Gaudeamus igitur, veselimo se... Sola je za nami, zdravo profesorji in spraševanje ... (na sliki je škofjeloška povorka maturantov) — Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 44
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
.N E Z
Kranj, torek, 7. 6. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Skofja Loka — V petek, 3. junija, so obiskali občino predsedniki in generalni sekretarji predsedstev republik in pokrajin ter člani predsedstva SFRJ ter ne na loškem gradu pogovarjali s predstavniki skupščine občine in družbeno političnih organizacij občine. Ogledali so si loški grad ter spomenik draž-goški bitki v Dražgošah. Skofjeločani so jim pripravili lep sprejem z bogatim kulturnim programom. Foto: F. Perdan
Bolje pripravljeni na vpis ■
Predhoden vpis pokazal velik naval na nekatere srednje šole — Preusmerjanje učencev na druge šoli v regiji — Premalo   časa   za   bolje   organizirano akcijo
KRANJ — Na torkovi seji aktiva šolskih delavcev Gorenjske, so se pogovarjali o pripravah na vpis osmošolcev v srednje šole, ocenili so organizacijo samoupravnih dni na šolah in sprejeli program aktiva za prihodnje šolsko leto. Seje so se poleg delavcev, ki se na osnovnih šolah ukvarjajo s poklicnim svetovanjem, udeležili tudi predstavniki Zavoda za šolstvo — enota Kranj in predstavniki Zavoda za zaposlovanje.
Da se ne bi ponovila slika iz lanskega in preteklih let, ko je bil izredno velik naval osmošolcev na štiriletne srednje šole, druge pa so ostajale na pol zasedene, so se šolske svetovalne službe, svetovalna služba pri zavodu za zaposlovanje in zavod za šolstvo ter srednje šole na letošnji vpis bolje pripravili. Poleg večjega poudarka na poklicnem usmerjanju so februarja opravili predhoden vpis na srednje šole. Tako so pridobili nekaj časa, da bi učence, ki nimajo pogojev za šolanje v določeni šoli, oziroma, če je naval prevelik, preusmerili na druge šole.
Predhoden vpis je pokazal, da je še vedno največ zanimanja za šolanje na nekaterih štiriletnih srednjih šolah. Preveč prijav je za jeseniško gimnazijo, premalo pa je prijavljenih na vseh drugih štiriletnih šolah v tej občini. V Kranju je preveč prijavljenih v Ekonomsko-administrativnem centru, preveč na tehnični elektro in strojni stroki, premalo pa na oddelku za jaki tok. Na vseh ostalih štiriletnih šolah je prijavljenih manj kot je prostih mest; z izjemo pedagoške gimnazije, kamor bodo hodili kandidati, ki so se prijavili za pedagoški poklic na ljubljanskih šolah.
V Radovljici je še nekaj prostora v ekonomski šoli, škofjeloška gimnazija je napolnjena, vendar kandidatov, če bo vpis takšen kot predvpis, ne bo treba odklanjati.
Na seji aktiva šolskih svetovalnih delavcev so poudarili, da je pri vpisu treba upoštevati predhoden vpis. To se pravi, da imajo določeno prednost tisti učenci, ki so se že februarja prijavili na šolo. Podprli so tudi predlog komiteja za šolstvo SRS, naj šole pri izbiri kandidatov poleg splošnih meril upoštevajo tudi učni uspeh učenca v posameznih H predmetih, ki so pomembni za uspešno nadaljevanje šolanja in to za več razredov nazaj, mnenje osnovnih šol o primernosti kandidata za določeno srednjo šolo in mnenje strokovne službe poklicnega usmer- H Janja.
Da bi bila mnenja vseh šol sestavljena po enotnih merilih in bi v tem pogledu imeli vsi učenci enake možnosti, so se na seji dogovorili, kaj bodo pri sestavljanju mnenja upoštevali. Priporočila bodo sestavili razredniki s pomočjo poklicnih svetovalcev, člani strokovne svetovalne službe pa bodo sodelovali v sprejemnih komisijah. Šole naj bi odklonile predvsem kandidate, ki imajo za poklic, ki 80 si ga izbrali, oziroma za določeno šolo manjše sposobnosti. Tiste, ki jih bodo morale šole odkloniti zaradi prevelikega vpisa, bodo preusmerili na enake šole v regiji ali republiki.
Ker pa bo ob vpisih zelo malo časa za preusmerjanje in zato, da ne bi učenci, ki bodo odklonjeni na določeni šoli, begali od vrat do vrat, bo zavod za šolstvo SRS, takoj po končanem razpisu organizirano vodil akcijo preusmerjanja.
Šolski svetovalni delavci so tudi ugotovili, da je bil pri poklicnem usmerjanju narejen korak naprej in da je sedaj ob koncu leta večina učencev že odločenih, kje se bodo šolali in imajo tudi možnosti zato. Vendar še ni vse tako, kot bi moralo biti. Predvsem je za bolje organizirano akcijo preusmerjanja zmanjkalo časa in tudi želje učencev oziroma njihovih staršev se pogosto ne skladajo z učenčevimi sposobnostmi. Zato so predlagali, da bi bil drugo leto predhoden vpis prej.
Šolski svetovalni delavci so tudi ocenili organizacijo samoupravnih dni na šoli. Menili so, da pomenijo nekaj novega v vzgoji učencev, niso pa šola samoupravljanja. Veliko lahko pomagajo pri poklicnem usmerjanju učencev v pedagoške poklice in bi jih že zato kazalo podpreti in z njimi nadaljevati. L. Bogataj
Praznik borcev
in
mladine
KRANJ — Predstavniki odbora Kokrškega odreda so na včerajšnji novinarski konferenci seznanili javnost s pripravami na 6. pohod na Kališče, ki bo v nedeljo, 19. junija, in bo združen s proslavo, ki se bo začela ob pol enajstih dopoldne na Spodnjem Kališču, kjer je bil leta 1942 ustanovljen Kokrški odred. Če bo lepo vreme, se utegne pohoda, ki se bo začenjal iz petih izhodiščnih točk v kranjski in tržiški občini, udeležiti več kot 3000 ljudi. Razen tega bo že v soboto, 18. junija, zvečer na Kališču tabor, v katerem se bodo zbrali predstavniki vseh organizacij, društev in ustanov, ki nosijo odredovo ime. Sobotna in nedeljska svečanost na Kališču ne bo posvečena le Kokrškemu odredu, temveč spominu na vsa junaštva, ki so se med vojno dogajala na območju Kališča in Storžiča. Na Kališču se bodo srečali borci, ki bodo zmogli naporno pot na več kot 1500 metrov visoki vrh, in mladi, kar je najučinkovitejše prenašanje in ohranjevanje tradicij NOB.
Udeleženci pohoda na Kališče se bodo po končani proslavi vračali v dolino in se do pol treh popoldne zbrali pb jezeru Črnava v Preddvoru, kjer bo srečanje pohodnikov z borci Kokrškega odreda in drugih enot, ki so delovale na levem bregu Save, aktivisti in drugimi občani. Slavnostni govornik na proslavi, posvečeni 35. obletnici ustanovitve Kokrškega odreda, bo generalmajor in prvi komandant 9. korpusa Lado Ambrožič-Novljan. Po proslavi bo družabno srečanje, ki bo predvidoma trajalo do 20. ure.
Odbor Kokrškega odreda poziva k čim večji udeležbi tako na pohodu kot na srečanju v Preddvoru. Obenem sporoča, da bo začela danes delovati v sobi 192 občinske skupščine v Kranju informacijska pisarna, in sicer vsak delovni dan od 9. do 12. ure!
Spomenik Stanetu Žagarju so odkrili učenci osnovne šole Lipnica — Foto:
F. Perdan
Spomenik Stanetu Žagarju
Lipnica — Pred osnovno šolo Lipnica v radovljiški občini so v soboto, 4. junija, dopoldne odprli spomenik pedagogu in narodnemu heroju Stanetu Žagarju. Svečanost so pripravile družbenopolitične organizacije lipniške doline in radovljiške občine, izobraževalna skupnost, zveza kulturno prosvetnih organizacij Radovljica in osnovna šola Lipnica v počastitev letošnjih ju bil jev partije in Tita. Udeležili so se je tudi številni krajani, predstavniki gospodarstva in občine ter študijska partijska delegacija iz Somalije, ki je bila ta dan na obisku v radovljiški občini.
Sobotno svečanost v Lipnici pa so prosvetni delavci izkoristili za svoje tradicionalno srečanje. Ze pred odkritjem spomenika so se sestali v šoli na zborovanju, kjer sta govorila namestnik sekretarja komiteja vzgoje in izobraževanja SRS Polde Kejžar in sekretar sveta ZKS Lipniške doline Miran Bogataj. Svečanost, ki se je nato začela pred osnovno šolo, je popestril koncert združenih pihalnih orkestrov slovenskih železarn.
Osrednja slovesnost pa je bila ob 11. uri dopoldne, ko je pred odkritjem spomenika (odkrili so ga učenci osnovne šole) v svečanem govoru
orisal bogato življenjsko, pedagoško in revolucionarno pot narodnega heroja Staneta Žagarja profesor zgodovine in vodja arhiva pri CK ZKS Ivan Križnar. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili moški komorni pevski zbor Stane Žagar iz Krope, harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica in pevski zbor ter recitatorji osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice.
A. Z.
mešanica
Naročnik:
Sobotne svečanosti ob odkritju spomenika v Lipnici se je udeležila tudi študijska delegacija komunistične partije Somalije, kije bila na obisku v radovljiški občini. — Foto: F. Perdan
20 - let Pomurskega tiska
S slavnostnim zborom in kulturnim sporedom je več kot petstočlanski kolektiv sobo-škega založniško grafičnega podjetja Pomurski tisk v soboto proslavil 20-letnico dela delovne organizacije. Ob tem prazniku so odprli tudi novo proizvodno halo TOZD Kar-tonaža, kije veljala 23 milijo nov dinarjev in so jo opremili z najbolj sodobnimi stroji. Z novo naložbo so zagotovili tudi boljše pogoje za delo.
Praznik Ilirske Bistrice
Ob občinskem prazniku Ilirske Bistrice, 4. juniju, dnevu, ko je okupator pred 35. leti požigal po ilirskobistriških vaseh, ustrelil 35 mož in fantov, 460 občanov pa izgnal v internacijo, so pripravili vrsto slovesnosti, ki se jih je udeležila tudi delegacija pobratene občine Nevesinje. V petek in soboto so bile razne proslave, akademije, otvoritve razstav in žalne svečanosti na grobovih padlih. Na slavnostni seji občinske skupščine pa so podelili občinska priznanja 4 organizacijam in društvom ter 3 posameznikom.
Občinski praznik so v soboto proslavili tudi občani Slovenj gradca. Praznujejo ga v spomin na zmagovite boje Zi-danškove brigade z okupatorjevo vojsko na Mali Kopi.
Nov dom v Igalu
V Igalu pri Hercegnovem so odprli nov počitniški dom za vojaške vojne invalide in borce NOB. Dom ima 200 ležišč, bazen, ambulanto in več pomožnih objektov. Veljal je 40 milijonov dinarjev.
Oživelo jezero
V soboto, na svetovni dan varstva človekovega okolja, so ljudem in naravi vrnili Poličko jezero, ki leži v bližini Su-botice. Predsednik jugoslovanskega sveta za varstvo okolja dr. Aleš Bebler je slovesno razglasil, da je jezero-odprto. Slovesnosti ob tem dogodku so se udeležili številni družbenopolitični predstavniki federacije in pokrajine Vojvodine ter okoli 10.000 Subo-tičanov.
Sklep o sanaciji jezera so sprejeli leta 1971 in takrat se je začelo naporno delo povrniti ostanku Panonskega morja nekdanjo podobo, čisto vodo, rastline in živali. Umazano vodo so izpustili, mulj pa izkopali. Jezero so pregradili na štiri sektorje in postavili naprave za prečiščevanje odplak, zgradili novo, 3 km dolgo obalo in uredili plaže.
Tudi na ribe in rastline niso pozabili. Najprej so v jezero spustili 12 milijonov kubikov čiste vode, ki se obnavlja z nenehnim kroženjem, potem pa so vanjo spustili 300.000 raznih rib. Vse to so storili z namenom, da bi ponovno vzpostavili porušeno biološko ravnotežje rastlinskega in živalskega sveta. Za »ozdravitev« jezera so potrebovali 140 milijonov dinarjev.
Tito sprejel Gligorova
Predsednik republike Josip Broz-Tito je pretekli teden sprejel predsednika zvezne skupščine Kira Gligorova. Pogovarjala sta se o obisku jugoslovanske d parlamentarne delegacije na Poljskem in Švedskem.
Milijonska škoda
Močna pozeba je marca in aprila hudo prizadela vinograde in sadovnjake v brežiški občini. Posebna strokovna, komisija je ocenila, da znaša skupna škoda dobrih 79 milijonov dinarjev, kar predstavlja več kot 10 odstotkov celoletnega pridelka. Posamezne sorte vinske tr* skoraj vse pozeble;; prav taki tudi sadje.
KRANJ — V petek, 3. junija, je kranjsko občino obiskala delegacija francoskih levih radikalov, ki je bila gost zvezne konference SZDL. Delegacija iz Francije se je v Kranju pogovarjala s predstavniki medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in občinske konference SZDL Kranj, razen tega pa je obiskala tudi tovarno Sava. Francoski len radikali so se najbolj zanimali za našo samoupravno ureditev in za delovanje delegatskega sistema, (jk) — Foto: F. Perdan
JESENICE
V sredo, 8. junija, bo v konferenčni sobi skupščine občine redna seja izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za PTT promet, o analizi pogojev in možnosti za novo samoupravno organiziranost zdravstvenih delovnih organizacij na Gorenjskem, o osnutku predloga mreže pedagoških šol v Sloveniji in na Gorenjskem, 0 gospodarjenju v prvem tromesečju letošnjega leta, o nedovoljenih gradnjah in o nekaterih drugih vprašanjih.
Danes, v torek, 7. junija, bo v sejni dvorani na Jesenicah seja skupščine območne vodne skupnosti, na kateri bodo razpravljali o zaključnem računu za leto 1976, o programu del in o finančnem načrtu. D. S.
KRANJ
Včeraj, 6. junija, dopoldne se je v Kranju na H seji sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Razpravljali so o oblikovanju stališč do osnutka predloga mreže pedagoških šol na Gorenjskem oziroma SRS in do konkretnih nalog pred vpisom v tretji letnik. Na dnevnem redu pa je bil tudi dogovor o realizaciji obveznosti pri srečanju pionirjev Jugoslavije v Dražgošab in dogovor o pokroviteljstvu.
ŠKOFJA LOKA
Danes, (7. junija) bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o soglasju k statutu območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Kranj, o osnutku odloka o dopolnitvi odloka o obvezni izdelavi zazidalnih načrtov in splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na območju industrijske cone Grenc, o osnutku odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, o osnutku sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Skofja Loka za leto 1976, o osnutku sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Skofja Loka za leto 1976, o predlogu za soglasje k razpisu Prešernovih nagrad za leto 1977 ter o predlogu za imenovanje komisije za ugotavljanje katastrskega dohodka. D. S.
TRŽIČ
V Tržiču so imenovali komisijo za pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine. Komisijo vodi predsednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič, v njej pa so predsednik občinske skupščine Milan Ogris, predsednik družbenopolitičnega zbora Lovro Cerar, predsednika zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela Karel Pečnik in Ignac Pirjevec, sekretar komiteja ZKS Janez Piškur, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jože Zupančič, predsednik izvršnega sveta Janez Ivnik in sekretar skupščine Mimica Laitinger.
Na priporočilo skupščine SRS so v Tržiču prav tako imenovali komisijo za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu. Takšna telesa že delujejo pri zvezni in republiški skupščini. V tržiški občini so v komisijo imenovali delegate občinske konference SZDL in ZKS, občinskega sveta Zveze sindikatov, občinske konference ZSMS, izvršnega sveta občinske skupščine, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine ter delegata Tovarne obutve Peko in Bombažne predilnice in tkalnice.
Delegati tržiške občinske skupščine so potrdili odlok o zaključnem računu lanskega proračuna občine, ki je bil skupno za 14 odstotkov večji od predlanskega. Za lanski tržiški proračun je bilo značilno, da so znašala solidarnostna sredstva, ki so prišla v Tržič iz republike, 6124.000 dinarjev, kar je precej manj od planiranega. Razen tega so bila med letom dodeljena višja sredstva za ljudsko obrambo. Zbori občinske skupščine so lani namenili iz proračuna 45.000 dinarjev za pomoč Posočju in 62.550 dinarjev za pomoč ob elementarnih nesrečah v občini. — jk
Tekstilna industrija
Tekstilindus Kranj TOZD Plemenitilnica
razpisuje
prosto delovno mesto
vodje TOZD Plemenitilnica
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo tekstilne, tehniške, kemijske, ekonomske ali organizacijske smeri in najmanj 5 let prakse ali višjo izobrazbo izmed že navedenih smeri in najmanj 10 let prakse na področju dejavnosti, ki jih ta temeljna organizacija zajema.
Poleg gornjih pogojev mora kandidat imeti še naslednje:
— da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje temeljne organizacije združenega dela, kar dokazuje z dosedanjo zaposlitvijo;
— da ima osebnostne in moralno-politične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov.
Kandidati morajo priložiti kratek življenjepis, dokazila o izpolnjevanju pogojev, potrdilo o nekaznovanju in da ni v kazenskem postopku v 15 dneh od objave tega razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj
— kadrovski sektor, pod "oznako »razpis TOZD«.
Jugoslovanska komisija odšla na Koroško
Komisija zveznega izvršnega sveta za ugotavljanje stanja grobov, grobišč, spomenikov in spominskih obeležij padlim vojakom jugoslovanske armade in žrtvam koncentracijskih taborišč na ozemlju republike Avstrije doslej obiskala Dunaj, Zgornjo in Spodnjo Avstrijo ter Salzburško, včeraj pa je odšla na petdnevno misijo na Koroško — Naklonjenost avstrijskih oblasti in pomoč avstrijskega Rdečega križa ter združenja internirancev — Sestanek na Bledu
BLED — Pod predsedstvom generalpolkovnika Boška Siljegoviča se je v nedeljo, 5. junija, sestala na Bledu komisija zveznega izvršnega sveta za ugotavljanje stanja grobov, grobišč, spomenikov in spominskih obeležij padlim vojakom JLA in žrtvam koncentracijskih taborišč na ozemlju Republike Avstrije. Pravni osnovi za oblikovanje in delovanje komisije sta skrb Jugoslavije za grobišča pripadnikov NOV in protifašističnega gibanja, ki so umrli na ozemlju Avstrije, in 19. Člen avstrijske državne pogodbe, ki obvezuje Avstrijo, da neguje in varuje te spomine na morijo II. svetovne vojne. Blejski sestanek komisije je bil posebnega pomena zaradi tega, ker so njeni člani že obiskali 42 lokacij na Dunaju, v Zgornji in Spodnji Avstriji ter na Salzburškem in ugotovili 624 žrtev, ne upoštevaje Mauthausna, kjer je umrlo 4800 naših ljudi, in njegovih podružnic, razen tega pa so včeraj, 6. junija, odšli na petdnevno poslanstvo na Koroško, na območje Celovca, Borovelj in Velikovca. Sestanka na Bledu so se udeležili tudi republiški sekretar za mednarodne odnose Marjan Osolnik, predsednik odbora IS skupščine SRS za vprašanja borcev in invalidov Marjan Lenarčič in generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec.
Na dosedanji poti so komisijo sprejemali z razumevanjem in ji nudili pomoč, kar še posebej velja za avstrijski Rdeči križ in za združenje avstrijskih internirancev, razen tega pa tudi za predstavnike zvezne in pokrajinskih vlad. Grobovi so na splošno dobro urejeni, čeprav bi morala biti tudi skrb naše države zanje večja. Predvsem pa je bila avstrijska stran presenečena zaradi natančnosti dela komisije in zaradi njene sestave. Marsikdo onkraj meje je namreč pričakoval, da bodo v njej le predstavniki Slovencev in Hrvatov in ne predstavniki vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. To je močan politični element, ki potrjuje, da skrb za grobove rojakov v sosednji državi ni le skrb posameznih republik, temveč Jugoslavije kot celote!
Zbodle pa so nekatere pomanjkljivosti. Na Dunaju, v Zgornji in Spodnji Avstriji in na Salzburškem so borci našega gibanja večkrat pokopani skupaj s fašisti, četniki, ustaši in našimi emigranti. Lep primer najdemo na Salzburškem, kjer ne počivajo skupaj le trupla naših udeležencev protifašističnega gibanja, temveč tudi ljudje, ki so na najrazličnejše načine iz Jugoslavije ušli in umrli do leta 1955! Slednji z žrtvami osvobodilnega gibanja, ki so padle in umrle tudi za današnjo svobodno in neodvisno Avstrijo, nimajo nič skupnega. Tudi na nekem spomeniku našim vojakom iz I. svetovne vojne piše, da so to jugoslovanski emigrantje! Komisija je avstrijsko stran na to opozarjala in terjala resnico. Malo čuden je tudi primer iz kraja Mauer v Spodnji Avstriji, kjer je v dveh mesecih v psihiatrični kliniki umrlo 200 Jugoslovanov. Krajevne oblasti sicer zatrjujejo, da so naši ljudje umrli zaradi bolezni, preveriti pa kaže, ali ni bilo po sredi zločinsko dejanje . . . Mnogi partizani so vpisani kot kriminalci in banditi, precej naših ljudi pa še ni prepoznanih. To velja še posebno za žrtve v delovnih in političnih taboriščih.
Komisija zveznega izvršnega sveta predlaga večjo skrb za naša grobišča v Avstriji tudi v prihodnje, saj obljubam, da bodo napake odstranjene, ne gre slepo nasedati. Prav tako kaže grobišča, obeležja in grobove obdržati na krajih, kjer s6, žrtve pa imensko združiti na ploščah v vseh večjih krajih. Tako je postopala večina zavezniških držav. Zanimivo je, da tamkajšnji tisk dela naše komisije skoraj ni spremljal, čeprav je istočasno pisal o zborovanjih nekdanjih nacistov, ustašev in njim podobnih skupin! Med ljudmi pa je prisotnost komisije vzbudila veliko zanimanje.
