8. štev. V Ljubljani, v t 4. julija 1874. Letnik II. Inserati se sprejemajo in vel j 4 tristopna vrsta: 8 kr., de se tiska lkrat, 12 „ „ „ „ 2 „ 15 „ ,, ,, u 3 »i Pri večkratnem tiskanji se cena primerno t manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne Bprejemajo. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta - ■ 6 ., — ,» za četrt leta 50 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . 2 10 Političen lisi n slovenski narod. V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. VredniStvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in saboto. Za tvojo učenost ne maramo. (Dalje.) Sicer jako doslednje g. prof. Linhart na drugem kraji Se dovoli, da katoličani verouku največo važnost priznavajo — ali to je le čislanje, ktero tudi nejevera veri skazovati mora. Da pa nekteri vere z vedo zediniti ne morejo, temu je več vzrokov, kterih vseh ne moremo naštevati. Mogoče pa je in je tudi resnično, da nekteri verske nauke, ali sploh sv. pismo tako razlagajo, da se to nikakor ne strinja z znajdbami vede; toda takega razlaganja cerkev nikdar ni potrdila. Če je bil pa od strani bogoslovcev kterikrat provociran konflikt z vedo, je pa tudi gotovo in brez-dvomno, da splošnjo je tega nasprotja kriva lahkomiselna moderna naravna filozofija. Naravoslovci segajo v polje, na kterem njih delokrog neha. Njih naloga je materijo, grudo preiskavati in le to, kar je na nji telesnega. V tem krogu naj računijo, poštevajo, tehtajo, režejo, razkrojujejo in eksperimentirajo; nihče jih ne bo motil. Naj tudi potem izrečejo z Laplace-m, da so nebo in zemljo preiskali, pa Boga niso našli, ali z Vogt-om, da so vse niti človeškega trupla secirali — pa niso našli duše, ne bomo se temu čudili. Če pa se mešajo v bogoslovje in vero sploh — in vse za-nikujejo, kar se ne da prijeti, jim teologija nikdar tega pritrdila ne bo. Sploh pa smemo reči, kar je v prirodo-znanstvu resničnega in dognanega se na dan spravilo, vse to se popolnoma in do-voljno strinja in zedinja s sv. pismom. Treba je le, da se v naravoslovji to, kar je gotovega, loči od brezštevilnih sanjarij in zgolj hipotez posameznih tako imenovanih naravoslovcev,— na drugi strani pa da se tudi v svetem pismu ne bere dognanih resnic, kterih ne pripoveduje, in to kar pripoveduje, ne razlaga po svojih lastnih mislih, ampak se sprejme po razlaganji sv. cerkve. Kar se pa starosti zemlje in človeka tiče, so si geologi v svojem računu tako nasprotni, tako eden druzega zavračujejo, da človek vendar le na posled ne ve, komu bi verjel. Odgovor na to vprašanje je v tesni zvezi z rešitvijo vprašanja, kteri so bili vzroki ledene dobe in kdaj je ta doba bila. Če pa to dobo Ch. Lyell postavlja 800.000 let nazaj, mu dr. J. H. Thomassen očita, da je bil zapeljan po Croll-u in Stone-u. Tem 800.000 on sam nasproti postavlja le 20.000 let. Kakošen razloček ! Kako je tudi tukaj malo zanesljivega, dr Thomassen sam očitno priznava, ki pravi: „lch glaube, man verfiihrt am richtigsten, wenn man seine Unwissenheit in dieser Be-ziehung erkliirt und von der Zukunft Aufklši-rung hofft. Wie leicht man auf dem Gebiete der Geologie in die grossten Irrthiimer ver-fallen kann, wenn man sich bloss auf ober-fliichliche Analogieschlusse verlasst, zeigt die Rolle, welche der inneren Erdwiirme von fast allen Geologen beigelegt wird." Komu je toraj bolj verjeti, ali g. dr. Thomassen-u, ki odkritosrčno govori, ali g. profesorju Linhartu, kteremu je že visoka starost nedvomljivo spričana? Mislimo pa, da bo g. prof. Linhart dr. Thomassen-u saj dovolil prednost, akoravno je to malo dvomljivo, ker se ima, kakor se kaže, za največega učenjaka, in vsem drugim s svojega visocega stališča le abc-vednosti visokodušno dovoli. Zakaj neki zahteva prof. Linhart, naj bi se verouk odpravil? Morebiti zarad tega, da bi potem prav složno lahko materijalizem razširjal in verske dvomljivce izrejeval, ker bi se mu ne bilo bati, da bi mu kdo nasprotoval. Ali znabiti le zarad tega, ker duh sedanjega časa to tirja? In res duh časa tirja, naj se namesto veroznanstva vpeljuje naravoslovje in na tej podlagi ljudstvo izobražuje. Lausko leto je znani Virchov pri nekem zboru se izrazil, da deset božjih zapoved za sedanji čas več ne zadostuje — ampak treba je, da se ljudstvo na podlagi naravoslovja omikuje. To duh časa zahteva — zatoraj tudi g. prof. Linhart naravoslovju daje prednost pred veroznanstvom. Ali, g. profesor ne bote zamerili, če dvomimo nad vspehom takega izobraževanja. Radovedni smo, kako bi kak naravoslovni misijonar z Oskar Schmied-om pod pazduho v Afriki ali Ameriki med Indijani divjake omikoval, njih srca blažil in duha z blagimi mislimi navdajal Ne bo zameril g. prof. Linhart, da mu enega med najbolj