Poštnina platana v aotoulnl V fjubllaitlf tetctcK i. aprila 1931 Steo. 12 Z Ilustrirano priloge ,/Udcn o slikali** Oto ll. Angleško mišljenje o sestanku Male zveze Vsa politična peta drže v Belgrad London, 1. aprila, o. Današnji »Times« priobčuje uvodnik o belgrajskeni sestanku ministrov MZ ter pravi, da se zdi, da vsa diplomatska pota v Srednji Evropi zadnje čase drže v Belgrad. Ju-goslovansko-italijauski sporazum je odstranil oviro, ki je ves čas po vojni nasprotovala vsem poskusom in naporom za pomirjenje v Srednji Evropi in na Balkanu. Obe državi bosta pazili, da sc bo sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo tako politično, kakor gospodarsko in kulturno zagotovilo za mnogo dalje, kakor pa ponesrečeni pogodbi 1924. leta. Pogodba je sijajen dokaz, da je Italija zapustila svojo_ politiko, da bi razdruževala zato da lahko vlada, in prišla do spoznanja, da je za njen mir in njeno varnost sodelovanje in po-mirjenjo boljše sredstvo, kakor pa prejšnji način. Francozi o francoski ponudbi Pariz, 1. aprila. »Figaro« piše danes, da je Teč kakor gotovo, da se bodo države Male zvezo med seboj sporazumele ter preuredile svojo politiko v smislu dvostranskih pogodb, v kakršne se je spustila Jugoslavija po sklenitvi sporazuma z Bolgarijo in z Italijo. Zato tudi ni dvoma, da bodo države MZ na sestanku v Belgradu odbile francosko ponudbo o medsebojni pomoči, ki temelji na načelu skupne varnosti. Jasno je, da je morala Italija odnehati v več vprašanjih, kakor pa Jugoslavija, ki ni pozabila nekaterih obveznosti, ki jih nalaga članstvo v Zvezi narodov. Prihod ministrov v Belgrad Belgrad, 1. aprila. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krotta in romunski zunanji minister Antonescu sta dospela danes v Belgrad, kjer so ju sprejeli z običajnimi slovesnostmi. Na postaji so jn pozdravili člani kraljevske vlade s predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem na čelu. Z ozirom na razgovore, ki se pričnejo jutri, je prinesla belgrajska »Pravda« članek, v katerem pravi, da si je Češkoslovaška nadela nalogo, da skuša na novo urediti Srednjo Evropo. Ta nova ureditev bi sc izražala v čim tesnejšem sodelovanju med Malo zvezo in med državami Rimskega sporazuma, to je Avstrijo in Madžarsko. Češkoslovaški načrt o novi ureditvi Srednje Evrope nima le političnega, marveč tudi gospodarski namen. Po drugi strani se bo sestanek v Belgradu bavil z obrambno pogodbo med Francijo in med državami Male zveze. Tako pogodbo je Francija ponudila že pred štirimi mescci Jugoslaviji, CSR in Romuniji. Ta pogodba določa, da bi vsaka od štirih držav pogodbenic priskočila drugi sama po sebi in brez prejšnjega sporazumevanja na pomoč, če kdo napade drugo državo. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta naj na prošnjo francoske vlade skuša doseči, da se države MZ jasno izrazijo, ali to pogodbo sprejmejo ali ne. Jugoslavija in Romunija na to francosko ponudbo do zdaj še nista odgovorili. Zdi sc, da Jugoslavija na to pogodbo ne bo pristala, ker ji glede takih pogodb stavi omejitve njeno novo razmerje z Italijo in vsa njena nevtralna zunanja politika. Zato je verjetno, da se bo sedanji sestanek Male zveze bavil predvsem z gospodarskim sodelovanjem med MZ in med državami Rimskega sporazuma, z ozirom na položaj, ki ga narekuje nova italijansko-jugoslovanska trgovska in politična pogodba ter zbližanje med ČSR in Avstrijo, ki se je izvršilo zadnje čase. Sprejem našega poslanika v Vatikanu Rim, 1. aprila. Včeraj je bil novi jugoslovanski poslanik pri sv. stolici dr. Nikola Miroševič-Sorgo v spremstvu poslaniškega svetnika Milovanoviča v Vatikanu v avdijenci zaradi izročitve poverilnic. Ker Nj. svetost papež Pij XI. še ni popolnoma okreval, je novega jugoslovanskega poslanika sprejel kot posebni pooblaščenec Nj. svetosti kardinal Pacelli, državni tajnik svete stolice. Pri izročitvi poverilnic je imel naš poslanik v francoščini tale nagovor: »Ko pristopam k vzvišenemu prestolu sv. očeta, sem ponosen, da sem deležen časti, da morem izročiti Vaši eminenci pismo, s katerim me je visoko kraljevsko namestništvo v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. izvolilo akreditirati pri Nj. svetosti kot izrednega poslanika in pooblaščenega ministra. Prosim Vašo eminenco, da izvoli biti pri njegovi svetosti tolmač mojega najglobljega čustva. V tem slavnostnem trenutku si usojam izreči upanje, da mi bo trud, ki ga bom osebno zastavil, da bom vreden vzvišene naklonjenosti Nj. svetosti, omogočil, da bom s srečo deloval za izpoi- Vesti o položaju v Španiji r«._; 1. aprila, o. Francoski listi pišejo o zavlačevanju nadzorstva nad španskimi mejami, ki se ne more in ne more začeti. Pravijo, da zavlačevanje povzročajo tajne sile, ki hočejo omogočiti nacionalistom, da se preskrbe z vsem potrebnim za nadaljevanje vojne. Nerazumljivo je angleško vedenje glede napadov nacionalistične mornarice na angleške ladje. Listi se čudijo, kako da Anglija in nFracija z vso svojo vojaško silo ne moreta doseči, da bi se nadzorstvo začelo. Nacionalisti s svojimi napadi naravnost izzivajo, kljub temu pa se nadzorstvo ne more pričeti pred 20. aprilom. »Le Jour« piše, da je vlada generala Franca izdala uredbo, ki prepoveduje izvoz španskega pirita na Francosko. List pravi, da ta prepoved otežkoča delovanje francoske vojne industrije. Ne glede na formalne, diplomatske in pravne težko-če, ki obstoje za občevanje z vlado nacionalne junte, pravi list, bi bilo potrebno povedati generalu Francu kakšno odločno in odkrito besedo. Kakor se vidi, se Angleži ne ustavljajo pri teh formalnih diplomatskih težkočah, saj so še pred kratkim poslali v Burgos posebno trgovinsko odposlanstvo. Vstala v Maroku? London, 1. aprila. Dopisnik lista »Evening News« poroča iz Tangerja, da je res, da je tja prispel general Franco. Po pisanju dopisnika se je general Franco vkrcal v Ceuti v spremstvu štirih višjih častnikov. List ne omenja ne dneva prihoda ne kraja, kje se zdaj general Franco mudi. Angleški listi tudi pišejo, da so nacionalistične oblasti zadnji trenutek odkrile široko razpredeno vstajo v Maroku in zaradi tega aretirale okrog 100 vojakov, povečini iz delavstva ter več arabskih krajevnih prvakov. Vstajo so baje podpirali Francozi. Toda nacionalistične oblasti so zvedele zanjo in zarotnike enostavno postrelile. Ni pa mogoče vedeti, koliko je pri tem resnice zaradi pristranskih poročil iz vseh virov. Nacionalistične vesti Salamanca, 1. aprila. A A. Havas: Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi: Na severni fronti pete divizije se je le lahno streljalo iz pušk. Pri Selisesu je pribežalo na našo stran 26 oseb, med njimi tudi neki ,stotnik, topniški poročnik in neki vojni zdravnik. Na fronti šeste divizije pri Loriji smo včeraj zaplenili 60 pušk, mnogo orožja in ročnih bomb. Na fronti osme divizije se je streljalo iz topov. Na bojišču pri Avili ni bilo hujših spopadov. Tudi ni bilo ničesar posebnega na fronti pred Madridom. Odbili smo napad vladnih čet pri Majadajondi. Na našo stran je pribežalo 25 miličnikov in 12 meščanov. Na južni fronti je sovražnik zastonj napadel naše postojanke pri Orgivu. Na fronti pri Cordobi slabo vreme ovira borbe. Naše letalstvo je preletelo letališče v Adujaru in uničilo 12 sovražnih letal. Havas: Seviljski radio odločno pobija vesti o nekih republikanskih uspehih pri Pozoblanci. Nacionalisti še prodirajo v odseku Andujar. Poročila rdečih Madrid. 1. aprila. A A. Havas: Snoči je bilo po radiu objavljeno naslednje uradno poročilo: V odseku Guadalajari je bilo samo nekoliko streljanja iz topov. Republikansko topništvo je uničilo več sovražnih baterij. Na desnem krilu so republikanci izvršili več patrolnih pohodov in niso opazili ničesar posebenga. V ostalih odsekih utrjujejo republikanci svoje postojanke. Mnogo vojakov je prešlo na našo stran. Na fronti ob Pozoblanci so se nacionalistične čete morale umakniti na zelo slabe postojanke. Madrid, 1. aprila. AA. Havas: Odbor za obrambo mesta je objavil, da so na madridski fron-titi s stalnim obstreljevanjem miličniki preprečili sovražniku, da bi se utrudil na svojih postojankah. Na fronti pri Guadalajari je sovražnik bombardiral naše postojanke, toda naši topovi so ga prisilili k molku. Naše čete so na tem odseku napredovale in zaplenile mnogo materijala. Zavzeli smo tudi vas Lepantyo, ki jo je sovražnik v begu zapustil. K nam beži mnogo vojakov. nitev poslanstva, čigar glavni cilj jo, da ohranim in še okrepim zveze med Jugoslavijo in sveto stolico v moralni blagor našega naroda in za visoki ideal miru, ki je prva skrb slavne službe Njegove svetosti. Izjavljam najlojalneje, da bom pri izpolnjevanju le plemenite naloge pokazal tem več dobrega stremljenja, ker se bom ravnal pri tem po nalogu in formalnih navodilih svoje vlade ter po pobudah svoje vesti. Nalogo mi bo olajšala okoliščina, da je na srečo tako dobra volja na obeh visokih straneh za iskreno sodelovanje za zmago najplemenitejše stvari. V tem zaupanju izražam najtoplejše želje za popolno okrevanje dragocenega zdravja Nj. svetosti, ponižno prosim očetovskega in apostolskega blagoslova za Nj. Vel. našega mladega kralja, za vzvišeni kraljevski dom, za visoko kraljevsko namestništvo, za kraljevsko vlado in za vso svojo domovino.