Komisija je odšla včeraj na Koroško, na področje Celovca, Borovelj in Velikovca. Tu utegne biti delo komisije težje, prav tako pa bo tamkajšnjim oblastem težje odgovoriti, zakaj so nekateri grobovi zginili, zakaj in kdo je rušil spomenike in obeležja itd. Na osnovi programa komisije sodeč ji pripravlja avstrijska stran prisrčen sprejem, obenem pa kaže pričakovati zatrjevanje, da je na tem področju pač vse v redu. Komisija se zaveda, da je to lahko pesek v oči in poskus zavajanja predstavnikov jugoslovanske vlade od ugotovitve resničnega stanja. J. Košnjek
Pohoda pionirjev po poteh prvih slovenskih brigad in političnih aktivistov se bo v kranjski občini udeležilo već kot 8000 pionirjev iz 30 odredov. Posnetek je iz Prebačcvega, kjer sta si v četrtek, 2. junija, dva pionirska odreda pohodne enote Lojze Kebe Štefan predala simbole pohoda: zastave in torbico prve P*>m*>či. i -Foto: F. Perdan
Jubilejna številka Horizonta
Jesenice — Komisija za informiranje pri OK ZSMS Jesenice je v okviru praznovanja meseca mladosti pripravila jubilejno številko glasila Horizont, ki je izšla kot priloga tovarniškega glasila Zelezar. Mladi informatorji iz jeseniške občine so za to številko pripravili pestro vsebino, obogateno s številnimi fotografijami. Uvodne besede je mladim v Horizontu prispevala sekretarka OK ZKS Jesenice Marija Zupančič-Vičar, objavljen pa je tudi daljši prispevek »predsednika republi-
ške konference ZSMS Ljuba Jasniča o pripravah na X. kongres slovenske mladine. Opozoriti velja, da je to v Sloveniji prvi večji komentar oz. razmišljanje pred desetim kongresom ZSMS. Poleg tega je v tej številki podana obširna ocena dejavnosti jeseniške mladinske organizacije, prispevki o mladinskih delovnih akcijah, o lokalnih akcijah mladih Jeseničanov, o delu tabornikov, o obrambnih dnevih, o sodelovanju z mladimi koroškimi Slovenci itd. J.R
Spodbuditi aktivnost
JESENICE - Osnovne organizacije Zveze komunistov in aktivi v krajevnih skupnostih skupaj s sveti Zveze komunistov ponekod niso bili dovolj aktivni. Za njihovo premajhno delavnost so bili večkrat objektivni vzroki, saj so jih pestile kadrovske težave in drugi problemi. Komunisti v krajevnih skupnostih so bili premalo povezani s tistimi komunisti, ki so se vključevali le v osnovne organizacije Zveze komunistov v delovnih organizacijah, čeprav so živeli v krajevnih skupnostih. Na terenu so zavzeto delovali le posamezniki, največkrat sekretarji in sekretariat, vsi ostali pa so se premalo aktivno vključevali v razreševanje vseh perečih problemov.
Predvidena nova organiziranost Zveze komunistov tudi v krajevnih skupnostih naj bi spodbudila večjo delavnost in zavzetost vseh, ki na terenu žive in delajo. Več osnovnih organizacij Zveze komunistov, aktivov in članov raznih večjih društev in organizacij v krajevnih skupnostih naj bi se povezovalo v konferenco Zveze komunistov, ki ima tudi komite in sekretarja. Če deluje na terenu le ena osnovna organizacija ZK naj bi vsi člani te osnovne organizacije tvorili konferenco, katere naloge so pomembne: usmerjala naj bi delo osnovnih organizacij, aktivov ZK in jih spodbujala k stalnemu ocenjevanju razmer v okolju, ocenjevala samoupravni razvoj krajevne skupnosti, organiziranost in vsebino samoupravnih odnosov in delegatskega sistema, organiziranost in aktivnost družbenopolitičnih organizacij, društev in njihov položaj itd. Redno mesečno naj bi se sestajala, s svojimi stališči pa seznanjala občinsko konferenco Zveze komunistov. Pomembna pri novi organiziranosti pa je tudi možnost, da bodo po večjih zaselkih, hišnih svetih lahko ustanovili aktive komunistov, katerih delegati bodo tvorili konferenco ZK v krajevni skupnosti, konferenco, ki bo bolj kot sedanji sveti lahko pospeševala delo, organizirala in spodbujala aktiv-
Kranj — V petek, 3. junija, je bila slavnostna seja razširjenega političnega aktiva Veleželeznine Merkur, s katero so počastili 40 let Titovega prihoda na čelo partije in njegov 85. rojstni dan. Slavnostni govornik je bil član sekretariata 00 ZKS Merkur Anton M alej, ki je opisal razvojni) pot KPS in Jugoslavije in življenjsko delo predsednika Tita. Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Marjan Jenko pa je spregovoril o nalogah sindikalne organizacije, zlasti še sedaj, ko so bili nagrajeni s Prvomajsko listino.
Po svečani seji je bil krajši kulturni program, ki so ga pripravili pevski zbor Merkur in člana Prešernovega gledališča Jože Kovačič in Jože Vunšek. (Ib) - Foto: F. Perdan
Komunisti za razvoj družbene samozaščite
Organizacije in člani zveze komunistov za podpis družbenega dogovora o družbeni samozaščiti ter za izobraževanje in usposabljanje s področja družbene samozaščite
nost.
D. S.
Jesenice — Jeseniške komuniste čaka v prihodnjem obdobju vrsta nalog, med drugim naj bi tudi prizadevno sodelovali pri uresničevanju nalog s področja družbene samozaščite. Zato naj bi povsod tam, kjer še niso podpisali družbenega dogovora o družbeni samozaščiti, bile organizacije zveze komunistov in člani ZK usmerjevalci in organizatorji za čimprejšnji podpis družbenega dogovora, ki naj bi ga v posameznih sredinah tudi dosledno uresničevali. Poleg družbenopolitičnih organizacij naj bi vsi samoupravni organi in strokovne ustanove skrbele za izobraževanje in usposabljanje s področja družbene samozaščite, tako, da bi bili zajeti vsi delovni ljudje in občani, od najmlajših do
SLOVO OD HEROJA ANTONA DEŽMANA TONČKA - V petek, 3. junija, popoldne so se številni soborci, prijatelji, znanci, krajani, predstavniki lavnega, družbenopolitičnega in vojaškega življenja Gorenjske in republike poslovili od prekmalu preminulega borcaheroja, generalmajorja JLA in nosilca drugih vojaških odlikovanj Antona Dežmana Tončka. Žalni sprevod je krenil izpred avle radovljiške občinske skupščine na pokopališče v Lescah, kjer so ga pokopali z vojaškimi častmi. — A. Z — Foto: F. Perdan
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD opekarne b. o.
objavlja
naslednji prosti delovni mesti
skladiščnika opeke
Pogoj: poklicna šola trgovske stroke ali opravljen tečaj in izpit za skladiščnika z nekaj leti ustrezne prakse,
skladiščnika centralnega skladišča
Pogoj: poklicna šola kovinske stroke — ključavničar in izpit za skladiščnika z nekaj prakse.
Za obe delovni mesti je poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj naslovijo prošnje na Odbor za medsebojna razmerja TOZD opekarne ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo — komunalna cona.
najstarejših. Akcijo izobraževanja in usposabljanja naj bi uresničili v okviru Socialistične zveze.
Osnova za podružabljanje zadev s področja varnosti so ustrezni samoupravni akti, zato bodo morali člani zveze komunistov in organizacije ZK z idejnopolitično diferenciacijo odklanjati vse nesprejemljive rešitve v teh samoupravnih aktih in ustvarjati možnosti za uresničevanje ustave in zakona o družbeni samozaščiti, notranjih zadevah in varnosti. Izrednega pomena pa je predvsem ustanavljanje in usposabljanje odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Le-ti naj bi bili ustrezno kadrovsko organizirani, na osnovi delegatskih odnosov. Vse osnovne organizacije ZK, aktivi in sveti ZK pa morajo izdelati tudi varnostno oceno razmer, kar naj bi postala stalna naloga.
Komunisti bodo vsekakor morali zelo aktivno delati v vseh družbenopolitičnih organizacijah, društvih in družbenih organizacijah. Brez aktivne vloge Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij ni mogoče pričakovati, da bo družbena samozaščita postala sestavni del političnega in samoupravnega življenja delovnih ljudi in občanov. D. S.
25 let podjetja Central Kranj
Kolektiv delovne organizacije Central Kranj je 23. maja letos proslavil 25-letnico obstoja. Svečanosti, na kateri so proslavili tudi jubileje partije in Tita, se je poleg predstavnikov kranjske občine udeležil tudi Miha Marinko. Praznovanje pa je bilo toliko prijetnejše, ker so se ga udeležili tudi predstavniki pobratenega mesta Kotor Varoš.
Delovna organizacija Central Kranj je bila ustanovljena pred 25 leti pod imenom Delikatesa. Z leti sta se njena dejavnost in poslovanje razširila tudi na gostinstvo in turizem in tako je 1963. leta dobila današnje ime. Na začetku je bilo v podjetju zaposlenih 14 delavcev, lani pa brez učencev že prek 330. Celotni doseženi dohodek pa je znašal 149 milijonov dinarjev, -kar je blizu 470 krat več kot ob ustanovitvi. Za razvoj delovne organizacije pa je bila v zadnjih petih letih še posebno pomembna združitev z delovno organizacijo Vino Kranj. Po združitvi pa so se delavci v delovni organizaciji Central Kranj odločili za naslednjo samoupravno organiziranost v temeljnih organizacijah združenega dela: TOZD Gostinstvo, Vino, Delikatesa in delovna skupnost skupnih služb.
Zanimiv je podatek, da je bilo ob 25. obletnici obstoja in uspešnega poslovanja ter razvoja v delovni organizaciji kar 117 jubilantov z desetletnim stažem. Tako je bil med jubilanti tudi sedanji generalni direktor podjetja Central Kranj Andrej Babic, ki je mimogrede povedano med člani kolektiva, ki so najdlje v podjetju, in ki ima veliko zaslug za razvoj in dosežene uspehe delovne organizacije.
C
ica
Svet poslovne enote Ljubljanske banke Radovlj objavlja prosto delovno mesto operaterja na knjigovodskih strojih
Pogoji: dvoletna administrativna šola ali dokončana dva letnika gimnazije, ekonomske srednje šole ali upravno administrativne šole ter do enega leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema oddelek splošnih poslov Ljubljanske banke v Radovljici, Gorenjska c. 1 6, 8 dni po objavi'.
Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 45 dneh po razpisu.
XO ljubljanska banka
Svet poslovne enote Ljubljanske banke Radovljica
razpisuje
v šolskem letu 1 977/ 78 naslednje štipendije:
1. eno štipendijo za srednjo ekonomsko šolo
2. eno štipendijo na ekonomski fakulteti Prošnjo na obrazcu DZS 1,65 kolkovano z 0,50 din sprejema oddelek splošnih poslov Ljubljanske banke enote Radovljica do 30. 6. 1 977.
K vlogi naj kandidati predložijo
— fotokopijo zadnjega spričevala
— potrdilo o opravljenih izpitih na fakulteti
— kratek življenjepis
Pod točko 1. imajo prednost dijaki, ki so delali v pionirskih hranilnicah.
DOGOVORIMO SE
SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Jesenice — V četrtek, 9. junija, bodo ločene seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. Na seji družbenopolitičnega zbora bodo obravnavali predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencev NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, predlog za potrditev letnega zaključnega računa davkov občanov občine Jesenice za leto 1976, poročilo o delu, uspešnosti, problemih, organiziranosti in preventivnem in represivnem področju dela javne varnosti na območju občine ■Jesenice za leto 1976, poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Jesenice za leto 1976, predlog o razpisu pogojev za podelitev Čufarjevih in Gregorčičevih plaket, osnutek poslovnika skupščine občine Jesenice in delegatska vprašanja. Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo poleg teh vprašanj razpravljali še o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, o predlogu odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske gradit\fe in o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, o predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine in o predlogu odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah.
OSNUTEK POSLOVNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE
Komisija za pripravo poslovnika skupščine občine je sestavila delovni osnutek določil poslovnika v posameznih poglavjih, na osn6vi katerih je v regiji posebna delovna skupina lažje in tudi določneje oblikovala osnutek poslovnika. Delegati naj bi skrbno pregledali predvsem pravice in dolžnosti delegatov, določila o predsedstvu občinske skup ščine, vključevanje izvršnega sveta in upravnih organov v delo skupščine, obenem pa tudi vsa druga določila poslovnika. Po vseh predlogih, ki jih bo komisija obravnavala, bodo sestavili predlog poslovnika občinske skupščine Jesenice:
DRUŽBENI DOGOVOR ZA PODELJEVANJE PRIZNAVALNINE
Delegati bodo razpravljali tudi o družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn. Po veljavnih občinskih odlokih prejema v Sloveniji priznavalnino 8236 upravičencev, finančna sredstva pa zagotavljajo občinske skupščine. Na Jesenicah je stalne priznavalnine prejemalo 95 upravičencev, občasne ali enkratne pa 140 upravičencev. Iz občinskega proračuna je bilo zanje namenjenih 610.900 dinarjev. Po tem družbenem dogovoru se bo število upravičencev povečalo v Sloveniji na 18.396 in s tem tudi potrebnih finančnih sredstev za priznavalnine. V osnutku proračuna jeseniške občine je za letos predvidenih za te namene 884.000 dinarjev in bodo tako lahko namenili sredstva za vse tiste udeležence NOV, ki imajo najnižje dohodke za preživljanje in so po kriterijih, ki jih dogovor predvideva, upravičeni do priznavalnine.
D. S.
Gostinstvo in izgube
Med delovnimi organizacijami v radovljiški občini, ki so minulo leto končale z izgubo, je največ gostinskih. Ko je komite občinske konference zveze komunistov razpravljal o tem, je ugotovil, da vzrokov za to ne gre iskati le »zunaj«, marveč tudi v samih delovnih kolektivih. Gre namreč za to, da ne moremo več načrtovati 15 ali 20-odstotnega povečanja turističnega prometa vsako leto. Tako na primer tudi letošnji prvi trije meseci kažejo, da so se prenočitve v občini v primerjavi z istim obdobjem lani povečale za 7 odstotkov. Domačih gostov je bilo za 18 odstotkov več, tujih pa celo za 30 odstotkov manj. Izgovarjanje, da so temu krivi le zunanji vzroki, ni upravičeno. Pač pa se je med drugim treba zamisliti tudi nad zvišanjem cen hotelskih storitev.
Drugo, nič manj pomembno vprašanje, je razdrobljenost hotelov oziroma gostinstva nasploh. Na Bledu so na primer kar tri hotelska podjetja, ki kot kaže, tako so ocenili v razpravi, ne morejo najti skupnega jezika pri poslovanju oziroma tako imenovani turistični politiki. Zato glede tega velja še posebej opozoriti na zakon o združenem delu in na združevanje kot je recimo poslovna skupnost. Kaže pa, da do ustanovitve turistične poslovne skupnosti ne bo prišlo pred koncem tega leta.
Jesenice — V centru 2 na Jesenicah, kjer bodo v prihodnje rušili več starih objektov in postavili nove zgradbe in stanovanjske hiše, zdaj poleg Ljubljanske banke grade novo poslopje. Tako se bo kolektiv banke kmalu preselil v nove, ustreznejše poslovne prostore ... — Foto: F. Perdan
Neurejena križišča in postajališča
Jesenice — V jeseniški občini je 40 kilometrov ali 25 odstotkov magistralnih cest, 49 kilometrov ali 30 odstotkov regionalnih cest in 69 kilometrov ali 45 odstotkov mestnih ulic.
Na Tomšičevi ulici je potrebno avtobusna postajališča opremiti s primernimi prometnimi znaki, urediti postajališče in obračališče pod Stražo tako, da se najprej uredi kanalizacija in razsvetljava. Na Koroški Beli ni obračališča za avtobuse, zato naj bi bodisi pri
Nov izobraževalni center v Kamniku
Kamnik — Kamničani so dan mladosti proslavili z vzidavo temeljnega kamna novega centra za usmerjeno izobraževanje, ki bo zgrajen v bližini Zavoda za invalidno mladino. Prva faza novega izobraževalnega centra bo dograjena do novembra leta 1978. To bo osrednje poslopje, v katerem se bo lahko v eni izmeni izobraževalo 700 mladih. Kamniški center za usmerjeno izobraževanje bo imel pogoje za šolanje učencev v devetem in desetem učnem letu ne glede na kasnejšo poklicno usmeritev. Obilo bo možnosti tudi za druge dejavnosti učencev. Slavnostni govornik na slovesnosti v Kamniku je bil podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah.
»Kamniški center usmerjenega izobraževanja ne bo klasična šola z učilnico, zbornico in nekaj kabineti,« je dejal dr. Avguštin Lah. »Takšna zamisel o šoli je
zmotna in obrnjena v preteklost. V našem življenju se je veliko spremenilo. Tisto znanje, ki ga mlad človek pridobi v šoli, ne more odpreti niti uspešne poti v življenje, še manj pa zadoščati za uspešno delo v 40 letih delovne dobe. Toliko novega razkrije vedno znanost in porodi življenje! Mi želimo uporabljati vse sodobne dosežke za dobro ljudi. Hočemo biti neodvisni, samostojni in napredni. Ključ za doseganje teh ciljev pa ni nekaj pametnih ljudi. Vsi moramo biti usposobljeni, da osvajamo dosežke. Za nami je čas, ko so par šol in zdrava pamet zadoščali, da se je človek znašel. Sodobne dosežke danes osvajajo ljudje s skupnim delom na temelju znanja. Takšno usmeritev mora imeti tudi kamniški center usmerjenega izobraževanja,« je poudaril dr. Avguštin Lah. -jk
sedanjem avtobusnem postajališču razširili cesto in odstranili kiosk, bodisi pri samskem domu razširili cesto in tu uredili obračališče. Sedanja avtobusna postaja je tudi nerazsvetljena.
Pri bolnišnici naj bi uredili ploščad za pristajanje helikopterja, na Hrušici postajališče in obračališče ter razširili pas za zavijanje pri Viatorju in na križišču Titove ceste s cesto Tavčarja na zgornjem Plavžu. Cesta Cirila Tavčarja je preozka za en meter, zato naj bi jo primerno razširili. Znake za označitev avtobusnih postajališč naj bi postavili na Blejski Dobravi, kjer-pa bo potrebno tudi precej dela s prometno ureditvijo prostora ob Žalah. Železniški prehod na Potokih je terjal že precej smrtnih žrtev, zato naj bi ga uredili skupaj z Železniškim transportnim podjetjem Ljubljana, na Potokih pa tudi sicer popravili magistralno cesto.
Križišče pri Čufarju je ob vedno večjem prometu neurejeno, zato naj bi v prvi fazi ureditve prestavili avtobusno postajo in uredili tretji pas k občini, pri restavraciji Pikova dama pa naj bi preprečili vožnjo motornih vozil s stopnicami. Na Plavžu naj bi uredili parkirne prostore, komunalno podjetje Kovinar pa naj bi bilo bolj vestno pri obnovi vozišč. V Kranjski gori stanovalci naselja Crtenje nimajo varnega prehoda čez magistralno cesto. Podkoren pa še nima avtobusnega postajališča. V vseh naseljih je pomanjkljiva razsvetljava, avtobusna postajališča so neprimerno opremljena, saj večina nima informativnih panojev s prikazi voznega reda lokalnih in medkrajevnih prog.
D. S.
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Predvpisi gorenjskih srednješolcev
Letošnji predhodni vpis na visokošolske delovne organizacije je imel namen ugotoviti kandidate za študij na posameznih smereh visokega šolstva. Na osnovi poznavanja študijskih namer pa naj bi želje kandidatov usklajevali z družbeno ugotovljenimi potrebami po strokovnjakih in s kadrovskimi in materialnimi možnostmi posameznih visokošolskih organizacij. Vse podatke o predvpisnih namerah je zbral in obdelal Center za razvoj univerze v Ljubljani in jih posredoval tudi naši strokovni službi.
Radi bi prikazali namere gorenjskih absolventov srednjih šol in opozorili na neskladja med željami kandidatov in kadrovskimi potrebami Gorenjske in željami ter materialnimi in kadrovskimi možnostmi šol. Na dvanajstih srednjih šolah letos zaključuje srednje šolanje 717 dijakov in sicer 291 na gimnazijah in 446 na drugih štiriletnih šolah.
Prav vsi dijaki gimnazij nameravajo šolanje nadaljevati na eni od smeri visokošolskega študija in razen enega se vsi odločajo za redni študij. Visokošolski študij si izbira 77 odstotkov dijakov, ostali pa bodo obiskovali eno od višjih šol. Pretežna večina se jih usmerja v študij družboslovnih ved, zlasti za študij na ekonomski in pravni fakulteti, precejšen pa je vpis tudi na filozofsko fakulteto. Precej je tudi kandidatov za študij na FNT, vendar se jih premalo odloča za študij pedagoške matematike in metalurgije, preveč pa za študij farmacije. Problem pa bo za gimnazijce, ki se želijo na medicinsko fakulteto, saj je vpis omejen na splošni smeri na 150 kandidatov, prijav pa je 310.
Iz ostalih srednjih šol namerava študij nadaljevati 64 odstotkov absolventov, četrtina pa namerava študirati ob delu. Visokošolski študij izbira 42 kandidatov, višješolskega pa kar 58 odstotkov.
Glede na začrtane potreba v srednjeročnih kadrovskih planih lahko ugotovimo, da je za večino poklicev, za katere izobražujejo gorenjske srednje šole, precejšnje povpraševanje in s tem dobra možnost zaposlitve. Po drugi strani pa veliko število absolventov teh šol s šolanjem nadaljuje. Opažamo pa tudi, da precejšnje število kandidatov namerava v šole, ki nimajo očitne povezave z njihovim dosedanjim šolanjem. Tako se iz tehnične elektro in strojne šole v Kranju namerava vključiti v nadaljnji študij 95 odstotkov dijakov, iz jeseniške strojne in metalurške šole pa 71 odstotkov. Visokošolski študij izbira 57 odstotkov dijakov obeh šol. Iz Kranja jih namerava študirati izven tehnične usmeritve kar 42 odstotkov, na Jesenicah pa nekaj manj in sicer 23 odstotkov.
