toozematvolZOD.n ^^ jBF JHF MuL^T Jf ^ ^ ^HV i|j|f - '^"""-l '""»i ^ KopitarjetimLtl/IlI ^^^^^^ ^^■BftBBSGffiS&v Xt/ ^BB&as^^*' Uprara: Kopitar* .... 1 J J . ___ . „ jeva b. telefon 2'J93 Teleloal wedn!5tra, dnevna .lnžba 2090 - nočna 2996. 299« In 205« --Izhaja vtak dan .jutraj. razen ponedeljka i. dneva p„ praznika Sporazum o Dardanetah Medtem ko med smešnimi prizori prehaja v zadnjo agonijo politika, ki so jo velesile v okviru Zveze narodov spočele lani dne 3. oktobra, ko so dvignile proti Italiji leseni meč sankcij, abesinskega neguša pa obsule z besednimi obljubami, naj zaupa v mednarodno pravičnost, se je v Ženevi brez vsakega šuma dosegel sporazum v nekem drugem, za mednarodno politiko morda še bolj važnem vprašanju, ki ga je načela Turčija, ko je zahtevala zase neomejeno gospodarstvo nad dardanel-skimi in bosporskimi morskimi ožinami. Sicer ta uspeh, ki ga tudi ne moremo pripisati Zvezi narodov, ker ni bil dosežen v njeni hiši, marveč samo na njenem pragu, nikakor ne more pokriti strašne rane, ki je zazijala na telesu Zveze narodov ob času abesinske tragedije in ki je verjetno ne bo nikoli več zacelila, tako globoko je bila omajana vera v dejansko vrednost te mednarodne ustanove, ki je bila ustanovljena takrat, ko je šlo nad svetom prekletstvo svetovne vojne, vendar moramo biti še hvaležni, da se dardanelski prepir, ki leži v naši neposredni bližini, ni razpihnil v nevaren tvor, da bi ogrožal varnost na tako nevarni točki našega kontinenta. Hvaležni modrosti državnikov in njihovemu čutu odgovornosti ali pa hvaležni njihovi bojazljivosti, to za milijone, s čigar usodami oni razpolagajo, ni važno, marveč je važno samo, da je hudourje, ki se je oznanjalo, drvelo mimo in ni zapustilo nobene škode. Sedaj namreč izvemo, da so se zastopniki držav, ki so zborovale najprej v Montreuxu, kjer je izbruhnil oster spor med ruskim in angleškim naziranjem glede dardanelskih ožin, čine 27. junija ob priliki sestanka v svežem vrtu stare ženevske gostilne »Vieux Boise vendar le sporazumeli v načelu in tako odvalili največje skalovje, tako, da bodo sedaj strokovnjaki mogli zgladiti pot do nove pogodbe, ki bo določila a o dardanelskih in bosporskih ožin v bližnji ičnosti. Kratek pregled dogodkov bo pomenil za nas dobrodošel oddih kot po srečno prestani nevarnosti. Dardanelsko vprašanje je sprožila Turčija, ki je gospodar tega ozemlja in ki je težko občutila mejitve nadoblasti, s katero jo je obremenila doslej veljavna pogodba o Dardanclah. Tem težje, ko so druga za drugo različne države v Evropi samovljno vrgle « svojih ramen bremena, izvirajoča iz mirovnih pogodb ob zaključku svetovne vojne. V načelu se Turčiji ni mogel nihče čuditi in ji tudi ne odrekati pravjce, da obnovi svojo pojno nadoblast nad ozemljem, ki leži v mejah njene države. Toda kar jc v vsej dolgi zgodovini dardanelskih sporov to vprašanje posebno v sedanjem trenutku tako obteževalo, je bilo dejstvo, da obstojajo med Turčijo in Rusijo tako tesne politične in vojaške zveze, da pomeni vzpostavitev neomejene turške avtoritete na Bosporjn in na Dar-danelah nič več in nič manj kakor hrupen prihod sovjetov k enim najvažnejših vrat v Sredozemsko morje, kjer smo ravnokar priča prvega poglavja v boju za nadoblast med Anglijo in Italijo. Vsled tega dejstva samega je morala Anglija v obrambi osnovnih interesov svojega imperija Turkom energično povedati, da njihovega načrta, ki bi dovoljeval Rusom svoboden izhod iz Črnega morja, drugim velesilam pa pri Dardanelah zapiral pot v njega, ne bo trpela za nobeno ceno. S to izjavo se je zdelo, da se bo konferenca sploh razbila in da stojimo v začtku novega razkrajalnega procesa evropskega miru in novih zaplotljajev, ki bi mogli med ostalimi tudi Balkan znova spraviti iz ravnotežja, kot se je to zgodilo leta 1774, ko je s pogodbo, podpisano med Turčijo in Rusijo v Kuščuk Kajnardže slednja prvič v zgodovini izsilila za svoje brodovje svoboden izhod iz prej zaprtega Črnega morja. Od tega pomembnega leta do letos je bilo glede Dar-danel podpisanih vsega najmanj 14 važnejših mednarodnih pogodb, pri katerih sta igrale prvenstveno vlogo vedno Rusija in Anglija, vlogo trpečih in izigranih pa po večini balkanski narodi. Rusija jc silila ven, Anglija je silila noter. L. 1799 na primer dobi Rusija izključno pravico za prevoz vojnih ladij, tO let pozneje, 1. 1809 prisili Anglija Turčijo, tla zapre Dardanele sploh za vse ladje. 1835 se Rusija maščuje in doseže, da sme ona edina voziti skozi ožine, t840 dosežejo Angle/.i, da se zopet zapro tako za trgovinske, kakor za bojne ladje. V krimski vojni se je v bitki pri Sebn-stopolu usoda Dardanel zopet prevrnila, ko so morali Rusi vse svoje brodovje razorožiti. Leta 1871 je Rusija v takoimenovani »Pontus pogodbi« izkoristila evropski položaj (ustanovitev nemškega cesarstva in zedinjene kraljevine Italije) in izsilila nove, za svoje brodovje ugodne pogoje. Berlinski kongres 1. 1878 je to pogodbo potrdil v polnem obsegu in jo veljala do svetovne vojne, ko si je Anglija prizadevala položaj radikalno izkoristiti za svoje namene na ta način, da zasede Carigrad, ki ga ie v po- Sodbi z dne 23. aprila 1915 v Londonu obljubila usiji — če velesile zmagajo. Sevreska mirovna pogodba iz 1. 1919 je nadoblast nad ožinami izročila v roke neki mednarodni komisiji pod angleškim predsedstvom (!), medtem ko se je Rusija zvijala v krčih boljševizma, šele upor Mustafa Kemal paše je položaj spremenil in v lauzanski pogodbi Turčiji vrnil Dartlanele z omejitvumi svobode, ki so do rlones v veljavi, in ki so dovolile vsem trgovskim in bojnim ladjam vseli držav, tln so se smole svobodno kretati po ožinah, ki jih Turčija ni imrla pra vice zapirati, niti oboroževati. Toda koliko krvi, koliko gorja leži med temi suhoparnimi letnicami, gorja in krvi, ki so ju trpeli predvsem balkanski narodi — igrance v rokah dveh velesil, ki sta se borili za svoje interese. V Montreimi je spor i/.bruluiil z. vso svojo stoletja staro silo, le s to razliko, da sta se v ozadju pojavili dve drugi velesili, ki stn ne- ; kako v preži sledili dogodkom, da v pravem . trenutku posežeta vmes in položaj še zaostrita. Italija, ki išče v Sredozemlju zaveznika proti Angliji, ter Japonska, ki hoče v Srcdozcmliu nagajati svoji sovjetski nasprotnici na I »al I- j npr,, vzhodu. Brez dvoma se je v prvi vrsti zali- | valiti tem novim okoliščinam, tla dardanelski Japonska si osvaja Kitaj Noiranja Mongolija - „neodvisnats Peking, 2. julija. Kitajske homalije, povzročene po nasprotstvu med centralno vlado v Nankingu in južnokitajsko vlado v Kantonu, je izrabila Japonska za to, da je sedaj končnoveljavno od Kitaja odtrgala vso notranjo Mongolijo. Vse to ozemlje se razteza od jugozahodnega kota Mandžurije, oziroma od danes Mandžuriji pri-klopljene province Džehol v obliki polkroga preko »avtonomnega« Čaharja ter notranjeniongolske province Sujijan daleč na zapad čez puščavo Gobi do točke, kjer se stikajo meje pod sovjetsko kontrolo stoječe zunanje Mongolije in danes neodvisnega ter pod kontrolo Rusije stoječega vzhodnega Turke-stana ali H6inkjanga. Japonci so že pred leti poskušali vse, da bi notranje Mongole, ki jih vodi knez Teh, pridobili za odcepitev od Kitaja, vendar pa se je ta namera zavlekla, ker je poglavar no-tranjemongolskih plemen okleval med Japonsko in Kitajsko ter se dal od obeh držav plačevati, da se ni izrekel ne za eno ne za drugo. Sedanje stanje Iatentne državljanske vojne med centralno kitajsko vlado in Kantonom, ki ima proti Čankajšeku zbrane svoje armade v provinci Hona>n, pa je prestiž Kitajske tako zelo omajalo, da je knez Teli sklenil z Japonsko definitivno pogodbo o neodvisni notranji Mongoliji. Ta neodvisnost predstavlja v bistvu japonski protektorat, kakršen obstoja tudi v Mandžuriji. Japenri in Mongolci so se pogodili, da bo poglavar Teh prepovedal vsoljo-vanjc Kitajcev v notranjo Mongolijo. Japonska pa je potrdila dosedanjo avtonomno ustavo Mongolov, ki bodo smeli v obširnih stepah svoje domovine živeti po svojem dosedanjem kočevniškem načinu, ne da bi jih motili kitajski kinetski emigranti. Preti nevarnostjo kitajske poplave bo Mongolijo ščitila v primeru potrebe japonska armada. Sicer pa ima knez Teh svojo lastno mongolsko armado, ki so jo Japonci na najmodernejši način oborožili s strojnimi puškami, kakršnih doslej Mongoli niso imeli. V Moskvi so seveda ta dogodek sprejeli z veliko nejevoljo in so zato odnošaji med Sovjeti in Japonsko postali še bolj napeti. Ukrenili pa Sovjeti ne bodo ničesar, čeprav se je bati skoro neizogibnih spopadov ob meji med zunanjo in notranjo Mongolijo, ki v brezmejni stepi sploh ni točno znana oziroma določena. Dejstvo, da je sedaj notranja Mongolija definitivno pod japonskim varuštvom, bo seveda imelo VtUSS land BRIT ItfDlEN za posledico, da bodo tudi severnokitajske province, ki nanjo mejijo, s Pekingom vred v kratkem najbrž tudi postale pravi japonski protektorat. To se more zanesljivo sklepati iz dejstva, da jc angleški državni podtajnik Cramborne te dni v spodnji thornici izjavil, da namerava britanska vlada prenesti svoje poslaništvo iz Pekinga v Nanklng, ker je v Pekingu kitajski vpliv v zadnjem času sploh popolnoma prenehal. Iz Tokia pa poročajo, da je vojni minister predsednika vlade Hiroto odločno opomnil, naj se takoj zvišajo krediti za armado, kakor je bilo to obljubljeno po potlačitvi znanega februarskega puča. Splošno se zaznamuje fakt, da je začela Japonska silno protežirati niuslimanstvo, kateremu je bil qedf j podeljen značaj državne vere. Japonska 6kuša na ta način dobiti kot protektorica tla med muslimani v Aziji, ki jib je več desetin milijonov v centralnih kitajskih provincah, največ pa v vzhodnem Zasedanje Zveze narodov Abesinija odpravljena - sedaj Gdonsk Ženeva, 2. julija, c. Popoldne se je nadaljevala splošna debata na skupščini Zveze narodov. Prvi ije govoril zastopnik republike Chile, ki je prav tako kol delegat Švice zahteval, da naj se ZN razvije v univerzalno ustanovo. Za njim je govoril švedski zunanji minister, ki je rekel, da je Švedska bila zelo presenečena, ko je uvidela, da sankcije niso bile uspešne. Za njim je govoril irski delegat de Valera, ki je ostro napadel politiko velesil in rekel, da naj velesile čim prej skličejo splošno svetovno konferenco miru. Delegat Nove Zelandije se je izjavil za ukinitev sankcij. Kot zadnja sla popoldne govorila zastopnika Avstrije in Madžarske, ki sta trdila, da je italijanska noia temelj za bodoče sodelovanje med narodi, ki so člani ZN. Ženeva, 2. julija, c. Nocoj se bo svet ZN sestal na tajno sejo. Na tej seji se bo obravnavalo o razmerah na Gdanskem. V ta namen je moral nujno priti guverner Gdanskega v Ženevo, in sicer na Edenovo zahtevo. O Gdanskem je danes razpravljal zelo dolgo Eden tudi z Beckom. Javna debata o razmerah v Odanskem bo v soboto na seji sveta ZN. Ženeva, 2. julija, b. Semkaj jc prispel snoči visoki komisar Gdanska Lezcr, ki je podal obširno poročilo britanskemu zunanjemu ministru Ede-nu, enako pa tudi predsedniku Sveta Zveze narodov, poljskemu predstavniku polkovniku Be-cku. V svojem poročilu je pojasnil zadnje dogod- spor, pri katerem jc bila zopet udeležena cela vrsta malih držav, ni prišel na ostrino in da jc bil pri blagodejnem zajutrku v romantični gostilni »Vieux Boise tako nepričakovano dosežen načelni sporazum med prizadetimi državami. Sporazum s stisnjenimi zobmi seveda, a ipak sporazum, ki je vreden več, kot neporavnan kreg, ki je v dardanelskem primeru še vedno izzvenel v vojno, ki so jo s krvjo plačevali balkunski narodi. Načelni sporazum pa je sledeči: dardanel ske in bosporske ožine ostanejo odprte za vsako bojno brodovje, ki ima nalogo, da izvaja kakšen sklep Zveze narodov — tukaj je torej ZN le prišla v igro! — ali ki opravlja nuloso. ki jo je Zveza narodov odobrila. Nadalje dobivajo Rusi pravico prepeljati skozi ožine svojo črnomorsko brodovje, ako bi smatrali za potrebno, tla svojo baltsko brodovje okrepijo. Narobe pa ne velja. Baltsko brodovje ne sme priti na pomoč črnomorskemu! Sicer smo prepričani, tla je tudi ta sporazum le začasen iti tla se bo dardanelski film nadaljeval z isto krvavo pestrostjo, kot se je odvijal zadnjih 130 let, toda zapleti jaji so bili odloženi za dalje časa in medtem obstoja upanje, da se bo človt štvo le imodrilo, oziroma je vsaj novega časa dovolj, tla se izmodri. Morda bodo ta fas tudi balkanski narodi vporabili. tla nehajo biti kmetje nu dardanelski šahovnici. ke v svobodnem mestu Gdansku, kjer je voditelj krajevne narodno-socialislične organizacije proglasil Gdansk neodvisen in izjavil, da je komisari-jat Zveze narodov odveč. Ženeva, 2. julija. AA. Med posameznimi delegacijami se vrše razgovori o sklepni resoluciji, s kolero se bo zaključilo sedanje izredno zasedanje. Sklepa o ukinitvi sankcij pa ne bo izdala skupščina DN, temveč odbor za koordinacijo, ki se bo po vsej priliki sestal v soboto. Ženeva, 2. julija, b. V tukajšnjih političnih krogih je zavladala velika skrb za novo nastali mednarodni položaj. Kljub dejstvu, da so se tri velesile v teku včerajšnje plenarne seje Zveze narodov izrazile za ohranitev Zveze narodov, pa smatrajo mole države, da je vedno manj razlogov, iz katerih naj bi še ostale članice te mednarodne ustanove, ki je v italijansko-abesinskem sporu tako klavrno odpovedala. O tem so celo zunanji ministri Danske, Finske, Norveške, Švedske, Nizozemske, Španije in Švice predložili tajništvu Zveze narodov resolucijo. V tej resoluciji se navaja, da nc obstoja nič več ono stanje, pod katerim so te države prevzele svoje mednarodne dolžnosti s paktom Zveze narodov. Takšen pokrel se širi tudi na južnoameriške države, ki tudi niso zadovoljne s poslovanjem Zveze narodov. London, 2. julija, b. »Morningpost« poroča iz Berlina, da je bil nemški odgovor na svoječasno britansko spomenico dovršen že pred 8 dnevi in do vsebuje med drugim nov načrt za gospodarsko sodelovanje v srednji Evropi. V Berlinu se govori o sklicanju Reichslaga, ki bo bržkone že v prihodnjih 14 dneh. Hitler mimrcč hoče pri tej priliki sporočiti nemški javnosti vsebino nemškega odgovora Veliki Britaniji. Izgon italijanskih časnikarjev iz Švice Bern, 1. julija. AA. (DNB.l Po končanem zasliševanju italijanskih novinarjev, Iti so 'ih aretirali v Ženevi, je švicarsko državno pravdnišlvo nocoj odredilo, da 'zouMc arelirnnce. Taintšlvo Zveze narodov jim je vzelo vstopnice za poslopje Zveze narodov. Oblasti knnlona Ženeva so nato sklenile izgnali italijanske časnikarje, lo so zadnjič demonstrirali v dvorani DN proti negušu. Časnikarji so izgnani v sosednji kanton. Ko so časnikarje izpustili iz ječe, so jih z avtomobili odpeljali v sosednji kanton Vaux. Pred ječo se je zbrala velika skupina laških avtomobilov, ki so spremljali časnikarje. Med temi avtomobili je bil tudi avtomobil italijanskega poslanika v Bernu Italijanski časnikarji so najeli dva ženevska odvetnika, da naj vložito pritožbo pri ženevskem kantonu nroti izgonu iz Ženeve. Pravijo, do jih bodo sploh iz-gnali iz Švice. Zagrebška vremenska napoved: Spremcn-liivo. oblačno, lokalno noslabšanie vremena z grmenjem, ponoči jasno. Turkestanu v neposrednem stiku z Mongolijo. Obenem postajajo čedalje bolj prisrčni stiki med Japonsko in azijskimi muslimanskimi državami, predvsem z Arabci, Egiptom, Irakom in Afganistanom. Vse lo je v bistveni zvezi z nameni Japonske, da se Azija osvobodi nadvlade evropskih držav. Na to kažejo tudi ozki etiki med muslimani v Indiji ter Tokijom. Ameriha grozi Japonski Wasliington, 2. julija, b. šef ameriškega operativnega odbora admiral Stanley je izjavil: Ker jo Japonska odklonila 6voj pristop k londonskemu pomorskemu sporazumu, je USA prisiljena, tla že letos izgradi dve novi veliki križarki, ki bosta oboroženi s topovi kalibra 10 palcev. l'o londonskem pomorskm sporazumu se smejo grarliti takšne krt-žarke samo za topove kalibra 14 palcev. Neredi v Palestini Združitev Palestine in Cezjordana Jeruzalem, 2. julija, b. Davi je bilo opazili prve znake, ki bi mogli dati slutiti, da se bo stavka Arabcev kmalu končala. Kakor znano, traja ta stavka že celili 10 tednov. Davi so namreč Arabci iz Jaffe poslali poziv svojim judovskim sosedom v Tel Aviv, naj se vrnejo zopet v Jaffo in prevzamejo vodstvo svojih trgovin in hiš, ker da jih bodo oni ščitili pred eventualnimi napadi in jih bodo tudi sami pustili pri miru. Ta ponudba jc vsekakor zelo laskava, vendar pa tako britanski, kakor tudi židovski krogi gledojo nanjo z velikim nezaupanjem. Po ostalih