CIDMSKA
f' /fifi *
ORSKI DNEVNIK
  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA IA TRŽAŠKO OZEMLJE
^JX. - Stev. 175 (2485)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 2k. julija 1953
Cena 20 lir
Uoskva odklanja vabilo
ga konferenco zunanjih ministrov?
Oster napad «Prarile» na sklepe lii/ashingtonske konference - X Londonu, ^shingtonu in Parizu odklanjajo uradne komentarje v pričakovanju sovjet odgovora po diplomatski poti - Kaj se dogaja te dni v Kremlju?
■8»’ »■ r Dana™>
v,Ia , vda» ie obla' Precei • ki ga na zahodu kot »i ,na sPl°šno razlagajo tev u-nc,za sovietsko odkloni-fih a na konferenco jti-
,, 'Pravdi ministrov.
®»>4u a Pravi v svojem ®°točil' dokazuje zaključno te»ce a washingtonske konfete ml a je treba premagati ^Sočo80 . tožav, preden bo Mrazil r-e^iti vsa nasprotja s driavJi?1 med prizadetimi hodj *• .Glede Daljnega vz-ae inor iVi «Pravda», da sta sit; (jei a angleški in franco-ttiej&i*«« umakniti pred a-tadi o,.®'Pritiskom in da zdaj lovcj i? Va podpirata «pusto-?riNavR?graana Rija. ki je ev Pr? • . Preprečiti skleni-Pravj ?'ria>>- O Nemčiji pa i^Pslrn ravda», da washing-
»1* nnrr,x;i« ________________„
tie
n°vitve^Zltve Nemičije ne usta-PemjK enotne vlade za vse skuša rj °-2emlie- temveč po-Uerju -i!aH Podporo Adena-
Poročilo ne pospešuje
tarnih v„v. bhžnjih parlamen-l2t®ka “Vah, obenem pa «se tke Voiza ustanovitev evrop-žitev v v.i,n ponovno oboro-dalne„^ htoije v okviru napa-q atlantskega bloka«, štirib^^ostih za konferenco fisijo Je ‘'Pravda«, da ni nor-tetico’;*■ ..bi bila «pred konfe-ukrSpa lrib konferenca treh, ki Vifl) u_vPr°ti četrtemu za njego-£ Verip,°m)>’ P°!eg tega pa da ri&ciia da ((bosta tudi ^fkSn{ T m Anglija imeli na
*• Wa v erenci zv€zane ro" «teii arJPPgtonsko vabilo po-
i	tunik v primerjavi
tbajjij i.lovo zamislijo, ki je ^ «t2 zdravega razume-a<iali- narodnega položaja«. so «trije» sklenili — >jili ® «Pravda» — da bodo ■ Vljto- tanek štirih na raz-®!U	1® o nemškem vpraša-
ta« o avstrijski pogodbi, pri
t«m ................................ -
Vjn-ifščajo vnemar «osnov. ®a a^^gje, ki je mednarod-se- ča if^t«. »Pravda« pravi
ki je mednarod-
nik^bingtonskega poro-™tinihT??r ne izhaja želja za-
;S^vn:ri]. da bi konkretno la«ja. e o nemškem vpra-
*° zelo v D?avt ((Pravda«, da ®aueH '[erjetno dnevi «Ade l* t>ulles kl'ke» šteti, da p:
konf.
erenci
pa
na vvashingtonski uapravil zadnji ob-
upni poskus, da jo reši. «Prav_ da« zaključuje, da konferenca dokazuje »pomembnost ovir, ki onemogočajo resnično rešitev spornih vprašanj«.
V londonskih diplomatskih krogih sodijo, da pomeni «Pravdin» članek znak, da bo ZSSR zavrnila zahodni predlog za sestanek štirih zunanjih ministrov. Zlasti poudarjajo tisti stavek v članku, ki pravi, da je ena izmed glavnih nalog štirih velikih, da sklenejo nemško mirovno pogodbo; zdi se, da gre za ponavljanje ruske teze, da je treba najprej .izdelati mirovno pogodbo in šele nato izvesti volitve v vsej Nemčiji.
Predstavnik »Foreign Offi-cea» je bil v svojih izjavah zelo previden in članka ni hotel komentirati. Opozoril je, da so tri zahodne vlade poslale sovjetski vladi po diplomatski poti vabilo na konferenco in da pričakujejo odgovor po diplomatski poti. »Članka v časopisu ne moremo imeti za odgovor na našo noto«, je dejal predstavnik Foreign Qf-ficea.
Tudi v Parizu se vzdržujejo uradnih komentarjev; v poluradnih krogih pa sodijo, da bo ZSSR zavrnila vabilo na štiri-stransko konferenco.
V washingtonskih uradnih krogih prav tako trdijo, da časopisnega članka ni mogoče imeti za uradno izjavo sovjetske vlade in da je treba pač počakati, dokler Moskva ne bo uradno odgovorila. Pripominjajo pa, da se stališče član-karja v «Pravdi» ne zdi ravno spravljivo.
Sicer pa je današnji članek ponovno postavil na dnevni red vprašanje o nadaljnjem razvoju sovjetske politike. Opozarjajo, da so zadnje dni začeli iz Moskve prihajati čudni znaki; med te znake štejejo poleg današnje «Pravde» predvsem še včerajšnjo ostro sovjetsko noto Turčiji, ki sledi komaj 24 ur uradnemu moskovskemu sporočilu o odpovedi teritorialnim zahtevam do Turčije in zahtevam na prednostne pravice v morskih ožinah. Nekateri londonski politični krogi spravljajo te znake v zvezo z odložitvijo zasedanja vrhovnega sovjeta in se
sprašujejo, kaj se pravzaprav dogaja v Kremlju, pri čemer ne izključujejo možnosti novih velikih sprememb.
Razpravljanje v ZDA o pomoči tujini
WASHINGTON, 23. — Program ameriške pomoči tujini, kot ga je odobrila včeraj predstavniška zbornica, znaša skupno 4.438.678.000 dolarjev, razdeljen pa je tako: 3.150.000.000 vojaške pomoči (398-570.054 manj, kot je zahtevala vlada), 872 milijonov gospodarske pomoči Evropi, Indokini in For-mozi (80.200.000 manj od vladnih zahtev), 272 milijonov za »četrto točko« in pomoč zaostalim področjem (70.763.500 manj). K odobreni številki je treba dodati 1.758.010.179 dolarjev neizkoriščenih kreditov iz prejšnjih proračunov.
Pri krčenju kreditov se je najslabše odrezala Evropa; od zmanjšanja kreditov za vojaško pomoč odpade 312 milijonov na Evropo. Nasprotno pa niiso bili zmanjšani krediti za vojaško pomoč Formozi in Indokini. Popolnoma je predstavniška zbornica črtala posebno gospodarsko pomoč prekomorskim nesamostojnim ozemljem, za katero je vlada zahtevala 24 milijonov, in podporo mednarodnemu skladu za pomoč otrokom.
Program pomoči tujini, kot ga je odobrila predstavniška zbornica, je bil zdaj predložen senatu. V washingtonskih uradnih krogih zatrjujejo, da predsednik Eiserihower upa, da bo senat razveljavil velik del črtanja kreditov in odobril program za pomoč tujini skoraj v višini, ki jo je zahtevala vlada. Trdijo, da bodo senatorji, ki zagovarjajo Eisenhovverjev načrt, postavili svoje predloge v senatu tako, da bo glasovanje
Rimska dvojna igra
tudi danes nadaljuje
^Vsfrijski nacisti so povečali gonjo proti Jugoslaviji - Opo-°ril° jugoslovanskega konzula pri pokrajinski vladi v Celovcu
<o<i
BBop«Dašega dopisnika)
a»ska
•lovi
'isti
^AG, 23. — Protijugo-Sonja, ki so jo na-
'i>isku	°i> napovedanem
Popoviča na Du-sta zenaa vse večji obseg. >sb!a,eine Zeitung« in 'šatKL. nabadata bivše , borce in širita ve-j‘it» prja-}e Jugoslavija v St.
iiver ^ubljani organizira-Mbaj0 2antski tečaj, kjer se »ošilia/Verzanti, ki na-bo. p0 v Avstrijo in Ita-'Zahske ?apadih tiska na par-Vt!c'rala 0rce Je policija spro-'lria Rnk'n aretirala očeta in ?r' Vei,t'nika iz vasi Kobla
vestCVcu' Danes ie Pri‘ tatica ^ fizičnem napadu i^banjo	aaa- V zvezi s to
j 4obro	p° informacijah
l„?0sW °bveščenih krogov
tl? fet	v	c-
ki
b^o PazorUa koroško pokra-1 ("■ , ado na posledice,
‘wf "obr
Avstrijo in Jugosla-
s*	lmela	ta	gonja	na
v	sosednih	odno-
......
a U' ki tlcnih krogih v Beo-b	ie	<f° dobrih so-
cfSkrblieh S°V z Avstrijo, z etično °sti° spremljajo na-ki ima kot se as« tia nekih lokalnih ob-°aka - ?voroškem, čeprav koti' B°dv raiinska vlada doslej 5 bten2f'a nobenih ukrepov, ,'bje j ajo ti napadi in bla-0f‘* v nSos*avije. Odgovorni , krajj ®0gradu upajo, da bo ■ aka „	, a vlada uvidela, da
j?Va>hi t*1'3 n* v skladu z iz-. °Rov - er°dajnih avstrijskih bdij0 . 0 zelji Avstrije, da se "bbosj ,n Po|l'obijo prijateljski
daj, ko je nosila etiketo fašizma in sedaj, ko se uradno naziva demokrščanska. To so interesi istih družbenih slojev, ki so svojčas vodili bitko za kolonije, napadli Abesi-nijo, se borili za surovinske baze in tržišča in ki so vedno šli za tem, da zavzemajo in zasužnijo balkanske države Jugoslavijo, Albanijo in Grčijo. Svojčas je v imenu tega družbenega sloja govoril Mussolini, danes pa na isti način govori De Gasperi, poudarja ((Politika«. Obstaja torej logika svoje vrste in kontinuiteta v italijanski politiki. Izkušnje balkanskih narodov z Italijo to popolnoma potrjujejo.
Predsednik italijanske vlade meni, da ima pravico igrati vlogo arbitra v odnosih Jugoslavije z ostalim svetom in da ima Italija pravico odrejati obliko in stopnjo sodelovanja Jugoslavije z zapadnimi državami. On govori o atlantskem paktu kot da atlantska
skupnost sprejema pomoč od Italije in ne obratno, kot da je atlantskemu paktu neobhod-no potrebna Italija in njena sila, in istočasno izsiljuje za-padne države, češ da italijanska moč zavisi od zadovoljitve italijanskih zahtev na račun Jugoslavije. De Gasperi postavlja pogoje za sodelovanje v balkanskem sporazumu kot da je Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji to sodelovanje neobhodno potrebno. V tem pogledu je stališče Jugoslavije jasno in neizpremenjeno. Jugoslavija želi sodelovanje Italije v balkanskem sporazumu, toda brez vsakih pogojev. Predsednik italijanske vlade pa je s svojim govorom dokazal, da želi Italija nadaljevati s svojo staro politiko izsiljevanja in intrig, ki so prinesli Italiji samo neuspehe ne samo na mednarodnem področju, temveč tudi v notranji politiki, kar so jasno pokazale zadnje volitve.
B. BOŽIC
o njih zvezano z neke vrste glasovanja o zaupnici prevodniku.
Senatna komisija za kredite se je sestala danes; domnevajo, da bo svoje zaključke predložila plenarni seji senata še pred koncem tega tedna.
BEOGRAD, 23. — Predsednik glavnega odbora sindikata rudarjev Jugoslavije Milan Crničič in tajnik Ivan Zadravec odpotujeta danes zvečer v London na zasedanje izvršnega odbora mednarodne zveze rudarjev, ki bo trajalo od 27. do 29. julija.
Obisk podpredsednika indijske republike v Jugoslaviji: Radba Krišnam si ogleduje Narodni
muzej v Beogradu.
DE GASPERIJEVI OSMI VLADI
so se zamajala tla pod nogami
Vrhunec vladne krize: monarhisti so sklenili glasovati proti zaupnici vladi in tako postavili razmerje med vlado in opozicijo na 265:287 -Tudi republikanci se bodo vzdržali - PSI pred veliko odgovornostjo
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — Italijanska vladna kriza je danes ponoči dosegla vrhunec, ko so monarhisti po burnem posvetovanju sklenili, da bodo glasovali proti zaupnici vladi. Takšna je končnoveljavna razlaga nekoliko dvoumne formulacije njihovega sklepa. S tem se je položaj v parlamentarni aritmetiki nenadoma postavil na glavo: proti 265 demokristjanskim glasovom ne stoji več 247 glasov opozicije, temveč 287.
Ce se hoče De Gasperi zdaj rešiti, potrebuje vsaj 23 glasov od svojih bivših zaveznikov. Kje naj jih dobi, pa je vprašanje, na katero danes nihče ne more dati odgovora, zlasti še, ker so republikanci danes sklenili, da se bodo vzdržali. Demokristjani so na tihem nekoliko računali na podporo republikancev in liberalcev — toda tudi ti razpolagajo skupno samo z 20 poslanci in tudi če bi se premislili in podprli vlado, je glasov še vedno premalo — razen če bi v vrstah opozicije izbruhnila kakšna kužna bolezen.
Sicer se pa šušlja, da se zdi Nenniju položaj za padec De Gasperijeve vlade še prezgoden in da mu je pripravljen na tihem pomagati iz zadrege s tem, da pusti primerno število svojih poslancev doma in tako zmanjša število opozicijskih glasov. Mnenja o tej možnosti so zelo deljena: nekateri trdijo, da je stvar fantastična, drugi pa spet, da je zelo verjetna. Vsekakor drži, da bi De Gasperijev neuspeh postavil Nennija pred veliko odgovornost in predvsem ogrozil njegove pozicije v lastni stranki, kjer čutijo, da je razširitev vlade na levo praktično nemogoča, dokler traja odvisnost PSI od kominformovske-ga vodstva KPI. Avtonomistične tendence v PSI, ki so bile vedno zelo močne, bi utegnila pripraviti Nenniju in ostalim Togliattijevim ljudem v vodstvu stranke neljuba presenečenja.
Sklep monarhistične stranke, da bodo njeni poslanci glasovali proti, sloni verjetno na računu, da bodo demokristjani prisiljeni iskati tesnejše zveze z njimi in jim dati mnogo večje koncesije, če bo De
Gasperiju pri prvem poskusu spodletelo. Takšno demokrist-jansko-monarhistično sodelovanje, ki bi se počasi raztegnilo še dalje na desno, je končno tudi cilj Katoliške akcije. Ta račun moti edino dejstvo, da demokristjanska levica, ki je v parlamentu zelo močno zastopana, odločno nasprotuje paktiranju z desnico, tudi z monarhisti, in grozi z razkolom v stranki.
Položaj torej vsekakor ni preprost. In večina rimskih političnih krogov ne da več piškavega oreha za vlado, čeprav si nihče ne prikriva, da se bo v teh dneh pred glasovanjem začel hud pritisk na bivše demokristjanske zaveznike, naj vendar pomagajo De Gasperija izvleči na suho. Čeprav so se te stranke že izrekle za abstinenco, je zaradi znane omahljivosti njihovih vodstev vendarle težko prisegati, da se bodo svojega sklepa res tudi držale. Vsekakor pa bi De Gasperi potreboval tudi social-demokratske glasove.
Vsekakor pa bo De Gasperija rešilo -- če ga bo rešilo — samo to, da so za poslansko zbornico izkopali proceduralno določilo še iz predfašističnega časa, po katerem vzdržani glasovi pri dolo?anju večine ne štejejo v skupno število oddanih glasov. Ce bi v italijanskem parlamentu veljala podobna pravila kot v Franciji, kjer je za investituro vladi potrebna absolutna večina vseh poslancev, ne glede na število prisotnih, glasujočih ali vzdržanih bi bila De Gasperijeva usoda že vnaprej zapečatena.
Medtem se v parlamentu nadaljuje diskusija o vladnih izjavah. Rrvi današnji goVornik je bil Fausto Gullo (KPI), ki je krstil osmo De Gasperijevo vlado za «julijsko vlado« in dejal, da je pravzaprav smešno da vlada dobi lahko to ime po’ zaslugi privržencev ((majskega kralja«.
Gullo je nato dejal, da je osnovni namen demokristjan-skih prizadevanj ta, da se vladi ne bi bilo treba prilagoditi rezultatom volitev 7. junija. Zaključil je s pričakovano izjavo, da bodo poslanci KPI glasovali proti zaupnici vladi.
Nato je govoril v imenu MSI De Marsanich, ki je proti De Gasperiju postavil stari
fašistični ideal korporativne države. Precej je govoril o zunanji politiki in se pritožil, da italijanski veleposlanik v Wa-shingtonu «ni protestiral proti vabilu Jugoslaviji, naj pošlje vojaško misijo v ZDA«, kar da dokazuje »manjvrednostni kompleks, ki izhaja iz mirovne pogodbe«. Nato je zatrdil, da «njegova stranka ne bo mogla pristati na nobeno mešetarjenje za Trst« in priporočil vladi učinkovitejšo zaščito italijanskih delavcev v tujini in «odločno obrambo jadranskih ribičev pred jugoslovanskim morskim roparstvom«.
Poleg demokristjana Manzi-nija, ki je podpiral vlado in polemiziral z ostalimi govorniki, in kominformista Alicate je danes govoril še južnotirol-ski Nemec Tinzl, ki je govoril o slabem ravnanju z nemškim prebivalstvom v Poadižju, vendar pa kot predstavnik katoliške Južnotirolske ljudske stranke napovedal, da bo glasoval za zaupnico vladi.
Tržaško vprašanje je še vedno na dnevnem redu komentarjev, čeprav se vlada očitno trudi, da bi ga po neuspehu svoje diplomatske akcije in po ponesrečenem poskusu, da za njim izsiljuje podporo v parlamentu, spravila spet v zatišje. Nedvoumni neuspeh izsiljevanja s Trstom in s sovraštvom do Jugoslavije v parlamentu je sicer marsikoga presenetil, zato pa ni pomenil neuspeh diplomatske akcije nobenega iznenadenja. Ze ko so napovedovali «odločne» De Gasperijeve izjave o Trstu in odnosih z Jugoslavijo, so bili tuji opazovalci v Rimu dokaj skeptični, ali se bo to res zgodilo, in če se bo že zgodilo, ali bo kaj zaleglo.