Tudi iz ekonomskih šol namerava študij nadaljevati kar 61 odstotkov dijakov. Prednjačijo spet absolventi iz kranjske šole, saj se odloča za nadaljni študij kar tri četrtine absolventov. Izbirajo med 12 različnimi študijskimi smermi, 42 odstotkov pa namerava študirati ekonomske vede. Precej dijakov se odloča za študij na šoli za socialne delavce, ki je za Gorenjsko kadrovsko manj zanimiv, razen tega pa je vpis za redne študente omejen na 70 kandidatov, prijav za redni študij pa je 201.'
Zelo pestre pa so namere absolventov tekstilne tehnične šole. Od 88 se jih skoraj polovica odloča za nadaljevanje študija in sicer pretežno na višjih šolah. Le 23 odstotkov se odloča za študijske smeri, ki pomenijo nadaljevanje že dosedanjega šolanja, drugi izbirajo med 16 različnimi študijskimi smermi.
Iz upravno administrativne in tehnične čevljarske šole se odloča za nadaljevanje tretjina absolventov, iz srednje zdravstvene pa polovica.
V celoti se največ absolventov gorenjskih srednjih šol odloča za študij ekonomskih ved: sledi filozofska fakulteta, kamor težijo predvsem gimnazijci. Pri tem je treba opozoriti na manjši kadrovski interes za študij na oddelku za geografijo, sociologijo, psihologijo, angleščino, pedagogiko, umetnostno zgodovino. Precej kandidatov se odloča tudi za pravno fakulteto, sledita pa elektro in strojna fakulteta. Prevelik pa je interes za Višjo šolo za organizacijo dela, saj se zanjo opredeljuje še kopica študentov ob delu, že danes pa ta poklic na Gorenjskem sodi med suficitarne.
Cvek Cvetka
Vse o boleznih krompirja
Posvetovanje vodilnih evropskih strokovnjakov za semenski krompir na Bledu — Koristna dognanja in napotki za naše nadaljnje delo na tem področju
V Sloveniji pridelamo na leto okoli 5 tisoč ton semenskega krompirja, v vsej državi pa približno 15 tisoč ton. Z doseženim pa ne moremo biti zadovoljni, saj v drugih predelih države pridelovanje semenskega krompirja celo rahlo upada, v naši republiki pa še za 3 do 4 tisoč ton zaostaja za srednjeročnimi planskimi cilji. Tako so nam zelo dobrodošle vse oblike spodbud, ki lahko poživijo naša prizadevanja na tem področju.
Mednje brez dvoma sodi tudi posvetovanje virološke sekcije Evropskega združenja za raziskovanje krompirja, ki bo te dni — od 7. do 10. junija — na Bledu. Na njem bo sodelovalo 36 strokovnjakov iz 12 držav, med njimi cela vrsta najbolj priznanih tujih in domačih izvedencev za zaščito krompirja pred različnimi boleznimi in s tem za pridelovanje zdravega — torej kakovostnega semena. Organizatorji so še posebej počaščeni, ker bo med njimi tudi predsednik Evropskega združenja za raziskovanje krompirja Poljak W. Gabriel. Medsebojna izmenjava izkušenj in ocene ob ogledih naših krompirišč naj bi pripomogle do številnih koristnih dognanj in napotkov za nadaljnja prizadevanja pri nas.
Udeleženci posvetovanja si bodo skupaj ogledali selekcijsko polje Kmetijskega instituta Slovenije v Komendi, selekcijsko polje, ki ga imata na Velesovem Semenarna Ljubljana in KŽK Kranj ter Novakovo kmetijo z nasadi semenskega krompirja v Prebačevem, celovitejši pregled nad kmetijstvom v naši republiki pa bodo dobili med obiskom v KIK Pomurka v Murski Soboti.
Vprašanja zaščite krompirja so postala posebno pereča lani, ko se je pojavilo izredno veliko število uši, med njimi tudi tistih, ki prenašajo virusne bolezni in se je zato kakovost krompirja na splošno zelo poslabšala. Referati bodo podrobno obdelali zaščito proti vsem virusom, ki ogrožajo krompir, njihova osrednja pozornost pa bo veljala borbi proti novejšim, ki so se kritično razširili v zadnjih nekaj letih in posamezne države, celo prisilili, da opustijo pridelovanje svojih doslej vodilnih sort krompirja.
Pokroviteljstvo nad posvetovanjem virološke sekcije Evropskega združenja za raziskovanje krompirja je prevzel republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Milovan Zidar, pripravili pa so ga Poslovna skupnost za krompir SRS, Kmetijski institut Slovenije, KŽK Kranj in Semenarna Ljubljana — ob ustrezni podpori Gospodarske zbornice, Gorenjske kmetijske zadruge in drugih. Predvideno je, da bo drevi udeležence posvetovanja sprejel predsednik GZS Andrej Verbič, v četrtek zjutraj pa predsednik SOb Kranj Tone Volčič.
Gospodarska komisija pri
DO MERKUR veleželeznina Kranj,
Koroška c. 1, z n.sol.o.
objavljajavno dražbo naslednjih osno vnin sredstev:
2 transportna vozička dim. 5.000 X 1.500 X 750 po 40.951,70 din,
fakturni stroj SOEMTRON 381, št. 7151, letnik 1967, izklicna cena 5.000 din,
fakturni stroj SOEMTRON 381, št. 7428, letnik 1969, izklicna cena 5.000 din,
kamionet IMV 1500 D, nosilnost 1.000 kg, letnik 1972, izklicna cena 28.000 din,
kamionet IMV 1500 D, nosilnost 1.000 kg, letnik 1972, izklicna cena 28.000 din,
kamion OM Lupetto 25 L, nosilnost 3.000 kg, letnik 1969, izklicna cena 50.000 din,
kamion OM Lupetto 25 L, nosilnost 3.000 kg, letnik 1968, izklicna cena 35.000 din,
enoosna prikolica Tehnostroj, tip APL-3, nosilnost 4.500 kg, letnik 1969, izklicna cena 3.000,00 din, dostavni avto ZASTAVA 750 T furgon, tip, 750, leto izdelave 1972, izklicna cena 3.000,00 din, dostavni avto ZASTAVA 750 T furgon, tip 750, leto izdelave 1972, izklicna cena 5.000 din.
Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan. Pred pričetkom javne dražbe mora vsak interesent položiti 10 % polog od izklicne cene.
Javna dražba za družbeni in privatni sektor bo v četrtek, dne 16. 6. 1977 ob 11. uri v sejni sobi DO MERKUR veleželeznina Kranj, Koroška cesta I/I. nadstropje.
Vsi interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete na dan javne dražbe od 9. do 11. ure na Gregorčičevi 8 v Kranju.
Še vedno zaostajanje
Radovljica — Poslovni rezultati delovnih organizacij v radovljiški občini v prvem četrtletju letos kažejo, da se je v primerjavi z istim obdobjem lani proizvodnja povečala za 23 odstotkov, fakturirana realizacija pa je presežena za 30 odstotkov. Le dve največji delovni organizaciji v občini, in sicer Almira in Plamen, nista dosegli načrtovanega plana. Močno pa sta presegli program LIP Bled in Kemična tovarna Podnart; prva za 74 odstotkov, druga pa za 37.
Sicer pa se je finančna realizacija povečala v trgovini za 37 odstotkov, v industriji in turizmu za 31, v obrti za 28 in v gradbeništvu za 25 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Najmanjšo rast pa so zabeležili v gozdarstvu (3) in v komunalni dejavnosti (1 odstotek).
Izvoz je bil v prvih treh mesecih manjši za 5 odstotkov, vendar pa na konvertibilno področje za 12 odstotkov od lanskega v tem času. Pri tem pa je zanimivo, da izvoznih programov niso uresničila v celoti podjetja kot so Veriga Lesce, Plamen Kropa, AlmiiM Radovljica in Elan Begunje.
Po drugi strani pa je bil uvoz večji za 24 odstotkov, s konvertibilnega področja pa za 20. Vendar pa pregled kaže, da je izvoz Še vedno ugodnejši od uvoza.
Zaostajanje pa se kaže predvsem v investicijski dejavnosti in pri doseganju družbenega proizvoda. Od 83 načrtovanih investicij v letošnjem letu je bilo do konca aprila prijavljenih pri SDK le 16. Številka ni spodbudna še posebno zato, ker je investicijska dejavnost v občini že lani močno zaostajala v primerjavi z gorenjskim in republiškim poprečjem. Kot rečeno, je sorazmerno skromno tudi doseganje rasti družbenega proizvoda. Družbeni proizvod se je namreč celo za 3 odstotke zmanjšal v primerjavi z lanskim. Najbolj trenutno zaostajata živilska in lesna industrija. Tako je po tej plati radovljiška občina na zadnjem mestu na Gorenjskem. Ob tem pa so se ob manjšem številu zaposlenih osebni dohodki povečali za 3 odstotke; večji odstotek so zabeležili le v škofjeloški občini.
štirje pihalni orkestri Slovenskih železarn, ki so v soboto imeli v Lescah tradicionalno četrto srečanje, so nastopili tudi na svečanosti ob odkritju spomenika Stanetu Žagarju v Lipnici — Foto: F. Perdan
Pihalni orkestri v Lescah
Lesce — Srečanje pihalnih orkestrov Slovenskih železarn je bilo sklenjeno v soboto, 4. junija, popoldne na nogometnem igrišču v Lescah z nastopom godb na pihala z Jesenic. Raven, iz Štor in Lesc. Nastop pred množico poslušalcev, ki so prišli na prireditev kljub nestalnemu vremenu, so pozdravili generalni direktor Slovenskih železarn Gregor Klančnik, direktor Verige inž. Vinko Gole, predstavnik Kulturne skupnosti občine Radovljica Jošt Rolc in organizator predsednik konference osnovnih organizacij sindikatov Jože Hozjan.
Najprej so se vsi orkestri predstavili posamično s svojimi skladbami, za zaključek pa so zaigrali tri skladbe Partizanka, Graničarji, Zlatorog združeno pod taktirko dirigenta leske godbe Branka Lacka. 180 godbenikov v lepih unofirmah je navdušilo vse navzoče. Organizacijo srečanja sta v zadovoljstvo vseh udeležencev in obiskovalcev zelo skrbno pripravili konferenca osnovnih delegacij OZD Veriga Lesce in Plamen Kropa. Na zaključku prireditve pa so vsi dirigenti in orkestri prejeli spominske plakete.
JR
V PRESERNOVLVRBF — Vrba in Prešernova rojstna hiša sprejemata vsak dan na stotine obiskovalcev, ki v izrednem okolju spoznavajo, kjer se je rodil in preživljal mladost naš največji pesnik. Obisk Vrbe se z bližajočim koncem šolskega leta še povečuje. Ne bi smelo biti Slovenca, ki ne bi vsaj enkrat prestopil praga pesnikove rojstne hiše, pa tudi tujcem pokažimo, da je dala zgodovina našega naroda velike može . .. (jk) — Foto: F. Perdan
Razstava Franca Godca
Poleg Ljuba Ravnikarja je bil Franc Godec dolga leta eden najbolj aktivnih sodelavcev pri razvijajočem se povojnem likovnem oziroma galerijskem življenju Kranja. Na to mesto veže Godca že razstava leta 1939, ki je bila ena redkih prireditev te vrste v predvojnem Kranju.
France Godec, čigar slikarstvo je zraslo iz postimpresionistične tradicije, je izrazit krajinar, intimen v svojem slikarskem izrazu in preprost v izbiri motiva. »Če bi obstojala pri Slovencih struja slikarskega inti-mizma kot jo poznajo Francozi, tedaj bi mogel biti Godec poleg zgodnjega Zorana Mušiča eden njenih vodilnih predstavnikov«, je pred leti o slikarju napisal Fran Sijanec.
Pri Francetu Godcu in njegovih slikarskih iskanjih se ne pojavlja vprašanje lepe, privlačne ali za upodobitev primerne krajine, pri njem je v načelu vsak krajinski izsek Slikarsko enako pomemben in enako zanimiv. »Pri svojem delu skušam biti iskren in resničen, brez iskanih efektov, dekorativizma in stilizacije,« pravi Godec o svojih likovnih prizadevanjih. Kljub zelo stvarnemu pristopu k slikarski tvarini pa njegova dela še zdaleč ne pomenijo neke dokumentacije naravne pojavnosti, arhitekturnih značilnosti, zanimivih vedut, v njih je prisoten slikar z vso svojo lirično in razmi-šljajočo naravo.
V novejšem Godčevem opusu barva ni več na fauvističen način poudarjena oziroma osredotočena na posamezne točke v kompoziciji, temveč je ubrano razdeljena po slikarski ploskvi, kar daje sliki Umirjen, poetičen in razpoloženjski značaj.
France Godec je to pot predstavljen v Kranju s svojim najbolj značilnim opusom — krajino v olju, z njegovimi tematsko širšimi iskanji v gvašu, ki potekajo v bolj abstraktni,
žg
če hočemo bolj muzikalni, kolori-stično bolj intenzivni smeri, pa se bomo morda srečali prihodnjič.
Cene Avguštin
Sprehod po Lubniku
Skofja Loka - Dr. Anton Ramovš je pri Muzejskem društvu v Škofji Loki uredil zanimiv pisani in slikovni vodnik po Lubniku, ki je prvi tovrstni poskus v Sloveniji. Založnika in urednika je vodila zamisel, da bi obiskovalcu prikazali pokrajino in domačijo v njej, kamninsko podlago z okamenelim življenjem vred, podzemskim svetom in njegovim življenjem, rastlinstvom in živalstvom nasploh.
Vodnik, lepo opremljena knjižica, ki je izšla ob finančni pomoči kulturne skupnosti Skofja Loka v pet tisoč izvodih, je razdeljen v dva dela. V prvem delu so ob poteh na Lubnik zajeti skupaj geografski okvir z geomorfološkimi značilnostmi in zanimivostmi pokrajine, kamnine, ki so dale osnovo za razvoj pokrajine, podoba lubniškega podzemlja in pregled njegovega življenja. Tu so še opisi starih domačij, Škofje Loke ter planinskega doma Borisa Ziherla na Lubniku. V drugem delu je opis živalstva in rastlinstva, ki ga opazi obiskovalec ali naravos|ovec v slehernem letnem času. Tako je vodnik spremljevalec, ki razkriva lepoto in zanimivosti pokrajine nad Loko.
Vodnik, po katerem bodo vsekakor segli številni obiskovalci Lub-nika, je opremljen z lepimi fotografijami domačij, spominskih obeležij in nasploh zanimivosti, ki se ponujajo ob sprehodu na Lubnik. Vodnik velja 30 dinarjev. D. S.
Barvna fotografija Jožeta Mallyja
Barvna fotografija je kot izrazna zvrst, se pravi zunaj komercialno-reklamne razsežnosti oziroma funkcije, doživela svoj razvoj v slovenskem prostoru šele ob pobudah iz črno-bele fotografije.
Jože Mally ima na tem področju velike zasluge, saj je v svojo barvno fotografijo vnesel izredno. notranjo dinamiko, prenesel nemir iz narave kot neki notranji psihološki element sodobnika, človeka, ki se je še sposoben zagledati v naravo in ki hkrati odkriva v njej več kot samo romantično idenficiranje. Mallvjeve fotografije prostranih razgibanih pejsažev z ogromnim, nemirnim horizontom, dalje videnja skoraj nadrealnih rastlinskih tihožitij pred resničnostjo krajinske vedute — to so prav gotovo izrazni viški mojstra ubrane, zamolkle modre, zelene, rdeče tonalitete. In dalje — izrezi iz preteklih časov, okna, ki jih še odkrije človeško oko in kamera širom po deželi in za katerimi kot da se ne dogaja več ničesar — razen praznine; to so nadaljnja bogato strukturirana Malh/jeva razmišljanja s pomočjo fotografske kamere.
Aleksander Bassin
Jaka Čop: Kozolec na Slovenskem
Jesenice — V četrtek, 2. junija, so v avli osnovnih šol Tone Čufar irt Prežihov Voranc odprli zanimivo razstavo fotografij Jaka Copa Kozolec na Slovenskem, ki jo je pripravil Foto klub Andrej Prešeren z Jesenic.
Avtor fotografij Jaka Cop, ki je znan predvsem po planinskih fotografijah, se je tokrat lotil izredno zanimive, a hkrati zatevne teme: fotografiranja najrazličnejših slovenskih kozolcev. Zbirka šestinšest-desetih razstavljenih fotografij predstavlja zaokroženo celoto tega kmečkega objekta v slovenskem merilu, Če ga lahko tako imenujemo. Avtor predstavlja kozolce iz gorenjskih, dolenjskih, štajerskih in primorskih krajev, najrazličnejših oblik, od starih do najmodernejših kozolcev. Jaka Cop je tudi s temi fotografijami dokazal, da na področju umetniške fotografije v slovenskem merilu zavzema vidno mesto.
Rojen je bil leta 1911 na Jeseni-
cah, umetniški fotografiji v črnobeli tehniki pa ostaja zvest že več kot štirideset let. Slovenska planinska javnost Jaka Copa pozna predvsem po treh knjigah planinskih fotografij: Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom in Viharniki. Za svoje umetniško ustvarjanje je prejel že vrsto priznanj. Planinsko društvo Jesenice, Planinska zveza Slovenije in Planinska zveza Jugoslavije so Jaku Čopu podelile zlati častni znak. Poleg tega je v Beogradu na razstavi planinske fotografije prejel zlato plaketo, Jaka Čop je nadalje dobitnik plakete Toneta Čufarja, ki jo jeseniška občina podeljuje kot priznanje za delo na kulturno-prosvetnem področju, za njegovo življenjsko delo pa je leta 1973 prejel Prešernovo nagrado Gorenjske.
Razstava Jaka Čopa Kozolec na Slovenskem bo odprta do vključno 10. junija.
J. Rabič
RAZSTAVA V BOHINJU
V okviru praznovanj jubilejev tovariša Tita in ZK so v petek, 3. junija, zvečer v avli osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici odprli razstavo likovnih del članov DPD Svoboda Tomaž Godec: Marije Korošec, Črtomirja Freliha, Franca Podlipnika in Vinka Prezlja. Po kulturnem programu, v katerem so nastopili šolski pevski zbor in moški zbor DPD Svoboda Tomaž Godec, je v otvoritvenem govoru predsednik DPD Svoboda Janko Stušek orisal delo društva ter nakazal možnosti za izgradnjo lastnega kulturnega doma v Bohinju. Razstava bo na ogled do 18. junija. JR
LIP
lesna industrija Bled,
svet za izobraževanje
razpisuje v šolskem letu 1977/78 naslednje štipendije in učna mesta učencev poklicnih šol:
1. štipendije
4 štipendije na Tehniški šoli za lesarstvo
1 štipendijo na Biotehnični fakulteti - lesarski oddelek
1 štipendijo na Ekonomski fakulteti
2. učna mesta
v TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica
— 5 strojnih mizarjev
— 2 strojnih ključavničarjev
— brusilca orodja in rezil
— elektrikarja
— 2 specializiranih lesnih delavcev
v TOZD Lesna predelava Rečica
— 3 stavbnih mizarjev
— 2 strojnih mizarjev
— 3 specializiranih lesnih delavcev
v TOZD Lesna predelava Mojstrana
— strojnega mizarja
v TOZD Lesna predelava Podnart
— strojnega mizarja
— brusilca orodja in rezil
Pogoj za učence poklicnih šol je končana popolna osnovna šola, razen za specializirane lesne delavce, kjer se zahteva 6 razredov osnovne šole.
Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije do 30. junija 1977.
Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj
Central Kranj
objavlja na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja in v skladu 16. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih prosta delovna mesta
L ZA TOZD DELIKATESA
poslovodja prodajalne »Klemenček« v Dupljah
Delo je za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim
dopustom.
Pogoji:
— poslovodska šola ali trgovska šola in 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj v trgovini
— poskusno delo 60 dni
II. ZA TOZD GOSTINSTVO
učence v gospodarstvu
— 9 za poklic natakar
— 9 za poklic kuhar
Pogoj je dokončana osnovna šola.
Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 7 dneh od dneva objave na naslov: GTP Central Kranj, Maistrov trg 11 - splošni
S t,. K tO 1*«
SGP GRADBINEC
v ustanovitvi Kranj, Nazorjeva 1
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu SDS skupne službe Kranj
razpisuje delovno mesto:
pravnega referenta
Pogoji: diplomirani pravnik, zaželena 3-letna praksa z opravljenim pravosodnim izpitom
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1 -kadrovsko socialna služba.
Prijave sprejemamo 8 dni od dneva objave razpisa.
»Prid* Miha, men* streha puša!«
SKOFJA LOKA — Radarjev Miha, eden zadnjih streharjev, je Se vedno krepak, žilav, predvsem pa vešč svojega dolgoletnega dela na strehi. . . Foto: F. Perdan
Skofja Loka — Gorko pomladno sonce je rumenilo kupe slame pred Skoparjevo domačijo na loškem gradu, domačije, ki ji je Kodarjev - Miha iz Davče delal streho. Kar neznaten se je zdel na slamnati strehi, ves sključen, upognjen, a njegovi zamahi po slami s preprostim orodjem stre-harja so bili krepki, skrbno premišljeni, izkustveni. Presenetljivo veliko žilavosti in moči je v njem, Kodarjevem Mihu, ki mora na strmi slamnati strehi skrbno paziti na vsak svoj premik, gib ali korak po plohu, medtem ko zavezuje, pritrjuje ali tolče po slami, da bi jo ukrotil, da bi se ubogljivo upognila.