krajih države vladajo še vedno nemiri. Včeraj so Arabci ubili 43. luda v spopadli med skupino arabskih upornikov in oddelkom židovskih fantov, in sicer tik ob mestnem zidu. Osem arabskih voditeljev, ki so bili inlcrni-rnni, je pričelo včeraj z gladovno stavko London, 2. julija, b. Britanski merodajni krogi proučujejo predlog za združitev Palestine s Transjordanijo v enotno administrativno telo, no čelu katerega bi bil vladar Transjordanije Emir Abdulah. V slučaju izvedljivosti lega predioga se lahko kaj kmalu računa na pomirifev raznih arabskih plemen, ki Irennfno zadajajo Angliji precejšnje skrbi. Nadaljnje podrobnosti o delu še niso znane iivnosfi. Papeževa encihlika o boju proti grdemu filmu Rim, 2. julija, c. Sv. oče je poslal ameriškim škofom okrožnico, v kateri zelo pohvalno omenja delo škofov za moralno zboljšanje filma. Odobrava, da so škofje sklenili ustanoviti ligo, ki naj pobija slabe filme. Zopef poskus puča v Grčiji? Atene, 2. julija, c Tukaj so se razširile vesti, da so oblasti odkrile zaroto venizelisličnih častnikov, ki so hoteli prirediti puč proti sedanjemu redu. Pod Btumom Pariz, 2. julija, b. Število stavkujočih delavcev je naraslo v Franciji od včeraj do Janes od 15!Xn tar »»ohloVfl il n«i nvndfi iavno Domači odmevi jovan Aiupiuinanuvit cnci^ivnv .......... daturo Uzunoviča ter zahteval, naj se uvede javno glasovanje za oba — Uzunoviča in Živkovica.v Ob tej priliki so se odločno izjavili za Uzunovicevo kandidaturo proti ŽiVkoviču poleg Altipnrmakoviča še Jovan Aleksič, Svetozar Tomič in Mihajlo Zi-vančevič. Vsi ostali — med njimi tudi Slovenci — so glasovali za Živkoviča. Omenjena četvorica je na tak način vidno jx>-trdila da je iskati razlogov za IJzunovičevo ostavko ne v zdravstvenih, temveč čisto v političnih ozirih. To je pa obenem tudi potrdilo in napoved, da Uzunovičeva skupina ne bo kar .tako mirno sla preko dogodkov, ki so se na kongresu odigrali, ker se nikakor ne more zadovoljiti s tem, da je l»il Uzunovič izvoljen za »častnega predsednika« ter se moral umakniti Živkoviču. Po prvem pijanem navdušenju, ki je zavladalo v vrstah jugofašistov in pofistov nad doseženo zrna-co na kongresu, tudi v teh vrstah sedaj nastopa streznjen j c. Tudi v te vrste prihajajo vesti, ki nanje ne vplivajo nič preveč navduševalno. Ze pri površnem pregledu sestave glavnega odbora, kakor tudi izvršnega odbora JNS pade človeku takoj v oči, da so se polastili najvažnejših položajev v JNS b i v s i s a m o s to n i demokrati, ki so po vrsti vsi »gi ni člani raznih jugoslovanskih m a s o n -s ki h lož in ki v JNS tvorijo znano m a-sonsko krilo. Tako sta oba podpredsednika Banjanin in Demetrovič bivša samostojna demo-kraT "totako pa glavni tajnik dr. Albert Kramer V clavnein odboru so pa zatem se sami odločni bivfi samostojni demokrati, kakor Svetozar Toma-šič senatorja dr. Nemec in dr. Zec, poslanca dr. Svetislav Popovič in dr. Auer, zatem pa Kramerjev protežiranec dr. Oto Pirkmajer itd. Ti imajo sedaj deTansko vodstvo stranke v svojih rokah. Razumi, vo je, da takšna sestava glavnega in »^silnega odbora JNS ni ostala brez vpliva na osta e funkcijo-narie bivših političnih strank v JNS. Tako se sedaj že javlja nezadovoljstvo in odpor proti b™ samostojnim demokratom kar po vrsti v vseh teh frakXdovoljni so bivši radikali - Srskičevi in Maksimovičevi ljudje pa sploh blizu ne maraio. Nezadovoljni so dalje disidenti bivše demokratske stranke. Temu nezadovojstvu je dal izraza med drugimi dr. Ilija šumenkovič, ki n.ti ponuienega mesta v glavnem odboru sprejeti ni hotel. Nezado-voIjstvo se pa sedaj javlja tudi v okolic, samega predsednika JNS Petra Živkoviča. Po tem poročilu so se danes mogle slišati iz njegove okolice zanimive vesti. Živkovdčeva okolica m prav nic prikrivala svojega nezadovoljstva nad takšno sestavo glavnega odbora JNS, v katerem bodo ko-mandirali bivši SDS jugoiašisti in v katerem ima predsednik stranke Živkovič samo par svojih izrazitih ljudi. Ta okolica je nerazpo ožeiia predvsem zaradi tega, ker je akcijski odbor predložil Zdvkoviču sam o njegovo kandidaturo, na katero je on pristal, ni mu pa predložil v pregled in odo- britev liste članov glavnega odbora. Tako jč gospod Peter Živkovič sedaj prišel v čuden položaj, da bo moral voditi tako politiko, kakršno mu bodo servirali bivši samostojni demokrati, ne pa svoje ali pa politike, ki bi mu jo svetovali zmernejši krogi iz JNS. Jasno je, da bo takšen položaj prej-koslej še dovedel do ostrejših borb v sami stranki. Tako »prisrčno« razmerje med temi frakcijami v JNS je odkril tudi incident na včerajšnji seji glavnega odbora JNS, med Uzunovičevcem, senatorjem Svetozarjem Tomičem in jugoiašistom An-gjelinovičem. Tomič je namreč ostro protestiral proti sestavi izvršilnega odbora ter se je odločno protivil, da bi prišel v ta odbor Angjelinovičev Giuno. V znak protesta je senator Tomič hotel zapustiti sejo. Grga Angjelinovič mu je tedaj vrgel v obraz: »Le pojdil Tem bolje, če odidešl« Tomič je na te besede odgovoril: »Ti tako komaj čakaš, da bi m i odšli.« Ostali člani so nato oba pomirili. Takšno je torej točno stanje v JNS, ki je vse prej kakor pa »idealno«, kakršnega slikajo jugo-fašisti in njihov predstavnik dr. Albert Kramer v' nocojšnji »Pravdi«, Kongres JNS pa je precej močno razgibal tudi Jeftičeve poslance, ki so se sestali že včeraj popoldne in tudi v teku današnjega dopoldneva. Na teh konferencah so razpravljali jeftičevci o novo nastalem položaju v JNS in možnosti jx>vrnitve v to stranko. Posamezni člani Jeftičevega kluba so z ozirom na vest, da se lahko |x>samezniki iz tega kluba vrnejo v JNS, ne pa kot celota, izjavili, da je kljub sklenil, da sprejme nov kurz v jNS, da se torej docela pridružuje akciji te stranke. Ker pa se v javnosti širijo vesti, da novo vodstvo jNS ne želi sodelovanja kluba kot celota, so ti poslanci danes izjavili, da se je Jeftičev poslanski klub postavil na stališče, da bo ali sodeloval kot celota ali pa bo ostal ob strani. Več poslancev je bilo zbranih v takozvanem narodnem delovnem klubu, iz katerega so bili že pred časom izstopili med drugimi pucljaši: Mrav-, lje, Pleskovič, Toman, Lenarčič in Hočevar ter so bili vstopili v poslanski klub JNS. V ta klub je danes prišel tudi bivši senator Peter Gjirlič, ki je znani agitator Petra Živkoviča ter je z nekaterimi poslanci govoril, da bi bilo potrebno, da se tudi oni priključijo JNS. Posamezni člani tega kluba pa so danes časnikarjem izjavili, da se je ta klub postavil na stališče, da ostane popolnoma samostojen in da se ne bo pridružil nobeni politični stranki. Svoje stališče bo pa odrejal po položaju ter da bo pri tem vedno podpiral vsako akcijo, ki bo šla v smeri ureditve notranjepolitičnih razmer. Danes doj>oldne je imel sejo tudi poslanski klub JNS. Sejo je vodil predsednik kluba Vasa Jovanovič, prisostvovali so ji pa med drugimi oba podpredsednika Banjaniti in Demetrovič ter glavni tajnik dr. Kramer. Na seji so govorili o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z organizacijo tega klu-t ba. V smislu odredb čl. 39 pravil JNS so pozvali vse poslance, člane JNS, naj vstopijo v poslanski klub te stranke. .. , Člani tako imenovane združene opozicije pa komentirajo kongres JNS in izvolitev generala Živkoviča za predsednika kot poskus zbiranja vseh fašistov, pofisStbv in felfinih ekstretnistov. Tt gi so nadalje zatrjevali, da je bil že skrajni čas,1 kdo streljal ali tepel! O ne! Vi boste živ in morda •drnV _ samo v Rrežiškem srezu Vas ne bo več. V to garantiram z mojo častno besedo in vsem kar premorem. Tudi g. Lipej bo ozdravljen! Zdravo! Ivan Urek, 1. r.. narodni noslanec.« Ali ni takole pismo dokaz »sodelovanja vseh konstruktivnih elementov«? — Drugo pismo je datirano iz Celja 20. septembra 1933. Piše ga Ivan Prekoršek, ki je še sedaj narodni poslanec in se je udeležil tudi kongresa, takratnemu županu na Polzeli, ki je svobodo občinskih volitev dobesedno razumel, t. j., da občani lahko volijo kakor hočejo. Pismo ie zelo značilno, , kako g. Prekoršek prav po JNS-arsko pojmuje občinsko avtonomijo. »Velespoštovani gospod župan! Iz poročil, karj sem jih prejel in kar sem mogel danes v naglici, ugotoviti na Polzeli sami vidim, da Polzela ne drži dane izjave in obljube, da bo šla entno in splošno volit, da tako javno dokumentira svojo državljansko zrelost za samostojnost občine... Jaz sem Vaši občini po svojih skromnih močeh vselej I rad pomagal in sem v odločilnem trenutku znal: proti sklepu in že odobrenem predlogu banske uprave očuvati samostojnost Polzele ... Ker sva odkar sem poslanec, ves čas iskreno delala .v prid občine Polzele, smatram tudi za svojo dolžnost,. da Vam gospod župan, popolnoma odkrito sporočam, da me Polzela, ako ne bo v solidarnosti in slogi šla pod državnim praporom na občinske volitve, razvezuje vseh obveznosti in da bom imel lažje delo samostojnost take občine ukiniti in jo dodeliti drugam... To Vam sporočam, da se prav razumemo in dš se po volitvah ne bi očitalo, da ne znam držati besedo. Priporočam se Vam in Vas pozdravljam — Ivan Prekoršek, lastnoročno.« Vsekakor »iskreno delo v prid občine Polzele«. Tretje pismo piše g, Stržina Kari, bivši župan občine Pobrežje pri Mariboru, g. dr. Nikolaju Nikiču, poslancu in ministru v pokoju. Glasi se: »V zadevi zadnjih občinskih volitev na Pobrežju, srez Maribor-desni breg, si usojam Vašemu blagorodju naznaniti sledeče nedostatke: Vložil sem dne 2, t. m, kandidatno listo, ki je bila 'ine 3. t. m. od sodišča zavrnjena, ker je neki kandidat preklical podpis. Dne 4. t. m. so predlagatelji pri meni v zasebnem stanovanju podpisovali novo kandidatno; listo, kar vstopita dva orožnika, vzameta kandidatne liste ter volilna imenka ter mene in navzoče podpisovatelje brez predhodnega zahtevka na razid aretirata ter odženeta na orožniško ekspozituro na Pobrežju, kjer. smo bili celo noč zaprti brez ležišča kot navadni zločinci. Drugo jutro zjutraj so nas gnali po 7 uri po naši glavni cesti čez edini most med največjim prometom ljudstva v Maribor, čez glavni trg (radi bližine državne meje je bilo gotovo tudi veliko inozemcev v obmejnem mestu, železničarjev in letoviščarjev navzočih) na srezko načel9tvo Maribor-desni breg, kjer smo bili še po vrh kaznovani po zakonu o zborovanjih na 300 do 500 din denarne globe. Pripominjam, da smo vsi aretiranci mali hišni posestniki v neposredni bližini orožniške stanice ter menda nismo begosumni. • Orožniki nas kljub našemu protestu niso pustiL domov do zjutraj. Slo je v tem slučaju za sledeče občane: t. Stržina Kari, 5 let župan, prej 4 leta podžupan, še prej prvi občinski tajnik, imenovani član gerentskega sosveta, ter imenovani član okrajnega zastopa Maribor, leta 1928., kakor sem čul, predlagan za odlikovanje; 2. Belak Martin. fi let podžupan* 3 Trstpnirtk Frn«ct občinski svetovalec od leta 1921; 4. Kacijnn Jože, občinski odbornik in sedanji lovski paznik; 5. Spelec Miroslav, kandidat; 6. Papež Eduard, kandidat; 7. Na- Vojni minister na Bleda Bled, dne 2. julija Danes dopoldne ob 11 je z belgrajskim brzo-vlnkom prispel na postajo Lesce-Bled vojni minister arm jski general g. Ljubomir Maric z gospo soprogo. S postaje se je takoj odpeljal na Bled. Po prihodu semkaj se je prijavil na dvoru za sprejem. Dopoldne ga je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdijenco, pri kateri je vojni minister general Maric poročal o važnih vprašanjih. Vojni m nister general Marič se je popoldne zadrževal na Bledu, ter je napravil nekaj sprehodov po blejski okolici.-S svojo soprogo se je zvečer ob 7 odpeljal v Bohinj, odkjer se bo kmalu zopet vrnil nazaj na Bled. Čez noč bo ostal na Bledu, jutri zvečer se bo pa odpeljal nazaj v Belgrad. To pot se vojni minister general Marič prvikrat mudi v Slovenij'. " ■ Z istim dopoldanskim vlakom se je pripeljal semkaj tudi francoski poslanik na našem dvoru g. -Dampierre. Njegova družina se nahaja tu na oddihu že nekaj dni in se je nastanila v vili »Dobrota«, ki jo je francoski poslanik najel. V njej je že lani prebil svoj poletni odmor. Že dober teden dni je na Bledu tudi grški poslanik na našem dvoru Sakeralopuios. Minister Rogic o mladinskem odseku JRZ Belgrad, 2. julija. Vodstvo Jugoslovanske radikalne zajednice je razumelo smisel in vlogo mladine v strankarskem življenju. Zato je odobrilo pobudo, ki je prišla iz vrst mladine v svrho ustanovitve mladinske organizacije JRZ. Mladina, ki stopa v vrste JRZ, si je izvolila za svojega predsednika. ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča, najmlajšega člana vlade dr. Stojadinoviča. Akcija v tej smeri, čeprav je šele v začetni fazi, je že doslej obrodila odlične uspehe. Minister dr. Rogič dobi dan za dnem veliko število pisem in brzojavk, v katerih mu mladina iz raznih krajev čestita za akcijo in poročila o novoustanovljenih mladinskih organizacijah. V zvezi z ustanovitvijo mladinske organizacije JRZ je urednik agencije Avale zaprosil ministra dr. Rogiča kot predsednika mladinske organizacije, da mu kaj pove o tem vprašanju. Takoj po strankinem kogresu JRZ, je odgovoril minister dr. Rogič, se je začelo živahno organiziranje JRZ v vsej državi. V ta namen smo izvolili akcijski odbor, ki ima nalogo izvesti organizacijo iio vsej državi. Sedež tega odbora je v Belgradu. Odbor je že konstituiran in je izdelal svoje' statute in stopil v zvezo z vseriii banovinski-mi organizacijami, preko njih pa tudi z vsemi njihovimi odbori JRZ. Državni akcijski odbor mladine JRZ ima svoje posebne prostore v Belgradu, Kosovska ulica štev. .51. V teh prostorih se nahajajo razne sekcije, kakor n. pr. odsek za tisk, odsek za propagando, tehnični odsek itd-. - Po mladinskim..statutih se ima izvršiti organizacija, in sicer po vseh krajih v sj>o-razuniu z organizacijami stranke in s sodelovanjem vseh prijateljev-mladine. . , 2'e zdafv zkčttkffŠjfe.flufi živahnfef'cjlKttriie i« organizacijo m1adineAV. Vseh delih naše države, posebno pa' v drinslft, '(fimavs.ki-in-vfirtfarskr'banovini. v0rgarTižifanjc tffcl8*na podr&ojti Belgrada, Žemuna Jn Pajijčeva $e .vrši zelo intenzivno in bo v" najkrajšem času končano. S sodelovanjem državnega akcijskega odbora nameravamo prirediti celo vrsto shodov in konferenc v vseh banovinah in večjih političnih središčih. Delo se vrši resno, smotreno, sistematsko, tako da bo mladinska organizacija JRZ v najkrajšem času postala pomemben činitelj, tem bolj, ker je razen čisto političnega programa predvideno tudi delo v socialni, kulturni, prosvetni in športni smeri. Ker sreča mladina popolno razumevanje najvišjih r>o-flrtičnih forumov do" mladinske organizacije, in ker s-e zanaša na podporo vseh naših ostalih prijateljev naše mladine, upam, da bomo dosegli zdrave in pozitivne rezultate v nacionalni in moralni vzgoji mladine. Res je, po formalmih določbah statutov stranke ni predvidena organizacija mladine v okviru JRZ, toda z izvajanjem in odobritvijo mladinskih statutov pod vodstvom stranke bo tudi to čisto formalno vprašanje urejeno. Takšna ordanijaciija mladine )RZ pa bo predstavljala posebno čvrsto in konstruktivno organizacijo, kakršne doslej še ni bilo. Vršila se bo posebna akcija s strani mladinske organizacije v svrho organiziranja naše študentske mladine na univerzi. Predvsem ima naša mladina. nalogo širiti idej-o in program )RZ med mladino vseh slojev. Dalje ima nalogo odgajati mladino v dolžnostih do države in človeške družbe in. vzgajati korektne in poštene državljane ter neustrašne borce naše strankarske ideologije, pospeševati moralni in viteški razvoj mladine, ustvarjati in podpirati ustanove socialnega značaja in jx>dpirati nezaposlene delavce, neoskrbljeno deco in siromake, posebno pa skrbeti za siromašne Člane za njihovega šolanja, ter med seboj ustvarjati tovarištvo in čut ljubezni do socialno slabših. Mladina se bo za dosego teh ciljev posluževala javnih predavanj, ustanavljala bo čitalnice in knjižnice, izdajala brošure, prirejala čim pogostejša skupinska potovanja v svrho boljšega medsebojnega spoznavanja, prirejala konference itd. V kratkem začnemo izdajati tudi posebno glasilo. Proces proti atentatorjem na predsednika vlade, Belgrad, 2. julija, m. Predsednik državnega sodišča Za varstvo države dr. Fran Ucovič je odredil, da bo razprava proti poslancu Damjanu Arnauto-Viču in njegovim tovarišem, ki so obtoženi zaradi poskušenega atentata na predsednika vlade dr. Stojadinoviča, 10. t. m. ob 8 zjutraj. Razpravo bo volil sam predsednik tega sodišča UcoVi4, O določitvi dneva za to razpravo so