjetnike v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih se deponira najdalj do 10. ure na dan licitacije pri davčnem uradu v Ptuju.
Načrti in pogoji so v uradnih urah na vpogled interesentom v prostorih terenske hidrotehnične sekcije za regulacijo Drave v Ptuju.
Pozivajo se podjetniki, ki se morejo izkazati z veljavnimi predpisanimi dokumenti, t. j. potrdilom min. -za gradbe, potrdilom zbornice za TOI, potrdilom obče upravne oblasti in potrdilom o plačanih davkih, da svoje ponudbe, ki morajo biti kolkovane z din 100'— državne in din 50'— banovinske takse, s svojim inicialom zapečatene v kuverti z napisom »ponudba za nabavo transportnih čolnov« predajo sekciji v zgoraj predpisanem času.
Iz urada terenske hidrotehnične sekcije v Ptuju
dne 3. avgusta 1939.
Št. 2043.	2314	3—2
Razglas o licitaciji.
Gradnja proge Črnomelj—Vrbovško od km 5'763 do 8'840.
Odbor za gradnjo proge Črnomelj— Vrbovško razpisuje prvo ofertno licitacijo za izdelavo v predmeru predvidenih del na I. gradbenem odseku proge normalnega koloseka Črnomelj—Vrbovško od km 5'763 do km 8'840 od Črnomlja k Vrbovškemu.
Proračunska vrednost predvidenega dela znaša din 3,883.000'— (tri milijone osem sto osemdeset tri tisoč dinarjev).
Licitacija se bo vršila na dan 7. septembra 1.1. pri Odboru za gradnjo proge Črnomelj—Vrbovško v Črnomlju.
lilnborat za licitacijo se lahko pregleda pri odboru v Črnomlju v uradnih urah, kjer se lahko tudi nabavi s pismeno prošnjo, taksirano po t. p. 1. zakona o taksah in § 19., točki 21., fin. zakona za leto 1938./39.
Začasna kavcija za licitacijo znaša din 195.000'— (sto devetdeset pet tisoč dinarjev), ki se polaga pri blagajni odbora po predpisih čl. 88. zakona o dr^ računovodstvu.
Za to licitacijo veljajo v vsem določbe zakona o drž. računovodstvu, oddelek »B«, in pravilnika za njegovo izvrševanje.
Za to delo mora podjetnik nabaviti avtomatski eksplozivni nabijač za nabijanje zemlje v nasipih.
Odbor za gradnjo železnice Črnomelj—Vrbovško.
V Črnomlju dne 1. avgusta 1939.
2323-3—2
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Logu-Zaplani razpisuje za oddajo del pri gradnji nove ljudske šole v Logu-Zaplani, srez Ljubija na-okol.,
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta 1939. ob 11. uri dop.
v prostorih ljudske šole v Logu-Zaplani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo pri Petkovšku Poldetu, vas Ceste, p. Rovte pri Logatcu.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
din
1. za	ključavničarska	dela 3.084'—
2. za	steklarska dela	2.660'40
3. za	slikarska dela	2.516'48
4. za	pleskarska dela	5.504‘40
5. za	pečarska dela	6.850'—
6. za	tapetniška dela	1.215'—
7. za	parketarska dela	7.946'90
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev v Ljubljani, Logatcu, Škofji Loki in občinskih uradov v Rovtah in na Vrhniki.
Krajevni šolski odbor Log-Zaplana.
Log-Zaplana 3. avgusta 1939.
Broj: 37.180-1939.	2336
Nat ječa j.
Središnji ured za osiguranje rudnika u Zagrebu na osnovu zaključka svog pretsedništva od 29. jula 1939. pod čl. 3. sed. zapisnika raspisuje oviine natječaj za popunjenje:
jeduog mesta pomočnog lekara lečilišta »Klenovnik« u ugovornom svojstvu s mesečnim ho-norarom od din 1.500'— mesečno u prvoj godini bez ikakvih inih dodataka. Osim toga davače Središnji ured po-močnom lekaru za trajanje njegove službe lično besplatan stan, hranu, ogrev i rasvetu i poslugu u naravi. Pomočni le-kar nema za svoje eventualne porodične članove pravo ni na stan ni na opskrbu. Nakon navršene jedne godine službe u sanatoriju i za sve vreme daljnje službe u sanatoriju biče taj honorar din 2000'— mesečno uz prinadležnosti u naravi. Mesto nije skopčano s penzijom ni s pravom na stalnost.
U koliko se izborom po ovom kon-kursu isprazni koje mesto pomočnog lekara u lečilištu »Brestovac« raspisuje se
ujedno ovime konkurs i za tako upraž-njeno mesto.