»Sedemnajst let mi je bilo, ko sem poleg drugega dela na gruntu prvič splezal tudi na slamnato streho v Davči. Vsa Davča je bila tedaj prekrita s slamnatimi strehami, kozolci tudi, delali pa smo na strehah po vse dneve. Prid' Miha, men' pa streha
Kodarjev Miha iz Davče, krepak sedemdesetletnik, je eden redkih krovcev, ki še zleze na streho in utruja svoje roke — Slamnata streha na Ško-parjevi domačiji na loškem gradu postaja redka
zanimivost
Drevo prijateljstva med mladimi
Jubilejne desete Male Groharjeve slikarske kolonije se je udeležilo več kot 300 pionirjev iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik — Bogate kulturne prireditve, v katerih je sodelovalo več kot 700 mladih ustvarjalcev z Gorenjske in Smede-
revske Palanke
»Ob letošnji jubilejni 10. Mali Groharjevi slikarski koloniji lahko ugotovimo, da je ta kulturna prireditev zrasla v mogočno drevo prijateljstva med mladi -mi iz vseh koncev naše domovi-
ne,« je dejal predsednik kolonije Lojze Malovrh. »Ponesla je podobo našega lepega tisočletnega mesta, naših ljudi in glas naše občine v mnoge kraje in mesta, povezala ie naše pionirje z vrstniki srbskih, hrvatskih, bosanskih, vojvodinskih, makedonskih in drugih šol. Postala je pomembna kulturna manifestacija, ki poleg mladih likovnikov priteguje tudi mlade glasbenike, recitatorje, folklorne skupine. Tako so v petek zvečer, dan pred uradnim začetkom kolonije, ko so udeleženci že prišli v Skorjo Loko, učenci glasbenih šol Gorenjske priredili koncert na gradu, učenci iz Smederevske Palanke so pripravili nastop folklornih skupin, v soboto so na svečani otvoritvi kolonije na Loškem gradu pripravili kulturni
Srogram pevski zbori občine kofja Loka. V nedeljo, na osrednji prireditvi kolonije, so na otvoritvi razstave slik udeležencev kolonije nastopili pevci - in instrumentalni ansambli iz vse Gorenjske in Smederevske Palanke; skratka, v teh treh dneh je Skofja Loka gostila več kot 1000 mladih likovnikov, pevcev, recitatorjev, igralcev in drugih mladih kulturnih ustvarjalcev.«
Gostila pa je predvsem 300 mladih likovnikov iz Dravograda, Kranja, Celja, Raven na Koroškem, Sežane, Novega mesta, iz Sombora, Kladnja, Beograda, Osijeka, Vršca, Azanje, Smederevske Palanke, Sarajeva, Splita in iz drugih mest in krajev, iz Srbije, Hrvatske, Bosne in drugih republik.
»Skofja Loka je izredno lepo mesto, s prijaznimi ljudmi in čudovito reko,« je dejala Biljana Gajič, učenka 7. razreda osnovne ,šole Heroja Radmile Šiškovič iz Smederevske Palanke, »zato sem za motiv svoje slike izbrala stari del s cerkvijo, starimi hišami in reko, ki se vije pod njimi. -Lani sem že sodelovala v Mali Groharjevi slikarski koloniji, ki je bila v našem mestu, vendar se mi zdi Skofja Loka -bolj razgibana in nudi več motivov'za slikanje.«
Ta del mesta z mogočnim, z rdečo streho * kritim« zvonikom mestne cerkve, slikovitimi hišami in nekda-
njo grajsko kaščo (sedaj je tam del tovarne Šešir), si je izbralo za motiv najmanj 20 mladih risarjev. Med njimi je bila tudi Andjela Pekič iž Smederevske Palanke, ki pa je povedala, da v Skofjo Loko pravzaprav ni prišla slikat, ampak recitirat.,Ob otvoritvi kolonije je namreč recitirala pesem svojega rojaka Bore Vukomanovida, Groharjeva paleta, ki jo je napisal ob lanski koloniji v Smederevski Palanki in opisuje oziroma opeva mlade likovne umetnike in lepoto otroške slikarije.
Podoben motiv je izbrala tudi Anka Benedičič, učenka 8. razreda iz Lesc: »Letos sem prvič v koloniji in mi zelo ugaja. Ne samo mesto,' ki je za slikarski čopič zares čudovito, temveč tudi ljudje, predvsem pa pionirji. Ves dan nam nosijo vodo, pomagajo mešati barve, držijo kartone, da jih ne odnese veter, skratka, neprestano spremljajo naše delo. Slikarska kolonija je čudovito doživetje, zato bi želela še priti. V teh treh dneh sem spoznala toliko
Delavska univerza
Tomo Brejc
v Kranju
razpisuje delovno ' mesto
učitelja matematike
za pouk v osnovni Soli za odrasle.
Pogoji: visoka ali višja izobrazba, veselje do dela z odraslimi.
Prijave z dokazili pošljite petnajst dni po objavi na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1.
prijateljev iz vseh koncev naše dežele.«
Tudi na Mestnem trgu v Škofji Loki, ob cesti v Vincarje, Poljanski cesti, na Spodnjem trgu, v Puštalu, so mladi umetniki našli motive, ki so jih prelivali na papir. Danijel Plav-čak je risal del Mestnega trga s trgovinami in starinskimi napisi. »V koloniji sem prvič in se mi zdi zelo zanimivo. Z naše šole, obiskujem osnovno šolo v Rogaški Slatini in jo bom čez nekaj dni končal, sva prišla dva. Mesto je zelo zanimivo, popolnoma drugačno od našega. Čeprav delamo ves dan, nisem utrujen, ker je še toliko drobnih zanimivosti, ki bi jih moral dokončati.«
Bližala se je četrta ura sobotnega popoldneva m pionirji so pospravljali čopiče. Slike so potem odnesli na grad, kjer so v nedeljo odprli razstavo. Poklonili so jih Škofji Loki, kjer jih hranijo kot dokument oziroma spomin na določen dan, na 4. junij leta 1977. Shranjene bodo v škofjeloškem muzeju, mnoge med njimi pa bodo kmalu krasile prostore organizacij- združenega dela, šol in ustanov v občini. Najprej pa bodo skoraj mesec dni visele na razstavi v galeriji na Loškem gradu. •
Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan
SKOFJA LOKA — Škoparjeva hiša na loškem gradu je dobila novo slamnato streho iz najboljše, ržene slame. Stala bo kot zanimivost, ki jo je najti le redkokje ... — Foto: F. Perdan
• te „ ?4šM.
^^^^^^^^ ^ >i**
Skofja Loka je spet gostila' mlade likovnike.
puša, so me klicali in šel sem. Bilo nas je več streharjev, danes smo še trije, težko, težko se. še kdo spravi na slamnato streho. Nevarna je, posebno tista, ki je strma. Sam sem dvakrat padel z nje in jo srečno odnesel.«
Slamnata streha je danes redka, čeprav je trpežna in vzdrži tudi več deset let. Kakšna je najboljša?
»Precej je odvisno od slame. Ržena mora biti. Danes jo je težko , dobiti. Trda ržena slama je na strehi odlična tudi do trideset let, streha pa naj bi bila debela le do dvajset centimetrov. Ta, tu, na Škoparjevi domačiji jih ima od šestnajst do sedemnajst centimetrov, prejšnja je .bila pretanka. Na strehi.ne sme biti preveč slame, znatno debelejše •strehe ne »gverajo«. Včasih smo pač delali različne in še danes jih je v Davči videti, a le na »štalah«, hiše nimajo več slamnate kritine.«. .
Kodarjev Miha dela »s plohom, kolom pa dvema klukama«, prevezuje in pritrjuje slamo na strehi, pod katero so »prekle«, z žico prevezana slama, ki jo je treba »tolč in tolč.«
»Najtežje jo je »prevezovat in tolč«. Pošteno te bole roke in hrbet. Škoparjeva bajta ima strmo streho, zato je še huje. En sam napačen korak ali gib, en sam prerahel vozel i za pritrditev ploha, pa si kaj brž na tleh.«
Miha je pokril že toliko streh, da bi bil kup slame, ki je šel skozi njego-
ve roke,» »visok kot loški grad.« Delo je naporno, izredno težko, povrh pa še nevarno. Zato mlade prav nič ne mika, da bi se izučili ali vsaj naučili pokrivati strehe s trpežno slamo, ki nudi varno, toplo streho.
»Dober strehar mora korajžno gor stopiti in se ob delu naučiti. Pa številni omagajo, znajo že, videli so že, pa nočejo. Te preveč bole roke pa upognjen hrbet, najhuje za mlade pa je, da se moraš »tok merkat«. Strma, visoka streha, na kateri si tudi do deset ur, odvrne marsikoga, še posebno, če mora delati sam. Ce jih je več, gre hitreje, pet nas je nekoč v enem samem dnevu napravilo slamnato kritino. Pa je danes slamnatih streh vse manj, skoraj nihče se več ne odloči zanjo; tale Škoparjeva bo ostala le kot zanimivost.«
Kodarjevega Miha iz Davče so prosili, češ, Miha,, pridi, ti si vajen, prekrij jo. In je šel kot Že tolikokrat v svojem življenju, na streh'o in dokazal, da je še vedno krepak, vajen dela na višini. Kot eden zadnjih streharjev se je podal gor in prekril Skoparjevo domačijo, da ima danes na loškem gradu novo, izredno lepo streho. Nekaj deset let bo »gve-rala«, ta 'streha Kodarjevega Miha iz Davče, streharja, ki je mojstrsko vešč svoje obrti. Za njim pa ne bo najbrž nikogar, ki bi Skoparjevo streho tako imenitno obnovil tedaj, ko jo bo načel zob časa. D. S.
KAM NA IZLET, POČITNICE
ZA KOPALCE
BAZEN
V bazenu hotela TRANSTURIST v Škofji Loki se lahko kop-Ijete vsak dan, razen ponedeljka, ko je bazen zaprt, od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa o'd 10. do 20. ure. Od 10. junija dalje pa bo. med tednom odprt od 18. do 21. ure. Sauna je odprta enako kot bazen. Cena za sauno in bazen je po 20 din.
Bazen v hotelu CREINA v Kranju pa jp odprt vsak dan od 8. do 20. Ure, Kopanje stane 15 din, sauna pa 30 din.
' MORJE
Turistična agencija AERODROM Ljubljana-Pula prireja vsako soboto enodnevni izlet v Pulo z avionom. Izletniki morajo biti na letališču ob 6. uri zjutraj, avion pa odleti ob 6.50.'Po prihodu v Pulo bo še kratek* avtobusni ogled mesta, potem vas bodo pa zapeljali v Medulin, kjer se boste lahko ves dan kopali, sončili, sprehajali ob obali, igrali tenis in podobno. Opoldne bo kosilo, proti večeru Vas bodo pa spet zapeljali na letališče, kjer-bo večerja. Odhod letala za Brnik bo ob 20.30.
ALI VESTE, KJE JE NAJBLIŽJA NATURISTICNA PLAŽA?
Pri Rutarju v Dohrli vasi (Eberndorf) pr,i Železni kapli. Če se čez obmejni prehod na Jezerskem spustite do Železne kaple, do Dobrle vasi ni več daleč. Eirma Rutar ima pod svojo streho trgovino z mešanim blagom in tehnično robo, gostišče, kopališče, sauno, bungalov, svoj kamp, najbolj poznana pa je po svojem naturističnem kopališču. Vstopnina za zakonske pare je 60 OS, za družino z otroki do 12. leta 75 OS, za ženske „ia 30 OS. Plačate lahko tudi v dinarjih. .
V UMAG NA POČITNICE
Iz MURKE so nam sporočili, da imajo v njihovem novem, lepo urejenem počitniškem domu v Umagu, Se nekaj prostora in so ga pripravljeni oddati zunanjim gostom.
Domenite se lahko za počitnice izven sezone, od 20. do 30. junija in od 1. septembra dalje. V tem času stane pri njih polni penzion 128 din.
Ob slabem vremenu se boste lahko kopaj i v pokritem, ogrevanem bazenu.
Cena izleta je 399 din.
Vsak petek pa ta turistična agencija prireja enake izlete za zaključene skupine po precej nižjih cenah.
V TABORSKO JAMO
26. junija je poteklo točno 51 let, odfcar je tedanji župan iz Ponove vafti pri Grosupljah, Jože Perne, odkril Taborsko jamo, sprva imenovano Županovo jamo.
Pri nas je bolj malo poznana, se pa po lepoti lahko meri s Postojnsko jamo. Do nje pridete skozi Grosuplje in Ponovo vas; od tu je i« *.l km lepo zvožene makadamske poti. Obiski v jami so vsako nedeljo in ob državnih praznikih ob 11., 15.30 in 17. uri. Ob delavnikih pa Odpro jamo le za skupine, po predhodnem naročilu v gostišču Taborska jama (tel.: 061-771-236). Vstopnina je 20din.
V sezoni pa imajo na voljo od 10. do 20. julija še eno tropo-steljno in eno enoposteljno sobo, od 9. avgusta dalje pa sobe lahko izbirate. Cena penziona v cezoni je 160 din. Informacije dobite po telefonu 75-650 ali osebno pri Slavku Debencu.
Toubkal (4165 m) Q
Oblik, >vanje zvezde — Foto Z. Gantar
Gorenjska folklora na veliki prireditvi v Beogradu
Veličastna proslava dneva mladosti na st. dionu JLA v Beogradu je pritegnili mladino iz cele Jugoslavije. Da je proslava tako uspela, so pripomogle tudi številne folklorne skupine. Tako so folkloristi kranjske SAVE povabili za to priliko v svoj sestav še mladinke in mladince Šolskega centra ISKRA Kranj, Gimnazije, Dijaškega doma in folklorni skupini Preddvor in Primskovo ter tako zbrali skupino 130 folkloristov, ki je predstavljala občino Kranj in njeno mladino v Beogradu. Kranjčanom so se pridružili še folkloristi iz Tržiča, Lesc, Srednje vasi pri Bohinju, Mengša ter iz Ljubljane. Tako zbrani - skupaj jih je bilo kar 260 — so že prej skupaj vadili v Ljubljani na skupnih vajah, ki jih je organizirala republiška konferenca ZSMS. Umetniški vodja skupine, je bil Zvone Gantar, ki je opravljal korepetitorsko delo.
17. maja so se naši folkloristi poslovili od občanov Kranja. Srečno pot skupini in tople pozdrave tovarišu Titu je zaželel predstavnik predsedstva ZSM Kranj Jože Jen-štrle.
V Beogradu so sledile spet skupne vaje za nastop; preko štiri tisoč nastopajočih mladih ljudi je bilo treba
Na Koroško
Za sobotni izlet na Koroško je Janez Zupan iz Kranja izžrebal naslednja dva naša naročnika:
Janeza Mohorja, Pipanova 26, Šenčur in
Jožeta Kodriča, Kidričeva 37, Kranj.
Odhod bo v soboto, 11. junija, ob 7. uri zjutraj izpred hotela CREINA.
Nekaj mest ima ALPE-TOUR še na voljo (telefon 23-883).
pripraviti za enoten nastop in to, verjemite, ni bilo lahko. Skupina iz Slovenije se je zavedala svojega poslanstva in storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi prireditev uspela.
Vadili so večino dne, tako da za ogled Beograda skoraj ni bilo časa. Ogledali so si le nekaj ulic Beograda in Kalemegdan. Najbolj zanimivo pa je bilo v muzeju »25. maj«, v katerem so zbraha vsa pomembnejša darila, ki jih je dobil tovariš Tito kot predsednik države in pa vse štafetne palice, ki jih je prejel ob svojih rojstnih dnevih. Ko je bila proslava že mimo, so si ogledali še Avalo in se povzpeli tudi v televizijski stolp.
Z velikim ponosom so se naši mladinci pripravljali na to slavnostno prireditev in bili so srečni in veseli, da so lahko tako blizu Titu in da so k tej veličastni proslavi dali tudi svoj delež. Z.Gantar
Majica, ki ni naprodaj
Cerklje — Na osnovni šoli Davorin Jenko učenci tekmujejo za najboljši učni uspeh v posameznih predmetih. Nagrada je majica, ki ima na prsni strani naslikano liro, na zadnji pa emblem šole. Pravilnik tekmovanja oziroma njegov predlog so izdelali na svetu staršev, potem pa so ga sprejele razredne skupnosti. Odločile so, da bodo ocenjevali učni uspeh predvsem v slovenskem jeziku, angleškem jeziku in matematiki, to je predmetih, ki učencem delajo največj preglavic. Vendar majice ne bo dobil samo učenec, ki v razredu najbolje obvlada določen predipet, lahko jo dob* tudi učenec ali učenka, ki je močno popravil oceno.
Tekmovanje se je začelo že v prvem polletju in se bo ta teden sklenilo. Učenci bod6 na razrednih sestankih s pomočjo razrednikov ocenili, kdo zasluži nagrado. Podelili pa jih.bodo na slavnostni seji šolske skupnosti, ki bo pred zaključkom šolskega leta. M. T.
Pri Slovencih
Črtomir Zoreč:      ob Rabi
(2. zapis)
še enkrat moram poudariti, da je Porabje najsevernejša slovenska deželica — torej vasice na koroški Svinški planini (Djekše, Kneza, G6-lovica) leže precej južneje. Seveda, to je današnja situacija; zgodovinska podoba naše naselitve pa je povsem drugačna: saj so segla staroslo-venska selišča tja do Donave. Spominjamo se iz šolskih klopi: da je kralj Samo združeval češke in slovenske dežele (v obdobju po 1. 600; kralj Samo je umrl 1. 658).
SLOVENSKE VASI
Kot v Beneški Sloveniji se le malo rojakov v Vidmu in v Čedadu Se priznava za Slovence (nič drugače ni s potujčenci v Celovcu, Beljaku Vrbi, Šmohorju, Trgu, Borovljah, Pliberku in Veli-kovcu), tako tudi v osrednjem rnestecu Porabja, v Monoštru (prej se je imenoval Sv. Gothard, zdaj: Szentgotthard) ni kaj dostj prebivalcev, ki bi se zavestno priznavali k 8lovenski narodnosti. Četudi je v njih še mnogo slovenske krvi.
Toda v okoliških vaseh je stanje drugačno — preprosti ljudje,.posebno oni, ki so še zakoreninjeni v Zemlji, kmetje in polkmetje, so tudi v Porabju bolj zvesti izročilu svojih dedov kot oni, ki so odšli v mesta, s trebuhom za kruhom...
Gospodarska odvisnost tudi tu pesti vse one, ki se morajo vdinjati v monošterskih tovarnah, trgovinah in uradih. Le kmet v vasi še trdno stoji.. *
Zato teh 10.000 Slovencev ob Rabi živi, vsaj večina, le v vaseh. V vaseh z- lepimi našimi imeni, ki pa jim moram (zaradi morebitnega preverjanja bralcev po zemljevidih) dodati še uradna, madžarska ipiena, žive naši rojaki strnjeno, ozemeljsko povezani s Slovenci v matični deželi pa tudi s Slovenci na avstrijskem levem bregu Mure pri Radgoni.
Vasi bom naštel v onem vrstnem redu, ki mi ga narekuje številčnost Slovencev v kraju (npr.: največ, čez 1300,' jih živi v Gornjem Seniku •najmanj pa v Zidi, le blizu 20):
GprnjiSenik (Fel$6sz6lnok) Slovenska ves (Rabatotfalu) Sakalovci (Szakonvfalu) Šte/anovci (Apatistvanfalva) Dolnji Senik (Alsoszolnok) Andovci (Ujbalazsfalva)' Otkovci(Orfalu) Verice (Permise) Ritkarovci (Ritkahaza) Farkašovci (Farkasfa) Zida (Zsida)
Seveda pa je še vrsta manjših vasic in zaselkov, kjer žive naši rojaki, porabski Slovenci:
Trošče, Čretnik, Straža, Dobra, Suhi mlin, Zenavci, Svetica, Modin-ci, Grič, Velika, Komlovje, Toka, Stavljenica, Martinjek, Jurkovci, Celina idr.
GRIČEVNATA POKRAJINA
Sprva bi kdo utegnil pomisliti: če je že na Madžarskem, na robu Panonske ravnine — po-
Po vrnitvi v hotel smo si sami v svojih sobah pripravili večerjo, kajti tako je bilo naše potovanje vsekakor ceneje. (Soba v hotelu je veljala 20 dolarjev.) Vprašanje pa je tudi, kako bi naši želodci prenesli njihov način prehrane. Nato smo še malo posedeli v čudovito- urejeni hotelski restavraciji. Ogledovali smo si ogromen kamin, nad njim pa osvetljeno sliko konjenikov v napadu. Stene so bile obložene z bogato tkanimi zavesami, na stropu pa je bil ogromen izrezljan lestenec / vstavljenim barvnim steklom. Ob pogledu na razkošno opremljeno restavracijo sem se spet spomnila otrok pred hotelom ter bornih ilovnatih hiš. Ze kar grozeča nasprotja. Utrujeni smo se
ril in kmalu smo v koloni krenili po prašni poti, posuti z ostrim kamenjem. Ze takoj se je pot začela vzpenjati. Nekaj časa smo hodili še med oljkami, kmalu pa je začelo prevladovati nizko bodičasto grmičevje med velikimi skalami. Sonce je vse bolj pripekalo, skale pa so postajale vse bolj segrete. Čudilo nas je to, da kljub močnemu soncu, prašni in dolgi poti nismo bili žejni. Vse bolj smo se vzpenjali. Mule z našimi nahrbtniki so bile že daleč pred nami. V dolini med gorami zagledamo terasaste zelene površine žita. Vse te terase so ograjene s kamenjem, prav tako tudi potok, ki teče ob poti. Po potrebi potem odstranijo nekaj kamnov ob potoku in namakalni sistem začne delo-
V nomadski vasi Marabu smo si od daleč ogledali v skalo vdelano mošejo
vati. Seveda nam je jasno, da vsi ti jarki, ki so napeljani do njiv, niso bili niti lahko niti hitro skopani. Prav tako je veljalo domačine precej truda tudi polaganje kamnov ob potoku. Glede na to, da v tem predelu ni industrije, se Berberi kot nomadsko ljudstvo še vedno preživljajo s poljedeljstvom in živinoreji). Zagledamo veliko Čredo ovac, ki obirajo bodičasto grmičevje. Po krajšem počitku se odpravimo naprej. Ze smo na polovici poti. Tu stoji tudi zadnja nomadska vas — Marabu. Prodajajo nam coca-eolo. Ogledamo si vas, ter odkrijemo v skali zgrajeno mošejo, prebarvano z belo barvo. Na vsak način si jo hočemo ogledati. Hodži damo nekaj drobiža, ter se čez potok odpravimo proti zgradbi, Ko se ji približamo na deset metrov, nam hodža začne vpiti, da ne smemo naprej in naj se takoj vrnemo. Začnemo ugovarjati. Plačali smo za ogled in konec. Vendar nam hodža ponuja denar nazaj, zraven pa razlaga, da bi bili strašno pohabljeni in iznakaženi, če bi prestopili prag cerkve. Zdravi in nepohablje-ni smo se torej odpravili naprej.
