I-31 inCTSSKto 4 Ql^om ^tVand Katice NO. 4 >OMOVi m '^'E'TSjG cahh-hoiwke m. ORIGAN IN SPIRIT P0R6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 3, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII Pregled krvi pokaže rakaste tvorbe z do 88 odsioški točnosti Preskusi v Clevelandu kažejo, da je možno do 88% točnosti dognati raka pri človeku s pregledom njegove krvi. CLEVELAND, O. — Študije krvi, ki so jih izvedli tu, kažejo, da je mogoče s posebnim pregledom in s poskusi krvi odkriti v človeku rakasto tvorbo in tudi njeno vrsto, je dejal dr. Arnold E. Powell, imunolog v University bolnišnici ter profesor biokemije na Case Western Reserve univerzi, ki preskuse vodi. Študija se je osredotočila na krvni sistem človekove obrambe proti boleznim, ki so ga že preje proučevali dr. Karl Plell-strom in njegova žena dr. In-gegerd na University of Washington in William Halliday v Melbournu v Avstraliji. Clevelandska znanstvenika sta proučila kri 104 bolnikov v starosti od 5 do 80 let. “Mi bi radi več podatkov,” je rekel dr. Powell, ki se zaveda važnosti in resnosti te študije za celoletno deželo in dejansko za ves svet. Če se izkaže metoda, ki io tu preskušajo, ho morda v 10 letih ali še preje možno s pregledi krvi odkriti vsako rakasto tvorbo že pri samem začetku in ,s tem omogočiti usnešno zdravljenje. Ugotovitve študije v Clevelandu so objavljene v International Journal of Cancer. Pri njem so poleg že omenjenih sodelovali še dr. John T. Maklev, dr. Charles, A. Hubay, Alice M.. Sloss in Rex N. Smith. Novi grobovi Mary Puncoh V Euclid General bolnišnici je umrla 58 let, stara Mary Puncoh z 19451 Locherie Avenue, rojena Cerkvenik y Clevelandu, vdova po leta 1970 umrlem možu Johnu, mati Gail (Mrs. Lynial) Wells in Jane Puncoh, stara mati Michaela in Terese, sestra Olge Console in Frances Jaksa (Tex.), nečakinja Therese Cerkvenik. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Križa ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. James Vematter V ponedeljek je umrl 57 let stari James Vematter s 439 E. 156 St., rojen v Delbartonu, W. Va., in zaposlen kot pleskar pri Penn Central železnici, mož Mary. roj. Coleman, oče June, Homerja in Terry, stari oče, sin Nettie Parsley, brat Cindy, Rose, Jean, Pauline, Sue in Georgea. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes popoldne ob 1.30 na Whitehaven pokopališče. Albina Brajdich Danes zjutraj je umrla 79 let stara Albina Brajdich s 16318 Huntmere Avenue. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri! Egipt zahteva udeležbo I Palestincev v Ženevi j Egipt je pozval k obnovi dela konference v Ženevi, na kateri naj bi bili kot enakopraven udeleženec zastopani tudi Palestinci. NI ŠE GOTOVO! — Podpredsednik ZDA N. A. Rockefeller je izjavil, da ni podpredsedniški kandidat, ni pa izjavil, da ne bi mogel postati predsedniški. KAIRO, Egip’;. — Zunanji minister Ismail Fahmy je v poročilu parlamentu zahteval ponovno sklicanje konference o Srednjem vzhodu v švicarski Ženevi pred koncem letošnjega junija. Na konferenci naj bi bila kot enakopravna udeleženka Palestinska osvobodilna organizacija kot predstavnica Palestin- ITALIJA rVLADNI KRIZI Socialistična stranka je nepričakovano spremenila svoje stališče in odpovedala podporo vladi Alda Mora v času, ko se Italija prizadeva, da bi se rešila iz gospodarskega zastoja in se krščanski demokrati ter komunisti skušajo izogniti povečanju politične napetosti in nastanka odprtega političnega razkola v javnosti. ____________ Predjifsi za prodaj® rafeljeskfi rsaj zavarujejo kiipse WASHINGTON, D.C. — Zvezna trgovinska komisija je predložila nove predpise za prodajo rabljenih avtomobilov, ki naj varujejo kupce, pred izkoriščanjem. Ti predpisi naj bi veljali tako za osebne avtomobile kot za tovornjake. Na vsakem rabljenem avtomobilu,,, ki je naprodaj, naj bi bil poseben listek, s podatki o avtomobilu. Na njem naj bi bila navedena popravila, ki jih je na avtomobilu napravil prodajalec, pa tudi ime bivšega lastnika avtomobila. če je bil ta last kakega podjetja, ustanove ali vladnih agencij. Komisija je predložila, naj bi kupec dobil tudi pravico do neodvisnega pregleda avtomobila, ki ga žgli kupiti Joan Z. Bernstein, posle vodeči direktor urada za varstvo potrošnikov, ki je del Zvezne trgovinske komisije, je dejala, da je smoter predloženih predpisov preprečiti in odstraniti “napačne podatke” prodajalcev rabljenih avtomobilov, ki predstavljajo eno na j večjih težav v potrošniških vprašanjih. Guv, Rhodes odstavil načelnika Ohio Industrial Commission COLUMBUS, O. — Guv. James A. Rhodes je pretekli torek sporočil načelniku Ohio Industrial Commission G. J. Steb-binsu, da je včeraj ob 5. Dopoldne njegova služba končana. Odstavljeni, ki mu očitajo vrsto nepravilnosti in kršitev, se ima možnost v 10 dneh pritožiti. To je menda edinstven tak slučaj v preteklosti Ohia v moderni dobi, je dejal guv. J. A. Rhodes. < Južna Afrika dobila TV JOHANNESBURG. J. Af. — Vlada se je dolga leta upirala uvedbi televizije v prepričanju, da bi to neugodno delovalo na javno moralo in škodovalo njeni politiki ločitve ras. Z letošnjim letom so končno le popustili in je začela državna družba redno oddajati o-mejene televizijske sporede v afrikanskem in angleškem jeziku. Reagan predvideva ssočenje s Sovjeti Republikanski predsedniški kandidat Reagan o-značuje detento za enosmerno pot in vidi čas soočenja s Sovjetsko zvezo. MOULTONBOROUGH, N. H. — V ponedeljek je začel Ronald Reagan, bivši kalifornijski državni guverner, tu svojo kampanjo za primarne volitve, prve v deželi, pri katerih je njegov glavni tekmec predsednik ZDA Gerald R. Ford. Reagan upa, da bo z zmagami pri primarnih volitvah, ki jih