Leto Vlil, štev. 37 Ljubljana, sobota 12. februarja 1927 PoŠtah» navganram. Cena 3 OÎH o Uhaja ob 4. ijutrij. sa Stane mesečno Din 85-—; sa inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredniitvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5A Telefon Stev-. 7*, ponoči tudi Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo; Ljubljana, Prešernov» ulica št. 54. — Telefon št. 36. inseratnl oddelek: Ljubljana, PreSei-nova ulica St 4. — Telefon St. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavoda: LJub-iana št. 11.84a - Praha čislo 78.160 Wien, Nr. 105.Ul- Ljubljana, 11. februarja. «Sprovod prvoga reda» (pogreb prvega razreda) tako označuje ves tisk sklep anketnega odbora, ki predlaga skupščini akte in jo vabi, naj ž njimi stori, kar ve in zna. Ker je šlo za preganjanje članov ta hip še največje stranke v skupščini, se ie v naprej moglo pričakovati, da se bo anketa v aferi Adamovo končno zaključila brez večjih efektov. A opozicija proti korupcijonistom je imela do 1. februarja večino za en glas. Zdaj se odgrinjajo kulise, zakaj ni moglo priti do sporazuma med Uzuno-vičem in demokratskimi grupami in zakaj se je vlada napravila s SLS: Radikali niso mogli sami predlagati pokopa afere, zato so rabili hlapca od zunaj. Ta dobrodošli hlapec in tudi edini ki' se je dal dobiti, je bila SLS, aranžerka antikorupcijskega zbora v «Unionu». In tako ie radikalija posadila «pomp funêbreu» na kozla poslanca dr. Hodžarja, ki je vlogo takoj izvršil. Pričakovati je po budžetu enkrat nagrobnih govorov v skupščini, ki pa ne bodo mogli antikorupcijsko akcijo obuditi Vse to pa povrh še pod pogojem, da bo ta skupščina v aprilu še zborovala . . . Vsak dan temnejši oblaki se zbirajo na njenem obzorju. Sedaj jo je rešila Mussolinijeva akcija v Albaniji in grozni strah NRS pred volitvami. A večina nove vlade je v krhanju že po prvih medenih dneh. Ne radi naše SLS. Ta je poslušna in uslužna in nosi radikalske pomije ven, kakor se zahteva. Toliko bolj pa poka v radikalni stranki sami. G. Trifkovič in pašičevski njegovi dru-govi niso voljni dalje prenašati gg. Uzunoviča in Maksimoviča in za njihovim hrbtom snujejo novo vlado z Davidovi-čem in Radičem ali pa brez njega. Aranžma z grupo Ljube Jovanoviča in Vasilija Trbiča, ki je uprav na dan Pa-šičeve smrti objavil brezobzirno interpelacijo proti radikalom, se izkazuje kot nemogoč. Pašičevci vidijo, da pomeni nadaljna utrditev «kamariljašev» zanje pogin ob volitvah in, četudi se še niso odločili za razcep, vidijo, da je njihov boj z njimi boj za sodelovanje na volilnem mandatu in s tem boj za obstanek. Medtem pa druga struja krepko dela na nevtralni vladi, ki naj bi vodila zlasti volitve. Naloga take vlade bi bila depolitizacija uprave in volilnega aparata, obenem pa ustvaritev predpogojev za nove politične formacije. Vsekakor je nevtralen režim najbolj opasen za radikale, ki morejo ob njem največ izgubiti. Počasi prihaja na dan, za kakšen drobiž so bili kupljeni klerikalci. Izpre-membo poslovnika za oblastne skupščine smo že javili SLS se boji kontrole v oblastnem odboru, kjer hoče biti v Mariboru ter v Ljubljani sama. Izgovor, da se ie SLS bala proračunov, ki so jih imeli predlagati veliki župani in so jih pripravili za dobo od 23. februarja do 31. marca 1927. ie prazen. Zelo neprevidna laž je tudi, da je bila radikalna stranka tista, ki je zahtevala za volitve oblastnih odborov večinski sistem mesto proporca. To stališče namreč ostro nasprotuje interesom radikalov v Bosni, kjer bodo na ta način izgubili vsako zastopstvo v vseh šestih oblastnih odborih in vsled tega že groze z represalijami. SLS se boji, da bi ji kdo v karte gledal kako bo vladala po metodah nekdanjega kranjskega deželnega odbora in današnje NRS. Gospoda ne vidi, da je glavna nevarnost za delavnost oblasti partizanstvo; kajti v politiki velja običajno zob za zob. Druga napitnina, ki so .io dobili klerikalci, je odpoved občinskih volitev v Ljubljani. Volitev se boje oni in razni njihovi simpatizerji. Izgovarjajo se, da bo treba izpremeniti volilni red in torej počakati na novi občinski zakon. Tako trza SLS zadnje ostanke svojih figovih peres raz sebe in kmalu bo stala gola in razkrinkana pred nami Le tako naprej: treba, da jo vsa javnost pozna in zlasti tisti, ki naivno verjamejo, da ima klerikalizem še kak drug cilj, nego posvetno gospodstvo politikujoče cerkve. Ko bodo vsa ta figova peresa padla, bo položaj zrel in tedaj bo videla SLS. da jo bo za par tedensko hlapčevsko službo pri NRS. ko bo brez službene knjižice vržena na cesto, še dolgo glava bolela. Dr. Korošec proglaša «Sloven čevo» poročilo o njem za glupo izmišljeno Beograd, 11. februarja p. Včerajšnji »Slovenec« poroča, da potuje g. dr. Korošec v neki posebni misiji v Budimpešto in Berlin Posl. dr. Korošec je izjavil nocoj novinarjem, da je ta vest brez vsake osnove ln glupo izmišljena (»Slovenec« je svojo vest prepisal iz starih hrvatskih listov. И so jo pred par dnevi zabeležili. Storil je to v očividni nameri, da odvrne pozornost od pravega vzroka Koroščevega prihoda v Beograd, kamor je vodja SLS pred par dnevi prispel, da se pogodi z radikal radi anketnega odbora. Op. ured) Vlada za parlamentarno delo nesposobna Mučna komedija v zakonodajnem odboru. —Vladni poslanci sabotirajo skupščinske odbore__Kleroradikali bi radi preprečili redukcijo ministrstev. Beograd, 11. februarja p. Zo nocoj je bili po dolgem odlašanju sklicana seja plenoma zakonodajnega odbora, ki bi imel nadaljevati razpravo zakona o centralni upravi. Takoj početkom seje je predsednik odbora Ljuba Živkovič predlagal, naj se seja ne vrši, ker da mu je dr. Korošec izjavil, da se mora še sporazumeti z radikali o nekih stvareh glede zakonskega predloga. Poslanci opozicije so energično protestirali, izjavljajoč, da se to njih prav gič ne tiče. ako se vladni stranki nista sporazumeli. Bivši minister dr. Šuperina pravi, da se zakonodajnega odbora ne tiče ako vladni stranki ne vršita svoje dolžnosti in se ne sporazumeta pravočasno. Vladni stranki naj nosita zato odgovornost, celota ne sme trpeti radi tega škode. Minister Vasa Jovanovič skuša naprositi poslance, da bi odgodili sejo. Poslanec Demetrovič: Čemu ste potem sejo sklicali? Zakaj uganjate komedije? Predsednik Živkovič se opravičuje, češ, da ni to uganja-nje komedije, ker se on še ni mogel pogovoriti s predsednikom vlade o tej zadevi. On da že dalj časa ni videl predsednika vlade, niti ni prejel od njega navodil Poslanec Demetrovič ugotovi, da Je sedanja vlada še bolj lena od prejšnje. Ona zahteva stalno odlašanje sej, njena večina pa uganja komedijo s parlamentom. Vlada sabotira delo zakonodajnega odbora, ki je nujno, ker je treba ministrstvo za konsti-tuanto takoj ukiniti. A stvar je v tem, da vlada nikakor ue želi ukinjenja nepotrebnih ministrstev. V istem smislu je govoril zemljoradnišk: poslanec Moskovljevič. Videč, da je opozicija v odboru polnoštevilno navzoča in v večini, jc odredil predsednik Živkovič kratek odmor. Po odmoru je predsednik ponovno na vse mile načine prosil in moledoval, naj se njemu na ljubo (g. Živkovič je prononsiran pašičevec in protivnik sedanje vlade) odloži seja, češ, da bo uslugo že znal povrniti. Seja naj bi se vršila v ponedeljek. Na te lepe in ponižne prošnje opozicija ni mogla drugače, kakor da mu je dovolila odgoditev seje do ponedeljka. Vlada v tem odboru nima večine. Nesposobnost viade v skupščinskih odborih se ni manifestirala samo v zakonodajnem odboru, temveč se je videlo to tudi v vseh ostalih, ki bi morali imeti danes popoldne seje. Sklicane so bile seje štirih skupščinskih odborov in sicer: od-bora za pretres zakona o kontroli, Izvoza polj opri vrednih pro'zvcdov, odbora zakona o kontroli mer, odbora zakona o kontroli sodov, odbora zakona o kontroli dragocenih kovin. Vse te odbore so vladni poslanci sabotirali in niti eden se ni mogel konstituirati. Tekom celega dne se je vršila seja naše parlamentarne delegacije, ki potuje Jutri zvečer v Prago. V ministrstvu trgovine Je bila v prisotnosti ministra trgovine in vseh zainteresiranih ministrov seja za reševanje gospodarsko-trgovsko-finančnih vprašanj, ki se bodo pokrenila na skupni seji s češkoslovaškim parlamentom. Kulturna sekcija naše delegacije Je Imela sejo v ministrski sobi Narodne skupščine v prisotnosti češkoslovaškega poslanika g. Šebe. Delegacija odpotuje jutri ob 19.50 preko Budimpešte in Bratislave v Prago. Seja Narodne skupščine Burna objašnjevanja radi kršenja poslovnika. — Izvolitev odbora za Demetrovičev predlog, - Seje odgodene do pondeljka. Beograd, 11. februarja, r. Seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob 10. dopoldne. Koj v začetku se je razvila živahna diskusija radi zapisnika. Poslanec Zanič protestira, da je postavljeno v zapisnik, da je bil kaznovan s pismenim opominom, ker je včeraj ugovarjal ministru saobračaja, Milosavlje-viču. Pera Markovič, demokrat, protestira, ker mu ni bila podeljena beseda, da govori o nujnosti predloga o poročilu anketnega odbora, dasi je to vpa-šanje važno in zahteva narod z vso pravico, da se razloži motivacija anketnega odbora in ono, kar je anketni odbor ugotovil v aferi, ki jo hoče sedaj vladna večina potlačiti. Predsednik Marko Trifkovič odgovarja na njihove proteste. Sledi burna diskusija z mnogimi medklici Opozicija očita predsedniku, da postopa pristrano. Nato odgovarja predsednik Marko Trifkovič na vprašanje Pavla Radiča, ki protestira, da odbor za rešitev agrarnega vprašanja v Dalmaciji nikakor noče delovati. Predsednik odgovarja, da je že dostavil predsedniku odbora. Mirku Komnenoviču pismo z zahtevo, naj odbor predloži poročilo tekom 10 dni, ker bo sicer stvar predložil skupščini. Pavle Radič ni zadovoljen z odgovorom ter povdarja, da ie že opetovano interveniral pri predsedniku vlade, kakor pri predsedniku Narodne skupščine. Vse intervencije pa so ostale brez uspeha in ta tako važen načrt ni bil vzet v razpravo. Opozicija se smeje radičevcem naglašajoč, da oni tega vprašanja niso mogii rešiti niti tedaj, ko so bili v vladi Nato odredi predsednik odmor 5 minut, da se šefi skupin sporaajumejo o izvolitvi odbora za proučavanje zakonskega predloga, ki ga je vložil posl. Juraj Demetrovič o tolmačenju člena 1. zakona o volilnih imenikih. Med odmorom se je vršila seja šefov skupin, na kateri Je bil dosežen sporazum. V odbor je izvoljenih po starem ključu 9 radikalov, 3 radičevei, 3 demokr. zajedničarji, 2 sani. demokrata, 1 klerikalec, 1 član kluba Lj. Jovanoviča, 1 zem-ljoradnik in 1 član kluba dr. Nikiča. Odkar so radičevei ustanovili s črnogorskimi fe-deralisti narodni seliaški klub. imajo pravico do 4 članov. Radidevd so se temu topot prostovoljno odrekli. Od samostojnih demokratov sta izvoljena v odbor posl dr. Srgjan Budisavljevič in Juraj Demetrovič. Zatem se je nadaljevala seja Narodne skupščine, ki je prešla na dnevni red: načelni pretres proračuna za 1. 1927-28. Debato je otvoril minister financ dr. Bogdan Markovič z obširnim ekspozejem (ki ga objavljamo na drugem mestu. Op. ur.). Po govoru ministra financ je predsednik sporočil sestavo novega odbora za predlog posl. Demetroviča. Predsednik odbora je posi. Velja Popovič. Odbor se sestane v ponedeljek. S tem je bila seja ob 13.15 zaključena ter se je Narodna skupščina od-godila do ponedeljka, češ, da je Jutri pravoslavni praznih Treh hierarhov. Zanimiv incident v Narodni skupščini Posl. Žanič kaznovan, ker se je potegnil za preobdavčene «pre-čane». — Za ukor so glasovali tudi slovenski klerikalci. Beograd, 11. februarja, p. Na današnji seji I Predsednik skupščine Marko Trifkovič , _ T_________ ____! : T .*__• j___ I - ■_____ ____:- --------- J— ____- --: S Narodne skupščine se je zgodil incident, ki je spravil v jako mučno situacijo poslance SLS, ker so morali z glasovanjem zopet dokazati, da ni bilo njihovo dosedanje udri-hanje po Beogradu in hujskanje proti centralizmu ničesar drugega kot demagogija. Ceokupna vladna večina s klerikalnimi poslanci je namreč glasovala za ukor posl. Zanič u, ker je govoril v Narodni skupščini o preobdavčenju prečanskih krajev. Incident je potekel siedeče: Posl. Zanič je protestiral proti zapisniku zadnje seje Narodne skupščine, v katerem so bile njegove besede na tisti seji napačno zabeležene. Pa je nato izrvajal: »Jaz sem se posluževal pravice, ki mi jo daje poslovnik. Dejal sem, da plačujemo davke in doklade, ki ste nam jrh vsilili in pod katerimi pokamo, ko pa nam ie treba dati, se nam ne da. To je dovoljeno izjaviti in to ni nedostojen izraz. Ako ste mislili, da to ni dostojen izraz, da se to ne sme reči tn da me je treba radi tega opominjati, potem se kenčuje v tei hiši parlament. Aiko ste mi zamerili, da govorim glasno, tedaj vas opozarjam na sledeče: Ko sem pričel govoriti o tem, kako se Hrvatska ta Slavonija go- spodarsko izrablja je nastalo med radikali glasnçj. voitie. Vi tedaj niste storili svoje (Velikansko razburjenje in dolžnosti in niste branili pred temi ! kair.jc.) medklici...« - izjavlja v svojem govoru, da posl. Zanič ni smel izjaviti, da se Hrvatom nekaj jemlje, drugim pa daje. Dr. Spaho: »Ali ste vi predsednik vlade ali predsednik skupščine?« Slede novi medklici radikalov in splošen prepir. Dr. Žanič: »Ponavljam, da sem izjavil, da so prečanski kraji, zlasti pa Hrvatska In Slavonija tako udarjeni z davki, dokla-dami in drugimi dajatvami, da poka narod pod težo teh bremen, da propada naše gospodarstvo ln da bo pod temi bremeni uničeno. To ni, gospod predsednik, prav nič nedostojno. Ni parlamenta na svetu, kjer bi se take besede zamerile, razen v tem parlamntu (vsa opozicija ploska).« Predsednik skupščine Marko Trifkovič vztraja na tem, da posl. Žanič ne bi bil smel reči, da se na Hrvatskem odjema, drugim pa daje. Dr. Zanič: »Da, to še vedno ponavljam. To Je dejstvo. Poglejte samo v proračun, kjer boste videli, da se je dalo za pota ln ceste v užiškem okraju toliko, kakor celi Hrvatski ta Slavoniji!« Nato je predsednik skupščine odredil glasovanje. Za ukor posi. Žanlču so glasovali radikali ln Klerikalci z vlado vred. splošno prere- Občinske volitve v Ljubljani na novo odložene Nagrada SLS za zaščito korupcije in glasovanje v anketnem odboru. — Mesto občinskega sveta dobi Ljubljana sosvet po klerikalnem predlogu. — Izpremembe na vodilnih mestih političnih uradnikov. se ne razpišejo. Na magistratu ostane dosedanji komisar g. Mencinger, ki pa dobi poseben sosvet, sestavljen po predlogu klerikalcev. Kot drugo koncesijo so si izposlovaii klerikalci izmenjavo nekaterih vodilnih političnih uradnikov v Sloveniji ki bodo zamenjani z eksponenti SLS. Tozadevni ukazi bodo izšli v prihodnjih dneh in je dogovorjeno, da vsekakor pred sestankom oblastnih skupščin. Beograd, 11. februarja, p. Klerikalci so si kot nagrado za. svoje glasovanje v anketnem odboru izposlovaii od radikalov nekatere partizanske koncesije. Z ozirom na izid oblastnih volitev v Ljubljani so predvsem pritisnili, da se slovesna obljuba ministra Maksimoviča, dana v finančnem odboru, da bodo občinske volitve v Ljubljani v najkrajšem času razpisane, ne izvrši. Po daljših pogajanjih je prišlo do sledečega pakta: Občinske volitve v Ljubljani Demokratska zalednica prekinila vse zveze s klerikalci V znak protesta proti njihovemu izdajstvu v boju proti korupciji. — Celokupna opozicija smatra, da je klerikalni predlog prava zaščita za korupcijoniste. — Vse delo anketnega odbora je bilo zaman. prvotnemu prepričanju. Tega pa mi na razumemo, to obžalujemo in obsojamo.» To poročilo «Politike» je izzvalo v političnih krogih veliko pozornost. Tudi ostale opozicijonalne grupe prav prostodušno izrekajo klerikalcem svoje zaničevanje ter jih stigmatizirajo kot zaščitnike radikalske korupcije. Posl Bankovič (HSS) izjavlja: Dr. Hodžar-jev predlog pomeni izigranie vsega dolgega dela anketnega odbora, če hoče parlament sedaj nekaj pozitivnega ukreniti, mora izvoliti zopet nov odbor. Hodžarjev predlog je popolnoma ilu-zoren ter v stvari ščiti le konipciioœ-ste. Klerikalci so ga stavili, da izsilijo od radikalov nove koncesije. Posl. Vu-jičič ( zemljoradnik) pravi: Klerikalni predlog je za korupcijoniste še ugodnejši kakor radikalski. Posl. Božovič (SDS) je istega mnenja. Hodžariev predlog je za radikale mnogo povolj-nejši nego poročilo Ranka Trilunoviča. On je tudi v direktnem nasprotstvu s stališčem, ki ga je dosedai zavzemala SLS Lil nien zastopnik v tej zadevi. Posl. dr. Svetislav Popovič (SDS), ki je izdelal znani predlog opozicije, izjavlja: «Predvesm je treba poudariti tri stvari: 1.) Predlog posl. Hodžarja. pomenja ustavitev vsakega postopanja proti krivcem. 2.) Predlog dr. Hodžarja ne vsebuje nikakih indicij, v kakem obse. gu se lahko zahteva odgovornost in niti z eno besedico ne omenja odgovornosti ministrov. 