Po prašni poti, posuti z ostrim kamenjem smo hodili že pet ur. Okrog nas je vse več snega. V daljavi smo zagledali kočo, okrog nje pa že celo množico ljudi. Cez eno uro smo se tudi mi pridružili vrvežu. Začeli smo iskati vsak svoj nahrbtnik. Naenkrat je nastal glasen prepir, sporekli so se mulovodci in nosači. Običajno so zaradi snega polovico poti opravili z mulami, naprej pa so nosili nosači. Ker pa je letos sneg zgodaj skopnel, so z mulami prišli prav do koče in tako so bili nosači ob zaslužek. Vodja nosačev in obenem oskrbnik koče, je potem odločil, da nam bodo drugi dan nosači nesli nahrbtnike celo pot — do vasi I mili.
odpravili spat postelje.
v naše lepe, bele
TOREK, 15. 3..1977
Zjutraj vstanem ob sedmih. Dve skupini sta se že odpeljali do zadnje vasi ob cesti. Čakamo, da se šofer s kombijem vi*ne po zadnjo skupino. Takoj ko pripelje, se na-gnetemo v zaprt kombi, ter začnemo priganjati, naj že enkrat odpelje. Šofer pa nas začne prepričevati, da še nismo vsi. Pravi, da trije manjkajo. Nazadnje smo v neki sobi odkrili še tri zaspance. Ponovno smo še naložili v kombi, ter se odpeljali proti vasi Imili. Vas je bila oddaljena 15 km in do tja smo se vozili pol ure. Pot nas je vodila vse bolj med hribe. Ko'smo prispeli v Imili, so nas že z vseh strani obdajali rjavi tritisočaki. Sredi vasi pa šo nas že čakali Berberi z mulami, ter se takoj začeli prerekati, kdo bb naložil več nahrbtnikov. Naš vodja jih je pomi-
Kamnita koča Neltner
temtakem je Porabje tudi sama nižina. Res pa je povsem drugače: to je gričevnata, razgibana deželica. S sicer ne previsokimi vzpetinami, komaj 200 do 400 m visokimi.
Zc na prvi pogled se popotniku z naše strani vidi Porabje kot naraven podaljšek Goričkega, najsevernejšega dela Prekmurja. In ne, le po zemljepisni podobi, tudi imena vasi so si slična pa tudi govorica, pravzaprav narečje, je prav tđko, kot ga govore naši na G oričkem.
Lahko pa bi celo rekli: da segajo v Porabje zadnji, najvzhodnejši izrastki Alp — tu se polagoma spuščajo v panonsko ravan.
Od voda" v deželici je seveda najpo; membnejša Raba, ki daje tudi »vsej pokrajini .ime (Porabje); druga večja rečica je Zala, ki pa s svojim porečjem seže le v skrajni jugovzhodni del Porabja. Zanimivo: obe ohranita tudi v madžarščini svoje prvotno ime. »Rab« sicer pomeni v madžarščini sužnja, • a ime reke se gotovo ne nanaša na ta izvor. Prej bi današnje ime reke naslonili na antično Arabo. Ni pa ime te vode edino na Slovenskem, tudi na« Kq-roškem jo poznajo. Ime pritoka Rabe Rabanica ali Rabica nas še bolj oddalji od madžarskega raba (sužnja) in nemškega »Raba« (krokarja, vrana), četudi Nemci reko imenujejo Raab. Mimogrede: celo v afriški Nigeriji imajo mestece z imenom Rabba!
No, pa opustimo vsa ta ugibanja in se raje sprijaznimo z domnevo, da so tako Savi, Dravi, Miiri, Žili kot. tudi Rabi in Zali dali ime že staroselci, Kelti ali Iliri.
Rečic in potokov, ki jih vpija Raba, pa je kar precej — saj Porabje ni kaka sušnata deželica. Največ vodš izvira izpod Srebrnega brega (404 m), ki se vzpenja severno od naše državne meje. Od tu tečejo proti Rabi: Gornjeseniški potok, Turka potok, Grajka potok, Zida,
Železni in .več manjših potočkov. Celo jezero imajo v Porabju: malo Crno jezero blizu Andovcev.
Rokav reke Rabe, zahodno od Monoštra, se je donedavni (zdaj je izsušen) imenoval Mrtva Raba. Siril se je med Slovensko vesjo in Mono-štrom. Po tradiciji so se tu zajezila trupla ubitih Turkov, ki jih Raba ni mogla odnesti; zato je reka takrat ubrala drugo strugo. Ona strašna bitka na tem področju je bila 1. 1664.
KMETJE IN DELAVCI .
To je kruh naših ljudi tudi v Porabju! Saj so še do nedavnega imeli najboljšo zemljo v posesti grofje in kloštri (v Monoštru je velik cistercijanski samostan). Mali kmetje in sezonski dninarji — to pa je bil delež ' porabskega Slovenca skozi dolga stoletja ... Sicer
pa Porabje nr nerodovitno. Skoro vsa površina je kultivirana: njive, travniki, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi. Zapuščenih zemljišč in gmaiii ni.. Živinoreja in perutninarstvo je. precej razvito po vseh vaseh.
Pesti pa naše rojake vsakoletna suša, pravijo ji kar »vreli dnevi«. Takrat zleze živo srebro do 35 stopinj Celzija in više. •
Naseljenost je presenetljivo -visoka, kar 100 ljudi na kv. kilometer. Vseh teh pa zemlja res ne more prehraniti, zato je ekonomska emigracija zelo občutna. Ce že ne gredo ljudje čez mejo in čez morje, pa se toliko bolj selijo v mesta, posebno v Budimpešto. — Pojem sezonskih delavcev (bolje: dninarjev) jim je prav tako znan kot našim Prekmurcem. To pa je grenak kruh, skoro tak, kot so ga jedli nekoč tlačani...
Dvojezični napisi v Dolnjem Seniku. (Nič zato, če je kakšna črka narobe — da so le napisi tudi v slovenščini!)
Zemlja v Radovni je »trda«. Trda zato, ker je je komaj za peti in se prebivalcem v tem delu ne izplača jo obdelovati s stroji. Vendar pa zaplate zemlje tu niso neobdelane. Tako je tudi pri Požrvu, kjer imajo se kar precej polja in tudi nekaj glav živine v hlevu. Vendar tudi tukaj njive se vedno plevejo na roke (na sliki). — B. B.
glas pertčnika
MOJSTRANA — Učenci osnovne ftole 16. december Mojstrana že več let izdajajo svoje glasilo Glas Peričnika. Pred nedavnim je izšla druga številka v letošnjem šolskem letu, učenci pa so z njo počastili letošnje Titove jubileje. Vsebina je zelo pestra, posebno uvodni sestavki, ki govorijo o življenju tovariša Tita in njegovem neprecenljivem prispevku k razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Sledijo zanimivi prispevki iz življenja in dela učencev na šoli, literarne strani, sestavki o varstvu našega okolja, športna poročila, modni kotiček, šale in še marsikaj. J. R.
izpiti za Člane zrvs
DOVJE - MOJSTRANA - V nedeljo, 29. maja, so člani osnovne organizacije ZRVS Dovje — Mojstrana opravljali vsakoletne izpite, ki so obvezni za rezervne oficirje in rezervne vojaške starešine. Člani ZRVS so se zbrali v Mlačci nad Mojstrano, kjer so uvodoma naprej počastili letošnje jubileje tovariša Tita. O njegovi življenjski in revolucionarni poti je spregovoril Mirko Rabič, zatem pa so člani ZRVS iz te krajevne skupnosti preverili strelske sposobnosti. Sledil je še pohod proti Kadovni, na katerem so reševali naloge iz taktike, topografije in teorije. Tudi na letošnjih izpitih je bila udeležba zelo dobra, kar je dokaz, da se člani ZRVS zavedajo svojih nalog in obveznosti. J. R.
cicibani titu
JESENICE - Pred dnevi so tudi najmlajši občani Jesenic počastili letošnje jubileje tovariša Tita in naše partije. V dvorani gledališča Tone Čufar so pripravili prijeten program pod naslovom »Cicibani Titu«. Več kot sto cicibanov iz vrtcev Julke Pibernik, Angelce Ocepek, enote S-3 Plavž ter oddelkov Pod-mežakla in II ruši ca je recitiralo, pelo, telovadilo, reševalo uganke in še marsikaj. Posebno prisrčen je bil zaključek programa, ko so cicibani organizirali »mini štafeto« s pozdravi tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan.
V okviru praznovanja meseca mladosti so cicibani pripravili tudi razstavo risb in drugih izdelkov v vrtcih Angelce Ocepek in Julke Pibernik. J. R.
partizanski miting
STARA FUŽINA - Tudi v krajevni skupnosti Stara Fužina v Bohinju so proslavili letošnji dan mladosti in jubileje partije in Tita. Konec maja so pripravili partizanski miting s kulturnim programom. V programu so sodelovali člani KUD Žige Zoisa iz Stare Fužine, športnega društva Avgusta Gaiperina, gorske reševalne službe in gasilskega društva iz Stare Fužine. Ob tej priliki so gasilci prikazali reševanje ponesrečencev, gorski reševalci pa reševanje v planinah. J. Arh
brez pitne vode
KRNICA — Naš dopisnik Jože Ambrožič poroča, da so krajani v Krnici pred nedavnim ostali brez pitne vode. Menijo, da je to posledica otvoritve Park hotela na Bledu. Včasih jim pitne vode ni primanjkovalo, ko pa so pri zajetju v Radovni odstranili litoželezne cevi in namestili azbestne, vode ni. In tudi v Gorjah jo primanjkuje. Najbrž bo treba čimprej misliti na položitev novega cevovoda.
JESENICE - Jeseniški taborniki delujejo v odredu jeklarjev ter v odredu Plavžarjev. Letos so organizirali orientacijski pohod, bili na Kozari, ob žici okupirane Ljubljane in se udeležili občinskega mnogoboja. Odšli so tudi na Pristavo, kjer so na predvečer dneva mladosti pripravili ognjemet. Sedaj se pripravljajo za taborjenje na morju, v Karigadorju. Tja bodo odpotovali v več izmenah. — Foto: B. B.
Gasilska enota v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini, ki ima 87 članov, mladincev in pionirjev, je pred nedavnim pred komisijo občinske gasilske zveze opravila preskus izurjenosti in usposobljenosti. Po' pregledu je komisija ugotovila, da je enota dobro usposobljena in opremljena za posredovanje ob požarih in drugih nesrečah. Gorjan-ski gasilci imajo nov doni, motorno črpalko, nov gasilski avto in vso opremo. Potrebujejo le še opremo za sodobno gašenje. — J. Ambrožič
majsko srečanje mladih železarjev
JESENICE — V soboto, 28. maja, so se mladi iz delovnih organizacij sestavljene organizacije slovenskih železarn že sedmič zbrali na tradicionalnem majskem srečanju mladih železarjev in sicer v Ljubljani. Srečanja se je udeležilo okoli 200 mladih iz železarn Jesenice, Store, Ravne, Plamena Krope, Tovila Ljubljana, Verige Lesce, Žične Celje, metalurškega instituta Ljubljana in skupnih služb slovenskih železarn iz Ljubljane. Tako so mladi nadaljevali z utrjevanjem prijateljskih in tovari-Skih stikov. Ogledali so si tehniški muzej Slovenije v Bistri, nato pa pripravili krajši program in se z njim pridružili praznovanju letošnjih jubilejev partije in Tita. Popoldansko srečanje so organizirali na bližnji izletniški točki v Močilniku, kjer so bila različna športna tekmovanja in kviz.
J. Zerdin
tito, revolucija, mir
JAVORNIK — V počastitev letošnjega meseca mladosti je osnovna organizacija ZSMS Javornik — Koroška Bela skupaj s koordinacijskim svetom ZSMS železarne Jesenice organizirala kviz na temo Tito, revolucija, mir. Prireditev je bila v kulturnem domu Julke in Albina Pibernik na Javorniku. Sodelovale so ekipe iz železarne, pionirska organizacija osnovne šole na Koroški Beli, mladina iz osnovne šole ter mladi člani osnovne organizacije ZSMS na Javorniku in graničarji s karavle v javorniškem rovtu. Najboljši so dobili knjižne nagrade, za kulturni program pa so poskrbeli člani delavsko-prosvetnega društva Javornik — Koroška Bela z recitacijami, glasbenimi točkami in skeči. J. Zerdin
srečanje upokojencev
KRANJSKA GORA - V nedeljo, 29. maja, je bilo Zagma-jenco prijetno srečanje članov društva upokojencev Kranjska gora. V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina iz Podkorena, stano domačo pesem pa je recitirala najstarejša, 94 let stara Lenka Jakelj. Ob tej priložnosti so izročili posebno priznanje predsedniku društva Ivanu Arihu, ki to dolžnost opravlja že vse od začetka. R. B.
Trgovsko podjetje
MERKUR veleželeznina Kranj
Koroška c. 1 z n.sol.o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v TOZD PRODAJA NA DEBELO, Kranj Kranj, Koroška c. 1 z n.sub.o. in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE
vabita k sodelovanju
1. 2 referentov v zunanji trgovini I
2. referenta v zastopstvih in konsignacijah
3. vodje plansko analitske službe
4. vodje organizacije službe
5. referenta za informiranje in izobraževanje
6. vodje pomožnih služb
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: srednja šola ekonomsko komercialne ali upravno administrativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj v komercialno administrativnih poslih s področja zunanje trgovine, znanje nemškega oziroma angleškega jezika;
pod 2.: srednja šola ekonomsko komercialne ali upravne administrativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na področju trgovine na debelo, znanje nemškega jezika;
pod 3.: visoka šola ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na področju analiz in planiranja;
pod 4.: visoka šola ekonomske ali organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na področju organizacije dela in avtomatske obdelave podatkov;
pod 5.: višja šola ekonomske ali pravne smeri ali srednja šola ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju informiranja in izobraževanja;
pod 6.: srednja šola ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja pisarniških prostorov, organizacije eko-nomata, kurirske službe, odpreme pošte ali arhiviranja, šoferski izpit B kategorije;
Za vsa objavljena delovna mesta je določeno poskusno delo
3 mesece.
Osebni dohodek je določen s Samoupravnim sporazumom o razdeljevanju sredstev za osebne dohodke.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti in drugih pogojih objave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Trgovsko podjetje MERKUR veleželeznina Kranj, Koroška c. 1 z n.sol.o., Kadrovsko socialna služba.
Nov vodovod
Rateče — Delavci Kovinarja z Jesenic so začeli kopati jarek za nov vodovod v Ratečah. Vodovod bo dolg šest kilometrov in bo speljan prav od izvira Save dolinke v Tamarju. Ko bo končan izkop, bodo delavci Vodovoda Jesenice od Nadiže v Tamarju do Rateč položili plastične cevi.
Vaščani Rateč bodo tako dobili nov vodovod, ki bo zagotavljal boljšo pitno vodo v večji količini, saj je sedanje zajetje precej premajhno. Vas se vedno bolj širi in pridobiva vedno več prebivalcev. Vode v poletnih mesecih večkrat zmanjka, z novim zajetjem pa jo bo dovolj.
A. K.
Gorenjci,
Pisma bralcev
UREJANJE AVTOBUSNIH POSTAJ
»Upal bi si trditi, da na Gorenjskem na avtobusnih postajališčih ni tolikšnih lukenj kot prav na Posavcu. Če se ne umakneš dovolj daleč, ali če voznik avtobusa ne počaka skorajda na sredi ceste, potem ti avtobus zagotovo ob slabem vremenu opere obleko. Sprašujem, kdo mora oskrbovati oziroma urejati avtobusna postajališča pri nas.«
Joža Kovač,
Posavec 6,
Podnart
Jesenice — Gradnja nove ceste skozi Jesenice je zaključena, delavci Cestnega podjetja Kranj urejajo le še posamezna zemljišča ob cesti. Postavili so tudi prometne znake in ustrezno cestno-prometno signalizacijo. Ob železarni do TVD Partizana je tudi tretji vozni pas, tako da je zdaj cesta dovolj široka za vedno gostejši promet skozi Jesenice. Prav gotovo pa bo v prihodnje potrebno odpraviti še ozko prometno grlo v centru ... Foto: F. Perdan
KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KRANJ
na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij
rdzpisuje za šolsko leto 1977/78
17 ŠTIPENDIJ, od tega
10 štipendij,
1 štipenidjo,
1 štipendijo in 5 štipendij.
na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk
na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij nemškega in angleškega jezika
na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij matematike in fizike na gimnaziji pedagoške smeri
Prošnji za štipendijo, napisani na obrazcu DZS 1,65 — »Prošnja za štipendijo« je treba priložiti:
— overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (srednješolci: spričevalo L polletja in letno spričevalo šolskega leta 1976/77, študentje:potrdilo o vseh opravljenih izpitih),
— potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (obr. 0,12), ki ga potrdi davčna uprava v občini, kjer ima prosilec stalno bivališče,
— izjava prosilca, da ne prejema kadrovske štipendije drugje oziroma potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja,
— izpolnjen anketni list komisije za štipendije izobraževalne skupnosti in
— mnenje ustrezne družbeno-politične organizacije, dijaške skupnosti, šole ali društva.
Dokazila o osebnih dohodkih staršev v obrazcu prošnje za štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1976.
Pri enakih pogojih (učni uspeh) imajo prednost pri dodelitvi štipendij kandidati, ki so bili doslej štipendisti izobraževalne skupnosti, kandidati, ki so v slabšem materialnem položaju, otroci udeležencev NOB in žrtev fašističnega nasilja, otroci iz delavskih in kmečkih družin ter kandidati, ki s svojim delom zagotavljajo, da bodo uspešno opravljali poklic učitelja.
Prošenj za štipendijo, ki ne bodo v skladu z razpisom, komisija ne bo obravnavala.
Višina štipendije je določena s pravilnikom o podeljevanju štipendij, ki je usklajen s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov v občini Kranj tudi v tem smislu, da se vse štipendije v pedagoških strokah (Pedagoška akademija, ustrezna visoka šola) povečajo za 100 točk, štipendije za deficitarne pedagoške stroke (matematika — fizika in razredni pouk) pa Še za dodatnih 100 točk.
Kandidati za štipendije na gimnaziji pedagoške smeri morajo prošnji obvezno priložiti mnenje osnovne šole oz. pedagoške gimnazije. Pogoj za pridobitev te Štipendije je vsaj prav dober učni uspeh.
Prošnjo z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci oddajo na naslov:
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KRANJ Komisija za štipendije Trg revolucije 1 64000 KRANJ
DO VKLJUČNO 20/6-1977.
Podrobnejše informacije kandidati lahko dobe na Izobraževalni skupnosti Kranj (Skupščina občine Kranj, soba 158/1), telefon 25-661 int. 378, kjer dobijo tudi anketni list, ki je priloga k prošnji.
Industrijski kombinat
KRANJ
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. FAKTURISTA II.
2. PRIPRAVNIKA Z DOKONČANO VISOKO IZOBRAZBO
3. REFERENTA II. ZA IZVOZ
4. KONSTRUKTER ORODJA
Pogoji:
pod 1.: 2-letna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj in odlično znanje strojepisja;
pod 2.: ekonomska fakulteta ali visoka šola za organizacijo dela -računalniška smer;
pod 3.: srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj;
pod 4.: srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj!
Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti kadrovskemu oddelku kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi razpisa.
mali oglasi • mali oglasi
100 stran >00ilustr<
cena zbirke 1380 din
založba
mladinska knjiga
prodam
ODER za fasado prodam, tudi postavim. Naslov v oglasnem oddelku. 3908
Prodam KOBILO, staro 8 let. Sp. Duplje 58 4063
Prodam mlade nemške OVČARJE, odličnih staršev. Križnar Franc, Valjavčeva 31, Kranj 4064
RAZPRODAJAMO po 15 din PE-LARGONIJE (avstrijske bršlinke) in FUKSIJE. Šenčur, Kranjska 25
Takoj prodam HLADILNO SKRINJO 380-litrsko in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 22-535 .. 4066
Prodam avstrijsko POTTINGER SAMONAKLADALKO, 10 KM, za seno. Rovt 10, Selca nad Škofjo Loko. 4067
Prodam navijalni stroj AVMAN. Valančič, Pševo 10, Kranj 4068
Prodam 10 AZ PANJEV z družinami. Kranj, Skokova 16 4069
Prodam ca 8 m železne (prešane) OGRAJE, primerne za vrt ali balkon. Informacije na tel. 88-731
Prodam knjižno in dvokrilno OMARO za dnevno sobo. Cankarjeva 14, Kranj 4071
Prodam kosilnico VALPADANA z žetveno napravo ter mlatilnico. Vrhunc Franc, Zasavska 41, Orehek, Kranj 4072
Prodam TELEVIZOR, črno-beli, malo rabljen, PANORAMA BETA. Zupančič, Milje 15, Šenčur 4073
Prodam jedilni KROMPIR igor. Mavčiče 5 4074
vozila
Prodam PONY EXPRES, še dobro ohranjen. Ul. Janeza Puharja 9, stanovanje 24, Planina, Kranj 4075
Prodam PONY EKSPRES. Grmi-Čeva 9, Cirče, Kranj 4076 , ZASTAVO 750 prodam. Stankovič Cedomir, Bistrica 163, Tržič 4077
LJUBITELJI MOTOCROSSA! Poceni prodam motor CROSS JUNIOR SPECIAL. Bohinec, Ziganja vas 7, Tržič 4078
Prodam avto DKW JUNIOR DE LUXE. Ogled, vsak dan po 16. uri. Visoko 3 a, Šenčur.