že obtoženci vsi obveščeni, ravnolako tudi zagovorniki. Poleg D. Arnautoviča se bodo pojavili na zatožni klopi še naslednji poslanci: Dragiša Stojadinovič, Vasilije rat Ferdo, klep. pomočnik. Protestiramo proti takemu postopanju pred svobodnimi volitvami in prosimo vljudno za primerno zadoščenje. Navedeno postopanje proti nam uglednim občanom in dblgoletnim občinskim in drugim javnim delavcem je bilo vzrok, da je bilo prebivalstvo na Pobrežju in tudi drugod zelo ogorčeno, kar je pokazala Izredno slaba udeležba pri obč. volitvah na Pobrežju. — Pobrežje, dne 22. oktobra 1933. Stržina Kari, lastnoročno,« Ako bi glavni tajnik JNS ob poročilu o občinskih volitvah leta 1933, ki "predstavljajo popoln uspeh stranke«, prebral še ta pisma, ki pa niso edina, bi bil morda še večkrat »prekinjen po viharnih ovacijah«. Trbič, Dragomir Milovanovič, Mirko Uroševič, Jovan Nenadovič in dr. Srdko Vukanovič, katere državni tožilec dr. Djerm Djadrov obtožuje radi poskusa umora predsednika vlade dr. Stojadinoviča dne 6. marca letos v narodni skupščini. Kongres gledaliških igralcev Belgrad, 2. julija, m. V'prostorih Obrtnega doma se je pričela danes skupščina delegatov trinajstih sekcij Združenja gledaliških igralcev. Občnemu zboru je prisostvovalo okoli 30 delegatov, ki zastopajo 750 članov tega društva. Otvoril je občni zbor predsednik osrednjega odbora Boža Ni-količ, član belgrajskega gledališča. Za predsednika občnega zbora je bil med drugim izvoljen tudi Alozij Drenovec iz Ljubljane, za tajnika pa med drugim Slavko Jan, tudi iz Ljubljane. Takoj po otvoritvi so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, prosvetnemu ministru Stošoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in predsedniku narodne skupščine čiriču. _ Zatem je bilo prečitano poročilo dosedanjega cd-bora, ki je bilo na predlog Drenovca sprejeto s pohvalo. Izvoljenima bili anketna in finančna komisija, ki sta popoldne že začeli z delom. Jutri dopoldne bo občni zbor nadaljeval s svojim 'delom in razpravljal o poročilih obeh komisij. „Dan hrvatske narodne prosvete" Zagreb, 2. julija, b. Danes je bil izdan proglas na hrvaški narod, s katerim se proglaša Ciril in Metodov dan kot idan hrvaške narodne prosvete. Proglas je podpisal dr. Vladko Maček kot voditelj hrvaškega naroda, dr. Ante Bauer, hrvaški metropolit in zagrebški nadškof ter križevski vla-dika dr. Dionizije Njaradi. t,Združena" opozicija Zagreb, "2. julija, b. Že ob 7 zjutraj se je Božidar Vlajič odpeljal z avtomobilom k dr. Vladku Mačku. Z dr. Mačkom je imel nato dolg razgovor o vseh aktuelnih problemih, ki zanimajo srbijan-sko izvenpa.rlamentarno opozicijo, posebno pa še demokratsko stranko. Ob 11 se je vrnil nazaj v Zagreb ter se je sestal v hotelu Esplanade z Ve-česlavom Vilderjem, nakar je odšel k dr. Budi-savljeviču na kosilo. V teku popoldneva je napravil nekaj privatnih obiskov, zvečer pa je odpotoval v Belgrad, da poroča Ljubi Davidoviču o svojih zagrebških razgovorih. Obnovljeno glasilo demokratov Srbski demokrati pod vodstvom Ljube Davi-doviča so ponovno začeli izdajati list »Odjek« (odmev). List bo izhajal do nadaljnega enkrat na teden. Urejejuje ga Tripko Žugič, belgrajski advokat. Za prvo številko, ki je izšla 2. julija, je napisal uvodnik g. Božidar Vlajič, zastopnik demokratov v delovnem odboru združene opozicije. Govori o razmerah v združeni opoziciji. Opomin izvoznikom Belgrad« 2. julija. %A. Komercijalni oc&elek a ra,ynateLjstv^ državnih železnic Je iz- dal tole isjjoroč^ft^^adiije čase se pogosto 4jjlfifa da se izvozne pošiljke pe ustavljajo v svrho. . carinjenja na tišjti "postaji,1 na ,kateri pošiljatelj želi, da se izvrši izvozna carinska formalnost. Vzrok temu so nejasne in nezadostne izjave pošilj-alcev na tovornih listih o kraju carinjenja. Ker pošiljalec odgovarja železnici za vso škodo, nastalo zaradi nejasne ali nezadostne izjave o kraju carinjenja, se opozarjajo prevozniki, da v lastno korist točno označijo na tovornih listih kraj carinjenja in svoje zahteve glede načina carinjenja in deponiranja dokumentov, potrebnih za carinjenje. Razen tega je treba navesti točen naslov pošiljalčevega pooblaščenca, ki bo pazil na pravilno izvršitev carinskih formalnosti. Polovične voznine Belgrad, 2. julija. A A. Prometni minister je dovolil 50% no voznino na državnih železnicah jugoslovanskim in tujini geometrom, ki se udeleže sestanka stalnega odbora mednarodne federacije geometrov od 81. avgusta do 5. septembra v Belgradu. Popust velja od 28. avgusta do 8. septembra. Nov brzovlak Belgrad-Jesenice Belgrad, 2. julija. AA. 15. junija sta prišla v promet 2 nova brzovlaika med Belgradom iti Jesenicami. Iz Belgrada odpelje vlak ob 20.55, v Ljubljano prispe ob 7.30, na Jesenice pa ob 9.32. Z Jesenic odpelje ob 20.25 in prispe v Belgrad ob 8.25. Ta vlak ima direktne vozove prvega in drugega razreda v Bistrico, Kranj in Jesenice. Belgrajske vesti Belgrad, 2. julija. AA. Z jutranjim brzovlakom iz Zagreba ob 8.21 je dopotbval z Bleda v Belgrad predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s soprogo v spremstvu šefov kabineta dr. Jovana Gašiča in Dragana Protiča. Belgrad, 2. julija. AA. Z izmenjavo not med kraljevskim poslaništvom v Bukaješti in romunskim zunanjim ministrstvom, so podaljšali trgovinsko pogodbo med našo kraljevino in kraljevino Romunijo iz leta 1930 do 31. decembra 1936. Belgrad, 2. julija. AA. Jugoslovanski turistični urad na Dunaju je obvestil ministrstvo za trgovino in industrijo, da bo tekom tega in v začetku prihodnjega meseca obiskalo našo državo kakih 200 avstrijskih turistov. Organizacijo tega potovanja po naši kraljevini je prevzel dunajski urad.' Belgrad, 2. julija, ih. Jutri dopoldne bo seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov, na kateri se bodo pretresale razne uredbe gospodarske-ga značaja iz posameznih ministrstev, med drugim tudi sprememba in dopolnitev uredbe o organizaciji Drž. hip, banke. Belgrad, 2. julija. Davi so odpotovali člani narodnega odbora medparlamcntarne unije na redno letno zasedanje v Budimpešto. Našo delegacijo vodi predsednik narodne skupščine Stevan čirič, med drugim pa so odšli tja tudi narodni poslanci dr. Veble, Ivan Mohorič in dr. Ploj. Belgrad, 2. julija. m. Danes je izšla prva številka glasila bivših demokratov »Odjek«, ki bo izhajalo kot tednik. Za prvo številko je napisal šef bivše demokratske stranke Luba Davidovič članek, v katerem priporoča pristašem bivše demokratske stranke, da pridno segajo po tem listu. Dunajska vremenska napoved: možna js ali presenetljiva razjasnitev z zvišanjem temperature ali pa naglo poslabšanje vremena s padcem temperature in deževjem. O dobrem uspehu v šoti Vse je veselo, dijaki in starši, ko dobe v spričevalu zagatovilo o dobrem uspehu. Kaj bi ne bili zadovoljni, saj njihov trud med letom ni bil • zaman in bodo lahko vstopili drugo leto v naslednji višji razred ... Kdo bi jim ne privoščil tega veselja, zlasti če so ga v polni meri zaslužilil Vseeno pa naj opozorimo ob tej priložnosti na nekaj pomanjkljivosti v šoli in doma z željo, da se po možnosti odpravijo. Če prinese otrok ob koncu leta domov spričevalo z dobrim uspehom, mislijo starši — in kdo bi jim to zameril —, da je s tem vse v redu in da je po pravici in zasluženju lahko vse počitnice prost. In vendar temu dostikrat ni tako: tisti pozitivni uspeh je lahko včasih zelo problematičen ,,. Treba se je namreč spomniti na ustroj in delo naše šole, ki danes ni v vsem tisto, kar bi morala biti. Predvsem je za učno delo v njej sedaj premalo časa. Že delovnih dni je za dobra dva meseca manj kot včasih. Saj trajajo velike počitnice nad tri mesece, za srednješolske dijake namreč, ne pa za profesorje, kajti ti se morajo ubijati ves junij in konec avgusta z raznimi izpiti, ki bi se jih dober del dal odpravti z malo višje postavljenimi zahtevami, — vsaj en mesec gre za božične in velikonočne počitnice, zraven pa je še cela vrsta dni in ur, ki odpadejo na razne proslave, prireditve iti, Koliko znese ta razlika v 8 letihl Poleg tega se neredko poedini predmeti v nekaterih razredih po več mesecev niti niso poučevali ali pa morebiti le v zmanjšanem obsegu. Vzemite k temu še dostikrat preveliko število učencev po razredih pa vse razne druge ovire in motnje pouka, ki se vsako leto ugotavljajo, pa vendar ne odpravijo, potem si lahko približno predstavite, kako je s poukom v šoli in koliko časa pride n. pr. na posameznega dijaka za aktivno sodelovanje ob razlagi ali spraševanju. Na drugi strani pa je predpisana učna snov za vsak predmet in razred, čeprav omejena na važnejše stvari, dokaj obširna. Treba jo je predelati kakor pač gre, torej prehitro, brez veliko vaj in zadostnega ponavljanja, brez katerega se ne da nič res dobro in za trajno naučiti. Če pa hočeš delati počasi in res temeljito in se dovolj oziraš na manj nadarjene, oziroma manj pridne učence, potem navadno ne moreš vzeti v redu vsega predpisanega učiva. Nič ne koristi tu tolažba, da se bo to nadomestilo v prihodnjem letu, kajti če se tudi res s tem poskusi, se more izvršiti le na račun novega gradiva za dotično leto ... Ne pomaga nič: ura izgubljena ne vrne se več nobena. In kdor misli, da se da v šoli čarati, to je v neugodnih razmerah ustvarjati res solidne uspehe v glavah — ne samo na papirju, ta se pač hudo moti. In če morda meni to javnost, ki stvari ne pozna tako od blizu in ni vajena iti stvarem do dna, je to razumljivo, ker sodi še po starem, — ni pa prav, če v to verjamejo ali delajo, kakor bi verjeli tisti, ki so za dobrino šole odgovorni. Nekatere teh hib so na vseh srednjih šolah iste, ker zavise od osnovne ureditve šole in trpi zaradi njih pouk povsod enako: prekratek učni čas je v škodo vsemu dijaštvu. Druge motnje, kot pomanjkanje profesorjev in njih pogosto menjavanje celo med šolskim letom, to je na raznih zavodih pri raznih predmetih različno. Učenci in starši tak nered brž opazijo in tako zgubi šola mnogo na ugledu — in kar je še hujše: sama vpiiva na mladino sila nevzgojno. Otroci imajo nad tem hudomušno veselje, starši pa se jeze, ne da bi si znali pomagati. A če se da zlo pri korenini popraviti res le s skupnim naporom vseh dobromislečih, pa Vendar lahko skuša vsak posameznik zmanjšati do neke meje škodo pri svojem otroku s tem, da po možnosti zamujeno nadoknadi v svojem delokrogu; zahteva naj od njega, da prostega časa med letom ne zabije kar tako a postopanjem, ampak da ga uporabi za samostojno učenje mogoče pod primernim nadzorstvom ali če treba, celo s kako pomočjo. Dandanes so žalibog precej redko posejani dijaki, ki bi bili res sami dovolj žejni znanja, ki bi bili toliko vedoželjni, da bi sami mimo šole in njenih zahtev iz lastne dobre volje skušali razširiti svojo izobrazbo, oziroma če že imajo to stremljenje, ta čut odgovornosti pred samim seboj in to zavest dolžnosti do staršev, potem se to redko nanaša na zgolj šolsko učivo. Večina za šolsko tva-rino nima pravega zanimanja in v tej smeri rada šteli svoje moči. Komu pride ha misel, da bi sam recimo iz radovednosti preštudiral par lekcij naprej? Običajno predelajo učenci kvečjemu naloženo gradivo in še tega jim je koj preveč; le s težavo se dajo vleči naprej in zdi se često, kot bi jim bHo glavno vodilo: čim manj — tem bolje... Zato je v nekaterih razredih včasih tako slab uspeh, ne le pri nemarnih in brezbrižnih dijakih, temveč sorazmerno tudi pri drugih, nadarjenih, ki pri nujnem oziranju profesorjev na slabiče in iz tega izvirajoče počasnosti, oziroma nižine pouka, niso mogli priti na svoj račun in so torej vsled slabega napredka v razreiu nehote škodo trpeli. Kdo se sme torej danes mirne duše zanesti, da je »dober« uspeh res realen, da je znanje res solidno, ne pa morda le površno, mehanično, polno vrzeli? Ali ni morebiti dober del teh redov rezultat komaj zadostnih in lepega števila slabih odgovorov — v zvezi s prej omenjenimi okoliščinami in veliko obzirnostjo profesorjev? Ne da bi komu hoteli kaliti veselje nad njimi — saj se marsikatero »dobro« lahko zelo bliža »prav dobremu« —, se moramo vendarle zavedati, da zlasti oni dijaki, ki so imeli v prvem tečaju slab uspeh — in teh je hudo veliko — le redko res dobro obvladajo snov vsega leta. Navadno se za končno oceno bolj upoštevajo redi tečaja in tako dobi končno »dobro« marsikak učenec, ki se je proti koncu popravil, čeprav v začetku — razen morda pri kakih prepisanih nalogah — ni dobival druzega kot slabe rede. Se pravi, da obvlada v resnici le kako polovico predpisane tvarine ali pa še to le za silo. V tem pogledu so tudi predpisi glede redovanja po- manjkljivi, ker ne zahtevajo poprave slabih redov iz prejšnjega gradiva ali pa vsaj izravnave z boljšimi redi v drugem tečaju. In v takšnih primerih, ki se dajo lahko dognati, je treba zamujeno na tak način nadomestiti. Če se taki nedostatki pri nekih predmetih morda v teku naslednjih let ne opazijo toliko, ker se gradivo ne jemlje organsko, ampak v krajših zaključenih enotah, se vendar ne dajo čisto skriti. Tem hujše je pa to pri drugih, vzemimo pri matematiki ali pri jezikih, kjer moraš obvladati vse vzeto, če hočeš z uspehom nadaljevati. Najvažnejša je tu osnova in ie srednja stopnja: kdor si je v njih pridobil trdno podlago, temu je potem delo na višji igrača in veselje; ostane mu tudi dovolj časa za druge predmete. Kdor pa si ni prej za časa prisvojil ogrodja jezika in se mora še v višjih razredih vedno znova boriti z osnovnimi pojmi, ta je revež in tudi če z muko prileze do mature ali celo preko nje, odkriva vedno zopet svoje neznanje — v zgražanje javnosti. In ker si seveda tudi ni pridobil čuta odgovornosti do sebe in do drugih, bo težko kdaj res koristen član družbe, rajši njen td)edavec in škodljivec. Ni se namreč navadil \ šoli niti tistega, kar bi mu ona ne glede na množino znanja morala iati, vztrajnega .n solidnega dcoje: »Oba junaka«. 6. Mladinski zbor iz Ribnice zapoje: »Žabjo svatbo«. 7. Recitncija iz »Zorinac, iz »Spominov«, »Pikin Jožek«. 8. Duet: »Izgubljeni sin«. 9. Duet: »Spomladi v gozdu«. 10. Igri: »Oderuh«. 11. Prizor: »Na senožeti«, »Pikin Jožek«. 12. Me-šnni zbor iz Vel. Lašč zapoje: »Pozimi iz šole«, »Večerno«. 13. Godba zaključi večerno proslavo. V nedeljo, dno 5. julija. 1. Ob 4 zjutraj budnica. 2. Sprejem gostov pc prihodu vlakov in odhod v Podsmreko. 3. Služba božja ob 10.30 v Podsmreki. 4. Govor (Franc Ter-seglav) in odkritje spominske plošče. 5. Petje »Molitev za slovanski rod«. 6. Govori zastojinikov društev in korporacij. 7. Deklamacija: »Doma«. 