in stopenjskega {tudija ter tudi zametek Univerze v Mariboru; kak{na univerza na Primorskem pa je bila tedaj {e preve~ utopi~na. Kot ocenjuje avtor, je bila to najve~ja, najbolj celostna in najtemeljitej{a {olska reforma, kar smo jih do`iveli Slovenci. Mnenju je te`ko ugovarjati, saj je reforma zajela {olstvo razli~nih sto- penj vse do vi{je{olskega izobra`evanja. Seveda bi kdo v knjigi lahko iskal {ir{e odgovore na vpra{anja o splo{nem razvoju {olstva in zna~ilnostih njenih ideolo{kih vidikov, prav radi bi prebrali {e kaj o vplivu reforme na posamezno konkretno {olo. A prav omejitev na za- stavljeno temo {olske reforme je avtorju omogo~ila izris {olske politike v de- setletju preoblikovanja {olstva. Kot bi `eleli, da bi se avtor pri kak{ni temi bolj razgovoril, pa smo po drugi strani zadovoljni, da je tematika zgo{~ena v razu- men obseg. Citirano gradivo in bogata literatura, ki je bila avtorju na voljo v sose{~ini in{tituta: v Slovenskem {olskem muzeju, v Zgodovinskem arhivu in muzeju Univerze v Ljubljani in drugod, pa omogo~ata, da bralec sodeluje tudi kot raziskovalec katerega od obravnavanih vpra{anj. Za vsakogar, ki ga vzne- mirjajo pedago{ka vpra{anja, je delo dr. Gabri~a s svojo vsebino dovolj zanimivo, z aktualizacijo, za katero skrbi sodobna {olska politika, pa je obravnava {olske reforme pred petimi desetletji tudi dovolj sodobna, da hkrati omogo~a kriti~no branje in razmislek. Le upamo lahko, da bo knjigo o {olski reformi prebiral (in razmi{ljal ob njej) tudi kdo od {olskih politikov, in ne le kak{en zgodovinar ali pedagog. Branko [u{tar Bojana PETRI]: Re~nik reforme obrazovanja. Novi Sad, Platoneum, Misao, Pedago{ki zavod Vojvodine, 2006. In kaj nam bo predstavitev neke knjige o {olski reformi, ki je iz{la v Srbiji, lahko kdo pomisli, ko pogleda na naslovnici optimisti~na kratkohla~nika pri spu{~anju modela letala in prebere {e resen naslov Slovar reforme izobra`evanja. A `e na zavihku knjige predstavljena evropska {tudijska pot in bogata medna- rodna dejavnost avtorice dr. Bojane Petri}, ki je predavateljica na Univerzi Es- sex v Veliki Britaniji, nekoliko napovedujeta tudi {iroko in ve~plastno vsebino knjige. V njej je okoli teme reforma izobra`evanja zbrala avtorica v prvem delu najprej deset temeljnih pojmov, temu pa je dodala {e dvanajst intervjujev z ljud- mi z mednarodnimi referencami na razli~nih podro~jih izobra`evanja. ^eprav so posamezni prispevki `e iz{li med letoma 2003 in 2005 najve~ v novosadski kulturni reviji Misao, pa pri zbranemu gradivu ne gre za kak{no histori~no antologijo, temve~ delo, usmerjeno k sodobnim vpra{anjem izobra`evanja, ki pravzaprav vznemirjajo tudi nas. Spremembe v vzgoji in izobra`evanju so prav- zaprav edina stalnica, saj poleg {olskih reform venomer sre~ujemo tudi ve~je in manj{e spremembe, za katere vedno znova upamo, da izbolj{ujejo rezultate na tem podro~ju. 158 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2008 In s katerimi desetimi pojmi je dr. Bojana Petri} poskusila vzpostaviti pojmovno jasnej{o podlago za pogovor o {olski reformi? To so kurikul (s kuri- kularno reformo in skritim kurikulom), globalna perspektiva v izobra`evanju (izobra`evanje o globalnih temah, multikulturna edukacija (ve~kulturna vzgoja kot svojevrstna fi lozofi ja vzgoje, tudi z evropsko in vojvodinsko dimenzijo), avto- nomija u~enca, znanje (u~encev in u~iteljev), emocije in pouk (tudi pou~evanje kot ~ustveno delo, pouk in stres), pismenost, observacija (opazovanje), akcijsko raziskovanje in evalvacija. Vsakega od predstavljenih pojmov sklene seznam kak{nih {estih virov, ki opozarjajo na angle{ko pisano literaturo pa tudi na spletne naslove. Poleg splo{nih ugotovitev je kdaj tudi kratko opozorilo na re- gionalne