3.) Predlog je bil predložen Narodni skupščini brez vsake motivacije in je še danes povsem nejasno, kakšno stališče bo zavzela vlad-na večina. Prevladuje mnenje, da smatra vlada s tem vso aîero za končane ter da se bo o njej razpravljalo morda šele takrat, ko bo vložena kaka nova interpelacija. Javnost pa se ne more otresti prepričanja, da stremi vladna večina za tem, da se vsa zadeva zaba-šuri.» Beograd, 11. februarja, p. S tem. da je kleroradikalska večina včeraj odklonila nujnost razprave o poročilu anketnega odbora je cela zadeva odgodena od kalendas Graecas. V najboljšem slučaju bi mogla priti v razpravo tekom meseca aprila. Kdor pozna naše parlamentarne prilike, pa ve, da so odgodene stvari tudi že odložene. Klerikalci so torej v celem obsegu rešili kompromitirane korupcijoniste. Beograd, 11. februarja, p. Prestop klerikalcev med zaščitnike korupcije je še vedno predmet živahnih, za SLS skrajno nelaskavih komentarjev v politični in nepolitični javnosti. Posebno ogorčeni pa so dosedanji zavezniki SLS iz takozvanega opozicijskega bloka, davidovičevci. Demokratska zajednica je prekinila vse odnošaje s klerikalnim klubom, poedini njeni prvaki pa tudi osebne stike s klerikalnimi poslanci. O tem prinaša današnja «Politika» obširno poročilo, ki pravi m. dr.: Vse je vrženo v vodo. Ko so klerikalci vstopili v vlado g. Uzunoviča, se je tako z njihove kakor s strani Demokratske za-jednice govorilo, da ostanejo medsebojni odnošaji neizpremenjeni. Tako se je smatralo do predvčerajšnjega dne, ko so klerikalci v anketnem odboru opustili svoje prejšnje stališče in pomagali radikalom, da je. samo za en glas, propadel predlog združene opozicije. Tako postopanje klerikalcev ie silno razburilo celokupno opozicijo, zlasti pa njen ožji del: Demokratsko zajednico. Postopanje klerikalcev se v vrstah Demokratske zajednice tolmači kot prelom dosedanjih odnošajev in se ni hotelo od klerikalcev vzeti na znanje nobeno pojasnilo. Ugleden član Demokratske zajednice nam je podal sledečo izjavo: Postopanje skupine g. Korošca predstavlja načelno nesoglasje med nami ln njimi in zato so posledice tega nesoglasja velike. Odnošaji med nami in njimi so izpremenjeni in mi vidimo sedaj pred sabo del vladne večine, ki se je odpovedal onemu, kar je nekoč zastopal samo zato, ker se nahaja na oblasti in da ohrani oblast. Ni treba pozabiti, da je svojčas dr. Korošec osebno sprožil idejo, naj se v Ljubljani priredi kongres proti korupciji, edini kongres, ki se je vršil v celi državi. Sedaj pa smo videli, kakšno stališče je zavzel dr. Korošec proti korupciji! To stališče se nam zdi tembolj čudno, ker zelo dobro poznamo osebno prepričanje gospoda Hodžarja v tei stvari Skupina g. Korošca je vstopila v vlado z že preciziranim stališčem v vprašanju Ada-movske afere in afere čekov. To stališče ni soglašalo s stališčem, ki ga zavzemajo radikali. Dalo bi se še razumeti, ako bi bil. zastopnik skupine gospoda Korošča, g. Hodžar se vzdržal glasovanja v anketnem odboru. Toda on je glasoval, in sicer proti svojemu Novi kritični intermezzi v režimskih strankah Zadeva Jovanovičevega kluba. — Bojevitost pašicevcev vsled izida glasovanja v anketnem odboru. — Neprestana skrb za vladno večino. — Politična bolezen ministra Miletiča. siionira], ako ostanejo njegovi prijatelji pašičevci pri dosedanjem razpoloženju. Borbenost pašicevcev je po njihovi Beograd, 11. februarja, p. Vse parlamentarne skupine so osredotočile svojo pozornost na delo v Narodni skupščini. Doznava se, da zahteva minister pro-svete V. Vukičevič takojšnjo rešitev vprašanja o povratku njegovega kluba v radikalni klub. Njegov klub je o tem vprašanju storil sklep, s katerim pooblašča ministra Vukičeviča, da zahteva takojšnjo razjasnitev tega vprašanja. V nasprotnem slučaju naj izstopi iz vlade. Jovanovičevi pristaši se čudijo, da radikalni klub še ni odobril povrat-ka v matični klub. Glavna ovira so pašičevci, ki se protivijo povratku Ljube Jovanoviča. Med radikali se je razen tega pojavilo tudi vprašanje o sestavi njihovega glavnega odbora. To vprašanje dela voditeljem mnogo skrbi, ker se pojavljajo bojne kandidature obeh strni Mnogo komentarjev vzbuja tudi bolezen ministra Krste Miletiča, ki se ne udeležuje vladnih sej ter ne prihaja v zmagi v anketnem odboru znatno po-rastla. Mučne afere se smatrajo za pokopane. Seje Narodne skupščine že dolgo niso bile tako številno obiskane, kakor te dni. Zbrani so skoro vsi vladni in opozicijonalni poslanci. Predsednik Narodne skupščine je dvakrat odredil glasovanje, da ugotovi zadostno večino. Predsedstvo radikalnega kluba je pozvalo vse svoje poslance brzojavnim potom v Beograd. Radi boljše kontrole se vrši v radikalnem klubu pred vsako sejo štetje prisotnih poslancev. Izdan je poziv, da «se naj ne odstranijo iz Beograda, dokler ne dobe tozadevnega sporočila iz predsedstva kluba.» Zakon o dobrovoljcih Beoptad, 11. februarja, p. Na nocojšnji seji skupščinskega odbora za pretres t&» ministrstvo. Bolezen je povsem politič- j konskega načrta o dobœvoUcSi je bil za» nega značaja in Krsta Miletič bo demi- ' kon v načelu sprejo Ekspoze finančnega ministra Dragocena priznanja: nepravilnost sestave proračuna« neenakost in pretiranost ▼ davčni obremenitvi. Priznati Je treba, da so Beograd, 11. februarja. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je v uvodu svojega ekspoze ja na današnji seji Narodne skupščine povdarjal, da je vlada predložila proračunu velika reforma. Najprej je potrebno, jem ekspozeju bo razdelil pretres proračuna v tri skupine: 1.) pregled lehnične sestave proračuna; 2.) pregled vsebine proračuna in 3.) stališča in p<5atki o splošnih pojavih, ki vplivajo na proračun, da se doseže ravnotežje in da bo njegova izpeljava realna. Finančni minister povdarja, da se je pri sestavi proračuna raviial po principih zakona o državnem računovodstvu. Proračun obsega vse državne izdatke in dohodke. Naj-prvo so določeni izdatki, nato dohodki. Malenkostne izjeme se nanašajo na ministrstvo saobračaja, na upravo državnih monopolov, na rečno plovidbo in na likvidacijske banke. V nadaljnem svojem govoru je izvajal minister: cAko hočemo proračun smatrati kot ogledalo racijonalne politike, politike narodne privrede, potem sedanji budžet ne zadostuje tem potrebam, ker se je morala tehnična sestava proračuna prilagoditi bistvu narod-nesra gospodarstva Zato je potrebna v proračunu velika refroma. Najprej je potrebno, da ee oddvojijo dohodki in izdatki državnih gospodarskih podjetij, kor moremo šele potem dobiti točno sliko. Državne investicije je treba črtati iz budžeta, ker je investiranje iz budžeta nezdrava stvar. V letošnji budžet so bile sprejete le najnujnejše stvari. Velike važnosti je vprašanje ureditve na?ih drâvnih dolgov. Razen predvojnih dolgov imamo tudi veliko število novih dolgov. ki so nam bili ali naloženi po mirovnih poaodbah, ali pa jih bomo Se sklenili, ko bomo ?edaj morali regulirati med zavezniške dolgove. Vse Jo bo motilo ravnotežje proračuna. V budžetu je treba posebno voditi evidenco o anuitetah. Naš proračun ni enostaven, temveč zelo kompliciran. Proračun v glavnem obsega nastopne skupine izdatkov: Izdatke, ki pokrivajo neobhodne državne potrebe, izdatke, ki so re-zultanta momentaneara pojmovanja kulturnih gospodarskih, socijalnih in pri vrednih nai "K? države, ter izdatke, ki rezultirajo iz potreb državnega trospodarstva in državne privrede Sam čutim, da se je nekaterim potrebam preveč zadovoljilo, druge potrebe pa so ostale nezadovoljne ter se v tem poerle.Iu Se danes občutijo gotovi nezdravi odnošaji. Za splošne državne potrebe troši država 7 milijard 638 milijonov Din na leto. Osebni izdatki znsšaio^ 4 milijarde 66 milijonov, materijalni izdatki pa oVoli 3 milijarde 500 milijonov: Ako se to detajlira. potem prva kateoroiia izdatkov splošnoh potreb državne administracije in glavnih državnih funkcij abeorbira proračun državnih izdatkov z vsoto 3 milijard 930 milijonov, odnosno od celokupnih izdatkov 51.72 Druga kategorija izdatkov se nanaša na povsdigo intelektualnih prosvetnih in naučnih potreb narodne mase, kar je izraženo v proračuna z vsoto 950 milijonov, kar tvori od skupnega proračuna 12.05 %. Tretja kategorija izdatkov tma svrho povzdisre materijalnesa nivoja države ter prlvrednega nivoja Širokih' narodnih mas, kar absorbira državne izdatke s vsoto 690 milijonov, odnosno 9.05 % Četrta kategorija izdatkov se tiče soeijalne in zdravstvene skrbi za narod, kar absorbira državne izdatke v znesku 1 milijarde 263 milijonov, odnosno 16.53 % celokupnega budžeta. Peta kategorija izdatkov se nanaša na izplačevanje annitet državnih dolçov, kar absolbira proračun izdatkov s svoto 602 milijonov ali 7.88 % državnega proračuna. Proračun izdatkov nepravilno podeljen. Vlada se je pri tem ravnala po načelu šte-denja ter je orvotno proiektirani proračun, ki je znašal 15 milijard 990 milijonov, takoj zmanjšala za 4 milijarde 300 milijonov, tako da proračun znaša 11 milijard 690 milijonov. Postavke osebnih plač aktivnih državnih uslužbencev in pozicije za anuitete državnih dolgov so velike, vendar se je tn pri s t eden ju pokazal majhen efekt. Pri analiziranju proračuna državnih dohodkov je treba priznati, da so držami dohodki v prvi vrsti fiskalični fn šele v drugi vrsti prihajajo iz državnih podjetij. Fiskalni dohodki znašajo 7 milijard 842 milijonov ali nad 60 % vseh dr-žavnih dohodkov. Fiskalni dohodki se dajo razdeliti v sledeče skupine: 1.) neposredni davki 1 milijarda 828 milijonov, torei nekoliko nad 15 %; 2.) posredni davki 4 milijarde 816 milijonov, ali nad 41 vseh dohodkov. Takse znašajo 1 milijardo 76 milijonov, t. j. nekaj nad 9.18 %. Odnošaii med neposrednimi in porednimi davki se kažejo prilično v razmerju 1 proti 2 in pol. Dohodki državnih podjetij znašajo 3 milijarde 847 milijonov, ali skoro 33 % celokupnih državnih dohodkov 0-1 teh znašajo dohodki prometa 2 milijardi 695 milijonov, dohodki poste in telegrafa 485 milijonov. Sum in rud pa 451 milijonov. Dohodki iz železniškega prometa so neznatno zmanjšani. Kar se tiče realnosti predvidenih dohodkov, je skepsa z ozirom na izkušnjo prejšnjih let neupravičena. Pri neposrednih davkih se je tekom petih mesecev prejelo samo okoli 5 milijonov manj, kakor ie bilo proračunano. pri trošarini in taksah se je doseglo 6 do 7 milijonov, pri carini pa 13 milijonov nad proračunom. Za glavne dohodke je najvažnejša stvar njihova stabilnost, na stabilnost pe vplivalo razni momenti. Na neposredne davke vplivajo zlasti Izpremembe v gospodarski konjunkturi. Posredni davki, ki pokrivajo več kot polovico proračunskih do-hodVov. ni=*> tako stabilni ter se pri vsaki izpremembi takoj pokaže negativ, efekt. Dohodki državne privrede imajo najmanjšo stabilnost. Gospodarska situacija naše države Je izrazito izvozniška in zato zelo odvisna od možnosti izvažanja v večji meri. Poleg dobrih komunikacijskih sredstev igra pri tem veliko ologo tndi konkurenca na inozemskih tržiščih. Od našega izvoza je odvisna naša plačilna bilanca, je odvisna formacija naše domače valute. Mi ne smemo dalje ostali obkroženi s carinskimi barijerami, ki ustvarjajo le nmMne predpogoje izvoza M umetno možnost obdavčevanja. posamezne pokrajine neenako obremenjene, vendar ta neenakost ni tako velika, kakor se navadne govori. Potrebno je storiti ko« rake, da se uredi vprašanje zaostalih da v» kov in izboljša davčna administracija D«» lje je potrebno izvršiti revizijo glede dav» kov ia doklah samoupravnih teles. Te dav« ke in doklade je treba maksimirati Na vprašanje, ali je proračan uravnotežen, je težko dati definitiven ln precizen odeo» vor, ker niso določeni vsi faktorji in ele» menti ki morajo tvoriti ravnotežje prora» čim a. Tako na pr. lahko moti ravnotežje proračuna vprašanje ureditve naših medza» vezniških dolgov, ki jih moramo letos po« ravnati ako ne radi drugega, že radi dviga našega kredita v inozemstvu. Potreba pro» računskega ravnotežja, pa je nujna zahteva gospodarske situacije naše države. Naša narodna privreda je pretežno poljedelska in živinorejska, naša industrija je šele v začetku ter je treba ustvariti pogoje za njeno ugodno razvijanje. Razne prilike so ustvarile zelo težak teren. Dobro je, da je prenehala inflacija. Kar se tiče zmanjšanja rentabilitete našega poljedelstva se ni zmanjšala proizvodja produktov tem« več se je zmanjšala rentabiliteta proizvod» cje. Vlada bo storila vse potrebno v tej smeri, da se poveča proizvodnja v našem poljedelstvu, da se organizirajo domača tr» žišča, da se omogočijo ugodni poljedelsB krediti, da se olajša razdolževanje polje» delcev, ki so se zelo zadolžili iu pa aa se zn.anjšajo cenè vsem potrebščinam, katere potrebujejo naši poljedelci v večjih množi« nah. Ukinila se bo cela vrsta carinskih po» stavk za poljedelske potrebščine. Naša in» dustrija se težko prilagoduje novo ustvar« jfnim linijam, se nahaja v težkih prilikah. Prvi korak bo v tem. da se naše gospodarstvo oprosti prevelikih davkov Vlada bo posebno pažnjo poklonila štabi» liziranju dinarja, ki se mora obdriati na sedanji višini. Vlad. bo ukinila plačilo 7 odst. tobačnega davka v Bosni in Herce« govini radi težkega stanja, v katerem »e nehajata ti pokrajini. Vlada je spreiela predlog, da sc poviša eksistenčni minimum zf> davek na dohodke na 6000 Din letno v Sloveniji, na Hrvatskem, v Dalmaciji in Vojvodini Istotako ie bil sprejet predlog, ca se državni davki in doklade. ki iz ka» teregakoli vzroka niso mogli biti plačani do konca I. 1926. plačajo v roku štirih let po določenih letnih vsotah, kakor tudi da se ta plačila oprostijo obresti za čas pred 1. januarjem 1927.^ Finančni minister je končal svoj govor s konstatacijo. da se bo finančna politika vlade, kretal« v naslednjih smereh: 1. da se uvede potreben red in stabilnost v dr» žavnem gospodarjenju, da bo državna fl» nanca mogla povsod in v vsakem pogledu odgovarjati oni vlogi, ki jo zahteva prospe» riteta države; 2. da se finančne potrebe države dovedejo v sklad z gospodarskimi in socijalnimi potrebami države, da ne bo oviran materijalni napredek; 3. da se dr» žava in državni kredit obdrži na višini bo» gastva naše zemlje in delavnosti naše na» cije ter na višini finančne jakoeti in naše gospodarske prosperitete. Bitka med našimi in laškimi delavci na Snšakn Sušak, 11. februarja, n. Danes je na Su» šaku prišlo do velikega pretepe med skupi» co reških italijanskih delavcev in med na» šimi delavci na Sušaku. eški podjetnik Hinko Pertot je dopoldne privedel na Su» šak italijanske delavce z Reke, da bi izkr» cavali njegovo robo. To je vznemirilo do» irače pristaniške delavce, ki so napadli Italijane ter nabili tudi Hinka Pertota. Po« sredovalo je obmejno redarstvo, nakar sta bila aretirana dva naša delavca. Zastopnik delavske zbornice na Sušaku je popoldne posetil preds'avnike oblasti in jin prosil, naj se ukrene vse potrebno, da naši de» lavci doma ne bi bili zapostavljeni Za ju» tri je sklicana anketa, ki bo razpravljala o tem slučaju. Aretirane delavca sta bila danes zvečer oddana sodišču, naše stranke pa so storile korake, da sta bila zopet iz» puščena na svobodo. Krvavi boji med radičevci in klerikalci v Hercegovini Mostar, 11. februarja, n. Danes eo bili dovedeni semkaj v zapor seljaki, člani Orla, ki so se udeležili pretepov v Čifluku. kjer se je bitke med radičevskimi sokolaši in klerikalnimi Orli udeležilo nad 400 oseb. Bilo je mnogo ranjenih, eden pa je umri. Aretiranci so obdolženi kot kolovodje raznih pretepov in prepirov. Radičevski Sokol je izdal posmrtni«) za ubitim Sokolom, policija pa je to posmrtnico zaplenila, ker se je bala, da bi radi tega utegnilo priti do novih spopadov tudi v Mostaru samem. Velik uspeh subskripcije na delnice Obrtne banke Beograd, 11. februarja, p. Danes ee je vršila seja gospodarskih delegatov is vse države. Slovenijo je zastopal tajnik zbornice TOI v Ljubljani dr. Plese. Predsednik St> janovič je poročal o vplačanem kapitalu, oziroma o vpisu akcij za Obrtno banko. Id je uspelo nad vsako pričakovanje dobra Mesto polovice 35 milijonov je vpisana več kot cela glavnica t. j. 75 milijonov dinarjev in celo preko tega 1200 akcij. Govora Je bilo na današnji seji o volitvi spravnega odbora. Devet članov ožjega odbora bo ia-voljenlh v Beograda, 11 članov pa v naslednjem redu: po eden iz Slovenije, Bana ta, Bačke, Jufce Srbije, Bosne, 8 iz Hrvatske, 2 iz predvojne Srbije. Prvi zbor delničarjev bo 20. aprila. Po zmagi diktature na Portugalskem Lizbona, 11. februarja, (be.) Vladne čete so zajele voditelja upornikov, generala Souso Diaza. Kakor pišejo listi je zahtevala revoluci» ja, ki je sedaj udušena, 210 mrtvih in S30 ranjenih. Načelni sporazum med Beogradom in Moskvo? Kot odgovor na tiranski pakt. — Važna misija poslanika Bar lugdžiča, ki pride jutri v Beograd poročat zunanjemu ministru« Prihod našega sofijskega poslanika v Beograd. Beograd, 11. iebruarja, p. Nocojšnje «Novosti» prinašajo senzacijonalno poročilo, da je prejel solunski list «L'Independence» nastopno brzojavko iz Rima: Po poročilih iz Berlina je došlo med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter sovjetsko Rusijo do načelnega sporazuma o sklenitvi pogodbe, ki naj bi bila odgovor na italijansko-albanskl pakt. Tozadevna pogajanja so se vodila v Berlinu med jugosloven-skim poslanikom Balugdžičem, sovjetskim komisarjem za znnanje za- deve C i č e r i n o m in sovjetskim poslanikom v Berlinu Krestinskim. Beograd, 11. februarja, p. Poslanik Zivojin Balugdžič prispe v nedeljo v Beograd, da poroča zunanjemu ministru dr. Periču. Poslanik Balugdžič se bo sestal s poslanikom Rakičem. Oba poslanika bosta več dni konferirala z ministrom zunanjih zadev. Poslanik Ba. lugdžič bo nato odpotoval na svoje novo službeno mesto. Zatrjuje se, da je poslaniku Balugdžiču določena še druga, zelo važna misija. Resnica v oči bode SLS je silno razburjena, ker njeno vlado brezobzirno kritikujemo. Ali smo smeli javnosti zamolčati, da je SLS v skupščini 2. februarja glasovala za ne-znlžano dohodarino, zemljarino, hišne davke, za invalidski, komorski davek, za prometni davek, za davek na telesno delo, za takse, za uničenje mestne avtonomije, proti ljubljanskemu gledališču, proti uradništvu? Ali smo mogli zamolčati, da je obenem kompaktno z radikali glasovala proti našim zelo zmernim in čisto realnim predlogom za znižanje davkov in taks za leto 1937-28 in v korist obrtniku, kmetu, delavcu in uradniku? Ker nismo molčali, me sedaj vse no-vinstvo SLS osebno napada. SLS bi pač hotela biti v vladi, tam uganjati vsemogoče, doma pa izgledati lepa. Te dvojne igre nismo dovolili RR, še manj je moremo dovoliti SLS, ki je živela in živi od demagoških pretiravanj. Gospoda, ki je toliko kričala proti davku na telesno delo. je glasovala zanj, in proti temu, da se odpravi. Pri do-hodarini ni predlagala niti ublaženja, n. pr. da na' se. davčna lestvica čita v dinarjih, ne pa v kronah. Pri uradnikih je glasovala, da postane definitivno en zakon, kar je bilo doslej le naredba. Ni jasno, v koliko je greh SLS manjši, ako trdi, da je SDS kdaj sodelovala v vladi pri dovoljevanju budžeta. Zato nas je tedaj napadala, isto pravico pa mora sedaj pustiti drugim, ki pač dokazujejo, da je SLS 95.000 volilcev in ves gospodarski program izdala in za malo skledico leče (»za ko-madič vlasti u Siovenačkoj«) od njega v praksi odstopila. Torej, ne da se branim, temveč samo radi ugotovitve istine, s tem ponovno trdim, da so glavne davčne obremenitve Slovenije- bile izvršene s podpisom SLS, olajšave pa so vezane z imenom demokratske stranke: 1) Prvo povišanje zemljarine 1920: Podpis dr. Korošca, nadaljne zvišanje 1923 v homogeni radikalski vladi, ki ga je ustanovila in držala SLS na temelju Markovega protokola (podpis dr. Brejca, Smodeja), ker se je NRS zavezala, da ne provede ustave in oblasti. 2) Inkameriranje deželne doklade, L 1920 — podpis dr. Korošca. 3) Uvedba davka na poslovni promet 1920 — podpis dr. Korošca. 4) Uvedba davka na vojne dobičke 1920 — podpis dr. Korošca, dr. Frana Jankoviča, Roškarja. 5) Razširjenje srbskega taksnega zakona zlasti tarifne postavke 62 — podpis dr. Korošca, dr. Ггапа Jankoviča, Roškarja. 6) Uvedba novih in zvišanje obstoječih trošarin 1920 — podpis dr. Korošca. 7) Invalidski davek 1920 — podpis dr. Korošca. 