čislanimi zastopniki naravo slovja navedemo, kaj da on o izobraževanju na podlagi naravoslovja misli. Tudi temu naravoslovcu bo moral g. prof. Linhart hote ali nehote vendar le priznati prednost in večo učenost. R. Wagner (Kampf um die Seele vom Standpunkte der Wisseuschaft Gott. 1857. S. 6) pravi: »Naravoslovje pravi in najvišji omiki človeštva gotovo ne more dati trdne podlage in nikdar ne more zadostiti zahtevanju duha in uma. Kjer pa naravoslovje postavijo kot edino ali tudi le poglavitno podlago pri izobraževanju mladine ali ljudstva, tam bodo odgojili mrzel, puhel in brezumen zarod (hohles und geistloses Geschlecht), pri kterem naj višji, najblažji, blagri hirajo. Surovi materijalizem, in zlato telo, ktero molijo, je neogibljivi nasledek tega naravomolstva. Že se kažejo začetki takega malikovavstva na dve strani v vedi in v življenji — v malikovanji grude in hrepenenji po bogastvu in breztrudnem vživanji. (Konec, prih) Pij IX., skalnik. — Stremajer, omahovalnik. Na Rieki Štaj 25. junija. (Konec.) Ko pa to pišemo, dobro vemo, da sovražniki, ki resnice tajiti ne morejo, se temu in enakemu posmehujejo in svoja pota gredo; ali naj jih le smelo hodijo, naj pa tudi vedo, da od prvega božjega oblastnika na zemlji izgovorjeno izobčenje — če tudi dandanes več političnih nasledkov nima, kot v srednjem veku, vendar s „silabom" vred brez žalostnih nasledkov za one, kijih zadene, tudi v sedanjem času ne ostane. Le poglejte na nesrečni konec Kavura, Ratacija, Macinita, Napoleona I.in III. in toliko drugih, kterih politika je na to šla, apostolski sedež sv. Petra oropati in cerkev, če ne uničiti, saj je ne morejo, vsaj kot ro-binjo podjarmiti 1 In kje so sedaj? Na pravici božji (če se kdo takih še kaj za njo meni). In so bili ti manj mogočni, kakor sedanji napadniki na sv. cerkev, ali so že v Avstriji, Prusiji, Švici ali kje drugod? Cerkev pa obstoji že več kot 18 sto let, čeravno preganjana, trpeča, njenim sovražnikom v spričevanje božje obljube, „da je na skalo zidana, da je peklenska vrata zmagala ne bodo". In kaj bi se imeli naši krmilci iz tega učiti? — Posebno naš Stremajer, drugi zgoraj omenjeni brodnik, ki pa za razdražene valove časa malo mara, svoj državni čoln le urno z njimi naprej poganja in se ne opozori, kam ga bodo pridrvili ali celo pogoltnili. Pa, kaj bi se teh srditih valov tako bal? To pač ni lastno liberalcem, ki jih sami vzburijo. Kaj pa je naš vladini krmilec Stremajer k vzburjenju teh srditih valov storil? Veliko. Nižje duhovenstvo od škofov ločiti je bilo njegovo prizadevanje po slabih časnikih, ki jih je podpiral. In kolik je bil njih trud, si nižje duhovne pridobiti, med njimi in škofi razpor napraviti! In — da od drugih zapeljivih zvijač molčimo, s kterimi so nižje duhovne lovili na dunajski zbornici, pa tudi v zasebnih krogih, kjer so jim tako rekoč razpete roke nasproti molili, jih na svoje blagodajno (?) srce pritisniti; _ kako jim je bila voda na mlin, slišati od kakega malega razpora med škofom in duhovnom. Tu so kurili in podžigali, da bi se bilo le z velikim plamenom vnelo. In, na kaj je merilo Stremajerjevo briganje: staro-kato-ličane, ki pa kot ločenci od prave cerkve, krivoverci, tega imena vredni niso, k veljavi spraviti? Hotel je s tim nič manj kot pravo-rednim papežu in škofom veljavo vzeti in vsim duhovnom, ki se v lepi verski edinosti z njimi družijo. Na kaj meri ostriženje tudi pičlih duhovnijskih dohodkov pri vsakem iz-praznjenju? Kaj namerava državna pripomoč iz cerkvenega zaklada ubogim duhovnom, ki I ' ■. * ■■m za njo še prositi morajo in Stremajerju in njegovim, ki nič iz svojega ne dajo, se ukla-njati? Ali s to ponudeno pripomočjo bo Stremajer malo pridobil. Malo jih je prosilo, ker so ministrove namene pregledali in tudi prosilci ne bodo naenkrat „riba na trnku", ker po pravični misli sta jih le potreba in dober namen k temu gnala. Toraj dragi mi slovenski sobratje v Gospodu, pozor! Brezverske postave, na kterih izpeljavo vsi sovražniki cerkve tako željno prežijo, so skovane, potrjene. Res, da je svitli cesar nekemu cerkvenemu oblastniku v tolažbo rekel: „Jaz sam sem dober katoličan, in škofje bodo v izpeljavi svoje oblasti od moje vlade podpirani, ne pa zadrževani". In to je neki pritrdil tudi Stremajer sam. Zakaj pa z brezverskimi postavami srdite valove med cerkvijo in državo vzbujati? Ali le za to, da bi se liberalcem ali prostomavtarjem ne zamerili? Kdor se zamere kogar koli boji, je omahovalen vladen krmilec, ki boljše namene v nemar pušča; le kogar prava krščanska načela vodijo pri vsem, on je stalen in ne zbegan vladen krmilec, kakor Pij IX., ki ga po pravici občudujemo. Avstrijsko cesarstvo. Iz Dohrepolja, 28- juniJa- (Izv-dop.) Mraz, povodenj, toča, vse