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Kremžar, Golnik 7 4079
Prodam osebni avto AUDI LS, letnik 1971. Kličite telefon 24-333 Kranj od 18. do 21. ure. 4080
Prodam ŠKODO, letnik 1972, 40.000 km prevoženih. Retljeva 35, Kranj, Kokalj Stane 4081
stanovanja
KV slikopleskar išče sobo in kopalnico v Kranju za dve osebi. Ponudbe pod »Hvaležen« 4082
dežurni veterinarji
Od 10. do 17. junija 1977: Teran   Janez,   dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj;
Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Skofja Loka;
Plestenjak Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 in 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične od 14. ure popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske.
posesti
LOKAL ali PROSTOR za gostinsko dejavnost v okolici Kranja najamem. Ponudbe pod »Najemnina« 4032
Vdova 56, kupi HIŠO na Gorenjskem do 25 SM. V oskrbo vzame tudi starejšo osebo. Naslov v oglasnem oddelku. 4083
Staro hišo s trgovskim lokalom, skladiščem in dvemi stanovanji v Kranju, prodam. Informacije dot petka. Ulica mladinskih brigad 4, ali telefon 22-004 4084
Isdsja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva t. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-880, malo-oglasnl in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
zaposlitve
VAJENCA-KO za keramično stroko sprejmem. Konjedič Viktor, Šiškovo naselje 11, Kranj 4085
Takoj zaposlim KV ali PK SLI-KOPLESKARJA ter sprejmem v uk VAJENCA. Slikopleskarstvo, Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, Kranj, tel. 24-419 4086
Sprejmem VAJENCA za avtome-hanično stroko. Oselj Janez, Trboje 19, Kranj 4087
PASTIRJA za 60 glav živine iščemo za Zirovniško planino. Javite se: Zemlja Albinu, Žirovnica 4088
rtv
antena
Bi radi odšli vitki in mladostni na dopust? Bi radi nekaj storili za svoje telo?
Bi radi preiskusili svoje zmogljivosti?
prva knjižica o trimu
Kupite pri vašem prodajalcu časopisov posebno izdajo TRIM ANTENA RTV, narejeno po televizijskih trimskih oddajah z raznimi novimi testi in nasveti strokovnjakov!
TRIM antena RTV
Zbirko lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih na šolah, pri akviziterjih in tudi neposredno pri založbi Mladinska knjiga, Oddelek za prodajo po pošti, 61000 Ljubljana, Titova 3.
Popravek
Tovarna klobukov ŠEŠIR Skofja Loka popravlja pogoje pri razpisu delovnega mesta vodje finančno računovodskega sektorja, objavljenega v GLASU št. 43 od 3. junija 1977. Pravilno se glasi: najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih finančno računovodskih delih.
PETRO L1
Petrol Ljubljana
TOZD Gostinstvo Čatež ob Savi
PE Tržič — Restavracija (Deteljica)
objavlja javno licitacijo
kuhinjske in gostinske opreme
Licitacija bo v prostorih restavracije dne 15. 6. 1977, ob 12. uri. Prednost ima družbeni sektor.
Ogled je možen vsak dan od 7. do 14. ure razen nedelje.
Popravek
Pri oglasu Ekonomsko administrativnega šolskega centra, objavljenem v GLASU št. 43 od 3.6. 1977, je pomotoma izpadlo, koliko učencev iščejo za Upravno administrativno šolo za šolsko leto 1977/78: na U AS razpisujejo vpis za 56 učencev.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata in
strica
Ignaca Ovsenika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Pažurju, dr. Cebok-liju in strežnemu osebju bolnice Jesenice, sorodnikom in sosedom ter g.župniku in kroparskim pevcem.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Tončka, sin Marjan, hčerki Jana in Marta, brat Rafko, sestri Jelka in Minka ter ostalo sorodstvo.
Kranj, 3. junija 1977
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka in
tasta
Slavka Šolarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena osebna in pismena sožalja in za vse tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga spremili na zadnji poti; saj smo ganjeni doumeli, kako radi ste ga imeli. Posebno se zahvaljujemo družini Cvenkelj za vso pomoč v najtežjem času, č. g. duhovniku iz Leš, č. g. patru iz Brezij za lepo opravljen obred, gasilcem iz Leš in pevcem za zapete žalostinke in prav vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri reševanju dragega pokojnika ob tragični nesreči.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vida, hčerka Meri z družino in ostalo sorodstvo. Peračica, 3. junija 1977
nesreče
Vozil po levi
Podkoren — V četrtek, 2. junija, ob 18.20 se je na magistralni cesti med vasjo Podkoren in Korenskim sedlom pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila znamke jaguar daimler Konstanti-nopulos Paul (roj. 1947), avstralski državljan, je peljal od meje proti Podkorenu. Ko je v nepreglednem ovinku vozil po levi strani, mu je iz nasprotne smeri pripeljal naproti voznik osebnega avtomobila znamke alfa romeo 1750 Miran Zupančič (roj. 1947) iz Ribnice. V silovitem čelnem trčenju so bili voznik Zupančič in njegova dva sopotnika hudo ranjeni in so jih prepeljali v jeseniško bolnišnico. Voznik jaguarja, ki je bil privezan z varnostnim pasom, pa ni potreboval zdravniške pomoči. V alfi niso bili vgrajeni varnostni pasovi. Oba avtomobila sta močno poškodovana, škode je za 220.000 dinarjev.
Nezgoda kolesarke
Češnjica — V petek, 3. junija, ob 20. uri se je v naselju Češnjica pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Debeljak (roj. 1926) iz Železnikov je peljal od Loga proti regionalni cesti. Z desne strani je tedaj pripeljala predenj kolesarka Metoda Gartner (roj. 1927) iz Železnikov, ki se ni prepričala, če je prednostna cesta prosta. Voznik je zaviral in odvijal v levo, vendar je kolesarko kljub temu zadel, da je padla in si zlomila roko in nogo.
Voznik neznan
Forme — Na regionalni cesti med Kranjem in Skofjo Loko se je v petek, 3. junija, ob 22.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila znamke opel rumene barve je zadel Frančiško Valančič (roj. 1927) iz Form, ki je prečkala cesto in pri tem ni opazila avtomobila. Voznik je po nesreči ustavil in povprašal, če je kaj hudega, vendar je Valančičeva sama vstala in zatrdila, da ni posledic. Šele kasneje je zdravnik ugotovil, da si je zlomila nogo. Za voznikom poizvedujejo.
Zavozil v pešce
Gorje — V petek, 3. junija, ob 22.30 se je na cesti tretjega reda med Bledom in Gorjami pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Franc Dolina r (roj. 1959) iz Sp. G o rij je peljal proti Bledu; pri hiši št. 8 je zapeljal v skupino pešcev, ki so stali na desni strani ceste. Pri tem sta bila ranjena, in sicer hudo Tomislav RadosavljaviČ in lažje Zoran Nešič, hudo ranjen pa je bil tudi voznik Dolinar.
Avtomobil na strehi
Lepence — V soboto, 4. junija, ob 4.30 se je izven naselja na. regionalni cesti v Lepencah pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Sašu Gantarju (roj. 1956) iz Naklega. Voznik je peljal od Bohinja proti Bledu in zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zvoziti dolgega in nepreglednega ovinka: zaneslo ga je v desno, nato je odvil v levo, kjer je trčil v obcestni zid, tako da se je avtomobil prevrnil na streho. V nesreči sta bili dve sopotnici lažje ranjeni, škode na vozilu pa je za 30.000 dinarjev.
Sopotnik umrl
Brnik — V nedeljo, 5. junija, je v ljubljanski bolnišnici umrl Jovan Nikoli* (roj. 1948) z Visokega. Poškodoval se je kot sopotnik v prometni nesreči, ki se je pripetila 3. junija ob 20.50 na cesti pri letališču Brnik. Voznik osebnega avtomobila Alojz Pelko (roj. 1944) z Visokega je malo pred odcepom za letališče zapeljal s ceste in trčil v prometni znak, od tu pa je avtomobil odbilo nazaj na cesto, kjer se je prevrnil.
L. M.
Ogenj v »tatri«
V petek, 3. junija, ob 19.40 je voznik tovornega avtomobila znamke tatra — avtomešalec, last SGP Gradbinec, tozd Jesenice, opazil, da se mu je med vožnjo vnel pogonski motor. Ustavil je in začel sam gasiti, pomagali pa so mu tudi prostovoljni gasilci z Gorjuš in Koprivnika in drugi. Škode na vozilu je za 300.000 dinarjev.
Pogorel čebelnjak
V četrtek, 2. junija, zvečer je zagorel čebelnjak Franc Krajnika iz Dovjega št. 5. Čebelnjak je pogorel, škode pa je za okoli 10.000 din.
NEUREJENO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE V MOJSTRANI - Za neurejeno avtobusno postajališče ob glavni cesti v Mojstrani ne kaže kriviti krajevno skupnost Mojstrana, temveč odgovorne,ki so*gluhi na proteste krajanov, naj se avtobusno postajališče uredi! Mojstrčanom je bilo že obljubljeno, da bo avtobusno postajališče urejevano hkrati z modernizacijo ceste. Podrtija ne kvari le videza in ne bode le številnih popotnikov, temveč ne nudi niti najmanjšega zavetja čakajočim na avtobus, kijih je vsak dan nekaj sto. (jk) - Foto: F. Perdan
Malomarnost za volanom
Lani je bilo na jeseniških cestah največ prekrškov zaradi nepravilne spremembe načina vožnje — Večja skrb vzgoji v prometu
Jesenice — Lani je bilo na cestah jeseniške občine za 2 odstotka več prometnih nesreč kot leto prej. Povečalo se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom in nesreč s težjimi in lažjimi poškodbami. Občinski sodnik za prekrške je obravnaval 967 zadev in kaznoval 56 inozemskih voznikov. Medtem ko je bilo leta 1975 največ prekrškov zaradi vožnje vozila pod vplivom alkohola (160), je bilo lani 192 prekrškov zaradi nepravilne spremembe načina vožnje, 154 voznikov je vozilo pod vplivom alkohola, 122 jih je bilo za volanom brez vozniškega dovoljenja, 102 voznika sta bila kaznovana zaradi neprimerne hitrosti, 77 jih je nepravilno prehitevalo, 73 izsiljevalo prednost in 247 kako drugače kršilo prometno varnost.
Tako je vedno več prekrškov zaradi nespoštovan ja prometnih znakov, prednosti in ukrepov ob spremembi načina vožnje kot posledica malomarnega odnosa voznikov.
Lani je bilo tako 342 prometnih nesreč. V 159 primerih so izrekli varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja in prepovedali izdati dovoljenje v 91 primerih.
Ker je zaskrbljujoče dejstvo, da je bilo največ nesreč zaradi nepravilnega prehitevanja, izsiljevanja prednosti in nepravilne spremembe načina vožnje, naj bi temu problemu posvetili vso skrb. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj bi predvsem za mentorje po šolah organiziral enodnevni tečaj iz prometne vzgoje, organiziral predavanja po srednjih in strokovnih šolah ter nadaljeval z organizacijo predavanj na roditeljskih sestankih. Vzgojiti tudi pešce kot najbolj številne koristnike ceste, izboljšati kvaliteto šolanja voznikov motornih vozil poiskali nove metode dela pri prometni vzgoji voznikov motornih vozil ter organizirati več tehničnih pregledov vozil na cesti. D. S.
Organizacija poslovnega
združenja
modna hiša
s TOZD Ljubljana,
Maribor, Osijek in Smederevo.
Poletje je pred nami in z njimi kopalna sezona, zato je Modna hiša pripravila za vroče dni izredno bogat in moderen asortimant lahke ženske, moške in otroške konfekcije oblačil, za plažo, zanimivih kopalnih oblek in kopalnih brisač, metražnega blaga ter ličnih galanterijskih artiklov.
Izbirali boste lahko med mladostnimi in umirjeno modnimi modeli, primernimi za vse starosti in postave. Za kvaliteto, modne kroje in dessene so poskrbeli vsi naši renomirani proizvajalci oblačil, ki so člani OPZ Modna hiša.
Kandidati za svetovno ( prvenstvo?
Predsednik komiteja za mladinsko smučanje FIS inž. Hubert Pirchner odlično ocenil VI. evropsko mladinsko prvenstvo v Kranjski gori — Brez smučišč na Vršiču je kandidatura za svetovno prvenstvo leta 1983 brezuspešna
JESENICE - Po poročilu sekretarja organizacijskega komiteja za Pokal Vi-tranc, člana FIS komiteja za svetovni in evropski pokal ter načrtovanje koledarja Vojteha Budineka, ki se je skupaj s predsednikom organizacijskega komiteja Pokal Vitranc udeležil XXXI. kongresa FIS v zimsko-Sportnem središču Bariloche v Argentini, je FIS komite za svetovni in evropski pokal poleg ostalih problemov obravnaval tudi preteklo sezono svetovnega pokala, število tekmovanj za svetovni pokal moških v letih 1979 do 1982 ter določil kandidate za finale svetovnega pokala 1980 do 1983. O poročilu bodo razpravljali člani predsedstva občinske konference SZDL Jesenice na svoji prihodnji seji.
VREME PONAGAJALO KRANJSKI GORI
Ko so na kongresu kritično ocenjevali minulo sezono, so se najbolj jezili na smuka v ZDA, saj nista bila zaradi premajhne visinske razlike regularna, iepala je propaganda, tako, da je bilo ob progi le nekaj sto gledalcev. Za smuk v Havenlev Vallev niso priznali FIS točk, nekaj nepravilnosti pa je bilo tudi pri nekaterih drugih tekmovanjih minule sezone. Ob odpadlem tekmovanju v Kranjski gori so menili, da je bila odpoved upravičena predvsem zaradi vremenskih neprilik. Strinjali so se, da Kranjska gora v naslednji sezoni zaradi odpadlega tekmovanja organizira eno tekmovanje za svetovni pokal.
Na seji komiteja za alpsko smučanje FIS je inž. Hubert Pirchner, predsednik komiteja za mladinsko smučanje FIS, laskavo ocenil organizacijo VI. evropskega mladinskega prvenstva marca letos v Kranjski gori in s tem dal kranjskogorskim organizatorjem vse priznanje.
KANDIDATURA ZA FINALE SVETOVNEGA POKALA
Pri načrtovanju itevila tekmovanj molkih za svetovni pokal v letih od 1979 do 1982 naj bi bilo največ tekmovanj v Franciji. Od Štirih tekmovanj sta letno dve tekmovanji v Val d'Iseru, ki je edini evropski center, ki lahko priredi svetovni pokal v začetku decembra. Od naSih treh tekmovanj je prvo predvideno februarja 1979, natančnejši koledar pa bodo pripravili kasneje.
Menili so se o tekmovanjih v finalu svetovnega pokala, za katere je kandidirala tudi Kranjska gora. Leta 1978 naj bi bilo v Arosi v Švici, leta 1979 v Furanu na Japonskem, leta 1980 v ZDA, leta 1981 v Avstriji, leta 1982 v Kanadi in leta 1983 v Kranjski gori. Predsedstvo FIS tri leta pred posameznim finalom določi dva inšpektorja za pregled kraja, ki mora imeti progo za veleslalom in paralelni slalom na področju, kjer je okoli 20. marca dovolj snega, dovolj hotelskih zmogljivosti v najmanj B kategoriji, kjer je zagotovljena realizacija TV prenosov za Evrovizijo in urejen tiskovni center za 150 do 200 poročevalcev.
REZERVNE PROGE NA VRSlCU
Kranjska gora že zdaj izpolnjuje vse pogoje, nima le rezervnih prog, ki naj bi jih zgradili na Vršiču. Za paralelni slalom je
rezervna proga na plazu nasproti Tičai* jevega doma, kjer je možen tudi veleslalom. Na Vršiču naj bi bila prireditev lft če v Kranjski gori ne bi bilo dovolj sneg*-
Na kongresu niso obravnavali kandidatur za svetovna prvenstva za leto 1982. Z* svetovno prvenstvo v alpskem smučanju za leto 1982 so le evidentirali BriancoO v Franciji, Heavenly Valley v ZDA in Kranjsko goro. Kandidature morajo biti prijavljene za naslednji FIS kongres, ki bo maja 1979 v Niči, nacionalne smučarske zveze pa morajo prijaviti kandidaturo do marca 1978. leta.
Se letos se bo tako potrebno odločiti, č« j Kranjska gora kandidira za svetovno < prvenstvo. Ce se do začetka prihodnjega leta ne bodo začela urejevati smučišča n* Vršiču, je kandidatura najbrž brezupeSna.
D. Sedej
Doslej najboljša uvrstitev Tržiča
S tekmovanjem so končali tudi republiški ligaši v moSki konkurenci. RokometaSi Tržiča so v zadnjem kolu premagali Polet I 28:23 (15:10) in osvojili odlično tretje mesto, kar je doslej najboljSa uvrstitev tržiSkih rokometašev v prvenstvenem tekmovanju. Naslov prvaka pa je zanesljivo osvojilJadran, ki je tako postal drugoligaS.
V II. Zvezni ligi za moSke je Jelovica izgubila v Senju z 21:23 (13:11). Rokometa-šice Alplesa pa so izgubile v Varaždinu s Koko s 15:22 (9:9). V moški konkurenci so do konca prvenstva Se dve koli, ženske pa bodo odigrale zadnje kolo. Jelovica bo v prihodnjem kolu igrala z Inlesom, Alples pa se bo doma pomeril s Partizanom. J. J.
Pokal Tržičanom
V Cerkljah je bil v sredo četrti memorialni rokometni turnir Petra Remica, na katerem »0' nastopile ekipe Jelovue, Tržiča, Gor. sejma i" Krvavca. V prvi tekmi so rokometaSi TržiČJ povsem nadigrali ekipo Krvavca, drugoliga*; Jelovica pa je premagal Gor. sejem s petimi goli; razlike. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili ekipi občinske lige Gor. sejma in Krvavca! Zasluženo so zmagali rokometaSi Krvavca V tekmi za prvo mesto in prehodni pokal pa so rokometaSi Tržiča s hitro in dinamično igfl> premagali borbeno ekipo Jelovice in osvojili prvič prehodni pokal, ki ga jim je izročil Jane« Oblak predsednik ŠD Krvavec. Najbolji strelec turnirja je bil Peternel (Jelovica) I golov, vse tekme pa sta zelo dobro (preci 1OO gledalci) sodila Huniar (Kranj) in Bartol (Naklo).
Rezultati: Krvavec : Tržič 8:23 (4:10), GoM sejem: Jelovica 16:21 (5:13), Gor. sejem: Krvavec 15:21 (6:8), finale Tržič: Jelovica 20:iS (14:6).
J. Kuhar
Množično pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije
V nedeljo, 5. junija, je bilo v Kranju kotirano XV. pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije v organizaciji Šahovskega društva Kranj. Turnir je imel obeležje 35-let niče ustanovitve pionirske organizacije Slovenije, jubilejev tovariša Tita in Zveze komunistov. Pokrovitelj tekmovanja je bila tovarna Iskra. Pri izvedbi turnirja je sodelovalo I udi Društvo prijateljev mladine Kranj. Tekmovanje je bilo v štirih kategorijah. Skupaj je nastopilo H4 mladih, iz številnih krajev Slovenije. Spremljalo pa jih je već kot 10 mentorjev.
Končni rezultat:
Mlajše pionirke: 1. Sekolovnik Mira (Dravograd) 1« točk (od 19 možnih); 2. Horvat Lidija (Juršinci) 15,5; 3. Sifrer Irena (Slivnica) 15; 4. Podboj Helena (Preserje) 13,5; 5. Jeromel Majda (Maribor) 13.5 itn.
Mlajši pionirji: t. Zmauc Tomaž (Ptuj) 15,5 točk (od 19 možnih); 2. Majcenovič Dušan (Kidričevo) 15; 3. Brinovec Franci (Celje) 15; 4. Mevlja Boris (Koper) 13,5; 5. Mohr Jure (Maribor) 13 itn.
Starejše pionirke in pionirji so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu. Pri pionirkah je bila z veliko premočjo prva Borštar S. (Križe) 9 točk, sledile pa so ji 2. Kr-eže T, (Hoče) 7,5; 3. Sakel-šek S. (Hoče) ti; 4. Kovač M. (M. Sobota) 5,5; 5. Lap V. (Komenda) 5,5 itn.
Starejši pionirji so se zagrizeno borili za prv« mesta. Z nekaj več sreče je zmagal Kecič I (Postojna) 7.5 točke; 2 Jerič S. (Borovnica) "; 3. Stavanja' M. (Maribor) 7; 4. Bumbar H ( K ran j) 7; 5. Božič S. (K ran j) 5,5 itn.
Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli ličil« medalje, vsi udeleženci pa diplomo. Za naj' boljše je bilo tudi nekaj praktičnih nagrad.
Turnir je uspel, vendar ne preveč v koriš' Gorenjcev, Izkušnje so vsekakor dragocen« napotilo za še bolj zavzeto delo z mladimi šahisti, samim tekmovalcem pa vzpodbuda z« še vztrajnejše priprave na prihodnje spopade n> M poljih. Največ uspeha so imeli mladi šahisti iz mariborskega področja.
Med prvenstvom so mentorji odigrali hitro-potezni turnir, na katerem je zmagal Antofl Rakovec (Kranj). «
Šahovskemu društvu Kranj gre pohvala za prizadevanje pri uveljavitvi pionirskega in mla-i r dinskega šaha. Lanskoletni organizaciji mla; v (finskega republiškega prvenstva je dodal zdaj j še pionirsko. Želeti je Se to, da bi organizacijski J utrditvi društva sledil nov uspeh mlade gene- ^ racije šahistov in da bi se ta delavnost prenesla v v osnovne celice organizirane šahovske igre na fl Gorenjskem, v šolske krožke. Ustvariti bo treba ^ pogoje ne le za množično igro, marveč tudi z8 v kvaliteten napredek mladih šahistov.
S. Bavdek
Ob 35-letnici slovenske pionirske organizacije in v počastitev letošnjih veliki^ jubilejev je bilo v Kranju pod pokroviteljstvom Iskre letošnje prvenstvo S*i Slovenije v šahu za pionirje. V konkurenci starejših pionirk je premočn6 zmagala učenka križke OŠ Kokrškega odreda Bostarjeva. — *h). Foto'-F. Perdan
M
c
Medklubski plavalni miting Kranj Ti
3
Dobri dosežki in štirje rekordi
KRANJ — V letnem bazenu je bil domači Plavalni kolektiv Triglav organizator med-jUubakega plavalnega mitinga. Nastopilo j* 160 tekmovalcev in tekmovalk zagreb-*ke Mladosti — OKI, Ljubljane in domačih Predstavnikov.