8) Komorski davek 1923 v vojnem zakonu — režim Markovega protokola. Edine ugodnosti, ki so se za Slovenijo dosegle, padejo v leto 1922: kon-tingen tirana pridobnine, zopetna uvedba komisij za dohodarino, pavšalira-nje davka na poslovni promet za manjše obrate. Te zelo važne ugodnosti skupno z železnico Ormož-Murska Sobota sta nesporno dosegla tedanja demokratska poslanca iz Slovenije. Glede davka na ročno delo kljub »Slovenčevim« lažem ostanem pri tem, kar je istina: Res je za hrbtom ministrskega sveta vrinil minister financ v dvanajstine za april-Julij 1925 jako megleno pooblastilo za razširjenje srbi-janskega davka na ročno delo na vso državo. Kako se to pripeti, znajo gospodje klerikalci doživeti še na lastni koži. Vendar smo mi takoj videli, da je pooblastilo sestavljeno tako nespretno, da se ne bo dalo aktivirati. In res, ko je po naših protestih prišel poskus pravilnika, sva ga s tovarišem De-metrovičem onemogočila in tako se ta davek na podlagi pooblastila od 31. marca 1925 ni mogel aktivirati in se tud! nL Ce misli škofov organ, da z lažmi postopa po katoliški moralki, prosto mu. Vlada RR je izdelala nov pravilnik in aktivirala davek na podlagi pooblastila od 31. jtffija 1925 (režim RR). Sicer pa je položaj glede vseh davkov danes pač drugačen, nego L 1924 ali 1925. ki je prineslo padec cen vseh poljskih pridelkov. Danes vse priznava, da se morajo davki znižati in je borba proti nJim mnogo lažja, nego je bila kdaj. In za davek r.a ročno delo se iz prakse ve in priznava, da za državo ni toliko rentabilen, kolikor je za delavstvo težak v dobi padajočih mezd. SLS, če bi se bila zavzela, je Imela ugoden položaj, da mnogo doseže glede davkov. A storila ni nič. To smo hoteli pribiti in to kljub »Slovenčevim« izgovorom ostane neizpodbitno. Dr. a ž. n SLS na delu za našo samoupravo u Pod terr. ciničnim naslovom priznava »Slovenec«, da je klerikalna stranka iapo-slovala nezakonito uredbo notranjega ministra o spremembi poslovnika sa oblastne skupščine. V članku, ki je pisan za anal-faibete, dokazuje, da je bila določba prejšnjega poslovnika, ki je nalagala velikim županom, da ob pričetku prvega zasedanja predložijo oblastnim skupščinam proračunski projekt za prvo proračunsko dobo oblastne samouprave atentat na »suvereni teto« oblastnih skupščin, češ »veliki župani lahko večini, ki ji ni pogodu, naložijo odgovornost za tak proračun, ki bi za celo leto onemogočil vsako delo oblastne skupščine ... oni bi lahko v proračun vstavili nove davke in nove doklade.« Vse to je v »Slovencu« debelo podčrtano! Menda zato, da se simbolizira debela laž, Id Je s to trditvijo napisana. V resnici seveda klerikalni voditelji ravno tako dobro vedo. kakor mi, zakaj je hila velikim županom naložena dolžnost, da sestavijo prvi proračun. Zato, ker do sestanka oblastnih skupščin sploh ni nobenega dragega organa. ki bi pripravil proračunski projekt Ako se je hotelo, da oblastne skupščine takoj pričnejo z delom in čim prej uredijo oblastno gospodarstvo, se Je moralo pritegniti velike župane, v katerih delokrog so do sedaj po večini spadale agende novih samouprav, da predložijo prvi proračun. Razprava ln sklepanje o tem predlogu Je seveda Izključna pravica oblastne skupščin, ki ga po volji svoje večine spremeni, reducira, poveča, a tudi — če hoče — odkloni. »Slovenec« seveda to dobro ve, piše pa, kakor da U velfld župani imeli pravico svoj proračun oktroirati, davke uvajati oblastni skupščini v si ti ti katerekoli finančne ali gospodarske ukrepe. Vse to Je pristni klerikalni švindel, ki naj prflcrije pravo tendenco nove dotoCbe, katera ie edino ta, da se onemogoči redno delovanje oblastnih skupščin. Ker Je sestava tndi prvega oblastnega proračuna sedaj poverjena oblastnemu odbora, ki bo izvoljen tete, kadar se oblastna skupščina sestane, ae bo imela skupščina nobenega dela is bo odgodena. To so hoteli klerikalci In da bodo klerikalci v oblastnih odborih brez kontrole, temu služI druga sprememba poslovnika, odprava proporca. SLS se tega posilstva nad Idejo demokracije nekoliko sramuje, pa denundra radikale, češ to so oni napravili! Izmišljotina je tako oSvidna, da ni treba protidokazov. N1 nobenega dvoma, da Je klero-radikal-ski atentat na oblastne samouprave Izvršen z zlorabo zakona. V smislu točke 4. prehodnih odredb k zakonu o oblastni samoupravi je imel minister notranjih del pravico predpisati prvi skupščinski poslovnik, »ki bo veljal, dokler ne sklene skupščina sama svojega poslovnika.« Na podlagi tega pooblastila Je Izdal rtanister notranjih del dr. Martakovič 7. Jn8Ja 1922. (torej ne RR vlada) provtzorični poslovnik. S tem je bilo pooblastilo vlade konzn-mlrano in vsaka pozneJSa sprememba. Izročena avtonomni odločitvi oblastnih skupščin. Toda vrag vzemi avtonomijo, kadar je klerflcalec ne rabi! Pod tem geslom Je izšla od klerikalcev izsiljena uredba od 2. februarja t L, ki je, kakor Je lz gornjega razvidno, popolnoma nezakonita. Klerikalci sedaj proglašajo izvršeni atentat na avtonomija oblastnih skupščin za velik avtonomlstični uspeh. Ali nI čudno, da se javljajo s svojo zmago šele, ko Je »Jutro« razkrilo, kaj so »dosegli»? Naslov »Skrvenčevega« članka »SLS na dehi za samoupravo« je vreden bratec naslova »Velika zmaga SLS v boju proti korupciji«, pod katerim Je škofov Hst sporočil svojim bralcem sramotno kler&ateo Izdajstvo v anketirem odboru. PolitfčnebelcžKe Zanimiv molk Po vstopu SLS v vlado je «Slovenec» pri» nesel izjavo, da je SLS stopila v vlada ker bi to sicer storila SDS ki da je vrhu tega hotela s tem sprečiti delovanje oblasti. G. Pribičevič je odgovoril javno, da mu je na dan, ko je SLS vstopila v vlado, sporo» čil neki bivši minister radikal izjavo dr. KoroSca, da od ne bi stopil v vlado, ako bi vedel, da SDS ne pojde z Uzunovideei. Na to je v roku, o bojem se je govorilo, isti radikal g. Korošcu sporočil, da SDS nikakor ne namera."« «tzvati se Uzunovi» ču. Vkljub temu je vstopil KorcJr- » vie. do za 3 pcrrtfelje in za politične koncesije v Sloveniji Med njimi je predvaem spre« memba poslovnika oblastnih skupščin, Id vsled te premembe izključuje kontrolo manjšine v oblastnem odboru. Na P rib;, čevičevo izjavo molčita g. Korošec in pa SLS kot grob. Zopet enkrat so klerikalni lopovi zajeti na laži in vise pribiti na steni. Najboljše je, če molči. » » »Jutro« je navedlo, kaj piše oficielna vatikanska korespondenca »Offido romano in-formazlone« o konkordatnih pogajanjih z Jugoslavijo, o slovanskem bogoslužja in o nemški manjšini v Jugoslaviji, ki Ji sporoča, da je naravnost izključeno, da bi se nemške župnije podredile pod tujejezične obrednike. Pri tem je ugotovilo, da je Vatikan s tem nanovo javno dokumentiral svojo nelojalnost napram Jugoslaviji in Ju-goslovenom, ker se pri nas postavlja prav po nepotrebnem na stran peščice Nemcev, medtem ko v Italiji z uprav ostudno ser-vilnostio izpolnjuje povelja, ki Izhajajo od faSstovske vlade in ki streme za tem, da se čim prej razna rod! jugoslovenskJ narod v Italiji. Na vse to ni našel »Slovenec« v svoji obramb: Vatikana drugega odgovora, kakor ugotovitev, da je napram »Jutrove-tnu< pisanju brez moči. Navedenih dejstev »Slovenec« ni mogel ovreči ta tega tadi ni poskušal storiti. Zadnje bi se mn tod! ne posrečilo, zato tudi ne omenja naših navedb, pač pa se izgovarja, da bi vsak odgovor škodoval prekomernim Slovencem. In vendar Je »Slovenec« že sam poročal, kako cerkvene oblasti preganjajo v Italiji slovansko duhovščino in slovansko bogoslužje na ljubo fašistovskim raznarodoval-nim namenom. Da Je glavni krivec Vatikan. Id vse to do vel Јм je in trpi seveda noče ta ne more priznati, ker sme pisati samo to, kar m« dovoli škofovska cenzura. »Slovenec« Se kanonika Kobleria ni smel vzeti v zaščito pred škofovsko persekucljo, pa zaman kdo pričakuje, da bi ne klečeplazil pred Vatikanom, pa naj ta še tako divja nad Slovend v Italiji. Kadar treba ščititi Slovence pred Rimom, je res najbolje za »Slovenca«, če molči. Krščanska morala SLS in njen boj proti korupciji Ob lanskem protikonrpdskem shodu v Ljubljani je »Stovenec« zapisal, da se mora obračunati s korupdjonisti, da morajo pred sodbo in da Je mera njihovih zločinov polna. Po osmih mesecih se klerikalcem ne zdi več mera polna ter $o pripravljeni počakati, da se ie bolj napolni Vse, kar se je doslej zgodilo, je zanje bagatela. Nič več ni potrebno, da prMeJo korupdjonlsti pred sodbo in »Slovenec« piše. da ni »važno in nujno, da se postavi t« ali oni minister ie jutri pod obtožbo«. To Je vendar tako lahko umevno za vse, Id vedo, kaj Je »kričanska morala« naših klerikalcev. Da, v «Slovencu« celo trdijo, da bi država prišla v ex — iex stanje, ako b< Narodna tkupščina sprejela nujnost predloga posL Popoviča, da se naj takoj razpravlja o po-ročBu anketnega odbora. To se pravi, da bi ргШ v nezakonito stanje, ako bi Narodna skupščina že sedaj razpravljala o toUko hvaUtanl — dr. Hodiarjovi resohi-сШ, da naj se uveljavi protlkompcijski zakon. Klerikalcem se sedaj tudi za ta zakon prav nič ne œtxfi. Zakaj pa naj bi se jim tndi mudilo? Krivce so izpustili. Klerikalci so dali radikalom odvezo, zato ni letos nobenega povoda več, da bi morali priti krivci pred sodba Sodba nad njimi je bQa že izrečena, ko «o klerikalci sklepali z radikal kravjo kupčijo, da Mm bodo s svojim glasovanjem ln predlogom v anketnem odboru pomagali ls zadrege. Slava »krščanski podlagi« SLS, slava njenemu patentiranem katoličane trn I Zaupnica nemškemu notranjemu ministru Berlin. 11. februarje, (be.) Zbornica je danes s 218 proti 163 glasovom odklonila ko» mtmistično in socijalistiàno nezaupnico no» tranjemu ministru Keudellu. En poslanec se Je vzdržal glasovanja. Za nezaupnico so glasovali komunisti sodjalisti demokrati ta tudi bHii državni kancelar, centrumaš dr. Wirth. V debati je izjavil kancelar dr. Marx, da smatra po natančni proučitvi očitke proti notranjemu ministru, češ da je svojčaa nezakonito poetopal, za neosaova. ne. Uveril se Je, da je dobil v tem mini. etru «ve6tega sot rudnika. Priprave za bodoči habsburški dvor v Budimpešti Budimpešta. 11. februarja, s. «Pesti Cou. riar» objavlja scnzacijonalem članek svo. jega poročevalca Emerika Gala o skoraj, faji akciji nadvojvode Albrehta v vprašaš aju madžarskega prestola. List poroča, da je nadvojvoda Friderik pri neki krojaški tvrdki v Budimpešti naročil za svojega si« n* Albrehta več tisoč fivrej za lakaj« in 50 aii 60 uniform za dvorne uradnike. V legitimistiioih krogi zatrjujejo, da velja« jo ta velika naročila za bodoči dvor nad» vojvode Albrehta kot madžarskega kralja. Ust, ki prtnaša vest. je odposlal k oroe» njeni tvrdki svojega poročevalca, da bi se o resničnosti vesti prepričal. Imetnik tvrd. ke ni samo odklonil vsako informacijo, temveč celo zapreffl, da bi imelo lahko tež. ke posledice, če bi se katerikoli list bavil s to zadevo. Politični begunci ne smejo ▼ Italijo Rim, 1L februarja, o. Agenzia Interna» zionale poroča, da je vlada sklenila pro» glasiti jadransko obrežje med Comacchio in rtičem Santa Maria di Leuca za poli» tično mejo. V smislu tega sklep« »e jutri uvede vzdolž jadranskega obrežja nadzor» stvena služba, kakor jo izvajajo ostale ob» mejne straže. Vlada hoče s to odredbo preprečiti, da bi se politični begunci zopet vtačaR v državo in pristajali v malih pri» staniščih ali p« celo na odprtem obrežja. VeHk upeh VU - Balkan Шам ■ LJUBLJANSKI DVOR K ino Telefon 397 Današnja e n z a ci j a Ljubljanes FAUST Margareta: CAMILLA HORN Bakanalski ples iz opere FAUST plešeta prima baie-plna ljublj. opere gdč. Marija Tuljakowâ in gdč. Erna Mohar. Danes ob 4., pol 6., pol 8. ln 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1. ia od pol 3. dalje. Naši kraji Stevan Kuljbakin - član Srpske akademije znanosti Staroslorenščina d pripadala starobolgar-skl, temveč srbsko-hrvatsko-slovenskl oblasti. V četrtek popoldne je bil v veliki dvorani stare univerze v Beogradu svečano uveden v Srp sko kraljevsko akademijo znanosti, novoizvoljeni član, ruski učenjak Stevan Kuljbakin, najboljši poznavalec sta-roslovenskega .jezika. Svečanosti so prisostvovali: minister prosvete, vsi akademiki to veliko Število ostalih dostojanstvenikov. Stevan Kuljbakin, profesor slavistike na beograjski univerzi, se že nad 30 let z uspehom udejstvuje na znanstvenem polju. Vse svoje življenje je posvetil proučevanju slovanskih jezikov, posebno staroslo-venskega, opisal niegove stare spomenike z jezikovne in paleografske strani, izdal starosloveosko gramatiko, študijo o jeziku ta paleografijl Miroslavovega evangelija itd. Bavil se je z velikim uspehom tudi s proučavanlem ostalih slovansldh Jezikov, posebno poljskega, češkega in ruskega jezika ter njegovih dialektov. Velike zasluge si je pridobil dalje za prončavanje slovanskega akcenta in uživa sploh v znanstvenem svetu sloves enega najboljših sodobnih poznavalcev sfcaroslovenskega Jezika. Po govora sekretarja Akademije, dr. Beliča, o znanstvenem udejstvovanju in uspehih novega akademika, je dr. Kuljbakin predaval o staroslovenskem jeziku bratov Cirila in Metoda, pobijal z vso odločnostjo bolgarsko te», da je bil to »tarobolgar-ski jezik ln naglašal, da ie pripadal jezik, ki so ga govorili v Makedoniji v 9. eto-letju, naši jezikovni oblasti. Svojo tezo Je utemeljil s številnimi prvotnimi teksti in prepisi. Ptof. Kuljbakin ugotavlja, da so bplgarsld prepisovalci (in preko njih tudi Rusi) napravili pri prepisovanju številne dramatične In verbalne izpremembbe v besedilih, to pa radi tega. ker se je njihov starobolgarskl jezik razlikoval od Jezika originala. Nasprotno pa tega ni opaziti v starih srbskih spomenikih, ker Je bil original Srbom bolj razumljiv kakor Bolgarom. Prof. Krijbakln Je končno naglašal, da sta Imela Kopitar in Šafafik popolnoma prav, ako sta opozarjala na sličnost cerkven ©slovenskega (jezika s slovenskim iezikom. Po njegovem mnenju je neovrg-'jlvo, da Je sibsko-hrvatsko-slovenska jezikovna oblast ona, ki je v najbližji zvezi z jezikom, kl «ta ga govorila slovanska apostola Ciril tn Metod. šid, ob kateri je več kmečkih žag in mlinov. Vse te vodne moči na Rašici pa so se izkazale kot neprimerne, ker so posamezni padci premajhni, združitev več naprav v eno celoto pa bi zahtevala neprimerno visoke investicije, kojih obresti in amortizacija bi daleko presegali izdatke za sirovo olje kalorične naprave. Razen tega ima Rašica izrazit kraški značaj in usahne v poletnem času do neznatne množine. Omeniti pa je še treba, da bi prišla na Rašici z ozirom na oddaljenost Vel. Lašč ▼ poštev le naprava z visoko napetostjo, radi česar bi se tudi električna naprava sama izdatno podražila. Kot najprimernejša rešitev elektrifikacije le obstojala edino le v zgradbi naprave za sirovo olje. Zadruga Je na podlagi predloženega projekta razpisala javno afertno licitacijo in Je bil tozadevni oglas objavljen v »Jutru». Izvršitev naprave je bila poverjena najnižjemu ponudniku. Električna naprava je začela obratovati 2. decembra pr. 1. Ker še vodovod ni dograjen, je električna centrala obtežena zaenkrat še z majhnim številom instaliranih žarnic. Naravno je, da naprava še ni rentabilna. Iz svoje prakse ne poenaim podjetja, ki bi bilo takoj ob otvoritvi aktivno. Mirno pa lahko trdim, da bo do prihodnje zime število instaliranih" žarnic tako nara-stlo, da bo rentabilnost že pri sami razsvetljavi podana. Kakor hitro pa bo dograjen vodovod in se na električno centralo priključi črpalkin motor, bo rentabilité ta naprave popolnoma zaslgurana. Ljubljana, dne 11. februarja 1937 Ing. V. Turnšek Elektrifikacija Vel. Lašč V četrtkovi številki »Jutra« kritizira dopisnik iz Velikih Lašč tamošnjo električno napravo. Kot projektant te naprave smatram za svojo dolžnost, da odgovorim na :.estrokovnjaška izvajanja omeni članka, v kolikor se tičejo tehnične strani. V občini Vel Laišče obstoja veliko pomanjkanje pitne vode in zato je dal ie bivši deželni odbor kranjski izdelati velikopotezen projekt za vodovod, ki bi preskrboval gravitacijskim potom s pitno vodo ne le Vel. Lašče, ampak tudi sosednje občine, vltevšl Suho Krajino. Iz fiaaedjelnih vzrokov pa le ta projekt za današnje raz-nrere neizvedljiv. Občina VeL Lašče si Je iziposlovala pre-tečeno leto za zgradbo vodovoda Izdatno državno podporo. Na podlagi temeljitih razmotrivanj izvedencev se je občina odločila, da se zajnie za vodovod Podstrm-Ш studenec. Ker pa leži ta nižje kakor Vel Lašče, se je projektirala črpalka, ki bo pritiskala vodo v visokotlačni rezervar pri sv. Roku. Za pogcm te črpalke pa je potrebna pogonska sila. Ta okoUčlna Je dala povod, da se je istočasno načelo tudi vprašanje elektrifikacije in da se Je v ta ramen ustanovila električna zadruga. Razmotrivale so se vse mogoče variante, ki bi prišle za elektrifikacijo v poštev, tore] tudi izraba kake vodne moči na Ra- Fran Drenik f Včeraj je izdihnil Fran Drenik, eden zadnjih zastopnikov tiste slovenske generacije, Id je, zbrana okoli Janeza Bleiweisa, Josipa Jurčiča in mladega dr. Iv Tavčarja, gradila temelje našemu narodnemu prebujenju." Kot mladenič je vzplamtel za slovenske narodne ideale, ponosno kazal svojo narodno zavednost in postal žrtev nemškega fanatizma. Kot javni uTadnik je izgubil službo ter si moral ustvariti novo eksistenco. Nevarno je bilo takrat kazati, da je človek značajem Slovenec. Rajni Drenik pa ni bil strah ope tnik. Bil je med prvimi člani in ustanovitelji Južnega Sokola, sokolskl ponosni zastavonoša in najstarejši član Ljubljanskega Sokola. Deloval je kot član in odbornik Dramatičnega društva ter je nastopal v stari čitalnici in v pogorelem stanovskem (deželnem) gledališču kot navdušen diletant pri dramatičnih predstavah od L 1867—1873. Bil je med. prvimi člani Ljubljanske čitalnice ter njen dolgoletni odbornik; ostal ji je zvest prav do njenega tihega konca med svetovno vojno. Tudi med prvimi člani Družbe sv. C. in, M., Glasbene Matice in drugih društev le bilo ime Drenikovo. Zlasti pa je bil neumorno delaven za Sp. Šiško, ki JI Je ustanovil Čitalnico. Nad dvajset let ji je predsedoval z Izredno živahno Iniciativnostjo. -Pod Dreolkovlm predsed-stvovanjem z Anton Knezovo pomočjo in ob glasbenem fanatizmu Frana Govekarja, takratnega spodnjeSišenskega nadučitelja in pevovodje, le priredila Čitalnica dolgo vrsto lepih javnih koncertov, predstav in predavanj; šišenski moški in mešani zbor je nastopal z modernimi programi pri Ko slerju v dvorani in na vrtu, a z modernimi mašami tudi v cerkvi na Rožniku. Bujno kulturno življenje je plalo v Sp. Šiški po Inlcijatlvi pokojnikovi, zlasti še ko je ustanovil tudi spodnješišenskega Sokola. Obe društvi sta ga imenovali v priznanje zaslug za častnega člana. Kasneje je pomagal ustanoviti v Sp. Šiški Gasilno društvo, Posojilnico in podružnico sv. C. in M ter je bil Sp. Šiški pri vsaki novi ustanovi navdušen svetovalec. Malokdo med sedanjiH se Je za društveno delovanje toliko žrtvoval, kakor pokojnik, idealen, izumirajoč tip marljivega dru-štvenika. Malokdo je imel med nami tako udje čudovit spomin na dobo pred 70, 60 in 50 leti, kakor on, ki je znal do detajlov ponoviti besede, popisati dejanja, obleko in kretnje rodoljubk in rodoljubov, ki počiva, jo že davno v večnem snu. Bil je živa stara ljubljanska kronika im znal Je pripovedovati zelo zanimivo. Zal, da je zapisal le malo svojih spominov in jih je redkokdaj odlomkoma priobčil v »SI. Narodu«. Omenjam le njegove »Spominske črtice o razvoju Sokola ln telovadbe« (L 1911). Nekaj spominov je ostavil menda v rokopisu. Tudi rajnik je žel priznanje za svoje plo-dovito In skrajno nesebično kulturno delovanje od zorne mladosti do visoke starosti: bil je odlikovan z redom Sv. Save. Najvišja odlika pa mu je bila zavest, da so njegova društva vedno še čila ln delavna ter se ga spominjajo s hvaležnostjo. Eden njegovih nafkrasnejšlh dni, polnili zadoščenja, je bilo zadnje slavje ob Vse-sokolskem zletu v LhAljani, ko se je vozil z Talnim A. Hrenom ln P. Grasseffijem v povorki kot najstarejši slovenski Sokol. Starec orjak, vedno elastičnega sokolskega koraka in strumnega držanja Je dočakal skoro 88 let Še bi bil živel, da se ni slučajno prehladil v parni kopeli. Od 4. decembra m. 1. je ležal in težko se je ločil od življenja, ki ga Je ljubil. Naj mu ostane svetal spomin v knjigi našega naroda 1 Naj ga ne pozabijo njegova društva, ki Jim Je bil voditelj ln učitelj ter jim ostane neumrljiv vzgled nesebičnega samopožrtvovanjal Prezaposlenost mladine na meščanskih šolah V »Jutru« z dne 5. t m. kritikuie nekdo način pouka oa meščanskih šolah v Mariboru. Priznamo, da Je v dotičnlh izvajan!!