to pri nas ni naredilo dosti škode, tako da se smemo vendar bogatega pridelka nadjati. Ali žalibog, vendar v naši fari ni prijetno bivati, naš župan Drobnič nam je še o sv. Jurju zaprl cerkvene orgle, misleč, da bo s tem gospodu župniku žalo storil. Pa tudi še napadal ga je v „Slov. Narodu" št. 128., da toži, da „vera peša", ker g. učitelj V. Levstek pri sv. maši ne orgla več. Ni res! da gospod župnik to trdijo, da vera peša, ker učitelj več ne orgla, ampak kakor vneti dušni pastir žele, da bi se božja služba slovesno obhajala, 21. junija je bila osem in dvajsetletnica, slovesna maša, pa brez orglanja, le dve pevki ste peli. Dopisnik v „Narodu" trdi, da pevke brez inštrumenta zadostujejo. Ko bi bilo to res, čemu bi si pa orgel omislili, ki stanejo 1800 gl.? Tako, oče župan, bi morebiti vam tudi zadostovalo, ko bi tudi župnika in službe božje ne bilo. To v našem vrlem »Slovencu" pojasnimo čitateljem. Še nekaj. „Požar" je pokončal 29. junija zvečer ob 9. uri Janeza Peterlina poslopja na Vidmu. Sreča, da ni bilo vetra, sicer bi bilo vse zgorelo na Vidmu, in tudi farovško poslopje je blo v veliki nevarnosti. Ljudi je bilo mnogo iz vseh vasi naše fare prišlo na pomoč. Posebno dobro imamo pri nas gasilno orodje, tri nove brizglje smo si omislili pri Samasu. Zdaj so se farmanje spominjali blagega možaka, ki že tri leta počiva v hladni zemlji, gospoda kaplana Matija Smoleja, ki se je vedno trudil, zdaj z „lece", zdaj v srenjskem zboru, da se je gasilno orodje napravilo. Bodi vrlemu žemljica lahka! Št. Vid nad Vipavo, 27. junija. (Izv. dop.) — Poslal nam je prijatelj 142. št. „Slov. Nar.", v kteri nekdo iz Vipave lažnjivo opisuje nesrečo, ki se je prigodila pri streljanju 21. junija, in vso krivdo zvrača na g. vikarja, da je on fante za streljanje napravljal itd. Da svet resnico izve in zopet enkrat spozna laž-njivost in strast „Nar." pisačev, vam pošljemo te vrstice v pojasnilo. V naši okolici imajo pastirji starodavno navado, da 2—3 dni pred kresom na višavah z možnarji streljajo. Pri tej priliki se je letos 21. jun. popoldne ob 5. uri fantič, 14 let star, po neprevidnosti tako ostrelil, da je moral umreti. Toda to streljanje nikakor ni veljalo sv. očetu v spomin njegove 28letnice, kakor dopisnik „Slov. Nar." v svoji slepi strasti poroča. V spomin 28letnice so pri nas streljali, zvonili in kresove prižigali prejšnji sobotni večer. V nedeljo potem t. j. 21. jun. se je zopet streljalo, ker smo praznovali god sv. Vida, patrona cerkve in soseske. To cerkveno streljanje pa ni v nobeni zvezi in dotiki s streljanjem pastirjev, pri kterem se je nesreča prigodila. Streljali so pastirji 2—3 dni pred kresnim dnevom mnogo let poprej, ko ne očeta ne botra strastnega dopisa v„Sl. Nar." še ni bilo na svetu. Ker se je pa obžalovanja vredna nesreča ravno 21. junija namerila, to je ravno tisti dan, ko se je po naključbi ob enem obhajal tudi spomin papeževe 28letnice, so se vč da v liberalnih očeh, ki vse drugače vidijo, le duhovni in sv. oče v Rimu krivi nesreče! Laž je toraj, da je nesrečni fantič streljal na čast sv. očetu, lažje, da bi bil kdo otroke napravljal za streljanje, ali pa da jim je bilo v šoli to naročeno. — Resnico pa piše „Slov. Nar.", da se je zoper to bedasto streljanje že večkrat svarilo, toda svarilo se je od strani duhovščine, kar priča dopis ta čas pri nas bivšega g. Bilca v „Novicah" 1. 1871. — Ravno čujemo, da dopisnik „S1. Nar." preklicuje svoje lažnjivo poročilo in pravi, da se res ni otrokom v šoli naročevalo streljanje, kakor je on pisal. Naj spozna vredništvo „S1. Nar.", kako zanesljivi so njegovi dopisovalci, ker jim ne vodi peresa ljubezen do pravice in resnice, ampak sama strast in fanatično sovraštvo do duhovstva in vsega cerkvenega. 'M, Dunaja. 2. julija. Strah porazum-ljenja se je ustavovercem zopet prikazal, zato pravijo, da porazumljenje sicer ni mogoče in da so fundamentalni politiki vrata zaprta, da pa se je prav treba bati nazadnjaštva (reakcije) na poti ustave. Ustavovernim listom se zdi mogoče — in to se tudi nam zdi — da se sedanji liberalni centralizem spremeni v birokratično samovlado. To pa vsaj za nas ni nobena sprememba; nam je eno in isto, ali vlada absolutistični liberalizem, ali samovoljna birokracija, saj je dokazano, da so največi absolutisti — liberalci sami. Le po federalizmu je upati rešitve, in jako hudo bi se ta maščeval nad ustavoverci, ako bi moral tudi nje rešiti iz nove absolutistične dobe. — Novega srbskega zastopnika na Dunaji, Konst. Žukiča, prvo delo bo, da bo skušal premeniti nektere pogodbe z ministrom vnanjih zadev. Nadjati se je, da bo cesarski kabinet ozir jemal na opravičene želje Srbije. Češka. Včeraj 3. t. m. so se začele volitve za deželni zbor po kmečkih občinah; do danes nam izid ni znan. Le toliko vemo, da, kakor so se izšle volitve volilnih mož, nimajo ne vstavoverci, ne mladočehi nikjer najmanjše nade, preriti s svojimi kandidati. Sta-ročehi bodo na ta način povsod zmagali. Ogerska. 