Il L řečí Odgovorni vrednik Ur. *9 • nadvojvoda spremiti. 9 Svitli nadvojvoda nam bojo po tem cast skazali, de bojo z nami kosili. Zató se bo kosilo pripravilo ktero mora pa po očitnih željah g. nadvojvoda bolj po domaće biti in kteriga se zamore vsak ud kmetijske in obertnijske družbe vdeležiti, ki se v zató namenjeni zapisnik zapiše ali pa pri gosp. Brusu v pisarnici kmetijske družbe oglasi. Vesel dan nas caka! Nadjamo se, de bojo častiti udje iz bližnjih in daljnih krajev obilno k shodu prišli 9 h kterimu jih prijazno povabimo. Odbor kmetijske in obertnijske družbe 17» rožnika 1850. — Sadimo sadne dreresa in murbe po dobiček drugo léto storiti. Sej imat-e bristre glave, kar polji in poteg eést f De sadje ljudém veliko gotoviga dobička donese, dežel. je dobro, zapopasti prevdarite dobre svéte 9 m le staro tèrmo opustite, lejte na skušnje. druzih cr je sploh znana resnica. Sadjoreje tedaj kmetovavcam Skušnje mnogih deželá na Nemškim, v Švajci priporočevati ni treba; vsak umen člověk spozna njeno na Laškim, kjer imajo sadne drevesa in murbe v raj 5 veliko korist, naj že sadje prodá, ali pa sirovo ali po- dah zraven njiv zasajene nas očitniši prepričajo, ka ^ y ^ euseno s svojo družino vzije. kor vse besede, de drevje v lepih verstah sak sebi sto Tudi murbne drevesa naklonejo ljudem veliko do- ječe njivam nič ne škodje, če so drevesa tudi visoke bička, ako ž njenim perjem židne gosence redé in židne (7 do 8 čevljev) če po 6 ali 8 sežnjev (klafter) sak mešičke potem prodajo kupčevavcam s žido. Vse to je prav a nam bo ta ali uni odgovoril v> komú bo v glavo padlo, drevje na polje saditi in sebi po polju stoje. Lep poduk v ravno ti reci beremo v „Jadrijan-skim Slavjanu*c, iz kteriga v poterjenje svojiga »pa poleg cést! Kaj mislite, de je kmet tako neumen, de svéta povzamemo sledeči priporočivni pogovor: bo na polju žitu in travi senco délai, in njeno rast nalaš zatiral Balant. Brate, dovolj prostora imaš, če le hoćeš 9 de bo drevje na pot štavi!, de se prav sadonosnice saditi. Gdekolj sladka trava, žito ali gošni orati ne bo mógel? Za božjo voljo! ali ste obnoreli kaj taciga svetjete?" 9 de Tako bo govoril marsikteri 9 ko bo ta svčt bral les raste, ondi je tudi dostojna zemlja za edno ali dru- Ravno nad hišo imaš pripravno njivo 9 in ga v modrosti zasmehoval. go sadno drevje. u toti namen. v Step an. Moj ljubi, njive nisem bark i kos po Pa to nič ne déne; naj se le smeja, ki nad tem • grešiti, in jo u sadovnják premeniti. kaj smesniga najde. Sej je bil tudi tisti zasmehovan , ki si Balant. Ob enim znas oboje imeti, njivo in saje pervi plug (drevó) naredilin ki je svojo njivo ž njim donosnik. Tudi ti hočem sadonosnic pripraviti in sam 9 namest jo z motiko kopal. Sej je bii tudi korún jih posaditi, če mi le dovoljiš. oral (krompír) zametovan in zasramovan, ko je pervikrat pri šel v nase dežele. „Ta sad je za prešiče « Stepán. Dovoljim ti, da mi le dokážeš, da ni 80 go to kakšna nova in slednic vorili ljudjé pa ne za člověka." Kaj bi pa zdej počeli 9 če bi koruna ne bilo! 9 poleg stroškov, še njiva se mi pokvarila. Kje pa Le smejajte se tedaj našimu svetu ; če bi pa čez 50 lét spet na svet prišli, bi vidili, kako bojo sadne in bi ■hhhjphH! imajo takove sadovnjake? Balant. Razločno prazna znajdba, po cemur bom dokazal. murbne drevesa po našim polju stale! Staro slabo navado bojo vaši otroci in vnuki 9 bolj Ne daleč od ovega kraja mojega stanovanja stoji malih seljakov, rekel bi, 25 na ličnim homicu okoli bajtarjev, ki le vsaki en do dva jutra (jarma) zem podučeni, zapustili in si veliko več přidělali, kakor vi. Ije posede. Pri takim malim posestvu redi vsak eno Ze vi ste marsiktero rec prenaredili in poboljšali, kravče, tudi kako kozo, in preživi z nošen sebe in za ktero še vaš stari oče vedili niso, in tako bojo storili svoje deca. Njive se dobro obdeljavajo, in na vsaki tudi vasi nasledniki. Svét v vsim zmirej modrejsi po- je primerno sadonosnic posajenih, ktere seljaki skerbno staja. obravnavajo. Drevje jim skoro vsako leto, saj ednega Ne pustite tedaj dragi kmetovavci! še le svojim ali drugega plemena obrodi. Slabši sadje pri domu po- otrokam in vnukám, kar že zamorete vi v svoj lastni žive, lepše krez goro štiri ure daleč rudarjem ponosijo, 102 V i- ' io si jako lép denár pridobé. Ce se brezsadno léto primeri, tak je terdi glad na Lomu. Š tep an. Kako pa se orje med drevjem? Bal an t. Drevje oranje nič kaj ne overa. Drevje je na Lomu 6 — 8 sežnjev rezen nasajeno, in se lahko ga zogne, in ratej pri drevesu raločinko navzdigne, pusčeno se pa s motiko doverši. Ce se drevesu na korenini s certalom ali lemezem tudi kakšna rana stori nič to ne škodová, ker se u zemlji rana hitro zaceli i 9 to tudi drevo plodivnivši stori. Tudi vertnar, če drevo prespešno u les raste in noče obroditi, ga do korenin odkoplje, in mu po potrebšini eno ali dve korenini od-seka, po tem načinu drevo v rasti obotavlja in ga sili roditi. — Vendar bi ne bilo modro, vsake baže drevje na njivo saditi, kakor kostanjevo ali orehovo drevje, ker imajo drugim rastljinom strupno listje, in preveli- ko senco delajo; tudi čresnjeviga drevja in poletniga sadja ne redi, da se pri obiranju setva ne pomandra. Naj pristojniši so hruške u tinamen, ker korenike glo- činžni denar..... 1 gold. 17 k raj c, 10 jaje po pet za en gros . - 19 6 19 10 povesin prediva — 19 10 19 1 kokoš ..... - 99 20 19 3 mernike pšenice po 2 gold. 6 , y> 19 3 mernike ovt«a po 45 krujc. 2 99 15 19 2 mernika prosa po 1 gold. 2 v - 19 52 dni vožne tlake, po katasterski ceni 30 krajc. na dan 26 99 - 19 52 dni peš tlake po katasterski ceni 14y4 krajc. na dan . 12 99 11 19 10 funtov prediva spresti po deset krajcarjev od funta . 1 99 40 19 vse vkup . 52 gold. 9 krajc. Od te šume se odšteje peti del, to je finfteljc, kakor je bilo doleta 1848 postavno, z 10 99 22 19 tako ostane . 9 bokej u zemljo stavijo, in bolj na viščavo, piramidno rasejo, toraj tudi menj sence delajo. Ce drevo goste veje nastavlja, se tu in tu edna odseka , da se za vožno tlako 3 i 41 gold. 47 krajc. pre Ta podložnik je pa pri tlaki nasprot od grajšine vsako léto dobiva! tole: redkejši senca, in setvi mejij škodljiva stori. Tudi dru ge baže sadno drevje raste piramidno 9 V ce • V • se cepici žanje z verhov druzih zlahtnih dreves vzemo , ove pro mernike ajde, po sredni ceni po 1 cepiti gold. 3 9 in poznej debla 6— 8 cevljev visoko obvejijo. pri mlačvi skozi 8 gold krajc Brate , imas kaj ogovoriti na to ? dni jed za tla- či te pan. Nimam! Le prosim te, prej ko prej mi čana, po sredni primerjenih sadonosnic oskerbeti. 