« Na pozdrav novega jugoslovanskega poslanika je odgovoril kardinal Pacelli, da mu je v izredno čast, da sprejme poverilnice v imenu Nj. svetosti. Nato je omenil, da se izročitev teh poverilnic vrši v isti dvorani, kjer je bil meseca julija 1935. podpisan konkordat, ki bo pripomogel, da se izpolnijo tisti ideali, ki jih je v svojem govoru omenil novi poslanik. Izrazil je nado, da bo koristno ne samo za razmerje med sveto stolico in Jugoslavijo, temveč tudi za srečo jugoslovanskega naroda. Na koncu je kardinal Pacelli sporočil, da je sveti oče podelil svoj blagoslov Nj. Vel. kralju, ki je nada in radost jugoslovanskega naroda, kraljevskemu domu, kraljevskemu namestništvu, kraljevski vladi in vsemu jugoslovanskemu narodu ter osebno kraljevskemu poslaniku. Po izročitvi poverilnic je kardinal Pacelli pridržal poslanika Miroševlča četrt ure pri sebi v zasebni avdijenci. Nato je poslanik Današnji številki »Slovenskega doma« so priložene položnice, ki naj se jih cenj. naročniki blagovolijo čimprej poslužiti in poravnati naročnino. Razgovori za carinsko zvezo z Bolgarijo Sofija, 1. aprila, o. Bivši jugoslovanski minister in predsednik finančnega odbora v naši narodni skupščini se je zadnje dni mudil v Sofiji, kjer je imel razgovore glede utrditve gospodarskih zvez med nami in med Bolgarijo. Pri odhodu iz Sofije je dal dr. Janič zastopnikom bolgarskega tiska naslednjo izjavo: »Po sklenitvi jugoslovansko-bolgarskega sporazuma o večnem prijateljstvu samo po sebi vstaja vprašanje o vzpostavitvi ožjih gospodarskih zvez med našima bratskima državama. Z ozirom na sedanji razvoj gospodarstva in industrije v naših državah so možnosti ne samo za koristno izmenjavo blaga, marveč _ tudi za vzajemno sodelovanje pri prodajanju naših pridelkov in izdelkov na tujih tržiščih. Svoje sedanje bivališče v Sofiji sem izkoristil, da bi s prijateljem dr. Raškovičem proučil vprašanja glede morebitne sklenitve carinske zveze med Jugoslavijo in Bolgarijo. Za podlago tej zvezi bi lahko služil sporazum o carinski zvezi med Srbijo in Bolgarijo, ki je bil sklenjen 1905, ki so ga pažal onemogočili naši skupni sovražniki. Vsi moji razgovori so pokazali, da je možna taka carinska unija in da je teren ugoden, da se začne proučevati to vprašanje. Jasno je, da bi taka unija gospodarsko samo dvignila gospodarstvo obeh držav. To vprašanje naj sedaj prouči mešana strokovna komisija.« Ta izjava je velike važnosti, ker nakazuje možnost za nov gospodarski razvoj na Balkanu. Ta razvoj bi šele spremenil politične zveze v pravo in stvarno prijateljstvo. Italija-Jugoslavifa London, 1. aprila. AA. Vsi londonski listi pišejo o tem, da je italijanski kralj odlikoval kneza namestnika z redom presvete Anuncijate in podčrtavajo, da imajo nosilci tega reda pravico na naslov sorodnika italijanskega kralja. __ Dunaj, 1. apr. »Neues Wiener Tagblattc prinaša nov članek o belgrajskeni paktu in pravi med drugim, da ima Avstrija povod, da s posebnim veseljem opravi zbližanje, ker je Avstrija dežela, ki^si iskreno želi miru navzven, prav tako kakor si želi miru v lastni državi. Varšava, l. aprila. (Pat) »Express Porany-r razlaga pogodbo med Jugoslavijo in Italijo in pra- vi med drugim, da si je jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič pridobil velike zasluge za svojo domovino, ko je uredil njeno razmerje z Italfjo. Belgrajski pakt je Evropa sprejela z zadovoljstvom, ker se z njim likvidira cela vrsta možnih sporov. Vojna sila Itallfe Buenos Aires, 1. aprila, o . Veliki argentinski list »La Prensac prinaša članek znanega ameriškega publicista Webba Millerja o vojaški moči Italije. Po njegovih podatkih lahko Italija vpo-stavi v primeru vojne 9 milijonov mož. Njeno letalstvo razpolaga z 2000 najmodernejšimi aparati ter s 5000 letali starejšega kova, ki pa so še zmeraj sposobna za boj. Trimotorni bombniki, ki spadajo med najnevarnejše orožje, lahko nafede s 3.5 tonami bom, 440 km na uro. Na leto izdela Italija 1500 letal in izobrazi 1500 pilotov ter 4500 letalskih mehanikov. Trenutno grade v Italiji 14 novih letališč ter 25 letalskih oporišč, vStevši tudi vzhodno Afriko. Zaloge bencina in petrojela, premoga ter jekla in železa so precejšnje. Finančni položaj sedanje Italije pa je boljši kakor je bil v začetku abesinske vojne zaradi 'velikih množin zlata, ki so ga darovali državi državljani vseh s loj« v. Zunanji minister dr. Krofta v Belgradu „ Belgrad, 1. aprila. AA. Zunanji minister če škoslovuške republike dr. Kamilo Krofta jo na železniški postaji časnikarjem podal naslednjo izjavo: Zopet prihajam in to zelo rad v vašo prestolnico. Kmalu bo leto dni, odkar sem prvič prišel med vas in sem s seboj odnesel drage spomine na sprejem, na katerega sem naletel tukaj tako pri vseh svojih sodelavcih kakor tudi pri vsej javnosti. V teku tega leta se je zgodilo mnogo važnih dogodkov, v katerih je posebno vaša država igrala zelo važno vlogo. Naravno je, da se bo konferenca stalnega sveta Male zveze, ki ji tokrat predsedujem, pečala z vsemi najvažnejšimi zad njimi dogodki. Ne pričakujte nikakih senzacional nih sklepov. Vesti 1. aprila 021 in pol milijarde rubljev zahteva sovjetski gospodarski načrt, če bodo hoteli Sovjeti izvršiti vse naloge, ki so si jih zastavili na vseh gospodarskih področjih, v oboroževanju in socialnih ustanovah. Najbrž bo načrt ostal načrt. Primanjkljaj v angleškem proračunu za preteklo leto 'znaša približno 5 in pol mili j. funtov šterlingov, to je skoraj dve milijardi dinarjev. Italijansko stališče do nevmešavanja v Španiji je izrazil minister za propagando Alfieri, ki je dejal inozemskim časnikarjem, da bo Italija tedaj nehala oskrbovati svoje prostovoljce v Španiji, ko se bodo določbe o nevmešavanju začele izvajati nepristransko in splošno. Italija ni poslala nobenih novih prostovoljcev v Španijo. Arabska komisija pride v London, da bo skušala pri angleški vladi zagovarjati stališče glede naseljevanja Judov. Tako je sklenil arabski narodni svet. V 24 urah iz Saigona v Pariz nameravata preleteti francoska letalca Pissavy in Comet. Saigon leži v francoskem Siamu 711 letno avtonomijo mesta Liibecka je ukinila nemška vlada s posebnim zakonom, ki je stopil v veljavo včeraj. Mestni senat je imel včeraj poslednjo sejo, v kateri se je spominjal preteklih časov in razglasil, da se je mesto priključilo Prusiji. Velike turške premogovnike v Anatoniji je kupila neka francoska družba in je turška zbornica že odobrila nakup. Irska se ne udeleži imperialne konference v Londonu, na kateri se bodo posvetovali o političnih in gospodarskih vprašanjih angleške svetovne države zastopniki vseh njenih sestavnih delov. Holandska princesa Julijana pride v Pariz s svojim možem konec tega tedna. Splošna prometna stavka grozi Londonu za kronanje, če ne bodo podjetniki znižali prometnim nameščencem delovnega časa. To bi povzročilo velik škandal in še večjo zmedo, zaradi česar bo skušala v tem sporu posredovati tudi vlada. 15 letnico smrti Karla Habsburga praznujejo danes avstrijski legitimisti, zlasti na Dunaju, kjer "bo več žalnih maš. Nekateri listi zahtevajo, naj vlada da prenesti zemeljske ostanke cesarjeve z otoka Madeire na Dunaj. Zemlja se premika v zahodni Švici blizu kraja Mutier v precejšnji širini in dolžini. Hitrost premikanja znaša 2 cm na uro. K sreči ozemlje, ki se premika, ni naseljeno. Pogajanja glede prekopa med Renom in Roda-nom so se začela med Francijo in Švico. Ta kanal bi zvezal Severno morje, v katero se izliva Ren, s Sredozemskim. Sestra generala Franca je s 17 drugimi ubežniki prišla v Amsterdam. Ti ubežniki so se zatekli v holandsko poslaništvo v Madridu in jim je na zahtevo holandske vlade španska vlada dovolila prost odhod. Argentinski maratonski tekač Zabala, ki je zmagal na predzadnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu, se je poročil v Berlinu z Danko Elso Buck. Izredna konferenca nemških škofov bo sklicana v Fuldi, zgodovinskem cerkvenem središču katoliške Nemčije. Škofje se bodo posvetovali, kako organizirati odpor proti kršitvi pravic katoliške cerkve v Nemčiji. Boje se, da bo širjenje papeževe okrožnice v Nemčiji prepovedano. Hitler se je pobotal z Luddendorfom, nemškim vrhovnim poveljnikom v svetovni vojni, s katerim sta bila več let sprta zaradi čudnih knjig o poslanstvu nemškega naroda, ki jih je pisal napol zmešani general. Pomirjenje se je izvršilo v Miinchenu. Razgovori za razorožitev na morju, odnosno za določitev obsega v oboroževanju in kakovosti pomorskega orožja, se bodo začeli na pobudo Anglije baje v kratkem. Francoski vojni minister Daladier pride v kratkem v London po podatke o angleškem oboroževanju. Italijanski kralj potuje v Budimpešto 8. aprila v spremstvu zun. ministra grofa Ciana, ki bo zastopal pri tem obisku Mussolinija. Potoval bo čez Ljubljano. Evropa se ne misli razorožiti, tako je izjavil ameriški odposlanec na mednarodni sladkorni konferenci v Londonu Norman Davis. Zaradi tega je vse govorjenje o poživitvi svetovnega gospodarstva prazno. Za novega sovjetskega poslanika v Pariz pride najbrž dosedanji poslanik v Rimu, Jud Boris Stein. Parlament je razpustil japonski cesar s posebnim ukazom, ker je vlada prišla do prepričanja, da se s tem parlamentom ne da delati. Volitve bodo konec aprila. Predsednik danske vlade Stauning prispe v London v torek in bo imel važne politične razgovore. Anglija si prizadeva, da bi skandinavske države pridobila za obroč, v katerem bi držala Nemčijo. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža pride v Bukarešto 10. maja, da vrne obisk romunskemu predsedniku Tatarescu. Ekspresni vlak je skočil s tira pri postaji Dax na progi med Parizom in Bordeauxom. Nesreča je zahtevala več mrtvih in 60 ranjenih. Sovjetsko zlato gre v Anglijo na račun starih angleških terjatev. Te dni so odposlali za 40 milijonov funtov zlata. Svetovni pridelek zlata je zrasel za 80 odstotkov v primeru z letom 1930. To govori za vrnitev k zlati denarni podlagi. Izvoz vojnega materijala iz USA, tako v miru kakor v vojni, zahteva zakonski predlog nekaterih ameriških senatorjev. Izvoz naj bi bil dovoljen samo ameriškim državam, kadar se vojskujejo z neameriškimi. Čudna naključja v zvezi I storziško nesrečo Trži5, 1. aprila. Razumljivo je, da ja v Tržiču in tudi drugod pptdinel vseli razgovorov izključno lo nesreča pod Hloriičcin. V zvezi s tem se tudi obnavljajo najrazličnejši spomini ponesrečencev Iz njihovega' življenja. Zanimivo naključje ee je pripetilo Mirku Ov-seneku. On je umrl ravno na tak način, kakor jo to predpostavljeno v igri »Luč z gora*, ki so jo v lanski sezoni igrali v Tržiču. Mirko Ovsenek jo v njej igral vlogo Hinka Mola. Ta igra predstavlja Mola kot mladeniča, ki se z vso odločnostjo bori za katoliška načela. Bil je tudi velik prijatelj planin. Preden se je nekega dne podal na hribe, je še prej prejel sveto obhajilo. V gorah se je naslednji dan ponesrečil. In tako, kakor pripoveduje ta Igra o Molu, so ie zgodilo tudi pokojnemu Mirku Ovseneku. Na veliko noč je še_ prejel sv. obhajilo, dan za tem pa je že obležal v mrzlem objemu storžiškega plazu. Ovsenek Mirko je bil poseben talent v slikarstvu in kiparstvu. Komaj je bil star 16 let, žc je izdeloval stvari, da so se vsi čudili. Posebno pozornost sta vzbudili dve sliki, ki predstavljata Mater božjo. Ti dve sliki bo mu, ko je ležal na mrtvaškem odru, položili poleg glave. Sliko, ki predstavlja Marijino oznanjenje, je fant dokončal ravno na veliko soboto zvečer. Tudi vBi ostali fantje, ki so odšli na velikonočni ponedeljek pod Storžič — devet v smrt, drugi so tej komaj ušli — so v letošnjem postu igrali v Tržiču igra »Na goliških plazovih«. Tedaj gotovo nihče od njih ni slutil, da bi kdaj tudi sami postali žrtev plazu. To igro je priredil in vodil včeraj pokopani Rudolf Plajbes, ki je bil sploh duša prosvetnega dela »Na fabrikk. Imel je okoli sebe precejšnje število mladih in neumornih prosvetnih delavcev, ki so bili že dosedaj lahko ponosni na velike uspehe svojega dela, imeli pa so pred seboj še velike načrte in so le še čakali, da bi jih mogli čim popolnejše uresničiti. Med belimi grobarji Oči vse nase javnosti so obrnjene od zadnjega ponedeljka dalje na nesrečni kraj pod Storžičem, kjer je zamrlo devet mladih življenj. Javnost še vedno z največjo nestrpnostjo pričakuje novih poročil s kraja nesreče. Medtem, ko v dolini padajo raznovrstni kritike i a račun reševalcev, se pej umorno bori z reševalnimi deli nekako 100 ljudi, ki z nadčloveškimi napori stikajo za zasutimi trupli. Kako rešujejo Od koče pod Storžičem vodi ozka, skozi sneg zgažena pot proti deloma odprtem pobočju, ki leži visoko nasproti koče. Tik poleg pobočja je žleb v obliki podolgatega >?<. Plaz je zasul žrtve v svojem spodnjem delu tega »?«. Pot od koče do kraja, kjer se je pripetila nesreča, je dolga pol ure, je pa na mestih, kjer vodi čez odprto pobočje zelo nevarna. Reševalci stanujejo večinoma v koči, vojaki v okoliških stajah. Odtod sc vsako jutro podajajo na ponovno reševanje ponesrečencev. Ogromen plaz je danes v glavnem že skoraj razkopan. Vojaki so napravili do štiri metre globoke rove v sneg, v medsebojni razdalji tudi kakih 4 metrov. Civilni reševalci pa nato s posebnimi jeklenimi, 4 m dolgimi palicami vrtajo po teh rovih skozi sneg, vodoravno in navpično. Te jeklene palice so nalašč izdelane v ta namen. Izdelala jih je tovarna Gassner-Glanzman v Tržiču ter jih slavila reševalcem na razpolago. Na koncu so pa-licer nazobčane. Ko reševalec s tako palico naleti na kakšno oviro pod snegom, palico previdno malo zavrti in jo potegne spet iz snega Na zobcih lahko ugotovi, na kakšen predmet je naletel pod snegom. Ce je zadel na kako truplo, ostane na zobcih, palice majhen košček blaga ali kože. Ravno s pomočjo teh palic so do sedaj našli štiri ponesrečence, dočim so prvega našli le po naključju, ker «o molele iznad snega njegove smuči. Ponoči delo večinoma počiva. I>e prvi in drugi dan so reševalci delali na večer ob svitu ba-kelj ter so tedaj našli trupli Šarabona in Ahačiča. Reševanje je neverjetno naporno. Reševalci se morajo boriti z mrazom, meglo in snegom, ki od časa do časa še vedno naletava. Neprestano morajo vso svojo pozornost obračati na preteče nevarnosti novih plazov. Streljanje orožnikov z vrha plazu bo reševalce opozorilo na novo nevarnost. Reševalci so storili vse, ker je bilo v njihovih močeh. Naloga vojakov je bila, da izkopljejo v glavnem delu plazu rove, civilni reševalci pa stikajo za žrtvami s palicami, ki jih zabadajo v sneg. Verjetno je, da bodo v glavnem reševalna dela gotova Ec do danes zvečer. Vojaki se bodo nato na večer vrnili v Tržič ter se z večernim vlakom odpeljali v Škofjo Loko. Civilni reševalci, pod vodstvom Jeseničana J. Copa in ljubljanskega zdravnika dr. Breclja, bodo verjetno ostali na kraju nesreče nekaj dni. Sedaj je prevzel vodstvo reševanja Jožs Cop, ki vodi vsa dela v skladu z vodjo vojaške ekspedicije, kapetanom Piršem iz Ljubljane. Še vedno štiri žrtve pod snegom »Slovenski dom« je že včeraj poroča), da so doslej izkopali pet ponesrečencev in »o na ta način ostali pod snegom še štirje. Do danes opoldne se to stanje še ni spremenilo. Ce bodo tekom današnjega dne izkopali še kako žrtev, jo bodo prepeljali v Tržič ter jo položili na mrtvaški oder k ostalim trem truplom, ki leže v občinskem domu. Če se reševalcem tudi še danes ne bo posrečilo popolnoma dokončati svojega dela, IkkIo morali nesrečni pokopanci pod storžiškim plazom ostati toliko časa, dokler ne skopni sneg. To bi bilo nekako meseca maja. Včerajšnji pogreb prvih dveh žrtev Tržič, 1. aprila. Včeraj popoldne ob pol 6 je bil v Tržiču pogreb dveh žrtev snežnega plazu pod Storžičem, Mirka Ovseneka in Rudolfa Plajbesa. Ko so ju popoldne položili na mrtvaški oder v občinski hiši, so se od njiju hodile poslavljat ogromne množice ljudi. Oder je bil zasut s cvetjem in venci, ki so jih poklonila društva v Tržiču. Pogrebne obrede je opravil g. župnik Vovk ob asistenci šestih duhov- nikov. Pevci so nesrečnima žrtvama zapeli nekaj žalostink pred občinsko hišo ter na pokopališču. Pogreba se je udeležil ves Tržič. V sprevodu so korakali tudi zastopnik bana okrajni načelnik iz Kranja g. Lipovšek, mestni župan g. Majeršič, prijatelji in znanci pokojnikov tar člani vseh društev, v katerih sta bila pokojnika včlanjena. Preden so krsti položili v skupen grob, je pristopil župan g. Majeršič in spregovoril v slovo: »Pričeli smo polagati prve žrtve strašne nesreče, ki je zadela naš Tržič. Ti, Rudolf, ki si tako ljubil naše planino, ki si bil poln Ognja in ljubezni, ko si zbiral tovariše okrog sebe, ti, ki si bil poln navdušenja za planinstvo, si postal žrtev tega navdušenja. S teboj smo otvorili danes v Tržiču žalosten sprevod devetih mrtvili tovarišev. Kdaj bo ta žalosten sprevod končan, na lo danes še ne moremo odgovoriti. K tvojim mrtvim tovarišem bomo prinesli semkaj tudi tvojega lastnega brata. Žalost prešinja ne samo tvojo mater, sestro in sorodnike, temveč tudi nas vse. V tolažbo tvojim sorodnikom pa kličem z materjo sveto Cerkvijo, da se bodo v bodoče dvigale goreče prošnje v nebo za blagor, mir in pokoj tvoji duši! In ti, dragi Miro! Tvoja plemenita duša je hrepenela po Bogu. Zadnji čas si pogosto pristopal k mizi Gospodovi, skoraj sleherni dan. Hrepenel si po višavah, da bi se že z naravo približal svojemu Stvarniku. Hrepenel si po Onem, ki ima večno življenje. On pa te je poklical z višav, z naših slovenskih planin. Ti, Miro, prosim te, prosi za nas pri našem najboljšem Očetu 1 Prosi za nas, predvsem za našo moško mladino, tržiško moško mladino, da bi hodila j>o tisti duhovni poti, po kateri si hodil ti. Prosim te, dragi Miro, prosi za nas, mi pa bomo molili za tebe toliko časa, dokler so ne snidemo pri večnem, najboljšem in pravičnem Sodniku T« Nato se je poslovil od obeh pokojnikov zastopnik Prosvetnega društva v Tržiču g. Šmitek. V pesniških besedah je orisal plemenit značaj obeh pokojnikov in prikazal vso pretresljivo žalost, ki je zadela Tržičane, ko je nemila usoda na tnali iztrgala iz njihove sredo devet mladih življenj, med njimi tudi ti dve življenji, ki sta bili vzor današnje doraščajoče mladine. Zadoščenje vestnemu policijskemu stražniku Ljubljana, 1. aprila. Kazenski sodnik okrajnega sodišča dr. Val. Benedik ie preteklo soboto vodil kazensko razpravo, ki je dala popolno zadoščenje policijskemu stražniku Ignacu Dorniku. Skoraj vsak Ljubljančan pozna vestnega stražnika, ki je skoraj t> let opravljal na Marijinem trgu službo prometnega reditelja. Neki čevljarski pomočnik, ki je prišel iz krškega okraja v Ljubljano prodajat čevlje, je stražnika obdolžil tatvine 100 din. Dorniku se je namreč mož zaradi svojega vedenja zdel sumljiv, pozval ga je v neko vežo, kjer ga je legitimiral ter pregledal njegove papirje in prtljago. Ker n' našel nič sumljivega, ga ie pustil. Možakar pa si je izmislil zloben naklep. Kake tri ure )x> tem dogodku je namreč čevljarski pomočnik prišel na policijsko upravo in tam podal uradno prijavo proti Dorniku zaradi tatvine. Trdil je, da je imel poprej pri sebi 500 din, pozneje pa, po legitimiranju m pregledu prtljage pa samo 400 din. Rezultat sobotne razprave je bil presenetljiv. Ugotovljeno je bilo, da so »neki neznanci« čevljarskega pomočnika naučili, kako naj Dornika naznani in postopa proti njemu. Razvoj dogodkov je znal Dolenjec z Rake tako lepo in drastično opisati na policiji, da je policijska uprava Dornika začasno suspendirala od službe, dokler se ne izkaže v sodnem in disciplinskem postopku njegova nedolžnost odnosno krivda. Na sobotni razpravj je sodnik zaslišal obremenilno pričo in dva policijska nadzornika, neposredna predstojnika Dornikova. Kot priča zaslišani čevljarski pomočnik je 6 svojimi izjavami prišel v tako diametralno navzkrižje, da je sodnik ovaditelju-priči odrekel vsako verodostojnost ter nato Ignaca Dornika oprostil vsake krivde in kazni. Svetovati bi bilo, da bi policijski stražniki pri takih perlustraciiskih poslih vedno imeli poleg sebe še kake zanesljive zaupnike, ker se tudi drugim lahko zgodi to, kar se je zgodilo stražniku Dorniku. Prisilno notranje posojilo v Italiil Trst, 