8. »Bože pravde« (godba). Po proslavi povratek v Velike Lašče na veselico s pestrim programom. Voznina po železnici bo polovična z veljavnostjo od 2. do 9. julija t. 1. Udeleženci kupijo nn odhodni postaji žel. vozni listek in žel. leg. (obrazec) K 13. — Oboje shra nijo, dajo pri proslavi žigosati in se z istim vrnejo brezplačno. — Udeleženci, ki reflektirajo na stanovanje, naj se obrnejo na odbor za Stritarjeve proslavo v Vel. Laščah. Posebni vlak v nedeljo zvečer v Ljubljani bo odpeljul zvečer točno ob 10. Požar v Regerči vasi pri Novem mestu Novo mesto 1. julija. V torek okrog 15 je sirena na magistralnem slolpu z dvakratnim zateglim tuljenjem naznanila požar v bližini mesta. Gorelo je v Regerči vasi. Zgorela je popolnoma hišica )ožefa Smajdka. Ker je ogeni nastal zelo nepričakovano, niso mogli niti vsega pohištva rešiti, zlasti še, ker so bili vaščani deloma na polju. Zgorelo je več kol polovico pohištva, vsa kuhinjska posoda in vsa slama in mrva, ki je bila na podstrešju. V zrak mole le goli opaljeni zidovi. Nekoliko čuden je nastanek ognja, ki kaže skoro na kako maščevanje. Gospodinja je izjavila, da je sredi popoldneva naenkrat v podstrešju v slami nekaj močno počilo, nakar je takoj pričelo goreti. Prcdno je sploh mogla koga priklicati, je bila žc vsa streha v plamenih Zgleda, kot bi bil kdo v slamo vtaknil diinnmitno patronol?Ogcnj bi bil lahko postal usoden za dobršen del vasi, če bi bila pihala močna sapa, saj so hiše po vasi večinoma še s slamo krite. Na kraj jiožara je kmalu prihitelo najbližje gasilno društvo iz Smihela dobrih 10 minut po alarmu s sireno pa še novomeško gasilno društvo, ki pa ni stopilo v akcijo. Regulacija delavskih plač v gradbeni stroki Inženirske zbornice so zahtevale že pred leti v s v? jih predlogih in mnenjih, predloženih raznim državnim in samoupravnim oblastem, pa tudi v javnosti, da se morajo delavske mezde na vsak način zvišati tako, da bodo .delavci plačani bolje, nego jim je potrebno za golo življenje. Prav tako je potrebo zvišanja mezd naglasil zastopnik inženirske zbornice tudi pri pogajanjih ob nedavni stavki gradbenih delavcev v Ljubljani. Za pravilno razumevanje dejanskega stanja in razmer, ki odločilno vplivajo na višino delavskih mezd v gradbeni stroki, je treba vedeti, da je glavni regulator delavskih mezd pri nas država kot največji gradbeni gospoiar in diktator cen. Padec delavskih mezd na tako nizek nivo je v glavnem nujna posledica načina, kako se javna gradbena dela dajejo v izvršitev in kako se plačujejo. Kakor znano, se javna dela oddajajo na licitacijah. Raz- ske depresije privatna gradbena delavnost zelo padla, oziroma skoraj prenehala, so se stavbna podjetja začela v toliko večji meri potegovati za javna dela. Konkurenca v obliki nemogočih popustov pa je šla vedno bolj samo na račun delavskih mezd. Pravična in trajna regulacija delavskih mezd v gradbeni stroki je tedaj pri nas odvisna v glavnem od tega, kako bodo državna in samoupravna oblastva plačevala gradbena dela, ki se grade po njih naročilu. Zato je povsem upravičena zahteva, da naj se v vsakem razpisu javnih gradbenih del določijo razen drugih pogojev za prevzem dela tudi minimalna mezda, ki jo mora plačevati podjetje, katero prevzame razpisano delo v izvršitev. Te minimalne mezde morajo biti seveda v skladu s splošnim življenjskim standardom dotične pokrajine, Alojz Hiršman Kazimir Zahorik pisano delo dobi ono podjetje, ki nudi na skrajno | kjer se dela izvršujejo. Velika javna dela namreč nizke proračunske cene največji popust. S tem je ■ niso namenjena le svojim prvotnim smotrom, tem- država v položaju, da podjetjem, ki se potegujejo več naj služijo tudi občemu oživljenju in okrepitvi za javna Jela, cene diktira. Čim ie radi tfos,nodar- I tfosoodarskih razmer v državi. Roparska tolpa Zahorik in tovariši pred sodniki j ju prijeli orožniki in ju odvedli v zapore okrajnega sodišča v Kostanjevici, odkoder pa sla kmalu nato pobegnila. Venecija je imel na begu smolo. Spahnil si je nogo in ni mogel naprej. Orožniki so ga še isti dan zopet prijeli. Drobne je pa ušel. Rop in vlom v Repovževo hišo je bil zamišljen že lani meseca julija. Zahorik, Venecija in Drobne so zvedeli, da ima stari Repovž denarja kakor smeti. Počakali so pa vseeno do novembra. Kakšni divjaki so ti ljudje bili, sc je pokazalo baš pri tem vlomu. Okrog 5 popoldne, 30. nov. I. I., sta prišla Zahorik in Venecija do Rc-povževe hiše. Prvi je vstopil Zahorik in prosil pok. Marijo za cigarete. Takoj za njim se jc zrinil v vežo Venecija in udaril z 2 kg težkim kamnom po glavi starega Rcpovža, ki sc jc takoj zgrudil. Venecija pa ga jc še na tleh ležečega obdeloval s kamnom. Zahorik je med tem podrl na tla njegovo hčer Marijo, ji z žico zvezal noge, Icr pričel po sobi stikali za denarjem. Vcncciju jc zavlekel Repovža vsega krvavega v njegovo sobo in tudi pričel iskati denar. Vpraševal je o denarju Marijo. Ker pa v hiši nista imela z očetom nikakega denarja, mu seveda ni mogla dali o lem nikakšnih pojasnil. Da bi jo prisilil, da bi mu povedala, kje hranita denar, jo jc z britvijo zarezoval po vratu in obrazu ter jo prctejial. Marija je sicer klicala na pomoč, pa njenih kljcev ni čul nihče, ker leži hiša preveč oddaljena od drugih, prav pri gozdu. Oba zlikovca sta po hiši vse preobrnila za denarjem, našla pa sla le 100 Din ier nekaj prslanov in uhanov, ki pa so čisto navadna imitacija in brez vsake vrednosti. Po izpovedi zdravnika jc Repovžcva hči živela še najmanj 24 ur po dejanju in jc umrla le rodi izkTvavilve, čeravno ni bila nobena nična rana smrtna. Po lcm dejanju sla sc oba morilca napotila jezna, ker nista nič dobila, proli Radečam. Letos začetkom maja se jc vsa družba zopet našla in črček ji jc r>ovedal za dober plen, ki jim bo padci v roke pri Katarini borštnerjevi v Mokronogu. Takoj so sklenili da tam vlomijo. 6. maja ob 1 so svoj namen tudi izvršili in res dobili nad 35.000 Din denarja. Sodelovala je pri tem vlomu vsa čedna družba, razen Drobneta. S tem pa sc je tudi nehala mihova sreča. Komaj nekaj dni za tem sc je orožnikom žc posrečilo prijeli razen Metelka in Drobnela vso tolpo. Kmalu za temi pa še ostala dva Danes Danes sc prične razprava proti roparski sed-morici, ki je dolgo strašila in slrahovala vso Dolenjsko in deloma tudi Štajersko. Ko je letos spomladi padel v roke pravice glavni krivec m kolovodja te tolpe Kazimir Zahorik, in polem drug za drugim tudi njegovi tovariši, se je vsa pokrajina globoko oddahnila. S temi aretacijami je bil pojasnjen marsikateri vlom in rop, pa tudi roparski umor pok. Repovža in njegove hčere Marije v Regerči vasi pri Novem mestu, ki je bil izvršen lansko leto zadnjega novembra. Čedna družba je vlamljala kar na debelo in če jim je bil v dosego njihovih ciljev na poti človek, se ga niso strašili spraviti s poti. Neločljivi tovariši v ropanju so si bili Zahorik, Vcnccija in Drobne. V svoj delokrog so pritegnili še Scbancn Jožeta in Alojzija Metelka, oba brezposelna delavca iz Brezovice pri Mokronogu, dalje Al. Hiršmana, brezposelnega monterja iz Ljubljane in deloma tudi Petra Crčka iz Mokronoga, ki je bil družbi v okolici svojega rojstnega kraja dober informator. Zahorik, Drobne in Venecija so 10. nov. L I. vlomili v hišo vpok. učitelja g. Franja Dularja v Gor. Straži, odkoder so odnesli 28.000 Din. Za ta denar so si v Zagrebu nakupili lepih oblek, se vozarili z avtomobili in živeli zelo razsipno. Ker jim jc denar kmalu pošel, jc bilo kajpa lrebn msiliii na nov »zaslužek« 13. januarja letos sta Venecija in Drobne na lastno pest vlomila v hišo vpok. odmirala Fr. Vučcrja v Drči pri St. Jerneju. Denarja sicer nista dobila, __________________________ pač pa veliko obleke. V kleli sta sc do nezovesli I sc bo vsa tn lepa družba zagovarjala pred novo narijkgla doleiM^ke kapljico in v takem stanju so I meškimi sodniki. Drobne novice Koledar Petek, 3. julija: Leon II., papež; Bernardin. Novi grobovi t V splošni bolnišnici v Ljubljani je 2. julija 1930 umrl g. Matej Trepal, župni upravitelj krške škofije v pokoju. Rojen je bil 26. avgusta 1874, v mašnika posvečen 19. julija 1898. V ljubljanski škofiji je bival od 1. 1913, nazadnje na Kureščku od leta 1917. Naj v miru počiva! t V Besnici za Sv. Joštom je nenadoma umrl mornariški podpolkovnik g. Udir Jože. Služboval je v Ercegnovem v Dalmaciji. Naporna služba, ki jo je nadvse vestno opravljal, .mu je popolnoma razrvala živce. Zato si je hotel poiskati zdravja v domačem kraju, kamor je pred kratkim prišel na oddih. Mesto zdravja pa je našel smrt. Vest o njej je z žalostjo navdala vse številne njegove znance in prijatelje, predvsem pa zelo ugledne sorodnike, ki jih ima |>o vsej Gorenjski Žalujoči ženi in otrokoma naše iskreno sožalje! Pokojniku naj sveti večna luč! + Na Drenovem griču pri Vrhniki je 1. julija po kratki bolezni umrl g. Franc Oblak, gostilničar in posestnik. Naj v miru počiva! Osebne vesli — Promociji v Zagrebu. Dne 30. junija je bil proiuoviran za doktorju veterinarske medicine asistent vet. fakultete v Zagrebu g. Koren Janko iz Metlike na podlagi disertacije: »Prognoza in krvna slika pri kirurških procesih.« - Za doktorja vsega zdravilstva pa je liil proiuoviran g. Peter L en če iz Maribora, bivši gojenec Marijanišča v Ljubljani. Čestitamo! — Diplomiran je bil v Brnu 7.a strojnega m-ženjerja g, Nestor Mam, sin g. prof. Josipa Marna. Čestitamo! LITUO BLr.GO PO IZREDNO NIZKiH CENAH MANUFAKTURA SOUVAN — Razrešeni župan. Te dni je g. ban dr. Marko Natlačen razrešil župana občine Stara Loka pri Škof ji Loki. Župan Anton Hafner je bil razrešen na podlagi S 52. finančnega zakona. _ Profesorjem, ki se bodo udeležili kongresa •lugoslov. prof. društva 4.-6. julija v Varaždinu, je g. minister za promet dovolil četrtinsko vožnjo. Udeleženci naj na odhodni postaji kupijo polovično karto z običajnim obrazcem O Br K 14. Ta vozna •karta bo s potrdilom predsedništva kongresa o udeležbi veljala za brezplačno vrnitev po isti ali krajši progi. Olajšave veljalo do 10. julija, _ Ljubiteljem Bohinjskega jezera in vsem, ki ljubijo mir in naravne lepote, sporoča Tujsko-pronietno društvo v Bohinju, da je na severni strani jezera, pod visokimi stenami, izpeljana udobna pešpot, po kateri se prijetno in ugodno dospe do izvira Savice ter se s tem izogne pj-ašni prometni cesti. Ta nova in lepa pešpot je senčnata ter vodi ve« čas ob jezeru, tako da se v največji polletni vročini lahko prijetno in- brez napora dospe k Zla-torogu ali k Savici. Kdor pozna Bohinj in njegove nepokvarjene naravne lepote, kdor je že enkrat užival mir in odpočitek v tem krasnem kraju, se bo zopet rad povrnil v ta planinski raj naše doino-vine. — Društvo za ureditev podzemskih jam v 1 o-novi vasi vabi na blagoslovitev električne napeljavo v Župana Pernieta jaiui dne 5. julija 1936. Na Taboru bo sv. maša ob K-10. Po končani službi božji odhod k puščavi sv. Antona, kjer bodo litanije. Nato odhod k Župana Permeta jami, kjer bo stiski g. opat dr. Avguštin Kostelec blagoslovil električno napeljavo. Pri prireditvi bo sodeloval tambura-ški zbor iz Št. Jurja. — Vsi vljudno vabljeni. _ Maturantom ljubljanskega drž. učiteljišča iz leta 1921! Večina je odločila za Ljubljano. Sesta-neino se v soboto, 11. julija ob 14 na vrtu hotela Štrukelj (Kolodvorska ulica) in določimo program. Vabljeni takratni »vojaki« in maturaritinje 1. 1921. Udeležba ob 15letnici mature sošolska dolžnost! _ S. Mrovlje. .. — Maturanti klasične gimnazije v Mariboru iz leta 1906 proslave dne 11. julija 1936 ob 20 pri ..Zamorcu« v Mariboru 30-letnico mature. — Poziv medicinccin. Uprava Slov. zdrav, društva v Ljubljani vabi ponovno medicince k udeležbi na vseslovan.sk i medic, kongres, ki bo v Sofiji od 11 do t!) sepl. 1936. Za medicince so proračunani stroški na približno 600 Din. Medicinci, ki se žele udeležiti tega kongresa, se vabijo, da priglase takoj svojo udeležbo pri upravi Slov. zdrav, .društva. _ Pojasnilo k »Odvetniškemu tarifu«. Glede na našo. v včerajšnji številki objavljeno kritiko knjižice »Odvetniški tarif«, ki jo je izdala ljubljanska odvetniška zbornica v priredbi odvetnika dr Urbanca, smo bili s pristojne strani opozorjeni, da dr Urbančev slovenski prevod srbskega besedila ni v nobeni zvezi z uradnim prevodom »pravilnika o višini nagrad za odvetniške posle«, priobčenim v 10. kosu »Službenega lista kr. danske uprave« z dne 22. februarja 1936, zaradi cesar je tudi v zvezi s to kritiko objavljeni napad na »Službeni list« povsem neosnovan in neumesten. — Slovenski pravopis. Izdalo in zalozilo Znanstveno društvo v Ljubljani. Izlajo priredila A. Breznik in F. Ramovš. Ljubljana, 1935. Naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Stran. 300. Lena 60 Din, v etuiju s poštnino 64 Din. Pravda za Slovenski pravopis se je polegla. Prvo razburjenje se je izkazalo kot krivično. Danes že vse s treznim pogledom zre na to velikansko delo, ki ostaja pri vseh neizogibnih hibah naš najpopolnejši jezikovni vodnik. Pri 20.000 besedah, ki jih vsebuje, so našteli razni dobrohotni in zlohotni kritiki največ 300 spornih točk. To število naravnost izgine v primeri s številom celotnega besednega zaklada, ki ga knjiga vsebuje! Spričo svojega uradnega značaja (saj ga je izdalo Znanstveno društvo, predhodnik naše akadenrje) ie Breznik-Ramovšev pravopis najznamenitejše slovensko delo, kar jih je izšlo v zaJnjem času. _ Avloizleta: 4, — 6. |tili|a Orossglockner: 25 — 30. 'ulija Dolomiti in Milan. Informacije i" prijave: Izleina pisarna Okorn, Hotel Slon, Ljubljana. — Vojaška godbena šola v Vršcu bo sprejela letos do 50 gojencev. Kandidati morajo biti naši državljani in ne smejo biti mlajši od 14 in ne starejsi od 16 let. Prošnje je poslati do 10. oktobra poveljstvu vojaške godbene šole. Šola traja 6 let. Kako se mora napraviti prošnja in katere priloge je priložiti, je razvidno iz Službenega vojnega lista str. 1439 i 444, ki je reflektantom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah. — Prosvetno društvo na Trebi,ji v župniji Stara Oselica se za enkrat tem potom zahvaljuje vsem spoštovanim darovalkam in darovalcem, ki so nam poslali več ali manj izdatno podporo za graditev skromnega Prosvetnega doma, ki ga društvo namerava zgraditi na Trebiji. Tekom časa se hočemo še posebej vsakemu darovalcu iskreno zahvaliti za njegov dar. Ob tej priliki pa prav lepo prosimo vse one, ki so bili ali še bodo naprošeni, da se naše zadeve blagovolijo spomniti in nas pri našem prosvetnem delu podpreti s kakim darom, brez katerih sami ne zmoremo. Velik »Bog plačaj« vsem našim dosedanjim in bodočim dobrotnikom. — Za odbor Prosvetnega društva na Trebiji: Ivan Uo-gala, župnik. — Peca kliče na Ciril-Mejoilovo proslavo. Kakor vsako leto. tako bo tudi letos v nedeljo, dne 5. julija Ciril-Metodova proslava na obmejni Peci. Tudi bo ta dan otvoritev popolnoma prenovljene lllčlove koče. — Na predvečer se bo žgal Ciril-Mutodov kres ter spuščale rakete. — Dno 5. julija ob 9 pa bo služba božja pri koči. Planinci, turisti, smučarji in plani,stvu naklonjeno občinstvo, priredite ta dan izlet na Peco in prisostvujte proslavi sv. Cirila in Metoda. Na povralku pa Vas vabi letno kopališče SPI) v Mežici, kjer se lahko vsestransko jioživite in osvežite. — Ave Jezus! 11 blagoslovnih pesmi za mešani zbor in orgle zložil Alojzij Mav. Samozaložba. Cena 6 Din. — Našim cerkvenim zborom so ti lepi blagoslovili napevi že znani in priljubljeni, zato to razprodano zbirko v novi drugi izdaji toplo pozdravljamo. Blagoslovnih pesmi, še posebno takih, kakor so pričujoče, nam vedno manjka. Saj jih poleg Marijinih, evharističnih in drugih pesmi najbolj rabimo pri službi božji. Te pesmi smemo uvrstiti med naše najlepše blagoslovne, zato jih vsem zborom kar najbolj priporočamo. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča sledeče prometne vesli: Dovoljena je polovična vožnja zdravnikom in njihovim družinam v kraljevini Jugoslaviji na državnih železnicah, kateri bodo poselili Vseslovanski zdravniški kongres v Sofiji, ki traja od 12. do 17 sept t. I Popust velja od 8. do 30. sepl. t. 1. — Na kongres gasilcev v Zagrebu, ki bo od 21. do 2-1. avgusta, so dovoljeni sledeči popusti: 1 za člane gasilskih ustanov v kraljevini Jugoslaviji je dovoljen 75% popust za odhod in po-vratek od odhodne postaje do Zagreba; 2. za vse udeležence (nečlane gasilskih organizacij) je dovoljen 50% popust. Popust pod točko 1 in 2 velja za odhod od 19. do 24. avgusta in za |>ovratek od 22. avgusta do 3. septembra; 3. dovoljen je 50% ozir. 75% popust po železnici za vse izlete v kraljevini Jugoslaviji vsem onim, ki so se udeležili Gasilskega kongresa ter imajo od njega tudi potrjeno legitimacijo; ta popust velja do 3. septembra. — Učitelja za ruski in enega za italijanski jezik potrebuje vojaška akademija za nižjo šolo. Pravico potegovati se za razpisani dve mesti imajo profesorji gimnazij, realk ir. vseučilišč, ki so naši državljani. Prošnje je poslati Upravi vojaške akademije do 20 t. m. Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lista str 1437—14«, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah. — Faktorja sprejme tiskarna ministrstva vojske in mornarice. Prošnjo je poslati Upravniku štamparske radionice ministrstva vojske in mornarice v Belgradu do 15. t. m. Ljubljana Praznovanje praznika sv. Cirila in Metoda O tem je dni prevzv. g. škof dr. Rožman v zadnji številki Škof. lista posebna navodila vsem župnikom, kako naj pospešujejo kar najslovesnei-še praznovanje tega praznika, tako, da bo postal v resnici pravi narodni praznik za vse Slovane. Ker se bodo s tem praznikom zaključile tudi slavnosti letošnjega jubileja 1050-letnice smrti sv. Metoda, naj se pu ta dan še posebej proslavi. Za Ljubljano se bo ta dan posebno proslavil v našem slovenskem Velehradu, v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri sv Krištofu. Ob 10 bo slovesna tiha sv. maša, katero bo imel nadškof g. dr. jeglič po slavnostni, prazniku primerni pridigi. Po maši bodo molitve za kralja in državo, ker je to državni praznik. K tej sv. maši cerkveno predstojništvo vljudno vabi vse uradništvo državno, mesino in privatno in vse častilce naših slovenskih blagovest-nikov. t Zvečer ob 8 se bo slovesno zaključila s pridigo, katero bo imel g. prof. dr. Fajdiga in s slovesno procesijo po Bežigradu z lučkami. Procesija bo šla po istih ulicah, kakor je šla procesija Prcsv Rešnjega Telesa. Obenem bo med procesijo slovesna razsvetljava celega Bežigrada. Jako lepo bi bilo, ako bi bilo tudi celo mesto ob tej priliki razsvetljeno. Pokažimo, da med nami še živo plamene veliki ideali, katere sta nam prinesla naša največja slovanska dobrotnika in bla-govestnika sv. Ciril in Metod. Zupni urad sv. Cirila in Metoda. Dr. sreCko Puher ne ordinira do 16. avgusta 0 Vodstvo dekliških krožkov sporoča vsem dekliškim krožkom, ki se udeleže proslave v Št. Vidu, naj se zbero od pol 8 do Iri četrt na 8 zjutraj na kolodvoru okoli zastave Prosvetne zveze. 