Tako je že 20. junija poročal dopisnik švicarskega lista »Neue Zuercher Zeitung« iz Rima, da je mogoče »po inspi-riranih člankih v listih« sklepati, da bo zunanja politika zavzemala važen del v De Ga-sperijevih izjavah, saj pomeni «zunanja politika« v Italiji predvsem Trst. v Rimu pa so občutili kot hladno prho vabilo jugoslovanski vojaški delegaciji, naj obišče Washington. Dopisnik omenja nato italijansko prizadevanje, da se Jugoslavija čimbolj izolira od zahoda, in nadaljuje:	«Toda v
zadnjem času je šla mednarodna politika v vedno rastoči
Pred lastnim pragom naj pometajo!
(k«!
Jugoslavijo.
v°5tavi.iaSlaVOm “^oni*nuiteta)> *-.Zvezi - anašnja «Politika»
Ja baraio?°VOrorn De GasPe'
lit "f® itali med polltiko da‘ ii ko p- ‘Ionske vlade in po-
š ,^'lije °Slia ob kapitulaci-
3)a rešj'.- ’ ie z manevri sku-
i taši ' pr’d°bitve in pozi-
Tedaj je Italija
hi' ‘fo b PrePričevala Hitler-
t> rat' ni nadalievala vojno,
a^ltni se ie pogajala z za-
%) zavezniki.
l8t)b,vil2pore^amo ta dejstva.
“Politika«, moramo
Vodili
i- ,.da so isti ltalijansko
interesi politiko te-
Nocoj bo torej tista znamenita izredna seja (če župan Bartoli svoje napovedi ne bo medtem preklical kot se je po sinočnji seji raznesla govorica), na kateri bodo združeni iredentistični pajdaši dvignili krik in hrup zaradi cone B in predlagali energične resolucije pozivajoč ves svet, naj se ((Italiji da pravica« kot je v torek vzklikal De Gasperi pred indiferentnim rimskim parlamentom. Direktiva, ki jo morajo De Gasperijevi agenti ob podpori fašistov in kominformistov nocoj izvršiti v občinskem svetu, pa ni prav nič prišla v ugodnem času. Zato se bo zelo verjetno ponovilo tisto, kar se je zgodilo De Gasperiju, pa čeprav iz previdnosti 'imena Trst ni niti izgovoril, verjetno zato, ker so v VVashingtonu že precej naveličani obrabljene tržaške teme ob ponavljanju italijanskih imperialističnih zahtev, za katere je bilo Rimu že ponovno povedano, da ne morejo biti uresničene. Razlika od
torka do danes in od rimskega parlamenta do tržaškega občinskega sveta je le ta, da je Bartoli v primeri z De Ga-sperijem v mnogo slabšem položaju.
Tržaški župan namerava namreč kritizirati razmere v coni B ravno v trenutku, ko je na čelu tistih, ki izvajajo naidalekoseznejši načrt za poitalijančenje naših krajev, načrt, ki prekaša celo tiste iz Mussolinijeve dobe. A župan bo v prvi vrsti govoril prav o «raznarqdovanju» Italijanov v coni B, kjer so posledice fašistične teroristične politike proti Slovencem in Hrvatom še tako globoke, da dejansko še vedno ne moremo govoriti o stoodstotnem poravnanju hudih posledic raznarodovanja in kjer ljudska oblast še ni dovolj energično posegla po vseh sredstvih, da se te posledice dokončno zbrišejo.
Bartoli in njegovi fašistični m kominformistični zavezniki v protijugoslovanski kam-
panji obrekovanja in laži bo. do vtikali nos v hišo svojega soseda in iskali iver v njegovem očesu, čeprav se zavedajo, da imajo v svojem veliko bruno. Dokaz: nad 2000 delavcev se je zbralo prav včeraj pred občinsko palačo m nato na Trgu Goldoni, da bi iredenti stični občinski upravi povedali, kaj mislijo o njenih vsak dan novih povišanjih občinske trošarine na predmete, ki spadajo med o-snovne potrebščine, s čimer iz dneva v dan pada življenj, ska raven tržaškega delovnega človeka.
Pa ne samo delavstvo, tudi trgovski sloj izraža prav te dni iredentistični protiljudski politiki svoje odločne proteste. Lahko trdimo, da se še ni zgodilo, da bi prav ta sloj tako javno pokazal svoj odpor proti občinski upravi -in njenemu poglavarju, ki je samo še po imenu tržaški, a dejansko služi koristim rimske nikoli site buržoazije. Prav sinoči so — poleg naštetih Ri-
šem in resolucij, ki so jih poslali na občinsko upravo — na najzgovornejši način pokazali, da zahtevajo preklic 150 odstotnega povišanja trošarine na električno strujo in sklenili, da svojih izložbenih oken ne bodo osvetljevali. Zato je iredentistična občinska uprava, potem ko je morala poslušati proteste delavske množice, bila priča kaj žalostne in klavrne slike ulic tržaškega središča, ki so bile zaradi tega ukrepa trgovcev zavite v poltemo. In to ravno v dneh, ko se z vse h strani poskuša prikleniti na naše mesto kot na važno turistično središče čim več tujcev, ki so se v zadnjih tednih v precejšnjem številu odločili — največ iz Avstrije — naše mesto in okolico tudi obiskati.
Sam župan osebno pa je postal med Tržačani v Trstu ena izmed najbolj grdo gledanih oseb. Ze med volilno kampanjo se ni smel pojaviti na javnih prireditvah, da ne bi bil s strani meščanov spon-
tano izžvižgan. Pred kratkim pa je moral oditi po stranskih izhodih iz Arzenala; doživel je, da je delavstvo na njegov avto pljuvalo; a sinoči je moral vstopiti v palačo tržaškega županstva, v svoj lastni urad, skozi skrivna vrata in ob spremstvu ter zaščiti pred lastnimi Občinarji, katerih občinski oče bi moral biti in o imenu katerih je prelil že toliko solz po trgih vseh italijanskih mest in se hvalil, da govori v imenu Tržačanov. Oh, če bi italijansko ljudstvo vedelo, kako ga imamo Tržačani radi!...
Mar torej ne bi bilo bolje, da bi Bartoli in vsa njegova iredentistična druščina pometali pred svojim pragom namesto, da se ponovno pripravljajo lagati in obrekovati sosednjo cono in njeno ljudsko oblast? Mar ne bi bilo pametneje, da bi spričo tako ogorčenih protestov tako ogromne večine tržaških meščanov in spričo njihovega nezadovoljstva občinska uprava s svojim predsednikom dala o-stavko?,
meri preko italijanskih ugovorov... Pentagon, ki se mu zdi izgradnja učinkovitega o-brambnega sistema na Balkanu izredno važna, gotovo ne bo hotel nadomestiti funkcije treh najmočnejših armad evropskih držav, turške, grške in jugoslovanske, z drugo, šibkejšo kombinacijo. Vojaki se gotovo zaradi Trsta ne bodo odpovedali vojaškemu so. delovanju treh držav jugovzhodne Evrope, ki se v zadnjem času tako ugodno razvija«.
A. P.
Se o prepovedi prihoda orreiBJET jla
Slovenski
o grobi žalitvi JLA
«Najmanj, kar bi lahko pričakovali od ZVU, M bilo vsa) spoštovanje najosnovnejših odnosov, kot so običajni med starimi zavezniki in prijate lji>, poudarja včerajšnji »Slovenski poročevalo*
PARIZ, 23. — Pariško ape-lacijsko sodišče je danes zavrnilo priziv dveh članov oddelkov SS. ki sta bila februarja obsojena na smrt pred vojaškim sodiščem v Bordeauxu zaradi pokola v Oradourju. Eden med njima je Alzačan.
LJUBLJANA, 23. — Sloven. ski tisk ae vedno obravnava žaljivo ravnanje angloameri-ške vojaške uprave v Trstu, ki ni dovolila prihoda štirim oficirjem Jugoslovanske ljudske armade na pogreb njihovega bojnega tovariša, pokojnega kapetana Virgila Adamiča v njegovo rojstno vas Prečnik. Pod naslovom »Groba žalitev JLA« piše včerajšnji ((Slovenski poročevalec« med drugim:
sTržačani se dobro spominjajo, da je Zavezniška vojaška uprava dovolila italijanskim o. ficirjem prihod na pogreb nekega italijanskega letalca v Trstu. V Trstu dobro vedo, da so izdali na Zavezniški vojaški upravi mnogo dovoljenj za prihod italijanskih oficirjev na razne zabave, in jih potem izrabili za gonjo proti Jugoslaviji. Na Zavezniški vojaški u-pravi tudi najbrž še niso pozabili, da so lahko prišli zavezniški vojaki brez vsakih težav v cono B, ko je šlo za nekega ponesrečenega zavezniškega letalca (To je sicer odveč poudarjati, ker je tak odnos sam po sebi razumljiv.)
S podpisom mirovne pogodbe je prenehala suverenost Italije nad. Ž>1XJ, italijanska vojska pa je poražena na okopih naših skupnih sovražnikov. Po vsem tem je italijanska armada tuja armada na tem ozemlju in ni. ma tu kaj iskati.
Zato tako zadržanje Zavezniške vojaške uprave v Trstu ne samo grobo krši duha mirovne pogodbe in spoštovanje osnov, nih človeških načel, temveč je tudi groba žalitev JLA. Zavezniška vojaška uprava na tako občutljivem mestu, kot je Trst, podpira in daje moralno oporo tistim italijanskim krogom, ki so skušali minirati balkanski sporazum — kateremu so v Londonu izrekli vse priznanje — in ki preprečuje vzpostavitev dobrih odnosov z Jugoslavijo ter izpodkopavajo stavbo miru v tem delu sveta. Dovolj jasen dokaz, pod čigavim vplivom je Zavezniška vojaška u-prava v Trstu, je dejstvo, da so poslali na pogreb vojnega zavezniškega oficirja celo policijo na kamionih!
Ljudje se upravičeno čudijo, kakšen je odnos Zavezniške vojaške uprave do predstavni, kov JLA, kateri dajejo najvišji državni predstavniki v Londonu in VVashingtonu laskava priznanja. Politika angloame-riške vojaške uprave v Trstu ne more biti v skladu z napori državnikov Jugoslavije, Anglije in ZDA za dosego soglasja v raznih važnih mednarodnih problemih.
Najmanj, kar bi lahko priča, kovali od Zavezniške vojaške uprave v Trstu, bi bilo vsaj spoštovanje najosnovnejših odnosov, kot so običajni med starimi zavezniki in prijatelji. Nobenega dvoma ni, da bi se
Y Egiptu proslavljajo
obletnico Farukovega odhoda
Eisenhotverjeve čestitke - Prva razdelitev zemlje upravičencem agrarne reforme - ISagib napada Angleie,mno£ica kriči:^Zapustite našo deželo!*
KAIRO, 23. — Danes so v Egiptu praznovali »dan osvoboditve« v spomin na izgon kralja Faruka, y Kairu je govoril predsednik Mohamed Nagib pred ogromno množico ljudi. ((Prisotnost britanskih čet na egiptovskih tleh — je dejal Nagib — pomeni sramoto za 22 milijonov Egipčanov, ki se ne bi smeli nikoli odpovedati nobeni svojih narodnih pravic«.
Nato je Nagib zatrdil, da Egipt «ne želi pomoči nobene tuje države, pričakuje pa, da bodo vsi svobodni narodi izra. zili svoje ogorčenje zaradi britanskih napadov na Egipt«. Nagib je zaključil z zatrdilom, da se njegovo gibanje »nenehno bori proti velikemu sovraž. niku«, množica pa je glasno ponavljala geslo, ki je obvladovalo današnji praznik: »Zapustite našo deželo!«
Proslave bodo trajale štiri dni in se bodo končale v nedeljo, točno ob uri in minuti, ko se je Faruk pred letom dni s svojo jahto zadnjič odpeljal iz Aleksandrije.
General Nagib je danes tudi izročil zemljo prvim upravičencem agrarne reforme v NL lovi delti. Podobna predaja zemljišč je bila na področju Mansure, kjer je bil prisoten podpredsednik vlade Abdel Naser. Razdeljena zemljišča so pripadala bivšemu kralju Faruku ali princem kraljeve hiše.
Predsednik Eisenhower je poslal danes generalu Nagibu brzojavne čestitke ob obletnici osvoboditve Egipta. Eisen-howerjeva poslanica pravi med drugim, da je z dogodki 23. julija 1952 Egipt prestopil prag nove dobe.
Po vojaški paradi v proslavo dneva osvoboditve je general Nagib sprejel v predsedstvu vlade generalnega guvernerja Sudana, Roberta Howe ja. Razgovoru, ki je trajal samo deset minut, je prisostvoval tudi minister za narodno usmerjanje major Šalah Salem
xai ja z aro rauker?
DUNAJ, 23, — Avstrijska a-gencija «Interreport», ki je specializirana za vesti iz vzhodne Evrope, poroča, da se
v krogih KP Avstrije vztrajno širijo govorice, da je Ana Pau-ker mrtva. Vest je baje raznesla Ruth Fischer, žena avstrijskega kominformovskega prvaka Ernesta Fischerja in dobra prijateljica Ane Pauker. Po vesteh iste agencije nimajo njeni sorodniki v Romuniji in v Izraelu (oče Ane Pauker je židovski rabin, ki se je odselil v Izrael), nobene vesti od nje od treh mesecev po njeni odstavitvi.
Holandska ratificirala
pogodbo o evropski vojski
HAAG, 23. — Holandska po. slanska zbornica je s 75 glaso. vi proti XI ratificirala pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Pred končnim glasovanjem je zbornica s 54 glasovi proti 31 odobrila popravek, ki ga je predložila katoliška stranka in ki predvideva, da mora biti predložen v parlamentu tudi vsak morebitni kasnejši sporazum o izvajanju pogodbe.
kaj takega ne moglo 2goditi, če ne bi bila Zavezniška vojaška uprava pod škodljivim vplivom italijanskih iredentistov.
Zopet brez dovoljenja
5 italijanskih ribiških ladij
REKA, 23. ,— Jugoslovanski patrolni čolni so zalotili v teh dneh v jugoslovanskih teritorialnih vodah v bližini otok* Ralagruž pri nedovoljenem ribolovu pet italijanskih ribiških ladij in sicer »San Marco«, «Adua», ((Guglielmo Marconi«. «Zara» in »Marco Polo«. Ker je za take primere predvidena denarna kazen bodo ladje odpustili, ko bodo njihovi lastniki plačali kazen. V prvi polovici prejšnjega meseca pa so v Srednji Dalmaciji zalotili drugih pet italijanskih ribiških ladij, ki so lahko odplule potem, ki so plačale kazen.
ileslai na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD, 23. — Danes je iz Frankfurta odpotovala v Beograd skupina 39 ameriških javnih delavcev, ki pripadajo protestantski organizaciji Peter Nadze. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji bodo gostje obiskali razne kraje in številna podjetja ter gospodarske in kulturne ustanove. Imeli bodo tudi več razgovorov z jugoslovanskimi političnimi in javnimi delavci.
BEOGRAD, 23. — 21. t. m. je na jugoslovansko-albanskem obmejnem področju ne daleč od Gusinja zbežal v Jugoslavijo albanski miličnik Kalj Doka, ki je prinesel s seboj puško i,n samokres, O prehodu meje je izjavil, da je zbežal zaradi neznosnega terorja, ki ga izvajajo Enver Hodževi pajdaši med prebivalstvom Albanije.
Priprave za podpis
premirja na Koreji
SEUL. 28. — Številni znaki kažejo, da se podpis premirja na Koreji dejansko približuje. Danes se je že razširila vest, da bo še pred večerom naznanjen dan podpisa premirja. To se sicer še ni zgodilo, vendar je generalni stan generala Marka Clarka že razdelil dopisnikom navodila o načinu oddajanja vesti v primeru pod. pisa premirja. Pri glavnem stanu osme armade so že pripravljeni helikopterji, ki bodo prepeljali v Panmunjom uradne osebnosti, ki se bodo udeležile slovesnosti podpisa. V Panmunjomu pa mrzlično dokončujejo »pagodo premirja«, v kateri bodo podpisali sporazum.
Danes so se ponovno sestali generalštabni častniki. Zavezniški opazovalci sodijo, da so praktično končali svoje delo, ki se tiče demarkacijske črte in delovanja nevtralne komisije za premirje. Zaradi tega sodijo, da bodo na prihodnji plenarni seji delegatov določili dan podpisa premirja.
Ameriški veleposlanik v Seulu je imel danes popoldne nov razgovor s Singmanom Rijem. O razgovoru niso izdali nobenega poročila. Medtem pa j« južnokorejski ministrski predsednik Pajk Tu Cin obtožil ZDA, da so grozile Južni Koreji, da ji ne bodo več dale gospodarske pomoči, če ne bo podprla premirja.
V Washingtonu pa je britanski veleposlanik Sir Roger Ma-kins zahteval razgovor z državnim podtajnikom Robertsonom, ki se je nedavno vrnil s Koreje. Med razgovorom je angleški predstavnik vprašal., ali je mogoče verjeti, da bo Sing-man Ri držal beisedo in ne bo motil premirja. Robertson je baje odgovoril, da tega nihče ne ve.
V Washingtonu so medtem zanikali, da bi ZDA obljubile Južni Koreji, da bodo po 90 dnevih zapustile politično konferenco, če dotlej ne bo sklenjen sporazum o združitvi Koreje.
Obnovitev pogajanj v Panmunjomu: general Harrison in admiral Daniel na poti * poslopje, Kjer potekajo razgovori.
PRIMORSKI DNEVNIK
34. ]«U* »
■POMIMHKI DNEVI
Na današnji dan so leta 1943 pričele brigade M. Gubca, I. Cankarja in L. Šercerja napadati sovražno postojanko Zuženberk.