pričakuje, dosegel imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata na narodni konvenciji v letošnjem avgustu. V svojem prvem govoru pred Lions Cluborn je kakim 300 poslušalcem dejal, da je detenta, ki jo vodi sedanja vlada ZDA s Sovjetsko zvezo, enosmerna pot, koristna samo Sovjetski zvezi. Nato je poudaril svoje stališče: “Jaz mislim, da je za nas čas, da se vzravnamo in jim pogledamo v oči.” Ronald Reagan je dejal dalje, j da bi naj v Angoli ZDA rekle | Rusom: Ven! Pustimo jih same j ali pa boste imeli opravka z nk-mi. Ko so novinarji Reagana vprašali, kaj bi napravil, če bi Rusi ne marali pustiti Angole pri miru, je odgovor odklonil. no pojavljale pred njim v preteklih 13 mesecih. Izgledalo je, da bo vzdržal do pomladi, ker so komunisti nekako tiho sodelovali z vlado, da jo ne bi spravili v težave, ko je Italija komaj na začetku poti iz 'težkega gospodarskega zastoja in ko obstoja nevarnost, da pride do hu-obnovo jdega razkola v politični javnosti zasedanja zahteva Egipt, se je ob vprašanju dovolitve splava, seila za nekaj dni koncem leta oziroma prekinitve nosečnosti. 1973 pod načelstvom ZDA in Vlada in komunistična partija Sovjetske zveze, pa svoje delo se skušata izogniti odprtemu odložila, da bi dala možnost javnemu boju o tem vprašanju iskanju reševanja spora med A- s tem. da sta začeli parlamen- x/’ Aldo Moro je skusom upirali, vprašanje pa je. spretno jadral skozi težave in ,£e bocjo pri tem vztrajali in o-premagoval ovire, ki so se stal- staij USpešni. Ameriški državni tajnik Kissinger je Rim cev. Konferenca, katere rabci in Izraelom v dvostranskih razgovorih. Ti so le delno uspeli med Sirijo in Izraelom in nekaj bolj med Egiptom in Izraelom, toda očitno je. da po sedanji poti skoraj ne bo mogoče priti do cilja. Ko postaja arabski svet nestrpen in prenekateri napovedujejo neizbežen nov vojni spopad, sta se tako Izrael kot Egipt izrazila za obnovo konference v Ženevi. Razlika je v tem, da Iz-TaeUodklanja •" V o udeležbo (Palestincev na tej konferenci. 'Egipt pa to zahteva. O položaju na Srednjem vzhodu, p razpravi o njem v Varnostnem svetu ZN in v Ženevi se je prišel v Washington včeraj razgovarjat z državnim tajnikom Kissingerjem izraelski zunanji minister Yigal Allon. lami postopek za delno spreme-nftev sedanjega zakona, ki prekinitev nosečnosti prepoveduje z izjemo slučajev, ko gi'e za življenje matere. Socialisti, ki so dolga leta sestavni del vladne koalicije leve sredine, so prvotno obljubili, da bodo vlado podpirali do pomladi, pa so se sedaj nenadno premislili, četudi se zavedajo, da bo vladna kriza nevarna in dolga. To je dejal sam vodnik sociali-.lične- stranke Francesco Martino. Socialisti so prvič omenili, da utegnejo umakniti svojo podporo vladi, zadnji dan preteklega svaril pred pprejemom komunistov v vlado in CIA je baje italijanske protikomunitične stranke finančno podprla v njihovem odporu proti komunističnim prizadevanjem. Vladna kriza bo verjetno privedla do odložitve kongresa krščanske demokratske stranke, določenega za letošnjo pomlad. V takem slučaju bi utegnil prevzeti Aldo Moro strankino vodstvo za čas. ko bo kongres mogoče izvesti. Socialisti so za svoj obstanek v vladi oziroma za njeno podpiranje v parlamentu zahtevali izpolnitev štirih zahtev: zavarovanje služb, temeljito spremembo gospodarske politike, dejavnost na področju javnega reda in državljanskih pravic ter nove odnose med različnimi političnimi silami v parlamentu. Iz Clevelanda in okolice Maroko zasegel sovjetsko tovorno ladjo RABAT, Mar. — Maroška vojna ladja je ustavna ob oo&li Španske Sahare sovjetsko tovorno ladjo, na kateri naj bi bili poleg orožja tudi trije Alžirci. Ladja naj iidj bi vozila orožie za leta včeraj so to tudi dejansko |gVerilce v Sahari, ki se s podpo- j Zdravniki v Kaliforniji j poslujejo samo delno j SACRAMENTO, Kalif. — Zaradi izrednega povišanja zavarovalnine zdravnikov proti morebitnim tožbam njihovih bolnikov se je veliko število Zdravkov odločilo omejiti svojo zdravniško delo. Poslovanje privat-jnih bolnišnic je s tem omejeno in operacije izvršujejo le v nujnih' slučajih. Poslovanje v državnih in zveznih bolnišnicah poteka v rednem obsegu. Doslej dotok bolnikov, ki so običajno, odhajali v privatne bolnišnice, še ni preveč občuten. storili kljub poskusom predsednika vlade Alda Moro. da bi jih pregovoril. Glasilo socialistične stranke “Avanti” je zapisalo, da poskusi spre m eniti odločitev strankinega vodstva ne bodo uspeli. Pfedsednik vlade Moro ki bi jo vladna kriza povzročila narodnemu gospodarstvu. Obe glavni stranki, krščanski demokrati in komunisti, se zavedata, da bo vladna kriza zelo verjetno vodila v nove parlamentarne volitve, ker je drugače ne bo možno rešiti, če se socialisti kako ne premislijo. Ti se, izgleda. čutijo stisnjene v nevaren položaj med krščanskimi demokrati in komunistk katerih zadnji bi se radi s prvimi ! pogodili za vston v vlado v no- j vi vladni koaliciji. Krščanski ■ demokrati so se doslej tem po- ; ro Alžirije borijo za neodvisnost španske Sahare. Med tem sta Maroko in Mavretanija, katerima se je Španija odločila prepustiti svojo Saharo, zasedla večji del tega o-zemlja. V celoti bo to prešlo v je posebej opozarjal na škodo. njuno 'oblast prihodnji mesec. Predsednik Ford se udeležil pogreba umorjenega R. Welcha WASHINGTON, D.C. — Predsednik G. R. Ford se je v torek udeležil na Arlingtonskem pokopališču pogreba v Atenah v Grčiji umorjenega Roberta Welcha, diplomata ZDA. Vremenski prerok Oblačno z naletavanjem snega,- mrzlo.1 Najvišja temperatura okoli 14 F ( -10 C). ŠE NEKAJ PRIPOMB K POLOŽAJU VERE IN CERKVE V SLOVENIJI Zagovorniki sedanjega režima v SR Sloveniji primerjajo včasih položaj cerkve