0 Opozorilo rezervnim oficirjem, članom pododbora v Ljubljani. Letos poteče 20 let, ko je bil zaseden od naše slavne vojske 2521 ni visok vrh Kajuiakčalan. Pododbor UROIR v Bitolju bo imel v kapelici na vrhu Kajmakčalana dne 12. julija t. I. v spomin na pokojnega kralja Aleksandra in padlih horcev v borbi pri osvojitvi tega vrha spominsko slovesnost s sečenjeni slavskega kolača. Gospod prometni minister je dovolil vsem udeležencem 75% |K>piisl na železnici. Vsak kupi 'A vozovnico ler obr. 14, kateri bo potrjen v Bitolju od Pododbora UROIR. Poleg tega pa mora vsak imeti še posebno legitimacijo, izdano od pododbora rezervnih ofic. i rat. v Bitolju. Ta železniški jKipust velja od 8. do 16. julija t. I. Kdor se udeleži te slovesnosti, naj se obrne neposredno imenovanemu podod- boru. V prijavi mora napisati svoje ime in pri-mek, poklic in kraj, kjer živi. Priložiti mora tri dinarje v znamkah. Prevoz iz Bitolju na Kajuiakčalan, okrog 70 km dolgi'poti in nazaj se bo izvršil z avtobusi Stal bo do 100 Din. — Pododbor UROIR v Ljubljani. O Sekcija trgovcev z radijskimi aparati sporoča kupujočemu občinstvu, da so njeni člani uvedli poletni delovni čas ter se bodo njih trgovine odpirale popoldne šele ob 3, nakar opozarjamo nafcupovalce. © Poletni čas v trgovinah. Sekcija trgovcev z modnim blagom je z štiripetinsko večino podpisnikov te stroke sklenila, da se pričenši s 1. julijem pa do 25. avgusta t. 1. odpirajo trgovine ob 3 po« poldne. Prosimo kupujoče občinstvo, da blagovoli upoštevati ta sklep, ter uredi nakupovanje svojih potrebščin po 3. uri popoldne O Poletni čas v trgovinah s čevlji. Trgovci s čevlji so soglasno sklenili, da bodo odpirali svoje obrate pričenši s 6. julijem t. I. do vključno 30. avgusta t. 1. od 3 popoldne izvzeniši ob sobotah in dnevu pred prazniki. Kupujoče občinstvo se naproša, da upošteva novo ureditev popoldanskega odpiranja obratov. © Popravni izpiti so^marsikoga neprijetno presenetili. Toda vsak strah pred njimi je neupravičen, ker se vsakdo lahko temeljito pripravi nanje v tečaju, ki ga ta namen tudi letos priredi »Društvo brezposelnih prof kandidatov v prostorih osnovne šole na Sv. Jakoba trgu v dneh od 18. ju-ija do 24. avgusta. Poučujejo samo profesorski kan-lidati in sicer vsak svojo stroko, tako da je pripra-res temeljila. To potrjuje tudi dejstvo, da je lani naredilo izpit 95?ž vseh naših učencev Tečaj e vrši tako. da ima vsak učenec za vsak predmet dnevno po eno uro razlage in nato še dve url kore* peticije, kjer se uči in dola naloge pod nadzorstvom profesorjev Pisane prijave je poslati na naslov: DBPK, Univerza, kjer se bodo od 10. t. ni. dalje lobivale v vratyrjevi loži od 10—11 tudi vse potrebne informacije. — Odbor DBPK. © Dr. med. Eleonora Jenko-Grcyer ne ordinira od 2. do 7. julija. mm stmu 0bl6., 1915 in 21-15 uri. Premiera veseloigre MPobegla nevesta" pride! nMrvavi stapeian" pride i Film iz iivljenla morskih razbojnikov. 0 Trafikante je sleparil. Trafikantko Angelo Kordiševo. v Gajevi ulici je predvčerajšnjim obiskal mlad mož te jo prosil, naj mu zmenja 1000 Din. Trafikantka je naštela stotake, prebrisani mladenič pa je ves čas sladko govoril in medtem izmaknil iz naštetega kupa 100 Din. Bankovca za 1C00 Din pa sploh ni imel. Trafikantka je slučajno opazila tatvino ter pričela vpiti za tatom, ki je naglo pobegnil po pasaži nebotičnika. Toda tata je takoj prijel stražnik Jeseničiiik. ki ga je aretiral. Slepar, oziroma tat, je brezposelni čevljarski pomočnik Dragotin Kovaček iz Gjungjev-ca, ki se je pred kratkim priklatil v Ljubljano. Policija je že ugotovila, da je na podoben način v nedeljo ukradel v trafiki na Sv. Petra nasipu 200 Din gotovine in eno škatlo cigaret »Neretva«. Policija sumi, da se je Kovaček sploh na ta način preživljal. O Prijeta žeparica. Ljubljanska policija zadnje čase opaža, da so se pričele baviti z zločinskimi posli v našem mestu zelo pogosto tudi ženske in to celo s takimi posli, ki so bili doseda) domena moških. Tako ima policija že delj časa v evidenci 26-letno Marijo Veisovo, doma iz Naklega pri Kranju. Veisova jie specijalistinja za žepne tatvine na trgu. Mnogo prodajalk in gosppdiuj, ki so bile na trgu okradene, ima Veisova na Vesti. Sedaj je policija sicer ni zasačila pri tatvini, pač pa je našla pri njej več predmetov, ki jih je nedvomno ukradla. Veisova ima že dobro leto dni prepoved prihajanja v Ljubljano Te prepovedi se pa seveda ne drži. Policija jo je izročila sodišču. O Hočevar zopet aretiran. Star kriminalni ti-p in pogost obiskovalec policijskih zaporov je 75-letni Viktor Hočevar. Kljub svoji mladosti je bil dosedaj že 18-krat kaznovan. V začetku februarja meseca tega leta ga je ljubljanska jetnišnica izročila v zdravljenje bolnišnici, odkoder pa je pobegnil, obenem pa je ukradel nekemu drugemu bolniku zimsko jopico, strežaju pa čepico. Policija ga je od tedaj dolgo iskala dokler ga ni predvčerajšnjim aretirala v Mostah. Poizvedovanja Mačku, betu tuignru. so ,ic iKirubila. Kdor .i« j<" videl, naj siioroSi nn naslov: Hcinribar, Gledališka 10. Celje -©■ Vodovod na Hrib sv. Jožefa. Končno Se bo uresničila Zelja vseh prebivalcev na Hribu sv. Jožefa. Mestna občina celjska namreč razpisuje na podlagi sklepa mestnega sveta z dne 8. novembra 1935 celokupna gradbena in instalacijska dela in dobave za razširjenje vodovodnega omrežja od mostu čez Voglajno mimo vile Sucher na Hrib sv. Jožefa. Zadevni pripomočki so interesentom na razpolago pri tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Zapečatene ponudbe, ki morajo biti pravilno kolkovane, je pa vlagati do dne 13. julija v vložišču mestnega poglavarstva. — Z- napeljavo toliko potrebnega vodovoda na Hrib sv. Jožefa bo ta kolonija šele pridobila popolnoma na svojem pomenu. & Ureditev mestnega zavetišča v Celju—Med-logu. Vsa celjska javnost je pred meseci z največjim veseljem pozdravila vest, da je sedanji mestni svet sklenil nakup Kvaternikovega posestva v Med-logu, kjer se je takoj od začetka nameravalo namestiti mestno zavetišče. Nakup je bil pred časom, kakor je občinstvu znano, že izvršen, sedaj sc pa bliža vprašanje mestnega zavetišča svoji končni fazi. Mestno poglavarstvo namreč razpisuje za opremo mestnega zavetišča v Medlogu vse potrebno pohištvo itd. Natančnejši podatki so vsem interesentom na vpogled pri oddelku za zdravstvo in socialno skrbstvo pri mestnem poglavarstvu. Pravilno kolkovane prošnje je pa vlagati najpozneje do dne 14. julija t. 1. Natančnejši podatki so razvidni tudi iz razglasa, ki je nabit na uradni deski. — Upamo, da bo mestno zavetišče sedaj kmalu izročeno svojemu pravemu namenu. Izlet pevskega društva »Celjski Zvon« lin go ro Oljko. Pevsko društvo »Celjski Zvon« priredi v nedeljo, dne 5. julija izlet na goro Oljko. Odhod iz Celja z vlakom ob pol 8. Na gori Oljki bo tudi sveto opravilo. Vabljeni so poleg članov in članic tudi vsi prijatelji petja. & Vsaj 1 Din za Slovensko Stražo. Slovenska Straža v Mariboru je izdala za praznik sv. Cirila in Metoda list »Slovensko Stražo::, ki ima namen širiti in vzbujati med našim ljudstvom zanimanje za vse naše narodne probleme, posebno pa tuka' ob narodni meji. Zalo priporočamo občinstvu, na daruje vsak vsaj 1 Din za Slovensko Stražo s tem, tfa kupi en izvod omenjenega lista. 0 Padanje števila brezposelnih. V zadnji desetini meseca junija je število brezposelnih zopet pa-I dio in sicer od 340 na 253. V/.iok padca hrezposel-' nosti je gotovo tudi živahna gradbena sezona. VELIM ODPRODAJA VSEGA POLETNEGA BLAGA A. ŽLENDER manufakturna trgovina Ljubljana, Mestni trg 22 O 20« Maribor □ Delitev sv. mašniškega posvečenja. Na praznik slovanskih apostolov sv. Cirla in Metoda, t. j. v nedeljo, 5. julija 1936, podeli prevzv. gosp. škof lavantimski, dr. Ivan Jožef Tomažič v mestni in stolni cerkvi sv. Janeza Krstniika v Mariboru ob pol 7 petindvajsetim dijakonom red sv. mašniškega posvečenja. Od teh 25 kandidatov mašništva je 20 gojencev lavantinskega bogoslovja v Mariboru, eden tudi Lavantinec, je dovršil bogoslovne študije na teološki fakulteti v Ljubljani, ostali 4 so redovniki frančiškanskega in kapucinskega reda. ls,točasno prejme še kapucinski brat fingelberi Bojnec prvi višji red mašniškega posvečnja, t. j. subdiakonat. Takega števila novomašnikov še mariborska stolnica ni doživela, kakor letos, ko smo obhajali Slomškove praznike in ko se zaključuje proslava 1050-letnice smrti apostola Slovanov sv. Metoda. Škofija panonskih Slovencev bi ne mogla učinkoviteje poudariti svojega 100-letnega poslanstva, ki ga vrši, kakor s to tiho, pa skrbno pripravljeno slovesnostjo, ko pošilja novih delavcev na njivo, ki sta jo začela orali solunska brata in jo je s tako gorečnostjo obdeloval škof Anton Martini □ Poslovilni večer g. pomočniku upravnika delavnice drž. železnic inž. Joža Grudna bo v soboto, dne 4. julija 1936, ob 20 v dvorani pivovarne Union na Aleksandrovi cesti. Vabljenj vsi njegovi prijatelji, znanci in stanovski tovariši. □ Pavla Udovičeva odhaja. Prijatelje mariborskega gledališča bo zadela vest, da odhaja primadona naše operete gdč. Pavla Udovičeva, ki je sprejela angažman pri osješkem gledališču. Gdč. Udovičeva je sicer že podpisala kontrakt z mariborskim gledališčem, upravnik g. dr. Brenčič pa jo je na njeno prošnjo razrešil, ker ji pač nudi Osjek boljše pogoje, poleg tega pa tudi več možnosti, da pride na druga večja gledališča. Ostala po bo še stalen gost v Mariboru. Gledališče se sedaj pogaja, da pridobi drugo pevko namesto odhajajoče gdč. Udovičeve. Zahvala. Uprsviteljstvo 1. drž. dekliške meščanske šole Ant. Mart. Slomška v Mariboru, smatra za svojo dolžnost zahvaliti se vsem udeležencem proslave 60-letnice obstoja zavoda in odkritja plošče, posvečene spominu blagopokojnega kratja Aleksandra I. Zedinitelja. Udana zahvala bodi izrečena predvsem prevzvišenemu knezoškofu, ki je daroval sv. mašo in s tem ter s svojo navzočnostjo pri akademiji in toli prisrčno bodrilnimi besedami vtisnil proslavi neizbrisen spomin, nadalje msgr. Vrežetu, ki je v krasnih besedah pojasnil mladini pomen dneva, mest. poveljniku generalu Milenko-viču, g. podžupanu Žebotu, gg. okraj, načelnik ima dr. Popoviču in dr. Šiški, msgr Umeku, ge. Maistrovi, g. prosv. inšpektorju dr. Poljancu, g. posta-jenačelniku Permetu, g. nadzorniku Altu, vsem zastopnikom srednjih, meščanskih in osnovnih šol, cenj. staršem naših učenk, kakor tudi vsem bivšim učenkam zavoda. Obenem se najtopleje zahvaljujem mest. podjetjem, ki so nam omogočila na predvečer proslave bajno lepo razsvetljavo poslopja, takisto mestni občini in olepševalnemu in ženskemu društvu za sodelovanje, Upraviteljica. □ Darovi za pomožno akcijo. Med večjimi darovalci za letošnjo Pomožno akcijo so poleg že svoječasno navedenih tudi naslednje tvrdke: Mariborska tekstilna tvronica 15.300 Din, Ehrlich Avgust 23.800 Din, Rosner Marko 14.700 Din, Ze-lenka & Co. 16.670 Din. Jugotekstil 8.350 Din, »Zora« 3120 Din, l.udvig Franz 3000 Din, »Zlatorog« 1960 Din. □ Kaj je z lekarno v Melju? Meljčani so sc že veselili, da bodo dobili novo, res potrebno lekarno v sredino meljskega predmestja. Kakor smo izvedeli, pa nameravajo sedaj to za Melje določeno lekarno otvoriti na Aleksandrovi cesti, kjer že itak obstojata dve lekarni. V tem slučaju pa sklicevanje na lokalno potrebo v Meliju res lahko odpade, ker bi v tem slučaju meljski prebivalci morali hoditi po zdravila v mesto oziroma na Aleksandrovo cesto kot doslej. Upati je, da bodo pristojni čiftitelji uvaževali želje meljskega prebivalstva. □ Informiranost. Neki ljubljanski dnevnik in njegov mariborski brat sta prinesla razburljivo vest o tolovajskem napadu štirih neznancev na bančnega slugo Speleca na Pobreiju. Pokazalo pa se je, da je bila velika »informiranost« obeh listov napačna in bosta pač oba morala svojo senzacijo primerno popraviti ter čitatelje bolje informirati. □ Zaključek pri »Hermesu«. Včeraj so se vršili na trgovski šoli Slov. trg. društva »Hermes« v Mariboru zaključni izpiti, ki so se končali z lepim uspehom: 5 odličnjakov 8 prav dobrih, 10 dobrih, 1 zadosten. Včeraj popoldne je bila slovesna razdelitev spričeval ter obdarovanje odličnjakov. Posebne nagrade sta dobila najboljša strojepiska Melanija Cuček in najboljšo stenogratinja Dora lanžek. Izpitom in zaključku so prisostvovati odborniki Slov. trg. društva. □ Novi avlobusi. Mestno avtobusno podjetje je dobilo zopet dva nova Man-Diesel avtobusa iz Niirnberga. Prihodnji teden prideta še ostala dva. Karoserije dobijo v Mariboru, potem pa bodo vozili na mestnih linijah, V vsakem bo 23 sedežev. □ Kaznjenca-beguna. Od zunanjega dela za Kalvarijo sta pobegnila 2 kaznjenca tuk. jetniš-nice in sicer čevljarski pomočnik Viktor l.oparnik iz Gajšovcev pri Ptuju ter Rupert Rotman, delavec iz Maribora. Loparnik je sedel radi tatvine 6 mesecev ter bi mu potekla kazen 28. avgusta, Rotman pa je bil obsojen radi tatvine na 5 mesecev ter bi prišel že 3. avgusta na svobodo Po-perta Rotmanu jc policija že včeraj ujela. Videm ob Savi Smrt kos'. Smrt je začela posegati po najstarejših. Pred kratkim je umrla Marija Zorko iz Starega graja, ki je dosegla častitljivo starost 90 let. Sedaj pa se je preselila v večnost druga najstarejša župljanka Ana Krulc iz Sremiča v starosti 89 let. Obe častitljivi korenini je birmal še škof Anton Martin Slomšek. Slednja je bila do zadnjega čila in zdrava in je še brez očal prebirala naše katoliško časopisje. N. v m. p. Vlom. Na večer pred praznikom sv. Petra so neznani zlikovci vlomili v klet g. Habinca Blaža, cerkvenega ključarja na Kremenu in odnesli okrog 300 1 vina. To je že ponovni slučaj slične tatvine v tukajšnjem okolišu. Vse kaže, da stoji v ozadju dobro organizirana vlomilska tolpa. Kriza rudarskega zavarovanja Prejeli smo poslovno poročilo Glavne .bratovske skladnice v Ljubljani za 1935, iz katerega posnemamo o rudarskem zavarovanju tele najvažnejše podatke: Pokojninsko zavarovanje. Položaj premogovne industrije se je lani poslabšal in je zato število zavarovancev pri bratov-skih skladnicah v prehiogovnih revirjih lani padlo od 6.165 v začetku leta na 5.986 na koncu leta. K temu je pripomniti, da je znašalo največje število zavarovancev dne 1. jan 1930 11.304. Boljši je položaj v kovinski stroki, kjer je pri treh skladnicah naraslo število zavarovancev od 2.754 na 2.907, predvsem na Jesenicah. Število zaposlenih v Mežici in cinkarni v Celju se je zmanjšalo od 1.032 na 1.023. V celoti se je število zavarovancev zmanjšalo od 9.951 na 9.826. Prispevki članov in podjetij pok. blagajne so lani padli od 12.39 na 12.26 milij., drugi dohodki pa so narasli v glavnem radi večjega donosa imovine n» 1.04 milij. dinarjev. Poleg tega je dobilo pok. zavarovanje tudi za 1935 podporo v znesku 100.000 Din od banovine. Osrednji sklad za sanacijo gl. bratovskih sklad-nic je lani prispeval 1.187 milj. dinarjev, toda v tej vsoti je vpoštevan tudi že 10% prispevek ljubljanske blagajne v znesku 0,635 milij., toda da ie ljubljanska gl. skladnica prejela čistih samo 551.600 dinarjev. Ker 'druge skladnice niso prejele iz tega fonda ničesar, se vidi, da so bila lani sredstva tega fonda zelo majhna in ne bodo mogla doseči postavljenega cilja. Ljubljanska skladnica je v težkem položaju, ker mora kriti poleg primanjkljaja za pokojnine tudi doklade k pokojninam staro-upokojencev, ki so se plačevale do konca maja 1935 iz sredstev Pokrajinskega pok. sklada za Slovenijo, ki je pa bil ukinjen. Število upokojencev po starih pravilih se je v celoti zmanjšalo od 2.060 na 1.958, naraslo pa je število upokojencev po novih pravilih od 3.626 na 3.781, poleg tega pa tudi število nezgodnikov od 813 na 864, Tako mora 9.800 aktivnih članov vzdrževati 6.600 rentnikov, kar je v teh časih, ko rudar ne zasluži niti dovolj za svojo preživljanje in preživljanje 5—9 članske družine, odločno pretežko breme, Vrhu tega pa nimajo pok. skladi dovolj znatnih rezerv, ker so morali prebroditi inflacijsko dobo, ki je skrčila njih 'dotlej nabrano imovino. — Zaradi izplačila rent je moralo pok. zavarovanje poseči po imovini, ker tekoči dohodki niso zadostovali. Zato se je lani imovina zmanjšala od 22.63 na 21.35 milij. din. Zmanjšale so se med aktivi vloge od 14.4 na 12.1 milij. din, narasli so radi višjih tečajev vrednostni papirji od 4.7 na 5.3, na- rasli pa so tudi zaostanki na prispevkih od 1.4 na 1.5 milij. Po posameznih skladnicah je slika, če upoštevamo samo novoupokojence, tale: prebitek izkazujejo: Celje, Jesenice, Laško, Ljubljana, Raj-henburg in Štore, ostale pa so imele več izdatkov kot dohodkov. Posebno znaten je primanjkljaj pri zagorski skladnici. Nezgodno zavarovanje. V nezgodnem zavarovanju so znašali lani dohodki 3.1, izdatki 2.98 milij. din ter so se v primeri s 1934 le malo izpremenili. Bilančna vsota nezgodne blagajne je lani narasla od 5.17 na 5.67 milij. din. Naložbe nezgodne blagajne so se nekoliko zmanjšale, ker je nezgodna blagajna posodila začasno pok. blagajni 0.45 milij. 