. V vseh Štirih kategorijah — mlajši pionirji B 'n A, starejši pionirji ter mladinci in člani — so J'li doseženi odlični rezultati tako v moški kot 'enski konkurenci. Vseeno pa lahko izdvojimo 'r> državne rekorde za mlajše pionirke B ter Hov republiški rekord SK Hrvaške. Novi rekor-"erki med mlajšimi pionirkami B sta domačinki ^Velt Rebolj in Mateja Kosimik. Prva je nova državna rekorderka na 400 m kravi in v vmesnih 200 m. druga pa na 200 ni hrbtno. Novi hrvaški absolutni rekorder je Darko Milečki. Je najhitrejši hrvaški predstavnik na 400 m kravi. Med to pisano plejado izvrstnih plavalcev SR "•"Vaške in SR Slovenije je nastopil tudi trenutno naš najboljši plavalec Kranjčan Borut Petrič. Borut je nastopil na 400 m kravi, 200 m delfin in 200 m mešano. V vseh treh disciplinah Je dokazal, da tu nima prave konkurence, saj je 2 lahkoto osvojil vsa tri prva mesta.
Rezultati — mlajši pionirji B: 400 m kravi: l. Marenčič 5:49,51. 2. Bešter (oba Triglav) 5:50,13, 3. Kenda (Ljubljana) 5:50,36, 200 m prsno: 1. Šolar 3:20,64, 2. Pintar 3:27,72, i- Knap (vsi Triglav) 3:35,71, 200 m hrbtno: 1. Covid (Mladost) 3:04,13, 2. BeSter 3:04,77, 3. Pintar (oba Triglav) 3:09,13, 200 m delfin: 1.
Covič (Mladost) 3:19,91, 2. Brinovec (Triglav) 1:33,26, 200 m mešano: 1. Šolar (Triglav) 3:08.09, 2. Kenda (Ljubljana) 3:16,04, 3. Sever (Mladost) 3:18.19, mlajši pionirji A: 400 m kravi: 1. Celar (Triglav) 5:10,65, 2. Felkel 5:11,11, 3. Alfirevič (oba Mladost) 5:11,47, 200 m prsno: 1. Jocič 3:08.40, 2. (Vrne (oba Triglav) 3:18,07. 3. Talki.' (Mladost) 3:20,**. 200 m hrbtno: I. Kadoič 2:57,29, 2. Veličkovič 2:59,59, 3. Celar (vsi Triglav) 3:04,63. 200 m delfin: 1. Alfirevič (Mladost) 2:45,04, 2. Rus (Triglav) 2:46,50, 3. Gaiiffl (Mladost) 3:00,62. 200 m mešano: 1. Rus (Triglav) 2:53,76, 2. Felkel 2-57.95, 3. Sever (oba Mladost) 2-59,10. 8t. pionirji: 400 m kravi: 1 I). Petrič (Triglav) 4:47.25. 2. B. Ševo (Mladost) 4:51,71. 3. Botteri (Ljubljana) 4:59,16, 200 m prsno: 1. Kokolj 2:57,43, 2. Mejač (oba Ljubljana) 3:09.57. 3. Pezo (Mladost) 3.11.37. 200 m hrbtno: 1. B. Sevo 2:33,83, 2. Zurie 2:37.43. 3. Družic (vsi Mladost) 2:42,25, 200 m delfin: 1. B. Ševo (Mladost) 2:36,04,2. D. Petrič (Triglav! 2:36,60, 3. Botteri (Ljubljana) 2:44,34, 200 m mešano: 1. Sevo (Mladost) 2:37,57, 2. D. Petrič (Triglav) 2:41,60, 3. Kokolj (Ljubljana) 2:41,60, člani in mladinci: 400 m kravi: 1. B Petrič (Triglav) 4:17,93, 2. Milečki 4:21,10 (absolutni rekord SRH), 3. Momič (oba Mladost) 4:46,26, 200 m prsno: 1. Popovič (Mladost) 2:47,31, 2. LauS (Ljubljana) 2:57,31, 3. Kardun (Mladost) 2:59,27, 200m hrbtno: 1. Srot (Ljubljana) 2:41,63, 2. Romič (Mladost) 2:42,86, 3. Vilar
V letnem bazenu so plavalci kranjskega Triglava z mednarodnim pionirskim dvobojem vrst Slovenije in Julijske Krajine-Benečije in medklubskim mitingom v soboto in nedeljo odprli letno sezono, ki pa bo s prireditvami v gorenjski metropoli bogata. V obeh dneh se je tu zvrstilo nad 220 tekmovalcev in tekmovalk. V sobotnem nastopu so zunaj konkurence nastopili tudi plavalci na 1500 m kravi in plavalke na 800 m kravi, (-h), Foto: F. Perdan
Tradicionalni pionirski mednarodni plavalni dvoboj
J
Zmaga kar s 24 točkami
razlike
3
rvS S
i 7; H
?n< taj-
risi •no
imJ z» nI
isti
rotor «
da-da-daj ski nesla
n* i-ba
/,»
čn«
KRANJ — V tukajšnjem letnem bazenu •o plavalci in plavalke Slovenije in Julijske Krajine-Benečije s tradicionalnim dvobojem pionirskih vrst - letnik 1963/64 — odprli v gorenjski metropoli letošnjo poletno plavalno sezono.
Mladi pionirji SR Slovenije so bili na tem dvoboju odlični, saj so svoje italijanske vrstnike premagali - zadnji dvoboj v Tr-■tu se je končal neodločeno - kar s štiriindvajsetimi točkami razlike. Izid dvoboja 8R Slovenija : Julijska Krajina-Benečija »4:70.
Uspešno delo plavalne šole za odrasle
RADOVLJICA - Komisija za šport in rekreacijo pri OSZS in TKS Radovljica je v °kviru programa športno rekreacijskih "Ker radovljiških sindikatov organizirala X "oesecu aprilu v zaprtem bazenu hotela "•"ajaki dvor Radovljica plavalno Solo za v*e tiste člane sindikata, ki v mladih letih n>so imeli možnosti za učenje plavanja. ^eprav je bila plavalna šola za odrasle * Radovljici tokrat prvič organizirana, je "^d zaposlenimi vzbudila zelo veliko zani-t i?^e"  ^rUave članov sindikata so bile
ako številne, da v prvi tečaj zaradi omejenega števila glede na velikost bazena °i8o mogli sprejeti vseh kandidatov. Zato
o se odločili, da plavalno šolo za odrasle Ponovijo v mesecu maju in še jeseni.
.^rvo šolo za odrasle neplavalce je obiskovalo 64 kandidatov, od tega 54 žensk in
0 bili razdeljeni v osem skupin. Vsaka . *upina je imela strokovnega voditelja in Je imela dvakrat tedensko po eno uro in-•^nzivne vadbe tako, da je za posamezno lupino kandidatov šola trajala skupaj i" Ur intenzivne vadbe. Povedati moramo, r* »o vsi kandidati, tudi tisti nad 40 let sta-
°*ti, katerih je mimogrede povedano bilo H'-Jveč, pokazali pri učenju veliko volje in
*trajnosti tako, da se je v plavalni šoli za 2, ""le od 64 kandidatov naučilo plavati j8 članov sindikata. Najstarejši med njimi Je bil star 53 let.
Ob zaključku plavalne šole so vsi udeleže« prejeli trim značko plavalca in spri-
Nedvomno gre velika zasluga za tako rJPešen zaključek prve plavalne šole za j^asle v Radovljici tudi prizadevnim va-jT**ljem članom društva pedagogov tele-lQc kulture Radovljica in tudi kolektivu Vsi*'® Grajski dvor, ki je kot svoj prispe-k razvoju športne rekreacije občanov v^dil za plavalno šolo brezplačno uporabo **ena.
<j ^a koncu naj povemo, da trenutno v Ra-o^ljici poteka že druga plavalna šola za C*ra»le, ki jo obiskuje novih 64 kandidatov \ 4a je bi|0 gtevilo prijav še mnogo večje. H*1dar bodo plavalno šolo za odrasle po-0yHo organizirali v jeseni in preko zime.
V. Matjašič
V moškem delu so naši mladi pionirji zadeli v črno, saj so zmagali v vseh sedmih disciplinah, pri ženskah pa sta nam polno zmagoslavje skalili Frangipanijeva, ki je zmagala na 100 m hrbtno in Belleli na 100 m delfin ter štafeta na 4 x 100 m mešano. V poplavi dobrih rezultatov je edini rekord padel na 100 m kravi za pionirke. Mariborčanka Sabina Merhar je z 1:04,42 popravila jugoslovansko znamko za starejše pionirke. Izven konkurence sta na 1500 m nastopila tudi Borut Petrič ter Zagrebčan Darko Milečki. Borut je plaval 16:47,69, Milečki pa je s 17:04,20 postavil absolutni rekord SR Hrvatske.
Rezultati: pionirji 400 m kravi: 1. Vozel 4:44,97, 2. D. Petrič (oba Slovenija) 4:46,26,
3. Frančese 4:56,33, 4. Lazzarich (oba Julijska Krajina) 5:01,80, 200 m hrbtno: 1. Brlič (Slovenija) 2:52,39, 2. Gobbo (Julijska Krajina) 2:52,39, 3. Kokolj (Slovenija) 2:59,55,
4. Denese (Julijska Krajina) 3:06,13, zunaj konkurence Gabršek (Velenje) 3:03,40, 100 m hrbtno: 1. Novak 1:08,27, 2. Kos (oba Slovenija) 1:09,99, 3. Bonadei 1:11,12, 4. Losurio (oba Julijska Krajina) 1:12,28, 200 m mešano: 1. Vočko 2:40,58, 2. Kos (oba Slovenija) 2:46,37, 3. Gobbo 2:46,37, 4. Frančese (oba Julijska Krajina) 2:46,60, 100 m kravi: 1. Agrež (Slovenija) 1:01,53, 2. Surza (Julijska Krajina) 1:03,79, 3. Drnač (Slovenija) 1:06,59, 4. Losurio (Julijska Krujina) 1:09,46, 100 m delfin: 1. Vozel (Slovenija) 1:08,84, 2. Lesa (Julijska Krajina) 1:10,15, 3. I). Petrič (Slovenija) 1:13,27, 4. Lazzarich (Julijska Krajina) 1:21,50, 4x 100 m mešano: 1. Slovenija (Novak, Brlič, Vozel, Agrež) 4:41,87, 2. Julijska Kraji-na4:51,29;
pionirke: 400 m kravi: 1. Kolenc (Slovenija) 5:02,45, 2. Innedorfer 5:03,73. S. Schrofar (obe Julijska Krajina) 5:13,00, 4. Močnik (Slovenija) 5:17,30, 200 m prsno: l. M. Rodič (Slovenija) 2:55,70, 2. Bastiani (Julijska Krajina) 2:56,81, 3. Bradaška (Slovenija) 3:05,20, 4. Andori (Julijska Krajina) 3:09,20, 100 m hrbtno: 1. Frangi-pane (Julijska Krajina) 1:14,32, 2. Kolenc (Slovenija) 1:17,08, 3. Bartolini (Julijska Krajina) 1:21,09, 4. Burja (Slovenija) 1:22,79, 200 m mešano: 1. M. Rodič (Slovenija) 2:41,82, 2. Gionolla 2:42,44, 3. Frangi-pane (obe Julijska Krajina) 2:47,09, 4. Močnik (Slovenija) 2:50,41, zunaj konkurence Dvoršak (Triglav) 2:48,54, 100 m kravi: 1. Merhar (Slovenija) 1:04,42 (rekord SFRJ za st. pionirke), 2. Zanzaro (Julijska Krajina) 1:06,33, 3. Kolman (Slovenija) 1:09,82, 4. Innedorfer (Julijska Krajina) 1:09,82, 100 m delfin: 1. Belleli 1:09,96, 2. Cudicio (obe Julijska Krajina) 1:11,63, 3. M. Rodič 1:15,99, 4. Močnik (obe Slovenija) 1:18,51, 4 x 100 m mešano: 1. Julijska Krajina (Frangipane, Bastiane, Belleli, Zanzaro) 5:01,01, 2. Slovenija (Kolenc, M. Rodič, Močnik, Merhar) 5:04,64;
zunaj konkurence — moški: 1500 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 16,47,79, 2. Milečki (Mladost) 17:04,20 absolutni rekord SRH), ženske - 800 m kravi: 1. Praprotnik 11:07,06, 2. K. Berložnik 11:39,56, 3. I. Draksler 11:44,51, 4. Jugovic (vse Triglav) 12:06,26. D. Humer
(Ljubljana) 2:44,05, 200 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 2:18.19, 2. Milečki 2:20,39, 3. Grgurič (oba Mladost) 2:20,92, 200 m meSano: 1. B. Petrič (Triglav) 2:24.38, 2 Milečki 2:25.70, 3. Popovič (oba Mladost) 2:31,53:
mlajše pionirke B: 400 m kravi: 1. Rebolj 5:36,34 in na vmesnih 200 m 25(5,40 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 2. Valjavec 6:08,28, 3. Jereb (vse Triglav) 6:15,75, 200 m prsno: 1. Kosirnik (Triglav) 3:15,67, 2. Božič (Mladosti 3:44,64, 3. Opra (Ljubljana) 3:49,96, 200 m hrbtno: 1 Kosirnik (Triglav) 2:58,02 (rekord SFRJ za ml. pionirke B), 2. Sojer (Ljubljana) 3:06,90, 3. Bjedov (Mladost) 3:20,59, 200 m delfin: 1. Jugovic 3:23.56. 2. Jereb (obe Triglav) 3:37.26, 200 m meSano: 1. Jugovic 3:05,28, 2, Rebolj (obe Triglav) 3:14,44, 3. Bjedov (Mladost) 3:20,05, mlajše pionirke A: 400 m kravi: 1. O. Avbelj (Ljubljana) 5:27,94, 2. Dvoršak (Triglav) 5:32,06, 3. I. Avbelj (Ljubljana) 5:32,69, 200 m prsno: 1. Tisa-nič (Mladost) 3:01,95, 2. Praprotnik 3:12,07, 3.Pajntar (obe Triglav) 3:18,89, 200 m hrbtno:
1. Dvoršak 2:56,01, 2. Poljka 2:57,80, 3. Praprotnik (vse Triglav) 3:01,32, 200 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 2:57,05*. 2. Trčelj (Ljubljana) 3:54,79, 200 m mešano: 1. Tisanič (Mladost) 2:51,51, 2. Poljka (Triglav) 3:23,65, 3. Vr-hovec (Ljubljana) 3:52,30, st. pionirke: 400 m kravi: 1. Kolman 5:21,88, 2. K. Berložnik (obe Triglav) 5:29,91, 3. Sušnik (Ljubljana) 5:40,59, 200 m prsno: 1. Bradaška (Triglav) 3:06,91, 2. Plahutnik (Mladost) 3:12,49, 3. Vrhinc (Ljubljana) 3:22,83, 200 m hrbtno: 1. I. Drakslet (Triglav) 2:53,08, 2. Sušnik (Ljubljana) 3:12,97, 200 m delfin: 1. K. Berložnik (Triglav) 2:58,18, 200 m mešano: 1. Kolman 2:56,62, 2. Bradaška (obe Triglav) 2:56,69, 3. Perkovič (Mladost) 2:59,02, članice in mladinke: 400 m kravi: 1. Sojer (Ljubljana) 5.40,55, 200 m prsno: 1. Štembergar (Triglav) 2.57,99,
2. Pauvkovič (Mladost) 3:06,41, 200 m hrbtno: 1. Vehovec (Ljubljana) 2:52,53, 200 m delfin: 1. Štembergar (Triglav) 2:44,14, 200 m mešano: 1. Štembergar (Triglav) 2:38,85, 2. Marko-vič 2:47,24, 3. Vehovec (obe Ljubljana) 2:48,98.
D. Humer
Plavalci sindikatov na startu
KRANJ - V zimskem bazenu bo v sredo in četrtek ponovno živahno, saj se bodo plavalci kranjskih sindikalnih organizacij borili za najboljša mesta na enajstih letnih občinskih sindikalnih igrah. Start žensk bo v sredo ob 16. uri - prijave za oba dni sprejemajo Se do 15. ure na bazenu - ekipni lanskoletni naslov pa branijo plavalke Planike.
Dan pozneje ob 16. uri (četrtek) pa bodo svoj prvi nastop opravili moški. Tu ekipni naslov brani Projekt - sedaj Gradbinec -ki je bil lani prvi tudi v vseekipni plavalni uvrstitvi. dh
■Tradicionalne pete športne igre konference sindikata Kliničnega centra Ljubljana so bile v športnem parku na Golniku. Za jesen pripravljajo podobno srečanje in tekmovanje vseh bolnišnic Slovenije. — Foto: F. Perdan
Po Srbiji ekipno Sava
Kolesarji kranjske Save so spet zabeležili lep uspeh. Tokrat so zasedli prvo mesto med desetimi uvrščenimi ekipami na etapni dirki po Srbiji, kjer je skupaj tekmovalo 61 jugoslovanskih kolesarjev.
V prvi etapi od Beograda do Kragujevca (119 km) je zmagal Marinkovič (Beograd), 2. je bil Rogovec Frelih, v skupini devetih najboljših pa je bil tudi Savčan Rakuš. Druga etapa je bila dolga 60 km, pot pa je vodila od Kragujevca do Cačka. Zasledovalcem sta zbežala Bobovčan in Kraker, ki sta obdržala 1. in 2. mesto vse do cilja. Tretja etapa je potekala od Cačka do Kru-ševca (98 km), zmagal pa je Bedekovič (Zagreb M. C). Odlično 5. mesto je zasedel Udovič, ostali Kranjčani pa so prišli v cilj s skupino. Zadnja, četrta etapa je vodila od Kruševca do Niša, dolga pa je bila 147 km. Zmagal je spet Marinkovič, 3. je bil Kraker, ostali pa so prišli s skupino.
Končni vrstni red — posamezno: 1. Frelih (Rog), 6. Rakuš, 7. J. Valenčič, 10. Udovič, 16. Kraker, 19. Pečnik (vsi Sava); ekipno: 1. Sava, 2. Rog, 3. Radnički. H. J.
Mladinci za pokal Siporeksa
V nedeljo so se na kolesarski prireditvi v Pulju za čim boljša mesta potegovali mlajši in starejši mladinci. Pri mlajših mladincih (proga je bila dolga 70 km) je pokal Siporexa osvojil Rogovec Herlec, medtem ko sta bila Kranjčana Bobnar in Svetelj 5. oziroma 16.
Starejši mladinci so morali prevoziti 120 km. Zmagal je Turk (Novo mesto), 6. je bil K oz jek, 7. Cuderman, 12. Sosič (vsi Sava).
H. J
Strelsko tekmovanje v Cerkljah
Cerklje — Strelska družina »Tabor« je organizirala v počastitev Titovih iu partijskih jubilejev tekmovanje v streljanju z zračno puško na območju Cerkelj za tri članske ekipe delovnih organizacij, druStev, ustanov in družbenopolitičnih organizacij. Nastopilo je 17 ekip, tekmovanje pa je bilo na avtomatskem strelišču v Zadružnem domu v Cerkljah. Škoda je, da se tekmovanja niso udeležeile vse organizacije cerkljanskega območja, kar bi še dvignilo kvaliteto tekmovanja. Prvo mesto je prepričljivo osvojila ekipa ŠD »Krvavec« Cerklje s 478 krogi pred družino »Alfonza Kern« iz Cerkelj s 459 krogi in Lovsko družino Cerklje I s 457 krogi; četrti so bili učenci OŠ Davorin Jenko s 405, peti pa mladinci OO ZSMS Cerklje s 399 krogi. Med posamezniki, nastopilo jih je 50, je prvo mesto osvojil Alfonz Kern s 183 krogi pred Milico Brezar s 182 in Darkom Ogrin s 180 krogi. Četrti je bil Ludvik Stare s 163. peti Janez Prosenc s 162, Sesti Peter Slatner s 155, osmi Rudi Velkavrrfs 153, deveti Vinko Janežič s 149, deseti Janez Oblak s 147 krogi itd.
J. Kuhar
Golnik najboljši
Na športnih igriščih na Golniku so bile V. letne športne igre delavcev Kliničnega centra Ljubljana, kjer so imeli največ uspeha Golniča-ni. Tudi letos so zmagali v vseekipni konkurenci osmih panog. Na tekmovanju je nastopilo več kot 600 športnikov in športnic iz 29 TOZD.
V posameznih panogah so bili najboljši: odbojka — moški: 1. Golnik, ženske: 1. Golnik, košarka — moški: 1. Stomatologija, ženske: 1. Transfuzija, mali nogomet: 1. Patologija, kegljanje — moški: 1. Tehnične službe I, 3. Golnik,
ženske: 1. Golnik, streljanje — moški 1. Petrič (Psihiatrija), 2. Poglavšek, 3. Jereb (oba Golnik), ženske: 1. Obrenovič (Interna), 3. Cančar (Golnik), namizni tenis — moški: 1. Petročnik (Prehrambena), ženske: 1. Kokalj (Interna), kros: - moški do 30 let: 1. Pavliha (Tehnične službe), od 31. do 40: 1. Marion (Stomatologija), 41 do 50: Peternelj (Psihiatrija), nad 50 let: 1. Zofič (Psihiatrija), šah - moški: 1. Sila (Psihiatrija), ženske: 1. Milanovič (Mikrobiologija), 3. Kovačič (Golnik). J. J.
KK Simon Jenko ponovil uspeh
Kranj — Pred kratkim se je končalo občinsko kegljaško tekmovanje. Organizator občinske kegljaške lige je komisija za kegljanje pri TKS Kranj, ligo pa je zelo solidno vodil in bil tudi eden pobudnikov le-te Marjan Piču-lin.
Letos je sodelovalo 6 ekip v A ligi in 10 ekip v B ligi. Iz A lige je po pričakovanju izpadla ekipa Preddvora, ki tudi v kvalifikacijskem delu za obstanek v A ligi ni pokazala prave borbenosti. V A ligo se je neposredno uvrstil Borec, iz kvalifikacijskega dela pa ekipi Elektro in Sava B.
Prvak občinske A lige je tako že drugič
zapored postala ekipa Simona Jenka iz P odreče in tako ubranila prehodni pokal iz lanskega leta.