56 Kar B. svojimu bratu svetuje se na Švajcarskim povsod v djanju speljano vidi. Ni njive, ne travnika, kjer bi ne bilo vse polno lepiga sadonosniga drevja. ceni 7 krajc. . če sef to nasprotno odrajtvilo 7) 3 99 56 99 preč vzame, ostane létno plačilo . 37 gold. 41 krajc. Drevesa so vse po versti nasajene, najviši hruske m jabelka. Pod njemi rasti korunje, repa, pšenica, tur Ljubljanska distriktna komisija, pri kteri je g. dohtar O v i j a č za pravdosrednika, je pa te davšine po šica1, kapus, in mnogoterne zeliša, takó krepko in sedanjih postavah takole razsodila: 9 čverstvo, da mi je serce od veselja poskaklalo, ko sim činžni denar 9 ga gledal 1 gold. 17 krajc» 9 kak slabo," sim mislil in se ga nagledati dosti nisim mogel. j? O, 10 jaje po vinarju 9 „znajo naši koroški kmetovavci 10 povesen prediva božji dar izgovori lepo, drago polje 9 ceniti, ki s praznimi 1 kokoš se takiga obdelovanja zogibajo in branijo!" Na 3 mernike pšenice po 1 gold. 99 99 99 S2/ 83/ 8 4 4 99 99 19 majhnim prostoru pridela Švajcar vse, kar potřebuje; in Í21L krajc. si skupi dosti lepiga denarja drugih predelkov. iz sadja, in masla 9 in Se nehaj od zemljišnima opro stenja. Distriktne komisije svoje delà takó izverstno do-polnujej 0, da je že dosihmal prerajt odškodnine urbar-skih davkov za dvajset grajšin dokončan; tudi je pri nekterih že desetina prerajtana. To stevilo je scer v se graj s ina m majhno v primeri k vsim naše dežele; kér so se pa že v začetku distriktne komisije svojih del takó serčno lotile, zamoremo upati kér mislimo, da se bodo na eni strani sčasama kmetje prepričali ímenitnosti te ravnave, in se z radovolj- 3 mernike ovsa po 23 krajc. 2 mernika prosa po 40 krajc. . 51 dni vožne tlake po 10 krajc. 52 dni peš tlake po 4% krajc. 10 funtov prediva presti . to znese vkup . . . 0 Nasprotne odrajtvila so takó ocenjene za vožno tlako 3 mernike ajde po 34 l/o kr. mernik jed pri mlačvi za 8 dni po 2 kr. 3 1 1 8 4 1 99 99 99 99 99 99 37 y4 9 30 40 2% s'A » 19 19 19 19 19 21 gold. 27% krajc. 1 gld. 43% kr 99 16 9 da njim bo prihodnjič vse še bolj od rok slo, to nasprotno odrajtvilo se odvzame ostane létno plačilo . 1 19 j? 19 59 2/ 28 4 19 99 nostjo udali postávám, ktere jih bodo resile neslane za veze podložtva, — in da na drugi strani Od teza létniga zneska pade po patentu 12. sep- grajšine zavo J Ijo majhnih reci ne bojo po daljnih pritozbah opravljanja zaverale, ampak dane postave takó veljavno spošto-vale, kakor se spodobi zvestim deržavljanam.. Da se bo pa vsaki prepričal od prihodniga polaj-sanja urbarskih davkov, damo danes razgled na znanje kakó de se urbarske davšine in tlaka pri distriktnih komisíjah prerajtujejo. Matevž Petlic, tildi Verbič imenovan, ima v Notranjih Goricah polovico grunta, ktera leží pod grunt- osposko Mostal pod urb. štev. 20. Od tega grunta je on grajšini vsako léto sledeče davšine odrajtoval, tembra 1849 ena tretjina na podložnika z 6 gold. 29 % krajc. kar bo imel Matevž Petrič s cesarskim dáv- kám 9 to je s fronki vřed, v mesicnih razdelkih v cesarsko kaso