'din. Nova je tudi postavka nepremičnin, ker predstavlja del vrednosti hiše Glavne bratovske skladnice na Vrtači. Bolniško zavarovanje. Število krajevnih bratovskih skladnic se je lani zmanjšalo od 15 na 14, ker je bila ukinjena blagajna v Lešah, katere posli so bili preneseni na Mežico. Povprečni bolniški stalež je znašal za vse področje glavne bratovske skladnice v Ljubljani 3.025%, kar je nekoliko več kot pri drugih ustanovah socialnega zavarovanja, vendar je to pri težkih delovnih prilikah v rudnikih razumljivo. Odstotek bolezni prebavil že več let stalno in znatno prekaša ostale bolezni. Bolniške blagajne so imele lani dohodkov 9.39, izdatkov 9.26 milij. in je radi tega čista imovina narasla za 0.13 na 18.78 milij. ijin. Med aktivi so najbolj narasle blgajniške rezerve, zmanjšala pa se je postavka nepremičnin za 0.4 na • 8.0 milij. din. Upravni stroški so znašali pri bolniških blagajnah povprečno 6.86% vseh izdatkov, pri pokojninski blagajni 1.13 in pri nezgodni 3.24%. Skupni upravni stroški znašajo 3.13% vseh izdatkov. — Sklad za podpiranje brezposelnih rudarjev in topilničarjev je dal lani podpor 270,000 din, repa-trirancem pa je bilo izplačanih podpor 27.134 din. Premoženje vseh zavarovalnih oddelkov se je lani zmanjšalo za 1.456 milij. din na 47.5 milij. din. V hranilnicah so znašale naložbe 26.0 milij. Med vrednostnimi papirji je mnogo predvojnih posojil, vojnih posojil, največ pa 7% stabilizacijskega posojila: 2.0 milij. frankov. Zobozdravstveni skladi so imeli lani dohodkov 383.000, izdatkov pa 304.000 din. Premoženje znaša 267.000 din. Podporni skladi pri 6 krajevnih skladnicah so imeli lani 172,000 din dohodkov in 154.000 din izdatkov. Premoženje je naraslo za 19.000 na 284.000 din. Za mobilnost denarnih zavodov Pred dnevi je bila seja upravnega odbora Narodne banke v Belgradu, ki je najiprvo uredila interne stvari banke, nato pa je bila v sredo seja, na kateri so obravnavali splošna gospodarska vprašanja. Kot piše belgrajska »Politika«, je bila seja posvečena razmeram na denarnem trgu. NaTodna bafika je mnenja, da je za urejanje kreditnih odno-šaijev in razmer na denarnem trgu, kar je predpogoj za gospodarsko oživljenje in blagostanje države, posebno važno, da se pospeši končno rešitev vprašanja kmečkih dolgov saj pri denarnih zavodih. Z ozirom na večkratno obnavljanje in odlaganje plačilnih rokov za glavnico in obresti kmečkih dolgov je Narodna banka kot regulator denarnega trga začela preiskovati možnosti za rešitev tega zelo važnega vprašanja za domače bankarstvo. Začela je proučevati vprašanje kmečkih dolgov in zbrala potrebne podatke, na podlagi katerih lahko izdela meritorne predloge. Guverner dr. Milan Radosavljevič je v kratkem na seji orisal nenormalno stanje, v katerem se nahaja naše bankarstvo, ter povdaril potrebo, da se vprašanje kmečkih dolgov reši vsaj v onem delu, ki tiče denarne zavode, da bi se ti mobilizirali. Guverner je posebej povdaril, da je glede tega govoril tudi s predstavniki vlade in lahko izjavi, da se je vlada trdno odločila rešiti vprašanje kme&kih dolgov pri denarnih zavodih v najbližnji bodočnosti. Po sebi se razume, da bodo pri tem vpoštevani interesi vlagateljev pri teh zavodih. Statistični materija!, ki ga je zbrala Narodna banka o kmečkih dolgovih, je zelo obsežen, vendar pa podatki še niso urejeni in se sedaj v celoti ne bodo objavljali. Statistika se nanaša na 605 denarnih zavodov, mišljeni so pri tem zavodi na del- niški podlagi, ki imajo terjatev po zaščitenih kmečkih menicah 1.524,337.000 din, zaostale obresti pa znašajo 134,117.000 din. Od skupnega zneska je menic s tekočim rokom 567,161.000 din, torej 37.21%. Vse ostale menice so protestirane, registrirane ali celo vtožene. Nepremičnine Poštne hranilnice Poštna hranilnica je lani zgradila veliko svojo palačo v Belgradu, katere gradbeni in drugi stroški so znašali okoli 45 milij. Din. V bilanci za leto 1935 izkazuje Poštna hranilnica svoje nepremičnine s 75.56 milij. Din. Poleg svojih uradnih palač ima Poštna hranilnica stanovanjski zgradbi za svoje uradništvo: ono v Belgradu, drugo v Zagrebu. V programu pa ima Poštna hranilnica tudi še zidanje zgradbe za poslovne prostore v Skoplju. Iz Belg.rada poročajo, da je Poštna hranilnica sklenila zgraditi v Skoplju svojo palačo, v kateri bi bila tudi stanovanja za uradništvo podružnice. Skopliansku podružnica ie najmlajša in najmanjša podružnica Poštne hranilnice v državi. Imela pa jc na koncu 1933 zaposlenih komaj 37 uslužbencev. V Ljubljani ima Poštna hranilnica svojo uradno zgradbo, v kateri sc nahajajo tudi nekatera stanovanja za uradništvo. Ker pa ima ljubljanska podružnica zelo veliko število uslužbenstva (po poslovnem poročilu za 1935 1371), je nujno potrebno, da se tudi v Ljubljani zgradi stanovanjska hiša za uslužbence ljubljanske podružnice. To je posebno potrebno zahtevati sedaj, ko so prejemki državnih uradnikov (tudi osebje poštne hranilnice so državni uradniki) bili lani v jeseni ponovno občutno skrčeni. Poleg tega pa je zahte- vati, da Poštna hranilnica zgradi v Ljubljani svojo stanovanjsko liišo, ker je kreditna politika Poštne hranilnice doslej premalo dovajala slovenskemu gospodarstvi! denarja nazaj iz čekovnih vlog in hranilnic knjižic. Niso nam na razpolago podatki o tem, koliko hranilnih vlog na knjižice ima zavod iz Slovenije, pač pa je znaten delež Slovenije na čekovnih vlogah: po stanju dne 31. decembra 1935 je bilo od 1179 milij. čekovnih vlog s področja ljubljanske podružnice 196.4 milij. Din. V trajno naložbo, t. j. v nepremičnine, v efekte in bone lahko Poštna hranilnica naloži polovico svojih hranilnih vlog, eno četrtino čekovnih vlog in ves svoj rezervni fond. V okvirju teh meja ie dana možnost, da se poveča plasman Poštne hranilnice v Sloveniji ne samo prehodno, ampak tudi trajno v obliki novih nepremičnin. ★ Izvoz sadja. Belgrad. 2. julija, m. Te dni jo imela sejo osrednja komisija za izvoz sadja na inozemske Irge v trgovinskem ministrstvu. Na seji so sklenili, da se organizira kontrolna služba /a izvoz sadja v inozemstvo ter da se preskrbe potrebna materijalna sredstva za ta izvoz. Sklenili so tudi, da se uvedejo posebni ukrepi za vzdrževanje pravilnih cen letošnjemu sadju. Pri zvezi za vzdrževanje zunanje trgovine se bo ustanovil poseben sadjarski odsek, ki bo opravljal informativno službo ter bo vodil tudi registracijo izvoznikov. Kontrolo pri izvozu sadja bodo opravljale krajevne komisije, odnosno komisarji in revizorji osrednje komisije. Gospodarski svet balkanskega sporazuma. Te dni bi sc morala začeti na Bledu seja Gospodarskega sveta balkanskega sporazuma. Sedaj pa je turška delegacija zaprosila, naj sc seja odloži, ker potrebuje dalje časa za priprave, a je zaposlena pri drugih konferencah. Pisarna Kmečke zveze v Mariboru. Na Slomškovih dnevih jc bil v Mariboru sestanek štajerskih odbornikov Kmečke zveze. Sklenili so, da sc odpre v Mariboru radi posebnih razmer na Štajerskem in radi lažjega dela tehnična pisarna Kmečke zveze. Pisarna s odpre že danes v prostorih Zadružne zveze v Miklošičevi ulici. Kmečka zveza bo nadaljevala z živahno akcijo, da se organizacija v vseh okrajih spravi na višek V kratkem bo Kmečka zveza organizirata več velikih taborov, na katerih bo prišla do izraza zavednost našega kmečkega ljudstva. Izvoz tobaka v Francijo. Naša monopolska uprava je prodala svoje stare zaloge tobaka, kajti za naš tobak je vedno večje zanimanje no inozemskih trgih. Sedaj se govori, da bo tudi Francija vzela večje količine našega tobaka, in siccr bo znašala prva partija okoli 700.000 kg, največ slabše kakovosti. Nadalje bomo prodajali tpbak v Egipt za sol. Računa se, da bo monopolska uprava dovolila za 1937 saditev večjih količin tobaka (za 25 do 30%). Turčija odpovedala trgovinsko pogodbo z našo državo. Iz Belgrada poročajo, da je vlada turške republike odpovedala jugoslovansko-turško trgovinsko pogodbo, kakor tudi sporazum o kliringu, ki sta bila sklenjena 26 julija 1934. Ta začasna pogodba in sporazum o kliringu sta bila sklenjena na 6 mesecev z odpovednim rokom 6 mesecev. Potemtkem veljajo dosedanji predpisi trgovinske pogodbe in sporazuma o plačilnem prometu do vključno 31. decembra leto«. Dalmacija, tvornica cementa v Kaštelu Su-čurcu izkazuje za 1935 pri glavnici 6.5 milij. izgube 1.93 milij., dočim je znašal prenos izgube iz 1934 1.3 milij. din. Hranilnica donavske banovine objavlja bilanco za 4. poslovno leto 1935, iz katerega posnemamo, da so hranilne vloge na knjižice narasle lani ol 32.84 na 33.14 milij., od teh je novih vlog iz leta 1935 5.97 milij. dinarjev. Upniki zavoda znašajo 41.7 milij. dinarjev, reeskont pa 1.2 milijona. Posojila so znašala na koncu 1935: občinam in samoupravama 14.34, zadrugam in zvezam 17.77. denarnim zavodom 5.67, zasebnikom 43.16 milij. dinarjev. V bilanci izkazano stanje gotovine se ne viema s podatki v poslovnem poročilu, pa tudi ni razlage za razliko. Med drugim ima zavod svoj silos ter od srede leta 1934 eksploatira bukoviško mineralno vodo, katero namerava razširili po vsej državi, nadalje hotel in restravracijo v Arandje-lovcu. Čisti dobiček zavoda za 1935 znaša 1.0 milijona dinarjev. Nemčija bo uvažala tudi našo govejo živino. Iz Berlina poročajo, da je prišlo do sporazuma med našo državo in Nemčijo, po katerem bo omogočeno . prodati nekaj tisoč glav goveje živine v Nemčiji, j Nemčija je doslej kupovala pri nas samo meso, | prašiče in mast. Prva poskusna partija goved pri-ma kakovosti 1500 kom. bo uvožena v Nemčijo že v prvi polovici julija. Nadalje jc dosežen tudi sporazum o izvozu kvalitetnih vin v Nemčijo. To povečanje je odobrila Nemčija izven dovoljenih kontingentov. Angločeškoslovaška in praška kreditna banka v Belgradu ima glavnice 10, re;.erv pa 3.2 milijona dinarjev. Vloge 60 lani narasle od 89.3 na 115.9 milij., terjatev cenlrale v Pragi od podružnice v Belgradu znaša 28.2, terjatev podružnice do cenlrale pa 2.2 milij. Din. Med aktivi znašajo menico 18, lombard 7.8 (19, 8% Bler. pos. 83—85, 7% Bler. pos. 74—75, 7% pos. 1)11B 82—84. Zagreli. Drž. papirji: 7% inv. pos. ,83.50 deri., agrarji 47—48 (47), vojna škoda promptna 366 den., 9., 10. 365 den., begi. obv. 66—67, dalm. agrarji 65 den., 8% Bler. pos. 83—84 (83), 7% Bler. pos. 74— 75 (74), 7% štab. pos. 83 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 232 den., Trboveljska 128 den., Os j. sladk. tov. 120—130, Isis 10 den. Belgrad. Drž. papirji: agrarji 48 den., vojna škoda proniptna 365-366 (365), 9. 364.50—365.50 (305), begluške obveznice 68.75—69 (68.75, (iS), 8% Blerovo posojilo 85 bi., 7% Blerovo posojilo 75—7(i. —Delnice: Narodna banka 6200—6280. Žitni trg Novi Sad. K o r u z a : bč., sreni. in ban. 100 do 102, bč. ladja Tisa in Dunav 100—102. — Oslalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promel srednji. Živina Svinjski sejem v Ptuju, ki je bil v sredo 1. julija, je bil srednje založen in tudi kupčija je bila srednja. V pretežni večini so prignali na sejem drobnarijo in sicer 178 prascev in 45 velikih svinj, skupaj 223 rilcev. Od teh so prodali 88 komadov. Cene so se od zadnjega sejma zopet neznatno dvignile in sicer so bile naslednje: Pršularji 5 do 6 din, mastne svinje 5.50 do 6.50 din, plemene 4.50 do 5 din za kg žive teže; mrtve teže 8 do 8.50 din za kg; prasce stare 6 do 12 tednov so prodajali po kakovosti od 60 do 120 din enega. Prihodnji svinjski sejem bo 8, t. m. na mestnem sejmišču v Ptuju. Kulturni obzornik Petelin-Krošl: Občna zgodovina IV. del: Novi vek. Družba sv. Mohorja, 1936. Str. 279—587. S tem snopičem, ki obsega del novega veka od francoske revolucije (1789) do najnovejših dni, je končana priročna Občna zgodovina, ki jo je pred leti začela izdajati Mohorjeva družba v prireditvi prof. Petelina in Krošla. Vsa knjiga je zamišljena kot repetitorij zgodovinskih dogodkov za višje razrede srednjih šol, vporaben zlasti za hitro ponovitev snovi pred maturo, tako nekako kot Kranjčev repetitorij narodne zgodovine, le da je razširjen na svetovno zgodovino kot celoto. K hitri orientaciji služi tudi tisk s krepko poudarjeno letnico izven vrste v začetku predmeta ter razprto tiskana stvarna imena. Pričujoči snopič obravnava najnovejši del novega veka, ter 6e pričenja s francosko revoluoijo, vznikom in potekom ter ustanovitvijo Napoleonovega cesarstva in njega propadom, kot uvodnim poglavjem. Drugo razdobje pa štejeta prireditelja od zmage svetovne reakcije, od Dunajskega kongresa dalje do svetovne vojske. Po splošnem kulturnem pregledu tistega časa obravnavata po vrsti razne države, začenši z Anglijo, tako Francijo, Španijo, Severne države z Nemčijo vred, Italijo s Cerkveno državo in Avstrijo, pri kateTi se ogledujeta zlasti na borbo slovanskih narodov za svobodo. Zato je poseben pregled posvečen 1. 1848 v Avstriji, ter poznejši absolutistični reakciji. Po državah balkanskega polotoka sledi Rusiji, za njo pa izvenevropski kontinenti. Po vmesnem poglavju: Znanost in umetnost v 20. veku sledi zadnji pregled dogodkov, ki so povzročili svetovno vojsko, in kakor so se stvari razvijale med njo na vseh svetovnih bojiščih ter njih posledice. Zanimive so mirovne pogodbe ter ustanovitev Zveze narodov, kateri jc dodan tabelarni pregled članic-držav, njihov obseg in prebivalstvo, datum vstopa, ter njih letni prispevek v zlatih frankih, obenem pa tudi pregled glavnih organov ZN, skupnih zasedanj, ustroj tajništva, zaščite manišin ild. Ta ustroj in pomen ZN je morda najzanimivejši del pregleda občne zgodovine. Temu sledi nekaj pomembnejših svetovnih mednarodnih pogodb. Posebne strani so posvečene razvoju Jugoslavije od 1. 