1-julija. Gosposka zbornica je rešila postavne načrte o zidanju klinike in polnoletnosti žensk. O predlogu zavoljo advokatov je bil razgovor viharen. Grof Zichy je zelo grajal odvetniški stan na Ogerskem, kteri je res na prav nizki stopinji, kar je znano že po sodnijskih obravnavah. — V zbornici poslancev se je pričel razgovor o volilni postavi. Mocsary (levičnjak) je prijel vlado, ker skrajšuje pravice mestnih volilcev; zahteval je, da naj se vpelje splošna pravica glasovanja po občinah. Beoty (na desnici) pa brani pravice plemstva, kterim jemlje predloga volilno pravico, ki so jo imeli že od leta 1848. Hrvaška, 1. julija. (Izv. dop.) Že več nego dve leti smo bili brez načelnika pri oddelku za pravosodje. Vidi se pa tudi vsled tega veliki nedostatek pri našem sodstvu in sedanji ban je pri svojem nastopu posebno povdarjal, da hoče imeti dobro urejeno pravosodje, ter se je gotovo trudil, da dobi ta oddelek vrlega načelnika. Zatoraj je že lani po zasedanju zborskem predložil Nj. veličanstvu, kakor gre v vseh ustavnih državah, iz večine zbora moža mladega ter za ta posel jako sposobnega za imenovanje. Ali kakor večkrat, zgodilo se je tudi tukaj, da dr. Derenčin ni bil imenovan, nego leto kasneje dr. Andrej Gostiša, dosedanji pri-seduik stola sedmorice v Zagrebu. Dr. Gostiša je rodom Slovenec, iz Črnega vrha pri slovenskej Gorici, kjer je izvršil tudi gimnazij. VBečuseje učil prava ter je postal doktor. Nekoliko časa je bil perovodja pri gla-sovitem odvetniku Stubenrauchu, dokler ga ni poklical Leo Thun z dr. Rojcem na pravoslovno akademijo v Zagreb za profesora. Tukaj se nauči v kratkem popolnoma hrvatski ter je z dr. M. Mrazovičem izdaval časopis „Pravnik." Njegovi slušatelji so ga ljubili, ker ni bil ger-manizator; zatoraj mu tudi ni bilo treba leta 1860 zapustiti Hrvatske, ko so drugi morali to storiti zavoljo neznanja jezika. Kasneje je profesuro pustil, služil nekoliko časa prižupa-nijskem sodu v Varaždinu, dokler ni zopet prišel v Zagreb za prisednika stola sedmorice. Pravijo, da je dober jurist, kar svedoči tudi to, da je predsedatelj poverenstvu pri razpravi zakonske osnove o ustrojstvu sodstva v Hrvat-skej. Kaže se, da je tudi eminentno energičen, kar je za naše oduošaje ravno potrebno, da se malo nevredni sodci iztrebijo. Žali Bog, da ni zdrav; boluje že dalj časa na jetrih. Hrvaška je ž njim mnogo dobila, samo da jej moro dolgo časa služiti. Za predsednike kr. stola sedmorice pa je imenovan dr. Livij Radivojevič, prav sposoben jurist, ki je služboval delj časa kot sodnik pri mnogih kotarih; kasneje je bil izvestitelj pri dvorskej kancelariji za pravosodno struko, v najnovejšem času pa pri kr. zem. vladi v Zagrebu v istem svojstvu nameščen. Tudi ž njim bode Hrvaška zadovoljna. In tako imamo zdaj vse tri oddelke pri našej vladi z načelniki popolnjene; zdaj nam je treba samo še zbora, da bi v soglasju vsi skupaj delali za napredek naše zapuščene domovine. Iz več krajev naše zemlje se čujejo žalostni glasi o veliki škodi, ki je jo napravila v zadnjih dneh toča. V Slavoniji je okoli Požege vse pokončala, tako da ni nič ostalo; ravno tako tudi okoli Petrinje in v Draganičih v Hrvaški. Na enej strani nam je povodenj, posebno okoli Siska, vse pokončala, na drugej pa toča, tako da se bojimo zopet lakote, ako nam dragi Bog za naprej ne prizanese. Vnanje države. Francoska. „N. F. Pr." se iz Pariza telegrafira, da ima priti na svitlo manifest grofa Chamborda in da je zarad tega izdal Mak-Mahon svoje oznanilo. Kakor pa se sliši od drugod, sta se podala dva legitimista k grofu Chambordu, da se ž njim o važnih rečeh dogovorita. Tisti dan, ko bo prišel Cham-bordov manifest na dan, bo poslanec Brun v skupščini utemeljil svo predlog, da se ustanovi zopet monarhija; če se bo pa ta predlog zavrgel, bo pa vsled toga podpirala desnica vsak predlog, ki bi zahteval, da se komora razpusti. — To so, se vd da, le misli, gotovega radikalci nič ne vedo. — Ustavna komisija je sprejela ustavni načrt tako-le: »Predsedništvo republike se zaupa Mak-Makonu za 7 let. Predsednik republike vlada z dvojno komoro in ima edini pravico razpustiti zbornico poslancev. Ako bi se predsedniški prestol izpraznil, imenujete komori naslednika ali prestrojite ustavo. Prve komore polovico imenuje predsednik, druga se voli. Španjska. 