in vere tam 's tem v naši deželi češ: v’obeh je v veljavi ločitev cerkve in države. Kolikšna je lahko razlika pri taki ‘ločitvi cerkve in države’, dobro razkriva sestavek “Povej, s kom hodiš...” v ljubljanskem listu “Delo” 20. decembra 1975 ki ga je napisal neki Boris Kutin. Glasi se: Povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si, je zapisano v okrožnici apostolske administrature za Slovensko Primorje št. 12. Vendar ta stari slovenski rek ni po naključju zašel v poglavje, ki govori o vzgojnih nalogah staršev. Zelo jasno in odločno jih opozarja, da morajo krščanski starši skrbeti, da imajo njihovi otroci dobro krščansko družbo. “Kajti stiku z neverno ali veri celo sovražno družbo se rie morejo povsem izogniti in v takem položaju je verb z božjo poniočjo sicer še moč rešiti, vendar le, če so verni ofroci in verna mladina med seboj, z dušnim pastirjem in versko skupnostjo povezani tesneje kakor z neverno družbo. To je tudi edina pot za rešitev krščanstva v naših okoliščinah.” /Tudi v javnem mišljenju, ki je najbolj glasno in v o-gromni večini krščanskemu mišljenju nasprotno, govori omenjena okrožnica. O tem, kako se verniki na svojem delovnem mestu nikoli ne smejo sramovati svojega krščanskega imena in skrivati svojega verskega prepričanja, ne tolikanj zaradi ljudi kot zaradi Boga. To sicer ni poziv na križarsko vojno, v napad na nevernike, ampak je, če bi ga prebral nepoznavalec, klic obupanega, ki se “pred strašno odgovornostjo, če bo po njegovi krivdi naš narodni organizem izgubil svojo dušo”, zateka k zadnjemu orožju. Poudarek je na nepoznavalcu, kajti sicer okrožnica izzveni močno drugače. In ker je povsem logično, da tisti, ki je sestavil to pisanje, ne more in ne sme biti nepoznavalec, dobimo čisto novo podobo. Ne gre za klic obupanega, nemočnega, marveč za prekanjeno sejanje razdora med občani in njihovimi otroki, za delitev družbe na dobro krščansko in na neverno cer veri sovražno. V naši samoupravni družbi, v kateri ima vsak posameznik po ustavi popolno svobodo izpovedovanja, ki je povsem njegova zasebna stvar, pa je to neposreden napad nanjo, grobo otepanje načel, ki smo jih-v zvezi s cerkvijo in državo uvedli takoj po osvoboditvi in jih potem razvijali samo naprej v obojestransko zadovoljstvo in napredek. Potem, ko na vseh ravneh izpričujemo samoupravno e-notnost naše družbe, njeno homogenost v pripravljenosti in boju za boljši danes in še lepši jutri, je njena kakršnakoli delitev, po verski in nacionalni pripadnosti pa še posebej, gotovo zavestno, vsaj tako kaže, sovražno dejanje, ki ga zelo natančno ©predelujeta tako ustava kot v določenem primeru tudi zakon o verskih skupnostih. Zato tak poskus, pa naj bo še tako osamljen v primerjavi s siceršnjimi odnosi s cerkvijo v republiki, že zaradi sožitja in vsestranskega sodelovanja ne sme ostati brez odgovora družbe, brez njene odločenosti, da nikomur ne bo dovolila podirati tistega, kar smo gradili in zgradili vsi skupaj — verni in neverni. (Konec jutri) Sovjetsko tovorno ladjo Sa-phir je maroška vojna ladja spremila v pristanišče Agadir. Sovjetsko zahtevo po izpustitvi ladje je Maroko zaenkrat odklonil. Zadnje vesti DETROIT, Mich. — Lani je bilo prodanih v ZDA najmanj domačih avtomobilov v zadnjih 13 letih — skupno le 7,050,120 ali 5% manj kot leta 1974 ali 27% manj kot leta 1973. Uspešnejše so bile tuje avtomobilske tovarne, ki so imele lani svoje tretje najboljše leto v ZDA, saj so dosegle 18% celotnega trga. CLEVELAND, O. — Cleveland Trust Co. je kot prvi denarni zavod včeraj znižal obrestno mero za najboljše stranke na 7% od 7.25%. Pričakujejo, da bodo to storile danes ali jutri tudi vse ostale banke v deželi. BEIRUT, Lib.— Dvotedenskega premirja v državljanki vojni je konec, ko so se kristjani in muslimani zapletli včeraj tu in v Tripoliju znova v medsebojne boje. PITTSBURGH, Pa. — Učiteljstvo se kljub ukazu sodišča ni vrnilo v učilnice in nadaljuje svoj štrajk. MADRID, Šp. — Ko je prišlo v madridski podzemui železnici do štrajka, je vlada najprej hotela pozvati štrajkujoče v vojno službo in jih vrniti na dela Načrt je opustila in obnovila delno promet na podzemni z vojaškim prometnim osobjem. WASHINGTON, D.C. — Predsednikov tiskovni tajnik Romi Sprememba— Podružnica št. 41 SŽZ odslej ne bo imela svojih sej na prvi torek v mesecu, ampak na drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Članice so prošene, da to spremembo upoštevajo. Sprememba sej— Odbor Podružnice št. 25 SŽZ je na svoji zadnji seji sklenil, da bo imela Podružnica št. 25 v letu 1976 svoje seje vsak drugi torek v mesecu namesto ;ob sredah. Seje se bodo vršile’v društveni sobi pri Sv. Vidu. Zadušnica— V petek ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Zakrajška (6617 Schaefer) ob 11. obletnici njegove smrti. Jutri, v petek, ob 7.15 zjutraj bo v cerkvi sv. Frančiška sv. maša za pok. Vincenta Savnika ob 3. obletnici njegove smrti. Seja— Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 11. jan., ob dveh popoldne sejo. Vse članice vabljene. Društvo Kras št. 8 ADZ ima v nedeljo, 11. jan., ob 1.30 popoldne sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Seja bo važna zaradi letnih poročil. Nov odbor— Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima za leto 1976 sledeči odbor: predsednik Louis M. Sile, podpredsednik John Candol, tajnica in blagajničarka Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wick-liffe, Ohio, 44092, telefon 944-7965, zapisnikarica Frances Tavzelj, nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Tony Meklan in. Carole A. Czeck. Seje se vrše ob nedeljah in sicer dne 21. marca, 18. julija, 17. oktobra in 19. decembra 1976 ob 9.30 dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Prijave »('državljanov— S. F. Perryman, okrožni direktor urada za Vseljevanje in naturalizacijo, opozarja vse ne-državljane neoziraje se na dolgost njihovega bivanja v jZDA, da se morajo tekom prihodinjega meseca prijaviti na posebnih formularjih pravosodnemu) tajništvu. Prijavni formularji so na razpolago na poštah in v4 vseh uradih INS. Pasje znamke— Lastniki psov morajo upi ti do 20. januarja nove pasje znamke, ki stanejo $2 in so napjrodaj v avditorjevem uradu mu 1219 Ontario St., v All Animal Glinic na 18001 Euclid Avenue, Sandy’s Pet Center na 22686 Shore Center Dr., v Euclid Vetejrinary Hospital na 25580 Lafkeland Blvd. in drugod. Nessen je dejal novinarjem, da je predsednik “jezen”, ko je videl v New York Times in v Washington Post poročila o tem, da bi naj CIA podprla italijanske protikomunistične stranke s 6 milijoni dolarjev. Te vesti so povzročile zgledovanje in vrsto zanikanj v Rimu, kjer so nujno škodovale ugledu vseh nekomunističnih strank. V Beli hiši sodijo, da je vest o podpori italijanskim strankam prišla iz kongresnih sirov. Kongresni odbori so v smislu določil “zaupno” obveščeni o takih korakih ZDA« pa na nesrečo nekateri njihovi člani ne znajo molčati, AjVLEHIšfvA rOiLJvi^A, JANUARY 8, 1976' 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 4 Thursday, Jan. 8, 1976 Vzorec socialne demokracije struje v stianki pod enim klobukom, pa je m varno, da bi se mu pri njegovi sedanji sentimentaPi ^ omahljivosti to ne posrečilo. Nekdaj sijajni strAk.m voditelj plačuje svojo priljubljenost z mehkobo, kateri je kancler Schmidt nesrečen. Vendar sledr&hiau še uspeva enotno moč stranke grupirati okrog svoje vlade, ki jo uspešno vodi. Kljub levičarskim razgrajačem okrog “rdeče Heidi”, sta stranka in njen režim resnična parlamentarna demokracija. V Zahodni Nemčiji vlada svoboda in zakonitost, gospodarska trdnost in blagostanje, ki je za vzor ostalemu socialističnemu svetu. Vendar je na zgledu, kako je sestavljen zapadno-nemški socializem, težko ali skoraj nemogoče potegniti črto, celo pri tem svobodoljubnem socializmu, kje se neha koncept demokratične svobode in začne marksistična doktrina diktature proletariata — znotraj iste politične stranke. L. P. BESEDA II NARODA zUJm-SR NEW YORK, N.Y. — Sleherni od nas je že doživel, da mu je ščepec časa enkrat dal več kot pa drugič. V enem dnevu se mu je več pripetilo v dobrem ali slabem. Več je doživel danes kot pa včeraj. Nekaj podobnega pozna' tudi naša slovenska njujorška srenja. Srenja je narodna skupnost, vsled tega ii življenjska dogajanja ne odmerjamo po dnevih. Raje po tednih, če ne kar po mesecih. Ker pa je mesec dni dvanaj- hoda in pa Božiča, da se je v tem koščku časa, v zadnji dvanajstniki, toliko pomebnega in nepomembnega nabralo, da že drugič vse nabrano zapisujem. Dvakrat sem govoril o Miklavžu in obakrat mi je nek strah, da, nek dvom. zadržal mi- močno podoben enemu našemu Socializem v svojem širokem pomenu in uporabi ni vedno in nujno marksizem. Treba je razlikovati med komunistično verzijo socializma in med demokratičnim socializmom; to smo že poudarili v enem prejšnjih razmišljanj o tem vprašanju. Sedaj bomo pokazali na tak demokratični socializem z zgledom največje soci-alno-demokratske stranke v Evropi, v Zahodni Nemčiji. Ne bi bilo pravilno reči, da so vse socialno-demo-kratske stranke v Evropi in drugod po svetu ukrojene točno po nemškem vzorcu. Toliko razlike kot pri teh ni pri nobeni drugi skupini strank, zgrajenih na nekem SKupnem ideološko-političnem temelju (kot so n. pr. krščansko-demokratske, socialistične, komunistične, konservativne itd. stranke). Ta različnost zavisi po mojih mislih od stvarne oddaljenosti, ki jo te stranke zavzemajo do čistega marksizma, praktično utelešenega v komunizmu. Vendar jih ta drugačnost ne razdvaja preveč, ker jih na drugi strani medsebojno povezujejo razne struje, ki so ravno pri socialistih posebno izrazite, dasiravno jih najdemo skoraj pri vsaki stranki. V Ameriki poznamo pri obeh strankah liberalno (levo) krilo, sredino in konservativno (desno) krilo; večkrat doživimo, da recimo konsrvativci obeh strank potegnejo skupaj in pri glasovanju liberalcem prekrižajo račune. Ko smo si o tem na jasnem, borno na kratko pregledali strukturo Socialistične stranke Nemčije, kot se sel in roko, da ni udarjala po uradno imenuje (SPD). Je že dolgo vrsto let najmoč- jerkinih tipkah. Pravijo, da Mi-nojša stranka v Zahodni Nemčiji, je v tej ddbi ves čas *lavž prihaja r*. samih nebes, na vladi in nosi odgovornost za politiko Nemške fede- toda naš srenjski Miklavž je ralne republike (Zahodne Nemčije). V znanem gcdes-berškem programu 1. 1959 se je oddaljila od marksizma, kakor ga vsebuje Komunistični manifest iz leta 1847, nekatere njegove točke, recimo: razredni boj, kolektivizacijo, zgodovinski materializem, pa je izločila iz svojega programa. S tem je prenehala biti razredna (izrazito delavska) stranka in hoče zajeti v svoje vrste vse sloje, ki so za to, da je oblast v rokah socializma. Toda to je lažje skleniti kot pa praktično izvesti. Celo nemški socialni demokraciji se ni posrečilo iz raznih socialističnih struj med narodom zgraditi enotno, homogeno politično organizacijo doktrinarno in ideološko povezanega pripadništva. Danes, 16 let po Godesbergu, najdemo zelo pestro sliko notranje sestave nemškega socializma. Imajo močno in zelo bojevito “levico”, ki jo vodi “die rote I-Ieidi’:’, (Heidi Wieczorek-Zeul), tvorijo jo pa tako zva-ni Junge Sozialisten (Juso skupina), kakih 250,000 ijudi močna udarna grupa, ki dela stranki sive lase. Njihova voditeljica Heidi javno izjavlja, da je treba prej vse razbiti, preden bo mogoče na razvalinah