1. aprila. AA. Z italijanskim ukazom z dne 5. oktobra 1936 št. 1743 je bilo uvedeno prisilno posojilo na vrednost nepremičnin v Italiji in izredni davek na nepremičnine v višini 3 in pol promile za zaščito tega posojila. Po čl. 2 tega ukaza morajo to posojilo plačati vse fizične in pravne osebe, ki imajo zemljišča ali stavbe v Italiji. To posojilo morajo vpisati tudi tuji državljani, ki imajo nepremičnine v Italiji. Naši državljani morajo vpisati to posojilo na podlagi 2. poglavja člena 6 pogodbe o konzularni službi, ki odreja, da imajo lastniki nepremičnin v tuji državi iste obveze kot drugi državljani. Rok za plačilo prvega obroka je bil podaljšan do 31. marca. Drugi obrok se bo vpisoval do 18. aprila t. 1. Italijanske davčne oblasti imajo nalog, da naj takoj prodajo vse imetje onih lastnikov, ki ne bi plačali obroka. Filmi »Glas sna* — Union. To je četrti film tenoristi Benjamina Giglia in pri njem moramo ugotoviti, da je tudi Giglia zadela usoda obrabljenosti. Ne velja to za njegovo petje, pač pa za vsebino. Prvi trije njegovi Tilmi so bili resignirano sentimentalno otožni, vsebinsko prilagojeni za Giglijev glas, njegovo nerodno zunanjost in igro. Zato so si bili skoraj na las podobni. V četrtem so izkoriščevalci Giglijevega glasu hoteli narediti nekaj novega in so naredili najcistejšo limonado s princi, socialno sproščenimi princesami, monokljastimi baroni, rivijero, letali in podobno, brez smisla in celo brez sentimentalnosti. V filmu naj bi se menda ljudje smejali, toda posreči 6e to samo tistim, ki žive v ceninih romanih o princesah. Tenoristovega petja, zaradi katerega bi človek odpustil vse drugo, je v tem filmu silno malo. kar ga je vse skupaj tako mimogrede kakor glasba v filmih sploh malo. In še od tega je dobra tretjina na ploščah. Glasba in melodije so neizrazite, režija tretjerazredna. »Ga-sovi srca« so v lem filmu strašno banalni kljub reklami z dunajsko-berlinsko-nemško »Ljubljančanko« Geraldino Katt, ki naj bi film poživljala s svojo histerijo. Prihodnje naj takim filmom dajo rajši naslov »Razočaranje« z Benjaminom Giglijem. Aprilska šala se je umaknila Vremenski zvitorepec — sušeč, ki nam je letos nalil kolosalne množine dežja, saj ga je padlo 320 mm, kar pomenja, da 6e je nad ljubljanskim ozemljem zlilo do 128 milijonov hi vode, se je moral o polnoči umakniti vremenskemu nagajivcu in šaljivcu aprilu. Prvi dan že je april zelo resen. Tragična smrt deveterih žrtev plazov pod Storžičem, kakor tudi fiojav še drugih nesreč v planinah, sta tako globoko odjeknila v naših krajih, da se j'e letos morala aprilska šala umakniti iz javnosti v zatišje. Druga leta so V6i časopisi objavljali po cele kolone aprilskih rac in člankov. Letos vsi resno presojajo veliko tragedijo mladih žrtev belega zimskega športa. Ljubljančan pa drugače ni mogel krotiti svoje stare navade, vpeljane že od pamtiveka za !. april. Vendar način »pošiljanja po 1. april« se je moderniziral in prilagodil modernim časom tehnike. V starih časih so obrtniki in obrtniški pomočniki kaj radi na ta dan pošiljali ubogljive vajence po »ptičje mleko« h kakemu trgovcu. Ker živimo sidaj v dobi avijatike in je znano, da je zlasti med ključavničarji, kovači in sličnimi strokami veliko zanimanje za aeroplane, ki jim vajenci tudi kratko pravijo »ra-taplani«, je davi na vse zgodaj neki ključavničar poslal vajenca, poznavalca vseh vrst avijonov in glavnih konstrukcijskih Jelov k konkurenci po »fogelpropeler«. 'Konkurenca je Salo takoj razumela. Pa je vajenca napotila k tretjemu konkurentu. Ta pa je vajenca nazaj poslal, rekoč: >Reci mojstru, da je... aprilski osel!« Cene moki ia kruhu rastejo v Avstriji ter so že zdaj tako visoke, kakor so bile med svetovno vojno. Premestitve uradnikov - zaradi ženskih jezikov Maribor, 31. marca. Te dni smo imeli priložnost pri nekem tukajšnjem uradu dobiti vpogled v zanimiv predlog, katerega je naslovil neki mariborski uradnik preko omenjenega urada na finančno ministrstvo. Predlog je prav originalen, ker pa je pripravljen z vsemi službenimi formalnostmi, izgleda, da je mišljen zares. Zasluži pa zaradi svoje izvirnosti, da izve zanj tudi širša javnost, tembolj, ker smo prepričani, da ee bo strinjal a predlagateljem marsikateri zakonski mož, ki mu v zakonu zaradi dolgih jezikov ni baš z rožicami postlano. Maribor ima kot ena najvažnejših carinskih postojank precejšnje število carinskih uradnikov. Da se razumemo! Ljubljana, 1. aprila. Zadnjo dni je prišel v nek ljubljanski zavod nov jiredHtojnik, ki se jo že v začetku svoje visoke odgovorne službe izkazal za zelo »vestnega« in jspospbnega« uradnika. Ko je prevzel svoje nove posle' »■e je na vso moč potrudil, da bi bilo med drugim kar najbolj točno ugotovljeno in zapisano. mBBM er* v. ■ # w< * .vWnastopni govor«, v katerem jim je razložil svoje teinje, pa tudi skušal pokazati svojo odločnost in neizprosnost proti vsakemu, ki bi se drznil količkaj se pregrešiti proti njegovim strogim navodilom. Pa, čuda. kaj se je zgodilo! Vsem uradnikom, ki so ob njegovem nastopu skoraj trepetali, je kar nekam odleglo, ko je spregovoril. Kar nekam prijetno jih je presenetil, ker jim je s svojega visokega mesta povedal nekaj? česar pač ni nihče pričakoval. Prvo, kar mu je pri njegovem nastopu nove službe padlo v oči, in kar je smatral za dolžnost, da takoj prepove svojim podrejenim, je bil tuji jezik, v katerem so tudi v tem uradu za časa šefovnnja njegovega predhodnika bile pisane vso listine. Ta jezik ni bil slovenski. Ker je novo postavljeni predstojnik takoj opazil, da v tej stvari ne niore biti vse v redu, kajti ti spisi pridejo v roke tudi našemu navadnemu človeku, ki omenjenega jezika ne razume, čeprav bi bilo zanj velike važnosti, če bi vedel, kaj mu ta urad si>oroča, je najstrožje zabičal vsem uradnikom, da se v bodoče ne sme več zgoditi, da bi se uradovalo v neslovenskem jeziku. Pri tem Je novi šef povedal tudi to, kar glede uradnega jezika pravi ustava, ki slovenskega jezika ne izključuje in ga smatra za prav tako obveznega kot srbskega ali hrvaškega pri Srbih in Hrvatin. Uradniki so kar strmeli, kako je to mogoče. In vendar je bilo to resnično, v njihovo največje zadovoljstvo. Sef pa tudi ni bil nič manj zadovoljen z učinkom svojega nastopnega govora, ker se je pač zavedal, da je bilo treba samo odločne in pogumne besede, ki je dosedaj iz strahu zastajala na jeziku. Kes, prav tako, in ne morda obratno, naj bi bilo s slovenščino j>o naših uradih. Naj razume to tudi tisti, ki jo dal povod, da smo se ga morali spomniti 1 Večinoma niso to Slovenci, tudi njihove žen*3 niso Slovenke in tako so hočeš, nočeš navezani na življenje v ožjem družabnem krogu. Je pa usoda vseh takih krožkov, da zapadejo prej ali slej v oblast nekaterih z boljšimi jeziki obdarovanih oseb ženskega spola, ki dobijo v družbi premoč ter jo tudi dobro izrabljajo. Tako se je zgodilo tudi v družabnem krogu mariborskih carinikov. Cariniki so stan, ki ga že sv. pismo omenja kot v nekaterih ozirih ne posebno vzglednega. Tako se je tudi mariborskim pripadnikom tega stanu pripetilo, da so zagrešili nekatere stvari, za katere bi bilo bolje, če jih njihove boljše polovic« ne bi izvedele. Zal pa je stvar prišla na svetlo ter je bila v damskem krožku temeljito premleta. Seveda posledice niso izostale. Prizadeti zakonski možje so doživeli doma nepričakovano in neprijetno presenečenje, ko so videli, da so bile njihove zakonske polovice o vsem točno informirane. Požigati so morati grenko jed, ki so si jo prav za prav sami skuhali. Enemu od njih pa je bilo vsega pfeveč, pa se je vsedel k mizi in sestavil originalen predlog, iz katerega prevzemamo samo glavno misel: Premestitve državnih uradnikov se vršijo ali zaradi prestopka dotičnega uradnika, ali pa po uradni potrebi ali pa po lastni prošnji. Avtor omenjenega osnutka pa predlaga, naj se k temu doda še četrti vzrok: hudobni ženski jeziki. V predlogu utemeljuje svojo zamisel s tem, da so ti jeziki razdrli že marsikak vzoren zakon čisto po nedolžnem. Opozarja, da vršijo to službo nekatere dame, katerim je tak posel postal naravnost šport. Zaradi tega predlaga, naj se uradniki, ki imajo take žene, ki rade raznašajo govorice o kolegih svojih mož ter nimajo dragega dela, kakor da si barvajo nohte, sedijo po kavarnah in zahajajo v razne damske krožke, premeste v najbolj zapuščene kraje, kjer njihove soproge ne bodo imele priložnosti, da bi z naslado zbirale razne govorice ter jih širile naprej. Nihče ne more oporekati, da ta predlog ni originalen. Radovedni smo samo, ali bo šel po uradni poti naprej in ali ga bo vrhovna inštanca uvaževala, ali pa ga bo predlagatelj zopet umaknil. Če ie izvedela zanj njegovan boljša polovica, 6mo prepričai, da se bo izvršila poslednja alternativa. arajvrBTSJ|Naročajte Slovenski dom! nriblfžno na^nestu? asainaniovanein s črno trlo in križcem. To slik« jc posnel Vladimir Kostanjeve«. * Celjske novice Napadi in nesreče oh prašnikih. Gradit Jakob, 27-letni pos. sin iz Sv. Urbana, Slivnica pri Celju, je hotel nesti 28. marca vodo v kuhinjo. Pri vod* n jaku se mu je spodrsnilo in je padel ter ei zlomil levo nogo. — Golob Matevž, 12 letni sin delavca, Lastni dom, Celje, sl je 29. marca poškodoval levo rokovna šipi. — Zajc Franc, GO letni prevžitkar, se je 25. marca sjKJtaknil na korenini in si zlomil desno roko. — Na veliko soboto je napadel M. A. iz Zgornje Ponikve Verdeva Ivana, 25 letnega posestniškega sina iz Veliko Pirešice, in sicer tako, da ga je udaril z drogom po glavi in ga močno poškodoval. — Založnika Antona, 21 letnega jjosest-niškega sina iz Sjx>dnjega Doliča je A. P. iz Kozjeka z nožem zabodel v desno roko. — Mrzeka Franca iz Tinskega pri Zibiki je 2$. marca A. M-doma (štolam, udaril z litrom po glavi in mu zadal smrtnonevarno rano nad levim ušesom. V Celju je umrlo meseca marca 37 oseb, in sicer 19 oeeb v mestu in 18 v javni bolnišnici. Kulturni koledar Bedenič Janez l)ne 1. aprila 1843 je umrl v Kranju janzenistični pisatelj Bedenič Janez. Rodil se je 22. decembra 1777 v Zg. šiški. Študiral je v Ljubljani in bil 180) posvečen za duhovnika. Bil je župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, nazadnje dekan v Kranju. — Bil je izrazit jožefinec in janzenist. Bil je nasprotnik vsake izredne pobožnosti, zlasti romanja, pri tem pa velik prijatelj šole. Pri Sv. Petru v Ljubljani je sezidal hišo, katero je namenil tudi /.a šolo. Udejstvoval se je tudi kot cerkveni pisatelj. Priredil je Tomaža Kempčana: Hoja k’ nebesom po Pagiavčevi redakciji. Izdal je tudi Klementini jev janzenistični: »Sveti križovi pot«. V nemškem jeziku je izdal izvirno knjigo o teologiji, ki ima janzenistične tendence. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 1. aprila: Hugon. Jutri, petek, 2. aprila: Fran P. Nočno službo imajo lekarn«: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste. Drama: Zadnji signal. Red Četrtek. Opera: Vesela vdova. Izven. Kino Union: Glas srca. Kino Sloga: Jetniki s hudičevih otokov. Kino Matica: Mladost kraljice. * K I N O * Kako so Pohorci iskali ljubljanski nebotičnik UNION BENJAMINO GIGLI Glas srca ueraldlna Katntkora TEI. 27-30 SLOGA Premiera, velikega Ulmskega dela Jetniki s hudičevih otokov V slavni vlogi WARNER BAZTEK Citajte roman v podlistku Slovenskega doma! Samo te danes ln lutn mailneta ob 14*10 url Angel aerodroma SUlrlej Temple TEI. 21-24 MATICA Mladost kraljice Jenny Jugo, Friedrich Benfer (pAjeaUiaAK. o6---16., 19.” oljan okoli Reimsa, dalje v gorsko Švico, ob jezeru v Genevo, z visokogorsko železnico v vznožje Matterhorna, v Zermatt, a nato v severno Italijo, v Milano in Benetke ter s povratkom v Ljubljano. — Navedeni predavanji sta Privlačni ravno sedaj v dobi organiziranja izletov v ariz na veliko raz9tavo ter bo marsikoga od teh interesentov, a tudi druge ljubitelje pokrajinskih krasot zanimalo. Prispevek za obe predavanji je 4 ozir. 2 Din. Vstop je dovoljen vsakomur ter obisk priporočamo. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob o#mlb Četrtek, 1. aprila: Zadnji signal. Red Četrtek. Petek, 2. aprila: Zaprto. Zanimiva premiera se bo vršila v tekočem tednu, igrali bodo Fodorjevo »Maturo«, delo ki so ga vprizorili pred nedavnim z velikim usj>ehom na Dunaju. Vsebinsko predstavlja konflikt med gim-nazistko in profesorskim zborom, ki ga predstavljajo profesorji dveh različnih vzgojnih metod V igri sodelujejo gg.: Levar, Debevec, Gregorin, Drenovec, Jerman, Plut in Daneš, ter dame: Nablocka, Mileva Boltarjeva, Mira Danilova, Levarjeva, Stavčeva in Juga Boltarjeva. Režiser: CiTil Debevec. OPERA Začetek ob osmih Četrtek, 1. aprila: Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Din rtavzdol. Petek, 2. aprila: Zaprto. Sobota, 3. aprila: La Bohetne. Red C Gostuje gdč. Anita' Mezetova. Gostovanje sopranistke gdč. Anite Mezetove v Puccinijevi »La Boheme« bo v soboto, 3. aprila za poletni abonma, ki nosi oznako red C. To je prva predstava za ta abonma. Gdč. Mezetova, ki je absolventka ljubljanskega konservatorija in se ie v Ljubljani že ponovno odlikovala s svojimi nastopi, ki so ji obetali lepo pevsko kariero, je v letih, odkar je angažirana na belgrajski operi napredovala v vseh' ozirih. Partija Mimi se prav jpoeebno prilega njenim kvalitetam in ji daje priliko, da uveljavi vse svoje pevske in igralske vrline. Mariborsko gledališče Četrtek, 1. aprila ob 20; »Rdeči nageljni«. Red C. Petek, 2 aprila: Zaprto. (Gostovanje v Ptuiu.) Sobota, 3. aprila: »Dr.* Gostovanje g. Mihajla Markoviča. Ljubljana, 1. »prila. Bilo je v januarju leta 1934, ko sem bil sredi inštrukcije obveščen, naj se zglasim v pisarni g. ravnatelja v važni zadevi. Ravnatelj me je sprejel s silno resnim obrazom. »Dobil tem nalog, da Vaim odvzamem vse inštrukcije. Nalog pravi tudi, da moramo poskrbeti, da zletite z univerze in da se Vam odtegnejo vse ugodnosti, ki jih kje uživate; skratka, da se Vas docela onemogoči. Ta leta, kar Vam dajem kruha, sem bil z vami izredno zadovoljen in mi je sedaj toliko bolj žal, da je moglo do tega priti. V Strankino pisarno je prišla ?a“Jre,£' strogo zaupna ovadba, da 6te klerokomuflist(!) m da st« tajen političen agitator. Nalo# je sicer strogo poverljiv, ampak ukaz brez nadaljnega izvršiti; ker pa V a« poznam že nekaj let in to od dobre strani, sem strankarsko disciplino kršil in Vas o vsem informiral. Doslej se mi namreč niste zdeli političen človek.« Mrzel pot mi je šel po hrbtu in tak-o sem bil presenečen, kakor če bi zvedel, da sem v tem trenutku postal ameriški prezident. Tudi tega nisem vedel, kaj je klerokomunist, ker si nisem mogel predstavljati, da bi bilo mogoče iz klerikalca in komunista skupaj kaj pametnega skovati Edino pametno, kar sem mogel storiti, je bilo, da sem zahteval konfrontacijo s svojimi skritimi »prijatelji«. G. ravnatelj me je napotil v znano ljubljansko politično pisarno. Tu so me sprejeli z neprikrito nejevoljo kot človeka, ki hoče posili nekam za kulise. Opravil nisem nič, po stranskih poteh pa sem zvedel čudne stvari. Da nisem edini srečnik, ampak da ima omenjena politična pisarna v evidenci vse akademike mojega kraja in da mo vsi razen enega črno zapisani kot nacionalno nezanesljivi in nevarni ljudje, ki jim je treba stopiti na prste. — (Omenim naj, da se od vseh akademikov mojega kraja niti eden ni nikoli »puščal niti v zakonito, niti v nezakonito politiko.) Vse pa da mora ostati v najstrožji tajnosti, da ne bo prav nič opaziti odkod prav za prav po nas pada. Poiskal sem zanesljivega zagovornika in obtožil politično pisarno klevetanja. Takoj nato sem dobil povabilo iz politične pisarne in so me tokrat zelo ljubeznivo sprejeli. Priznali so mi, da so sprejeli lažnjivo denuncijacijo od svojega zaupnika (šolnika) in mi obljubili s prihodnjo pošto dostaviti preklic svojega konfidenta. Za captatio benevolentiae pa so me vprašali, ali imam ž^ zagotovljeno službo in mi na moje začudenje namignili, da imajo take stvari oni v rokah. Zahvalil sem se in dejal, da se bom zadovoljil s preklicem brez službe, S preklicem konfidenta-denuncijanta nisem bil zadovoljen, ker )e bil formuliran čudno in skrit v dolgem političnem poročilu. Seveda so mi obljubili dostaviti z naslednjo pošto drugega in 'ko tudi ta ni bil po volji, Se tretjega. Kakor če najdeš las v juhi in naročiš drugo. Preklici so torej kar deževali in bi — sem prepričan — na željo Vzgojni večeri za starie Vzgojni večeri za starše se bodo vršili v tednu po beli nedelji, od 5. do 10. aprila, vsak dan ob 20 na osnovni šoli v Spodnji Šiški. Namen teh večerov je, da seznanijo starše z važnimi vprašanji duševnega življenja, telesne rasti in vzgoje otrok, ki jim žrtvujejo v ljubezni svoje življenje in delo, a jih često premalo poznajo, da bi jim mogli nuditi prave vzgojne pomoči v razvojnih težkočah in nevarnostih. Tečaj v obliki predavanj in sledečih prostih razgovorov priredi »Pedagoško društvo v Ljubljani«. Predavanja se bodo vršila v sledečem redu: 1. O bodočnosti naše mladine (profesor Čopič Venčeslav). 2. Govorne težkoče mladine (strok, učitelj gluhonemnice Mazi Vilko). 3. Duševni razvoj mladine (f>rof. Cernej Anica). 4. Telesno-razvoine težave in nevarnosti mladosti (zdravnik dr. Mis Franta). 5. Vzgojne težkoče rodbine in doma (prof. dr. Gogala Stanko). 6. Kaj vpliva na šolski uspeh in neuspeh (prof. dr. Ozvald Karel). K udeležbi vabimo iskreno starše in prijatelje naše mladine! V ponedeljek zanimiva koncertna akademija, na kateri bodo nastopili: izborna aMistka ljubljanske opere Bernot-Golobova mariborska plesalka Stu-Cinova in koncertni pianist prof. Rene Gallatia. Spored je pester: arije, plesne točke in klavirske solotočke. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 2. aprla ob 20: >Dr«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora, še naprej. Seveda se moram pa ta »happy end« zahvaliti svojemu prijatelju in visokemu strankinemu funkcionarju, ki je prelomil strankarsko disciplino in dolžno molčečnost. Dejali pa boste morda, da je v vsaki govorici vsaj zrno resnice in da je tudi v meni mqrda vsaj odsev kakega nihilista, če ne še kaj hujšega. Toda bolj kakor v svoj zagovor bom povedal še to, da spoznate komu vse danes zaupamo vzgojo Ijudskoiolske mladine, ki bi jo morali obvarovati v prvi vrsti hinavstva, zakaj hinavec je stokrat nevarnejši pa tudi ogabnejii od iskrenega in odkritega nasprotnika. S šolnik om-konf id entom-denunci jan tom sva imela pred leti spor goepodarskokomunalnega značaja iz česar se je razvila aferica. Teden pred »domoljubnim« klevetnim denunciranjem pa se mi je približal s sladkimi besedami rekoč, naj bova odslej prijatelja in še te in one omlednosti, ki jim pa kot »politično nevešč« človek nisem spoznal dvoreznosti. Celo n« domači liker me je povabil, česar pa kot nealkoholik nisem mogel sprejeti. Toda novi »prijatelj« je že v eni sapi pisal tudi »politično poročilo«, kakor mu je gotovo nacionalno prefinjena vest narekovala, zanašajoč se na tajnost strankinega delovanja. Naj še povem, da j« isti šolnik pozneje z vsemi petelini na strehah obrnil hrbet po novih vetrovih in izjavljal obenem, da si je tega že davno želel. Mislil pa sem si tedaj, uboga mladina njegove šole! Občinstvo opozarjamo, da bodo po novem finančnem zakonu za leto 1937-38 od 1. aprilu t. 1. znašale pristojbine: za prošnje 10 din, za priloge po 4 din. za pritožbe proti odlokom upravnih oblastev 30 din, za oglase v časopisih v krajih do 40.000 prebivalcev za 75% manj, v krajih od 10 do 80.000 prebivalcev za 50% manj od dosedanje takse, za poselske pogodbe 20 din, za vse vrste pooblastil 20 din; za pogodbe o vzdrževanju 1%, za dovoljenje za javne radijske prireditve največ 1 din za vsak dan prireditev. Za šolnino sc zviša cenzus kot osnova za plačilo, razen tega so pa tudi pristojbine znatno znižane. Cene papirju so se te dni spet povišale za 6%. | To je že tretje povišanje cen papirja od januarja do danes. Tako naglo j>ovišanje cen pa je povzročil skok cen za celulozo in drugih surovin ne | samo pri nas, temveč tudi na vseh svetovnih tržiščih. Zveza grafičnih podjetij je že izdala obvestilo javnosti, da se vsi izdelki takoj j>ovišajo za 6%, vendar pa se stroški dela ne povišajo. Pričakujejo pa, da bodo cene še poskočile in zato se naročila zaključujejo s pripombo, da v primeru | novega jx>višanja cen papirju tiskarne razliko takoj pripišejo računu. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je reorganiziran. Novo v tej preosnovi je to, da prevzema nadzorstvo nad izvozom izključno le država. Prej je bil ta zavod Ie nekaka ustanova trgo-| vinskega ministrstva in je bil zaradi tega precej samostojen, odslej pa bo organ trgovinskega ministrstva. Naloge zavoda so tudi sedaj izvedba trgovinskih dogovorov in sporazumov ter organizacija j poročevalske službe. Zavod bo vršil nadzorstvo nad izvozom v sporazumu z Narodno banko. Skup-| no ima novo organizirani zavod 8 odsekov. Nove cigarete »Hercegovina« pridejo v promet 3. aprila. Cigarete pod tem imenom so se | dolgo izdelovale in prodajale pred svetovno vojno in med vojno doma in zunaj. Zlasti .v državah srednje Evrope so bile te cigarete znane in so si pridobile sloves zaradi svoje odlične kakovosti. Nekatere države 5e danes izdelujejo in prodajajo cigarete pod tem imenom, čeprav ne pridelujejo te vrste tobaka. Monopolska uprava hoče izrabiti dobri sloves, ki so si ga cigarete tega imena že pridobile, in je sklenila, da bo v bodoče izdelovala in prodajala nove cigarete »Hercegovina«. Izdelovale se bodo iz mešanice izključno hercegovskega tobaka, bodo okrogle in tehtale po en gram, ter jih bodo prodajali v lepih zavitkih jx> 20 cigaret in v škatlah po 100 cigaret: Prodajna cena je SO par za kos ali 6 din za zavojček 20 cigaret. Ci-| garete pridejo v Belgradu v promet 3. aprila. Ta (lan si jih prodajalci na drobno lahko nabavijo v monopolskeni skladišču. V kratkem bodo te cigarete v prometu v vsej državi. Dalmatinski ribiči so imeli svoje zborovanje v Splitu. Zborovanje je vodil senator don Frane Ivaniševič, ki je povedal, da je vlada dala za dvig ribištva na Jadranu 200.000 din podpore. Sklenili so pa tudi, da bodo ustanovili posebno ribiško banko, ki bo kreditirala in podpirala naše morsko ribištvo. Preiskavo zaradi * nabiranj* prostovoljcev za Španijo iz Prekmurja in Medjiinnrja so uvedla j naša oblastva. Nabiranje raznih vrst delavcev je v | obeh teh pokrajinah izvrševala popolnoma zanesljivo Borza dela v Murski Soboti. Z njo so bili zadovoljni tudi vsi, ki so kakorkoli pri njej iskali Državno prvenstvo v gozdnem teku Letošnje državno prvenstvo v cross countriju, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Celju, bo prva večja lahkoatletska j>rireditev. Za ta prvenstva v gozdnem teku je vladalo vedno veliko zanimanje, saj smo bili ravno Slovenci oni, ki »mo si ta prvenstva vedno odločili v svojo korist. V letošnjem prvenstvu bodo pa prvič fx»ta-1 vili tudi zagrebški klubi in Varaždinci močnejšo postavo in boljše tekače, tako da bo to prvenstvo zaradi tega še prav posebno zanimivo, ker bo j borba bolj izenačena. Od slovenskih klubov so do sedaj prijavljeni: Krovs, Krpan, Srakar, Perc, Goršek, Kranjec, Tavčar, Berčič, Pavičevic in Bezlaj (vsi SK Primorje). Podpečun, Kangler, Strah, He-rič, Prob, Zupan, Seinenč, Urbančič (vsi Maribor). Za Celje pa se bodo po dosedanjih prijavah borili: Končan, Ve n »uš, Knez in Bec. Kratek pregled dosedanjih državnih prvakov: leta 1921: Butkovič (Concordia), 1922—28 Stefanovič (Jugoslavija), Belgrad, 1924 Parzl (Maraton) Zagreb, 1925 Zemljak (Maraton), 1927-27 Koren (Gradjanski), 1928-1981 Predaanič (Concordia), 1932 Tučan (Hašk), 1983 Krevs (Primorje), 1934-1935 Bručan (Ilirija). 190« Krevs (Primorje). Prvenstvo moštev pa sledeče: 192il Concordia, 1922 Hašk, 1923 Jugoslavija, 1924 Hašk, 1925 do 1927 Gradjanski, 1928 Ilašk, 1929-30 Ilirija, 1931 razveljavljeno, 1982-33 Primorje, 1934 Ilirija, 1980 I Primorje. Po dosedanjih tekmah torej vidimo, da smo I ravno v zadnjih letih Slovenci neprestano držali to prvenstvo. V letošnjem prvenstvu je pa razlika v tem, da znaša proga samo 7500 m in da bork) zaradi tega skušali tudi Hrvati » svojimi tekači doseči čim ugodnejše mesto. Pred veliko borbo Nedeljsko ligino kolo predstavlja za našo športno publiko višek nogometne sezone. V goste nam prihajajo zagrebški »purgerji«, trdno odločeni v popoln uspeh. V kakšni formi »e nahajajo »zagrebški plavi«, nam najbolj nazorno kaže rezultat s slavno dunajsko Admiro, katero so na velikonočni ponedeljek gladko porazili z rezultatom 4:0. Ko govorimo o moštvu Gradjanekega, moramo najprej omeniti njegove stebre: Urh, Bivec, H ligi, Kokotovič, Lešnik, Medarič in Pleše so imena, katera so od purgerjev napravila jeliko moštvo. Ni čudno, da je nedeljska tekma z moštvom tako velike reputacije razgibala slovenske Športne mase. Tej tekmi daje poseben Čar dejstvo, da je sojenje poverjeno enemu najboljših italijanskih sodnikov. Kaj pa naši fantje? Eno drži, da pred takimi zvenečimi imeni ne mislijo vreči puške v koruzo. Spričo važnosti izida te tekme bodo vložili vse znanje in energijo v borbo. V nedeljski tekmi nastopi sigurno najjačje moštvo, katerega je sploh kdaj postavil slovenski j reprezentant 'na igrišče. Glavna tekma se začne ob 15.30. Predtekmo odigrata prvo moštvo Ljubljane in Mura iz Murske sobote. Prodaja vstopnic za tekmo, in sicer tribunskih sedežev in navadnih stojišč bo od danes naprej v trgovini »Alpina«, Tyrševa cesta, v trgovini Ba-njai, Miklošičeva cesta in v unionski trafiki. zaposlitve. Istočasno pa so se tudi nekateri zasebniki oprijeli tega posla in nabirali brezposelne za vse vrste dela. Našli pa so se med njimi taki, ki so delavce skušali najeti za Španijo. Stvar se odkriva sedaj, ko so na Braču prijeli nekaj sto | delavcev, ki so se hoteli iztihotapiti iz naše države in odpluti v Španijo. Med njimi pa so bili tudi | trije delavci iz Čakovca in okolice. Ti se sedaj nahajajo v zaporih v Prelogu. Preiskava pa še ni končana in se zato še ne ve, kdo so bili, ki so te | delavce izvabili v take mreže. Vihar z nalivom je dirjal v torek in vso noč v Šibeniku. Med nalivom pa je tudi strašno treskalo. Voda se ni mogla hitro odteči z nlic in je tako vdrla v vsa pritlična in podzemna stanovanja ter zlasti gostilne. Močno so poškodovani tudi | vinogradi in oljčni nasadi. Tudi državno posestvo Belje v Baranji se je | reorganiziralo. Od sedaj tvorijo Belje, sladkorna tovarna v Branjinem vrhu in državno posestvo Topolovec pri Sisku skupno enoto, ki se imenuje državno posestvo Belje. Uprava posestva se nahaja v Kneževcu. Vrhovno nadzorstvo nad upravo [ pa ima finančno ministrstvo. Bosanski izvozniki lesa pričakujejo od nove trgovinske pogodbe z Italijo boljših kupčij, kakor pa so jih imeli sedaj z Nemčijo. Obračunavanje j računov z Nemčijo jim dela vedno preglavice in jih ni več volja, da bi svoj les izvažali še dalje, | čakali pa mesece in mesece na izplačilo. Ko je Italija zaradi sankeij zanemarila naše lesno tržišče, so izvozniki našli novo tržišče v Angliji. Zato | mislijo, da bi bilo nujno potrebno, da se tovrstne zveze z Anglijo še poglobe. Pogodba z Italijo pa bo odprla v prvi vrsti trg za mehki les, ker je v pogodbi dovolila Jugoslaviji 40% vsega uvoza mehkega lesa. Nova ležišča premoga so odkrili na planini Čemernici pri Banjaluki. Žila je bila na nekaterih mestih debela po 5 metrov in več. Najdeni premog pa je po kakovosti mnogo boljši kakor pn | iz ležišč, ki so jih v zadnjih letih odkrili. V Drušicah pri Cetinju je učitelj Stanko IJra-gojevič ubil svojega sorodnika Vasa Dragojevifa, ker se ni hotel oženiti z dekletom, ki mu ga je učitelj Izprosil pri starših. Vaso je bil namreč naprosil učitelja, naj mu najde pošteno dekle, da bi se z njim oženil. Učitelj mu je ustregel in mu na-| šel dobro dekle. Ko pa je prišel dan zaroke, mu jo Vaso sporočil, da se ne bo oženil s tein dekle-I lom. Učitelj se je zaradi tega čutil osramočenega m je zahteval od sorodnika, da na vsak način izpolni svojo obljubo in dekle vzame. Ker ta poziv ni rodil željenega uspeha, sc je vse končalo tako, da se je učitelj s streli iz revolverja ma-| ščeval nad Vasom. Vrsto koncertov naše narodne in umetne pes-I mi bo priredil prihodnje dni v rudarskih središčih v Bosni »Trboveljski slavček«. Med drugimi v Tuzli, Kreki, Zenici, Sarajevu in Mostarju. Ubitega hajduka Bogosavljeviča, ki je dolga I leta strahoval v okolici Kličeva, bodo pokopali na skritem krajo, da za njegov grob ne bo vedel nihče. Ko so hajduka raztelesili, so opazili, da je bil nenavadno telesno razvit ter je imel nekatere mišice naravnost orjaške. Tako ni nič čudnega, če je imel hajduk kljub štirim težkim ranam, ki so mu Jih prizadejali orožniki, še toliko [moči, da je z njimi preUotljl skoraj 10 kilometrov. Trije ameriški magnatje pripovedujejo kako so postali milijonarji Težki današnji časi so tudi Amerikancem mnogokaj neprijetnega, ne samo navadnim ljudem, pač pa tudi tistim, ki so si v svojem življenju nabrali na tak ali drugačen način težke milijone, če ne milijarde. Zanimivo bi bilo vsekakor zvedeti, kako so ti možje prišli do tako ogromnega premoženja. Morda bo vsaj nekoliko zanesljivo to, kar pripovedujejo ti milijarderji sami o sebi. Največ bi najbrž mogli povedati zanimivega posebno trije med njimi. To so znani magnat Rockefeller, časopisni kralj Hearst in avtomobilski kralj Durant. Sami »kralji«! Takole nekako pripoveduje stari John Rockefeller, kako si je zaslužil svoj prvi dolar: »Ni tako važno vzbujati spomine na one dni, ko človek zasluži svoj prvi dolar, pač pa je mnogo bolj važno spomniti se na to, za kaj ga je porabil. Star pregovor pravi: S komer se družiš, tak si! Ko me izprašujete, kako sem dobil svoj prvi dolar, bi mogel — tako pripoveduje Rockefeller — prav dobro uporabiti omenjeni pregovor, toda z majhno izpremembo. Takole bi moral reči: Kakor si izdal prvi zasluženi denar, tako boš tudi zadnjega! S tem hočem povedati, da človekova življenjska pot zavi6i od tega, kako dela z denarjem, če ga izdaja za zabavo, v znanstvene namene, če ga požene skozi želodec, ali da z njim gradi svojo bodočnost. „Prvi dolar, če spijem vdravilo!" •'edno sem mislil na svojo bodočnost. Nikdar nisem imel pred očmi samo prihodnjega dne, pač pa za tist« dni, ki bi nekoč utegnili le priti v moje največjo zadovoljstvo. Bil sem vedno tudi prepričati, da bo ta dan tudi nekoč prišel. Ravno zaradi ■tega je bil vsak dolar, ki sem ga zaslužil, prav kakor člen v verigi, ki me je napravila za milijonarja. Ko se spominjam na 6voja prejšnja leta, moram reči, da mi je še prav živo pred očmi oni čas, ko sem zaslužil prvi dolar. Bil sem mlad dečko, poleg tega pa še bolan. Moral sem zavžiti zdravilo, ki sem se ga toliko branil. Tedaj mi je oče prigovarjal: »Če to zdravilo f>opiješ, dobiš dolar.