30. junija. General Za-bala je prišel v Tudelo. Republikanci se drže še v Otejzi, Serinu in Larragi. Nekaj jih je tudi v Tafalli. Aiigležka. V sbornici poslancev se je začel razgovor o tem, ali se napravi za Irsko poseben parlament, ali ne. Liberalci, med njimi tudi splošni advokat za Irsko, so zoper ta predlog. Tako se vidi, da liberalci povsod zatirajo pravice narodov. Domače novice. (Iz seje deželnega odbora 19. in 26. junija.) Za obrtnijsko šolo v Ljubljani je deželni odbor za leto 1874 odločil 400 gold. podpore iz kranjske deželne „cesar Franz-Jožefove ustanove za učne pripomočke obrtnijskih šol na Kranj skem" in sicer 200 gld. za nakup učnih pripomočkov zaubožne učence te šole, 200 gold pa za nakup učnih pripomočkov, ki jih realka še nima, ki so pa za obrtnijsko šolo potrebni. — Vsem županstvom se pošlje poziv, da naj deželnemu odboru predlože proračune občiuskih dohodkov in stroškov leta 1874 in občinske račune za leto 1873 in popise (inventarje) ob činskega premoženja. — Posvetovalo se je o vladnem načrtu deželnega stavbenega reda za Kranjsko ter sta bila v komisijo za to postavo izvoljena deželni odbornik Dežman in deželni inženir Vičel. — Da se konec stori napačnim poročilom po raznih časnikih, da učitelji ljudskih šol ne dobivajo plače po novi šolski postavi, je deželni odbor sklenil objaviti izkaz, koliko se je iz deželnega zaklada za plače učiteljev ljudskih šol na predplačilih že izdalo. Po dognanem porazumljenji z ljubljanskim mestnim magistratom o razmeri deželnih in mestnih priplačil za stroške realke v novem hranilničnem poslopji je deželni odbor sklenil, razpisati javno dražbo do 30. junija za napravo novega sobnega in šolskega orodja za nove prostore te šole. — Predlogu deželnega šolskega sveta se je pritrdilo, da se za novo šolsko hišo v Komendi iz normalnega šolskega zaklada da 600 gold. podpore. — Na dopis deželne vlade, da ministerstvo kmetijstva ni potrdilo načrta postave o sušenji in obdelova nji Ljubljanskega močvirja, sta bila izvoljena deželna odbornika dr. Costa in Dežman v odbor za posvetovanje o prenaredbi načrta omenjene postave. — Občini Kropi se je dovolilo poberanje 25% priklade na direktne davke leta 1874 in 1875 za stroške zidanja farovškega hleva. — Na odgovor Kranjske deželne sodnije, da ona ne more vplivati na škofijstvo zarad pripravljanja rokopisa za slovensko-nemški del "VVolfovega slovarja, se je sklenilo, da se skliče posebni komitd izmed udov odbora »Slovenske matice", nekterih deželnih poslancev in izmed udov Ljubljanskega stolnega kapitelna — Načrt postave za prihodnji deželni zbor o uravnavi doneskov iz zapuščin za normalni šolski zaklad je bil sprejet. (Shod obrtnikov in rokodelcev ljubljanskih), sklican zadnji četrtek po društvu Sloveniji" k posvetovanju zarad peticije do ministerstva prava zoper kaznilnice, je bil le pičlo obiskan, a razgovarjanje vendar živahno. Po-nasvetu gospoda Regali-ja je bil izvoljen dr. Costa za predsednika. Debate se je vdeležilo več obrtnikov in rokodelcev, ki so povdarjali, koliko zlasti mala obrtnija trpi škode po kaznilnicah, ki so zdaj velike fabrike in izdelu-ejo skoro vse, kar izdelujejo rokodelci, in sicer za manjšo plačo, ker ne plačujejo davka in nimajo drugih stroškov. Oskrbniki in nadzorniki celo po hišah dela iščejo in izjedajo tako rokodelce. — Slednjič se je sklenilo napraviti piticijo do ministerstva prava, da bi se etnikom dajala le taka dela, po kterih se ro-£odelcem in obrtnikom ne krati zaslužek. Za izdelanje te peticije se je izvolil odsek 5 udov in sicer gospodje: dr. Costa, Hinterlechner, Regali, Pakič in Gerber. Ko ta odsek izdela peticijo, se bo dala obrtnikom in rokodelcem sploh, da jo podpišejo. (Med kompetenti za deželno predsedniŠtvo Kranjsko) se imenuje v novejšem času tudi vitez Jetmar, bivši deželni svetovalec v Trstu Kake barve je ta, še ni prav znano. Na vsak način pa ni odločen ustavoverec. Neka ne zelo zanesljiva novica iz Dunaja govori celo o g. Napretu, ki je zdaj pri najvišji sodniji na Dunaji. — Vprašanje zarad deželnega pred-sedništva kranjskega bega zelo tudi dunajske liste. Po vsem, kar se bere, se sme sklepati, da bo prišel k nam kak viši uradnik vrste moravskega predsednika Possingerja, kar pa ustavovercem ni nič po volji, ker bi rajše imeli na ti stopinji moža iz svoje srede, to je odločnega ustavoverca, kakor je bil Auersperg, ki bi Slovence gonil v kozji rog in zlasti strogo gledal na to, da se verske postave strogo izpolnujejo. To namreč se zdi našim ustavovercem najbolj potrebno, za druge reve in potrebe dežele naše nimajo uma ali pa mislijo, da je s tem vsemu drugemu pomagano. (Popravljalci kolekov.) Ze dalje časa so se v Ljubljani nahajali koleki (štemplji) viših zneskov, kterim se je pa, ako so se natančno pogledali, poznalo, da so odtrgani od starih pisem, in popravljeni z barvo in gumijem. Policiji se je te dni posrečilo zaslediti