Danes, petek 24. julija
Kristina. Ratimir Sonce vzide ob 4.39 in zatone 19.44. Dolžina dneva 15.05 UJM vzide ob 18.28 in zatone ob 1.*' Jutri, sobota 25. Julija Jakob, Boljedrag
ODPOR PROTI DAVČNI POLITIKI DEMOKRISTJANOV
USE JAVNO MNENJE ZAHTEVA UKINITEV NOVIH TROŠARIN
Nad 2000 delavcev je včeraj demonstriralo pred županstvom in po tržaških ulicah - Vsi trgovci na drobno protestirali z ugasitvijo luči v izložbah in svetlobnih reklam
Še eno vprašanje ZVU
Nezadovoljstvo z novimi davki, z zvišanjem trošarine na električni tok in z obremenitvijo novih potrošnih predmetov s trošarino vedno bolj narašča. Poročali smo že o protestih delavcev v tovarnah in na ulicah ter ® resoluciji, ki jo je sprejela Zveza trgovcev na drobno pretekli ponedeljek proti davkom. Predvčerajšnjim pa se je sestal upravni svet te Zveze in sklenil, da bo tudi dejansko protestiral proti novim poviškom. Tako so že pred-sinoonjim v številnih trgovinah ob pol osmih, t. j. ob umiku zapiranja trgovin, ugasili vse luči v izložbah in tudi razne svetlobne reklame. Sinoči pa so bile v mestu v vseh trgovinah spuščeni železni zastori in ni bilo videti nobene razsvetljene izložbe ali svetlobne reklame, ki dajejo običajno tako pestro podobo mestnim ulicam. Neonska razsvetljava je bila zato omejena le na razne bare, ki nimajo s trgovci na drobno nobene zveze.
Tako so torej tudi trgovci pokazali, da ne bodo dopuščali novih obremenitev, ki pomenijo konec koncev zmanjšanje prodaj in s tem škodo tudi za trgovce. Hkrati so s tem protestirali tudi proti vsej davčni politiki demokrščanske večine in njenih prisklednikov v občinskem svetu. V poslednjem času je nastala v občinskem odboru kar nekaka tekma s časom, kako bi čimprej naložili nova davčna bremena; tako da je tudi župan dobil nič kaj popularni naziv «župan davkov)). Stvar je šla tako daleč, da sta morala tako davčno politiko navidezno grajati celo režimski »Gionnale di Trieste« in fašistični «Messaggero Vene-to». To je pač najboljši dokaz, kako je torej vse javno mnenje nasprotno novim bremenom.
Tudi v tovarnah je prišlo do novih glasnih protestov. Včeraj se je na Trgu Unita zbralo pred županstvom okrog 2.000 delavcev, ki so z vzkliki in žvižganjem astro protestirali proti novim davkom. Demonstracija je trajala na trgu skoraj dve uri in so jo lahko dobro čuli večinski svetniki na seji občinskega sveta. Se več. župan se je moral dobesedno izmuzniti skozi stranska vrata v občinsko palačo v spremstvu
Trgu Goldonj in ves čas vzklikali proti novim davčnim bremenom. Na Trgu Goldoni so se nekateri celo posedli po tleh, tako da so za dobre četrt ure ustavili ves promet. Goldonijev trg je bil poln tramvajev, filo-busov in'drugih vozil. Prišla je policija in končno spravila delavce s trga, nakar so krenili po Ul. Carducci
S tem so razen tanke plasti kapitalistov vsi sloji tržaškega prebivalstva županu in demokristjanom sploh, javno povedali, da ise mora davčna politika višanja posrednih davkov prenehati ter da je treba uvesti progresivno in neposredno obdavčenje velikih dohodkov industrijcev in drugi pridobitnih krogov, ki jim je davčni vijak doslej vedno preveč prizanašal. Ne vemo, ali bodo
zadnji dogodki demokristjansko večino v občinskem svetu spametovali, vsekakor pa ne bodo mogli župan in odborniki mimo javnega mnenja, zlasti ker se bodo protesti v nasprotnem primeru prav gotovo še bolj pooetrili.
Iz policijskega poročila
Med včerajšnjimi demonstracijami, in sicer okoli 20. ure, je policija aretirala eno osebo zaradi nasilja in odpora proti organu javne varnosti. Ob 20.45 je bil povsod vzpostavljen red in mir.
deksa cen. Zato se bo po sindikalnih sporazumih zvišala draginjsika dokloda za meseca julij in avgust. Za moške nad 21 letom starosti veljajo naslednji poviški; težaki 10 lir, na dan. specializirani težaki
10.50 lire, kvalificirani delavci
11.50 lire, specializirani delavci 12.50 lire. Uradniki 3. kategorije B 11.50. uradniki 3. kategorije A 13.50, uradniki 2. kategorije 18 in prve kategorije 24 lir. Ti poviški, ki veljajo za Severno Italijo, bodo raztegnjeni tudi na Tržaško o-zemlje.
Zvišanje draginjske doklade
za dvomesečje julij-avgust
Podražitev raznih živil je zvišala pregibno lestvico in-
Uradi Gosp. delegacije FLRJ
zaprti od danes do ponedeljka
Gospodarska delegacija FLRJ obvešča, da bodo njeni uradi
od petka 24. t. m. do ponedeljka 27. t. m. zaprti
Na tržaški postaji smo pred kratkim slikali ta napis, ki dokazuje, da deluje v Trstu policija italijanske republike, to je na področju cone A Tržaškega ozemlja, ki po mirovni pogodbi predi, stavlja za Italijo inozemstvo, kjer nima pravice obstoja in delovanja noben oddelek katerekoli italijanske državne ustanove (razen diplomatskih predstavnikov), še najmanj pa kakršenkoli oddelek katerekoli italijanske državne oborožene enote, bodisi vojaške bodisi policijske. Obstoj oddelka italijanske policije v Trstu je torej protizakonit. Tudi nam ni znan noben sporazum, (v lanskih londonskih sklepih nekaj podobnega ni navedeno) pa čeprav nasproten črki in duhu mirovne pogodbe, po katerem bi podoben urad v Trstu smel delovati.
Vprašamo torej ZVU, kako more in sme obstoj tega urada dopuščati? In kaj namerava storiti, da to protizakonito stanje preneha?
Pripominjamo, da še vedno nismo dobili odgovora, ki smo ga naslovili na ZVU glede obstoja nekaterih uradov, ki delujejo v Trstu kot vojaški uradi, podrejeni rimskemu vojnemu ministrstvu.
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Običajni glasovalni stroj
sprejel uvedbo družinskega davka
lNačrl tega davka ne obremenjuje dovolj visokih dohodkov premožnih slojev Kaj se skriva za odložitvijo nameravane šovinistične komedije
OB SPLOVITVI OBREŽNIH LADIJ V SV. MARKU
Na sinočnji seji tržašlkega občinskega sveta je demokr-ščanska večina s podporo socialdemokratov, liberalcev in republikancev vsilila sklep občinskega odbora o uvedbi družinskega davka s 1. januarjem 1954.
Tudi na sinočnji seji so na široko razpravljali o uvedbi družinskega davka. Svetovalec dr- Morpurgo (PLI) je govoril predvsem o srednjih slojih, ki se lahko primerjajo z delavskimi sloji. Kot delavcem je treba pomagati tudi srednjemu sloju in poskrbeti, da davčna obremenitev ne bo previsoka-Zato je nasprotoval predlogom svetovalca Pogassija o višji progresivnosti, kar bi po njegovem prizadelo predvsem srednje sloje. Izjavil je, da je za uvedbo družinskega davka s 1. januarjem 1954.
Svetovalec Teiner (PSI) je obdolžil občinski odbor nepoštenosti, ker je pred razpravo o družinskem davku, ki izključuje delavce od plačevanja tega in še drugih davkov, uve-
ki
del druge posredne davke so prizadeli prav delavce in pohc a j e v'~kar je p ač na jbol jše mate uradnike. Zahteval je, da 1	1	'	občinski odbor takoj ukine da-
vek na stanovanja in ne čaka na uvedbo družinskega davka. SVetovalec Geppi (PRI) pa se
potrdilo, kako je <tpril}ubljen» pri svojih občanih.
Okoli 19. ure so delavci krenili v povorki po Korzu proti
je odločno zavzel za uvedbo
družinskega davka s 1. januarjem 1954 in dejal, da če bi občinski odbor, odnosno občinski svet, sprejel katerakoli popravila v davčni lestvici conskega upravnega odbora, bi bila izvedba družinskega davka s 1. januarjem prihodnjega leta, nemogoča in bi zato zgubili celo leto. Hkrati pa je zahteval, naj občinski odbor zahteva pri ZVU uvedbo vsaj tistega dela italijanskega zakona 703 o lokalnih financah, ki daje možnost občinski upravi, da lahko predlaga svoje obdavčevalne tarife družinskega davka. Na ta način, je dejal Geppi, se lahko spremeni sedanja lestvica conskega upravnega sveta. Glede posrednih davkov in trošarin pa ima svetovalec Geppi zelo čudne pojme. Nima nič proti temu, da je občinski odbor povišal davejc za^pobiranje smeti, trošarino na električni tok itd. Gre mu samo za način uvedbe teh davkov. Predlagal je, da bi moral občinski odbor predložiti javnosti vse davke naenkrat in ne enega po enega. kar da preveč v oči javno-nosti. ki se potem razburja.
Kominformistični svetovalec Radich je v, glavnem ponovil tezo odvetnika Pogassija in zahteval, da se sprejmejo Pogas-sijevi popravki. Med govorom pa se je spopade! najprej z žu-
Z VČERAJŠNJE IZREDNE SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinski svet v Dolini
bi se moral sestati vsaj vsaha dva meseca!
0d predzadnje seje do včeraj je minilo 6 mesecev - Klavrni izgovori kominformističnega župana - Kje bo stala nova občinska hiša - Popačena slovenščina na uradnih spisih, ki jih izdaja dolinsko županstvo
Sinoči je bila v Dolini na županstvu izredna seja občinskega sveta, na kateri so obravnavali 13 točk dnevnega reda. Po čitanju zapisnika zadnje seje, v katerem ne manjka izrazov kot n. pr. «titofaši-stični sistem« itd., kot da bi šlo za čitanje zapisnika s sestanka kakšne kominformistič-ne organizacije in ne uradnega zapisnika s seje občinskega sveta, je prvi povzel besedo svetovalec LSS tov. Marc, ki je vprašal župana, zakaj niso občinske seje bolj pogoste. Pripomnil je, da bi bilo v korist občine, če bi se občinski svet sestal vsaj vsaka dva meseca. Kominformistični župan Lovriha je na to, več kot upravičeno vprašanje, — predzadnja seja dolinskega občinskega sveta je bila 21. januarja letos — dal kaj čuden odgovor. Prvi vzrok je po njegovem ta. da občina nima za seje primernih prostorov ter da je treba za ureditev sejne dvorane porabiti preveč časa. 2upan je tudi primerjal poslovanje dolinske občine z onim v nabrežin-ski ter dejal, da je tam več sej zaradi tega, ker se svetovalci med seboj prepirajo. «Jaz nisem kriv«, je dejal Lovriha, «če smo tukaj tako kom. paktni«. In v podkrepitev svojih besed je navedel primer soglasne odobritve zapisnikov in razpravo o proračunih. «Ce pa je bila kakšna majhna stvar, tedaj je to zadevo uredil ožji odbor«. In kot zadnji razlog je župan navedel še to, «da njihovi svetovalci nimajo avtomobilov, ki bi jih po seji odvažali na domove«.
Kakšne so te «majhne zadeve«, ki jih urejuje ožji odbor, vedo edino le člani tega odbora ko sestavljajo gospodarske načrte in jih dajo občinskemu svetu samo v odobritev, da ne govorimo o drugih ^ takih «majhnih zadevah«, ki zanimajo vse občane. Zato so za lase privlečeni izgovori kominformističnega župana brez osnove ter bi bilo edino prav, da se občinske seje vršijo večkrat, tako da bo javnost sproti obveščena o delovanju občinske uprave.
V drugi točki dnevnega reda je občinski svet odobril nekatere sklepe ožjega odbora Prav v tej točki je bilo razvidno, kaj pomeni šestmesečni premor med eno in drugo sejo, saj so morali svetovalci med prvimi odobriti sklep glede pomoči poplavljancem v Severni Evropi z dne 10.11.1953.
Precejšnjo diskusijo je vzbudila tretja točka dnevnega reda, v kateri so se vsi svetovalci razen tov. Marca izjavili za sprejem razlastitvene odškodnine. ki jo dobi borštan-ska srenja za zemljišča pri Domju, kjer so pred časom zgradili 3 ljudske hiše. Gre namreč za 2553 kv.m zemljišča, ki ga bo IACP plačala po 180 lir za kv.m, čeprav se giblje tržna cena za podobna zemljišča okoli 800 lir za kv.m. Ko je župan dejal, da bi morali biti srečni, ker je nekaj družin dobilo stanovanje, je tov. Marc odgovoril, da bi bilo vse prav, če bi stanovanja dobili domačini. Ko je šlo za dodeljevanje stanovanj, so stanovanja dobili večinoma priseljenci, le eden izmed prosilcev je bil tisti, ki ga je za dodelitev stanovanja predlagala občinska komisija. Ker je bil na seji prisoten tudi srenjski župan ter je ta izjavil, da je zadovoljen s 180 lirami za kv.m. zemljišča, so svetovalci to odobrili, z izjemo tov. Marca, ki se je glasovanja vzdržal.
Občinski svetovalci so nato prešli na razpravo o določitvi prostora za zgraditev nove občinske hiše. Pravzaprav je šlo le za formalno potrditev predloga, ki ga je sestavil občinski upravni odbor. Po tem predlogu bo stala nova občinska hiša pod Krogljami in sicer nekaj bolj na levo od poprej določenega prostora na Brodi. Hiša bo stala na zemljiščih, ki so last Vodopivca, Sancina. Pečarja in Jercoga. Svetovalec tov. Marc je predlagal, da bi se glede določitve prostora sklicali srenjski sestanki, kajti morda bi bila večina ljudi za to, da bi nova občinska hiša bila raje v Boljuncu. Zupan je z neprepričljivimi izgovori ta predlog zavrnil.
V nadaljevanju so prečitali pravilnik za rabo novega otroškega igrišča v Dolini, ki ga bodo lahko uporabljali otroci do 14. teta starosti. Ob koncu te točke je naš urednik hotel vprašati svetovalca Marca za
panom, ki je v razburjenosti zapustil za nekaj časa sejno dvorano, potem pa še z demo-krščanskim svetovalcem Fran-zilom, kateremu je očital, da ima več plač na mesec. Fran-zil pa mu je začel dokazovati, da ima samo eno plačo in je zato smatral Radicheve besede za žaljive ter zahteval od župana «preklic teh žalitev in moralno zadoščenje« od Ra-dicha. Zupan je obljubil, da bodo zadevo obravnavali na prihodnji tajni seji.
Svetovalca Harabaglia in Pe-corari (KD) nista povedala nič posebnega in sta se v glavnem omejila na izjavo, da bosta podprla predlog občinskega odbora. Ravno tako ni povedal nič posebnega odbornik Forti, ki je po končani razpravi odgovoril na kritike, pripombe in priporočila. Tudi on je povzel tezo, da je za sedaj nemogoče spremeniti obdavčevalno lestvico conskega upravnega odbora ter da bodo za prihodnje leto proučili razne predloge in skušali spremeniti način obdavčevanja. Zaključno besedo je imel župan Bartolija, ki je dejal, da ga veseli, da so vsi svetovalci sprejeli uvedbo družinskega davka, čeprav nekateri z določenimi pridržki.
Omenil je, da mora občinska uprava z družinskem davkom inkasirati vsaj 250 - 270 milijonov lir, ki jih danes dobi z davkom na stanovanja, ki bo z uvedbo družinskega davka ukinjen. Po glasovalnih izjavah predstavnikov vseh prisotnih političnih skupin je bil sklep odbora postavljen na glasovanje. Za uvedbo družinskega davka, kot ga predlaga občinski odbor, so glasovali vsi predstavniki tako imenovane večine, proti uvedbi pa predstavniki manjšine.
Zvedeli smo, da danes ne bo občinske seje, kot je napovedal župan na torkovi seji. Zakaj je bila odložena današnja seja, ni znano. Znano pa je, da bi se morala današnja seja vršiti v duhu italijanskega šovinizma in da so imeli nacionalisti na njej namen izglasovati eno od svojih običajnih resolucij o »zahtevi priključitve celotnega STO Italiji«.
SAMO NOVE POMORSKE ZVEZE
lahko izboljšajo gospodarski položaj
Nova proga proti Daljnemu vzhodu se je dobro obnesla, kar kaže popoino upravičenost zahtev po okrepitvi pomorskih prog
rca za / - -■	    ;	  °
neko pojasnilo, pa mu je žu-j (IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO) , Kot vidimo, so bile
čin za. '-------------------------------•	zahteve	Dostavljene o
V soboto bodo ob 10.30 v ladjedelnici Sv. Marka splovili zadnji dve obrežni ladji za Indonezijo. Ti dve ladji spadata v vrsto desetih ladij, katere je Indonezija naročila v tržaških ladjedelnicah, s splovitvijo mešanih, potniško-tovornih ladij «Naiko» in «Nu-buri» se konča zadnje tuje naročilo, tržaškim ladjedelnicam, ker so splovili in izročili že prej dve ladji za Egipt.
Hkrati pa je to zadnja gradnja potniško-tovornega ladjevja v ladjedelnici Sv. Marka, kjer sedaj grade samo še petrolejske ladje in še te postajajo vedno bolj redke.
Fred dnevi smo že natančno statistično prikazali položaj ladjedelnice Sv. Marka in ostalin manjših ladjedelnic. Ta položaj lahko v kratkem označimo z enim stavkom; stara naročila gredo h koncu, novih pa ni od nikoder.
Zato tudi postaja vedno bolj pereče vprašanje graditve no-vega ladjevja, vprašanje no-vih naročil in zlasti^ graditve obeh mešanih potniško-tovor-nih ladij srednje tonaže za Tržaški Lloyd. ki s*a na Pr0' gramu že od začetka tekočega leta in kateri bi morali že zdavnaj pričeti graditi.
Zahtevo po novi redni progi proti Afriki, '(obe novi Lioy-dovi ladji bi morali pluti proti Belgijskemu Kongu), so postavili tržaški gospodarski krogi in predvsem prizadete družbe ter trgovska in industrijska zbornica že pred leti. Takrat je trgovska zbornica ob sodelovanju vseh zainteresiranih napravila obsežen načrt. Do sedaj je od vsega tega načrta uresničena samo ena proga proti Daljnemu vzhodu, ki pa se je že takoj v začetku gospodarsko dobro obnesla in s tem potrdila pravilnost in utemeljenost zahtev omenjenega načrta. Prav te dni poroča tako gospodarska agencija ASTRA, da je odplul iz Trsta proti Indiji in Pakistanu parnik ((Ambra«, s 7.137^ tonami nosilnosti, z zelo vaznim tovorom avstrijskega papirja, strojev, lesa itd. Del avstrijskega tovora bodo celo prevzele druge ladje,
takratne
sternone in krožno cesto (Cir-convallazione), in sicer od danes do konca popravljalnih del.