^ mnogo resnice, a so vzlic temu potrebna primernega pojasnila. Predvsem ni točna trditev, da merodajni činiteljl ne izrečejo v tem pogledu odločne besede. Res Je, da je že šolska oblast opozorila uSteljstvo, naj ne preoblaga mladine z domačim delom. Tudi na zborih, ki Jih prireja organizacija, je bilo često poudarjamo pravo pedagoško stališče v tem vprašanju. Neumestna je trditev, da pedagogi le še razmišljajo o uvedbi novih predmetov. Ko bi se bdi pisec ie količkaj informiral o delu našega učiteljstva, bi ne bil zapisal takih besed. Slovenski del učiteljstva meščanskih šol je sestavil vzoren načrt ln ga tiskanega predložil šolski oblasti. Da pa nas prečanskih delavcev v Beogradu princlpijelno ne upoštevajo in preko nas izdajajo ničvredne načrte, ki izkazujejo poleg drugih vrlin 35 tedenskih ur za nekatere razrede, preko 30 pa za vse, temsu gotovo niso krivi pedagogi, pa bodi da so šli v pedagogijo iz poklica ali brez njega. Ko bi se javnost nekoliko bolj zanimala za šolska vprašanja, ki iih rešujejo politiki, bi se marsikaj razčistilo ali vsaj razumelo. Pisec se posebno obrača proti dekliškim meščanskim šolani. Ker so pa v Mariboru tri take, ki gotovo ne soglašajo popolnoma v postopanju z učenkami M bilo dobro povedati, katera je prava. Toda ne v javnem pavšalnem kritikovanjiu, ki ne bo v korist disciplini, spoštovanju učiteljstva in sodelovanja doma s šolo. Taki članki le širijo vrzel, ki po mnenju pisca zija med šolo in domom, ln prav občutno vplivajo na potrebno disciplino. Učiteljstvo često brez uspeha vabi roditelje v šolo. Poročanje je otežko-čeno. Meščanski šoli ne preskrbi šolska oblast niti potrebnih tiskovin, še dijaških knjižic nam ne dajo ln ne pustijo, da bi si jih preskibeli sami, ker so monopolizirane. Kolikor nas Je na meščanskih šolah, smo z malimi izjemami izvolili to delo gotovo zato, ker nas je veselilo ln ne radi plače, ki Je taka, da nam tudi v tem pogledu prednjačl Avstrija, ne samo v pedagogiki. Tudi učiteljstvo je preobloženo z delom. Pisec omenjenega članka gotovo ve, da mora učitelj meščanske šole poučevati šest tedenskih ur nad predpisanimi 22 urami in da dobi za tak prekomerni pouk 14 Din na uro. Gotovo pa ne ve, da že leto dni nismo dobili za Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, IZ: ob 15.: «Macbeth». Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja, 13.:'*ob 20.: «Pri lepi krčmarici». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Pondeljek, 14.: «Pegica mojega srca». B. Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: «Gobsek». C. Četrtek, 17.: «Pahljača ladv Windermere». D. Petek. 18.: Zaprto (generalka). Ljubljanska opera Sobota, 12.: «Cosi fan tutte». A. Nedelja, 13.: ob 15.: «Grofica Marica». Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv. Pondeljek, 14.: «Sevilski brivec». D. Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: «Ples v maskah». A. Gostuje g. Jelačin. Četrtek, 17.: Zaprto. Fetek, 18.: «Manon». E. Mariborsko gledališče Sobota, 12.: «Cigan baron». C. Nedelj«, 13.: ob 15.: «Orlov». Znižane ce* ne. Kuponi Ob 20.: «Veseli kmetič». Zntfaae cene. Kuponi. Nedelja ▼ mariborskem gledališču. V nedeljo, 13. t. m. sta v Mariboru dve gledališki predstavi: popoldne se uprizori opereta . petdejanskega filma bo pred» vajala ZKD tudi najnovejši film g. Badju» re «Izlet ua Triglav». Ta film je izredno lep in prikazuje orirodne krasote naših jjlanin. Vsem našim turistom in športni» kom priporočamo, da si <*-a ogledajo, saj bo vzbujal spomine na njih izlete in ture. Danes popoldne ob 1430 se vrši šolska predstava za dijaštvo in mladino z zniža» nimi cenami 2 L>in na vseh prostorih. Pred stave za ostalo publiko se vrše jutri do» poldne ob 9.30 in 11. uri. Vstopnice pre» skrbite pravočasno pri blagajni kina Ma» tiče. 1ШШШ MaM ie INDIAN PASTA za fievlje 75 a en sam poiskus stalna uporaba. Pred sodniki Mrzel januarski dan! Sneg je naletaval. Od Trnovca se je odtrgala veriga pogreb-cev, ki se je vila proti Sori. Mrazilo je. Od pogreba grede 60 se pogrebci razšli na vse strani. Največ črno oblečenih pogrebcev se je zbralo v sorski gostilni Med drugimi sta se znašla v krčmi tudi kmeta Janez in Milko. Janez je Milku očital star dolg. Milko je dejal, da ga bo poravnal. In res sta dolg poravnala. Med potjo, ko sta šla domov, sta ee jela pretepati in metati po snegu. Vstala sta oba bela kot dva snežena moža, iz поза jima je Ша kri. Radi lahke telesne poškodbe bo sedel Janez, ki je bolj udrihal, 3 dni, a Milko bo plačal 150 Din globe. • Emilija je bila zelo huda na uradnika Pilo. Pisala je uradu, pri katerem je služil in vprašala, zakaj ne vzamejo v službo druzega, ki je bolj potreben, češ da Pila samo postopa. Zdaj bo pa postopala 5 dni tudi gospodična Emilija; obsojena je bila namreč na petdnevni zapor. Sicer se je pa pritožila, češ da je manj zaslužila. Ravnatelj Dragotin iz Ljubljane je srečal lani svojo nekdanjo uslužbenko Micko. Vprašala ga je, zakaj jo je odslovil; ker on ni takoj odgovoril, je jela skakati okoli njega. Dragotin ji je tedaj odgovoril; pritisnil ji je namreč na levo tri, na desno tri. Pri tem ji ie odtrgal uhan in kri ji je tekla. Plačal bo 500 Din, pa uhane in zdravniško spričevalo. «Ti si smrkav otrok, kaj pa ti govoriš, tiho bodi!» tako je vpil zavirač RudolI nad Kristo, posestnika hčerko na Grosupljem, a njegova žena je pomagala in kričala: «Smr-kavka, tiho bodi!» Šlo je za neko dajatev v naturalijah tn Rudolf je prišel z ženo na Skedenj Kristinega očeta. «Smrkav otrok in smrkovka» staneta Rudolfa in ženo 100 Din. Otroci, ki hodijo v šolo se očuvajo prehlada, hripavosti in influence z uporabo ANACOT-PASTILA. Sokol Skupščina Gorenjske sokolske župe Na Svečnico se je vršila v kranjskem Narodnem domu redna letna skupščina Gorenjske sokolske župe, katere so se udeležila vsa vpisana društva razven Bohinja. V imenu starešinstva JSS se je udeležil zborovanja tajnik br. dr. Riko Fuks iz Ljubljane. Skupščino je vodil starosta br. dr. бе-inrou. Na dnevnem redu so bila večinoma poročila župnih funkcijonarjev. Iz obsežnega poročila tehničnega odbora, ki ga je podal načelnik br. Hrovat. je razvidno veliko ini-cijativno udejstvovanje tega odbora, ki pa na žalost ni mogel beležiti tudi primernih uspehov. Lepo zamišljena organizacija pred-njačkih tečajev pri raznih društvih »e namreč vsled vremenskih katastrof v preteklem letu ni mogla izvesti (Ziri, Gorenja vas, Železniki, Bohinj); zadovoljiv uspeh izkazuje le tečaj v škofji Loki. Slabo preizkušnjo sta naleteli pri društvih ideja peš&zJetov v naravo, posamič ali skupno s sosednimi društvi, enako misel telovadnih sestankov, ki bi bili za tehnično telovadno vzgojo in izpopolnitev telovadcev nadvse potrebni in važni. Kader kvalificiranih sodnikov za tekme, Jri šteje sedaj 40 članov in 14 članic, se je izkazal še kot premajhen. Župa je priredila v preteklem letu izlet članstva na Bled in izlet naraščajev v Škofjo Loko. Udeležba članstva iz GSZ na praškem vsesokol-skem zletu je bila častna, zlasti se je odlikovalo društvo z Jesenic. Tajniško poročilo je podal br. C v a r, blagajniško in matriško br. Ravnik. Prometa je bilo 83.355 Din; župa šteje 13 vpisanih društev ter 1959 članov in članic. Župni nadzornik br. S u S n i k je grajal zlasti ne-zanimanje starejših članov za aktivno udejstvovanje v sokolskih organizacijah. Zanimivo je poročilo predsednika zdravniškega odseka br. dr. de G 1 e r i a. Odsek je posvetil veliko važnost preiskavi telovadečih oseb. V Kranju je bilo zdravniško preiskanih 136 oseb (izvršil preiskavo dr. de Gle-ria), v Stražišču 3, v Mojstrani 23, na Jesenicah 119, na Koroški Beli 47 (pri zadnjih treh društvih dr. Kogoj), na Bledu 36 (dr. de Gleria), v Radovljici 87, v Škofji Loki 117 (d. Rant), v Gorenji vasi 11 in v Zireh 34 (dr. M. Gregorič), skupno 703 oeebe. Prirejenih je bilo 13 zdravniških predavanj. Br. dr. K u š č e r je poročal o «Vestniku GSŽ» inbr. dr. Obersnel o delu manjšinskega odseka. Savezni tajnik br. dr. F u k s je izročil skupščini pozdrave starešinstva JSS ter omenjal v izvajanjih delo saveza in podal smernice za bodoče delo z večjimi uspehi. Po daljši debati o vprašanju župne^a Vestnika se je sprejel sklep, da se ukine izdajanje lastnega glasila. Letošnji župni izlêt je določen na 12. junija v Kranju, naraščaj-ski pa v Bohinju. Pri volitvah je bil izvoljen za starosto br. Janko Saiovic (Kranj) za načelnika br. Fran Ažman. za I. postarœto Dolenc F. (škofja Loka), za II. podstarosto Osvalil (Jesenice), za III. podstarosto Jakob Spi-car (Radovljica), za tajnika Cvar, za blagajnika dr. êemrou, za zapisnikarja Joža Češenj, za matrikarja Bogomir Deu, za o I-bornika inž. Emmer, za predsednika zdravniškega odseka dr. de Gleria, manjšinskega odseka dr. Obersnel, prosvetnega odseka br. dr. Simon Dolar (vsi iz Kranja), za pregle-dovalca Dolenc ml. (škofja Loka) in Žabkar (Tržič), za delegate na glavno skupščino JSS Ažman, Dolenc, Osvald in Sajovic. Po poročilih funkcijonarjev in razpoloženja delegatov je upati, da bo v gorenjski župi zavel duh, ki bo dvignil prapor sokolskega dela in misli zopet na potrebne vi- Sokolstvo Ljubljane in obolire! Preminul je naš brat Franc Drenik. eden naših najstarejših bratov, ki je stal ob zibelki našega Sokolstva ter je bil soustanovitelj, prvi praporščak in nato starosta «Južneg;; Sokola». Vsa ljubljanska in okoliška sokol-ska društva poživljamo, da se udeleže po-t greba v kar največjem številu. Pogreb se vrši v nedeljo, 13. t. m. ob 2. popoldne. Zbirališče članstva ob pol 2., pol ure pred pogrebom, pred Narodnim domom. Članstvo v kroju. Zdravo! Mladinski odsek Sokola 1. priredi v ue-deljo, dne 13. februarja ob 3. popoldne v veliki dvorani na Taboru tekmo dečkov. Tekmovalo bo okoli 60 dečkov v višjem in nižjem oddelku, in sicer na orodju, prostih vajah, raznih skokih, plezanju in najmlajši še v teku skozi ovire. Sodniške funkcije bo izvršil društveni prednjaški zbor. Najboljši tekmovalci obeh oddelkov dobe spominske diplome. Vabijo se starši in prijatelji naše mladine, da si ogledajo napredek in uspehe naše mladine. Vhod samo z južne, glavne strani. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! J. N. A. D. „JADRAN" VIL Slovanski več danes v soboto na TABORU Pri akademiji sodelujejo: gdč. Žaludova, ga. Thierry-Kavcnikova in gosp.JCnittl. 247b Domače vesti * Upokojitve v železniški službi. V področju direkcije državnih železnic so trajno upokojen! UTadnild: Ivan Konič Josip Mevlja, Ignacij Eržen, Valentin Traorpui, Rok Dobovšek, Anton Sekolec, Henrik Vo-dička, RMiard Terpin in Rudoli Miiller, Slavec Franc, Sch-warz Anton. * Napredovanje v sodni službi. V sodni službi so napredovali: sodnik pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici Štefan Vodo-šek v 4. skupino I. kategorije; sodnik pri-okrožnem sodišču v Mariboru Josip Vel-nar in sodnik pri okrajnem sodišču v Litij! Jcsrp Troje pa v 5. skupino I. kategorije. * Novi srezkl šolski nadzorniki. Imenovani so za srezke šolske nadzornike: za ljubljansko okolico g. Miroslav Pretnar, za Kamnik g. Gustav Lukežič, za Črnomelj g. Ciril Vizjak, za Mursko Soboto g. Gustav Čižek, za Konjice g. Božidar Gselman, za Celje g. Rihard Pestevšek — Za upravitelje osnovnih šol so imenovani: v Mostah Janko Grad. v Dolnji vasi g. Mirko Ko-sin; za veroučitelja v Ljubljani Fran šmid In Feliks Tavčar. * Razpisana službena mesta. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto pisarniškega uradnika, pri okrajnih sodiščih v Črnomlju in Kočevju pa istotako mesti pisarniških uradnikov. Prav tako se odda vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa. * Imenovanja v zdravniški službi. Z odlokom ministra za narodno zdravje so imenovani: dr Valentin Vari za zdravnika pri zdravilišču v Topolščici, dr. Franjo Pavlič za zdravnika pri splošni bolnici v Mariboru ln dr. Štefan Kovač za zdravnika-pri-pravnfka pri splošni bolnici v Ljubljani. * Mednarodni zračni promet preko Jugoslavije. Dne 15. februarja se otvori mednarodna zračna linija Pariz-Praga-Dunaj-Za-greb-Beograd-Carigrad. Proga bo otvorje-na za potniški in poštni promet. * Dr. H. Tnma predava v Zagrebu. Dne 18 februarja bo znani turist odvetnik dr. Henrik Tu/na na ljudski univerzi v Zagrebu predaval o planinstvu. Predavanje bodo pojasnjevale diapozitivne sKke Iz naših slovenskih planin. V zagrebških turističnih krogih vlada za to predavanje veliko zanimanje. * Osebna vest Prejeli smo: Razni listi so prinesli vest, da sem izbrisan iz imenika Zdravnike zbornice za Slovenijo brez drugega dodatka. To izgleda kakor da bi bil izgubil pravico zdravniške prakse!? Stvar je ta: Jaz ordiniram pozimi 2—3 mesece v Dubrovniku, 9—10 mesecev pa v Sloveniji. Zdravniška zbornica za Dubrovnik v Sarajevu je zahtevala, da se v to evrho izbrišem v Ljubljani in vpišem v Sarajevu, kar ie zbornica v LJubljani dovolila V enem kraju sme zdravnik OTdinirati; dokler sem v Sloveniji tu in dokler sem v Dubrovniku pa tam. — Dr. Karol Pečnik, zdravnik za pljučne bolezni na gori Janina, občina Sečovo, p. Rog. Slatina. Sedaj v Dubrovniku, Pile 66. ' Jovan Cvijlč In koroški plebiscit. Na spominski proslavi za pokojnim velikim srbskim učenjakom Jovanom Cvijičem, katero je priredilo jug. akad. društvo »Sloga« na Dunaju, je navedel pokojnikov zdravnik dr. Besarovič zanimiv dogodek, ki priča o veliki ljubezni pokojnika do uje-dinjene domovine. Cvijič, ki je po prevratu proučeval etnografske razmere v slovenskem delu Koroške, se je razlil žolč od žalosti, ko je zvedel, da je izpadel koroški plebiscit za našo državno neugodno in to tem bolj, ker je on odločno nasvetoval naši driavi, naj doseže odgoditev oziroma preložitev plebiscita. + Smrtna kosa. Včeraj smo prinesli v našem listu sliko rodbine Ferd. Dečmana, mesarja in gostilničarja v Celju, ki ga je usoda obdarovala s 16. otrokom, ki je doživel redko odlikovanje, da je bil njegovemu najmlajšemu otroku krstni boter Nj. Vel. kralj Aleksander. Radost z otroki bogato obdarovanih, a vkljub temu srečnih stari-šev je pa trajala le kratko. Ob času, ko je bila slika za naš list še v tisku, !e dva in pol meseca stara hčerka Marija ostavila nenadoma in za vedno svoje sta riše, ki so sicer v skromnih razmerah zrli s ponosom na svojo najmlajšo deklico. Otroka pokopljejo danes, dne 12. t. m. pop. na celjskem okoliškem pokopališču. Žalujoči rodbini naše sožalje. * Smrt dobrega češkega prijatelja. Pred nekaj dnevi je umrl v Pragi ministrski svetnik in obrtni nadzornik v p. ing. Jan Šan-trtček. Bi! je vnet Slovan, značajen mož, ki ni skrival svojega prepričanja niti v najhujših letih vojne na Dunaju, kjer je služboval od 1. 1914 do prevrata. Po prevratu je bi! na 'astno željo premeščen v Prago k ministrstvu za socijalno skrbstvo. Do svoje premestitve na Dunaj je bil kakih 10 let v Ljubljani. Med slovensko druiTho je bil zelo znan in prilj-ubljen posebno kot vnet turist, vesel družabnik, v svoji stroki pa izvrsten mož. Pa tudi slovenski podeželski ljudje so ga poznali po njegovih inšpekcijah in marsikdo starejših Slovencev, ki ga je poznal bližje, bo vzdihnil nad izgubo takega moža. Blag mu spomin! * Ravnatelj Amat Škerlj t. V Ootni vasi pri Novem mestu je umrl v četrtek zvečer z. Amat Skerl!. gimnazijski direktor. Pokojnik je bi! odličen šolnik tn velik prijatelj mladine, ki je izgubila z nlim svojega najboljšega vzgojitelja. Bil je odločno naprednega prepričanja. Za svoje zashige je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Pogreb bo daaes ob 3. popoldne b Gotne vasi na pokopališče v Šmihelu. Bodi odličnemu šolniku ohranjen svetal spomin, težko prizadetim naše Iskreno sožalle. * Pokop rudarja-Jam. upravnika Jarosla-va Špičke na pokopališče v Skalah se je vršil ob ogromni udeležbi do 3000 ljudi, ki je z nemo veličastnostjo vsaj nekoliko ublažila splošno žalost povodom tragične nezgode pokojnika. Pred hišo žalosti so zapeli pevci Velenjskega pevskega društva pokojniku tako ljubo pesem »Vigred se povrne« in orosile so ee oči pogrebcem, saj je ledena roka smrti tako naglo zamorila v srcu velikega ljubitelja narave komaj rahle predslutnje bližnje pomladi. Žalni sprevod je otvorila Rud. godba, katere napredka »e je pokojni tako veselil. Sledilo je Sokolstvo SaJeške in Savinjske doline z praporama, gasilno društvo Velenje, množica rudarjev z zastavo ter dolg niz krasnih vencev. Ob krsti rudarji to Sokoli. Ko so jo spustili v jamo, se je tožeče, kot svinčen v»dih, oglasila s premogovnika sirena, njena tožba se je združila z bolestjo sorodnikov ln prijateljev. Vse je ihtelo, ko je pokojniku spregovoril v slovo direktor rudnika inž. Močnik, slaveč uspehe pokojnikovega dela, njegov značaj kot kremen, njegovo golobje srce. V pretresljivih besedah sta se od nesrečne žrtve usodnih podzemskih sil poslovila šef računovodstva A. K urnik imenom stanovskih tovarišev in prijateljev ter br. Miloš Voik imenom Sok. društva v Šoštanju. Sprevoda so se udeležili odlični predstavniki rud. stanu, načelnik inž. VL Lipold, predstojnik Okroi. rud urada v Ljubljani in Celju nadsvetnik inž. Pehani, univ. prof. inž. Gostiša, ravnatelj drž. rud. šole v Celju inž. Plzâk s svojimi gojenci, ki so nežno okrasili še odprti grob z zelenjem in belo-rdeče-črnimi cvetkami v znak udanosti, ljubezni In sofalja, Inž. Azrinski iz Ljubi je števtlno odposlans.tvo drž. rudni ka Zabukovca z dlrekt-^Jjjr" inž. F. Šinkovcem, inž. V. £ч«л do'jo ie Vrdnika ter mnogobrojnimi prijatelji in znanci iz Šaleške in Savinjske doline. — Med petjem na-grobnice so se nagnile nad grobom zastave: sokolske iz Žalca in Mozirja, belo-modro-rdeče, govoreče o spoštovanju, uda-nosti in ljubezni umrlemu vzor-narodniaku. ter rudarska, črno-zelena, v nado preostalim. da preraste temnino groba sveže zelenje — upi na srečno svidenje nad zvezdami Nepozabni! Naj Ti ne moti sladkega sna pod holmcem žvenket rovnic in krampov Tvojih rudarjev, naj Ti bo ta žvenket pesem železna vsa, pesem trdega dela, čegar žrtev si postal tudi sam, zvest težkemu rudarskemu poklicu do zadnjega dihljaja ... Poslednji »Na srečo!