ponarejevalce, večidel odvetniške pisarje. Sodnija jih je prijela in potegnila v preiskalni zapor. (Opomba.) Svoje bralce in tiste sploh, ki hočejo kaj naznaniti v našem listu, opomnimo še enkrat, da je inseratni kolek, ki je znašal za vsako naznanilo 30 kr., 1.1, m. odpravljen, in da je zdaj cena naznanil dokaj znižana. To je zlasti takim na korist, ki kaj majhnega naznanijo, ker jih stane le nekoliko krajcarjev Razne reči. — Pri Komendi blizo Kamnika je bilo na sv. Petra dan zelo hudo vreme z bliskom in treskom in strela je ubila nekega človeka. — Iz Bleda se nam piše: Letos je, dasiravno je okolica jezera zelo olepšana in za tujce preskrbljenih obilno in lepih stanovanj videti še jako malo gostov; tudi Ljubljančanov in drugih meščanov prihaja ob nedeljah in praznikih le jako pičlo Število. Glavna vzroka sta dva: letošnje nezanesljivo, mrzlo in deževno vreme, in lanski polom na Dunaji, ki se je razlegal po vsih deželah in pustil povsod svoje nasledke. Tujcem, kteri pridejo za en dan ali za več časa k nam, se posekno pripo ročate gostivni v »Toplicah" in pri »Petranu" zavoljo poštene cene in dobre postrežbe. — Iz Dunaja se nam piše: Novi načelnik hrvatskemu pravosodju je dr. Andrej Gostiša (ne Pavel, kakor so ga razni časniki krstili), rojen v Črnem Vrhu (soseski za logom) blizu Idrije na Kranjskem. Prišel je bil v Zagreb na pravno akademijo kot profesor avstr. civilnega zakonika, bil pozneje prisednik banskega stola, prvosednik varaždinskega žu-panijskega sodišča in naposled prisednik sed-morice brv. — — G. stolni dekan Jožef Zupan, ki je bil od mestne delegirane sodnije dvakrat obsojen na 20 gld. globe, češ, da je on gosp. kupcu Majerju pisal neko zabavljivo listnico, je bil 3. t. m. od tukajšne deželne sodnije za nedolžnega spoznan, g. Majer pa obsojen, da plača vse sodnijske stroške. — Na Ruskem je nastavljenih za profesorje zdaj 6 Slovencev, in sicer gg.: Kle-menčič, Brezovar, Rebec, Bole, Kramarič in Štifter. — Amerikanska čuda. Svetovna razstava v Filadefiji v Ameriki bode kazala mnoga čuda. Znamenit bode velikansk, 1000 čevljev visok stolp, teleskop vrednosti milijon dolarjev i dr. — Nek Amerikanec bode izdelal mesec, ki bode v stani razsvetljevati največje mesto. Nek obrtnik je obljubil napraviti parne stroje, s kojimi bode ogreval vse amerikanske reke, da po zimi ne bodo zmrzovale. Koliko je izgo-tovil, se še ne ve. Drug bode izdelaval hiše na kolesih, zavarovane proti potresu. Zibale se bodo v istem zmeru, kot se bode zibala zemlja. V Filadelfiji delajo kočijo, kakoršue še svet videl nij. Dolga bode 50 čevljev, široka 20 i visoka 16. Imela bode dve nadstropji i 16 oken. Zibala se bode na peresih i nosila težo 700 centov. O razstavi se bode rabila kot hiša. V prvem nadstropji bode obednica, v drugem pa sobe za spati. Zopet drug bode izdelal plug v podobi topa. S tem bodo o vojski zemljo branili, v miru jo bodo pa orali. — Iz Celovca se nam poroča o shodu požarnih straž, kterega se je vdeležilo tudi nekoliko ljubljanskih stražnikov, da je imel shod čisto nemški značaj. Največ je bilo videti pruskih zastav, avstrijska je le tu pa tam ktera v kakem kotu pohlevno skrita visela. Tudi pri govorih se je povdarjalo veliko nemško stališče, posebno, ko je že iz vinjenih možgan jela kipeti resnica. — Mi smo že rekli, da so požarne straže, kakor so zdaj, nemške stražnice, to je, ponemčevalnega namena društva, kajti tendenca nemška je ta, da, kjerkoli se v tuji deželi naselijo trije, štirje Nemci, napravijo pevsko društvo, potem turnarsko in slednjič požarno stražo in nemštvo ima korenine v deželi in ponemčevanje se širi na vse strani. Zato se je nam Slovencem skrbno ogibati vsakega društva, ki količkaj po nem-škutarskem diši, naj si pritika načela, kakor-šna koli hoče; glavno načelo njegovo je vendar le spraviti nas pod tujčevo peto. — Po Koroškem, in sicer ne daleč od kranjske meje, se klatijo stekle lisice, ktere so vsaki divji in domači živali, pa tudi ljudem nevarne. Okrajno glavarstvo celovško je toraj zaukazalo vsim občinskim predstojni-štvom, da kolikor morejo pobijajo take lisice, da se nevarnost še bolj ne razširi. Telegram ..Slovencu". Vr Prage, 4. julija. Po deželi je bilo izvoljenih 40 poslancev Palacky-Riegerjeve stranke, 6 mladočeskih in 2 vladina. Cizek in Sladkovsky sta propala. Umrli so: 2G. junija. Jera Šubic, delavka, 48 1., za trebušno vodenico. — Frančiška Kofler, kondukterjeva vdova, 56. 1., zalitjem krvi. — Marija Boštijan- Či8, meščanska hči, 58 1., za oslabljenjem čev. — Jožefa Benčan, kond. otrok, 3 1., za davico: 27. junija. Alojzija Hinterschweiger, hči čevljarske vdove, 18 1., za mrzlico. — Jera Petrov-žie, sirom, vdova, 93 1., za oslabljenjem. — Aleksander Roger, trgovca otrok, 14 dni, za božjastjo. — Viktor Loboda, otrok priv. uradnika, 11 mcs., za raalivom v pljučih. — Marija Kalan, kuharica, 30 1., za pljučno sušico. — Gregor Vrhovec, po-sestn. otrok, 2. mes. za oslabljenjem. 