Nova tovarna stekla v Zavij ah
V Zavljah so dokončali groba dela na gradnji nove steklarne, ki bo pričela obratovati jeseni. Stavba je že pokonci. pa tudi večina opreme in strojev (deloma iz ZDA) je že pripeljana, tako da sedaj montirajo stroje. Tovarna bo izdelovala izključno steklo za šipe.
(gledališče verdi)
V SOBOTO IV. OPERETNI FESTIVAL
Jutri 25. t. m. se prične IV. operetni festival s prvo predstavo «11 paese dei campanelli« Carla Lombarda in Virgilia Ranzata. Tej opereti bosta sledili Leharje-va «Paganini» in Abrahamova »Havajski cvet«. V operetah nastopa veliko število umetnikov. Sodeloval bo tudi zbor gledališča Verdi, balet «Havaj» ter Tržaški filharmonični orkester. Sceno bo pripravil Giulio Galliani, režiral pa Luciano Ramo. Dirigent Ce-sare Gallino. Nadaljuje se pri gledališki blagajni In v galeriji Protti prodaja vstopnic za prvo predstavo.
Osvobodilna fronta
OF LONJER - KATINARA
priredi 15. avgusta t. i. enodnevni izlet na Bled. Vpisovanje vsak dan od 19. do 21. ure na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju in se zaključi 3. avgusta.
Ljudska prosveta
PRELOŽENI PREDSTAVI
Predstavi «Trije vaški svetniki« 25. t. m. na Kontovelu in 26. t. m. v Nabrežini sta iz tehničnih razlogov preloženi.
Dramska družina Opčine PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH naznanja vsem udeležencem izleta v Ljubljano, da 20 razglednice na vpogled v drogeriji Tedi Scheimer. Prav tam se dobijo tudi razglednice zbora v narodnih nošah.
Zaradi nepazljivosti je padla pod vespo
Okrog 17 je Giuseppe Zgauc, star 30 let, stanujoč v Ul. Vi-gneti 99, vozil s svojo vespo TS 3287 po Ul. d’Annunzio proti Senenemu trgu. Kar naenkrat pa je opazil, da je neka ženska stopila z desnega pločnika in ne da bi pogledala okoli sebe, pričela prečkati cesto Kljub žavoram in kljub temu, da je krenil takoj na levo se ni mogel izogniti trčenju irt je zavozil v žensko. Motor je pri tem padel in zdrsel daleč po cesti. Vozač se je takoj nepoškodovani pobral, dokaj huje pa jo je izkupila ženska, ki je bila resno ranjena. Neki zasebni avtomobil je nato ranjenko odpeljal v bolnico, kjer so ugotovili več zlomov leve noge in prask po obrazu in telesu. Gre za Antonio Česni vd. Chlaca, staro 73 let, stanujočo v Ul. Abro 5. Po predvidevanjih se bo morala zdraviti dva meseca.
OSVOBODILNA FRONTA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
organizira v NEDELJO 2. AVGUSTA t. 1. ob priliki gospodarske razstave, letalskega mitinga in tekmovanja padalcev
ŽIČNI IZLET V POSTOJNO
Cena vožnji in vstop na letališče 730 lir.
Vpisovanje za mestne okraje na sedežu OF v Ul. Ruggero Manna 29; na Opčinah v prostorih prosvetnega krožka od 20. do 22. ure vsak dan; za Padriče pri Ivanki Grgič; za Trebče pri Anici Kralj; za Prosek-Kon-tovel na običajnem mestu; za Dolino na sedežu OF v večernih urah. Vpisovalo se bo še danes 24. t. m.
OPOZORILO STARSEM
otrok y kolonijah v Sloveniji
Opozarjamo vse starše, ki imajo svoje otroke v kolonijah v Sloveniji — Kranj, Radovljica, Bohinjska Bistrica — da bodo prišli otroci v Trst danes 24. t. m., in sicer z vlakom, ki pripelje na tržaško postajo ob 20.20.
Obvestilo Kmečke zveze
Tajništvo Kmečke zveze v Trstu obvešča vse svoje člane, do 31. t. m. zapade rok za obnovitev izkaznic za prodajo kmečkih pridelkov na zelenjavnem trgu.
Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo v uradih K Z v Ul. F. Filzi 10, I.
Z žago'v prst
Mizar Franco Sossa. star 17 let in stanujoč v Ul. Eremo 245 se je včeraj močno urezal v prst s krožno žago, tako da bo ozdravel šele v 7 dneh.
S kamnom po glavi namesto plačila računa
45-letni Costante Fabris iz S. Dona di Piave, ki se je mudil v našem mestu po o-pravkih, je včeraj-, zjutraj zahteval od neke osebe, da mu plača račun. Neznanec pa je zagrabil kamen in ga napadel. Rezultat: cela vrsta lažjih ran in 12 dni počitka v bolnišnici. Račun pa je ostal neplačan. "
Barko so mu obrali
Na policiji se je včeraj javil Mario Biasiol, stanujoč v Ul. Capitelli 5 in prijavil, da so mu neznanci ponoči okrog 23 ure obrali njegovo barko. Odnesli so vse, kar ni bilo pritrjeno in celo motor, za kar so uporabili orodje, ki je bilo v čolnu. Skoda znaša okrog 70.000 lir.
Policijska agenta odkrila
tihotapstvo 8 kg ameriških cigaret
Aretacija 2 mladeničev iz Italije in tržaške prekupčevalke
Detektivska zgodba se je končala, kot se končajo vse take zadeve. Cigarete so zaplenili, trije krivci; Guerra, Ber-nardel in Ribarich pa okuša-
pričelo se je kot v napetem detektivskem romanu, ali še bolje, kot v kriminalnem filmu, seveda ameriške proizvodnje.
Agent civilne policije jo mir-' '° sladkost; zapora, no maha po Ul. Fabio Severo,' kar zagleda sumljive osebe, ki mole nos iz veže hiše št. 55.
Sumljivi pogledi na desno in na levo, v rokah še bolj sumljiv kovček, prevezan z vrvico in nato hitro po cesti naprej. Agent, ki se je pravočasno skril za drugo vežo in kukal izza vrat, jo je ubral za
pan na sebi pristojen način za grozil, da ga bo ob prihodnji priliki za podoben ((prekršek« pozval, da zapusti sejno dvorano. Vendar bomo o tem spregovorili v jutrišnji številki našega dnevnika.
Eden izmed odbornikov je nato prečital nekoliko spreme, njen pravilnik, ki določa kazni proti onim, ki ne bi podvzeli vse ustrezne ukrepe v borbi proti rastlinskim škodljivcem. Nadalje so potrdili za nadaljnjih pet let pobiranje užitnine po tvrdki «Bozzini-Gionchetti», povišek plač in izplačilo predujma občinskim uslužbencem na račun 13. plače po zakonih št.. 212 in 463 italijanskega občinskega in pokrajinskega zakonika. Pri tem je tov. Marc dejal, da sicer ni proti povišku plač občinskim nameščencem, vendar je proti temu, da se aplicira italijanski zakon na naše ozemlje, čeprav o tem ni bil izdan noben ukaz ZVU.
Končno so še odobril dolgoročni načrt za nekatera javna dela, in sicer v vrednosti nad 300 milijonov lir. Kot je znano, bo občina za drugi semester tega leta dobila le 15 ali 16 milijonov lir kreditov za javna dela.
Na tajnem delu seje so svetovalci razpravljali o raznih osebnih zadevah.
Pred koncem našega poročila naj še poudarimo izredno slabo slovenščino, ki je v uporabi na županstvu dolinske občine, tako da je marsikdaj nemogoče razbrati, za kaj sploh gre. Slabo čitanje župana Lovrihe pa to že itak slabo slovenščino še bolj popači, tako da je večkrat nemogoče lsediti poteku seje. Prav bi bilo da bi si tisti, ki prevaja, piše zapisnike in izdaja vabila, nekoliko seznanil s Slovenskim pravopisom, ki je na prodaj v vseh tržaških slovenskih knjigarnah.
RAZTEGNITEV NOVIH
ZAKONSKIH PREDPISOV ,------------- -	,	.
„	„	.	j	spodarskim potrebam Trsta.
Znižala se bo cena kruhu j
ve po novih rednih progah pa predstavljajo osnovni vzrok pritožb najvažnejših izvoznikov skozi Trst — Avstrijcev, ker pač morajo čakati tudi mesece v Trstu, preden lahko odpošljejo blago.
Na eni strani imamo torej že odobrena sredstva iz tržaškega proračuna za gradnjo dveh novih modernih ladij, gotovost, da bo nova proga rentabilna — na drugi pa vedno ostrejšo krizo v ladjedelnicah.
V preteklosti so se v Trstu vsaj svečane obljube upraviteljev nekako spoštovale, sedaj pa imamo opravka s primerom, ko ZVU, oziroma točneje italijanski funkcionarji v njej, ne drži svečanih obljub, izrečenih pred dobrim pol letom. Molk ZVU in iredentističnega tiska nikakor ni dober znak in priča o tem, da obeh zagotovljenih ladij še dolgo ne bodo pričeli graditi.
,	,	sumljivimi	ljudmi Ker pa je
zahteve postavljene ob uposte- bil slu£ajno
izven službe in v
vanju objektivne ocene dejan- | cjvilUi je poki;cai pomoč. Na skega stanja in ustrezajo go- telefonski poziv iz javne go.
Današnja številka uradnega lista VUJLA prinaša pet odredb komandanta polk. Stamatovi-ča, s katerimi se razširjajo novi jugoslovanski predpisi na jugoslovansko cono STO.
Prva je razširjena jugoslovanska uredba o prometu z žitaricami, ki je v veljavi od 1. julija letos, in določa svobodnejši promet z žitaricami. Predpisi, izdani na temelju te uredbe, pa določajo znižanje cen kruhu in zboljšanje kakovosti krušne moke.
Druga je določba o organih, ki so pristojni za določanje in izterjevanje davkov na dohodek Tretja je določba o polletnih proračunih gospodarskih organizacij, nato odlok o izplačevanju zaslužkov zaposlenim v gospodarstvu, in sicer v primeru, ko gredo na letni dopust. Ta odlok daje delavcem in uslužbencem v gospodarstvu pravico, da jim podjetje na njihovo zahtevo izplača ustrezni zaslužek ob odhodu na dopust.
Razen navedenih predpisov je razširjenja tudi veljavnost jugoslovanske odredbe o obveznem dostavljanju tiskovin in publikacij. Po tej uredbi so vsa tiskarska podjetja obvezana brezplačno dostavljati določeno število izvodov vsega tiskanega materiala za to določenim ustanovam.
NOČNA SLUZMA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 5; Alla Mad-dalena. Ul. deUTstria 43; Pizzul-Oignola, Contrada del Corso 14; Zanetti, Ul. Commerciale 26; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
Cesli zaprli za promel
Županstvo javlja, da bo zaradi cestnih del od danes naprej zaprta za promet vozil Ul. Industria od Istrske ulice do Ul. Giuliani.
Dalje bo zaprta za promet tudi Ul. Bonomea med Ul. Ci-
vorilnice je prihitel podoficir iz stražnice v Ul. Cologna, nakar sta jo junaško mahnila proti tovornemu avtomobilu TV 23719, kamor sta se med tem časom skrila sumljiva neznanca.
Prva preiskava ni prinesla posebnih sadov. Ugotovili so samo, da se prvi imenuje For-tunato Guerra, stanujoč v Ner-vesa della Battaglia, da je star 23 let in da je šofer, drugi pa, da je star 26 let in da se imenuje Ezio Bernandel iz istega kraja.
Ko sta pa agenta pričela pregledovati avtomobil, sta v nekem kotu zagledala skrivnostni kovček. Vrvica ni pomagala nič, na vljuden poziv se je kovček odprl in na svetlo je prilezlo 40 velikih	zavojev
ameriških cigaret tipa «Pall Mali«, skupno okrog 8 kg.
Zgodba pa se s tem še ni končala. Zaslišanje, menda kar na kraju, je privedlo do odkritja «dobaviteJja».	Najprej
se je znašla v krempljih policije vratarica poslopja v Ul. Fabio Severo 55, pozneje po nadaljnji preiskavi pa še Emi-lia Ribarich, vd. Ferluga, stanujoča tudi v omenjeni hiši.
* ((Dobaviteljica« je	cigarete
prodala po 130 lir zavojček in je skupno dobila 52.000 lir. Za posrednika pa si je izbrala že omenjeno vratarico,
Dva delavca pri „Stocku" dobila hude opekline
V tovarni Stock v Rojanu stt, se včeraj hudo ponesrečila dva delavca. Delavca sta hotela čistiti cisterno in sta šla zato noter. S seboj pa sta vzela odprto prenosno električno svetilko. V cisterni pa so morali biti še plini alkghola, ki se pomešani z zrakom eksplodirali in močno ožgali oba delavca. V bolnico so ju pripeljali okrog 16.10. Gre za Petra Juretiča, starega 51 let, stanujočega v Ul. Bonomo 52, ki je dobil hude opekline prve in druge stopnje po zgornjem delu telesa in bo ozdravel po predvidevanjih v 20-30 dneh. Drugi delavec, sprejet s slično zdravniško prognozo, pa je Vladimir Pertot, star 51 let, stanujoč na Strada del Friuli št. 140.
Izleti
IZLETI IN TABORJENJA PDT V JULIJU IN AVGUSTU
Vse nedelje izlet na Bled julija-avgusta.
14.—16. avgusta v Trento z izleti na Triglav, na Bavški Grin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove.
9.—15. avgusta izlet na Kamniške planine.
15.—23 avgusta taborjenje na Vršiču.
22.—23. avgusta izlet na Mangrt in Krn.
Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred ikevum odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina.
ŠPORTNO DRUŠTVO ((ILIRIJA«
organizira 2. avgusta 1952 izlet v Gorjansko ob priliki odkritja spomenika padlim partizanom. Vpisovanje pri Slavku Pirjevcu, Prosek št. 116 od 20. do 22. ure samo še danes 24. t. m..
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. julija se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 8 oseb; porok je bilo 7.
CERKVENE POROKE: kmetovalec Josip Sajn in gospodinja Frančiška Sajn; šofer Ermanno Cer-maglia in prodajalka Maria Mar-sich; težak Antonio Perossa in gospodinja Giuseppina Cerqueni; u-radnik Renato Pedretti in uradnica Giovanna Monda; profesor dr. Luciano Zibardi in profesorica dr. Ermelinda Slifigoj; trgovec Antonio Maraston in šivilja Bruna Scapato; mehanik Tullio Bia-gi in statističarka Nivea Fonn.
UMRLI SO; 76-letni Giuseppe Dorchich 68-letni Quirino Par-miggiani; 1-letni Mario Bandi; 84-letna Maria Facchinetti; 45-letni Antonio Fullone; 68-letna Paola Pausinamin por. Mayer: 75-letni Rodolfo de Rinaldini baron, pl. di Adria; 64-letna Emilia Cressi.
Železen blok mu je oadel na noge
Delavcu Bernardu Zobin, staremu 40 let, stanujočemu pri Sv. M. M. Sp. št. 548 je po-! poldan okrog 17 padel na le-, vp nogo velik železen blok, ko je delal v tovarni ILVA. Blok je dvigal žerjav in je zaradi tehnične napake padel iz klešč. K sreči rana ni prehuda in bo zdravljenje trajalo po predvidevanjih 7 dni.
PREDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na ciPHIMOHSKI DNEVNIK«. Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L 180. — Telefonirajte na štev. 7338.
V žensko z lambreto
Včeraj zjutraj ob 9.30 je Bruno Rose. star 28 let, stanujoč v Ul. S- Francesco 26, prepozno zagledal rdečo luč na križišču Ul. Boscoli in Trga Garibaldi. Ko je hitro zavrl, se je Baldo Baldi, ki je sedel na zadnjem sedežu vozila, zadel v desno roko Anunz*ate Catal-fimo Barese, stare 34 let, stanujoče v Ul. Molino a Vento 21 in jo prevrnil. 2enska je pri padcu dobila dokaj resne poškodbe, tako da so jo morali odpeljati v bolnico. Zlomila si je desno ramo in bo ozdravela v 40 dneh.
Excelsior. 16.30: ((Samota#, Ray Milland, John Hodiak, Nancy Davis, Lewis Stone.
Nazlonale. 16.30: «Jetnlkl zapuščenega mesta«. Stephen Mc Nally, Alexis Smith. Jan Ster-ling.
Filodrammatico. 16.30: ((Mladina za rešetkami«, mladini izpod 16 let strogo prepovedano.
Arcobaleno. 16.00: ((Ljudska pravica«, Mc Callister, Wanda Hen-drix. Barvni film.
Astra Roiano. 16.00: «Rdeča reka«, John Wayne, Johanne Dru, Montgomery Cllft.
Grattacielo. 16.30: »Lulu, fatalna ljubimka«, Valentina Cortese, Jacques Lernas, Marcello Ma-stroianni. Mladoletnim prepovedano.
Alabarda. 16.30: «Hollywoodske ježe«, Aliče Faye, Don Ameche, Alan Curtis
Ariston. 17.00:	((Izprijenci San
Francisca«, Humphery Bogart, J. Derek.
Aurora 16.30: «Vi ste ga želeli«, VValter Chiari, Lucia Bose, Car-lo Campanini.
Garibaldi. 15.30:	((Pripovedka o
pionirjih«, W. Elliot, V. Ralston, J. Carroll.
Impero. 16.30: ((Afrika pod morjem«, Sophia Loren, Steve Bar-clay. Barvni film.
Ideale. 16.30:	«Predsednlca», S.
Pampanini, C. Dapporto. Mladini izpod 16 let najstrožje prepovedano.
Italia. 16.30: «Cudovita osvojitev«, Margaret Jonston, Robert Do-nat.- Barvni film.
Viale. 16.00:	«Jetnica ognjenega
stolpa«.
Massimo. 16.30: «Crni ogenj«, De-lia Sica. Marilyn Buferd, Otel-lo Toso. Mladoletnim prepovedano.
Savona. 16.00: «Francls na akademiji«.
Azzurro. 16.00: »Poganska pesem«, Esther VVilliams, Hovvard Keel.
Belvedere. 16.00: ((Osvajalci sedr mih morij«, John Wayne, Susan Hayword.
Marconi. 17.00: «Sekta treh K«, ] Doris Day. Ronald Reagan.