« Komaj je oče to spregovoril, je bilo zdravilo že v mojem želodcu. To je bil prvi dolar, ki sem ga imel in ki sem o niem mogel reči. da je moj. Prosil sem očeta, naj mi kupi mal hranilnik, kjer bi bil ta dolar in morda še kak drug čisto na varnem. Počasi sem prihranil celih 40 dolarjev. Tedaj nisem več mogel zdržati doma. Učil sem se knjigO-vodstva ter kmalu tudi dobil neko službo v malem podjetju, ki je trgovalo s petrolejem. Neprestano sem varčeval in tako mi je uspelo, da sem se s pomočjo nekega svojega prijatelja, ni bil prav nič manj varčen kot jaz, osamosvojil. Verjemite mi, da ne bi bil nikdar postal mili- jonar, če bi bil za svoj prvi dolar kupil čokolade, ali kakšne igračke. To, kar sem danes, sem mogel postati 6amo na ta način, da sem bil 6krajno varčen.« • »Časopisni kralj" Hearst Pa naj ]>ove še ameriški »časopisni kralj« Hearst. Takole pa on pripoveduje: »Ali ni mar pomembno to, da od vseh ameriških milijonarjev nitj en časopisni magnat ni začel svojo kariero kot prodajalec časopisov, kakor jo je začel veliki izumitelj Edison. Ameriške kariere se začenjajo večinoma čisto na drug način, kakor pa se končavajo. Mislim pri tem pač na to, da te kariere končavajo čisto v drugih poklicih, kakor pa so se začele. Edison, ki velja za očeta »električnega stoletja«, je 6voj j>rvi denar zaslužil s prodajanjem časopisov. Jaz sem na mnogo bolj preprost način prišel do svojega prvega dolarja. Ce se dobro spominjam, je bilo to leta 1887, ko sem prišel z vseučilišča v Hawardu. Moj oče je bil precej bogat. Moj stari oče pa je bil senator. Moram priznati, da je bil navadno precej »suh«, kajti vsak denar, ki šeni ga dobil od njega, mi je kaj hitro pošel. Nekoč me je poklical v svojo sobo in me vprašal: »No, dečko, kako misliš, da 6i boš zaslužil 6voj prvi dolar?« še krajše sem odgovoril: »Kot novinar!« Opozoril me je hitro tudi na to, da ne smem od njega pričakovati kakšne pomoči, ali protekciie. Zayrnil sem ga: Niti nočem kakšne tvoje protekcije, prosim te samo, da mi odkupiš kakšno časopisno podjetje. To je moja poslednja želja in prošnja. Tak časopis bi bil n. pr. »San Francisco Examiner«, ki dela sicer s precejšnjo izgubo, pa kljub temu upam, da bi prišel v nekaj letih na čisto. Stane samo 50.000 dolarjev. Raje čistim čevlje, kakor pa da bi me moral vzdrževati ti!« »Ti torej želiš, da ti poklonim 50.000 dolarjev?« me je začudeno vprašal oče. Odgovoril sem mu: j »Ne, to podjetje moraš kupiti zase, tja pa namesti I mene kot glavnega urednika. Ne zahtevam nikakšne plače. Če se bo naklada petkrat pomnožila, tedaj zahtevam, da podjetje postane moje.« Oče je kupil ta časopis, in že čez dve leti je imel list šestkrat tako veliko naklado. Tedaj me je nekoč jx>zval oče in mi ob tej priliki izročil ček za tisoč dolarjev. Med temi dolarji je bil tudi moj prvi, ki sem ga zaslužil.« Durantova pot, predrto je postal avtomobilski magnat Njegova življenjska jx>t je bila nekoliko težja. O njej pravi sam takole: »Ko sem bil še mlad, se nisem prav nič spoznal na avtomobile in sem svoj prvi denar zaslužil s prodajanjem nekih čudežnih zdravil ali bolje rečeno zdravil, ki niso bila vredna počenega groša. Moji starši so tedaj stanovali v mali vasi Flint v Michiganu. Ta kraj je danes znan f>o velikih avtomobilskih tvornican. Ker 60 bili starši zelo siromašni, sem se moral potruditi tudi jaz, da bi kaj zaslužil. Pozneje sem postal delavec v nekem mlinu. Če je bil promet boljši, sem vsak dan zaslužil kakšnega pol dolarja. Tega denarja pa nisem nikoli videl, ker sem jx> očetovi želji raje nosil domov namesto denarja moko. Nekega dne se mi je usoda na drug način zasmejala ali pa jx>pačila. Nek lekarnar me je vzel za nekakšnega pomočnika. Imel sem plačo v obliki večerje in nekaj cigaret. Že sem mislil, da ne bom nikdar prišel na zeleno vejo. Ko mi je jiozneje nekdo ponudil boljšo službo, namreč prodajanje nekega zdravila proti revmatizmu, sem zapustil lekarno in opravljal 6voj novi posel po okoliških vaseh. S kmeti sem se znl razgovarjati. Nikdar nisem bil v svoje življenju tako j>onosen, kot takrat, ko sem s tem poslom zaslužil pet dolarjev. Niti pozneje, ko je denar kar tekel v mojo blagajno. nisem imel tolikšne vere v samega sebe, kot v tem trenutku. Moji prihranki pa so vedno bolj rastli. Pozneje sem prodajal tudi tobak. Nazadnje sem postal avtomobilski kralj, kakor me imenujejo. Toda reči moram, da svojih zadnjih uspehov še daleč nisem bil tako vesel, kakor tistih, ko sem prodajal ono čudodelno zdravilo, ki ni nikomur koristilo, pa menda tudi ne škodovalo. Bilo je res precej nedolžno. Zločinec dokazuje sodniku, da so tudi takšni zločini, ki ne puščajo sledov Francoska ladja »Normandie«, H si je zadnjič spet priborila modri trak zaradi rekordne hitrosti. V Stockholmu so imeli sodnijsko razpravo proti nekim razbojnikom, ki so izvršili pet zaporednih umorov. Bila je to razbojniška družba, ki se je tudi pri svojem zagovoru pred sodiščem pokazala res ža nekaj posebnega. Največjo senzacijo pa je izzvala izjava nekega morilca, po imenu Turnemana, ki je sam od sebe priznal, da je izvršil tudi še šesti umor, ki o njem pravi, da je bil to res »dovršeni zločin«. To pa je po obtožen-čevem mnenju zato tako popoln zločin, ker nihče ne bi mogel niti slutiti, da gre pri njem za kaz-njivo dejanje. Priznal je, da je povzročil smrt svojemu nasprotniku na ta način, da mu je vzbrizga-val v žile kri tuberkuloznega psa. Sodnijska razprava je bila pred nekoliko dnevi. Preden pa je bila Izrečena sodba, je predsednik sodišča imel še zaključno besedo in je ugoto; vil, da ta tolpa odgovarja za pet rafinirano izvedenih umorov. Najstrašnejši pa da je bil primer, ko so zločinci spustili po gumijasti cevi skozi okno neke biše 'strupen plin ter tako povzročili smrt bogate ženske, da so potem mogli opraviti svoj roparski posel. Ko je predsednik sodišča končal s svojim zaključnim govorom, ga je Turneman prosil, naj mu dovoli, da spregovori še on nekaj v svojo obrambo. Tedaj je zločinec začel cinično zasmehovati predsednika sodišča, češ da njegove izjave niso popolnoma točne, posebno pa da ni točno to, da bi zapuščal vsak zločin za seboj kakšno sled. On pravi, da je;vendar sam zakrivil nek tako »dovršen zločin« na tako duhovit način, da mu pač ne bi mogel nihče priti na sled. Svoje besede je podkrepil še z izjavo, da tega zločina ni bil niti obdolžen. Pristavil je še, da je bil vsega skupaj obdolžen in sojen samo zaradi petih zločinov, čeprav jih je v resnici izvršil šest. Turneman je povedal ob tej priliki tudi to. da je ubil nekega člana njegove razbojniške tolpe, ker ga je ta začel sovražiti. Tega človeka da je ubil z neko injekcijo posebne vrste. Vbrizgal mu je v njegove žile kri tuberkuloznega psa. Turneman se je, kakor je izpovedal, bal tega človeka, ker je ta človek rad malo bolj pogledal v kozarec in , je ob takšni priliki res kaj preveč povedal. Zato se mu ni zdel nič kaj zanesljiv in ga je sklenil spraviti s sveta. Nalašč zato si je kupil psa, mu odvzel nekaj krvi, ki jo je nato pijanemu pajdašu vbrizgnil v žile. Njegov uspeh je bil za morilca zadovoljiv. Njegov tovariš je kmalu nato res umrl, ker zdravniki v bolnici niso mogli na noben način ugotoviti vzroka, zakaj se mu je zdravstveno stanje tako nenadoma poslabšalo. Ugotovili so samo to, da je bil tuberkulozen. Ta nenavadna tuber-kuloznost jih je pa vseeno nekam čudno iznena-dila. Domnevali so sicer, da je bolnik zastrupljen, točno pa niso mogli povedati, s čem naj bi se bil zastrupil. Ker pa je sedaj Turneman čisto odkrito povedal, kako je bilo in kakšen strup je uporabil nad Egiptovski težkoatlet Khadr el Touni, zmagovalec že na berlinskih olimpijskih igrah, je v dviganju nteži sedaj še popravil svoj rekord na 120.5 kg. Mussolini dviguje islamski meč v pozdrav Tripolitancem. svojim tovarišem, ki ga je zasovražil, je bila razprava preložena. Zaslišani so bili sedaj še oni zdravniki, ki so zdravili Turnemanovega tovariša. Ko jim je Turneman razodel svojo skrivnost, so si bili tudi zdravniki precej hitro edini v tem, da zločinec najbrž ne laže, kajti tak pasji strup res more povzročiti hitro smrt. Turneman je to svoje dejanje napravil morda tudi zaradi tega, ker je bil gotov, da ga ne bo doletela smrtna kazen, ki so jo na Švedskem odpravili. Dobil je dosmrtno robijo. Toda, tudi ta kazen se mu ne zdi pravična. Prepričan je, da morejo tako duhovito dejanje izvršiti le norci, ki pa ne spadajo v ječo, pač pa v norišnico. Po takšnem in