29. junija. Peter Anšič, tesarsk otrok, 5 ur, za možg. mrtvoudom. 30. junija. G. Jože Turk, duhovnik v bolnišnici, 59 1., za zaprtijo. — Henrik Faziani, sin trgovske vdove, 6 1., za vodenico v možganih. — Ana Kadunec, gostaška vdova, 50 1, iza vnetjem trebušne mrene. Cena mesa za mesec julij v Ljubljani. Najboljše mes6 pitanih volov funt po 30 kr., srednje vrste 26., najslabše 22 kr.; meso krav in navadnih volov po 27, 23 in 19 kr. funt. TelrKraflrne denarne cene 3. julija. Papirna renta 69.90. — Srebrna renta 75.10. — 18601etno državno posojilo 109.—.— Bankine akcije 971 — Kreditne akcije 222.50- —London 111.70. — Srebro 105.25. — Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.93'/,. Svojim p. n. naročnikom ua-znanjamo, da smo prvi številki druzega polletja poslali še vsem starim naročnikom izvzemši tiste, ki so se bili že prej odpovedali. Kogar ni volja dalje prejemati „Slovenca", naj nam poslani mu številki nazaj vrne, da mu vstavimo pošiljanje. Opravništvo „Slovenca". Tržna cena reteklega tedna: Reči funt » mernik Denarstvene cene. 27. julija. Državni fondi. 5®/0 avstrijska papirna renta 5*/o renta v srebru Srečke (loži) 1854. 1...... „ „ 1860. 1., celi. . . . „ „ 1860. 1., petinke . . Premijski listi 1864. 1.,..... Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5%....... Kranjske, koroške in primorske po 6° Ogerske po 6%....... Hrvaške in slavonske po 5*/0 . . . Sedmogradske po 5%..... Delnice (akcije). Nacijonalne banke ...... Unionske banke....... Kreditne akcije....... Nižoavstr. eskomptne družbe . . . Anglo-avstr. banke ...... Srečke (loži). po 100 gld. a. v. it 100 „ k. d. r 50 „ n »i ii 40 gld. a. ii 40 „ ti ii ii 40 „ n n ii 40 „ ii ii ii 40 „ ii ii ,z-ove ii 20 „ n » e ii 40 „ n ii Kreditne Tržaške Bndenske Salmove Palffi-jeve Clary-jeve St. Genois Srebro in zlato. Ces. cekini ...'•• Napoleonsd'or . . . • • Srebro ...,••• Denar. 69 85 74.80 99.50 109.25 110.— 132.50 93.-86.50 75.— 75.50 73 — 987 100,— 220.50 868.— 135.— 159.50 53.50 31.75 23.50 19.— 5.31 8.94 105.75 Blago. 69.45 74 90 100.— 109.50 110.75 133.— 75.50 76.25 74 50 989 100.50 222.75 863,— 135.50 160.50 24.00 32.25 21.— 27.50 24.— 20.— 21.76 5.32 8.96 105.90 Masla Špeha Leče Krompirja „ Fižola „ Sena cent Sem. detelja „ Prešiči cent Govedine fant Teletine ,, Jajc za 10 kr. js a > 0.40 0.44 3.30 1.50 3.25 1.00 0.30 0.31 7 0.48 0.40 1.10 j 1 S O > — i 0.52 1.40, 1.00 0.28 -0.30 — 7 ! — 0.45 0.44 1.30 3 30 0.90 0.40 1.40 1.50 — 6 0.44 0.40 1.00! 1.25 0.30 0 30 1.10 0.28 0.30 Tržna cena: Mernik 2 20 0.30 0-28 ® ■t a ® S Mesta: g o g rt o >& 3 w m S "O *-7> O E t, O D. OS >-5 O H <1 eu 99 1 v Ljubljani 3.60 2.20 2.10 1.30 1 2.50 2.50 2.60 2.60 v Kranji — — — — — — — — v Loki 3.80 2.80 — — 2.80 2.85 2.90 — v Novomestu 4.0o' 3.00 — — 2.90 2.75 3.00 3.20 v Sodražici 4.30 2.60 2.40 — 2.80 — 2.30 — v Mariboru 3.85 2.65 2.60 1.65 2.85 2.25 2.50 — v Ptuju 3.55 2.69 2.25 1.68 2.50 2 20 2.50 — v Celji 4.00 2.70 2.00 1.40 2.80 2.80 2.00 — v Celovca 3.70 2 50 2.35 1.62 2.50 2.40 — — v Trstu 4.00 2.40 — — 2.70 —. v Zagrebu — — — — — — — v Siseku v Varaždinu 3.35 2.56 2.00 1.40 2 65 2.50 — — na Dunaju 3.85 2.70 2.40 1.60 2.65 —— — — v Peštu 4.05 2.65 i 1.40 2.42 — — v Pragi i 4.10 3.15 2.33 i 1 82 . — — — v Gradcu 4.00 2.50 — | 1.61 2.4( - — — V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 40-46 gld., sladkor 20—21 gld., kava Rio 45 — 59. Java po 64 gl., rajž 10 — 12 gld. cent. Petrolej 10—12 gold. cent. Lekarna Piccoli „pri angel ju" v Ljubljani na dunajski cesti št. 79. Ilomeop. zdravila, zdrav, specijalitete, vulk. gum. blago, pasi za kilove,pisave Naročila zunaj Ljubljane se naglo izvršujejo s poštnini povzetjem — Stroške - j zavitkov in pošiljanja trpe naročniki. — Prodajalcem se dajo navadni odstotki. (32—lj Za Kranjsko edina zaloga sledečih reči: Izkuha iz Kine in Koke. Najboljši do zdaj i* ™ telusni lfPoti kaJ leže?e> p° Pravici uuu>r>rM-»rirn*............. Najlepši, najcenejši iz železa vliti spominj k i (monumenti), križi za altarje in velik križi za pokopališča, izgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), bo — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni, ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — mesto kamenitih) edino le pri C. III. I*obIsch-u, mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije na Dunaji (Wien, W«hrinKstrasse Nr. 7 in njegovi zalogi križev (auf der Schmelz) nasproti vbodu pokopališča in se pošiljajo na vse krajo. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. 