odrajtvati. Od tega létniga plačila 9 kteri no g ga bo Petrič za naprej za vse urbarske davka oprav-ljal, znese pa cela šuma ali kapital po 5 od sto 129 gold. 45 krajc. Ce bo Petrič to šumo plaçai, ne bo na cesarsko kaso zastran urbarskiga davka nič več dajal. Tode nobeden ni primoran, kapitala precej placatí; to zna tudi sčasama storiti in v majnših šumah, nar manj v 20 goldinarjih. Matevž Petrič, pameten móž y je protokol pri distriktni komisii radovoljno pod ktere bom po navadni sredni ceni v denarjih prerajtal: pisal in rekel, de bo celo sumo od 129 gold. 45 krajc. 103 precej plaçai y takó mu ne bo treba za urbarske davke terdo vstavljatí, kteri s slovenskim godi odškodvanje za urbarske ničveč skerbeti. V taki primeri se davke in za tlako. Kakó, pa de bo pri desetini drugo pot dokasal malo ne dosti omikanim, jezikam našo • v • . ê « V» « «a w y se ubog kratko in ) mladost bom v«/ Zdaj naj vsak sam presodi: ali ni to odskodovanje skim jeziku m odr o vanj terpinciti hocejo. Mi moramo, ce nočemo prebrisno-sti in omike bližnjih udov ovreti, v malih solah (od ljudskih sol na deželi tukaj ni govorjenje) nauk v nem opusenjem lovensk © razgledu je kakor poglavitni predlog obderžati veliko polajsanje za kmeta. V pricijocim dokazano, de.se pomajnša na vadna cena od 37 gold. Saj ekusnja ući, s kakim trudam de se pri. vsim tem 41 krajc. za kmeta na 6 gold. 29 7 krajc. létnig plačila To kar je tukej pisano mladosti iz kmetov v malih šolah kornaj toliko od nem skiga jezika vtisniti da, kar je k následnímu prestopu y je resnično y zna sam prepričati ce pogleda v protokole in vsak se v latinske sole neobhojno potrebno. Sàj potem 1 t V ,1 f V se zmi y kteri so raj dosti casa ostane v visjih redbínah ali odredih latin pri deželni komisíi v Ljublj skih sol, je um že bolj t, tudi uk sloven y Jez mislim, da bojo počasi vse krive misli zgi- skiga jezika vpeljati vender pa se ne morem zderžati, da bi tudi ne- u Tako delječ virnik rečeniga koliko ne povedal od tistih gospodov, kterim gre ve sostavka Pred vsim se nam tukaj čudno zdi, de pisavic le njegovo nikakor me govorjenja imeti noce. Vidi se y kakor de nuiltiv JLi U U V/ T VUMi VU. VI tJ Vi li ^ T ^ IVI VI 1111 v ▼ w - J —----—---y ~ v v-- lika hvala v téh rečéh. Bilo je že v „Novicah" go- od malih sol govori, od ljudskih sol na deželi pa / / A • • « V t • « . ^ _ vorjeno od predsednika g. dohtarja Ullep obnašanje čez daljej bolj poterdi, de je v resnici veliciga bi hotel reći: v ljudskih in latinskih šolah naj zaupanja vreden, ki ga je ministerstvo v njega postavilo, se mla dost kakor koli hoče s sl o venskim je Ker pa v ti imenitni zadevi en sam ek ne z i kam terpinči; le v malih solah naj seji z no more vsiga pregledati, se mora g. predsedniku tudi v voslovenskim modrovanjem prizanese. Skoraj tem čast skazati, da si je take pomagavce zbral, kteri bi nas utegnila tukaj skusnjava k ti misU obhajati v svojih opravilih vedej y © «•osp Dr. žl. Leh m m se pravično in neutrudljiv Ti so gosp. dohtar Sópel _ gosp. Štrangfeld. Ti trije gospodje izdelujejo mnogo verstne opravila pri deželni komisíi, in neutrudljivost g y de in de mu y pisavic v malih solah kako službo slovenšina ali dosti znana ali pa dosti;