zgraditi marksistični paradiž. To diši mnogo bolj po komunizmu kot po socializmu! Pa se vendar ta grupa greje na soncu demokratičnega socializma in ne misli na izstop ali razcep. * Desnico v stranki predstavlja stari unijski vodja Georg Leber, čigar ideje ima levica za zastarele, pa jih vendar na tihem odobrava velika večina nemškega naroda, znotraj in zunaj stranke. On zagovarja dobro iz-Mižbano vojaško moč, čije udarnost j naloga obrambnega ministrstva, da bo dežela uživala varnost; Ame-rikance ima za najvažnejše zaveznike, kar vznemirja levico. Zdi se, da vpliv desnice v strankini strukturi popušča, čeravno so njene misli in predlogi omogočili stranki zavojevan je sredine v nemškem narodu. Most med revolucionarno levico in sredino tvorijo “anviranci”, tb so ljudje, ki jim je stranka odprla vrata na vodilna mesta, dasiravno so bili nasprotniki go-desberškega programa. Njih vodja prof. Oertzen je fCakapafc - še nekaj iz .zadnje dmajsilnke 1071 Prelit iz dveh poprej snih sim, Marii slavo da glasim, k molitvi verne da budim in duše mrtvih de budim. Tretji in četrti zvon pa imata napise že v moderni slovenščini.” Vodnik ure nam je povedal, da se ie Tonček Babnik ob poletnem obisku Slovenskega povzpel v line tega crngrobskega zvonika in zvonove slikal. Oznanil pa ie tudi, da je pred dvema dnevoma ga. Babnikova slavila 50-letnico rojstva. Sedečo sredi Na predzadnjo točko je prišla L. Č.: mehka božična zgodba dveh | mladoporočencev, ki se v svoji ! revščini zares ljubita. Zgodba nosi naslov: Darilo modrih, če se ne motim, je bila objavljena Obrobne iz obiska doma III. sdnka leta, se mi je zgodilo !njenih vnukov ter vnu- vprav zaracu Miklavževega pri- kinj smo' spontano in toplo pozdravili z gromkim ploskanjem. Odrska zavesa se razgrne. Srenj ska otročad, zimsko oblečena, je že zvalila skup tri kose snega in sredi veselega prepevanja in rajanja ustvarila pravcatega sneženega moža. Navrh vsega pa nas v dvorani pošteno okepala. Otročad in mi v dvorani smo doživeli jseepec zimskega veselja. Ker se “Fantje z Osme” kar Treba se je bilo lotiti priprav, enkrat v “Reader’s Digest”. Je Izbrati sem si moral najprej teto zgodba, ki nam pove, kako lesno (sic) stražo-. Malo se, po tolikih, letih potovanj, sedaj kar naenkrat bojim potovati sam. Strah ni v tem, da bi se bal ljudi. Ne, bojim se pa, da bi me kje na poti popadla kakšna vrtoglavica, slabost. In to bi bila zelo nerodna zadeva na primer na tistih ogromnih letalskih križiščih in tudi drugače, če bi bil sam. Potem pa imeti pri sebi poznanega človeka, s katerim lahko malo pokramljaš in izmenjaš vtise, pride na drugače monotonem in napornem potovanju večkrat zelo prav. Za izbiro telesne straže sem začel gledati med študenti našega College-a. Vsako leto jih gre skozi mline mojih kurzov kakih osemdeset do sto. Polje za to izbiro je bilo torej dovolj široko, toda kdo bi bil za to službo naj-bplj primeren. Nekega jutra pa berem v ameriškem dnevniku, da se bo v juniju v Portorožu in v Ljubljani vršil svetovni šahovski turnir. Izbira spremljevalca mi je bila v trenutku jasno na dlani. Z menoj bo šel Tom Magar. Zakaj on? Tom je bil , ne morejo skup spraviti, je srenjcanu ki ga poznamo pod Fr(mjo Kostanjaki , kar od imenom Simon Kregar. In pra- z v . , .. , . , hoc organiziral mešam zbor, v -1,10’ .1 o imon g]avnem njegov cerkveni zbor J eter Torm kar z imenom moža P t& nam je čedno 1; Tam aposto a. Zemlja in nebesa, ne- leži hožje Detece kaj skrivnostnega pa je le v 1 T j , . J M 7 .. .In pred nas stopi umverzitet- vaom tem. Pa reale, da m! ni ofesM, John F Nlelsen _ Samo tn dm pred Božičem je p0 domai;e Seskov Johan _ jn oda letos tretja decembrska ne- jnam Dreiere hs,e.j1:e 3voje lc. delja. Seveda na tansno nedeljo tošnje razjsl[aTC na k sa. pade tudi srenjska prosvetna ! kjer je nastala žudovito ura. In tako je bilo. , , -. v „ . « , . lepa božična pesem: bueta noc, Cerkvica sv. Grda je bila za- | Wo|(,„0 noc- kako je ■o lepo posedena m tudi dvora- Lm To. kar „ ^ bjo se je s oraj a napo - njlljor|kjm srenjcanoin povedal nila. Vendar tokrat organist ' 1 ■ T1 . . , & a na tej prosvetni uri v slovensci- r ra njo m vsepovsod prav Kori • - , w. . , . , . , je v angleščini objavil v le- msta z zvoki glasbe ali pesmi L - • v, . A .V1 , a . . ! to m ji božični steviha Ameriške kričala k zbranosti. S tehnični- , Domovine pod naslovom.: mi pripomočki so glasovi zvonov iz, Crngroba nad Škofjo Loko prišli do nas in nas pripravili k zbranosti. Med te glasove ko se vrinile besede vodnika Oberndorf. To je bilo objavljeno 19. decembra. Štiri dni pozneje je isti naš slovenski list na kanadski strani Ure dr. Zdravka KMana, sTate^ j Iznesel nekoliko drugačno ver-rimi nam je dal smisel te srenj- jz^° 0 nastonku pesmi: Sveta ske prosvetne ure: r?oc' ! Po Nieselnovi verziji, kar je celo postaj glavni ideolog SPD in vodi komisijo za “novo” razlago go,desberškega programa. To ie jasno znamenje, da se celotna stranka pomika proti levi. Osrednje jedro stranke, ki je daleč najmočnejše, čipa svojo moč iz vrst meščanskih (purgarskih) socialistov, katerih predstavnik je Bavarec Hans-Joehen Vogel, razgiban in zelo popularen politik reda in zakonitosti. Kad udari po Juso-vcih, češ, da se borijo proti mlinom na veter iz prejšnjega stoletja, ker nemška družba spioh ni več “kapitalistična”, ampak v svojem razvoju že daleč naprej. Ta skupina stoji trdno ob sedanjem kanclerju Helmutu Schmidtu in šefu stranke Wbiyju Brandtu. Ta dva nista posebno velika prijatelja. Ko je Brandt moral odstopiti svoje kanelerstvo Schmidtu, je ostal piedsednik stranke še naprej, a stranko vodi — v nejevoljo sedanjega kanclerja — z zelo milo in spravljivo roko zlasti nasproti Juso-vcem