« — Rud. nameščenci Velenje. * Reorganizacija »Slov. plan. društva«. Iz planinskih krogov nam pišejo: Ze pred leti se je v okrilju SPD pojavil pokret, da( bi se društvo reorganiziralo v toliko, da bi se ustanovil kot vrhovni društveni or-gar centralni odbor, v katerem bi bile zastopane tudi podružnice. To težnjo sta zlasti zastopali Savinjska in Mariborska podružnica. Med tema podružnicama in osred njim odborom so se že predlanskim pričela pogajanja glede preosnove SPD v smislu zahtev podružnic v mariborski oblasti. Ta pogajanja so se lani nadaljevala in se tudi, kakor čujemo, uspešno zaključila. Na letošnjem občnem zboru, ki bo meseca marca ali aprila, bo osrednji odbor predlagal spremembo pravil v smislu zaključenega sporazuma. S tem bodo izravnana vsa nesoglasja, ki sô se v zadnjih letih pojavila med osrednjim odborom in nekaterimi podružnicami, kar bo samo v korist organizaciji sami. ♦ Shod hišnih posestnikov Iz Brežic In okolice se vrši danes dne 12. t m. ob 8. zvečer v restavraciji Kern (Adamus). Poroča zvezni predsednik g. Ivan Frelich iz Ljubljane o raznih stanovskih zadevah, zlasti o postopanju po novem stanovanjskem zakonu. ♦ Na drž. kmetijski šoli v št Jurju ob juž. žel. se vrši dne 7. in 8. marca dvodnevni praktični in teoretični tečaj za cepljenje in precenjevanje sadnega drevja. Tečaj se začne prvi dan ob 8.30 drugi dan ob 8. uri. Prenočišče brezplačno, za celodnevno prehrano pa plača vsak Din 10. Kdor Ima naj prinese cepilni nož s .seboj, želeti je, da se tečaja udeleže poleg kmetskih fantov tudi učitelji. Dne 14. in 15. marca se vrši mle-karsko-sirarski tečaj pod istimi pogoji. Po želji in potrebi se lahko podaljša potem na tri dni. Namenjen je zlasti kmetskim fan-tom in dekletom iz živinorejskih krajev Spodje Štajerske, kjer je primerno vpora-bifci mleko za napravo masla in domačega *>(trapistovskega) sira. Dne 11. In 12. aprila bo po vrtnarski tečaj tudi pod gornjimi pogoji za pridelovanje zelenjadnic in ureditev domačega vrta. Primerno bi bilo, da se ga udeleže poleg kmetskih fantov in deklet zlasti učiteljice. Za vsak tečaj naj se ude-ležniki prijavijo po dopisnici, da ve uprava razpolagati s prenočišči, na odgovor pa n! potrebno čakati. • V obvestilo. Po Sloveniji potuje neki »Porst« in nabira posebno okoli koroškfh roiakov prispevke za tiskovni sklad »Koroškega Slovenca«. Ker nima dotični niti od uprave Usta «Koroški Slovenec», kj takih pooblastil v Inozemstvu sploh ne izdaja, kakor tudi ne od Jugoslovenske Matice nobenega pooblastila, opozarjamo vse narodne kroge, da mu ne nasedajo io se darujejo nttesar. * »Misa Jug oslarija« gre v Berlin. Kakor poročajo iz Berlina, se je direkcija »Fa-nameta« glede копкителсе lepotic v Evropi končnoveljavno odločHa, da pokliče v Berlin »miss Jugoslavijo« (gospodično Šte-fico Vidačič) in »miss Polonijo« (gospodično Anielo Bogucko). kjer bosta začasno angažirani kot filmski igralki. Naslov »miss Europa« dobi ona izmed omenjenih lepotic, kS se bo bolje kvalificirala za film. Gospodična Vidačič odpotuje prihodnji teden v Berlin. * »Jugoslovenski Pokret«, Sst jugoslovenske akademske omladine, ki stopa sedaj v drugo leto svojega obstanka, priobčuje v svoji zadnji številki poleg pestre rubrike »Študentski Glasnik, še socijalni, gospodarski in umetniški pregled ter tri članke, izmed katerih je najvažnejši Jovan Mirkovi-čev »Jugoslovenstvo u budučnosti«. List izhaja vsakega 5. in 20. v mesecu in stane 40 dinarjev na leta Naročnina naj se pošilja na upravo v Beograd, Bitoljska ulica št 2-1П. * »Planinski Vestnlk« št. 2. ima to-le vsebino: Dr. J. C. Oblak: Hoja na »Maturino špicoc. — P. Krpe!j: Za božič na Kanin. J. Goričar: Nova plezalna smeT na Mrzlo goro. — Vjekœlav Cvetiiič: IvaaJska noč na Kunra. — Obzor in društvene veatl: Ant. Mikuš — sedemdesetletnica rojstva (Fr. Kocbek). Pregled poseta planinskih koč SPD (L. Sparhakl). — O. gozdnih poteh in stezah okoli Idrije (Jos. Zazula). Priložena je slika pobočja šije (skupina črne prsti) v bakrotlsku. »Planinski Vestnik« je mesečnik In stane 40 Din na leto. Naj bi ne bilo nobenega slovenskega turista, ki bi ne bil naročnik tega našega planlnarskega glasila. PLEŠ ™ v slovanskih nošah dne 24 t m v „Unionu*. * Naš parobrod ponesrečil. Glasom radlo-brzojavne vesti, ki je predvčerajšnjim prispela v Dubrovnik, se je parobrod »Izabra-ni«, last Račičeve plovitbe vsled morskega ciklona ponesrečil. Ladja se je potopila, posadka pa je bila rešena. * Avtotaksi le izvoščki. Obratovanje novih avtotaksov v Zagrebu ni ostalo brez vpliva na cene izvoščkov in ostalih avtotaksov. Izvoščki so že sklenili, da zniiajo cene ter uvedejo kot multiplikator 10, dočim je bil muKiplikator doslej 14. Tudi taksame-ter se pri izvoščkih izpremeni na ta način, da bo takoj pokazal ceno vožnje v dinarjih. * Velika špijonska afera v Kragujevcu. V pirotehničnem zavodu v Kragujevcu so prišli na sled veliki špijonski organizaciji, k; je bila v službi neke neprijateljske dT-žave. Aretirani so trije Rusi, dva nemška inžemjerja in dva fotografa. Sodišče prve stopnje v Kragujevcu je odobrilo ukrep policije. * Rika Papo obsojena na 7 let Ječe. Pred včerajšnjim pozno zvečer je bUa v Splitu končana sodna Obravnava proti Riki Papo in Risti Konstatinoviču, ki sta bila obtožena. da sta umorila in oropala vdovo Jele-no Čeh. Po večdnevni obravnavi je sodišče upoštevajoč njeno abnormalno duševno stanje, obsodilo Riko Papo na sedem let težke ječe, soobtoženega Risto Konstatlno-viča pa je oprostilo od obtožbe. Papo je obsodbo poslušala apatično. Pred sodiščem ie bila zbrana množica nad 2000 oseb. * Verski spor v Stenievcu. Verski spor med rimokatoliki in starokatolikl zaradi župnika v Stenjevcu je dobil svoj epMog. Na srezkem poglavarstvu v Zagrebu sta bila predvčerajšnjim starokatoliška svečenika Dnkovič in Kalogjera obsojena vsak na 1000 dinarjev globe, ker sta vdrla v katoliška cerkev v Stenjevcu ter opravila v njej službo božjo po starokatoliškem obredu. * Potres v Mostariu. V Mostariu so se v zadnjih dneh čutili trije močni potresni sunki. Ker pa so biil sunki kratki, niso napravil; mnogo škode. * Smrtna obsot&a v Novem Sadu. V Adi pri Novem Sadu je meseca maja leta 1919 ključavničar Štefan Kusak ubil svojega trinajstletnega sina Iz prvega zakona. Zločinu so šele Ian«ko jesen prišl! na sled in sicer vsled ovadbe njegove prve žene. Okrožno sodišče v Subotici je Kusaka obsodilo na dosmrtno ječo, apelacijsko sodišče v Novem Sadu pa ga je predvčerajšnjim obsodilo na smrt * Calderara шПо za britje je v kakovosti neprekosljlvo. 60 čE ŽELITE pravilno plesati charleston, pridite danes v brezplačni tečaj, ki ga da« jeta prima balerina ia ravnatelj ba» leta glaaovitega berlinskega Eden» pavillon« pri vseh predstavah vele» filma Madaàe si ne želi DECE Elitni Kino Matica Dane» zadu|i oan vesela pusioiovina Ljubko dekle po opereti „Oaa SOss« MSdel" od Lej Steina. - V gUvnh vlogah imogen Robertson, Niis Asther, Paul Heidemaa in Hdnny Keir.wald. Predstave ob 4., po' 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL lz Ljubljane u— Novi intendant ljubljanskega gledališča. Kakor javljajo iz Beograda je imenovan za upravnika Narodnega gledališča y Ljubljani kandidat ljubljanskih radikalov ai tajnik mestne organizacije NRS arirttekt g. Rado Kregar. n_ Imenovanje v šolski shižbU Na prvo deško osnovno šolo na Ledini v Ljubljani je imenovan za kontraktualnega učitelja g. Alojzij Hreščak, svojedobno učitelj v Sežani na Krasu. u— Koncert v spomin 100. obletnice smrti enega največjih glasbenih velikanov vseh časov in narodov Ludovika Beethovna se vrši v torek, dne 15 februarja ob 20. zvečer v Pilharmonični dvorani. Na sporedu so 3 Beethovnovi komorni kvarteti, katere fzvaia Ševčikov komorni kvartet Iz Prage. Tekom meseca oktobra lanskega leta je izvajal Ševčikov komorni kvanet v praški Smetanovi dvorani 17 najpomembnejših' Beethovnovih kvartetov v petih zaporednih komornih večerih in to z največjim usipehom. ševčikov komorni kvartet je priznan kot najboljši komorni kvartet ki prireja stalno svoje koncerte v vseh kTajîh sveta. Ljubljančanom so ljubi znanci, saj so že kaj pogostokrat nudili našemu občinstvu najrdealnejfci umetniški užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni 3017 u— Slovanski večer. Danes priredi Jugo-siovensko napredno akademsko društvo »Jadran« svoj tradicijonelni Slovanski večer, združen z akademijo in plesom. Vabimo brate Čehe, da se udeieže te prireditve, ki je edina prireditev v tem letu, na kaicri se bodo sešli najodličnejši zastopniki naše slovanske družbe v Ljubljani. Jadra-nov »Slovanski večer« se vrši pod pçfcro-viteljstvom ge. dr. Baltičeve, Kaiafatoviče-ve, dr. Tavčarjeve in častnega dam*kega komiteja. Na akademiji sodelujejo najodličnejši člani opere. Spored akademije je sledeči: Dvofak: Arija Rusalke, b) Smetana: Arija Barče iz Poljuba. Poje gdč- žaludova 2.) Arija Lenskega iz Onjegina. b) Hatze »Da sam bogat«. Poje g. KnittL 3.) Koejovšč Pod pendžeri. b) Hatze:4 »Rob«. Poje gospa ТНегту-Kavčnikova. Paviljon jestvin je opremila gospodična J. Zemljanova. Iz prijaznosti bodo v paviljonu sodelovale gojen-ke Gospodinjske šole v Ljubljani, naše narodne dame pa bodo postregle z irborno kapljico in izvrstnimi prigrizki. Danes zvečer bo na Taboru zbrana najelitnejša ljubljanska družba. POD NAJVIŠJIM POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L BO V SREDO 16» П. 1927» L REPREZENTANČNI PLES SLUSATEUEV LJUBLJ. UNIVERZE Vstop le proti vabilu. — Vstopnina za osebo 40 Din, rodbinska 80 Din, za akademike 10 Din. u— Predavanje v društvu »Soča«. Danes predava v Ljubljanskem dvoru g. dT. Jos. C. Oblak o svolih »Spominih ln vtisih s PO-ta po Nemčiji«. Ime predavatelja jamči, da se obeta zopet izreden užitek in posebna zabava. Vstop je vsakemu prost Začetek ob pol 9. zvečer. K aktualnemu predmetu vabimo vse čiane in prijatelje društva. u— Češkoslovenska obec v LJubljani Danes zvečer v »Zvezdi« bogat program kino-f'Hmskih poučnih slik. 226 u— Iz obrtniških krogov se nam poroča, da pride danes na II. veliki obrtniški ples v Kazino vse zavedno obrtništvo s svojimi dtužlnami. da se razvedri v animirani prijateljski družbi. n— Kraljica cvetlic v Ljubljani se bo volila danes na П. velikem obrtniškem plesu v Kazini. Tri renomirane ljubljanske tvrdke so dale krasna darila. n— Savez trezvene mladeži. Danes ob 16-30 se vrši kurz iz alkoholnega vprašanja v Akad. kolegiju za nižješolce. Ob 17.30 pa se polagajo izpiti iz alkoholnega vprašanja. Po kurzu širša odborova seja. u— Spolne bolezni. Prosvetni odsek Del. zbornice priredi v pondeljek 14. februarja ob pol & zvečer v veliki dvorani Mestnega dema predavanje o spolnih boleznih. Predavanje S4>remlja tozadevni film v 2. dejanjih. Predaval bo g. dr. Vrtovec. Vstopnina Dm 1. u— Kegljačem, družbi ali kkbu je na razpolago kegljišče gostilne pri »Periesu« v Prešernovi ulici in sicer ob četrtkih in petkih zvečer. Ostali dnevi so zasedeni. Izborna vina in jedila vedno na razpolago. 231 o— Komite natakarjev, hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev v Ljubljani set zahvaljuje vsem hotelirjem, gostilničarjem, kavarnarjem, trgovcem te obrtnikom, ter vsem udeležencem VIII. valčko-vega plesa za cenjeni poset. — Vesel<čni komite. 229 o— Finančna kontrola v LJubljani priredi danes dne 12. februarja 1927 y Mestnem demu svojo prvo plesno veselico. Pričetek ob 8. uri zvečer. 217 o— Policijske prijave. Od četrtka na petek »o Mi prijavljeni poHctf sledeči slučaji: 1 prestopek nedostojnega vedenja. 1 poškodba tuje lastnine, 2 prestopka razgrajanja, 2 prestopka pasjega kontumaca in 4 prestopki cesmega policijskega reda. Aretacije so bi'e izvršene 4 in sicer: 3 radi beračenja in 1 radi prepovedanega povTatka. u— Originalnost maske prekaša vsak luksus, zlasti pa Se pri otroški maškerad:. Na lanski otroški maškeradi Atene je posebno ugajal ljubki klovn, katerega je mamica sešila s štirih karirastih kuhinjskih brisač. Kosajte se, kdo razume pripraviti i malimi stroški in dobro voljo mnogo veselja svoji družinici! Na svidenje pri »Pred pustni otroški čajanki« dne 27. t m. popoldne. Legitimacije * Ortopedskem zavodu Mladika od 4. do pol 6. 22S u_ Ples v slovanskih narodnih nošah dne 24. t m. v Unionu. Da dobe posetnik: tega večera čim lepši utrs, se bo aranžirali povorka slovanskih narodnih noš in želimo, da bi bilo zastopanih čim več. Obračamo se zato na občinstvo po deželi, da blagovoli vsak, ki ima narodno nošo in se želi udeležiti plesa, prijaviti svojo udeležbo in svoj natančen naslov najkasneje do 18. t. jl Dobro bi bilo, da obenem omeni, v kai noši misli priti To potrebujemo radi aranžmaja In da lahko še takoj odpošljemo vabilo. Posebno opozarjamo na to naše učitelj-stvo po deželi. Pismene prijave naj »e pošljejo na tajništvo »Ženskega mestnega odbora Jadranske Straže« v Ljubljani, Kolodvorska ul. 34-L o— Opozorilo javnosti! Glede prvega reprezentančnega plesa še vedno niso odstranjene neprilike, ki so nastale v*led prekratkega časa za brezhibno ureditev organizacijskega materijala. Tako so eni dobili po dve vabiH. drugi zopet nobenega; vsi na; blagovolijo oprostiti Kdor pa vabila ni do-bH, naj se obrne na tajnika Kmeta, Gledališka ulica 2n afl na najbližjega znanega mu akademika. o— Akademski Uob za Društvo Narodov vabi vse v Ljubljani bivajoče člane na današnje predavanje ob 17. na univerzi Poročal bo član glavnega sekretarijau D. N. g-Gjoka Po-povič. u— Poskušen vlom. V mesnico mesarja Janka Zevnika v Sp šiškl je skušal vlomiti te dni ponoči neznan svedrovec, kl se je hotel oskrbeti z večjo količino mesa. Bržkone pa je slutil v lokata tudi denar. Njegov namen pa se mu nI posrečil kajti med »delom« ga je presenetil stražnik. Id je čul ropot, svedrovec pa je vendar našel še dovolj časa. da se je aretaciji tzmaknfl In si pomagal z begom v temno noč. u— Šipe pobijajo. Nekateri razgrajati imajo posebno veselje in velikanski užitek ako se jim posreči razbiti par šip. Tako so neznani storilci potrfii te dni ponoči več šip v oknih delavnice Franceta Uršiča na Medvedovi cesti, dalje tri šipe v oknih pisarne družbe «Arbor» na Dunajski cesti, v četrtek ponoči pa je nekdo VTge! te kamen v spalno sobo Antona čuka v Hrenovi ulici št 17, ko je popreje razbil tri šipe. u— Akt maščevanja. Neverjetno zlobcost si je dovolil v noči na četrtek, neznan zločinec. V hlevu posestnika Franca Scagnet-tija je zasadil v zadnjo de*no nogo še mlade kobile nož ln prereza! živali kite pod kolenom. Oospodar je opazH poškodbo šele naslednjega dne dopoldne ta odpeljal živa: k živinozdravniku. Surovi čin ie zagreši' baje neki hlapec, ki je svoječasno služI! pri hiši in ki ga sedaj išče policija. u— Saharin sta prodajali. V petek dopoldne je stražnik na Vodnikovem trgu zalotil dve ženski, ki sta lovili kmetice ш druge ženske po trgu in jima ponujale v nakup vtihotapljen saharin. Pri preiskavi njenih košar so našli finančni organi pozneje n2d 2 kg vtihotapljenega saharina. Are-tovanki sta bili po zaslišanju izročeni so sodiSču. Iz Maribora a— 25 letnica Pavla Rasbergerja je mariborsko gledališče proslavilo v četrtek s častnim priznanjem igralcu Ratbergerju, ki je nastopil ob tej priliki v opereti »Cigan baron« kot Kalman. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Pred predstavo "je siavljencu v îepem govoru če&tital gledališki intendant dr. Brenčič, lz Ljubljane Je prispel čestitat g. Danilo, v imenu mariborskih igralcev pa je spregovoril iskreno g. Železnik. Slavljenec je prejel venec ln častna darila. Opereta je lepo uspela. Posebno hvalo sta že;a zopet Peter Burja in gdč. Kocuvanova. Ugajali pa so tud! ostali kot Urvalek. Oskanski, Lubejeva. Zakrajško-va, Bratuš, Zamsjčeva, Hrastovič, ki je na-štu-diral pies In pa slavljenec režiser operete g. Raeberger. Poleg igralcev je mora! na oder tudi kapelnik g. AndTo Mitrovič. Težišče mariborskega gledališča se je zadnji Čas popolnoma nagnilo na opereto. a— Zopet detonacije. Včeraj ie bilo sredi noči slišati ponovno močne detonacije. Naj-silnejša je bila pri stanovanja načelnika železniške kurilnice Inž. Doîkovskega, kateremu sta popokali dve šipi na stanovanju v Koseškega ulici. Drugo eksplozijo je bilo slišati v LajtersbeTgn pri hfSf yto-skega trgovca VoOerja. bil DotkonU je bii nedavno od neznancev pretepen in je kmalu nato vtoži'1 prošnjo za upokojitev. Kdo je povzročil detonacije, še ni znano. u— Iz tajne seje mariborskega občinskega sveta. Najprej so prišle na vrsto osebne zadeve uradništva in irsiužbenstva mestne občine. Potrdila se je na zahtevo vpokoji-tev blagajniškega ravnatelja g. Boltavzar-ja, ki ima že predpisanih 35 let službe; izrekla se mu je za njegovo vzorno poslovanje zahvala občinskega sveta. Ugodilo ee je nekaterim prošnjam za odpis prirast-karine in večje uporabe vode. Znižale so se kiavniške pristojbine in določile tudi po sporazumu s Falsko elektrarno cene za električno razsvetljavo velekonsumen-tom. Zaprošeni mestni del hladilnice se pod ponujenimi pogoji ni oddal tvrdki Matheis, Suppanz in drug; sklepanje o novih napravah v mestni plinarni, da bi se čimbolj zvišali njeni dohodki, se je odgodilo v svrho novih informacij. Končno so se obravnavale prošnje za sprejem v občinsko zvezo- a— Obrtno gibanje. V mesecu januarju je izdal mariborski mestni magistrat 16 obrtnih pravic, izbrisal pa 13. Med novimi obrtnimi pravicami je med dragim dvoje delikatesnih trgovin, trgovina z alkoholnimi pijačami na debelo, izdelovanje kemikalij dr. Leona Scheichenbaueria in biro za fcančno-ko.nisMske in finančno-poslovne transakcije g. Maksa Hermana. Tudi prodajalca morskih rib »mo dobili še enega. Izbrisana pa je posredovalnica služb v Šolski ulici, komisija z zlatnino in dragulji tn nekaj raztrth drobnih obrti. a— Podpore za brezposelne ie občinski svet na zadnji seji nekoliko reguliral. Po novem pravilniku bodo dobili kvalificirani delavci večjo podporo in sfcer. Din 15 na dan. In tudi delavci iz okolice bodo deležni podpore, če so bili zaposleni v mestu. a— Za okrevališče na morju bo občina nakupila stavbeni prostor v izmeri okrog 20.000 m* pri Kraljeviči ali Omlšlju. Maribor bo stopil v dogovor z ostalimi avtonom nhni mesti, s Ptujem. Celjem in Ljubljano, k! bodo nosila procentuatae strofike po številu prebivalstva. Okrevališče le namenjeno slabotni deci, ne pa za kake posebne bolezni ta bo otvorjeno celo leto. a— Mariborski starinarlL Trgovina s starino očividno v mestu dobro uspeva. V četrtek je podelil občinski svet zopet dve takšni koncesiji, tako da ima Maribor sedaj že deset koncesijoniiranih starinarjev. a— Izvoščkl te modernizirajo. Občinski svet je podelil na zadnji seH izvoščkoma Kerčekn in Kavranu obrtno pravico za av-totakao. Prevažanje t konji torej tudi v Mariboru pojema. a— »Napredek« v Mariboru priredi v nedeljo, dne 13. L m. v Narodnem domu akademijo, na kateri nastopilo člani z recitacijami in petjem. Sodeluje dijaški orkester. Vstop imajo člani ta povabljenci. a— Akademija napredne trgovske in obrt ne mladine v Mariboru. Društvo je priredilo dne 2. t m. v mali dvorani Narodnega doma svojo prvo letošnjo akademijo v vpri-zoritvijo veseloigre enodejanke »Poglavje I Ш.. in №.,« Naravnost presenetila nie je btscenaclja. Tudi vioge so bile precej dobro razdeljene. KoilnsM (g. Pavletič) je bii i zboren. Društveni tamburaškl zbor je zatiral par lepih • komadov In pokazal zelo lep napredek. Iz Celja e— Občni zbor Savinjske podružnice SPD se vrši danes zvečer ob osmih v restavracijskih prostorih Celjskega doma. Vsi planinci se pozivajo, da se ga udeležijo ponoštevtlno! e— Za prvorodno porotno zasedanje v letu 1927 so hnenovani pri okrožnem sodišču v Celju za predsednika dvorni svemfk in predsednik okrožnega sodišča g. dr. Josip Kotnik, za njegove namestnike pa višja sodna svetnika dr. Frlderfk Bračič in dr. Ivan Premschak ter dežetaosodni svetnik Valentin Levlčnik. Kakor čujemo, nI dosedaj še nobenega porotnega slučaja in je upati, da bode prvo porotno zasedanje odpadlo. e— Streljačka družina v CeUu Ima svoj redni letni občni zbor v pondeljek 14. t m. ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih Celjskega doma. e— Kino v Celju. Kino Oaberje ima na programu danes v soboto in jutri v nedeljo dramo v 6. dejanjih »Opatova ljubica« (Manon Lescaut). V glavnih vlogah Lya de Putti ien Vladimir Gajdarov. _ V pondeljek ta torek predvaja zanimiv in podučen film tz življenja rastlinstva. Čudež cvetlic«. Mestni kino ima na programu francoski film »Ničevo« (Drama v podmornici). V glavnih vlogah Lifian Hall Davis, Suzy Vemon ta Caries Vanel. Iz Kranja r— Napad nemških mojstrov na sloveru ske delavce. Naše mesto stoji te dni pod čudnim vtisom boja, ki se doigrava v tkal» niči «Jugočeške». Nemški mojstri so napo« vedali boj domačemu delavstvu in so je pričeli šikanirati na najrazličnejše načine. Roj se je pričel še pred decembrom, ko so gotovi nemški mojstri z intrigami prepre» čili praznovanje narodnega praznika, 1. de» ctmbra, katerega je tukajšnje delavstvo še vsako leto praznovalo. Po tem prazniku dalje se je pričela gonja proti članom po« družnice Narodno strokovne zveze. Član« stvo te edine narodne strokovne organiza« cije se strahuje z odpustom, ako se ne od« reče organizacije in svojega strokovnega lista «Nove Pravde». Boj se je te dni Se poostril, ker je nemški obratovodja pre« mestil pred tkalko, ki je doslej opravljala posel nadzornice strojev, k delu za etro« jem in jo s tem degradiral. To ji je bila kazen radi njene narodne zavednosti. Pred« tkalko je najbrže zadela ta kazen tudi ra« di tega, ker je kot odbornica Kola jugo« slovenskih sestara pobirala pri članicah v tovami med pavzo članarino Tudi to se ji je zabranilo pod pretvezo, da agitira za strokovno organizacijo, kar da je nedo» pustno. Narodno strokovna zveza je takoj podvzela vse korake, da se narodno zaved« no delavstvo zaščiti proti nemškim Soviniz» mom, ki se pod krinko Čehoslovakov po« skušajo vgnezditi v našo kranjsko metro» polo. Zadevo ima sedaj v rokah ljubljen« ska inšpekcija dela in minister za socialno politiko, ki je tudi obveščen o nasilnosti tujcev. Narodno strokovna zveza bo šla v tem boju do skrajnosti in je prepričana, da jo bo vsa narodno zavedna javnost pod pirala. r— Sokol ski oder v Stražišču vprizori danes ob 8. zvečer in v nedeljo 13. t. m. ob 4. popoldne J. Hartley«Mannersova ve« ■eloigro v 3. dejanjih «Peg, srček moj». Pri sobotni predstavi sodeluje prvič doma« č' «Tamburaški zbor», v nedeljo pa iz pri» jaznosti «Tamburaški zbor «Edinosti» iz Kranja. — Zdravo! 223 r— Plesni venček v Narodnem domu. Nocoj ob pol 21. uri zaključi kranjska Edi» nost v veliki dvorani Narodnega doma svojo plesno šolo s plesnim venčkom. Na programu je plesna tekma. Sodeluje Jazz« band iz Ljubljane. Iz Trbovelj {— Tombolski odsek gasilskega društva v Trbovljah je pričel v polnem obsegu de» Iovati. Razstava glavnih dobitkov, ki so prelepi, bo že prihodnji mesec. Tombola je določena na dan 29. maja. Srečke so po» vsod na prodaj po 2 Din. t— «S'ovenievoï poročanje. «Slovenec» prinaša v zadnjem času prav pridno poro» či'a, ki jih je «Jutro» imelo vsaj že teden dni poprej Tako n. pr. o deložaciji rudar» ekih rodbin in o izbruhu tifusa. Kadar pa ne poroča za «Jutrom», poroča laži, ki jih mora pod pretnjo tožbe preklicati. Sem spada zadeva občinskega nameščenca Be» liharja, o katerem je «Slovenec» poročal, da je odpuščen iz službe. In mnogo hujša zadeva uradnika Brttovske skladnice g Re» ži-na in ostalih uradnikov te korporacije, o katerih je «Slovenec» pisal, da so si dali izplačati mastne nagrade, kar more priti ne dnevni red skupščine Bratovske sklad» niee. Mislimo, da je s tem dovoljno oevet» l..ena «točnost» «Slovenčevih» poročil, na katero se «Slovenec» tako rad in ob vsaki priliki sklicuje. t— Gripa v Hrastniku. V Hrastniku je obolelo na gripi precejšnje Število rudar» jev in . ostalega prebivalstva. t— Geološki Izvedenec prof. Seidl ee je mudil v Hrastniku radi ponovnega pregle» da zemljišča, kupljenega za novo šolsko poslopje. t— Cbčnl zbor Rdečega kriza v Trbov Ijah se bo vršil v nedeljo 27. t m. ob 3. popoldne v trboveljski Soli. m\ onstran ironie p— Na gradu Orehku je umrl g. Edvard Dolenc v v= oki starosti 82 let Naj počiva v miru I p— Nova dovoljenja za trgovine v Tr> stu te i e bodo več izdajala. Tako je ekle« nila tržaška občinska komisija v svoji zad« nji seji. Slično namerava komisija pošto» pat' tudi v slučaju prehoda obstoječih tr« fovin od ene osebe na drugo. Izjeme bo» o le v Izrednih slučajih. Po mnenju ko» trisije je raznovrstnih trgovin v Trstu mnogo preveč. p— Nesreča na planinah. Dva fanta iz Ljubina. Graparjev ir Rutarjev, sta Sla na planino pogledat, kako je s hlevi. Zvečer se nista vrnila. To je vznemirilo njune do« mače, ki so ju končno Sli iskat Po dolgem trudu 90 naSli oba Fanta mrtva. Utrgal se je bil plaz. ki je potegnil oba v dolina Pišeta se Anton in Ivan Kavčič. p— Nečuveno trpinčenje idrijskih nu darskih vpokojencev. L.ta pretečejo. pred» no dobijo vpokojenci svojo mesefnino v redu. Gledt zastankov pokojnine romajo akti od urada do urada. reSitve pa ni no» hene. Pri izplačevanju pokojnine «o naata« le strelne težkoče. Vsak vpokojenee mora imeti vsak mesec od občinskega urada po» trdilo, da je še živ. S tem potrdilom in a pokojninsko knjižico dvigne na poStnem Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 11. februarja 1927 Vf SI na barometra 308.8 m Kraj Cas g IM U n. Of « L. s kovanja 03 « H i9 7. I 714' — iS-'/ 7) Ljubljana 8. 7/4-3 -74 79 (dvorec) . . . 14. 771-i 24 70 21. 77 "8 -0'2 6« Maribor , . . 7 4 l -4-0 (■5 Zagreb 73 2 0-0 81 Beograd . . . 8. 770-7 -2-0 v3 Sarajevo . . . 7 2 1 -50 8< Skoplje .... •6/-4 3-0 56 Dubrovnik . . 50 37 Split ..... 7 68 3 4-0 5S Praha..... 776 8 -8-0 Smer vetra Ir brzine -netrl1 E^OJ j'1'по S 0.5 NE 0.5 NW 1J NE 1.5 NW U mirno NW 5 E 0.5 WSW U S 1J o C o v Katowicah. «Vossische Z e i t u n p se v te j zadevi obrača tudi proti nemški vladi in ji očita, da je zadnje čase jela spajati napol politična vprašanja z zgolj gospodarskimi, kar se je doslej še vedno izkazalo za kvarno. V interesu ogromne večine nemškega naroda, čeprav morda ne gotovih gospodarskih skupin, pa tudi v poljskem interesu je, da se začeta pogajanja, ki se e presledki vlečejo že dobri dve leti, vendar enkrat končajo. Varšava, 11. februarja, (be.) Včeraj je ratificiral sejm poljsko - nemški obmejni dogovor, nemško - poljsko železniško pogodbo, razsodiščno pogodbo z Avstrijo, Švedsko in Dansko, kakor tudi mednarodno konvencijo glede uiporabe opija. Trgovinski minister Kwiatkovsky je izjavil, da je Poljska pripravljena končati tarifno vojno z Nemčijo, ako ta uzadovolji nemškim zahtevam. Berlin, 11. februarja, g. Spor med Nemčijo in Poljsko se je tako poostril, da je računati z možnostjo prekinjenja pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe in konvencije o naseljevanju obojestranskih državljanov na ozemlju druge pogodbenice. V tukajšnjih političnih krogih so glede razmerja do Poljske zelo skeptični. Vlada čaka na poročilo svojega varšavskega poslanika Rauscherja. ki je interveniral pri poljskem kabinetu zastran izgona nemških državljanov iz Gornje ëleziie, nakar bo zavzela svoje definitivno stališče do spora. S poučene strani se čuje, da bo vlada prekinila nadali-na pogajanja, ako Poliska nemudoma ne odgovori, da ostavi nadaljni izgon nemških državljanov s svojega ozemlja. Wolffov urad objavlja nastopni komuni-ké: Kakor pišejo listi, niso resnične poljske vesti, po katerih se stališči obeh vlad glede pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe približujeta. Tendenca poljske delegacije je, kakor vse kaže, da doseže z Nemčijo trgovinsko pogodbo, ki ne bi upoštevala interesov nemškega uvoza. Agentura pravi nadalje, da je nemška vlada vložila pri mednarodnem sodišču v flaagu novo tožbo proti Poljski zaradi tvornic dušika v Chorzowu. Nemčija prosi sodišče v tej tožbi, naj razsodi, da mora poljska vlada izplačati nemškim lastnikom tega podjetja odškodnino v znesku 75 milijonov zlatih mark. Varšava, 11. februarja, g. Javnost se intenzivno bavi s sporom z Nemčijo zaradi trgovinskih pogajanj, ki so prišla v opasnost, da jih nemška vlada prekine. cK u r j e r P o r a n n y> pravi, da je prekinjen je teh pogajanj prvi čin nove nemške vlade v zunanji politiki. Ugotoviti je treba, da 6e je postopanje dr. Stresemanna v par mesecih temeljito spremenilo. Nemški zunanji minister ni več oni koncilijantni in uvidevni državnik, ki je podpisal locarnski pakt in Je dobil Noblovo mirovno nagrado. Vse kaže, da danes ni šef nemške vlade več dr. Marx, ampak grof Westarp. Nemčija je v začetku nove hohenzollernske dobe v svoji povojni politiki. Oficijozna brzojavna agentura* pojasnjuje zadevo štirih železniških uradnikov, o katerih toliko razpravlja nemško časopisje. Tem železničarjem je lanskega aprila dovolila poljska vlada, da ostanejo na svojih mestih do konca leta 1926., nakar se morajo definitivno izseliti zaradi splošne brezposelnosti na Poljskem. To stališče je potrdila tudi gornješleška železniška družba v Dombro-wi. V zadevi teh štirih Nemcev nikakor ne gre za izgon iz Poljske, ampak le za odklonitev podaljšanja bivanja. Ta zadeva se je tudi temeljito pojasnila nemškemu poslaništvu v Varšavi. Zakaj se Nemčija v tej stvari tako razburja, je tem manj razumljivo, ker vendar nemška oblastva enako postopajo s poljskimi državljani, ki že dolgo M prebivajo v Nemčiji. Poljska želi urediti vprašanje naseljevanja Nemcev v liberalnem duhu, kakor je to navada v zapadnoevrop-skih državah. Ako se v tem pogledu ne more sporazumeti z Nemčijo, je pač vzrok v tem, da je iijena delegacija zadnje čase popolnoma spremenila svoje postopanje. London, U. februarja, g. tT i m e s> pravijo, da vidi nemška vlada v zadevi štirih uradnikov pri gornješleški privatni železnici le povod za zavlačevanje pogajanj s Poljsko. Vse kaže, da hoče Nemčija s svojo taktiko le izsiliti gotove koncesije glede poljskega koridorja. Anglija pozorno zasleduje to stvar in ne odobrava načina, kako poetopa Nemčija pri gospodarskih pogajanjih s Poljsko. Ni dobro znamenje za novo nemško vlado, ki je komaj prišla na krmilo, da preti s prekinjenjem gospodarskih pogajanj s sosedno državo. List vidi v tem postopanju pomanjkanje odkritosrčnosti in dobre volje nemškega kabineta. Zunaniepolitična debata v Pragi V zunanjepolitičnem odboru praške zbornice se je pričela debata o zadnjem ekspozeju dr. Beneša. g. Praga, 10. februarja. V zunanjem odboru zbornice se je začela velika debata v odgovoru na eks-poze, ki ga je pred kratkim podal minister dr. Beneš odboru. Najprej je nastopil komunist Kreibich, ki je dejal, da je dandanes položaj na Madžarskem bolj resen kakor kdaj prej in da je v resnici Mala antanta mnogo šibkejša, kakor je bila doslej. Po njegovem mnenju je čudno, da doslej še ni nobena država protestirala pri Društvu narodov proti postopanju Anglije na Kitajskem. Govornik je vprašal dr. Beneša, zakaj Češkoslovaška doslej še ni razmišljala o priznanju kantonske vlade. Glede notranje politike je rekel, da je važno, da so nemške stranke pristale na nameravane upravne reforme v'Pod-karpatski Rusiji, ker so se s tem odrekle samoodločbi nemških manjšin. Končno je naglašal, da je sedanje razmerje Češkoslovaške do Rusije nevzdržno. Prihodnji govornik, poslanec češkoslovaške ljudske stranke Svetlik, je obžaloval, da češkoslovaško novinstvo ne posveča zunanje-političnlm vprašanjem toliko pozornosti kot drugod. Razmerje do Nemčije je po njenem vstopu v Društvo narodov popolnoma drugačno. To velja tudi za Madžarsko. Mala antanta bi morala stremeti za sporazumom z italijanskim fašizmom in ruskim komunizmom. Italijanski fašizem nastopa z angleškim imperializmom roko v roki, ruski komunizem pa nastopa ofenzivno proti vsem antant-nim državam. Govornik je potem naglašal, da je obstoj češkoslovaške demokracije odvisen od obstoja evropske demokracije. Češkoslovaška ostaja za vsako ceno zvesta zaveznica Jugoslavije, ki je njene parlamentarne zastopnike sprejela s tako bratsko prisrčnostjo, da Čehoslo-vaki tega ne bodo mogli pozabiti. Pogodba zvestobe se ta mesec znova potrdi z vrnitvijo poseta jugoslovenskih poslancev češkoslovaškim tovarišem. Ta obisk bo nov zunanji dokaz, da sta obe slovanski državi zvesti zaveznici. Glede sovjetov je dejal poslanec Svetlik, da je njegova stranka priznala Rusijo le iz gospodarskih razlogov. V interesu vse Evrope je, da stopi v gospodarske stike s to veliko državo. Naloga Male antante je, da dela na ohranitvi miru In stanja v srednji Evropi in da podpira stremljenje po splošni razorožitvi. Vendar mora biti narod na vse pripravljen, zlasti ker dandanes še vedno ni miru in reda na svetu. Ako bi prišla ta nezaželjena stremljenja na površje, bi se kmalu pokazalo, kako potrebna je vojska Češkoslovaški. V zunanji politiki mora država podpirati vsa stremljenja po ohranitvi miru. Kar se tiče Vatikana, je dejal govornik, da se kurija skrbno izogiba vsakemu vplivanju na politične stranke, tudi ako stoje na katoliškem programu. Vatikan strogo loči cerkev in politične s'tranke, da ne bi kdo delal cerkve odgovorne za njeno postopanje in odločitve. V interesu Češkoslovaške je, da obnovi diplomatske odnošaje z Vatikanom. Njegova stranka odobrava stališče dr. Beneša, ki je proti kulturnemu boju in proti radikalni ločitvi cerkve in države. Na Češkoslovaškem ni mogoča taka ločitev kakor na Francoskem. Ločitev bi bila mogoča le, ako katoličani ne bi bili politično organizirani. Demokracija naj uredi razmerje med cerkvijo in državo tako, da bo sodelovanje obeh v interesu splošnosti. Ljudska stranka odobrava politiko dr. Beneša, ki je v praksi oportunistična, ker spada Češkoslovaška pač med male države. Sprava v cerkveno-političnih zadevah more le koristiti republiki, ki ne potrebuje ničesar drugega kot notranjepolitični mir. Nova vladna večina kaže, da ima trdno voljo, da uredi razmerje do Vatikana. Govornikova stranka je pripravljena podpirati zunanjega ministra v njegovem stremljenju po zaščiti države. Nemški socijalni demokrat dr. Szech je rekel, da ga ekspoze zunanjega ministra ne zadovoljuje. V zunanji politiki se mora država približati Nemčiji in Avstriji, zlasti iz gospodarskih razlogov. Češkoslovaška zunanja politika je kriva sedanjega razvoja razmer na Madžarskem. Društvo narodov ne more zagotoviti svetovnega miru, ker je pač zveza kapitalistov in imperijali-stov, kar najbolje dokazuje kitajsko vprašanje. Nemški nacijonalec Kallina je nepo-voljno kritiziral zunanjo politiko vlade, ki skuša zadrževati združitev Avstrije z Nemčijo. Združitev se trajno ne bo dala preprečiti. » Praga, 11. februarja, s. Vlada bo na prihodnji seji predložila zakonski osnutek o obrambni dolžnosti. Predvidoma t>o dosedanja 18 mesečna vojaška službena doba ostala še dve leti v veljavi. Iz živ Hidroplani v podmornicah Doslej so se v ameriških Zedinjenih državah, v Angliji, Franciji in Italiji poskušali lo v enosedežnih hidroplanih. Pred kratkim pa so v Franciji zgTadili dvosedežni hidroplan, ki ga bodo montirali v podmornico. Aparat, kojega sliko prinašamo, ima 140 konjskih sil. „Gold" in „Spécial" so najfinejše vrste holandskega kakao»a «VAN KASTER» 2 Starosta angleških strojevodij Angleški naročniki radia poslušajo lahko te dni predavanje staroste angleških strojevodij, Williama Rowseja. Mož opisuje muke svojega poklica. Star je danes 63 let in je v službi železniške družbe «Great Western Rail-way». Od leta 1894. je prevozil s svojo lokomotivo približno 1 milijon angleških milj. Zadnjih deset let vozi Rowse lokomotive Cornish-Riviera ekspresa. S temi vlaki je prevozil kakih 50 tisoč angleških milj. Vožnja na tej progi je dolga 226 milj in na vsej progi ni niti ene postaje. Razume se, da zahtevajo angleške železniške družbe od svojih strojevodij veliko natančnost. Rowse se je vedno držal predpisov in ni bilo primere, da bi zamudil več nego pet minut. Njegove lokomotive vozijo mestoma z brzino 163 km na uro. Rowse pa ne pripoveduje poslušalcem v radiu samo koliko je prevozil odkar je strojevodja. Ohranil si je tudi 'nekaj humorja in rad vplete v svoje predavanje kako zanimivo anekdoto. Tako je med angleškim občinstvom zelo priljubljena dogodivščina, kako je rešil svojega kurjača. Bilo je pozimi, v ranili jutranjih urah. Pritiskal je hud mraz. Rowse bi bil moral baš zavoziti v predor, od katerega so visele debele ledene sveče. Takrat se je kurjač nagnil skozi oklep lokomotive in nesreča je hotela, da se je v istem času odlomila ledena sveča ter padla nanj. Mož se je onesvestil in zgrudil na tla. Rowse je bil v veliki zadregi. Poleg tega, da je moral sam kuriti parni kotel v lokomotivi, je moral kurjača oblivati z vodo, da je prišel k zavesti, in obvezati njegove rane. Vendar se je vožnja iztekla srečno. Vlak je prispe! na cilj brez zamude, Rowse je oddal kurjača v zdravniško oskrbo in oddr-dral z lokomotivo naprej v zimsko noč. Rocco, italijanski minister pravde. Jubilej gumba Letos poteka sto let. odkar je prišel gumb v promet kot industrijski izdelek. L. 1827. je namreč Američan Samuel Williston izumil stroj, ki je omogočal produkcijo gumbov v veliki množini. Stroj je bil v prvi izdaji precej primitiven