posebnosti (s srbske pa tudi vojvodinske perspektive), a vendar je v ospredju splo{no, kot se za kak{en slovar spodobi. Pri obravnavi pismenosti so na primer upo{tevani tudi slovenski podatki, sam pojem pa opozarja tudi na funkcionalno in ra~unalni{ko pismenost. Prav zanimiva pa je povezava med tem slovarjem in intervjuji v drugem delu knjige, saj vezalke ob predstavljenih pojmih opozarjajo na posamezne teme in pojme, ki so obravnavani v intervjujih. Kot kak{ne prakti~ne ilustracije prej teoreti~no obdelanih pojmov. Knjiga tako slovarsko zasnovo predstavitve pojmov raz{iri in bralca v intervjujih opozarja na razli~na pojmovanja izobra`evanja, predvsem pa {e bolj razli~no izobra`evalno prakso. K tej razli~nosti, ki nam seveda vedno znova postavlja vpra{anja kot »kako pa pri nas«, »kako pa mi«, so prispevali zanimivi sogovorniki, s katerimi se je Petri}eva pogovarjala o njihovem delu ter razmi{ljanjih o izobra`evanju. Z nekaterimi od njih se je sre~ala ob njihovem delu predavateljev na Centralno- evropski univerzi v Budimpe{ti, z drugimi pa pri strokovnem in raziskovalnem delu. ^eprav izbor objavljenih intervjuje ni narejen s kak{no mislijo o regionalni zajetosti, pa so izbrane zanimive in kompetentne osebnosti (med njimi pet sogo- vornic), ki v odgovorih prina{ajo tudi marsikatero splo{no in morda tudi za nas zanimivo ugotovitev. Tako je na primer o pomanjkanju prakti~nega izobra`evanja za `ivljenje in izku{enj z reformo {olstva govoril strokovnjak za pou~evanje angle{~ine Peter Medgyes (Budimpe{ta), o spremembah v izobra`evanju predavatelj sodobne lin- gvistike Adrian Holliday (Velika Britanija) in o izzivih mentorstva ena od avtoric knjige Mentorski te~aji Caroline Bodoczky (Velika Britanija, Mad`arska). Tudi pri nas znani strokovnjak za jezikovne teste Charles Alderson (Velika Britanija) je govoril tudi o vplivu izpitov na pouk, razvojna in pedago{ka psihologinja Ana Pe{ikan (Srbija) je kot avtorica knjige z vznemirljivim naslovom Kako postati in ostati neumen (2004) odpirala vpra{anja u~enja. Filozof Anthony O’Hear (Velika Britanija) je v pogovoru z naslovom Otroci niso lastni{tvo dr`ave spregovoril tudi o verskem izobra`evanje v ve~kulturnem in ve~religijskem svetu. Nem{ka strokovnjaka za prou~evanje u~benikov, Falk Pingel in Hanna Schissler, sta odpirala zanimiva vpra{anja, povezana z u~beniki za pouk zgodovine. Preda- vateljica zgodovine izobra`evanja Juliane Jakobi (Nem~ija) je izpostavila ste- reotipe v izobra`evanju z vidika `enskih {tudij, predavateljica socialnega dela Darja Zavir{ek (Slovenija) pa je spregovorila o {tudijah hendikepa in predsta- vila izku{nje pri nas. Vrsto intervjujev skleneta {e dva pogovora. Pod naslovom 159 V slu`bi {olskega sistema, ne ministrstva za {olstvo je direktor mad`arskega in{tituta za javno izobra`evanje Gabor Halasz (Mad`arska) govoril o profi lu in raziskavah in{tituta ter vplivu politike, strokovnjak za visoko {olstvo Hans Weiler (Zdru`ene dr`ave Amerike, Nem~ija) pa je spregovoril o kontradikacijah visoko{olskega izobra`evanja in tudi odporu univerz do reforme. Vsaka od po- dobnosti obravnavanih tem z na{imi izku{njami ni zgolj naklju~na, temve~ nas opozarja, da ima izobra`evanje hkrati mednarodno in doma~o razse`nost. Knjiga, ki je iz{la v sozalo`ni{tvu treh novosadskih zalo`nikov in opozarja tako tudi na posebnosti Vojvodine in tamkaj{njo evropsko razse`nost obravnave izobra`evanja, je lahko tudi pri nas zanimivo branje. Kot je lepo zapisal recen- zent dr. Ivan Ivi}, ob opozorilu in pohvali prav tej nedore~enosti in odprtosti knjige, ki spodbuja k razmi{ljanju in primerjanju prebranega s tem, kar bralec ve in v kar verjame. Branko [u{tar 160 SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2008