Novo cine. 16.30: ((Nemogoča pustolovščina«, Errol Flynn, Ronald Reagan. ’
Odeon. 16.00: ((Poulične popevke«, Luciano Taiolli, Carlo Nlnchi, Antonello Lualdi, Vera Bergman.
Radio. 16.00:	((Krokodil Pjave«,
Frauk Latimore.
KINO NA PROSTEM
Arena dei Mori. 20.15: «Beneški tat«, Maria Montez, Paul Christian. Massimo Serato.
Ginnastica. 22.45: «Večerja norčij«, A. Nazzari.
Ponziana. 20.30:	#Tokio Joe«,
Humiphery Bogart.
Rojan. 20.15,	22.00:	«Traviata»,
Nelly Corradi, Gino Mattera.
Paradiso. 20.15: «Skot na dvoru Velikega Kana«, Gary Cooper.
Secolo. 20.45: «Vprašanje brez odgovora«,
PETEK. 24. julija .HIROSbOVAKSIt* CON K TRN TA
254.6 m ali 178 kc 5.30, 7.00 Poročila. 7.10 7»“! nja glasba. 13.30 Poročila. ‘S Lahka glasba in objave. 14-3®^ zornik: Milko Kos ob 60 l®1? 14.40 Vesele in okrogle igr* i
IVVdllCl. ILOU rVLTUL	.
stra Glasbene Matice in Konf nega zbora iz Trsta p. v.
V AJtlC 111 UMUSJt *
ški kvartet. 17.30 Koncert
I
Vrabca. 18.15 Jakov Gotovac: (5 la Gojsaliča — odlomki it ” re. Magnetofonski posnemi puljskega festivala. 19.00 Vete? vesti. 21.CO Slušna igra: vA Ocvirk «Zivi in mrtvi«. 22.00J> kih nog naokrog. 23.10 Glas«*' lahko noč. 23.30 Zadnja por05" 23.40 Glasba za lahko noč.
TRST II.
306.1 m ali 980 kc-seK
11.30 Lahki Orkestri. 12-00^ dobna Anglija. 12.10 Za vsaj' nekaj. 13.00 Glasba po 14.15 Razne jazz zasedbe. ■ Plesna glasba, 18.15 Chopin'." cert za klavir in orkester f 18.49 Mozart: Serenada v
19.00 Kraji in ljudje. 10-15,! ljubljene melodije. 20.00 Vet koncert. 20.30 Tržaški ktffj razgledi. 20.45 Lahke meltj
21.00 Paganini: Koncert za T no in orkester št. 1. 21.27 Caa Fantazija v f-molu. 21.40 K cert sopranistke Rožice %
22.00 Iz koncertnih dvoran *5i Britanije. 22.45 Večerni ples. A Polnočna glasba.
TR S T I.
11.30 Poje Rino Salviati. n Napolitanski orkester meloj'.
.   —-..................
pesmi. 13.25, 14.25, 17.00, 18.®/) ročila o Tour de France, londonskih študijev. 18.31 -iz baletov. 19.05 Ameriška PJj
V
20.15 Aktualnosti. 20.25 orkester Guida Cergolija. U Simfonični koncert s soč^fi njem violinista Franca Gl) 23.30 Plesna glasba.
N L« v K N J J A
327.1 m. 202.1 m. 212,4 ®
12.00 Igra orkester GeoržL; lachrino. 12.30 Poročila. rednikova beležnica, pionirsjv šta in glasba za pionirje. l3,j; narodno pesmijo križem veniji. 14.40 Melodije Gei
Gerschwina. 15.00 Poročila
li
Nada J. Brandiova igra viol1, skladbe, pri klavirju Heri Svetel. 18.20 Zdravstveni na>
18.30 Orkestralni odlomki iz?,
19.30 Radijski dnevnik. 20.00 g ka, zabavna in plesna glasba. Tedenski zunanjepolitični Pr”) 21.15 Poskočni narodni 22.00 Poročila 22.15 KoncenL nistke Tatjane Orloff. 22.35 L niševski: Kaj storiti? (Lite!fo oddaja ob 125-letnici pisatelj’ ga rojstva).
Naročnina
PRIMORSKEG*
DNEVNIKA
za
JUGOSL. CONO TRST*
posamezna številka 10 t*'# mesečna naročnina 210 *
Naročila spreje*011
knjigarna «LI-PA», Tel. 172.
ADEX IZLETj
2. AVGUSTA 1953
IZLET V
TOMAJ GORJANSKO-KRAJNA W
1. IN 2 AVGUSTA ^ IZLET V
BUZET
1. IN 2. AVGUSTA <953
IZLET V
ŠTANJEL
BRANIK
D0RNBERG
Vpisovanje še dah*' pri «Adria-Express», 1 F Severo 5-b - tel. 292 |
VELESEIE« V CELOVE
od G. da 16. avgusta
Vstopnice na vele**, in informacije dobHe ((ADRIA - EXPRESS« F. Severo 5-b, tel. &
Izlet na Koroški ve* jem od 9. do 12. 8V^Uj}. 1953. Vpisovanje d0
^•fORSKI DiNEViNIK
— S —
94. julija H)58
12 SLAVNIH DNI OSVOBODILNIH BORB NA PRIMORSKEM
i namaci niso
I
Kako se je rodil in razvil najboljši partizanski zbor,,Srečko Kosovel", ki je častno zastopal partizansko glasbeno umetnost od daljne Južne Italije do tržaškega „Verdija"
Deseta obletnica ustanovit-IX. korpusa nekako sovpa-da s deseto obletnico rojstva *Pri,ih. korakov», pevskega zbo-t®> ki je bil približno v istem wsu ustanovljen daleč dol v Tuniziji in se je kasneje pre-Jflknoaal v znani zbor tiSreč-™ Kosovela)). Zdaj pa bom Usedat, kako je do tega prišlo.
MAKS PEČAR
je 8. septembra. V ~a“ Ve*nišikem taborišču v Tuniziji je bilo okrog 1700 Primor-Prej smo bili v «bataljo-speciale» na Siciliji. Ime-* smo vprav pevsko vajo, ko ^0 zatuli zunaj neko kričati*. Takoj smo stekli pogledat, "®j se dogaja. Povedali so nam, ^ Je Italija kapitulirala. Ko 81110 to izvedeli, je bil za nas *a3ueqji praznik.
Tisti
Čas so hodili v naše ta-,rišqe razni oficirji in emi-**)i bivšega jugoslovanskega ^“Ua P.etra. Na vse načine so '* trudili, da bi nas spravili svoje pokroviteljstvo. Ho-So pokazati, da imajo tudi 0ti’ vojsko za seboj, pa se jim *' Posrečilo, ker so nas že ntJe iz tistega tako imeno-tlzne9a «gordijskega bataljo-Tla» opozorili, kakšni ljudje so Ko so jih namreč zavezni-j vprašali, ali bi hoteli sode-°voti pri izkrcanju na Kreti, s° najprej vsi navdušeno pri-
ba
stan
že naslednji dan pa so
Noim vsi postali «bolni» u 8Prestari».
3e prišla v Afriko jugo-(.j.^eislca partizanska delega-2Ia! tm0 takoj poiskali stike tijj ’ Pa čeprav so prej ome-li J" kraljevi emisarji skuša-pj,■ j?. Preprečiti. Kmalu so nas duš tiskat. Mi smo jih nav-dv e*° sprejeli. Bili so trije, hano rriorca» eden pa iz Ljub-
i	nKob	Primnrppil	1	P.
Mi 1' £den °beh Primorcev je thnr-r° znan Tržačan, ki je
p,,000 let odsedel po fašistič-ječah. Zapeli smo jim ne-j Pesmi, oni pa so nam dali J Partizanskih pesmi in pri-rpiili, naj naprej vadimo. KPtalu zatem so nas posta-*rti 2a
oficirja, en Anglež in en eričan. Pred njima smo se izjuuiti. Kljub spletkar-Jc Ju Petrovih agentov, smo Se *^oro osi opredelili za Tita, tk»ftvi za partizane. Od vseh
Pred izbiro: ali za Tita ali Petra. V šotoru sta sedela
PlOl
ka». Sele zdaj smo spoznali, kaj se pravi lepo peti, koliko vaje in truda je potrebno, če se hočeš v tem izpopolniti. Dnevno smo vadili po osem ur. Prehlada in utrujenosti nismo poznali. Vadili smo umetne, narodne, partizanske, srbske, hrvatske, makedonske, ruske in celo angleške pesmi. Poleg tega smo vadili tudi naše domače slovenske pesmi. Kmalu smo postali odličen zbor, zaikar gre največ zaslug požrtvovalnemu pevovodji Radu Simonitiju.
Med drugim smo nastopili s celovečernim koncertom v o-pernem gledališču v Bariju. V nabitopolni dvorani smo imeli velik uspeh. Ob tej priliki je naš zbor dobil ime po prerano umrlem kraškem pesniku Srečku Kosovelu,
Potem smo peli našim ranjenim borcem po vseh naših bolnicah v Italiji, kasneje po vseh krajih Jugoslavije in celo na
Dedinju pri maršalu Titu. V Beogradu se nam je pridružil pevski zbor primorskih letalcev, ki so prišli iz Aižira. In končno smo, nadvse srečni, zapeli tudi v Trstu, v gledališču «Verdi», kar ni do tedaj menda uspelo nobenemu slovenskemu zboru. Lansko leto smo se spet našli v Dolenjskih Toplicah na proslavi desete o-bletnice ustanovitve slovenskih brigad. Letos septembra, ko bo IX, korpus slavil svojo deseto obletnico, bomo hkrati slavili podoben jubilej tudi bivši «Kosovelovci». Ob tej priložnosti se bomo še enkrat zbrali ter skupno obujali spomine, kako smo takrat, tam v daljni Afriki, prvič skupno zapeli našo prelepo slovensko pesem kot novi partizanski borci. Nasvidenje septembra, tovariši, ob priliki praznika desete obletnice ustanovitve slavnega primorskega IX. korpusa!
Kri tki Pod je
(Foto Magajna)
i  KAKO	JE	PRIŠEL ČLOVEK V SEVERNO AMERIKO
Znaki kažejo skozi Alasko
ČE BI SINGMAN RI NE POPUSTIL
BIVŠI KOLABORACIONIST NJEGOV NASLEDNIK?
Beringova ožina je bila nekoč suha zemlja Bilo je lo pred več kol desetimi tisoči let
O kamenine so najbolj gotovi dokazi Tedanje živali so šle za pašo, ljudje
pa so jim sledili - Prehod čez Beringovo ožino je bil hkrati tudi nekaka selekcija
Kako in kdaj je prišel človek v Severno Ameriko? O tem vprašanju arheologi že mnogo časa razpravljajo. O njem sta nam točno znani samo dve stvari: 1. da so na a-meriški celini prebivali primitivni ljudje (paleo-Indijanci) že najmanj deset tisoč let pred prihodom Krištofa Kolumba; 2. da ti prebivalci skoraj gotovo niso prišli iz Evrope. Vsi znaki, s katerimi razpolagamo, potrjujejo verjetnost, da so prvi vseljenci, ki so prišli v Severno Ameriko, izvirali iz Azi. je. Glavno vprašanje, ki zatorej še preostaja, je pot, po ka-
teri so prišli. Lahko se na primer vprašamo, ali so ti primitivni prebivalci prišli v A-ineriko po Tihem oceanu. Domne, varno lahko, da se je od časa do časa nekaterim izmed njih to potovanje posrečilo z majhnimi čolni. Vendar pa ni bog-ve kako verjetno, da so prvi vseljenci izbrali to pot. Najbolj verjetno je, da so šli po poti, ki vodi čez Alasko, katera je oddaljena od azijske celine samo 90 km, kolikor znaša širina Beringove ožine.
Tako imenovana «teorija o Alaski« je že mnogo let zelo razširjena, vendar do pred
kratkim ni bilo nobenega dokaza, da je pravilna. Ena izmed velikih anomalij v zvezi s to tezo je bilo dejstvo, da na Alaski, ki je bila začetek poti, po kateri so šli primitivni ljudje, niso našli nobenega sledu o njih, medtem ko so jih v srednjem delu severnoameriške celine našli mnogo, kot na primer konice sulic, ki so jih izkopali v Folsomu v državi Nova Mehika, in v Yumi v Koloradu.
Pred nedavnim pa so znanstveniki začeli sistematična raziskavanja, katerih nomen je najti sledove o poti skozi Ala-
silo
Pa3 se jih je samo 8 prigla-Je h*a kralja. v naši četi, kjer stot ^ genski zbor, smo stood-Pr n° uoliii za partizane, če-njač' S° nam kraljevi priga-je 1 °bljubljali razne turne-konr ^rifct I™ tudi P° drugih je 'n*ntih. Marsikdo od nas d0 ?e bal, da vendarle ne bo-Preslepili s svojimi la
,)o'lit'm* obljubami. Rezultat lil ‘V; ?a ie pokazal, da je
Ti5tn^‘Mv strah neupravičen. prve°a dne smo priredili naš Partizanski koncert, pri rde- T sm° Prvld nastopili z ^ 0 Zvezdo na kapi. nas°’Jra dva meseca potem, ko deie3e piskala prej omenjena lQ(j,®a<hja, smo se vkrcali t,.	>	ki
it„|;. 0 taborišče Gravmo v *?« *
ki nas je peljala v par-^ to
5t' Bilo nas je nad tri ti-T^ih primorskih fantov. T°jalc 3m° n°žli še druge naše ki so pribežali iz ita-
ij S'ske vojske, nekateri celo bjj “^ttije. Prva tankovska shvi	Pa ie bila povečini se-
Iti s„eria ’z primorskih fantov, kQte°. pr‘šli iz Palestine in %z
hoteli sestaviti ze
kraij°v?)nt egardijski bataljon PonCjr ,ftra», pa se jim je 3a!i e0tl°, čeravno so jim da-Idntjg astne plače. Primorski P»erf so se raje prijavili Partizane
’
Centrj. sc ie v Gravini kon-rce^° nad 15.000 novih 2 tij0.' b^safc dan smo vežbali 2(1 ernim orožjem. Pri tem kezniški vojaki kar gle-tj', , 0 87,10 ga. obvladovali
»J kega
t la v litim - Poi^iiitch iz c lin&iiha ?
Charlie Chaplin baje pripravlja nov film; vse pa je še zavito v skrivnost. N, izkljtmeno da se zgodba ne bo sukala okoli dogodivščin, ki jih doživi Evropejec, ko se po mnogih letih vrne iz Amerike. - Na sliki je Chaplin v Parizu kmalu po svojem povratku iz Amerike.
sko, po kateri so šli najstarejši vseljenci. Razni znaki dajo sklepati, da bodo ta raziskavanja uspešna. Proučevanja, ki so jih izvršili na skalah, in okameninah ter topografija, prazgodovinsko podnebje in sledovi človeških bitij nam odkrivajo skrivnost o razmerah in okoliščinah, v katerih se je človek verjetno podal na pot iz Azije v Severno Ameriko in se začel naseljevati na novi celini.
Da bomo imeli be^en pojem o teh raziskavanjih in njihovih uspehih, se vprašajmo: zakaj se je primitivni človek preselil iz Azije v Severno A-meriko? Odgovor je kaj lahak: sledil je, kot pravimo, svoji hrani. Z drugimi besedami, primitivni človek je prišel v Ameriko, ker je zasledoval črede zobrov, karibujev, severnih jelenov in drugih tra-vojedcev, ki so zapuščali Severno Azijo, da si poiščejo sočnejših pašnikov. Ni bila torej želja po dogodivščinah tista, ki je gnala primitivnega človeka, da se je po ozemljih vzdolž severnega ledenega pasu odpravil v Ameriko, temveč borba za življenje.
Da je divjačina, ki jo je potreboval za svojo prehrano, šla po tej poti že pred njim, dokazujejo številne okameni-ne. Paleontologi so našli na Alaski okamenine zobrov, muškatnega goveda, koz, mamutov, mastodontov in mnogih drugih živali, o katerih domnevajo, da niso ameriškega izvora, ampak evrazijskega. Nekatere izmed teh okamenin so stare od 25 do 30.000 let, kar dokazuje, da so se te živali preselile iz Evrope in Azije v Ameriko že mnogo prej kot človek. Na Alaski je moralo biti takrat mnogo živali, kar dajo sklepati številni ostanki konj, damjakov, antilop, volkov, medvedov in bobrov, poleg že omenjenih ostankov živali, ki so prišle iz Evrazije. Vprašati se moramo, kako se je izvršilo preseljevanje živali in ljudi iz Azije na Alasko?
Na to vprašanje morda ne bomo mogli nikoli točno in izčrpno odgovoriti. S tem pa še ni rečeno, da ne bi mogli naj ti sprejemljivih razlag za ta problem, prav obratno, nekatere se zde danes zelo verjetne.
Predvsem je jasno, da prehod čez Beringovo ožino za primitivnega človeka ni bil pretežko vprašanje. Se danes lahko vidiš na tej ožini z obale ene celine obrežje druge. Poleg tega pa sta sredi ožine še dva otoka, in sicer Mala in Velika Diomeda, ki omogočata prehod v dveh, nekaj nad 40
Skupina ameriških novinarjev in politikov je dne 7. junija t. 1. prejela od korejskih študentov, ki so vpisani na vseučilišču v Los Angelosu, poziv, naj bi prišli ob določeni uri na tamkajšnje letališče, kjer da se bodo lahko seznanili s človekom, ki bo verjetno nadomestil sedanjega predsednika Južne Koreje Singma-na Rija, ki je s svojo težnjo, da bi podaljšal krvavo korejsko klanje, prizadel že toliko neprijetnosti Združenim narodom.
Oni, ki so se pozivu odzvali in so res prišli na letališče, so ostali nekoliko razočarani. Tu so namreč srečali mladega Korejca, starega kakih 32 let, oblečenega v kolonialno uniformo s korejskimi oficirskimi znaki in odlikovanji. To je bil general Paik Sun Yup. Ni bil posebno zgovoren, niti ni kazal kake posebne pripravljenosti, da bi povedal kaj novega, čeprav so ga prisotni marsikaj vprašali glede na nove razmere v Seulu. Rekel je samo to;
»Najprej moram priti tja, da bom videl z lastnimi očmi, kakšno je tam stanje, šele nato bom lahko ugotovil, kako se bodo stvari dalje razvijale«.