Uveti nameštenja jesu:
1. da je natjecatelj državljanin kraljevine Jugoslavije i da znade srpsko-hrvatski ili slovenački jezik;
2. da imade telesnu, umnu i moralnu sposobnost za službu kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika;
3. da nema više od 40 godina života izuzevši slučaj, da je neposredno pre izbora bio u službi kod Središnjeg ureda ili drugog kojeg zavoda za socialno osiguranje, u državnoj ili drugoj javnoj službi;
4. da ne stoji pod starateljstvom ili stečajem, da nije pod isledjenjem za zločinstvo ili prestup iz koristoljublja, te da nije sudjen na gubitak službe odnosno političkih prava za vreme utvr-djeno presudom;
5. da mu služba kod Središnjeg ureda ili kojeg drugog zavoda za socialno osiguranje, kod državne ili druge javne službe, nije prestala iz uzroka sponie-nutih u §-u 67. i tačci 6. §-a 68. Služ-benog pravilnika lekara-činovnika Središnjeg ureda za osiguranje radnika;
6. da ima diplomu doktora sveukup-nog lekarstva i pravo na vršgnje lekar-ske prakse u kraljevini Jugoslaviji.
Uz molbu ima svaki natjecatelj priložiti svedočanstvo o danu rodjenja, uve-renje o zavičajnosti, školske svedodžbe, uverenja o dotadanjem zanimanju, o zdravlju i regulisanju vojne obaveze. Zdravlje se mora dokazati svedodžbom lekara Središnjeg ureda za osiguranje radnika ili njegovih mesnih organa ili lekara državnih ili samoupravnih vlasti, te još jednom svedodžbom izdanom po državnom ili drugom javnom dispanze-ru odnosno lekaru specijalisti za tuber-kulozu.
U molbi treba naznačiti, da li se natjecatelj natječe samo za mesto u lečilištu »Klenovnik« ili istovremeno i za mesto, koje bi eventualno izborom po ovom natječaju bilo ispražnjeno u lečilištu »Brestovac«.
Vlastoručne pisane i potrebnim doka-zalima obložene molbe imaju natjeca-telji podneti potpisanom, uredu naj-kasnije do uključivo 26. avgusta 1939. u 12 sati o podne.
Na zakašnjele i nedovoljno obložene molbe neče se uzeti obzir.
U Zagrebu dne 31. jula 1939.
Središnji ured za osiguranje radnika, Zagreb.
%
St. 10.518/39.	2354
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na d a n 23. a v g u s t a 1939. n e p o s r e d-u o pismeno pogodbo za dobavo 1 prenosne gasilne motorne brizgalne z učinkom cca. 600 l/min., 14 atm. maksimalno, motor 8—10 ks. Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik Velenje dne 3. avgusta 1939.
Razne objave
2348
Razpis.
Krajevna protitubcrkulozna liga v Škofji Loki razpisuje mesto dispanzerskega zdravnika-ftizeoioga. Dispanzer bo otvorjen letos v jeseni. Dispanzerski okoliš bo zajel vse občine domačega in občino Žiri sosednega sreza. Začetna mesečna nagrada din 1200'—. Ordinacije enkrat na teden od 16. do 18. ure. Rok za vlaganje prošenj do 25. avgusta 1939.
Upravni odbor Krajevne protituberku-lozne lige v Škofji Loki.
*	2365
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel št. 139.619, izdano od sreskega načelstva Maribor-levi breg in jo proglašam za neveljavno.
Gomzi Matija s. r.,
Selnica ob Dravi.
*
2352
Objava.
Izgubil sem spričevalo VII. razreda drž. osnovne šole v Št. Vidu nad Ljubljano z dne 28. junija 1936. št. 6 na ime: Novak Risto iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Novak Risto s. r.
*	2369
Objava.
Izgubljen je orožni list na ime: Potrč Janez, pos., Ptuj-Grajena, registriran na sreskem načelstvu v Ptuju pod šl. 809,. in ga proglašam za neveljavnega.
Potrč Janez s. r., posestnik,
Štuke, obč. Grajena.
*
2341
Objava.
Izgubil sem potno izkaznico št. 710/6, izdano dne 20. junija 1935. od uprave policije v Ljubljani na ime: Rožič Luka in jo proglašam za neveljavno.
Rožič Luka s. r.
*
2370
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo, izdano od sreskega načelstva v Radovljici, št. 83. Proglašam jo za neveljavno.
Urh Martin s. r„
Stara Fužina št. 37, p. Sv. Janez-Bohinj.
*	a*
Objava.
Tzgubila sem železniško legitimacijo št. 44.370 in jo proglašam za neveljavno.
Vollmajor Marjeta s. r.,
Ruše.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga, lialurna. Merkur .« Ljubljani, njen Predstavnik; O. Mihalek ? Ljubljani.