in je radi tega težko predvideti, kam bo stranka krenila. Rad bi držal vse Da bi bilo v nas vseh: veselje Božiča, — ki je upanje, duh Božiča, ■— ki je mir, in srce Božiča, — ki je ljubezen .. . Po teh njegovih besedah je u di zvonjenje crngrobskih zvonov ponehavalo. G. Kalan pa nam je prebral nekaj, kar je o njih napisal pok. župnik in u- njegov letošnji osebni izsledek, je bilo besedilo napravljeno za že poprejšnjo melodijo obern-dorfskega organista Gruberja. Po kanadskem zapisovalcu pa gre stvar ravno obratno. Nekje v tem dvojnem pa je le resnica. In ta resnica je lepota besedila in melodije božične pesmi: Sveta noč, blažena; noč . .. Po tej lepi pripovedi prof. dr. modra so dejanja dobrote pri ljudeh, kjer jim v njihovi revščini ta dejanja narekujeta prava ljubezen in plemenitost. Zgodbo nam je lepo podal g. inž. Simon Kregar, še mehka melodija Schubertove Ave Maria, katero nam je zapela Marinka Zupančičeva. Od sneženega moža ob začetku, ki ga naša otročad v veselju in rajanju ter pre-pevaje sredi srenje postavi, se ob koncu Bernardka Kaminova zares korajžno pokloni: Božič- nemu dreveščku ... Zbrana srenja pa je pripravljena za pred-bežično kosilo na Osmi, katerega sta zanjo pripravili Babnikova gospa in hčerka Marija. Svetonočni klic je v našo sredino zvabi ie del slovenske nju-jorške srenje. Pri; polnočnici je bila udeležba še kar čedna, čeprav dokaj manjša kot lani in v prejšnjih letih. Je pač tako, da so nekatere naše družine že razpršene vsepovsod. Zato mnogi cd naših gredo drugam, da so za božične dneve pri svojih. S tem pa se naš Sv. Ciril na Osmi siromaši. Na Sveti dan je bila udeležba pri deseti maši kar revna za tak praznik, vendar se je župnik oče Richard v oznanilu na zadnjo decembrsko nedeljo vsem faranom zahvalil za naklonjenost. Verjetno je bil poštni farni božični dan čednejši! O tem bomo še zvedeli! Kakšna je bila udeležba na to nedeljo, točno ne vem, ker sem bil še v Torontu, kamor sem šel s pevci Zvonova' na njihovo prvo kratko mednarodno pevsko turnejo. Sodelovali so pri kulturnem programu lepega Li-gmega večerij, v dvorani pri cer--kvi Marije Brezmadežne. O tem večeru bom morda kaj napisal v prihodnjih dneh. Na radiu sem ravno zdajle slišal udarce ure na Times Square. Množica vrešči.. . Novo leto je. Če v starem ni bilo kaj prav, pozabimo! V novem srenja šestdesetletnico pri Sv. Cirilu na Osmi slavi. Od nas vseh zavisi, kakšen t o ta slavnostni dan ... in kako nam bo skupno življenje teklo še po tem dnevu . . . Srečno novo leto vsem! Tone Osovnik moj učenec v kurzu ruščine in v kurzu vzhodnih verstev. Pa to ni bil ne revi ne zadnji vzrok za izbiro. Tom je zelo navdušen šahist, pa ne samo navdušen, Tom je tudi dober, gotovo nadpovprečno močan šahist. Nekaka izjema med amerikanskimi študenti! Klical sem ga in mu ponudil “službo”. Brez večjih pomislekov je ponudbo sprejel, seveda to z vednostjo in privoljenjem staršev. “Tom,” sem rekel, “če je Fisher previsok, da bi s svojo prisotnostjo počastil mojo drago Ljubljano, jo boš pa ti.” Oba sva se zasmejala. Treba se je bilo sedaj najprej opremiti z dokumenti. Imel sem že od poprej še veljaven potni list. Potreboval sem sedaj vizo od jugoslovanskega konzula. Klical sem na jugoslovanski konzulat v Pittsburghu in vprašal, kdaj bi lahko prišel, da stvar uredim. Govoril sem slovensko. Tajnica, ki se je oglasila, ie govorila srbsko. Zvedel sem pozneje, da je Američanka srbskega pokolenja. Konzul sam je Slovenec, g. Šinkovec. Tajnica mi pravi, da mi v resnici ni tre-t a priti osebno, če nočem, da mi bodo poslali obrazec, ki ga naj izpolnim in vrnem s potnim listom vred in to v priporočenem pismu. Tako sem tudi naredil in Na “Zimskem večeru” bodo vsi smučarji lahko dobili vse potrebne informacije o smučar- v dveh dneh sem imel vizo. Tom skem izletu v Kissing Bridge, Je kil na konzulatu osebno in je N.Y., 20., 21. in 22. februarja 1978. Na svidenje v soboto, 10. januarja, v dvorani Slovenskega narodnega doma na Holmes Ave. na Zimskem večeru SŠK. Miro Odar Ookneiili m m razpolago SLOVENSKI Spcrr/ni K///6 “Najzanimivejši je pač veliki kopica pesmico: Jaslice borne, zvon. Ne samo zaradi glasu, In Bernard Puc že hiti h klavir-temveč tudi zaradi najstarejše- ju in nam iz njegovih strun iz-ga slovenskega zvonovega napi- .vabi melodijo: Srebrni zvončki sa,-ki se glasi takole: in še njegov bratec zvoke za: Kadar sem bi v pervizh islit Beli božič . ., ivbiga mvrv dar 1763. O Bog Emica Jeisevar nam poda pe-dai ker sim zdej prelit de bi jsnitev Gregorja Malija: V sveti | noči iimski ¥@š@r SŠI CLEVELAND, O. — To soboto, 10. januarja 1976, prireja Slovenski športni kiub v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. svojo vsakoletno družabno prireditev — večerjo s plesom. Leto za letom se prijatelji SŠK zbirajo na tej prireditvi, da.pbd-! nova deklamirala Marjana Ja-j prej o Klub moralno in tuji fi- raetnostni zgodovinar Janez Nielsena nam je Helenca Klezi-Veider — in sicer: tud ga vshaia vsaka stvar. K zhasti Marie ozhem smeram peti inu vsim vernim rasedeti de Jesus bo roko stegnou inu moje dobrutnike vse posheg-nov. Drugi zvon je bil prelit 1. IS^l iz dveh prejšnjih, ki sta bila nova leta 1500. Na tem pa je sle- Ure 'in Božiča: deči napis. \ ~ena noč... Gaber Puc, naš mladi j klavirski “mojsterček”, pa nam I iz klavirskih strun izvabi mo-jgočno melodijo: O, pridite vsi vi. ki ste z\erni... V duetu smo Slišali Marinko Zupančičevo in go. Ravnikarjevo pesem, ki je središče naše Sveta noc, Ma- riane no. Veliko je zabavnih večerov; vsak ima svoj pomen in namen. Zimski večer SŠK je še posebno pomemben, ker pripomore slovenski športni organizaciji, da mere uspešno delovati in nuditi Vsem — mladim in