Nekateri so v tem odgovoru videli poizkus, da bi se izognil neposrednemu odgovoru na postavljeno vprašanje, drugi pa so v tem videli pomenljiv namig, češ da bi mogel on sam prevzeti situacijo v roke, za kar je nujno, da osebno odpotuje na kraj sam.
Paik Sun Yup je trenutno šef južnokorejskega generalnega štaba, v Združene države pa je prišel, da bi tu ostal nekaj tednov zaradi študija vojaškega značaja.
Ameriški tisk pa je naravnost izjavil, da je mladi general prišel v Ameriko zato, da bi čim bolje izvršil misijo, ki mu je bila zadana, t. j. da bi dosegel pomiritev Južne Kore-
Dijaška Matica opravlja veliko ku'turno, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico.
je. V najodgovornejših krogih Združenih narodov so pretehtali več kandidatov za to misijo, izbira pa je padla prav na Paik Sun Yupa, ker se je ta pokazal za najprimernejšega za to. To pa zato, ker so bili mnenja, da bi on lahko delal tako z Washingtonom kot z Organizacijo združenih narodov.
Vendar se v ameriških krogih glede tega izogibajo odvečnemu pojasnilu, kakor tudi vsem nepotrebnim namigom v zvezi s tem. Nekako tako, kot bi »nikakor ne bilo primerno govoriti« o nekem nasledniku Singmana Rija.
Kljub temu pa tisk, ki tudi «nekaj ve», stalno poudarja v svojih komentarjih, da bi edino 'general Paik Sun Yup lahko postal Rijev naslednik, in to ne samo zato, ker je dober vojak, marveč tudi zato, ker uživa v svoji domovini velik ugled. Njegova naloga bi bila v tem, da bi udaril tako po ekstremistih z leve, kakor po onih z desne.
Kaže, da je vse to prišlo do ušes samega Singmana Rija. Samo tako se lahko razume, da je njegov tisk prešel v odkrit napad proti mlademu generalu. Stari prepotentni diktator, ki se čuti ogroženega, je odločil, da se bo »branil« do konca.
Med njim in med generalom Paik Sun Yupom je že nekajkrat prišlo do spopada. Tako se je minulega decembra znašel general v dokaj težki in neprijetni situaciji, ko bi bil moral po eni strani zatrjevati Singmanu Riju svojo lojalnost, po drugi pa izvrševati svoje obveze nasproti Združenim narodom in ameriškemu vrhovr nemu poveljstvu.
Oni, ki danes napadajo ge' nerala, imajo v rokah tudi nekatere elemente, s katerimi bi ga lahko kompromitirali. Med drugim n. pr. trde, da je bil ,eden redkih Korejcev, ki so
jih Japonci v času okupacije poslali v vojno akademijo v Mugden. Ko mu je bilo šele 2Q let, se je kot častnik japonske armade udeležil vojne proti uporniškim Kitajcem. Ko se je po vojni vrnil na Korejo, e bil označen kot kolaboracionist ter se je vsled tega znašel v precej neprijetnem položaju. Tudi Amerikanci so ga v za,četku sumničavo gledali, kasneje pa so ga sprejeli predvsem zato, ker so ugotovili, da je eden redkih Korejcev, ki obvlada svoj poklic in se bo znal tudi boriti. Potem ko so ga Amerikanci podprli, je zelo naglo napredoval, minulo jesen pa je bil, kljub nasprotovanju Singmana Rija, postavljen za načelnika generalštaba.
Ze takrat je Singman Ri poskušal, da bi se mu na neki način maščeval. Do danes mu to ni uspelo. Lahko pa bi se mu to pripetilo danes, na ta ali drugi način, morda tudi tako, da bi general Paik Sun Yup, kar čez noč izginil. General to dobro ve in se tudi dobro varuje. Nadaljnji dogodki bodo pokazali, kako se bo dalje razvilo zanimivo vprašanje, kdo naj bi prevzel krmilo Južni Koreje v svoje roke.
km dolgih presledkih. Primitivnemu človeku so lahko o-mogočile prehod ledene plošče ali pa majhni čolni, ki si jih je naredil iz kož. Morda pa ni bil potreben niti led, niti čolni. Po mnogih znakih bi namreč lahko sklepali, da sta bili v pleistocenski geološki dobi, ki se je končala pred približno 25.000 leti, Azija in Alaska združeni z zemeljsko ožino. Podatki, ki nam jih dajejo proučevanja okamenin, pričajo, da je ta zemeljska ožina obstajala v eni ali več fazah pleistocenske dobe, poleg tega pa dokazujejo tudi, da je niso pokrivali ledeniki. Zdi se, da se je ta ožina pojavila, ko se je znižala morska gladina zaradi velikanske količine vode, ki je bila v ladenikih o-beh celin. Ta razlaga je verjetna, ker je Beringova ožina tako plitva, da bi se njeno dno že pojavilo, če bi se morska gladina znižala samo za kakih 40 metrov.
(Nadaljevanje jutri)
Razmere v vzhodnem Berlinu in v Vzhodni Nemčiji so se umirile. Prebivalci vzhodnega Berlina lahko gredo spet v zapadna mestna področja in prebivalci zapadnih predelov v vzhodni Berlin, toda pred Brandenburškimi vrati so vojaški šotori in za prehod so potrebni dokumenti in mnogo pisanja .,.
Ut
>7 dni se je zgodilo nekaj i 00a' Gsvobojen je bil ■ Qbije • Olavno mesto Jugo-1)1 4Vi» Skoro ves glavi štab \ k< d sta prišla v Gravi-01j so čakali, da se z le-Njipt “Peljejo v Beograd. kaitaJ1.® čast je bil prirejen leta ,p 1 večer. Nekaj pred kVtUr Prispela iz Slovenije r‘hv skupina šestih tova-hionit S Penot>odjo Radom Si-n0rn 'Jfm na čelu in s solijo lo ,ariianom Kristančičem.
niso pričakovali.
Z O O D O VIN S K A POT URANOVE RUPE
S SMOLASTO RUDO SO POPRAVLJALI CESTE
Parj1! njihov program izčr-db	so gostje izrazili željo,
ie j,. 1 radi še kaj videli, jim taf>0riv-nfiant povedal, da je v *to„oiS(:u :bor primorskih pro-idkk0:CV}. 72 Alžira in da ga 8>n0 “ujejo, če to žele. Ko duše ,ast0P‘li, so bili zelo nav-Pfarsih nad našim petjem, K p0_ ater° pesem smo mora-s}avi Plt’- Po končani prediv sku°- Poklicali našega vod-’*»	Pl*e tovariša Černigoja
Slo*00 kulturne skupine iz nitija ’0e tovariša Rada Simo-na7>ir a Pogovor. Oba zbora, Jta 5ec n°š in oni iz Slovenije dirigentdružila P°d vodstvom Ce ° Kada Simonitija.
> i*nbtaLdni smo se, kar >0 irru>„ Pevcev, zbrali v ta-(fatet.i70pani kulturni četi, h ^ rn0Jt,spot,a!o tudi komplet-
p° splitskega «Hajdu-
Prva odkritja na ČeSkem-Zakonca Curie In radlJ-Tudl morska voda vsebuje uran-Uranska mrzlica v SZ In ZDA
Zgodovina urana, t, j. najvažnejše surovine naše dobe, se je začela v Češkoslovaški. Ze v času odkritja Amerike so v Joahimovi dolini, ki je 15 km severovzhodno od Karlovih Varov, kopali in iskali srebro, baker, kobalt in nikel. Cim globlje so rudarji kopali, tem bolj je ruda postajala temna, bila je podobna smoli in imela masten blesk. Toda ta ruda je bila tedaj neuporabna. Z njo so včasih popravljali ceste, največ pa so je odmetavali na razna stara izrabljena rudišča. Nihče se ni več zanimal za te male gričke temne rude in še manj si je kdo zamišljal, da bodo nekoč prav ti grički ali bolje ruda teh gričkov vznemirila ves svet. Ob koncu 18. stoletja se je raziskovalec Klaproth, ki je med drugim odkril tudi titan, začel ukvarjati z raziskovanjem ime rude iz Joahimove
doline Leta 1789 je iz te rude | V svetu se je začela bitka dobil	neki rumenkast oksid,	j za	radij. Vendar se	ta	bitka
ki ga	je nazval	uranit in iz	I ne	more niti primerjati	z bor.
njega	je pozneje	nastal uran,	j bo	za uran, z borbo,	ki	se da-
ki je	med vsemi	prvinami, ki	'
so bile odkrite do tedaj imela največjo atomsko težo Po tem odkritju so se začeli zanimati za ta element tudi dru. gi raziskovalci in leta 1841 je Francoz Eeligot prvič dobil čisti uran, t. j. kovino, ki naglo oksidira, ki je zelo trda in ima kovinski sijaj.
Toda pri vseh teh odkritjih ostalo bistvo urana še vedno tajno. Nihče ni vedel, kaj b: z njim. Zato je kazalo, da bo zanimanje za to kovino povsem splahnelo. Toda leta 1899 je ta smolasta ruda ponovno vzbudila zanimanje.
Velika znanstvenika Marija in Pierre Curie sta ugotovila, da ta ruda vsebuje tajni radioaktivni element radij, ki nastaja pri razkrajanju urana.
nes vodi po vsem svetu in to ne samo v rudnikih, ampak tudi v diplomatskem življenju.
Današnjo dobo nazivamo a-tomsko dobo. Kako pa je prišlo do tega? Leta 1935. so prišli do ugotovitve, da se z bombardiranjem urana z nevtroni prihaja vedno do določenih pojavov. Leta 1938. pa je bil ta pojav dokončno odkrit in to je takorekoč spremenilo svet. Razkrajanje uranovega atoma s pomočjo nevtrona! To razkrajanje atoma sprošča velikansko energijo. Ves znanstveni svet je ob tej vesti ostrmel.
V tem trenutku se je torej rodila atomska doba. Povsem razumljivo, da se je s tem i začela tudi dobro kombinira-
na in hkrati zelo zapletena borba ' za redki mineral, ki vsebuje tajnost atomske energije.
Tajni podatki dokazujejo, da je maršal Lavrenti Berja, ki je bil nekoč eden glavnih šefov sovjetskega vrha in ki je sedaj padel v nemilost, imel pod svojim nadzorstvom nad 3000 geologov, ki so bili zaposleni v sovjetskih atomskih
raziskovanjih.
Ti znanstveniki preiskujejo vse velikanske predele Sovjet, ske zveze, da bi našli ležišča uranove rude. Kljub temu, da so bila raziskovanja izredno vztrajna, — kot kaže — niso doslej privedla do večjih uspehov.
Glavni viri urana so v Belgijskem Kongu in sicer v rudniku Shinkolbvve. Leta 1915. je major Shar, ki je bil «na lovu« za minerali po Afriki, o-pazil neke svetlorumene ka-
menčke v skalovju Shinkolb-we. Takoj je telefonsko obvestil London. Laboratorijska a. naliza je pokazala, da je ta kamen poln urana. Nadaljnje a-nalize so pokazale, da je v tem kamenju — v primerjavi z vse. mi do tedaj najdenimi podobnimi rudami — največji odstotek urana. Leta 1939 je skupina belgijskih kapitalistov napravila 10-letni načrt za izkoriščanje rude v Kongu. Za izvedbo tega načrta je vložila 25 milijard belgijskih frankov. S tajnim sporazumom so si ZDA zagotovile vso uranovo rudo iz Belgijskega Konga. Leta 1944. pa si je kanadska vla. da zagotovila pravico do izkoriščanja uranskih rudnih ležišč Pri jezeru Velikega Medveda.
Načrt belgijskih industrialcev je zelo važen za britanska in ameriška uvozna podjetja, ki so preplavila ves svet s svojimi strokovnjaki, ki išče. jo uranovo rudo. Gospodarsko središče te zemlje ki je tako bogata z rudninami, in sicer p ikrajina Katang, da na ieio ieOOCO ton bak’1. Kar se pa tiče količin izkopanega urana, ne ve nihče nič točnega. Vendar se pa trdi, da ga trenutno izkopljejo 14.000 ton na leto.
Razen teh rudnikov v Kongu so doslej odkrili še rudnike v severozahodni Kanadi, nato
pa še v Rudogorju ob meji med Češkoslovaško republiko in Vzhodno Nemčijo ter konč. no v Coloradu v ZDA.
Neki znanstveniki so trdili, da bi se iz ene kubične milje morske vode moglo dobiti 70 ton urana, toda to je praktično še neizvedljivo, kajti ena kubična milja morske vode tehta nič manj kot štiri milijarde ton.
Od 80 poznanih mineralov, ki vsebujejo uran, jih je le 10, ki bi praktični prišli v poštev. V te rude spada uranit, ki je kombinacija trioksida in ura-nijskega bioksida, ki ga dobimo navadno v trdih kristalnih oblikah. Njegova nahajališča so zelo globoko. Dalje imamo rumenkasti tjujamunit, ki ga imajo mnogo v Sovjetski zvezi, dalje rumeni karnotit, ki ga imajo največ v Coloradu, tobernit, ki je zelen kristalni uranov fosfat in ki ga je največ v Kongu, ter neka podobna vrsta, ki jo kopljejo v Vzhodni Nemčiji.
Danes zveni nekako smešno, da so v 19. stoletju imeli u-ranovo rudo kot nekaj pomembnega, medtem ko danes trošijo velikanske vsote samo zato, da bi do nje prišli, 2e prej omenjena zakonca Curie sta se eno leto trudila, da bi izločila uran iz uranove rude in sta ga v enem letu prido-
bila le 2 grama in pol. V 40 letih pred zadnjo vojno so izkopali vsega 700 ton uranove rude. Na vsak način je to raz. meroma majhna številka, posebno že vemo, da so sovjetski inženirji samo leta 1948. iz. ločili najmanj 400 ton čistega urana.
Ko je 1. 1945 eksplodirala prva atomska bomba nad Japonsko, so bili sovjetski znan. stveniki v velikih težkočah, kajti edini ruski rudniki uranske rude, so bili v azijskih puščavah med Bajkalskim jezerom in Afganistanom. Tam so sicer velike količine tjuja-minuta, vendar ovirajo dela pri izkopavanju slabe klimatske in še slabše zdravstvene razmere. Sovjeti so poslali v te predele več tisoč političnih kaznjencev. Ko so ti pomrli, so poslali na njihovo mesto druge in po poročilih Združenih narodov se ta sistem dela še nadaljuje.
Ko je leta 1948 izvršil Gott-wald v češkoslovaški republiki državni udar, je poleg čestitk prišla iz Moskve tudi večja skupina sovjetskih strokovnjakov za atomsko energi jo in uvedla v rudnikih v Joa-himu nov — sovjetski — način dela. Sovjeti so poslali svoje strokovnjake po vsej Ceškoslo.
(Nadaljevanje na 4. strani)
FORSTER
o sodobnem romanu
Pred več kot četrtstoletja je angleški romanopisec in kritik E. M. Forster objavil svoje «Aspects of the Novel«, ki so pobudili znani kritični esej o romanu pisateljice Virginije Woolf. Z njim je ta svetovno-znana pisateljica odkrila nova obzorja modernega romana, katerega danes označujejo imena Marcel Proust, James Joy-ce in sama Virginija Woolf. Pred kratkim je isti E. M. Forster v literarni reviji «PARIS REVIEVV«, ki jo je pričela izdajati v angleščini neka pariška založba, objavil nov esej o romanu. V njem Forster ugotavlja:
da smo danes priča prave poplave romanov, da pa malokateri umetnik res lahko opraviči svoje delo, da je tega kriva prevelika egocentrična zaverovanost v povprečni osebni jaz pisca, da sta ob večini napisanih in izdanih romanov naposled razočarana pisatelj in bralec in '
da je slednjič pisanje romanov iz sodobnega življenja najtežje opravilo.
Dalje Forster iz svoje izkušnje dokazuje, da naš čas ni naklonjen ustvarjanju velikih slovstvenih del, kot so romani. Naglica življenja ne dopušča tako podrobnega zbiranja gradiva in tako podrobne obdelave, kot je značilna za klasična dela. Takih romanov, kot sta na primer Madame Bova-ry ali Vojna in mir, Flaubert in Tolstoj nista pisala v naglici, kakršna danes obvladuje življenje. Znano je, da je Flaubert cel mesec iskal primer* nih izrazov za kak opis, Tolstoj pa je sedemkrat prepisal svojo veliko umetnino, pisatelj našega časa si napačno predstavlja, da je za pisanje romana dovolj, če se posveča temu «poslu» v prostih urah. Vse premalo resno se loteva ustvarjanja in zato ni mogoče pričakovati, da bi njegova dela kot umetnine preživela čas.
N/
«Cudež» v Arcu
Čeprav je bila zadnja atomska eksplozija v Nevadi po detonaciji največja na ameriškem kontinentu, je bila mnogo manj pomembna od tega, kar je skoro istočasno povedal na zborovanju «Edison Electric Institutea« v Atlantic Cityju predsednik ameriške Komisije za atomsko energijo, Gordon Dean.
Uspeh, ki ga je objavil Dean, bo prišel v zgodovino kot eden najvažnejših in najučinkovitejših v najbolj' revolucionarnem razvoju na področju a-tomske sile. od izdelave prve atomske bombe. O čem je pravzaprav govoril Dean? Povedal je tole;
«Ameriški znanstveniki, ki delajo s poskusnim »produkcijskim« reaktorjem v veliki poskusni postaji v bližini Arca (Idaho), so iznašli proces, kako pretvoriti nedeljivi uran — 238, v deljiv plutonij, pri procesu, v katerem se razvija najmanj toliko čistega nuklearnega goriva, kot se ga pri procesu porabi.
Z drugimi besedami povedano je znanstvenikom v Arcu uspelo, izdelati »produkcijski« postopek, pri katerem se deljiva snov sama po sebi »obnovi«. Majhno predstavo o veliki važnosti novega uspeha do-bimo, če si poskušamo zamišljati isti proces, ki se dogaja v »produkcijskem« reaktorju, pri izgorevanju premoga. Ce bi bil ta proces pri premogu izvedljiv, bi iz ene tone izgorevajočega premoga, pri proizvodnji toplote in energije, iz premogovega pepela nastala najmanj ena tona ali še več novega premoga. Čeprav je to zelo netočna primerjava, vendar lahko «čudež», ki se je zgodil v Arcu, nekako primerjamo s premogom.