0. naroče-valcev ali t zlato pisavo ali pa s izbnknjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zahteva, brez odloga pošljejo. (9-17) želodčini likčr (pijača). Ta izknba se dela iz kioske skorje in kokovega perja, oboje dobivam jaz najboljše in prav iz vira, in tako mi je mogoče podati zdravilo, ktero »me veljati za najboljie, ker pomaga zoper telesno slabost, izvirajočo iz razriražmosti ('utrne ; daljo pomaga zoper onemoglost in vtrujenost, ki zavira reproduktivno zmožnost, pospešuje tek krvi, prebavarje in daje različnim delom in udom života novo moč in novo življenje. Cena steklenice (flaške) 80 kr. Pravo norveško Dorševo olje iz ribje masti, ktero dobivam naravnost iz Bergena na Norveškem. Posebno se rabi ta bergenska Dor-ševa ribja mast zoper revmatične bolečine, putko, zlasti pa zoper škrofeljne, pljučno sušico in jetiko, zoper začasna izpuščanja in trpljenje čutnic. Cena izvirne flašice 80 kr. Vodaizlankasterskegalimbarja. To vodo elegantnih krogih tako zelo rabijo, da bi bilo od več jo še posebno priporočati. Treba nam je le tiste, ki jo rabijo, opomniti na to, da si zbero prav dobro sorto. Raba in skušnje so pokazale, da je najboljša sorta tista, ki je znana pod imenom lankasterska limbarjeva voda. Ona d& koži leskečo belo barvo, je varuje prezgodnjih gub in hipoma pogladi grbe. Očisti je tudi raznih madežev in mozoljčekov, in zaceli poke, ki se naredč vsled suše. Z eno besedo, prav zaklad je za lišpanje, zato jo ženstro, kteremn obrajta in rabi. Steklenica te vode velja 1 »old. Izkuha iz skorje tamanske, zei6 okrepče- valno zdravilo zoper nakopičenje žolča in gujilobo, ktero razžene. »ko se jemlje po malem; ako se ga pa vzame več, goni brez bolečin in težav prav lahko naprej, zato svetujejo zdravniki to zdravilo zlasti tam, kjer bi bila druga enaka zdravila prehuda. Pri prisadu v drobji in pri različnih mrzlicah za vedno žejne bolnike pač ni prijetnejše pijače. Steklenica velja 40 kr. Gotovo zdravilo za mrzlico, zanesljiva pomoč pri mrzlicah različne vrste. Da pomaga . to je doka/.aua resnica, o tem se prepriča vsak bolnik, ki ga rabi. Mrzlica, po tem pripomočku ozdravljena, se ce povrne in ne čuti se nobenih slabih nasledkov. Cena steklenice 80 kr. Za zobe in zobno meso. Ako hočeš biti zdrav in lep, moraš imeti snažua usta in čiste zobe. Če se zobje vsak dan ne snažijo, dajo od sebe neprijeten, večkrat zelo hud duh, dobe črno ali umazano barvo in začno gnjiU tako, da bole in ne služijo več. Nasledek tega je Blaba prebava iu shujšanje. Vsemu temu pomaga vsakdanja raba moje vode za usta in moke za zobe: oba krepfata zobno mes6, ohranita sapi dober dnh in zobem lepo naravno barvo in branita gnjilobi in riji z6b. Cena steklenice vode za zobe 60 kr, škatljica moke za zobe velja 40 kr. Kipeča moka (Brausepulver) škatlja . Pasi za kilove, s pravim jeklenim peresom za male otroke eden . . — za dečke, eden...... — za može, eden ...... — „ ,, s okinčano paloto, posebno fini in elegantni , , . Prsni klobučki iz gumielastike, eden Klistirna brizgalka, za otroke . . . Irigaterjl iz rude, za samoklistiranje, fini in elegantni, eden .... Borovniško žganje, flaša .... Repinčevo olje za ohranjenje las, flaša Žepne klisopump«, s kositarsko omarico, za samoklistiranje, ena . . Životna esencija, flaša..... Životni balzam po Seehoferji, flaša . Mandeljnova moka (namesto žajfe) za lepšanje in ohranjenje kože, flaša Po vsem svetu znane Menottl-pastile, gotovo sredstvo za kašelj, škatja Mlečne pumpe, ena...... Materne brizgalke z ravnim nasadom — z vpognjouim gumijevim nasadom — gl. 30 kr. 1 n 20 n 1 40 ii 1 » 80 1» 2 ii 40 ii — •1 40 •1 1 m 60 ii 6 ii — 11 — ii 60 ii — ii 50 ii 3 ii — ii — ii 10 It — ii 10 II — II 10 1) _ II 75 ii — n 80 II 2 n — II 2 ti 40 II Oksfordska esencija, c. kr. izkl. priv. S to imenitno esencijo se v enem trenutku ozdravi najhujša zobna bolečina, flaša...... Prava Seidlitz-eva moka, škatlja . . Paljanovi sirup iz Florence, zdravilstvo za očete gospodarje, ali domači zdravnik, flaša ...... Rajževa moka. ekstrafina, nježnim konsumentovkam priporočena za najboljšo sorto, prijeten duh in nizka cena, 1 škatlja .... — 1 paket......... Sesalne cevke, ena....... „ „ fina ena ..... Sesalna flašica, popolnim garniraDa, s sesalno cevjo, ena .... Sutpenzoriji, iz najfin. platna, eden „ elastični, iz svile, po- sebno fini in elegantni . . . Števec kapljic, s flaso v škatlji, eden - „ 60 - „ 80 1 ,, - 40 10 10 20 Ficeoli Uretralne brizgalke, ena..... Da se varujejo vsakega ponarejenega blaga, prosijo se naročevalci, da se pri na-ročevanjn obrnejo naravnost na lekarno pri ani;elju", dunajska cesta št. TJ* v L|ubl.lant 80 40 80 60 40 Izdajatelj in sa vredništvo odgovoren: F. Pevec.