starim — možnost športnega udejstvovanja. Od 7. do 9. ure zvečer nam bodo kuharice postregle z okusno večerjo. Med večerjo in po večerji bodo igrali venci”. IRVINE, Kalif. — BBC je pred kratkim na enem svojih programov podala zgodbo o prisilnem vračanju Rusov, Kozakov ter tudi Slovencev pred 30 leti, maja in junija 1945. Bil je to 90 minut dolgi “documentary” film. Verjetno ga bodo kmalu kazali tudi v ZDA po večjih mestih ter v Kanadi in Argentini. Mimogrede naj bo omenjeno, da je lani poleti umrl Julius Epstein, ki je o tem napisal knjigo OPERATION KEELHAUL, izdano pred dobrim letom dni, omenil, da je dr. Valentin Meršol. ki je, kot je Slovencem “rade volje” znano, posredoval, da se je končalo vračanje antikomunistov in je bila uvedena The New Army Policy, ki je nadomestila The Old Army Policy (—forced repatriation of non-Communists and anti-Com-munists). Po Epsteinu je to u-stayilo vračanje VSEH, ne samo Jugoslovanov, torej je po mnenju Juha Epsteina dr. Valentin Meršol s tem rešil življenje nekako 7-8 milijonom antikomu- iahko in hitro vse uredil, kar je bilo v njegovem slučaju pričakovati. S Tomom sva imela po najinem voznem redu direktno zvezo iz Pittsburgha do Londona. Tam nama je bilo treba, tudi po voznem redu, čakati dve uri na zvezo z Ljubljano — letališče Brnik. Moja telesna straža mi je prav zelo prav prišla že na tem londonskem letališču. V glavi se mi je vrtelo in noge so mi klecale. Nekaj je bilo to n.a.ihrže od dogle in ne posebno mirne vožnje preko morja, nekaj od slabe prebave, potem pa seveda od one velikanske natrpanosti na londonskem letališču. Saj je bilo težko, že včasih skoraj nemogoče, dobiti sedež v čakalnici, kjer naj bi človek imel priliko malo k sebi priti. Juge. lovanski JAT je odletel cb določenem času. Dve uri vožnje in bo- doma, po tridesetih letih. Prvo uro vožnje sem več ali manj počival, drugo uro poleta se je pa občutje pričakovanja začelo stopnjevati. Zagledal šem gore, visoke gore, pod nami. Kako lep, pa po drugi strani kar strašen pogled na gore s tistih neznanskih višin. Gore! Gore povsod vzbujajo občutek mogočnosti, veličastva, neskončnosti, pa po drugi strani občutek varnosti, zaledja, domačnosti. Vedno še mi je postalo toplo, domače ob gorah in med gorami. Kot preplašen o-trok, ki se čuti ogroženega, priteče k materi in jo zagrabi za nistov mnogih narodnosti (tudi, , • jv.. , oredpasnik ali krilo, m se umi- amenskim državljanom slpvan- , , v. . , ... , , . .n. potolaži m zopet počuti var- ske krvi), medtem ko jih je med • V • 7-12 milijonov bilo prisilno vr- tako V'c*f':eku' kl se na ., a t a " -u odprtem počuti tako nezavaro- njenih po Anglo-Amerikancih. ^ . J 6 Ivanega, nesigurnega, v tla pn- To so zgodovinska dejstva, kovanega> pa se prisloni k gori, katera naj bi vsaj potomci onih, cdlež. vrne se mu občutek var-ki so bili rešeni, poznali. Dr. nosti; čuti se zopet doma_ Ne_ Valentin Meršol, ki se nima na- kako tako neopredeljeno občut-'a naprej , ker so^b j je jn brepenenje po gorab sem da je te oi od j e v božjih rokah , aj jaz jjnel jn tako sem sanjajo s tem, da je bil na mestu, ka- jril p gorahi ko sem moral po boi je dr. Julius Epstein rekel jsjužbi cela leta živeti na j.red pričami leta 1969. ^CS) 1 prerijskem srednjem zapadu, Dr. Valentin Meršol saved further 7-8 million anticommunists from forced repatriation by this action.” Dokumenti so sedaj na razpolago ter odprti javnosti v British War Museum v Londonu kjer je krtina. naj večja vzpetina — (Dalje sledit Pokuševalec Američan Terry Knight je do-ter bi se tamkajšnji lahko poza- \bil za običajne pojme nekoliko nimali, da dobijo kopije o pi- nenadavno zaposlitev: v tovarni smih in vsemu, kar se je doga- pasje hrane je — pokuševalec! jalo za kulisami v onih dneh. ?o osem ur na dan ne dela nič To je dolžnost nas, ki smo v drugega, kot pokuša pasjo hra-Veseli Slo- [svobodi; vsak naj naredi nekaj, no in ugotavlja, ali je dobrega (pa bo! ; okusa. “Psi so izbirčni,” zatrju- Na prireditvi bodo izžrebali tudi galon “žgane vode”. (Vstopnina, ki vključuje veeer-ju, je samo ijjp; i Inž. Stanko Meršol ije “toda kar je dobro zame, mo- PO. Box 4116 'ra biti všeč tudi psom!” Ali pa Irvine, California 92716 ne, saj imajo tudi psi različne U.S.A. (okuse! a VJEiif^K.A :mOVL\'A, JANUARY 3, 1976 Slovenci imamo svetovno prvenstvo v samomorih (Nadaljevanje) Komunizem je razbil povezanost slovenskega naroda 4. Ta osvežujoča povezanost je slonela na medsebojnem zau- Tudi v teh slučajih gre več J ali manj za samomor, le da ni j odkrit, neposreden, ugotovljiv. Večina teh nasilnih smrti gre namreč na račun prometnih nesreč, izvirajočih iz brezbrižnega zanemarjanja osnovnih panju in spoštovanju, Partija pa zahtev previdnosti in na račun je iz naše velike narodne dru- j chugih lahkomiselnih tvegarij zine naredila tujsko legijo, ka-' tere člani so povezani med seboj le z verigo brezpogojne pokorščine nasproti poveljniku, sicer pa živi vsak zase in ne zaupa nikomur, razen samemu sebi: maso tovarniških delavcev, ki se zavedajo, da imajo med seboj gospodarjeve zaupnike in obveščevalce, pa ne vedo, kdo so. S terensko organizacijo, s tajno policijo, ki ji služi vojska vohunov in ovaduhov, razpredena po vseh hišah in blokih, je ubila medsebojno zaupanje v slovenskem ljudstvu in mu s tem Vzela enega najnujnejših pogojev za življenjsko veselje. Dosegla je, da se nihče ne čuti varnega pred nikomur, ne sosed pred sosedom, ne sorodnik pred sorodnikom. Dejstvo je, da so vsi državljani policijsko kontrolirani in da Vedo za to. To je morda naj-hujši psihološki udarec proti narodnemu veselju, kar jih je Partija zadala slovenskemu narodu. S tem neizprosnim tajnim nadzorstvom je partija raztrgala organizem