in je.mogel izdelovati samo kovinske gumbe. Staremu dotedanjemu gumbu iz roženine je začela trda presti; rokodelci, kj so živeli nekaj časa od 'te obrti, so se morali lotiti dobičkanos-nejšega posla. Razume se pa, da so bili že tedaj v uporabi tudi srebrni in zlati gumbi, katere so izdelovali podobarji in zlatarji. Zlati in srebrni gumbi so bili dragoceni izdelki in so se v rodbini podedovali od očeta na sina ali od matere na hčer. Prišli pa so kmalu iz mode. Našel se je neki Danec, ki mu je prišlo na um, da se sambi iz lesa lahko prevleče- jo s suknom. Njegova misel je zmagala z bliskovito naglico. Potem je prišel neki Francoz, ki je našel pripraven način za izdelovanje roženih gumbov na stroju; in slednjič se je izkazal v tej obrti tudi Anglež, ki je «izumil» gumb iz porcelana. Steklene gumbe pa so začeli najprej izdelovati na Češkem. Pozneje so se pojavila za gumbe razna nadomestila, o katerih se je časih zdelo, da bodo prevladala ter izrinila gumb s trga. Na koncu koncev pa je gumb le obdržal svojo veljavo in slavo in letos slavi celo stoletnico svojega rojstva v industrijskih obratih. Odškodnina posredovalca za zakon Pred dvema letoma se je oglasil pri Dryju, posredovalcu za zakonske zveze, francoski državni uradnik Paillard ter ga je prosil, naj mu preskrbi primerno nevesto. Dry se je potrudil, da bi klijenta zadovoljil, preskrbel mu je več mladih damic, izmed katerih si je Paillard izbral najprimernejšo ter jo res vzel za ženo. Paillard in Dry sta se dogovorila, da prejme posredovalec takoj ko bo imelo njegovo posredovanje uspeh in bo zakon sklenjen, tritisoč frankov odškodnine kot nagrado za njegovo uspešno delo. Svatba se je vršila, kakor je bila napovedana, in med svati je sedel tudi gospod Dry, katerega je povabil na obed srečni zakonec. Z zadovoljstvom ii je Dry mel roke, češ, zdaj mi je zaslužek zagotovljen, treba bo le podrezati pri Paillardu, pa se bo mošnjiček zopet malo zredil, л mošnjiček je ostal suh. Kajti svatba je minila, Paillard je šel s svojo ženo na poročno potovanje in ko se je vrnil v Pariz, se je kazal napram Dryju zelo neprijaznega kljub temu, da je živel z ženo _ v srečnem zakonu. Kaj se hoče — Dryju ni preostalo slednjič nič drugega nego pritožba na sodišče. Vzel si je zagovornika v osebi pariškega advokata Juliena Martina, ki je tirjal Paillarda za obetanih 3000 frankov. Denarja pa ni hotelo biti od nikoder. Tako je bila razpisana javna razprava. Udeležila sta se je osebno tožitelj in toženec, oba v zavesti, da bosta stvar dobila. Paillard se je sprva držal zelo zmagoslavno. Najel si je odvetnika, ki mu je natrosil, da bo dobil proces on, ker so sodišča v sličnih slučajih že ponovno dala prav tožencu. Od- škodnina za posredovanje v zakonskih zadevah se namreč smatra med Francoz: za amoralno, čeprav jo morda izvrši koncesijonirana posredovalnica. Pravda pa se je iztekla drugače. Dočim sta advokata tožitelja in toženca pledirala vsak za svojega klijenta, sc je z odločilno besedo oglasil državni pravdnik. Razsodil je v imenu francoske republike: 1.) da je imel g. Dry pri posredovanju poštene namene, ki so se tudi dobro obnesli; 2.) da je terjatev tc/.enca upravičena, o čemer priča tudi dokument, ki ga jc podpisal g. Paillard; in 3.) da ima g. Dry pravico do odškodnine, katero mu mora Paillard plačati ter zraven še poravnati sodne in za-govorniške stroške. Vsi, ki iščete v teni predpustu posredovalcev za zakon — pozor na to razsodbo! John Miles, angleški podanik, rodom iz Singapura, jc v Parizu izvabil neki ženski dragocene Stra« divariusove gosli in jih prodal za 100.000 frankov. Bil je obsojen na 6 mesecev ječe in na povrnite v denarja. Smrt po 30. operaciji V Londonu je te dni preminula 55-letna Elizabeta Shrive, ki je v svojem življenju 30 krat ležala na operacijski mizi. Dvakrat so jo zdravniki že proglasili za mrtvo, toda obakrat se je zgodilo čudo. da je odprla oči, pogledala in zopet oživela. Smrt je nastopila šele po 30. operaciji, toda ker so zdravnik; bili obveščeni o njeni. trdoživosti v prejšnjem življenju, so se bali, da se tudi sedaj ne nahaja v kataleptičnem stanju, in so ji prerezali žilo na zapestju, ter šele potem dovolili pokop. Prvi primer «vstajanja od mrtvih« se je odigral pri pokojnici pred 30 leti. Gospo Shrive so že položili v rakev in so jo nesli v mrtvašnico. Naenkrat se eden izmed pogrebcev spotakne in pade. Padla je seveda tudi rakev in kakor v pravljici je vstala ženska od mrtvih. Dve leti pozneje se je ta slučaj ponovil. dasi v nekoliko izpremenjenih okoliščinah. Žensko so položili na mrtvaški oder, toda ona se ie zavedla baš ko so prižigali mrtvaške sveče. Razume se, da je bilo radi teh dveh primerov zdravnikom zelo neprijetno. Vsak se je ba! proglasiti žensko za mrtvo in šele sedaj, ko so jo definitivno odpravili na drugi svet, so si oddahnili. Ogromno število elitnih obiskovalcev je najboljši Јокаг sijajnega uspeha včerajšnje premijere najlepšega filma sezije 19_'7 28: Madame si ne leli dece Izvrstna salonska veselo, igra, polna šale in sme-od začetka do konca. 1'rekrasne najnovejše ra/» kušne toalete. — Bogata oprema. — Sijajna reži: ia. — Izvanredna igra. S a j lepši in najboljši IIARRY>LIEDKE'FILM. l'ri vseh predstavah da-jeta originalni pouk v pravilnem charlestonu YVETTE tn ROBERT prima balerina in ro\': etelj baleta glasovitega t.dcnpaviljona» v Beri linu.) Cene nezvišane! — Harry Liedtke sta v tej imenitni in nad vse uspeli šaloigri nedosegljiva. — Hitite, da ne zamudite ter si preskrbite vstopnico v predprodaji, ker je interes za ta kolosalni film ogromen. Elitni [Ont.' Matica, najuglednejši kino v Ljubljani Tel 124 îiaria Corda Dopisi JESENICE. Občni zbor krajevne organi-jadJe SDS se bo vršil v nedeljo, dne 13. februarja popoldne ob 14 iiri v restavraciji »Mesar«. Prepričani smo, da se občnega zbora udeletH vsak odločen in zanesljiv član. Odbor. VlC. Dne 13. t m. ob 16. gostuje dramatični odsek Narodno-strokovne zveze Vlč-Olince-Rožna dolina na sokolskem odru na Igu z dvema enodejankama in to: »Tri maske« in »Priljudni komisar«. Dell sta dobro naštudlranl, zato priporočamo poset tudi našim Viča nom. Obenem opozarjamo Ba »Maskerado na morju«, ld se vrši V soboto 19. svečana ob 8. url zvečer v gostilni »Amerika« na CHincah. STUDENEC-ia V nedeljo, dne 13. t m. nas posetl zopet na sokolskem odru ob 4 popoldne priljubljeni dramatični odsek Narodno-strokovne zveze Vič-Olince-Rožna dolina z enodejanko »Tri maske« in komedijo »Priljudni komisar«, polno humorja. Nikomur ne bo žal, če si ogleda mlade igralce, ki požrtvovalno delujejo ne samo na strokovnem polju, temveč tudi na kulturnem. Več glede cen in predprodaje «topole Je razvidno na letakih. ZALOG PRI LJUBLJANI. »Čitalnica« ima svoj 4 redni občni zbor -v nedeljo, dne 13. t. m. ob 1430 v dvorani g. Požarja z običajnim dnevnim redom. Dolžnost zavednih članov Je, da se ga udelesže točno eb določeni uri, da zvedo, kako je društvo delovalo (n napredovalo. 224 BOROVNICA. V nedelio, 6. februarja Je privabil družabni večer Sokola rekordno število obiskovalcev, ki so vsi zapustili so-fcotsko dvorano Izredno zadovoljni. Po bur- ki »če sta dva«, ki so Jo dobro podali domači člani, so iz prijaznosti nastopili gostje z Viča, znani pri nas že iz prošlega leta, ln sprejeti z največjim priznanjem pri vsaki točki izbranega programa od navdušenih gledalcev. Gostom bratska hvala I — Dne. 20. februarja priredi sokolsko društvo telovadno akademijo s pestrim sporedom, dne 27. t. m pa vsakoletno maskerado, ld Je Jako priljubljena prireditev med Bo-rovničani. — Vabimo! 4 VIČ. Na občnem zboru Gasilnega društva na Viču se Je sklenilo, da se sezida nov Gasilni dom na GUncah ln se je že izvolil pripravljalni odbor, ki se bavi z predpripravami. Danes se vrši pri županstvu anketa za zgradbo železniškega postajališča na Viču. Govori se tudi, da napreduje akcija za napeljavo električne cestne železnice na VIČ. RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori v nedelio, dne 13. t m. ob 19.30 priljubljeno burko »Španska muha.« 231 MOJSTRANA. Na obč zboru Sokola v Mojstrani so bili izvotteni sledeči bratje in sestre: Josip Zupan, lesni trgovec, starosta; Gregor Klančnik, župan, podstaro-sta; Podrekar Franc, ključavničar, načelnik; Baštolc Stanka, načelnica; Osenk Fr., ključavničar, prosvetar; Serajnik Joško, upr. šole, tainik; MIha Lavtlžar, posestnik, blagajnik; Franc Rabič, Janko Dernič, Iv. Jalen in Mina Rabič kot odborniki. V novi odbor so prišli torej starefšl preisktrše-ni bratje, ki bodo s sodelovanjem mlajših ponovno dvignili Sokola do nek dani e veljave. Pripomniti moramo, da je Sokol v Mojstrani vsled povodnjl hudo prizadet ker mu Je pobesnela voda porušila skoro docela komaj popravljeni društveni dom. Z zaupanjem zremo tord na delo in se nadejamo, da bomo drugo leto v boljšem položaju. Zdravo! NOVO MESTO. Na koncertu, ld ga priredi nocoj tukajšnja strelja&a družina, bo izvajala godba Dravske divizije sledeče točke : 1). Narodna himna. 2) Beethoven: Uvertura »Prometejeva stvarstva«. 3) Smetana: Fantazija Iz opere »Pobub«. 4) Bach-Oounod: Ave Maria. 5) Sedlačck: »Beograd u noči«. 6) Kahnan: Potpouri iz operete »Grofica Marica«. Rezervnim oficirjem Je v smislu odloka komandanta vojnega okrnga dovoljeno, udeležiti se prireditve v vojaški obleki. Koncert se za£ne točno ob 8. zvečer v Narodnem doma. MIRNA PEČ. Kljub vsem poskusom ne more pri nas uspevati nobeno društvo. Samo prostovoljno gasilno društvo ie najde v časi s svojim klicem »Na pomoči« odriva pri ljudeh. Tako Je s svojim številnim članstvom pod vodstvom poveljnika J. Zupančiča priredilo na Svečn4co veselico, ld je bila dobro obiskana la Je пЛгао potekla. V nedeljo, dne 6. t m. pa Je vprizorilo Igro »Lovski tat«, dramo v 5. delanjih. Nastopili so v igri sami domači pod vodstvom nčltelk Dr. Vončine ta so posamezne vloge dobro rešili. Dokaz, da to, kar človeka veseli, dobro naredi. Oče Hrast (g. Oogniavec) se Je v svoji maski nadvse dobro kretal na odra, tako tudi njegova hči Cilka (gdč. Anica Rupenova) In Jevšar (g. J. Krevs), Id Je bil po nedolžnem obdolžen umora Enako tudi dragi. Kljub slabim gmotnim razmeram Je bilo precej čistega dobička, ld Je namenjen za nabavo novih brtzgalnih cevi. Lepo, brezstrankarsko Je ognjegaško društvo, pripravljeno pomagati v sili vsakemu, zato se odzovtte tudi v nadalje našemu klica: »Na pomoči« DRAVOQRAD-ME2A. Pevski zbor Sokola Je priredil dne 2. februarja pod vodstvom nadučitelja g. Krlžmana iz Št Jan-ža dobro uspeli pevski večer. Najlepši točki sta bili »Čolničku« In »Jaz bi rad rdečih rož«. Zadnja se je na splošno željo ponovila. Obče priznanje Je žel tudi br. Kemperle s svojim solospevom »Mornar«, želeti bi bilo, da bi se slične prireditve večkrat vršile. Sokol opozarja že danes, da priredi na pustni torek svojo vsakoletno maskerado BRASLOVČE. Plesni krožek Braslovče priredi svoj zaključni venček v vseh prostorih gostilne Rôssner v nedeljo 20. februarja ob 7. zvečer. Svira dobro znani Jazz-band Iz Vranskega. Za dobro izbr: spored poskrbi odbor. 23-' POLJČANE. Na Svetnico je Imela Čitalnica v hotelu g. Baumanna prvo letošnjo prireditev, ld Je Imela popoln uspeh. Koncertne točke so Uudem očlvidno zelo ugaiaie. Poleg celotnega orkestra so nastopili tudi solisti. Burno in živahno je bila pozdravljena posebno soproga zdravnika dr. Hronovskega, ki Je odigrala svoj klavirski solo res brezhibno. Odlikoval se Je tndl »trlo«, sestavljen iz gosli, čela in klavtrja. Id Je to pot prvič nastopil in nas presenetil t svojim ljubkim izvajanjem. Vse te točke so bile naš tudi rane pod vodstvom zdravnika dr. Hronovskega, ki je že! .zasluženo pohvalo. Program je bil pester in ljudstvu primerno izbran. Poleg tega je nastopil tudi pevski zbor, ki Je ponovno pokazal, da je v dobrih rokah. Iz-nenadil nas Je zopet s par prav lepimi novimi komadi, ki so Jih naši pevci prav dobTo zapeli. Ljudstvo je bilo vzradošče-no nad lepim petjem ln je naravnost uživalo. Vsepovsod si čul pohvalo In prizna- nje, kar bodi spodbuda za nadaljnje delovanje to napredek. Po oficijelnem programu je sledila prosta zabava in ples. Vrtelo se le mlado in staro ln bi se še boli, ako hi bilo malo več prostora. Zato naj pridejo vsi, ki se zadnjič niso dovolj na-plesali, dne 19. t m. na našo maskerado, ki se bo vršila na prelepo mesečno noč. Bo zabavno, veselo in poceni. Izjava Obtoženca Anton in Frančiška Rožič iz» javljata, da nimata nobenega vzroka oči« tati zas. obtožitelju ali njega rodbini ne» poštenih dejanj glede konzumnega društva v Šoštanju, prosita zasebnega obtožitelja t& odpuščanje glede vseh v obtožbi nave« denih žalitev, dovolita, da se ta izjava na njiju stroške objavi v dnevniku «Jutru» in tedniku «Delavska politika» ter plačata vse dosedaj narasle stroške kazenskega pošto« 230 ANTON in FRANČIŠKA BOŽIČ Šoštanj panja. nafbolffo, najtrpaineJSč, zato hajcenejfe Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Dta 5*—» Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Dta 1-—, Najmanjši saaeak Dta RS0I0-AVT0 baterne itd., prvovrstni fsbrikat Dobavitelji aa vojsko in w omarico »» ШГ MARIBOR Strossmayerie ra ul ca 3 Društvo prijateljev humanist gimnazije ima duaa. iS. februarja ob % S. popoldne a» Ш. drl ginmasiji » Ljubljani (pri-Uičje) svoj redni občni «bor — Med dragim bomo obravnavali t odi vprašanje o nadaljnem 6sku Wleethaler-jevtga slovarja. Olanl in prijatelji drujtva vljudno T»blj«eL — Odbor. 4538 Galoše popravlja parna «al Ljubljana. vulkaaisacija Skalar, ' Wm«V« Meta 11 12 TU>u4t Pletilja И ti a« naučila plestt aa Kroj, IU« proti piailla. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Želim naučiti» 4465 Akademik lnštrulra r t • e h predmetih nižje gimnazije. Cenjene ponudbe pod «Uspeh 87» ca oglaani oddelek «Jatra». 4487 AA dobe Gospodarji gospodlnjel Kadar potrebujete kakega posla u hi&na in gospodinjska dela. se obrnite na «Poael-•ko svežo» v Ljubljani — S. — Za odgovor Stari trg tcamko. 1520 Služinčad kuharice, sobarice, rlce, hišne Itd. dobe najlažje s j a 1 b o ▼ Beograda ako se zglaee r birou Ekonomija, Beograd Vaslna 11 4030 Blagajnlčarko bivio prodajalko, lzveiba-no v galanteriji ali želes-nini, sprejmem. Ponudbe a prepisi «pričeval aa oglas, oddelek «Jutra» pod «9909» 4250 Pekovskega ačenca takoj sprejme Vreoko Ivan v Kropi, Gorenjsko. Stanovanje ia hrana v hlii. — 4S38 Trg. sotrudnico starejšo in samostojno, popolnoma Izurjeno v mešani stroki, po motnosti tudi ▼ nakupa blaga tzveibano, •prejmem. Ponndnlee naj se izkažejo a prvovrstnimi spričevali. — rotradb« na oglasni oddelek «Jatra» pod «Z. S. SI». 4417 Kontoristlfljo ve$čo nemekega Id srbohrv. jezika v govora ia pisavi ter stenografije, za splošne pi.^arni&ko delo in strojepisje sprejme tvornica aa S. Štajerskem. Ponadbe, ki zovarjajo tem pogojem, pod «Stalno meeto 66» aa oglasni oddelek «Juta». 4356 Gostil, kuharico samostojno moi i večletno prakso sprejme T. Ueectn-t», Ljubljana, Sv. Petra testa 43. "_______ 4428 Šoferja če mogoče neomenjenega, i dobrimi spričevali, ki mora biti obenem mehanik, sprejmem. Javi aa) se r gostilni Frets« v LaSkem. 4484 Vratarja sprejme tvornica na deleli ta takoj. Stanovanje In drva zastonj. V poitev pridejo oženjeni brez otrok, ki so poiteul, trezni in zanesljivi. Ponudbe s spričevali in zahtevkom plato Je poslati na «Interreklam» d. d., Zagreb, 8trosamaye-~ pod «Vratar UI4S» 4406 rov* e : Kuharico staro 40—50 let sprejmem sa 8 oeeb. Meeečna plača 800 Din. Ponudb« na oddelek finančne kontrol« 8v. Asa nad Trilčem. 4018 Pletilca košar za perutnino sprejmem. Oddam ma poceni v najem posestvo v Gor. Loinicl in prevzamem od nJega ree ugotovljene koiare. Viljem Abt, Maribor. 4544 Vajenca ' za čevljarsko obrt is poštene družine sprejme Josip Pogačnik, ročno čevljarstvo — Ljutmo, poita Podnart. 4466 Trg. pomočnika sprejme takoj ali čimprej večja tvrdka v Ljubljani. Prednost Imajo prosilci s večletno prakso v trgovini s semenjem, ozlr. kmetijskimi stroji, predvsem pa taki, s kmetijsko naobraz-bo. Plača po dogovoru. — Ponadbe na postni predal it. 135 r Ljubljani. 4472 Trgovskega učenca ■prejme v trgovino s mei. blagom Jakob Dereanl v Žužemberku na Dolenjskem 4478 Iščeio Šofer aealkohellk. z dobro prakso. tudi skladiščnik, ilče službo, najraje pri osebnem prometu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Abstinent». 4284 Blagajnlčarka s prakso, sprejme s 1. marcem službo v restavraciji ali točilnici. Zna tudi vsa pisarniška dela. Naslov v oglasnem oddelku «Jatra». 4514 Trgovec feeeerijske stroke, kateri te opustil trgovino, iiče sluibo kot poslovodja ali pot-adk. Pinndbe na oglašal oddelek «Jstra» pod iifro «Speeerlja». 4527 Strojnik- ključavničar K'ovreten, iiče sluibo. — piše na oglasni oddelek «Jutra» pod snačko «Samostojen 88». 4424 Absolventlnja trg. iole (sa&etnica) Iiče službo v pisarni ali kot Ma-rajničarka. On nekaj «asa kot praktikantlnja. Pismene ponadbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Začetnica !8>. 4463 Strojnik in monter veič vseh parnih in drugih strojev, z dolgoletno prakso, želi sluibo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Monter». 4236 Brivski pomočnik boljii, iiče službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4482 Strojnik lofer in mehanik z večletno prakso iiče primerno sluibo. Nastopi lahko 20. februarja. Naslov v oglu. oddelka «Jutra». 4479 Hrastovega želoda ne črviveea k a p i m 1—2 vagona. Vzorec s ponudbo na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Hrastov želod». 4528 Kašo, ajdovo moko in koruzni zdrob dobite najceneje pri F. Juvan, valjčni mlin v Sr. Gameljneh, poŠta St. Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. 4409 Gosji рић ima v zalogi tvrdka V. Kmet, perutninski zavod v Sp. Siiki — poleg mitnice. Telefon St. 375. 4244 6 orehovih debel v mestu posekanih prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4275 Železen štedilnik dobro ohranjen, Rožni dolini cesta St. 4 4520 Pisalna miza skoro nova, radi pomanjkanja .prostora poceni naprodaj v Zalokarjevi ulici U. 18. 4510 Vreče za oglje prvovrstne, proda Podberv-iek, LJubljana, Voinjakova ulice S. 4506 Damskl plašč ro Ol naprodaj It. 8/ПГ. dobro ohranjen iu obleka r Gle< ledaliSH ulici 4504 Otroško posteljico ielezno, belo, • čisto žim-nlco In »ogrinjalom prodani ta 860 Kn. — Praiakova ulica u/rv, levo. 4529 Kompletna spalnica [a trdega lesa, popolnoma nova, naprodaj ▼ Flonjan- sU ulici tt. 7. 4464 Bencinski agregat ie malo rabljen in v dobrem stanju — direktno skloeMea z dlnamo strojem 110 Volt, 43 K W., s kompletno ' stikalno desko In motorjem za 5—6 k. s. — znamke «Praga», skupno prodam sa 10.000 Din. — Ogleda se lahko vsako nedeljo ali praznik pri gosp. Novaka v St. Vidu pri Domžalah. 