Dean pa je opozoril, da je vse to šele v eksperimentalni fazi, in da bo preteklo verjetno še mnogo let, predno bo v Arcu doseženi uspeh mogoče praktično izkoriščati. Nobenega dvoma pa ni, da leži gjav-ni pomen tega uspeha — popolnoma neodvisno od njegovega velikega pomena za proizvodnjo orožja na področju mirnodobske energije za ljudi in narode vsega sveta za ogrevanje, domov, razsvetljavo mest in pogon industrijskih strojev.
VREME
Vremenska napoved za danes: Morebitne pooblačitve v popoldanskih urah. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 29,2 stopinje; naj nižja pa 20,6 stopinje.
TRST, petek 24. julija 1953
PRIMORSKI DMEVMIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30:
Koncert orkestra Glasbene Matice in Komornega zbora iz Trsta. — Trst IX.: 21.40: Koncert sopranistke R. Kozem. Trst I.: 12.15: Napolitanski orkester melodij in pesmi. — Slovenija: 13.30: Z narodno pesmijo križem po Sloveniji.
- ........
■
mmmM
-C.'.*
\J
—------
1»flFl 1 /,i:111.AiI PREGLEDI IZSELJEMCEP
Grenak kruh
Težave in sitnosti - Zakaj ni zadevnega sporazuma z Jugoslavijo?
Kot je vsakemu znano, je Beneška Slovenija tista dežela, ki ima največ brezposelnih. Tako je bilo z našimi o-četi in dedi in tako je sedaj z nami. Večji del našega življenja moramo sedeti križem rak in se gledati v brezdelju, ali pa z velikim naporom pobrati tisto malo pridelka kar nam ga tako skopo odmeri naša zemlja, ter pri tem upati na boljše čase. Po drugih krajih, ki so boljši od naših, o-stane ljudem časa tudi za zabavo, pri nas pa nam ne ostaja drugega kot skrb in iskanje, v kateri deželi sveta bi bila še kakšna možnost, da bi si preskrbeli malo dela in zaslužili nekaj denarja za vzdrževanje naše družine.
V zadnjih mesecih se je razširil glas, da Kanada sprejema delavce. Novica se je brž razširila in veliko število naših mož in fantov je prihitelo na urad za delo, mnogo več, kot pa so jih potrebovali, zahtevali so jih samo nekaj sto in to število je bilo že v nekaj dneh doseženo. Tisti, ki smo ostali, smo bili zaradi bede prisiljeni poiskati si po rudnikih drugih držav kakšno zaposlitev, kot n. pr. v Franciji. To nas ni nič kaj posebno navduševalo. ker smo vedeli, da je v
S
so popi
(Nadaljevanje s 3■ strani)
vaški in tudi po drugih satelitskih državah. Ti strokovnjaki so odkrili uranovo rudo tudi v Bolgariji, vendar se iz določenih razlogov o tem govori čim manj. Sovjetske skupine geologov še nadalje raziskuje, ji Sibirijo v upanju, da bo Geigerjeva igla pokazala nova ležišča te dragocene rude. Begunci iz Vzhodne Nemčije pri. povečujejo, da so tudi v Vzhodni Nemčiji na čez 200 krajih na delu sovjetski geologi.
Uranova mrzlica pa ni zajela samo Sovjetsko zvezo in njen blok, ampak tudi ZDA. Neki angleški novinar je o tem rekel, da kdor ne vidi, ne mo. re tega niti verjeti. Številne skupine geologov in tudi zasebnih «desperadosov», ki u-pajo, da bodo naleteli na to rudo, so preplavile vse Združene države. Med temi despe-radosi srečamo industrialce iz Chicaga, trgovce iz Minnesote, kowboye iz Texasa, gozdne delavce Iz Arizone, ki z neverjetno vztrajnostjo potujejo z Geigerjevimi aparati od kraja do kraja. Nekateri so se opremili povsem po ameriško in »o Geigerjeve aparate postavili na avione, ter z letali preletijo dnevno na tisoče kilometrov v stalnem upanju, da se bo igla na Geigerju premaknila.
Doslej pa je edini omembe vreden rudnik n koloradski ravnini, ki se širi preko Colo-rada, Arizone, Utaha in Nove Mehike. Glavna ruda v teh predelih je rumeni karnatit.
Ze prej smo v glavnem obe. ležili vse kraje, kjer so doslej odkrili nahajališča uranske rude. Mimogrede smo omenili tudi uranovo mrzlico, ki vlada v ZDA. Najnovejše ugotovitve dokazujejo, da je koloradska ravnina drug rudnik uranske rude na svetu. Mnogi strokovnjaki trdijo, da so ta nahajališča nastala v dobi, ko so po zemlji hodili dinosauri, in to tako, da je iz velikih globin pridrla na površino uranova sol, ki se je tu sesedla. Vsa ta področja pa so državne oblasti obdale z gosto mrežo policajev in agentov ameriške vojaške tajne policije FBI. Poleg tega pa so večje države razposlale množice svojih strokovnjakov po vsem svetu, da bi kjerkoli in kakorkoli ter za katerokoli ceno odkrili nova ležišča uranske rude. Cena tej rudi ni določena, kajti ta se ne ceni po njeni materialni vrednosti, ampak po ceni, ki jo določa vojaška varnost posamezne države.
To pa nam dokazuje, da se ta velikanska sila, ki se skriva v uranski rudi ne išče zato, da bi pomagala k napredku človeštva, ampak samo zato, da bi človeštvo pahnila v še težje življenjske razmere. Prav zaradi tega se tudi ne ozira na ceno rude, ki jo mora končno plačati vse člove-
tej državi možnost zaslužka mnogo manjša.
Preden so nas sprejeli, je bilo treba iti najprej na zdravniški pregled, ki so ga izvršili italijanski zdravniki. Pri tem pregledu so zavrnili tiste delavce, ki so bili manj primerni za delo po rudnikih. Oni, ki so bili potrjeni, so jih poslali v Milan za nadaljni in bolj temeljit pregled, ki naj bi ga izvršila posebna francoska zdravniška komisija.
Potovanje iz Vidma do Milana ni bilo nič kaj prijetno. Ker smo si želeli, da bi prišel vlak čimprej na cilj, se nam je zdelo, da gre počasi kot polž. Toda za nas. ki smo bili navajeni trpljenja že od doma, to še ni bilo posebno hudo, Ko smo prišli na cilj z našo prtljago, so nas odpeljali v neko veliko vojašnico v predmestju, kjer smo prenočili. Naslednji dan so se začeli tukaj zdravniški pregledi.
Največje težave so se začele za nas prav v tej vojašnici. To je bilo zbirališče delavcev, ki so morali biti pripravljeni na pravo suženjstvo. Skupine delavcev, ki so govorili najrazličnejša italijanska narečja, so prihajale ob vseh urah in od vseh strani v vojašnico. Pregled se je vršil na zelo poniževalen način, zlasti če upoštevamo, kako je bila vsa stvar organizirana. Kdor je hotel doseči kupone za obrok jedi je naletel na takšne ovire, da bi se vsakdo rad odpovedal tej hrani, če bi imel s seboj sredstva, da bi si jo lahko sam preskrbel. Lahko si mislite, kakšna je bila v takem položaju naša želja, da bi končno že enkrat prišli pred zdravnike in se rešili tistega pekla. Toda šele po nekaj dnevih čakanja smo lahko v resnici prišli pred zdravnike.
Za razliko od prvega zdravniškega pregleda, ki so ga napravili italijanski ' zdravniki, smo tukaj takoj občutili, da ima francoska zdravniška komisija namen zavrniti čimveč-je število delavcev zaradi velikega števila prosilcev, ki so se zbrali tu iz vseh delov Italije. Prav to veliko število je omogočilo Francozom, da so se pri svoji izbiri zelo kapricirali.
Tako se je zgodilo, da so odklonili in poslali domov ljudi, ki so imeli levjo moč in zdravje, samo zato. ker so imeli na prstu ali na nogi neznatno zaceljeno rano ali kaj podobnega. Toda to še ni bilo nič. Najbolj neprijetna ovira je bila pregled rok, ki smo ga morali prestati po zdravniškem pregledu. Ta pregled so opravljali posebni specialisti rudnika, za katerega so nas nabirali. Kdor ni imel žuljavih rok, so ga odklonili. Mnogi so protestirali, da nimajo žuljev zaradi tega, ker so bili že dolgo časa brez dela zaradi brezposelnosti in često smo bili priča zelo Žalostnim prizorom. Marsikdo, ki se je zanašal na svojo dobro voljo za delo in na podlagi uspehov prvega zdravniškega pregleda, ki smo ga opravili v Vidmu, je napravil dolgove, da bi si kupil obleko za delo. Sedaj pa smo se morali vrniti, eden med temi sem bil tudi jaz, ponižani in v veliki zadregi, kako se bomo predstavili našim domačinom in tistim, ki so nam posodili denar.
To je na kratko povedano paradiž, v katerem moramo živeti. Potem pa nam pravijo, da živijo slabo naši bratje onstran meje. Tega nikakor ne verjamemo in nihče nas ne more o tem prepričati.
Oe bi italijanska vlada dosegla kakšen sporazum z našimi sosedi, po katerem bi lahko odšel tja del naše brezposelne delovne sile, bi prav gotovo prišla na delovne urade cela kopica prošenj. Toda naši vladni predstavniki nočejo takega sporazuma, ker Je njihov namen, da nas držijo čimbolj daleč in ločeno od našega naroda.
(Iz «Matajurja«)
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti, Ulica Ra-batta št. 18 - tel. 21-24.
R I	N O
VERDI. 17.30: «Luksuzni modeli«, C. Graison in K. Keel. CENTRALE. 17.30: »Bilo jih je tri sto«, F. Marži in R. Brazzi. VITTORIA. 17.30: «Možje», T.
Wright in M. Brando. MODERNO. 17: ((Rapsodija v modrem«, R. Alda in J. Leslie LETNI. 21: «Jaz ljubim«, I. Lupino.
KDO NE BI SPREJEL TAKEGA VABILA?
ro mmm u <»
Mladina se mrzlično pripravlja - Lep spored, udobni prevozi in še kaj
Čeprav je zelo vroče in imajo po vaseh polne roke dela, vendar najde mladina iz Doberdoba po kosilu nekaj uric časa, da se pripravlja za nedeljski nastop ob Doberdobskem jezeru.
Doberdobska mladina bo nastopila s komedijo v treh dejanjih «V Ljubljano jo dajmo». Sedaj so se igralci svoje vloge že naučili in se samo izpopolnjujejo v izvajanju in skupnem nastopanju. Vaje imajo skoraj vsak dan, ker hočejo postaviti na oder čim popolnejše delo.
Mladinke s Poljan pa se vadijo v ritmičnih vajah z obroči. Tudi one si odtrgajo popoldne nekaj uric časa, da bi ga pri tolikem delu v hiši in na polju lahko uporabile za toliko del, in se pridno vadijo, da bi gledalcem Čimbolj ustregle.
Vse priprave so v zadnji fazi in vse kaže, da bo praznik ob Doberdobskem jezeru zelo lepo uspel. Poseben
| organizacijski odbor pripravlja že plesišče in proda-jalnice vina in jedil. Postavili bodo tudi posebno kuhinjo, kjer bodo cvrli ribe, ki jih bodo najsrečnejši ribiči nalovili v jezeru.
Vozni ved avtobusov objavljamo na drugem mestu. Vozili bodo tako, da bodo lahko vaščani in Goričani prišli na ta praznik. Vabimo jih, da se udeležijo u polnem številu.
izlet ZSPD
v Dolomife
Zveza slovenskih prosvetnih društev organizira trodnevni izlet 15., 16. in 17. avgusta v Dolomite z obiskom Bočna -Merana - Komskega in Gardskega jezera.
Dolžina vožnje 1.200 km. Udobni pulman.
Prijave in pojasnitve na ZSPD Ulica Ascoli 1-1, do konca tega meseca.
T NEDELJO 36. JULIJA
bo s pričetkom ob 15.30
praz
jezeru
s sledečim sporedom :
15.30 - 17.30: šaljive tekme za nagrade (vlečenje vrvi, tekme v vrečah, razbijanje loncev);
17.30: Ogrinec: «V Ljubljano jo dajmo«, komedija v treh dejanjih. — Po igri in do 1. ure po polnoči bo ples in prosta zabava;
21.15: ritmični balet z obroči;
21.30: žrebanje za podelitev treh nagrad na številke prodanih listkov.
Veselični prostor bo tik ob jezeru s primerno razsvetljavo. Delovala bosta dva dobro založena bifeja, dovolj bo tudi miz in stolov. Poskrbljeno bo za shrambo koles in motociklov.
PREVOZI: avtobus iz Steverjana, Oslavja, Pevme, Podgore, Standreža, Sovodenj, Gabrij, Dola, Poljan bo
odpeljal ob 13; iz Pevme bo odpeljal v Doberdob še en avtobus prav tako ob 13. Oba avtobusa bosta imela prikolico in bosta ponovila vožnjo, dokler bo še kaj ljudi.
Vpisovanje tekmovalcev za šaljive tekme bo pri vhodu na veselični prostor. Vabimo posamezne kraje, naj že sedaj organizirajo 5-članske skupine za vlečenje vrvi.
Goričan; imajo lepo zvezo z Ribijevim avtobusom, ki odpelje iz Gorice ob 13.30 izpred avtobusne postaje. Izstopijo naj ali v Bonetih, ali pa v Jamljah. V desetih minutah so pri jezeru. Lahko pa počakajo tudi na avtobus, ki pripelje iz Steverjana in Pevme, pri pevmskem mostu, ali pa v Standrežu.
Pred Dijaškim domom je bilo že navsezgodaj zelo živo. Dečki so v družbi mamic ali očetov prihajali na dvorišče zavoda, da bi počakali na odhod kamiona, ki bi jih odpeljal v U.kve v Kanalsko dolino. Povečini so bili dobre volje. Le nekateri najmlajši, ki v svojem življenju niso še zapustili staršev in doma, so bili tožnejši in so nemo stali poleg svojih velikih kovčkov in mamic. Ko pa je prispel kamion, je med njimi završalo. Voditelji kolonije so jih postavili v vrsto, še enkrat pregledali, če kdo manjka in jim odkgzali mesta. Vse se, je zgodilo v najkrajšem času. Starši so še enkrat pozdravili o-troke, se priporočili vzgojiteljem, naj jim ne prizanašajo, če bodo poredni, in vozilo je v krasnem sončnem jutru zapustilo Gorico.
Pot v Kanalsko dolino je bila res prijetna. Dečki so se kmalu spoznali med seboj, zakaj med njimi ni tistih velikih razlik kot med odraslimi. Tudi skupna usoda prihodnjih štirinajstih dni jih je silila k prijateljstvu.
In zares, še preden smo prišli v Krmin, kjer smo pobrali še zadnjega «letoviščarja», so čebljali med seboj kot vrabci na. strehi. Eden drugemu so ponujali čokolado, piškote in druge dobrote.
Motor je delal brezhibno. Kmalu smo zavozili med skalnate grebene in pogorja v Kar-niji. Sonce je bilo že visoko. Nudil se je na obe strani dokaj lep razgled. Tik ob cesti nas je vseskozi spremljala zelena Bela. Za krajšo dobo smo se ustavili v Chiusaforte, potem pa jo zopet naglo odkuri-li po soteski proti cilju. Vmes smo v Dunji še bežno pozdravili očaka Montaža, ki se je prikazoval v vsej svoji lepoti. Od Pontablja dalje se je dolina pričela širiti. Obzorje se je večalo, vzporedno s tem se je pojavljal občutek nekake sproščenosti. Namesto tesni so se na obeh straneh vrstila zelena pokošena pobočja. Kontrasti so se menjali v nekaj minu-
Z NASO PECO V UKVE IM NAZAJ
lllfiiiiica, lintif'	[e
i> leoloniji.. • Krasni kraji, dober zrak, počitek, veselje, radost in Šopek cvetlic
tah. Pred nami mehkost narave. Cesta se je kot kača pričela viti med skoraj neza-paznimi dolinicami. Mogočno gorovje je tvorilo samo obsežen okvir tej prijetni pokrajini, ki se širi., in . vleče tja proti Trbižu in jugoslovansko-avstrijski meji.
Ko se je vozilo ustavilo pred poslopjem zadružne mlekarne, ki služi poleti za počitniški dom goriške dece, se je iz tega vsula gruča deklic. Hitele so pozdravljat nove ukvanske goste, ki bodo za ' nadaljnjih štirinajst dni letovali v teh krajih, koder so si one ogledale že skoraj zadnji kot. Štirinajst dni je dolgo, zlasti še, ko človek nima druge dolžnosti: čimveč jesti in spati, v prostem času pa pohajati po okolici, prirejati skupne izlete, nabirati ciklame, se smejati in radovati....
Vstajale so ob 7. in hodile spat ob 21., po kosilu so spale
Vazno za dvolastnike
Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje sporoča prizadetim kmetovalcem, ki obdelujejo svoja polja v Jugoslaviji in gredo čez mejo z živino, da mora biti ta zaznamovana z znakom «1». Govedo (voli in krave) mora biti zaznamovano z navedenim znakom na rogovih, konji pa na levem kopitu. Prizadeti poljedelci naj za to poskrbijo takoj, kajti od dne 27. t. m., ne bo dovoljen prehod čez mejo živini, ki bi ne imela na določenih mestih znaka «1».
do 16. Hrane jim ni manjkalo. Za to sta poskrbeli pridni in spretni kuharici. S težavo so se ločile od njiju in skrbnih voditeljic. Slovo od njih ni bilo nič manj hudo od jutranjega slovesa dečkov od staršev pred Dijaškim domom. Taki so otroci: najprej ne morejo zapustiti doma, ko pa se nekje privadijo, jim je hudo priti domov.
Poslopje zadružne mlekarne je eno izmed največjih hiš v Ukvah. Znotraj je lično urejeno. Ima velike in zračne sobe, lepo kuhinjo in jedilnico. Cim smo vstopili nam je udaril v nosnice prijetni vonj V° ciklamah. Deklice so jih rade nabirale in z njimi okrasile skoraj vsa okna. Postavile so jih tudi v vazo na podstavku v veži. Tudi lične košarice^ iz smrekovih vejic so se naučile plesti.
Pred poslednjim kosilom so si uredile prtljago in jo znesle v vežo, da so imeli dečki prostor, kamor so odložili svoje kovčke. Najprej so dečki kar planili po stopnicah proti sobam, da bi si vsak zagotovil svojo posteljo; toda postelj ni manjkalo. Morali so počakati, zakaj brez reda je življenje pri tolikem številu otrok zelo težloo. Po kosilu so jim odredili spalnice in sobe, in ko so oskrbniki in šofer pomagali deklicam naložiti njihovo prtljago in šopke rožic na kamion, so dečki že legli in tudi pospali. Vse je bilo tiho.