1918—1936, razvoju političnih in važnejših kulturnih dogodkov, tioočih se zlasti Slovencev, tako volitev, narodnih slavnosti itd. Dodan je tabelarni pregled vseh jugoslovanskih vlad, ki jih je po prevratu bilo že 341 S kratkim pregledom ostalih držav in kontinentov 6e zaključi celotna knjiga. Ta pregled občne zgodovine, ki je pisan s praktičnega stališča, priporočamo predvsem našemu dijaštvu in vsem, ki jim je treba o kakršnemkoli zgodovinskem dogodku hitre in točne informacije. Ta zadnji snopič velja broš. 21 din, vezan 28 din. Vsi štirje snopiči, to je celotna Občna zgodovina pa stane broš. 66 din, vez. pa 88 din. — td. ._ P. B. Remec: Sveta maša Vrtnice za leto 1936. Str. 163. Kot sedmi zvezek »Glasnikove knjižnice« je izšla liturgično-asketična knjižica p. B. Remca D. J. »Sveta maša, dar Srca Jezusovega«, namenjena predvsem kot branje za mesec junij, j/osvečen Srcu Jezusovemu, radi česar nosi podnaslov »Vrtnice za leto 1936«. Toda pisatelj sam poudarja v uvodu, da ni knjižica porabna samo v mesecu juniju, temveč je zajeta širše ter ima namen razložiti vernikom vso veličast svete maše, tega najdragocenejšega daru Jezusovega Srca. Kol praktična asketična knjižica v obliki modernega molitvenika nima namena prikazati zgodovinsko liturgičnega razvoja obreda svete maše, temveč polaga važnost na asketični del, to je na razumevanje presvete daritve ter sodelovanje vernikov pri njej z vso globokostjo prepričanja in vere. Berilo je grajeno na obilni domači, nemški in francoski asketični literaturi, kar pisatelj navaja v uvodu ter še jasneje v dodatku, kjer so citirana mesta, vzela iz raznih avtorjev. Ta veslnost. ki je nisimo vajeni PTi poljudnih asketičnih delih, daje delu resnost in svojo veljavo, ker kaže na napore nešteto mislecev o teh najskrivnostnejših vprašanjih vere. Pisatelj nam v prvih poglavjih poljudno, v lepem jeziku ter nazorno pojasni svete mašo k-it božjo ustanovo, v kateri biva Jezus vedno med nami do konca sveta, ter nas popelje z lepo razlago od prve pristopne molitve, oziroma od prvega križa do zadnjega evangelija oz. molitve po sv. naši. Od besede do besede nam razlaga pomen in'skrivnostno ogrodje svetega obreda preko pripravljalnega dela v daritveni del, tako, da moremo razumeti vsako glasno besedo in vsako kretnjo mašnikovo, vsak njegov poljub oltarja in vsak njagov nagovor na občinstvo, vso skrivnostno simboliko in notranjo resničnost svete daritve. Marsikomu bo šele ta mala knjižica odkrila neizmeren studem c milosti in vrednosti svete maše, ki se je sicer udeležujemo velikokrat s tako brezbrižnostjo. In te je najgloblji namen te knjižice znanega voditelja duhovnih vaj širom naše domovine. Razlagi, ki ;e razdeljena v posamezne odstavke kot v posamezno govore, je dodano celotno besedilo svete maše na časi Srcu Jezusovemu, tako, da more knjižica veljati tudi kot molitv enik. Pohvaliti moram tudi leioo opremo (St. Gladmik), kakor tudi tisk, ki pomeni v razvoju naših molitvenikov gotovo svojevrsten dogodek. td. ★ dom izšel sedaj še slovenski. Res, da imajo Jugoslovani neko bližnje razmerje do tega romana, ker obravnava njihov sujet, a v tem je jasno vidno tudi prizadevanje za kulturno zbliževanje. »To prizadevanje je živo zlasti pri Slovakih. Relativno, mislim, niti en slovanski narod ne prevaja toliko iz ostalih slovanskih literatur kakor prav Slovaki. Želeli bi si le, da bi se drugi slovanski narodi bolj sistematično zanimali tudi za slovaške literarne stvari, vsaj toliko kot Jugoslovani. Posebno preseneča dejstvo, da Poljaki (ki se sicer tako laskajo Slovakom — op. poroč.) razen prevoda romana »Moric Benjovski« od Nižnanskega (krvav roman senzacijonalnih avantur za 'dnevniški listek — op. poroč.) in posameznih prevodov pesmi in novel niso nič izdali iz naše literature« Slov. Pohtady, štev. 3). — Če bi se tudi Slovenci nekoliko bolj razgledali po slovanskih sodobnih literaturah in pustili prevajanje modnih — prepogosto samo enodnevnih senzacijonalnih — zapadnih romanov, ne bi škodilo ne nivoju našega prevajanega slovstva, ne slovenski produkciji. Slovenski prevod Kukučinove Hiše v bregu (založila Jugoslovanska knjigarna, prevedel Smo-lej V.), je med Slovaki zbudil živahno zanimanje. Vsi politični dnevniki brez razlike so vsaj registrirali ta slovaški uspeh v tujini, nekateri pa so tudi podrobneje pisali o prevodu ter o delu Slovencev za medsebojno spoznavanje. Enako so seveda tudi literarni časopisi pohvalno in s priznavanjem potrdili prizadevanje za izmenjavo kulturnih dobrin. Tako Jan Cincik, ki deluje kol grafik in kritik pri Slovaški Matici, piše o slovenskem prevodu v osrednji slovaški liter, reviji, Slovenskih Pohladih: »Slovenska izdaja Kukučinovega romana je v vsakem oziru odlična in prvovrstna. Prevajalec je popolnoma razumel original in ga raztolmačil s polnim razumevanjem in z umetniško dovršenostjo.« Dalje hvali dobro organizirano zameno katol. akademskih slovanskih organizacij, ki omogočajo akademikom bivanje v posameznih slovanskih univerzitetnih centrih, kjer se seznanijo s kulturo sorodnega naroda in jo potem širijo doma. Ugotavlja velik uspeh, ki ga je Kukučinov roman A rv^n^nl CIXI. _ : _____1 1---,1___ uiu»aj|\eill, I\|VI IV [JIVU tvldLIteill t/.BVI kar v treh izdajah ter uspeh, ki ga je dosegel za mejami, kjer je za madžarskim in hrvatskim prevo- SRBSKOHRVATSKE KNJIŽEVNE NOVOSTI. Na drugem jugoslovanskem glasbenem festivalu, ki ga je »Cvijeta Zuzorič« priredila pred nekaj tedni v Belgradu, je bila poleg del Antuna Dobrovniča (Balada) in Mihovila Logara (Legenda 1 o Marku, izvajana tudi Suita Slovenca Franca Štur-i ma. G. Franc Šturm spada v družbo slovenskih najmlajših skladateljev, na katere je pretežno vplivala levo orientirana Osterčeva šola. Sicer je pa ves drugi glasbeni festival izzvenel v tej smeri. , Kritiki so'zelo pozitivno ocenili delo tega še sko-| raj neznanega slovenskega kompozitorja. Tako pravi dr. M(iloje) M(ilojevič) v »Politiki« (10. V.): | »1 o je neobično, revoltantno delo, ali to je delo ; izrazito u svojoj čisto tehničkoj zvučnoj neobuzda-j nosti.« B. Dragutinovič v »Pravdi« pa piše: «Efekt-j no pianistički pisana, formalno jasna i pregledna, , harmonski oslobodjena tonalnih odnosa, Šturmova j Klavirska svita u brzim stavovima, gde se ritam I pojavljuje kao glavni uobličavajuči element, nosi sve karakteristike jedne motorične zvučne kon-| slrukcije ...« (»Pravda«, 9. V.). Slike mariborskih slavnosti Čudna rešitev iz 800 m globokega rudnika 178 ur zaprt v rovu Škof dr. Rozman in skopljanski škof dr. Gnidovec v sprevodu. Nad 5000 ljudi tmčamh Ministri pozdravljajo ljudstvo. Mala dcklica izroča g. dr. Korošcu šopek cvetlic. se ol) takih prilikh polasti prava blaznost. Si. pa to tudi ni čudno, ker se na drugi strani lil mi, radio, časopisje in telefon že od nekdaj na razpolago tudi tistim, ki oznanjajo pravice ljudske sodbe. Tako se v Ameriki laliko javno propagira. da je treba tega in tega linčati. Iz bližnjih in daljnih krajev se odzivajo ljudje, ki najemajo celo posebne vlake, da so ob pravem čnsu na licu mesta. Jasno je, du vsa ogromna množica pri linčanju nima dela, ampak samo vpije in gleda, kako drugi izvršujejo ljudsko sodbo nad ubogim grešnikom. Nazadnje se pa oškodujejo na ta način, du vzamejo s seboj za spomin kako malenkost od raztrgane obleke nesrečne, umorjene žrtve. Šele pred kratkim se je v mestu Wharton v Texnsu dogodil tuk slučaj linčanja. Nek zamorec je v pretepu s policistom pograbil svojo britev in policistu prerezal grlo. Kmalu so ga prijeli in ga zaprli v ječo. Ni pa trajalo dolgo, ko se je prod ječo zbrala velikanska množica ljudi, ki je naskočila ječo. V splošni zmedi pa se je morilcu posrečilo uiti. Znan pa je še drug slučaj, du je bil zaprt 27 let stari zamorec Raj-m on d Gunn, ki je umoril neko učiteljico. Množica je naskočila ječo. v kateri je bil zaprt morilec Gunn, ga izvlekla i/, ječe, okovala v težke verige, ga vlekla v neko samotno hišo in ga tam prikovala k tlom. Nato so ga mirno pustili ležati v hiši, nakar so hišo v velikem krogu obkolili in jn zažgali. Ta strašna ljudska sndbu izvira še iz tistih časov, ko je bila Amerika še malo naseljena in ko so se maloštevilni naseljcnci morali sami braniti pred raznimi razbojniki. Ker so bile oblasti nedosegljivo daleč, so naseljenci sestavili naglo ljudsko sodišče, ki je po svojih postavah brezobzirno sodilo prijetega zločinca. Ostanki tega nekdanjega ljudskega prava, ki je bilo v tedanjih ruzmerah utemeljeno, so se ohranili v ameriški 'ljudski družbi du današnjih dni. V rudniku llcrne na Westfalskem se je pred kakimi desetimi dnevi zgodila nesreča, da je nenaden pretres zemeljskih plasti zasul dohod v rov, v katerem je takrat kopal kopač Schmidt. Šele čez 9 dni in 8 noči, torej natunčno čez 178 ur, so pretekli ponedeljek ob 5 popoldne nesrečnega kopača rešili iž globine 8(M) metrov. V torek preteklega tedna, torej nekaj dni po nesreči, se je reševalcem posrečilo, da so skozi skale, ki so zapirale dohod v oni rov, mogli potisniti inočno cev, skozi katero so potem zasutemu rudarju pošiljali živež, pijačo in tudi zruk. Reševanje je bilo silno težko in zelo nevarno, zlasti zuto, ker je v tistih globočinah že inočno vroče. Reševalci so morali biti nadvse previdni. Le počasi so smeli odnašati in odkopavati kamenje, ki je zasulo vhod v rov, ter vedno sproti podpirati oboke. Ako ne bi bili tako previdni, bi bili novi usadi najbrž pokončali zasutega rudarju in še reševalce povrhu. Reševalci so delali noč in dan v 4 šilitah. Ponesrečencu so skušali priti od dveh različnih strani. Od petka preteklega tedna dalje pa so inženjerji začeli kopati od spodaj gor dovolj široko luknjo, skozi katero so skušali priti do ponesrečenca in ga skozi to luknjo tudi rešiti. Medtem pa je nesrečni rudar preživljal hude dneve v globočini 800 m pod zemljo. Ker so reševalci vse storili, da bi mu olajšali strašno podzemeljsko ječo, je njegovo bivanje bilo manj hudo, kakor bi pa bilo sicer pričakovati. Prostor, v katerem je bil zasut čez en teden dni, je meril 40 kvadratnih metrov. V tem prostoru se je lahko gibal. Skozi cevi so mu pošiljali v ječo kruh, pecivo, klobase, meso, sir, mleko in čaj z rumom. Pri sebi pa je imel več jamskih svetilk, s katerimi 6i je laliko svetil, da ni bil v temi. Tudi za kratkočasenje so mu reševalci skrbeli. Ker je rudar Schmidt velik prijatelj nogometa in gojitelj golobov pismonoš, so mu pošiljali v jamo tudi časopise in knjige, ki pišejo o tem športu. Nazadnje se je celo posrečilo napraviti telefonsko zvezo med ponesrečencem in med zunanjim svetom. Tako je ponesrečeni rudar lahko večkrat na dan telefonično govoril s svojo ženo in pa z vodstvom rudnika, kar je brez dvoma dobro vplivalo na njegov pogum, da je lažje vzdržal. Kljub temu pa so reševalna dela trajala 9 dni in 8 noči, preden je ubogi kopač premoga bil rešen iz podzemeljske ječe. Na naši sliki vidimo v sredi skupine rešenega rudarja Schmidta, ki se je pred rudnikom sešel s svojim sinčkom in svojo materjo. Kakor vidimo na sliki, se sinko od veselja joče, kei zopet vidi svojega očeta, ki ga je imel že za izgubljenega. Ameriška statistika ugotavlja, da je v Ameriki tako zvana ljudska sodba na najbolj grozovit način usmrtila več kakor 5<)0<) ljudi. Usmr-čeni so bili povečini zamorci, ki so zagrešili kak hud zločin, n. pr. posilstvo bole žene, rop ali umor. Preden je redno sodišče moglo sklepati, ali je prijeti res kriv ali ne. se je razjarjena ljudska množica polastila nesrečnega obtoženca in ga linčala. Leta 1892 so v Združenih državah Severne Amerike na tu način lincali 255 obtožencev, medtem ko je bilo leta 1935 linčanih samo še 15 nesrečnežev. Čeprav policija zoper lincanje vedno strogo in brezobzirno nastopu, vendarle še ni mogla odpraviti teh grozovitosti, ker navadno odgovornih krivcev linčan ja ni mogoče več izslediti. To zlo 6e je v Združenih državah Severne Amerike tako razpaslo, da so leta 192") začeli v Ameriki celo gibanje proti linčanju, katero so pobijali po radiu, časopisju in telefonu. Ljudstva Kratkovidni vrtnar. |NS med narod! Pera Živkovič: »Sedaj, ko smo se konstituirali, pojdite med narod! Napred marš, med narod!« Runjaniii, Dcmctrovič in Kramer: »Prosimo pokorno, med kateri narod?« (Karikalura nove JNS v belgr. »Politiki« 2. jul.) Boj proti kobilicam V Kairu je pred kratkim bil kongres, katerega so se udeležili zastopniki 25 narodov, ki so se posvetovali, kako bi mogli najbolj uspešno z modernimi sredstvi pobijati kobilice, škoda, ki jo kobilice vsako leto povzročajo, je ogromna. Izračunali so, da kobilice vsako leto napravijo za 24 milijonov funtov škode. Samo v enem letu so v Južni Afriki izdali 15 milijonov za boj proti kobilicam. V Afriki in v drugih tropskih pokrajinah se večkrat dogaja, da so roji kobilic tako veliki, da zatemne sonce in pokrijejo nebo. Mlajše kobilice, ki še ne morejo tako vztrajno leteti po zraku, potujejo kar peš po zemlji in med potjo požro vse, kar dosežejo. Celo potoki in reke ne morejo zadržati tega strašnega pohoda. Kobilice se namreč brez premisleka vržejo v vodo, kjer utonejo, nakar po tako nastalem nasipu iz mrtvili kobilic druge nadaljujejo svojo pot. Pred poldrugim letom so v Južni Afriki bojevali strašen boj s kobilicami, katere so opu-stoš-ile in do golega uničile 500.000 kvadratnih kilometrov zemlje. Celi oddelki uničevalcev so noč in dan korakali korak za korakom in sproti uničevali tisoče in tisoče kobilic, toda novi roji so vedno znova prihajali in dopolnjevali število pokončanih. Kobilice popolnoma požro vsako polje, najsi že na njem raste'sladkorni trs, ali pa čaj. ali koruza. Leta 1934 so samo južnoafriškim sladkornim nasadom uničile 30.000 ton pridelka. Kongres, ki je bil v Kairi, je znanstveno dognal nova bojna sredstva zoper kobilice. Najbolj uspešni so strupeni plini. Porabljajo patentirane strupene pline različnih tovarn. Te strupene pline so uspešno trosili na kobilice iz letal. Pri tem pa se jc izkazalo, da se v ta namen najbolje prilegajo nova letala s tako zva-nimi lopatami, ki povzročajo, da letalo nekaj časa lahko na enem mestu stoji v zraku. Na ta način lahko potem letalo 6voje delo bolj učinkovito opravi. Toda tudi strup zoper kobilice je treba previdno izbrati. Ta strup namreč mora biti docela neškodljiv rastlinam, domačim in divjim živalim ter mora biti tudi primerno poceni, ker bi se sicer ne izplačalo. Kongres je tudi sklenil, da je treba napraviti več vremenskih opazovalnic, katere bodo prihajanje kobilic v rojih lahko že v naprej napovedovale. Na ta način upajo to strašno nadlogo uničiti, ali pa vsaj omejiti. »Bedak neumni, sedaj lahko vidiš, kaj si naredil! V kopalnici si pustil pipo odprto!« JNS med narod — marš! Štev. 148. ^SLOVENEC«, dne 2. julija 1936. StraD 7 Marija Vencajzova - 90 letnica Ljubljana, 2. julija. Častitljivo starost 90 let je danes dočakala ugledna ljubljanska gospa Marija Vencajzova, mati uglednih javnih delavk. Današnja j ub lian tka je vdova po zaslužnem narodnem borcu ljubljanskem odvetniku Vencajzu, katerega ime je dobro zapisano v slovenski politični zgodovini. Juhilantka se je rodila v Ljubljani iz ugledne rodbine Žužek. Današnji jubilej je proslavila na Rožniku, kjer je ob navzočnosti velikega števila sorodnikov in prijateljev daroval službo božjo un. prof. dr. Fabjan. Jubilantka je še čvrsta ter krepka, saj gre vsako leto na oddih na morje in tudi na Rožnik se je daneis povzpela. Njen pokojni mož, odvetnik Ivan Vencajz je bil državni in deželni poslanec katoliško narodne stranke ter je bil tudi soustanovitelj Vzajemne zavarovalnice, katero .je vodil do svoje smrti. Jubilantki kličemo: Še na mnoga leta! 60 letnica vzornih zakoncev Sv. Urban pri Ptuju, 2. VII. Te dni obhajata svojo 60 letnico življenja zakonca Alojz in Marija Hameršak, posestnika pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Obenem jima poteka tudi 35. leto njunega zakonskega življenja. Alojz Hameršak je znan širom Slovenskih goric kdt zaveden Slovenec, saj je že pred vojno ustanovil tam slovensko čitalnico. Kot zaveden Slovenec je bil zlasti trn v peti takratnemu ptujskemu »Štajercu«. Po vojni pa se udejstvuje kot tajnik največ pri posojilnici in hranilnici, katere soustanovitelj je. Dal je tudi pobudo za postavitev spomenika padlim vojakom Urbanske župnije, v nedeljo, dne 5. t. m. pa bodo blagoslovili na Ostrovou, najvišjem vrhu Slov. goric v spomin Slomšku Evharistični križ, katerega postavitev je bila njegova davna, želja. Kot zvestemu, dolgoletnemu naročniku »Slovenca« mu k njegovi 60 letnici iskreno čestitamo, z željo, da nam Slovenske gorice dajo še dosti tako trdnih in narodno odločnih katoliških mož. Ribiči dravske banovine so zborovali Zveza ribarskih društev za dravsko banovino, ki se zadnja leta marljivo giblje in si prizadeva vtisniti temu lepemu športu pravi pomen in namen tudi za tujski promet, je imela svoj redni letni občni zbor. Zvezin predsednik višji svetnik v p. g. Šulgaj je iskreno pozdravil zastopnika kr. banske uprave ribarskega referenta g. inž. )ela-čina ter delegate posameznih ribarskih društev in klubov. O delu Zveze je obširno poročal predsednik. Iz tajnikovega poročila pa posnemamo, da se število članstva množi. Razvesljivo je dejstvo, da podeželska ribarska društva in ribarski športni klubi prijavljajo vstop k Zvezi. Zveza je v stalnih ki tesnih stikih z oblastmi, zlasti z bansko upravo. Zveza je izposlovala članstvu izdaten popust pri dobavi iker, zaroda in mladic iz banovinske ribogojnice. Izposlovala je v nekaj mesecih 372.000 iker 15.000 zaroda in 8000 mladic potočne postrvi, ki so bile vložene v razne potoke v okrožju dravske banovine, za nadaljno naročilo je priglašenih 20.000 mladic potočne in 1000 mladic šarene postrvi. Ministrstvo za kmetijstvo je naklonilo ljubljanskemu rib. društvu 50.000 iker, Celju in Mariboru pa po 30.000. Zanimanje za umno ribarsko gbšpSdarslvo raste v ttfkerti' obsegu, da je postalo *a raz,ne javne ribogojnice vprašanje, če b«doi| licitacija uspela, bo mogoče v kratkem začeti z obsežnimi deli za (»opravile te ceRto. ki se opravlja Iz milijardnega fonda za javna dela. Sah Prvenstveni turnir šah. kluba Triglava, ki je trajal tri mesece, je končan. Turnirja se je udeležilo 17 članov, med njimi nekaj znanih ljubljanskih prvorazrednih igralcev. Turnir je bil razdeljen v izločilni in finalni turnir. Rezultati izločilnega tur-nijra so sledeči: V skupini A.: 1. Šiška s 5 in j»l toč., 2. Remškar s 5 toč., 3. Erker s 4 in pol toč., 4. arh. Kocjan s 4 in pol toč. (slabši usjieh proti zmagovalcem). 