Izidi zadnjega kola: Merkur : Simon Jenko 2339 : 2517, Sava : Preddvor 2476 : 2401, Krvavec : Iskra 2520 : 2485.
Lestvica:
Simon Jenko 10 8 0 2 16 +413 Krvavec 10   7   0   3    14    - 20
Iskra 10   6   0   5    10 +219
Sava 10   4   0   6     8    - 31
Merkur 10   4   0   6     8 -239
Preddvor 10   2   0   4     4 -342
L. Glavač
Novice iz regijskega
centra za košarko
Izvršni odbor je na peti redni seji spreiel dogovor, da bodo prvaki v posameznih mladinskih in kadetskih regijskih ligah nosilci regijske reprezentance za nastop v polfi-nalnem tekmovanju SRS. Do te odločitve so pripeljali Se nerazčiščeni odnosi posameznih telesnokulturnih skupnosti na Gorenjskem, od katerih ni odgovora glede for-
miranja Gorenjskih reprezentanc in financiranja.
Pregledali so delo ženskih članskih selekcij in podprli stališče reprezentance Škofje Loke in Jesenic, da bi v primeru uvrstitve ženske koSarkarske ekipe v prvo zvezno ligo, ti dve združili. Do prihodnje seje bo potrebno izdelati program ženske selekcije ter sklicati posvet s predstavniki TKS Škofje Loke ter TKS Jesenic, da se dogovorijo o skupnem financiranju članic, izvršni odbor pa bo pripravil program dela za članice.
Izvršni odbor je dal priznanje občinskim selekcijam Škofje Loke in Jesenic, ki so na republiškem tekmovanju ŠŠD za pionirje in pionirke osvojili drugo oziroma prvo mesto.
čm
Kranjčani zmagovalci AŠP Slovenije
Celje - V četrtek je bilo na stadionu Borisa Kidriča finalno tekmovanje za Atletski šolski pokal Slovenije za osnovne šole, v katerem je moška reprezentanca Kranja z zasluženo zmago dosegla velik uspeh. Ob odličnih uvrstitvah posameznikov (v finalu je v posameznih disciplinah tekmovalo po 15 najboljših pionirjev in pionirk Slovenije) se je z odličnim rezultatom in prvim mestom izkazala tudi štafeta 4x KK) m. Ženska ekipa je zasedla 4. mesto, edino zmago za Kranj pa je dosegla Renata Kuri v teku na 60 m. Tokrat je dokazala, da je trenutno najhitrejša pionirka v Sloveniji. Poleg reprezentance Kranja so gorenjske občine zastopali tudi posamezniki iz Radovljice in Tržiča. Pokale je zmagovlanim ekipam podelil sekrtetar RC ŠŠD Tinček Rozman.
REZULTATI: pionirji - 60 m: 1. Kožar (Ce) 7,3, 2. Bačar 7,4, 4. Skaza (oba Kranj) 7,5, 6. Majer (Radovljica) 7,8, Kuhar (Tržič 7,9; 600 m: Juteršek (Ce) 1:28,9, 11. Juran-čič 1:34,6, 12. Frelih (oba Kr) 1:34,7; daljava: l.Dobravc (Nm) 605, 7. Pevec (Kr) 570, 11. Markič (Tržič) 534, 14. Slak (Kr) 516; višina: 1. Apostolovski (Lj-Šiška) 178, 2. Bedenc 175, 4. Margetič (oba Kr) 172, 5. Kraševcc (Tržič) 172, 7. Ziherl (Kr) 166; Krogla: l. GaSpirc 13,52, 2. Hudobivnik (oba Kr) 13,41; 4X 100 m: 1. KRANJ 46,8, 2. Žalec 48,0, 3. N. mesto 48,4; vrstni red: I. Kranj 933, 2. N. mesto 898. 3. Ljubljana-SiSka 724, 4. Ljubljana-Vič 680, 5. Žalec 610,6. Celje 583 točk.
Pionirke - 60 m: 1. Kuri (Kr) 8,0,.. .Tre-ven (Kr) 8,5; 400 m: 1. Poteko (Ce) 58.9,...
Valančič 65,6, Sušnik (obe Kr) 67,4; daljava: 1. Kralj (Nm) 521, 4. Ribnikar (Tržič) 503, 5. Premrou (Kr) 500, 14. Kovač (Kr) 448; višina: 1. Šištaršič (Nm) 155, 3. Sušnik 146, 6. Rant (obe Kr) 143, 8.-13. Rozman (Tržič) 135; krogla: 1. Ritlop (Mb) 12,60, 3. Nečimer (Kr) 10,94, 11. Skvarča (Kr) 9,18, 17. Boncel 8,40, 18. Aljančič (obe Tržič) 8,16; 4 x 100 m: 1. Maribor 52,8, 2. Kranj 53,0, 3. Žalec 53,3; vrstni red: 1. Maribor 862, 2. Celje 860, 3. Novo mesto 827, 4. Kranj 778, 5. Nova Gorica 737, 6. Tolmin 633 točk. I.Kavčič
Občinsko prvenstvo v atletiki
Na stadionu na Bledu bo 10. in 11. junija s pričetkom ob 16 uri že 14. tradicionalno občinsko prvenstvo v atletiki. Člani m mladinci bodo nastopili v tekih na KK) in KKM) oziroma 1500 m. v metih diska, krogle in kopja, skoku v visino in daljino ter v štafeti txl(M) m Članice in mladinke pa v teku na 60 in 600m, v metu krogle, skoku v viSino in daljino ter v štafeti 4X100 m Prijav« sprejema ZTKO Radovljica do četrtka, 9. junija Atleti pa se bodo lahko prijavili tudi pred samim startom. Tekmovanj« je tudi ekipno. Ekipa, ki zbere po finskih tablicah največje število točk, postane občinski prvak za leto 1977. M F.
Občinska reprezentanca Kranja je bila letos najboljša na finalu za atletski šolski pokal Slovenije za osnovne šole. Foto: M. Grilc
Jeseniški aparat že obratuje
Akcija za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ki so jo predlagale naše bralke in je dobila izredno ugoden in širok odmev po vsej Gorenjski, se bliža kraju. Aparata sta kupljena in sta v začetku aprila prispela. Eden v jeseniško bolnišnico, kjer so pravočasno vse pripravili za poskusno delo, drugi pa v kranjski zdravstveni dom. Tukaj pa prostorov še ni.
Zataknilo pa se je tudi na regionalni zdravstveni skupnosti. Na zadnji skupščini, ki je bila pred nekaj dnevi, je bil na podlagi razprave oblikovan sklep, da se pregleda, če sta dva aparata na Gorenjskem sploh potrebna, če kdaj bosta in, če ne, naj se eden odproda. Ambulanta za bolezni dojk naj bi bila v jeseniški bolnišnici. Prav tako
V akciji za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka pa dojki so osnovne organizacije sindikata, obrtniki, kmetje in drugi občani zbrali 2,390.000 dinarjev. Aparata sta veljala 1,450.000 dinarjev, 280.000 din razvijalna komora, nekaj deset tisoč dinarjev je bilo raznih carinskih in bančnih stroškov in sedaj je na žiro računu odbora še 600.000 dinarjev. Ta denar bo deloma porabljen za obnovo prostorov za ambulanto v Kranju, ostanek pa naj bi prispevali za stroške storitev.
je bilo postavljeno vprašanje, kdo je odločal o nakupu dveh aparatov in zakaj, kdo bo plačeval stroške storitev in celo to, da akcija ne bi uspela, če bi bili občani, predvsem pa žene pravilno informirani o tem, kakšen aparat se kupuje.
Zaradi takšnih ugotovitev in stališč in zato, ker kranjski zdravstveni dom še ni nič naredil za ureditev ambulante za bolezni dojk, je skupščina zdravstvene skupnosti sprejela sklep, da zadevo razišče odbor za samoupravni nadzor pri regionalni zdravstveni skupnosti. Odbor se je sestal v petek, 3. junija.
Najprej so pregledali potek akcije in ugotovili, da se je začela ob dnevu žena 1975. leta. Že aprila istega leta je bil imenovan odbor za nakup aparata in vodenje akcije pri medobčinskem svetu. V njem so predstavniki občinskih sindikalnih svetov in ugledni strokovnjaki s področja bolezni dojk ter predstavniki gorenjskih zdravstvenih domov in jeseniške bolnice. Še preden je akcija stekla v polnem zamahu, to je
GTZ v novih prostorih
Kranj — Pretekli teden je Gorenjska turistična zveza v Kranju dobila nove prostore. S pomočjo bančnega posojila so uredili Bežko-vo hišo na Koroški cesti 24 v Kranju. Hkrati pa je bil rešen tudi problem prostorov Planinskega društva Kranj. Društvo se je namreč preselilo v pritlične prostore. Sedanje prostore na Koroški cesti so morali zapustiti zaradi rušenja. Tako je do preselitve Planinskega društva prišlo na račun odškodnine oziroma zamenjave sedanjih prostorov. Sicer pa novi prostori v Bež-kovi hiši v Kranju pomenijo nedvomno pridobitev za obe dejavnosti. A. 2.
Akcija za zgodnje odkrivanje raka na dojki se bliža kraju — Na Jesenicah aparat že poskusno dela — V Kranju še niso uredili prostorov — Problem zaradi plačevanja storitev
jeseni 1975. leta, je odbor sprejel sklep, da se bosta kupila dva aparata in sicer zato, ker vse kaže, da se bo zbralo dovolj denarja in pa zato, ker je Gorenjska zelo obsežna. Prav tako so bile ženske in drugi občani prek javnih občil in informacij občinskih sindikalnih svetov obveščeni, da aparata ne bosta kupljena zaradi sistematskih pregledov vseh žensk, temveč zato, da bi ženske, ki zbolijo na dojkah, ali sumijo, da imajo raka, dobile čimprej in čimbolj učinkovito pomoč in zato, da ne bi bilo več čakalne dobe.
Ze decembra leta 1975 sta bila obveščena bolnica Jesenice in kranjski zdravstveni dom, da bi aparata namestili pri njih in so se predstavniki teh dveh ustanov s tem strinjali in zagotovili, da bodo uredili do roka vsaj začasne prostore za ambulanto. Strokovni odbor pa je na podlagi ponudb tujih proizvajalcev naročil najbolj primerna aparata. Soglasje za nakup dveh aparatov oziroma na uvoz pa je dala tudi skupnost za zdravstveno varstvo SR Slovenije. , Decembra lani je bilo vse pripravljeno za dostavo aparatov, ki naj bi prispela v Kranj in na Jesenice konec februarja. Na željo obeh ustanov pa so dobavni rok preložili na začetek aprila, da bi lahko do takrat uredili prostore. Jeseniška bolnica je obljubo držala, v Kranju pa dva meseca po dobavi še ni nič narejenega. Šele v zadnjih dneh so predlagali nekaj rešitev, vendar so povsod potrebne določene obnove.
Na podlagi vseh teh podatkov je odbor samoupravnega nadzora pri skupnosti zdravstvenega varstva ugotovil, da je akcija potekala tako kot je bilo predvideno in, da je odbor
Predstavnik skupnosti zdravstvenega varstva: »Aparat je bil kupljen, denar so zanj zbrale žene in drugi delovni ljudje in občani in ga bomo dobili zastonj. Toda storitve bomo plačevali mi...«
Menimo: ... da smo mi vsi delovni ljudje, ki prispevamo denar za zdravstveno varstvo in vsi, ki smo prispevali denar za nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki...
svoje delo v redu opravil. Hkrati pa je sprejel sklep, da mora strokovna služba regije raziskati, zakaj kranjski zdravstveni dom ni opravil naloge, ki mu je bila zaupana in ni pravočasno priskrbel prostorov. Poročilo naj pripravi do prihodnjega zasedanja skupščine skupnosti za zdravstveno varstvo.
Ker pa je bilo postavljeno tudi vprašanje financiranja stroškov storitev, bi bilo dobro, če bi delegati slišali tudi o tem, koliko je morala zdravstvena skupnost do sedaj prispevati za preglede dojk v Ljubljani. Potem stroški najbrž ne bi bili več tako visoki. In, če bodo odločaji dejegati, ki se bodo pred tem resnično posvetovali v »bazi«, najbrž financiranje sploh ne bo več problem.
L. Bogataj
Jesenice — V jeseniški bolnišnici so aparat za zgodnje odkrivanje bolezni dojk ali »senograph« imenovan že namestili in opravili prve posege. Zanj so uspeli najti prostor, čeprav so prostorske zmogljivosti jeseniške splošne bolnice utesnjene.
»Zdravstvenemu domu Jesenice in občinskemu svetu Zveze sindikatov Jesenice smo poslali dopis, v katerem predlagamo ustanovitev centra za odkrivanje bolezni   na   dojkah,«   pravi dr.
PRIZNANJE MLADIM — Predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič je ob zaključku leta inovacij in tehničnih izboljšav izročil diplomo tudi konferenci mladih delavcev pri republiški konferenci ZSMS. Visoko družbeno priznanje je v imenu konference sprejel njen predsednik Ciril Sitar. Mlade delavce namreč vedno pogosteje najdemo med izumitelji, inovatorji in predlagatelji tehničnih izboljšav, (jk) — Foto: F. Perdan
Alojzij Jenko, predstojnik rentgeno-loškega oddelka Splošne bolnice Jesenice. »Pri takšnih boleznih je treba razen rentgenološke diagnostike opraviti tudi klinični pregled, punkcijo, ekscizijo itd. Tudi na Onkološkem institutu v Ljubljani predlagajo oblikovanje centra, v katerem bo delal za to usmerjen zdravnik in po vsestranskih pregledih pošiljal na rentgenološko obdelavo le tiste bolnice, pri katerih bo tovrstna bolezen ugotovljena oziroma možna. Pri tem bo potrebno sodelovanje z Onkološkim institutom in izpopolnjevanje centra tako po kadrovski kot prostorski plati.«
»Aparat za zgodnje odkrivanje bolezni dojk smo dobili v našo bolnico konec aprila« nadaljuje predstojnik dr. Alojzij Jenko. »Nekajkrat smo to koristno pripravo že uporabili za bolnišnično zdravljenje, medtem ko moramo za ambulantno zdravljenje še dobiti soglasje regionalne zdravstvene skupnosti in izvršilnega odbora naše bolnice. Čeprav smo vsi skupaj precej na tesnem, smo našli primerne prostore v oddelku, kjer so sicer že drugi aparati. Ko bo usposobljen novi del bolnice, bo prostorska stiska manjša. Oblikujemo enoto oziroma center za zgodnje odkrivanje bolezni dojk, ki bo združeval zdravnike-strokovnjake s posameznih področij. V njem bodo ginekolog, citolog, rentgenolog in operater. Primerne ljudi imamo, obenem pa bomo strokovno skupino še dopolnjevali. Obenem priporočam, naj se bolnice v primeru pomoči obračajo na enoto za odkrivanje bolezni dojk bolnice Jesenice, kjer jih bomo pregledali in če bo potrebno napotili tudi na rentgenološki pregled. Takšno metodo dela predlaga Onkološki institut in zanjo se bomo odločali tudi v prihodnje,« pravi dr. Alojzij Jenko J. Košnjek
Sejmu odlična ocena
V nedeljo, 5. junija, so na kranjskem sejmišču zaprli V. jubilejni sejem opreme in sredstev civilne zaščite, kije letos še utrdil sloves edine tovrstne specializirane sejemske prireditve v državi — Vsestranske koristi za Kranj — Pohvala vojnih atašejev in drugih sodelujočih na sejmu — V pripravi samoupravni sporazum o usmerjenosti in organizaciji kranjskega sejma opreme in sredstev civilne zaščite
Kranj — Peti sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki so ga zaprli v nedeljo, 5. junija, v Kranju, je sprejel skoraj 30.000 ljudi, kar je za ozko strokovno specializirani sejem izjemen dosežek. Njegov ugled je še večji zaradi tega, ker na sejmišču v Savski Loki nismo srečevali le ljudi, ki so se za sejemsko prireditev zanimali zaradi poklicnih razlogov, temveč je sejem opreme in sredstev civilne zaščite videlo na tisoče delovnih ljudi in občanov, ki jim bo ogled brez dvoma koristil. Kranjski specializirani in strokovni sejem, za zdaj edini tovrstni v Jugoslaviji, je združil zvezne, republiške, pokrajinske in občinske organe s področja opreme in sredstev za civilno zaščito ter našel vezi med njimi in proizvajalci teh sredstev in opreme. Sejem opreme in sredstev civilne zaščite je bil torej priložnost za preverjanje, ali je usmeritev proizvajalcev opreme usklajena s splošnimi družbenimi hotenji, ali so zamisli projektantov pravilne in sprejemljive ter, ali je bila dosedanja usmeritev na tem področju pravilna in koristna. Velikega pomena sta bila seminarja, pripravljena v dvorani kina Center. Delegati iz vse države so napolnili prostorno dvorano in pokazali, da se je na tem pomembnem družbenem področju uveljavilo resno delo. Na prvem seminarju je bilo govora o opazovanju, javljanju, obveščanju in alarmiranju, temi, ki za zdaj pri nas še nikdar ni bila tako celovita obravnavana. Drugi del seminarja pa je bil namenjen zakloniščem, o katerih je bila uvodna razprava na zvezni ravni sprožena na lanskem sejmu opreme in sredstev civilne zaščite. Na obeh izobraževalnih prireditvah, ki jima kaže dodati še posebno posvetovanje predstavnikov štabov za civilno zaščito, projektantov tovrstne opreme in proizvajalcev na Bledu, so sodelovali pomembni predstavniki našega družbenopolitičnega življenja s pomočnikom zveznega sekretarja za narodno obrambo generalpolkov-nikom Ivanom Dolničarjem na čelu. Razen njega so bili gostje sejma tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Dobroslav Ćulafič, republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožem, sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič, ki je obljubil večjo zavzetost SZDL na tem področju, najvišji predstavniki zveznega, republiških, pokrajinskih in občinskih štabov za civilno zaščito, predstavniki organov za notranje zadeve, civilno zaščito in JLA itd.
Še posebej kaže omeniti sklep organizacijskega odbora sejma opreme in sredstev civilne zaščite, da mora biti do konca junija oblikovana zasnova samoupravnega sporazuma o organizaciji in usmeritvi sejma sredstev opreme in zaščite. S tem se bo specializirana kranjska sejemska prireditev še utrdila in uveljavila, saj se že kažejo težnje po odtujitvi tako pomembnega sejma iz Kranja!
Obilo zanimanja za sejem so pokazali tudi kitajski, poljski, angleški in nizozemski vojaški atašeji v Jugoslaviji, ki so obiskali Kranj in sejem v soboto, 4. junija. Predsednik kranjske občinske skupščine in predsednik organizacijskega odbora sejma opreme in zaščite Tone Volčič jih je seznanil z značilnostmi kranjske občine, polkovnik Dane Knežević z organizacijo civilne zaščite pri nas, Milorad Srebrič z možnostmi izvoza te opreme in sredstev zaščite, direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar pa s pomenom kranjske sejemske prireditve. Zanjo so bile v založbi sejemske uprave tiskane posebne publikacije.
Sejem na ravni, kakršno je dosegel letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite, je tudi splošna uveljavitev Kranja in Gorenjske hkrati. Še posebno kranjska občinska skupščina s predsednikom Tonetom Volčičem na čelu se je zavedala tega pomena. Samo podatek, da je prišlo v Kranj v sejemskfh dneh nekaj tisoč ljudi, veliko pomeni. Ti ljudje so bili važna obogatitev gostinskega in turističnega prometa, zato kaže v prihodnje na tem področju še bolj združiti sile in pokazati več zavzetosti.
Ob koncu še beseda pohvale kolektivu Gorenjskega sejma, ki se trudi to specializirano in strokovno obliko sejemske prireditve razvijati, čeprav ne prinaša velikih komercialnih koristi. Delovna skupnost sejma se predvsem zaveda dolgoročnega družbenega pomena prireditve! J. Košnjek
Na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju je Veletrgovina Živila iz Kranja v svojem paviljonu prikazala obiskovalcem, kaj vse kaže imeti na zalogi za primer naravne katastrofe ali drugega izrednega stanja, (jk) — Foto: F. Perdan
Najboljša ekipa Postojne, Kranjčani drugi
Postojna — V Postojni se je v nedeljo, 5. junija, končalo XXXII. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Športne borbe na vseh tekmovališčih so bile izredno zagrizene in šele v zadnjem hipu je bil znan tudi zmagovalec. Že četrtič zapored so zmagali Postojnčani, komaj pol točke za njimi pa je zaostala ekipa Kranja.
Zaključna svečanost je bila v nedeljo v športnem parku v Postojni, pokale in nagrade najboljšim pu je podelil komandant ljubljanskega armadnega območja ge-neralpolkovnik Franc Tavčar-llok.
Na prvenstvu, pokroviteljstvo nad ekipami so sprejele primorske občine, je bilo doseženih več odličnih rezultatov. To pa seveda tudi ni nikakršno presenečenje, saj je v posameznih športnih disciplinah nastopilo tudi veliko število odličnih športnikov, celo državnih reprezentantov.
V atletiki pa je tokrat »slavila« ekipa K ranja. Zbrala je kar 20.259 točk. Kranjčani pa so dosegli odlične rezultate tudi v
drugih športnih panogah: v plavanju, streljanju, vojaškem mnogoboju, odbojki in rokometu.
Najboljši športniki bodo v zadnjih dneh junija začeli meriti svoje moči in sposobnosti na jubilejnem XXX. vsearmadnem športnem prvenstvu v Mariboru. Takoj po končanem prvenstvu LJAO sc se pripadniki JLA že začeli pripravljati na to tekmovanje. Naša ekipa je že določena. Prav tako pa so določene tudi ekipe z drugih ar-madnih področij, saj so bila prvenstva posameznih armadnih podorčij v teh dneh povsod.
REZULTATI: 1. Postojna 62 točk, 2. Kranj (61,5), 3. 3. Maribor (60,5), 4. Ajdovščina (60,5), 5. Ljubljana (57), 6. Celje (35), 7. Novo mesto (21), 8. Vrhnika (20,5).
Splošna ocena ob koncu tekmovanja je bila, da so športne igre pripadnikov JLA z ljubljanskega armadnega območja tokrat odlično uspele; preseženi so bili vsi dosedanji rekordi. J. Govekar