Najpogumnejši spremljevalci, katerim žilica v gorskem kraljestvu ne da miru, so iz
Električni tol« ubil delavca
23-letni delavec Angelo Carmiato podlegel poškodbam lcljub zdravniški pomoči
Na glavni železniški postaji se je včeraj ob 13.30 dogodila huda nesreča. 23-letni Angel Carmiato iz Trevisa, ki je uslužben pri podjetju Montini in opravlja svoje delo na postaji, je okrog 13. ure začel z delom in šel na neki tovorni voz, da bi tam opravljal njemu določeno delo. Ker je bil voz precej visok, se je mladenič nevede dotaknil z obrazom električne žice. Nesrečnež je padel z voza na cementna tla. Na pomoč so bližnji takoj poklical; rešilni avto Zelenega križa, ki je zelo hitro prišel na kraj nesreče in odpeljal Carmiata v bolnico Brigata Pavia. Takoj so mu nudili vso zdravniško oskrbo, kajti posledice nesreče so bile zelo resne. Ko je ožgan od električnega toka padel na tla, si je ranil obraz, poškodoval obe nogi ter prebil lobanjo. Zdravniki so
skušali rešiti mlado življenje, a zaman, ker je mladenič v pičli uri že umrl.
Nenadna slabost
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj predpoldne prišel na pomoč 42-letni Rozaliji Urdih ;z Gorice, Ul. Don Bosco št. 45. Ko je zjutraj šla po mestu ji je v Ul. Mazzini, postalo slabo. Rešilni avto je žensko odpeljal v bolnico «Rdeča hiša«, kjer je dobila potrebno pomoč.
Nesreča kolesarja
Včeraj ponoči ob 3. so orožniki našli 22-letnega Florjana Kovica s Peči, ki je nezavesten ležal ob Tržaški cesti v bližini meje pri Mirnu. Kovic je nekaj časa prej vozil po Tržaški cesti z motorjem «Ru-mi». Iz neznanih vzrokov je
zašel s poti, zadel v neko drevo in nezavesten obležal ob cesli. Orožniki so takoj poskrbeli, da je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je odpeljal ponesrečenca v bolnico Brigata Pavia. Zdravnik, ki ga je sprejel v oskrbo, je ugotovil da se je Kovic ranil v glavo in prsni koš ter pretresel možgane.
Odložen ples
v Steverjanu
Mladina iz Steverjana javlja, da je odložen ples, ki bi moral biti v nedeljo 26. t. m.
in citajte
fhimoMki dnmnikl
koristili nekajurno bivanje v Ukvah. Po kosilu so ubrali pot pod noge in odšli proti Ovčji vesi, odkoder je lep razgled na Viš in okoliške hribe. Pogled na Viš je v marsičem s ceste zelo podoben pogledu na Montaž: na oba je lep pogled po dolini. Montaž se lepo vidi iz Dunje, Viš pa iz Zajze-re. To ime izhaja iz slovenskega izraza za jezerom. V dolini je bilo namreč nekoč jezero, ki naj bi po pripovedovanju ljudi zaradi nekega potresa izginilo.
Okoli pol dveh je bilo slovo. Dečki se od deklic niso poslavljali. Zaradi utrujenosti so trdno pospali. Samo voditelji kolonije in kuharici sta nam želeli srečno pot. Najprej so bile vse deklice zadaj na stolih. Ko smo se nekaj časa vozili pa sta dve deklici prišli v šoferjevo kabino, ker jima je bilo zadaj nekoliko slabo. Dejali sta, da sta tudi gor grede sedeli spredaj. S seboj sta vzeli lep šopek ciklam. Nabrali sta jih za svoji mamici. Zelo sta pazili nanje. Nekaj časa sta z zanimanjem gledali, kako avto požira pot pod kolesi, potem pa ju je premagal spanec. Glava jima je klonila, prsti so se razkrečili in kmalu bi eni padel šopek iz rok■ Ob pravem času smo opazili it preprečili, da se njeno darilo staršem ne bi poškodovalo. Kako pa se je dekletce u-strašilo, ko se je prebudilo in opazilo, da nima šopka. Mislilo je, da ga je pozabilo v Ukvah. Toda veselje se je vrnilo, ko smo ga potegnili izza naslanjača in ga ji izročili.
«Moram razveseliti svojo mamico«, je rekla. eToliko časa me ni videla. Gotovo me bo čakala pri Dijaškem domu, ko se bomo vrnili. Povedala ji bom, kako lepo smo se imeli na počitnicah in da je ča^ vse prehitro minil. Tudi ta-le lep šopek rožic ji bom dala. Veste, prav danes sem ga nabrala zanjo. Tako bo tudi videla, kako lepe rožice rastejo okoli Ukev. Ko pa pridem domov, mi bo mama napravila limonado. Saj imam še eno limono, glejte». In res je po-,egnila iz žepka limon o, polovico pa je imela še od prej v roki in jo počasi grizla, da uje ne bo bolel trebuh«.
Toda spredaj ne trese tako hudo in zato je tudi «trebuh ni bolel«. Ko smo prišli pred Dijaški dom je vsa vesela tekla proti mami, ji podarila šopek ciklamov in ji takoj pričela praviti, kako lepo so se imeli v koloniji.
«Drugo leto bomo spet šli, kajne mama?«, jo je hitro vprašala, in ne da bi čakala odgovora, je spet pričela popisovati svoje štirinajstdnevno počitniško življenje.
i?.-*
lfiS98aaiSi
- H	d	j*	sSl	AiS	feiiBR	t.	it,	^	*
n ” es
v aJI
TOUR PE FRANCE - DEVETNAJSTA ETAPA
Zmagovalec etape Meunier
Danes je na sporedu etapa na kronometer, dolga 70 km, ki še lahko vpliva na splošno oceno
VRSTNI RED NA CILJU 19. ETAPE BRIANCON - LYON (227 km);
1. MEUNIER (NEC) 6.18T5”; 2. Forestier (NEC) isti čas; 3. Langarica (Sp.) isti čas; 4. Lo-rono (Sp.) 2’36”; 5. Couvreur (Belg.) 7’10”; 6. Audaire (O.) 9’59”; 7. Magni (It.) isti čas; 8. Corrieri (It.);	9. Schaer
(Sv.); 10. Impanis (Belg.); 11. Tonello (Ile de France), vsi s časom Magnija; 12. je istočasno prišla skupina 60 kolesarjev med katerimi: Bobet. Astrua, Bartali, Baroni, Drei, Isotti, Rossello, Mallejac, Close, Ge-miniani, Lauredi Rolland itd.
LYON, 23. — V današnji e-tapi je bil še en vrh s precejšnjo višino, Toda start sam je bil že precej na visokem, tako da je današnji vrh štel samo za 2. kategorijo. Bil pa je tudi zelo nerodno «postavljen:», komaj 25 km od starta, tako da ni imelo posebnega smisla poganjati se takoj v začetku, kajti z vrha Lautare-ta do cilja je bilo še 200 km in bi se torej mogel vsak začetni naskok na tej dolgi vožnji raz. bliniti.
Asi se danes niso posebno vznemirjali. Bobetu je bilo do. volj, da je skozi mesta in naselja nekoliko potegnil iz skupi ne, tako da so gledalci imeli možnost opazovati svojega mi-Ijenca v rumeni majici. Konc. no si takega veselja Francozi že leta niso mogli privoščiti, — da bi namreč videli rumeno majico na kakem svojem rojaku.
Startalo je še 77 dirkačev, na cilj pa niso vsi prišli. Nekaj manj pomembnih, to se pravi, za ase nenevarnih dirkačev je ušlo takoj v začetku. Med temi je bil tudi Spanec Lorono, ki vodi v splošni oceni za veliko gorsko nagrado; gotovo se je hotel na tem mestu še bolj utrditi, da mu ne bi Bobet kako zmešal račune na etapi pojutrišnjem, fti ima nekaj manjših vzpetin, ki so oce. njene s 3. kategorijo. Pobegli dirkači so večinoma ohraniti svojo prednost. Med njimi je bil tudi Forestier, ki je iz Lpona in se je hotel izkazati pred domačim občinstvom, ko prvič sodeluje na Touru. Toda zgodilo se je, da mu je na
SPLOSNA OCENA PO 19. ETAPI :
1. BOBET (Fr.)	111.29T9";
2. Mallejac (O.) presledek 8’35”;
3. Astrua (It.) 9’4B”; 4. Close (Belg.) 11’55”; 5. Schaer (Belg ) 14’57”; 6. Rolland (Fr.) 16’25”; 7. Lauredi (Fr.) 16’45”; 8. Ge-miniani (Fr.) 16’50”; 9. Wagt-raans (Hol.) 17T4”; 10. Mahe’ (O.) 21’24”; 11. Bartali (lt.) 24’59”; 12. Mirando (SE) 28’49”; 13 Serra (Sp.) 30’53”; 14. Magni (It.) 33’35”; 15. Van Est (Hol.) 36’45”; 16. G. Voorting 37’08”; 17. Nolten (Hol.) 39’33"; 18. Ernzer (Luks.) 39’56”;	19. Bauvin (NEC) 40’10”; 20. Laza-rides (SE) 42’06”; 21. Anzile (NEC) 43’30”; 22. Rossello (It.) 49’55”; 47. Isotti (It.) 1.34’31”; 54. Drei (It.) l.57’05”; 61. Corrieri (It.) 2.9’55”.
OCENA ZA VELIKO NAGRADO PETDESETLETNICE TOURA :
1. SCHAER (Sv.) 242 točk; 2. Magni (It.) 264; 3. Geminiani (Fr.) 305,5;	4.	Rolland (Fr.)
373; 5. Van Est (Hol.) 387; 6. Voorting G. (Hol.) 437; 7. A-strua (It.) 466; 8. Bartali (It.) 484; 9. Bobet (Fr.) 502; 10 Lauredi (Fr.) 523; 20. Rossello (It.) 659.
privozil v cilj Magni. Ostali asi so bili v isti skupini, tako da na lestvici splošne ocene ni med prvimi sprememb.
Jutri ob 10. uri se bo pričel start za etapo na kronometer. Dirkači bodo startali v presledkih po 4 minute pričenši z zadnjim na lestvici pa vse do Bobeta, ki se bo spustil v dir ob 15. uri. Bobet spada med favorite te etape. Omenjajo tudi Astruo, vendar pa se raje vzdržimo vsakega prerokovanja. Govorili bomo naprej ju tri, ko bomo že vedeli — kako je bilo.
GASTON DUBOIS
OCENA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO PO 19. ETAPI :
1. LORONO (Sp.) 54 točk; 2. Bobet (Fr.) 36; 3. Mirando (SE) 29; 4. Le Guilly (Fr.) 24; 5. Schaer (Sv.) 22; 6. Astrua (It.) 20; 7. Serra (Sp.) in Bauvin (NEC) 19; 9. Nolten (Hol.) in Huber (Sv.) 14-
OCENA ZA MOŠTVA PO 19. ETAPI :
1. Holandska	333.50’M”
2. Francija, presledek	*’®*”
3. Seve rovzhod-Center	17’32”
4. Belgija	42’24"
5. Zapad	59’35”
6. Italija	1.04'14"
7. Španija	1.40’21"
8. Ile de France	246’40”
9. Jugovzhod1	2-18’4e
10. Švica	2.47T9’’
Robič se umika?
PARIZ, 22. — Robič je izjavil, da ne bo več tekmoval-Dejal je, da se je v svoji kolesarski karieri že dovolj potolkel in da bi odslej ne mogel več voziti z občutkom varnosti. Posvetil se bo popolnoma načrtu, da zgradi moderno garažo v Parizu ali okolici.
Kmalu po tej izjavi pa so i1 prijatelji pregovorili, naj se š* udeleži evropskega prvenstvi v kriterijski vožnji v Bellegar-du na francosko-švicarski meji’
PO PRVEM DNEVD TEKMOVANJA V LAHKI ATLETIKI
Jugoslai/ija-Mon/eška 55-51
Mihalič dosegel nov rekord na 5000 m.
OSLO, 23. — Po prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja med Norveško in Jugoslavijo imajo gostje 55) točk, domači pa 51 točk. Tekmovanje je danes močno motil veter in teka. lišče je bilo zaradi dežja, ki je malo prej padal, zelo težko. Zato tudi niso bili doseženi izredni rezultati, razen novega jugoslovanskega rekorda na 5000 m, ki ga je postavil Mihalič z odličnim rezultatom 14:20,4; izboljšal je svoj prejšnji rekord za 4 desetinke sekunde.
FIRENZE, 23, — Svojo-prvo tekmo pred začetkom prvenstvenega tekmovanja bo Fio-rentina igrala 30. avgusta z Milanom.
Naslednjo nedeljo, 6. septembra, pa bo nastopila proti zagrebškemu Dinamu v tekmi za Grasshoppersov pokal. Tekma bo na občinskem stadionu.
* * *
ZUERICH, 23. — Glavno tajništvo FIFA (Mednarodne nogometne zveze) je objavilo, da bo izbrano nogometno moštvo FIFA imelo trening-tekmo pred svojim nastopom proti britanski reprezentanci (21. okt. v Londonu) na olimpijskem stadionu v Amsterdamu 30. septembra. Ni še določeno, s katerim moštvom bo igrala kontinentalna reprezentanca.
cilju le odvzel zmago Meunier, ki je sicer iz istega moštva. (Potem se mu je opravičil, češ da mu je že nekoč prepustil zmago, ki je bila pravzaprav že njegova.) Gledalci so sicer bolj ploskali drugemu, t. j. svojemu rojaku Forestieru, kot zmagovalcu.
" Glavna skupina je prispela na cilj z desetminutnim zaostankom. Prvi iz skupine je
i zopet zi
MILAN, 23. — Mednarodna boksarska prireditev na Vigo-relliju danes zvečer se je zaključila z naslednjimi rezultati:
Lahka kategorija:	Garbelli
(Milan) je premagal Cipranija (Rim) po točkah v šestih krogih. Ciccarelli (Liri) p. Jans-sensa (Belgija) zaradi vdaje v šestem krogu.
Srednja kategorija:	Mitri
(Trst) je premagal Milazza (Tunis) po točkah v desetih krogih.
Vescovi (Rim) p. Piu (Ca-gliari) zaradi zdravnikovega posredovanja v četrtem krogu.
Peresna: Caprari (Civitavec-chia) in Omary (Pariz) neodločeno v osmih krogih.
14 UR BORBE Z VALOVI
Neuspel poskus
preplavati La Manche
DOVER, 22. — Ned Barnie, '56-letni Skot je moral opusti-
Plavalec ANGELO ROMANO je dosegel včeraj popoldne nov italijanski rekord na 200 m prosto s časom 2:13,3. Prejšnji rekord 2:14,2 je pripadal prav tako Romanu in ga je postavil lani avgusta.
ti namero, da preplava Rokav-ski preliv, potem ko se je ž« 14 ur in 9 minut boril z valovi. Barnie je imel celo tak namen; priplavati na francosko obalo, se nekoliko ustaviti i° sc nato kar zopet vrniti. N°’ pa mu niti prva polovica njegove namere ni uspela. Od 1* ur, ko je bil v vodi se je moral 12 ur boriti z divjimi valovi, ki so ga končno prisilil1’ da se je vkrcal v čoln. Melj plavanjem je izgubil na tez1 4 kg.
GORIŠKI ŠPORT
V sredo zvečer se je vršilo četrto kolo nočnega nogometnega turnirja rriesta Gorice-Zeleni križ je premagal Časnikarje z rezultatom 2-0, kot s* je pričakovalo, v drugi skupini pa je Trgovska zbornica ■" grala neodločeno s Socialni10 skrbstvom 1-1. Po tem kolu j* vsako moštvo odigralo dv* tekmi. V soboto pa se bosta odigrali tekmi Zelezničarji-S0' cialno skrbstvo ob 20.45 in S*' fog-Casnikarji ob 22. uri. VeP jetno bosta zmagali moštv1 Železničarjev v prvi skupin1’ v drugi pa Safog.
V nedeljo bo goriška ekip* baseballa Giants igrala ptv0 povratno tekmo v Trstu. Nasprotnik bo Giants iz Trsta.
SAH
Svetovni mladinski šahovski prvak je Argentinec Pano
Jugoslovan Ivkov je v finalne turnirju odpovedal.
KOPENHAGEN, 23. — Sv* tovni mladinski šahovski Pr’ vak je Argentinec Pano, ki t* v torek remiziral v zadnji Parj tiji s Švicarjem Kalerjem, 0 katerega v polfinalu doživel tudi edini poraz na tcB’ šampionatu. Pano ima i®*9 število točfc (5,5) kakor Nem®9 Darga, ki je v zadnji partij’ prav tako remiziral z Ang** žem Penrosom, vendar ima P9 Soneborn-Bergerjevem siste10 boljši rezultat. Jugoslovan ra Ivkov je izgubil tudi drug part" v finalu proti Amerl čanu Shervinu, kar je že uj** gov tretji poraz na turniri^ Islandec Olafson, ki je pretu* gal Danca Larsena deli z xt' zultatom 3,5 točk z Ivkovo tretje in četrto mesto. Od P^ tega do osmega mesta so 1 plasirali z enakim števil0’9 točk — 2,5 Larsen (Dansk* 1 Penros	(Anglija),	SherV1
(ZDA) in Kaler (Švica).
Žensko prvenstvo FL$
z mednarodno udeležbo
Šahovska zveza JugoslaV1^ je sklenila, da bo imelo le* nje državno prvenstvo n*e rodni značaj. Povabili bodo P uglednih tujih iahistk: Ne skerkovo (Nizozemska), K1 -bila na svetovnem prvens* ^ v Moskvi druga, angleško P vakinjo Bruce, belgijsko VT p kinjo Bussers in italija05^ prvakinjo Bennini ter N1 zemko Rozantovo.	t0,	;
Turnir se bo začel 4. ° ^ bra, kraj pa bodo pozneje . ločili. To bo prvi ženski UL narodni turnir v Jugoslav
____________________
Odaovornl urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 94-638.	- Poštni
predal 502. - UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18	— Tel.
73-38   Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak min širine 1
»tolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. 8. Pellico Ml Tei. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dl(l Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tlslc
Ljubljana Trg revolucije 19 teL 20-009 tekoči, račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T • 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ.
Trst
5^