5. Pograjc s 4. toč. Slede še Uolin-šek Jože, Favai in Dobnikar. V sku|>iui B: I. Ciril Vidmar s 6 toč., 2. Kranjec s 5 toč., 3. Ferfila s 4 in pol toč.. 4. Tavčar s 4 in pol toč., 5. Jančar s 3 m pol toč. Slede še Miklavič, Dolinšek D. in Arnšek. V finalu so imeli pravico igrati samo prvi trije igralci iz obeli skupin (izjemoma je bil dovoljen nastop tudi Tavčarju). Rezultati so: 1. in II. mesto si delita Vidmar Ciril in Sorli Jože s t> točkami (izmed 7 dosegljivih). III. mesto Šiška Jože s 5 točkami, IV. iu V. mesto Erker Julij in Reni-"'ešccv manj, udal. C. Vidmar je v partiji z Marc-kom j>rišel v mnogo bolišo pozicijo, pozneje pa ni pazil na svojo damo in mu jo je nasprotnik ujel za dve lahki figuri. Vidtnar je potem kljub junaški obrambi podlegel. Partija med Sorlijcm in Kranjcem ie končal z matom. Sorli ie zgradil močno pozicijo in z nevzdržljivim napadom popolnoma razdrl nasprotnikovo pozicijo, iz katere ni bilo rešitve. Cibic je imel kot črni proti Prein-fa-lku zelo težko stališče, ker ga je Preinfalk z dobro igro spravil v velike nevarnosti. Pozicija je postala zanj polagoma izgubljena in Cibic je izgubil kvaliteto, potem pa še prekoračil čas, tako da je moral odnehali, fterčič je kot beli igral proti Lešniku premalo podjetno, zašel' iz dobre pozicije nazadnje celo v težave in izgubil kvaliteto. Kljub, žilavcuju .odporu se je moral v. ktvič-nici Lešniku udati. Partija Weiss:Singer je "bila preložena na večer. V prvem koltf je končala partija med Marokom in W<-mom t nuno o Weis-sa, potem, ko je Marek še v zadnjem trenutku spregledal možnosl remija. V tretjem kolu, ki bo, kot ostala, dopoldne od 8—13 na vrlu restavracije »Zvezda«, igrajo: Marok—Klanjšek, Singor —C Vidmar, Cibic—inž. Weiss, Lcšnik-Preinfolk, Kranjc-Berčič in Šiška—Sorli. Radio Programi Radio Ljubljana i 1'rtrh, ,1. juliju: 12,00 Itoprudiiclritn koneerl miM posili 1 in KUirtbc l*J.-4.*> Poročilu, vrulno KUHI Clt.s. »pumi, otnoHlilii 13.15 Ii-iidij-tkl orkester 11.Oo Vreme, borca 19.041 Oh«, vreme, poročilu, spored, obvestila T!>.:m N'n rimi iti na tira: Zagrebška drama (Mesarlč I?. Zagreba) 111.50 Ifdovlčavit in IjovšcIov« (ploščo) 'jo.111 Ženska lini: Keramika (gdč. Umna 1'uJnlč) 20.30 Mozartov večer 'ii.no ras, iHiror.iln, spored jj.jo Kslloronskc solistične toN IMesnn Kliishu Dutiaj: J0.80 Simfonični koncert :W.I0 Kvartet '.»:i 15 /,ii l.n v-n I koncert - /liK/im/irflM.- 'jo.ihi Mnil.inrsk.i pl(wi JO.05 Oliraitska irlitslm Triil-Milun: 17.15 Plesna irliislm J0.35 Mnl.ile.tovn komedija Miznn Irop in iskrenost Jl.JO Komorni koncert, nato pIcmhi irln.sbii II i »i llnrl: jo.35 l/ombardova operem Rom-plceolo . milo plesna irlnshn Prn/rn: 19 30 l,nhk« tflnOin JO.55 Hitrimi poje n,i ploščah JI.10 Odlomki i/ OrTejn raznih skladateljev jj.ki plošče — i arima: Jl.oo Simfonični koncert Itnmbiirij: Jo.10 Orkester in zbor Jl.oo Komorna et-i-hn Vrntitlnra: "0 10 Vojaški večer JI to /,l>or - l<«l»: J0.10 Slike iz svetovne volne Fnnikfiirf: JO.H5 l)r. Albertova opera >xi*hvn — Slutiti'«!: jo.to Avstrijska glasbi. JI.10 IMesn.-i klmd.a unnriKnl'n: jo.10 l.metnosliil večitf. Naznanila 1 im—— Liubljana 1 Odbor hi litovskeyn orisrhn Pfoitcclc r Tviifivcm v"'" V1'...... 'la se |K>lnoAteviJno ndele/.e nocojšnjega sl' Pomenimo radi prosvetnega dne v sil. \ Idil .katerega se moramo udeležiti polnošlevilno 1 01Istr. I .Wwo sinili'! Imnjo trkirrnr: mr. T.enslek (esljova c. 1, mr. Uahovee, Kongrmnl Irg IJ |M hoimtUir, V.ič. mr. Tinček in Tonček ko t detfekiiva 95. Gospodar otoka. Nadaljevali so pot v notranjost otoka in kmalu zagledali pred seboj sredi palm in redkega grmičja leseno kočo, ki jo je obkrožala preprosta lesena ograja. Tinček in Tonček sta nekaj časa nezaupljivo motrila bivališče skrivnostnega samotarja, potem pa se je Tinček ojunačil in rekel: »Na vsak način se moramo prepričati, kakšen Robinzon stanuje tukaj.« In je prvi odločno zastavil korak proti vhodu, Tonček, gorila in kuža Muki pa so mu tovariško sledili. Ko so se približali koči, je zdajci stopil iz nje kosmat, debelušen možakar s pipico v ustih. Presenečeno je zijal v nepovabljene goste in zarentačil: »Halo, kdo pa ste vi?« »Z neba smo padli k je odgovoril Tinček po pravici in resnici. »Ne zbijaj neumnih šal!« ga je kosmatinec grdo pogledal izpod nizkega čela. »Saj niste angeli, da bi padali z neba.« »Častno besedo vam dam, da smo padli z neba,« je Tinček vztrajal pri svojem. »To je bilo tako, veste,« je Tonček začel hitro pojasnjevali. »Vozili smo se z balonom, pa je balonu zmanjkalo zraka in smo štrbunknili v morje.« »Aha, zdaj pa že razumem,« je zabrundal možakar in njegov obraz je postal na mah prijaznejši. »Vstopite in mi bodite prisrčno pozdravljeni!« « MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; 2enl> tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka peftitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe Službe dobi absolvent trgovske gole, samo moški, ki ima nekaj bančne prakso in obvlada nemščino v govoru In pisavi. Zglasi naj se takoj pri g. Jos. Gogala, ravnatelju Trgovske šole — Ljubljana. (b) Kovaški in podkovski pomočnik se takoj sprejme. Alojzij Grebene, Studenec - Ig 119. (b) Šoferja - mehanika prvovrstnega, Išče Industrija v Sloveniji. Nastop čimprej. Ponudbe z navedbo referenc in plače pod »Trezen ln zanesljiv« štev. 9636. (bi Pekovskega pomočnika mladega, ki bi raznašal tudi kruh, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9662. (b) Šofer išče službo, kavcije zmožen, z dobrimi spričevali tovoru, in osebnega avtomobila. Naslov v upravi Slovenca št. 9643. (a) Učenca za trgovino z mešanim blagom (v večjem kraju), z mešč. šolsko izobrazbo sprejmem. Tisti, ki ima veselje ln se čuti sposobnega za trgovino, naj pošlje ponudbo pod »Priden in pošten« št. 9652 upravi Slovenca. (v) Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL HEfjffM Trisobno stanovanje kopalnico ln prltlkline, oddam za 700 Din. Mer-genthaler, Moste. (č) Vrtnarju dam prosto stanovanje. -Predovlč, Poljanska cesta štev. 73. (č) Trisobno stanovanje solnčno, z uporabo vrta, oddam solid. stranki. Najemnina plačljiv a tudi v hranilnih knjižicah. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9649. (č) Dvosobno stanovanje renovlrano, v bližini Sv. Jakoba, se takoj odda. -Vpraša se: Stari trg 5, v trgovini. (č) I Pohištvo i Rekord-spalnice orehova korenina, moderne, za 5500 in 6200 Din. Jedilnice, iste, 4500 Din, razprodaja Pohištvo Ma-lenšek, Dravlje. (š) i Pekarno vzamem takoj v najem. Prosim takojšnje ponudbe pod »Pecivo« upravi Slovenca štev. 9644. (n) II— Vsa letna oblačila, lister, buret, kaša, v odlični izdelavi dobite po ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Žagini odpadki bukovi, hrastovi ln smrekovi po najnižjih cenah vedno v zalogi pri Lav-renčič ln Co., Ljubljana, Vošnjakova ulica 16. (1) Kolesa ponikljana in kromirana vseh nemških znamk naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina na Tyrševl c. 36. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. ln Stari trg. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d) Obavlja vse denar, posle vnovčuje najbolje terjat ve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. Alojzij Planinšek, agent bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1 Telet. 35-10. Znamko za odgovor. (d) Hranilne knjižice podeželskih hranilnic (članic Zadružne zveze), kupimo takoj in plačamo najboljše. - Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Tovarna 946S«. Vorak 2 meseca'star s kraguljč-kom za vratom, se je zatekel. Odda naj se v Lončarski stezi 5. {■>) Objave Preklic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za svojega sina IVANA. — Lenassi Ivan, štepanja vas 110. o I java in preklic Podpisana Bernard Neža v svojem imenu in kot zastopnica Neže Rogač izjavljam, da ni res, kar sva govorili o ge. Jerini Milki; obžalujeva ln pre-kllcujeva vse to ter se ji zahvaliva, da je odstopila od zasebne tožbe. - Bled-Zagorice, 22. maja 1936. -Bernard Neža. (o) Kartuzijanski samostan Pleterje v Sloveniji (pod Gorjanci) sprejme dva ali tri kandidate za DUHOVNIŠKI STAN med '20. in 35. letom, ki se želijo posvetiti posebni službi božji v lepi,.-zdravi prirodi. Zahteva se najmanj 6 razredov gimnazije. * Sprejme tudi BRATE LAJIKE med 18. in 35. letom. Za izobrazbo zadostuje osnovna šola. Podrobnejša navodila daje Kartuzija Pleterje. pošta št. Jernej na Dolenjskem, dravska banovina. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 D Novo! Novo! F. M. Willam DasLebenNarias der nutter lesu 587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102"— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani I Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, eljeti načrte, trpljenje "slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „ Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naročnina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadi^fl«* ni gospodarski banki v Ljubljani Uprava »Duhovnega življeBjal Avalos 250 Zahvala Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so "3ga dr Joškota Fona pokropili in zanj pomolili. Zahvalo vsem, ki so darovali cvetje in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu peli in govorili v slovo. Bog plačaj vsakemu, ki je rajnkemu v življenju ali smrti storil dobro delo in vsem, ki so nam ostalim pri usodnem udarcu bili požrtvovalno ob strani. Sv. maše zadušnice se bodo oznanile v farni cerkvi sv. Petra. Avgusta in Emilija Fon. L. Ganghofer: '24 §rn9t NubcEtus Roman Tedaj sta se vedro govoreč pojavila med vrati Kiti in Ivan Forbeck. Dočim je Werner gledal mladi par pred seboj, je Tasilo nežno pogladil sestro po laseh. V okrašeni obednici, kjer je bilo pogrnjeno za zajtrk, so našli grofico Ano in Gundi Kleesberg. In tedaj je Kiti, ki je bila zdaj prvič v batovem stanovanju, hotela videti predvsem, kako prebiva sreča. , . .. Prebivala je lepo — v prostorih, ki so pričali o umetniškem smislu in izbranem okusu. Vsa prevzeta je menila Kiti: »lo ni narejeno stanovanje. Zdi se mi, kakor bi zrastlo samo od sebe, kakor drevo, kakor cvetlica: In vidva morata tako stanovati! Drugače si kar misliti ne morem.« Samo v grofičini sobi je pogrešila neka], najvažnejše. »Ana, kje je tvoj klavir?« »Stoji tam, kjer je njegov pravi prostor,«je dejal smehljaje se Tasilo, »v moji sobi! Pojdi! Videla boš še nekaj drugega.« Odprl je vrata v sosednji prostor. Rahel vzklik srečnega presenečenja. Na steni je v luči med obema oknoma visela velika slika: iz leskečega čara barv se sveli bela dekliška postava, sence bližajoče se nevihte se grozeče spuščajo nadnjo, vendar smehljajoče se počiva v božajočih zadnjih sončnih žarkih na močnih moških rokah, ki jo nesejo varno čez brv bu-tečega hudournika. »Ivan!« je vzkliknila Kiti. »In tega mi nisi posedali Ali pa nisi vedel sam —« Njene oči so iskale brata. »Tas, kdo ti je dal to sliko?« »Dobrohotna pošta. In potem je prišlo iz Ca-prija pismo, v katerem se neki Ivan Forbeck opravičuje, ker je moralo njegovo poročno darilo napraviti ovinek čez Berlin.« »Ivan!« se je razradostila Kiti. In potem mu je nemo obslonela na rami in pila s svetlimi očmi čar teh barv. Vedno bolj so ji gorela lica. »Ivani« Ovila mu je roke okoli vratu. Ponosna sem na ime, ki ga bom nosila!« Potem je zletela h grofici. »Prošnjo imam, Ana! Ne odreci mil Zapoj mi pesem o jasminu!« Ana je odprla klavir in ob spremljanju glasbila zapela s svojim krasnim glasom: Zelen je jasmin pod noč v sen se tih zamaknil, a ko je lesketajoč v jutro se ga sij dotaknil, se začudil je ves bel: Kaj sem v noči doživel — Aj tako grm sanja, ko pomlad poganja!... Ko je grofica Ana spustila svoje vitke bele roke v naročje, je bilo v sobi 'dolgo vse tiho. — Nekaj ur nato sta Kiti in Gundi Kleesberg odpotovali na Hubertovo. Teta Gundi, ki bi rada to »skrajnost« vsaj še za nekaj dni odložila, si je želela sicer še malo »oddiha«, toda Kili je bila nepočakana in je dosegla svoje. Hotela je, da se o njeni sreči takoj odloči in Tasilo ji je pritrdil. Kiti je potovala ko v bajnih sanjah. Kakor otrok se je zdela, ki mu šepetaje pripovedujejo pravljice. Pred duhom so ji neprestano vstajale i nove lepe podobe. Kako čudno! Da je mogla mi-1 sliti na pravljice! Zdaj pred tem svidenjem z očetom! Toda, ali ni bilo vse, kar je te dni doživela, ena sama pristna pravljica? Ta pot domov? Cvetoči čulež v Ravellu? Njena ljubezen in sreča? Venomer se je ozirala proti goram, ki so prihajale bliže in bliže in rastle z vsako minuto. In nad njimi so se kopičili težki oblaki ter se prelivali čez vrhove. Dež so naznanjali, morda tudi nevihto. In bolj in bolj se je mračilo. Kili je prešinil tesnoben občutek. Kako po-I doben je današnji večer tistemu, ko se je vozila I proti domu z zamujene poroke svojega brata! Na domači postaji ju je čakal koleselj. Voznik je bil kratkih besedi in je dami plašno pogledoval. Bilo je že temno, ko so zavozili skozi vrata v park. Globoko v drevoredu se je iskril steber: vodomet, ki so ga obsevale luči z verande. V orlji kletki nobenega glasu, niti najrahlejšega prhuta-nja. »Čudno!« je zamrmrala Kiti. »Kako, so danes orli tihi!« Voz je obstal in s svetilko v roki se je prikazal Fric. Nič ni rekel, v obraz je bil bled in svetilka mu je šklepetala v roki. Kiti ga je začudena pogledala in hotela spregovoriti. Tedaj je opazila še nekoga. Na stopnicah je stal župnik. »Prečastiti?« »Poklicali so me, da bi vas sprejel, gospodična.« Sapa ji je zastala ob teh besedah. »Pojdite, moj dobri otrok! Naj vam bo v oporo, ko boste stopili v rodno hišo, na katero je Gospod v svoji nedoumljivi previdnosti položil svojo težko roko.« Kiti se je zdelo, da se pogreza vse okoli nje, Čula je župnika, ki ji je tolažeče povedal strahotno vest — in je vendar ni mogla 'dojeti. Potem je ihteč stegnila roke in planila iz sobe, skozi vežo — v rogljo sobo. Prostor je razsvetljevala izpodstropna svetilka. Grof Egge je sedel v naslonjaču; noge je imel ovite v volčji kožuh, sivo glavo z okamenelim obrazom in motnimi očmi je nagiba! nekoliko vznak. Čez Kitine ustnice ni prišla beseda. Samo korak je stopila naprej in obstala spet ko ohromela. Grof Egge se je komaj opazno zganil. Njegovi prsti so se skrčili, med rahlo odprtimi ustnicami so zablesteli zobje, »Košutica?« Čulo se je, kakor bi spregovoril človek nekje daleč. Tedaj kriknila, kakor bi se ji zasadilo v srce razbeljeno jeklo, planila k očetu, ga objela, zgrudila se na kolena in mu ihteč pritisnila obraz v naročje. Slepčevo telo je zdrgetalo. Z obema rokama je tipal, dokler ni našel stresajoče se glave svojega otroka. »Pomiri se, košutica! Ne bodi nespametna. Je že tako. Dolovil sem pač. To se ne da predrugačiti. Upam, da ti je gospod župnik prizanesljivo povedal.« Ihtela je. Božal jo je po mehkih laseh in ji otipal mala ušesa. »Trda reč, košutica. Izgubljen pogled. Vse črno pred očmi. Ne hriba in ne gozda. Nikoli nič zelenega in nič modrega. Samo črno! In tebe imam tudi rad. In te naj ne vidim nikoli več. In tako hrepenim, da bi te videl. Ali ti je sonce doli dobro storilo? In si ozdravela? Ali so tvoja lica zdaj rdeča? Pokliči Kleesbergovo, da mi pove —.« Umolknil je. Kakor bi ga zabolelo, je zategnil usta, zravnal roko in zganil s prsti. Kiti se je vzpela. Ni mogla gledati v te mla-have poteze in toge, bolšče oči z rdečimi krogi okoli zenic. Zakrila si je obraz. Konec vsega! Tudi njene sreče, njene ljubezni! Vse uničeno, pokopano! Prišla je, da bi se borila z očetom za svojo srečo — in če bi biti moralo, da bi ga zapustila! In zdaj mu je ležala pri nogah, priklenjena nanj z vsemi vezmi otroške duše! Samo njega bo še smela ljubiti, zanj živeti v žalosti in usmiljenju, ki ji trga srce. In vse drugo je pri kraju — lepa, blažena pravljica je izzvenela, se potopila! Samo ta slepec še, samo te otrple mrtve oči, ki so bile suhe, brez bleska in brez solz —. Na šipe so udarile debele kaplje. Potem je za-bučalo in završalo okoli Hubertovega. Okna so se pobelila, po strehi je bobnelo, po vsem drevju v parku hrumelo in prasketalo. Pristni, divji, nebrzdani pomladni naliv z viharjem, ki polomi z drevja vse trhle veje, očisti doline in planine, odplavi zadnji sneg in oplodi zemljo. Po vseh hišah so gorele luči. Povsod so bili ljudje na straži, da bi iim dež ne napravil škode po stanovanjih in gospodarskih poslopjih. Urednik: Viktor rinnčifi. Za »Jugoslovansko tiskarnoc v Ljubljani: Karel Ce6. Izdajatelj: Ivan Kakovcc.