podobnem dejanju bi bil morda še marsikdo drugi tudi rad norec. Radio Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšeni ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«, ki etane mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Četrtek, 1. aprila: 12 Za vsakega nekaj (ploSfe) 32.45 Vrcino, poročila — 1.1 Cas, spored, obvestila — 13.15 In nekaj 7.a vse (ploščo) — 14 Vreme, borza — 18 Operetna glasba (Radijski orkestor) — 18.40 Slovenščina za Slovence (sr. dr. Kudolf Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Južna Srbija v antični dobi (dr. Cremošnik) — 19.50 Gershwin: Modra rapsodija (plošče) — 20 Velika Pavlihova pratika — posebna izdaja za navadno leto entisočdevetsto-intakodaljc. Odgovorno uredništvo: Jožek in Jožek in Co. Kxekutiva: Člani rad. igr. družine. Ilustracija v brezbarvnem tisku: razni glasovi na ploščah in brer, njih. Za smeh in dobro voljo: Uganko in nagrado (gej zadnjo strani) — 22 Cas, vreme, poročila, spored 22.15 Magistrov tercet. i unoti' *■ L' J Drugi programi Četrtek, 1. aprila: Belgrad-Zagreb: 20 Vestcr večer — Dunaj: 20.20 Prvi april — 21.30 Koncert po željah — Budimpešta: 20.10 Pester večor — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21 Montcmezzijeva opera »Ljubezen treh kraljev« — Him-Bari: 21 Scha\vova igr« 41.40 Zabavni koncert —■ Praga: 19.50 Orkestralni in socialistični koncort — 21 Schubertova VII. simfonija — Varšava: 21 Brzezinskega koncert — Nemške postaje: 20.10 Prvoaprilski večer pod geslom »Nemčija so smeje« — Strassbourg: 21.30 Pester večer — Bcromiin-ster: 20.15 Komorni orkester — Bukarešta: 20.15 Simfonični koncert — Pariš Uadio-Bordeaux: 21.45 Komorna glasba — 22.45 Messagerov koncert, — Pariš P. T. T.: 21.30 Solmson-Auricova spevoigra e,Molčeča žena«. Obvestila Čelist Bogomir Leskovic iz vaj n na svojem koncertu v ponedeljek, dne 5. aprila predvsem ,*{ sonate in sicer 1 Beethovnovo, 1 Brelavovo in 1 izmed mladostnih del Riharda Straussa. Dalje ima na sporedu dve španski skladbi od De Falle in po eno od Skrja-bina in Ljadova v priredbi znamenit ega svetovnega čelista Pjatifforskepca. Klavirski part na tem koncertu je prevzela odlična naša pianistka prdČ. Zora Zarnikova. Tako bo koncert prav gotovo prvovrsten umetniški užitek. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani ob ‘20. uri in se dobe vstopnico v knjigarni Glasbene Matice. Koncertna in operna pevka 4nita Mr zetova zapoje jutri v petek arije iz pesmi naslednjih skladateljev: Schubert, Strauss in Brahms, daljo Gotovac, Milojovič in Lajovic ter Moaart in Gounod. Pianist Pavel Sivie pa nanj zaigra dela Bach-Busoni, Skrjabin in Szymanovski. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani jutri, v petek, dne 2. aprila ob 20. uri. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice. Jetniki s Hudičevih otokov »Ali mi dolguje kdo od vas kaj denarja?« »Ne, zares ne, gospodar Sam,« so odgovorili črnci vsi hkrati. »Poznate li kak razlog, radi katerega ne morete oditi, če to hočete,« »Ne! Za nobeno ceno nočemo oditi od vas!« »No, potem se vrnite na delo! Vi, gospod, pa se izgubite z mojega posestva!« »Ne boste me prevarili, Mudd! Vi ste bili mučitelj sužnjev in ste ostali mučitelj! Mahaje z rokami na vse strani je začel agitator znova s kričečim glasom govoriti črncem. »Ali nameravate oditi z mojega posestva?«, je vprašal Mudd mirno. »Ali želite, da vas s silo od-ženem.« . . . Z odprtimi ustmi in vzbuljenimi očmi so uživali črnci v tem prepiru med dvema belima človekoma. 1 ..... -x 1 »Ti-le črni ljudje so moji prijatelji,« je kričat agitator, zanašajoč se na svoje poslušalce. »Naženite ga,« pa je strogo ukazal Mudd svojim delavcem. Ko je videl, da se še vedno nekoliko obotavljajo, je nadaljeval z močnejšim glasom: »Storite, kar vam za]x>vedujem!« Črnci so se spogledali. Kakor da so srečni, ker se jim je nudila prilika, da se znesejo nad belim človekom, so se v gruči zagnali proti agi- ^es preplašen in besen se je agitator naslonil na drevo. »Odstranite se!« je vpil. »Odstranite se in ne predrznite se s svojimi črnimi rokami dotakniti se belega človeka!« ... . Črnci, ki so prej z velikim zanimanjem poslušali njegov govor o enakosti črnih in belih ljudi, so sedaj hitro opazili to nenadno nedoslednost, ki jo je izustil agitator. ............ »Toda, kapitan, malo prej ste rekli, da smo mi prav toliko vredni kakor vi,« ga je spomnil neki črnec. »Naprej!«, se zadere drugi. Brez obotavljanja so zgrabili agitatorja. Branili so se sicer pred njegovimi udarci, tepli pa ga niso. Ob velikem hrupu in smehu so ga nagnali s posestva. Zdravnik je obrnil voz ter se podal zopet na cesto. Ko je dospel zopet do svojega vrti, je opazil svojo hčerko Martho, kako joka in drži svojo polomljeno punčko v naročju. Zdravnik je vrgel vajeti v roke nekemu mlademu črncu in vzel hčerkico v naročje. »Kdo je zakrivil, da moja punčka joka?« »Vojak je pokončal mojo punčko! Vidiš?« »No, no,« se je začudil doktor, da bi jo potolažil. »Saj tukaj vendar ni vojakov. O kom ti tako govoriš?« »Pa jo,« je trdila skoraj jokaje. »V hiši so.« Zdravnik se je zasmejal, vzdignil svojo hčerkico na pleča fVi odšel počasi po stopnicah. Skoraj neprestano mu je uhajalo na smeh. Pri odprtih vratih se je pojavil narednik Rankin s samokresom v roki. Ko se je dr. Mudd približal, se je, ne da bi ga izpustil izpred oči, umaknil v sobo. »Dobro jutro,« je pozdravil doktor, in gledal začudeno poročnika Lovetta, ki je vstal, in svojega tasta, ki se kakor živa slika nevšečnosti ni niti premaknil. »Kakšno dobro jutro!« je planil pokonci užaljeni polkovnik. »Ne govori s temi smrdljivimi psi! Ža vraga, padli so mi v hišo ravno, ko sem mirno zajtrkoval in mi stavili sto neumnih vprašanj o nekih igralcih!« »Jezik za zobe, otroče!« se je zadrl Rankin s prezirom na ustnicah. Začuden in užaljen je postavil zdravnik Mudd svojo hčerkico na tla in dejal: »Kaj naj vse to pomeni?« »Doktor Mudd?« vpraša službeno Lovett. »Da!« »Ali poznate igralca Johna Wilkes Bootha?« »Vdiel sem ga v gledališču v Washingtonu.« »Ali bi ga spoznali, če bi ga srečali na ulici?« Začuden je odgovoril Mudd: »Zakaj? Da, mislim, da bi ga spoznal.« »Ali je bil on preteklo noč tukaj?« »Pa, razume se, da ni bil!« »No, kaj sem vam rekel,« je vpadel v besedo polkovnik in pri tem pulil brado. »Dejal sem vam vendar, za vraga, da ga preteklo noč ni bilo tukaj.« Ne oziraje se na razjarjenega polkovnika se je Lovett obrnil k naredniku Rankinu: »Privedite doli gospo Mudd,« je zapovedal. »Kaj naj vse to pomeni?« se je začudil dr. Mudd ponovno in pri tem spremljal z užaljenim pogledom narednika, ki se je, kakor da ima on največ pravice šopiriti se po njegovem domu, vzpenjal po stopnicah do spalnice v prvem nadstropju. »Zdi se, da vi sploh ne slutite, zakaj gre,« je dejal Lovett in radovedno opazoval dr. Mudda On je nekoliko žalil tega človeka, ki se mu je zdel zelo pošten in marljiV. Toda, vojak mora izpolniti svojo dolžnost, jroročnik Lovett pa je imel zelo jasna povelja, kakšne so danes njegove dolžnosti. Končno pa je bil čevelj z imenom Johna Wilkesa Bootha tisto, kar je zelo obteževalo doktorja. Pred tako težko suninjo ni bilo govora o kakšnih simpatijah. »Ce storite kaj žalega moji ženi...« je ogorčeno nadaljeval doktor, toda v tem trenutku je že prihitela po stopnicah Peggi Mudd. »Sam, oh, Sam!« je zaklicala. Doktor je objel svojo ženo in pogledal Lovetta. »Torej?« je vprašal. »Morda mi sedaj lahko poveste, zakaj gre?« »Seveda,« je dobil hladen odgovor. »Doktor, vi ste aretirani zaradi sodelovanja pri atentatu na predsednika Abrahama Lincolna,« njegov glas^ je Ijosital pri tem trd, »ki ga je ubil v gledališču človek, ki ste ga preteklo noč sprejeli v svojo hišo in kateremu ste jx>magali pobegniti. To je bil John Wilkes Booth. IV. poglavje. V veliki razpravni dvorani vojnega ministrstva je stalo devet članov najvišjega vojnega sodišča in čakalo na pomočnika voj. ministra Mr. Ericksona. Mož srednjih let, miren in hladnokrven birokrat, v zvesti si svojega jx>ložaja in moči je Erirk-son malomarno odzdravil jx»lkovniku in majorju ter 6edmim generalom, ki so čakali nanj. Vsi so bili v popolni paradni uniformi. Celo nekam mrzlo se je nasmehnil. »Dobro jutro, gospoda,« je dejal s svojim zoprnim glasom. »Nadejam se, da vam je kot članom najvišjega vojnega sodišča vsem jasno, da nosite veliko in težko odgovornost. To sodišče je določeno, da sodi ubijalce našega dragega predsednika.« Predsednik sodišča general Hunter je v imenu sodišča odgovoril: »Globoko se zavedamo te odgovornosti, gospod jjomočnik.« »Dobro, potem vam hočem, preden začnemo z razpravo, dati nekoliko nasvetov in informacij.« Začudeni so vsi navzočni skimali z glavami. Erickson pa je zadovoljen z učinkom svojih besed nadaljeval v ostrem tonu: »Ni naloga tega sodišča, da dožene krivdo ali nedolžnost ptščice upornikov, pač pa, da reši državo pred nadaljnjim prelivanjem krvi! Žalostna je resnica, gosp>oda, da je narod Zedinjenih držav na robu f>onorelosti. Ravno zaradi tega je bilo sojenje atentatorjev poverjeno raje vam, vojnemu sodišču, kakor pa civilnemu, ker so ljudje, ki sučejo meč, lahko bolj trdi in strogi. Samo skrajna strogost more rešiti državo pred nemiri, j>red sojenjem na 6ami ulici in morda tudi pred državljansko vojno!« Pod vplivom besedi pomočnika vojnega ministra je general Hunter na kratko prijMmnil: »Ali imate kakšen predlog, gosjjod,« Erickson je po vojaško udaril s petami in prav tako po vojaško ostro odgovoril: »Slovenski domt izhaja »sak dolavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. ca Inozemstvo 25 Din DredniStvo: Kopitarjeva nlica »/TIL Telefon 2994 in 2996. Uprava; Laoitariev* a. Telefon 2991 Za Jugoslovanko tiskarna v Ljubljani; EL God Izdajatelji Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiče k.