4333 Štirikolesni voziček z lestvicami prodam alf zamenjam sa melko kolo ter razliko doplačana, event. Bojtaa, Zgornja 4646 Lepo masko «Mefisto» prodam ali posodim. — Naslov v oglasnem oddelka «Jatia». 3089 Fiimovanje vsakovrstnih dogodkov — Športnih prireditev in vseh trikov, dolžina 120 m, « najboljšim Pathe aparatom prodam. Prodajo posreduje dr. Lanjšic, Maribor, Slovenska. 4543 3 maske јародко, ciganko in domino prodam ali posodim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Pohištvo spalnice in trg. lokala, dobro in solidno, kupim sa veletrgovino. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Strossmajerova 6, pod it. «240-2». 4195 plačuje БГ Zdra Zajčje kože nad normalno eeao Zdravič, Ljubljana. Flo-rijanska ulica 8. 47 Nekaj španske stene steklene, k n p 1 brivnlea Se bal, Sv. Petra cesta 44. 4540 Pisalni stroj z vidno pisavo kupim. — Ponudbe z navedbo ceneln znamke na oglas, oddelek «Jutra» pod «Dober». 4542 Hmelovsklh drogov kupim več vagonov. Ponudbe z navedbo vrste, časa sečnje in dolgosti na naslov; Rudolf L o r b e r, Žalec. 4476 Vilo eno aH dvodruitoeko c vrtom, v Ljubljani kupim proti takojinjemu plačila. Cena do 150.000 Dia. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Vila 95» 4440 V eksplotacijo prodam 7 oralov s bukovi-no in hrasti saraičeni gosd za 75.000 Din. V tem gozdu je kakih 10 vagonov hrastovih krljev, kakih 80 vagonov bukovih tn kaikth 70 vagonom drv. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4414 Manjšo hišo v Siiki, s do maja prostim stanovanjem kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod lifro «Blia 94» 4438 Lep vinograd prodam v Vtritanju pri Podčetrtku. Zraven Je klet ta h iia s vzemi potrebšči- nami. Leskcviek, Bajben-burg ob 8avL 4017 Pekarijo ličem v najem za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 4430 Lokal pripraven za pisarno ali trgovino oddam takoj aa zelo prometni cesti. Naslov ▼ oglasnem oddelka «Jatra». 4587 Obsežne prostore za delavnice alt skladiiia oddam skupno ali posamezno v Kolodvorski aliei t majem v najem. Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 4531 Mesarijo ako mogoče s gostilno prevzamem v najem. Event. B «vzamem trnu od takih, telijo KI ▼ pokoj In lahko ostanejo pri meni. — Dopiše aa oglasni oddelek «Jutra» pod «Mesarija 96». 4498 Trgovino z meianim blagom, pe motnosti v večjem trn ali bli-su industrije, dobro Idočo In prvovrstno postojanko, vzamem v najem. Ponadbe J« poslati na podružnico «Jatra» v Maribora pod Uro «Dober promet 100». 4460 ftoppvtmja Stanovanje 8—8 sob tn kopalaloe Bče sa avgust ali tudi takoj mirna stranka Mirih oseb. Plača sa nekaj časa naprej, ali da posojilo. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod zcačko «Stanovanje 4». 4300 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4360 2 gospoda sprejmem s 1. marcem aa hrano In stanovanje. Naslov t oglasnem oddelka Jutra. 4349 2 prazni sobi v novi bili oddam aa Ko-deljevem 259. 4461 Prlprosto sobico oziroma kabinet s posebnim vbodom (Me mina jo* spodlčna Ponadbe aa ecl. pod Hfro oddelek «Cena 62». 4507 Separlrano sobo v sredini mesta ISS« s 1. marcem bolJH gospod. — Ponudbe na «las. oddelek «Jutra» pod iTfre «Jurlst». Brezplačno stanovanje — lepa ia oddam proti crt-poeojfla. NasWv v oglasnem oddelka Jat». Sostanovalko ali sostanovalca i zajtrkom sprejmem taksi. Naslov v oglasnem oddelku «Jatn». 4437 Lepo, prazno sobo s električno raamMJsvo In posebnim vhodom oddam gospodični. Sprejmom ta d! gospodično kot sostanovalko Naslov ▼ oglasnem oddelka «Jutra». 4369 Nezaščiteno stanovanje Iiče zakonski par brez otrok. Ponadbe na oglasa! oddelek «Jutra» pod iifro «1. marec 94». 4884 Sobo oddam gospodo al CMpo> dlčnL Naslov т nglsMsm oddelku «Jatra». 4960 Sobo г 2 posteljama v MM. ама • possb aim Vbodom takoj eddam. Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 4883 Opremljeno sobo oddam, solidnem« gola аП goapodlčai za Dta. Naslov v oglas, oddelka «Jstra». 4823 Nezaščiteno stanovanje t 4—6 sobami ln kopalnico ličem.. s. t. majem afi Junijem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4524 Knpec pohištva lahko dobi takoj stanovanje 1 sobe, mais sobice. kuhinj« in pritiklin v bU-norijusk* cerkve. — lini Cenjene ponudb* aa oglas, oddelek «Jatra» pod lifro «Takojinje plačUo 14.000». Stanovanje 1—S sob ln kuhinje lile sa takoj nûraa Stanka dveh oseb. Ponadbe na oglasni oddelek «Jutra» «od iifro «Ljubljana 25». 4525 Sostanovalko najraje- Hviljo, sprejmem v svetlo podstretno sobo v SlomSkovi ulici Stev. ЗЗД, levo. 4441 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v bližini Ljubljane, s uporabo «lektrieae razsvetljave, klavirja in kopalnice. Ponadbe >a oglas, oddelek «Jutra» pod «Vrhnika». 4436 Sobo s peeehnim vbodom oddam t Sloaiikovi ulici Stev. 6. 4477 Prazno sobo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4480 Solidna stranka novoporočena, iiče stanovanje s S—S sobami In t Uklinami, event. par urfnat Izven mesta. Plamene po. nudb» aa oglasni oddelek «Jatra» pod iifro «Novo-poročenec». 4497 Separlrano sobico lit* oglasnl^tti^ele iifro «SeparaK». Ponudbe na elek «Jutra» r «01 Lepo sobo aa t osebi, a elektr. razsvetljave takoj eddam. — Naslov t oglasnem «Jatra». 4530 Mlajšo gospodično ali dijakinjo sprejmem v lepo solnčno stanovanje, event. tndl na dobro hrano In eel0 oskrbo — poleg eeetne ieleznlce — p* smerni peni Naslov r oddelku «Jutra». 4539 Gospodično ззбг: kot sostanovalko oddelku Lepo sobo oddam 1 aH 8 bolJHma go-yiiWasms aH gospodoma. Naslov v oglasnem eddolku «Jutra». ' use. Opremljeno sobo lepo, takoj oddam aa IR. Uo«*rri eestL Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Kot sostanovalca «projmse boIJSen gospoda v zračno ln svitlo, zakurjeno sobo, s vso opfcrbo za 900 Din meeečno. Naslov v »glasnem oddelka «Jutra» 4449 Stanovanje i t sobama Ia prttlkltnami, suho In solnčno, Iiče mirna starta (mati ta hčerka! v Ljubljani, oziroma v naj-bWfl okoHei. Ponadbe aa asiasal oMsU «lata» pod Utre «tKMJtea 10». 4516 Sreča m blagostanje nas vseh Je odvisna največkrat od srečnega slučaja. Tak slučaj lahko doleti tudi tiste, ki kupijo srečke državne razredne loterije. Žrebanje 1П. razreda se vrši že 7. marca. Vsi oni, ki želijo poskusiti svoio srečo naj si takoj nabavijo srečke pri domačem zavodu, ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Zunanji naročniki naj nakažejo obenem z naročilom za celo srečko Din 300.—, za polovično Din 150—, za četrtinko srečke Din 75.—. Po prejemu zneska srečke takoj odpošljemo. Poleg številnih večjih dobitkov bo znašal glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 66O1OOO. Sobo oddam gospod«. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 4470 Gospoda sprejmem r vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4545 25 % obresti plačam za posojilo 4000 Din — katero vrnem v 8 mesecih. — Ponadbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Pohio Jamstvo». 4511 Za otvoritev droge-rije ▼ obljudenem indnetrij£kem kraju ličem strokovnjaka ali strokovnjakinjo, ki bi bil vodja — kot družabnika z nekoliko kapitala. Ponudbe pod «St. 66» aa oglasni oddelek «Jutra». 4536 Znanja želi pridna mladenka s namenom poznejie možitve z mladeničem ali vdovcem v starosti nad 30 let. Pismene ponadbe pod «Najlepši namen» na oglasni oddelek «Jutra». 4492 Gospodična srednjih let — neoporečne preteklosti, trgovčeva hčerka, se želi poročiti z dobrosrčnim gospodom enakih let, najraje z državnim uradnikom. Doplee • polnim naslovom, če mogoče s sliko, pod ' snačko «Dobrosrčna tn miroljubna 31» na oglasni oddelek «Jutra» 4475 i*' Planino tvrdke BSlzl-Heitsmmm — dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka «Jutne». 4531 «MU Šprlnger španljell čistokrvni, 6 tednov te 8 leti stari, od na tekmah b razstavah premlraaih star-lov, naprodaj. Naslov pove podružnica «Jutra» v Maribora. 4404 Šprlnger španljel Bstrokrvna palca, 8 leta stara, prem Irana, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 4500 iz «orolanaka »golo vine ie raiet romar Angelin Hidar Spisai vau Lah, cena vezani knjigi Uu 20. oo pošti Din 1-50 več Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Damsko denarnico sivo, s nekaj denarja, fotografijo in prstanom sem iz- Sibil dne 80. Jan. na poti edvode—Ljubljana. Ker je prstan spominske vrednosti, prosim najditelja, da ga proti nagradi odda na naslov: Pretnar, Ljnbljantki dvor, soba 49. 4517 Črne hlače ovitek Reioh, sem sgubO. Poltenega najditelja naprošam. da jih odda na naslov Potočnik DuSan — dijaiki objekt X, Belgijska kasarna. 4505 Najdebelejša dama postane vitka — če hoče; uspeh viden ie v par dneh To doseiete s uporabo an-gielkega radioaktivnega preparata «8AM0S» — čudo. ki daje moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, sioer povrnemo denar. Cen« zavojčku franko 88 Din. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo. — Naročila na naslov: «Sanitaria», Crikve. niča, Primorje. 4149 Mizarsko podjetje v Trstu dobro vpeljano, želi stopiti v zvezo z večjim lesnim podjetjem v 8HS, katero bi stavilo na razpolago večjo količino raznega potrebnega lesa v depot. — Prvovrstne reference In ga. rancija na razpolago. — «Societa» Annonzenexpedl-tion Publicité G. Cehovin, Trieste XX Settembre 65. 4153 Kovačijo dobro Idočo leli kopiti ali vzeti v najem Ivan Kos, Gorenja vas nad Skofjo Loko. 4343 Pozorl Pozor I Dramatična društva izila jo «Ilustrirana lepe maska» Učna metoda u podlagi itevilnlh slik ln skic v naravnih barvah ter izdelava umetnih brad. brk in ooeo* Nabavi naj Je vsak od« te vsak Igralec Cen» 40 Dta Naroča se: E N» viaiek, Ljubljana. 285 HALLA samozaščitna metoda, sigurna in nenadkriljiva za preprečevanje raznih spolnih bolezni Pojasnila ▼ lekarnah in drofertjah. 2637 Zastopnike (ce) sprejmem za prodajo mlete kara za Slovenijo, z dobro рготШјо. Ugodno aa one. H fana jo dobre sveže s kavarnami ta restavracijami. Zemun, Gajret, turika kava 4484 audlmo vsej agilnl gospodi, U prevzame v prodajo vrednostna papirje in sicer aa mesečne obroke. Ponudbe na Publicités d. d., Zagreb, Oundullčeva U, pod Htra «Za нита». SA* Danes, v soboto, 12. t. m. domača plesna zabava ob sodelovanju želez iiičarske godbe «Sloga» v restavraciji hotela «Lloyd» na Sv. Petra cesti št 7. Začetek ob 8. uri. Vstop prost Uljudno vabi ln se priporoča Rudolf m aiier. nvn Dobičkanosno podjetje z dobro uvedenimi znamkami "prejme družabnika v svrho razširjenja obrata. Zashižek nad 30%. Glavnica se obrne najmanj 5 krat na leto. Potrebni kapital od Dta 300.000 dalje ie brez rizika. Ponudbe pod: 300.000 na opravo »Jatra«. Čast mi Je javiti cenj. občinstvu, da sam preuredil med restavracijsko dvorano In kletjo še en specialni prostor za točenje znamenitega dalmatinskega vina in to: Kaštelansko črno, viški opolo, dalmatinsko belo. Vse tri vrste po konkurenčni ceni liter 12 Din Istotam se nudi ceni. gostom bogato založeni buffet ter se toči tudi čez ulico. Kupcem na debelo iz glavne zaloge se da znaten popust. Sprejemam abonente na dobro domačo hrano ter tudi jamčim za dobro In točno postrežbo. 249fi Za obilno udeležbo se priporočam MARTIN VULETIN upravitelj Restavracije Zvezde. je radi težkega dihanja zelo neprijetna, bolniki postanejo radi tega nervozni, ker povzroča slabo «panje. Vporabljajte: ASTMOL BRONHITIS CIGARETE in tako olajšajo ki razkrajajo sluzo težko dihanje. Astmo! cigarete se dobivajo v vseh lekarnah. L. MikuS ~ LJUBLJANA, Mestni trg 1« deinikov Na debelo! Zaloga aprahajalnlh paHo Sari da>aild a i izdelovatelj Na drobno I M. Zévaco 7i Papežinja Favsta Romao »Poglej tudi ti!... Poglej, peklenšček! Glej truplo Magdalene Fourcaudove!... Vidiš, konopec je pregorel... pala je v ogenj... glej, kako jo ližejo plameni!... Ali veš, kdo je?... Belgoder! Veš li, kdo je Magdalena Fourcaudova?.... Ta čenska ni Magdalena!... Flora je! Tvoja hči!.. .€ Pri teh besedah je Claude pahnil Belgodera v sobo; nato se je z divjo kletvico zagnal na okno in skočil v globino... Belgoder je zarjul, kakor zarjove žival, ki jo kolješ. Planil je nazaj, nagnil se in zagledal Clauda, baš ko je priletel na tla. Videl ga je, kako se je pobral... in kako je z izdrtim bodalom navalil na množico, proti grmadi... k Violetti!... Tedaj je cigan iztegnil roke; krvave solze so se mu uiile po licih. »Flora!...« je zaplakal z glasom, ki ga je bila mahoma sama koprneča bolest. »Mrtva si, moja Flora! Umrla si na konopcu, kakor nekdaj tvoja mati!... Oh, dete moje!.. .< A že se je zdrznil. »Stella!« je za vpil s presunljivim glasom. »Stella, majcena moja!... Oh, in te nisem spoznal! O, blage zvezde, ki mi jo puščate v tolažbo!... K tebi, Stella! Evo oče hiti k tebi in ti prinaša rešitev!...« Misel na Stello, ki jo je snoči sam zaprl v hišico na vrtu montmartrskega samostana, je prevzela vse njegovo bitje. Planil je proti izhodu... Tedajci pa je začutil na ramenu železno roko. Zmeden od vrtoglavice gorja in sreče je uprl v moža, ki ga je hotel zadržati. »Kdo si?« je zarohnel. »Kaj hočeš?« »Violettia oče sem,« je z ledenim glasom odgovoril Farnese. »Hočem, da pogineš!...« »Violettin oče?« je ostrmel Belgoder. »Njen oče ie vendar Claude...« »Njen oče sem jazi« je kriknil Farnese z divjini obupom. »In ker si ti kriv njene smrti, umri! Umri in bodi preklet!...« Bodalo je blisnilo v njegovi roki... Toda bol in razburjenje sta mu bila strla življensko moč. Bodalo ni udarilo, kardinalova roka se ni spustila na Belgodera!... Farnese je mahoma razprostrl roke, zavrtil se in pal kakor izpodsekano drevo... Belgoder je planil skozi vrata, dospel na ulico ter zdirjal kakor blazen proti Montmartrskim vratom. Farneseva omedlevica je trajala samo nekaj trenutkov. Ko je odprl oči, je bil sam. Z Grèvskega trga se je dvigal ogromen hrup, ki ni bil več prejšnje tuljenje na pogin, ampak fantastična mešanica srditih krikov... Kardinal se je drgetaje zavlekel k oknu... »Oh, vsaj enkrat naj jo še vidim!« je stokal sam pri sebi. Vzpel se je kvišku in je pogledal. Prizor, ki ga je uzrl, je moral biti čudež, kakršne videvamo samo v vročičnih sanjah... zakaj njegove oči so se razširile in njegovo smrtnobledo obličje je dobilo izraz neizmernega strmenja!... XXXV. Čudež Ko se je val gospode ob svilnatem šumenju bogatili plašcev lil po odru vojvode Guiškega, se je vrinil med osmerico njegovih pažev še eden, ki je takisto nosil barve vojvodovega doma. G u; seje poslednjič odzdravil vzklikajoč, množici in je nato sedel v naslanjač, ki je stal nekoliko više od ostalih. Za njegovim hrbtom so se razvrstili paži s pestmi uprtimi v bok. Obča vznemirjenost je bila tolikšna, da se ni nihče izmed njih zavzel, ko je deveti paž z nekam čudno samoumevnostjo stopil na častno mesto za vojvodo vim hrbtom, tako da se je malone tiščal naslanjača. A tudi če bi se bil zavzel, ne bi bil pokazal nejevolje, zakaj stroga etiketa Guiškega dvorca jim je pri slavnostnih nastopih prepovedovala vsako besede in vsak najmanjši gib. Za paži so se razmestili Maineville, Bussi-Leclerc. Maurevert in vse ostalo kraljevsko spremstvo tega mogoč nika. ki se ni upa! postati kralj. Pogled na oder je bil kar moči sijajen in тскНкапје ljudstva je postajalo od minute do minute glasnejše in bolj navdušeno. Tedaici pa je Guise prebledel. Plemiči okoli niega so se zdrznil, in jeli vstajati. Mnogoglava, urejena skupina, ki je bila zbrana ob znožju odra, je pravkar zagnala nov klic, na znamenje neznanega paža za vojvodo vim hrbtom: »Živel kralj!.. »Živel novi francoski krali!...« Plemiči na odru so se izprva obotavljali, nato je pograbilo tudi nje. Vstali so vsi kakor eden, odkrili se in zagreli: , PETO VIA' čevlje LJUBLJANA, Dunaiska cesta 1® PTUJ, Slovenski trg. . 435 Prevzetje gostilne Valjavec (Reininghaus) Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela to staroznano gostilno, in jo vodiva pod imenom gostilno „Pri dobri Mici" Spodnja Šiška, Frankopanska ulica štev 5. Točila bodeva pristna štajerska in dalmatinska vina ter skrbela za dobro domačo kuhinjo po zmernih cenah. 2403 Se priporočava Rudolf in Marija Batič, Za parno turbino išče se I strojnik z izpitom, I izučen ključavničar po možnosti neporočen. Ponndbe pismeno na naslov: Kranjska industrijska družba Jesenice-Fužine. 2391 Zahvala. Za izraženo sožalje, kakor tudi vsem, ki so našo dobro mater, taščo, babico in prababico spremili k večnemu počitku, se iskreno zahvaljuje rodbina Josip Turk-Reicher. Ljubljana, dne 11.iebtnaija 1927. 2499 Sfanooanje dneh sob tako! oddam v Rožni dolini c. V/33. 4519 Stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje v sredini mesta Celja, se zamenja za enako aii pa tudi za tri sobe v mestu Mariboru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Ugodna zamenjava 81.« 2482 fiua jOj. auCHl atlritnc psMopiin: obrazi Kart. Din 24 — NaioCj sv pu iskovni zadrugi v Ljubljani, reSernova ulici ■■■■шважгвзкхввав Sprejme se več spretni i ШШН MMČIUKOI! strokovnih manufaktunstov samo prvovrstne moa. Veletrgovina TRGOVSKI DOlfl Maribor. Г.7 Mehanično popravilo čevljev (tempianci in pete) v dveh dneh po najnižji ceni prevzame 2515 AlEKS. OBLAT, trgovina čevljev, Sv. Petra cesta 18. Mentol pogrebni ZATOd. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naš dobri soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod FRAN DRENIK zasebnik in imejiteli reda Sv. Save včeraj, dne 11. februarja t. 1. ob pol 12. uri dopoldne po kratkem trpljenju v 88. letu starosti mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 13. februarja 1927 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica št 2. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA - VVIEN, dne 12. februarja 1927. Marija Drenik, soproga, Bojan Drenik, računski svetnik, sic, jela Schweiger, Marija Freud, hčeri, prof. "Josip Schweiger, proi. dr. Filip Freud, zeta, Jelka, Rudi, Eti. Karli, vnuki in vnukinje. Marija Skerlj naznanja v svojem in svojih otrok imenu, da je snoči umri njen soprog, gospod Amat Škerlj direktor gimnazije v Novem mestu Pogreb bo v soboto, dne 12. t. m. ob 3. uri pop. iz Gotne vasi pri Novem mestu na pokopališče v Šmihelu. Gotna vas-Novo mesto, dne 11. februarja 1927. Učiteljski zbor državne realne gimnazije v Novem mestu javlja žalostno vest, da se je njegov dragi in nepozabni šef> gospod amat Skerlj gimnazijski direktor odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje dne 10. februarja 1.1. preselil v boljše življenje. Naša srednja šola je izgubila z njim najboljšega šolnika, mladina ljubega prijatelja in očeta, učiteljski zbor globoko spoštovanega voditelja in tovariša. V naših srcih možu-vzorniku, globokemu mislecu in šolniku svetal spomin! Novo mesto, dne 10. februarja 1927. „ALADDIN" čudovita svetll{ka Ni treba učrpavati zraka in poprej begievati. Ne eksplodira — Brez šuma'. Ne kadi se — Brez duha. I petroleja |g LITER gori nad UR sveti s svetlostjo 80 sveč! BARZEL D. O. , ALADD1N" JD10 SUBOT1CA 11 Zahtevajte cenik