slovenskega naroda in zaprla slehernega državljana v njegovo celico. i življenja. Od kod izvira ta prezir človeškega življenja, lastnega in tujega, ki tako strahotno krči število slovenske mladine? Človek skrbno varuje in brani to, kar se mu zdi dragoceno. Slovenska mladina pa se lahkomiselno na-, sta vij a smrtni kosi, ker je v njej vrednost človeškega življenja padla na ničlo. Glavno zaslugo za to ima komunizem. Slovenski narod se naglo umika z odra življenja. Odhaja iz ! zgodovine. Odhaja kot jalov,! zagrenjen in skisan starec. Tisti , del naroda, ki bi ga moralo biti) največ med nami, ki bi moral biti najbolj nabit z življenjsko energijo, s pogumom in veseljem, se številčno najbolj krci, ker se s predčasno zastarelim in z gnusom do življenja napolnjenim srcem množično poganja z zelenih bregov življenja v črno morje smrti. Lemonfske drobtinice 1. Sv. Miklavž Morda ne veste, da tudi nas obišče sv. Miklavž. To navado smo prinesle s seboj iz domovine in ji ostale zveste. Pa se naše mlade Amerikanke kar nič ne protivijo. Do sedaj ni bilo še nobenega protesta. Sv. Miklavža sicer ne vidimo, a smo vesele njegovih darov, četudi mu ne pišemo, nam vendar prinese vse, kar ve, da nam prav pride. Ši- Za sklep so nam pa pokazale tega duha med nami še bodočim živo sliko. Ob Jezuščku v jasli- j našim rodovom! cah sta klečala Marija in Jožef. Obdajali so ju pastirji in skupi- na angelov. Prav tako je moralo biti v Betlehemu tisto prvo Sveto noč. škoda le, da ni bil tudi Jezušček živ. Seveda bi bilo to preveč tvegano ... Vse skupaj je trajalo kako uro in pol. Starši in prijatelji dijakinj so zadovoljni odhajali domov. Kmalu je bil naš hribček prazen in tema ga je objela. 4. Božič. Polnočnico smo imeli ŽENSKI SVET be ni nobena dobila. Meni jo je 3. Med tednom pred BoŽčem. enkrat prinesel, ko sem bila majhna. Prav nič mi ni bila všeč. Pa še poljubiti sem jo morala. O, kako je bilo to težko! Ker je mati rekla, da drugo leto ne bo Miklavž ničesar prinesel, ako je ne poljubim, sem se vendar uklonila ... 2. Koncert in božičnica ■ na našem hribčku. Kaj Partijo vznemirja? Pa ta pojav Partije ne vznemirja. Njena propagandna tro-niia ne dvigajo glasu radi tega, njene sirene ne tulijo alarma za pomoč nesrečnemu narodu, ki ctrvi v smrt. Partija bije plat zvona radi neke aruge nevarnosti: nekateri župniki in kaplani so si drznili dati otrokom, ki prihajajo v cerkev k verouku, žogo v roke, da se med odmorom igrajo. Drznejo se voditi skupine farne Nobena jugoslovanska vlada ni tako razočarala kot komunistična 5. Nobena ni toliko obljubljala in nobena ni zahtevala od naroda tako strahotnih krvnih in gospodarskih žrtev za uresničenje svojega programa kakor mladine celo na romanja in na komunistična. Nobena ni tako • i2lete; na hribe, k rekam in je-globoko in tako nesramno razo- 2erom. Take reči se drznejo po_ čarala slovenskega človeka. Ičenjati v državi, katere ustava Obljubljala je blagostanje, zagotavlja enake pravice državljanom brez ozira na njih narodnost, jezik in vero. To so v očeh Partije smrtno nevarni pojavi za zdravje in srečo slovenskega! ljudstva in proti njim so v en glas zatulile alarm vse sirene: časopisje, radio in televizija. Pa je vendar nepobitno dejstvo, da je slovensko prebivalstvo v tisti dobi, ko ga še ni “osvobodila” komunistična Partija, kazalo med vsemi narodnostmi Jugoslavije najnižjo bratstvo, enakost, državno samostojnost, obrambo slovenstva. Proglašala je petletke in sedem-letke, s katerimi naj bi narodno gospodarstvo šlo hitreje navzgor kot kjer koli po svetu, dokler se bi vsa ta papirnata zgradba sesula v gospodarsko krizo, kakrš-be ne pozna nobena zapadna demokratična država. 6. S poveličevanjem “svobod-be ljubezni” in ustvarjanjem Ugodnih prilik za njo je prem-hoge mlade ljudi prezgodaj pog- — « ^ u i xxwmtJ. o ctgwoxa. V-ljC llciJUIZgU bala v ljubezenske pustolovšči- stopnjo umrljivosti, pa tudi tisti be, v predčasno postaranje, vinizki odstotek ni Šel na račun bujne grenke prevare in dušev be prelome, ki jim niso bili kos. Po jim je življenje zagnusilo. Z olajšanjem razporoke in Priporočanjem “svobodne ljubezni” je mnogo otrok nezakonskih ali osirotelih, čeprav so starši še živi. Doraščajo brez topline, ki jo more nuditi le dobro urejena družina. Ne vedo, kaj je prava ljubezen, ker je v mladine v najlepših letih, marveč na račun novorojenčkov in starcev, da je bila Slovenija skoraj na zadnjem mestu na svetu v številu samomorov in da se jim ni predajala mladina. Lahko se je štel med najbolj zdrave in žilave narode. če je kdo, ki utegne umirajočemu slovenskemu narodu rešiti življenje, je to katoliška mladih letih niso okusili. Brez Cerkev, pa ne z zvezanimi ro- Ijubezni vredno. pa je življenje malo kami, kot jih zdaj ima. Miha Mali j an Vir. Komunizem pobil starše iti* 1 ? 7. Tisočem slovenskih otrok je '‘--mrjl je od Smeha Partija pobila starše, nato jih _ludl od smeha se lahko urnre-Pa v šoli in javnosti prepriče- 0b Podvajanju humoristične Vala, da so njih očetje bili pro-1 televIzlJske serije se je 50-letni: Padli izdajalci, ki se jih mora tL'ondončan Alexander Mitchell Pošten človek sramovati. Lahko m*nut neprekinjeno smejal. si mislimo, kako to vpliva na-bkP na^° se, je zgrudil in izdih-miadega človeka. Našteli smo le najbolj važne j _ ———°—-— m jasne vzroke, ki so nekdaj j škrbasti plešci Zdravo, veselo, z življenjskim j Francosko združenje zobo-Zanosom napolnjeno slovensko zdravnikov je izdam brošuro o mladino nadomestili z rodom higieni zob, Nič posebnega, bo-Samomorilcev in privedli do te- ste rekli. Pa ni tako, kajti v §a, da je Sločenija prav po za- knjižici je črno na belem zapi-•slugi mladinskega samornorilst- sano, da pokvarjeni zobje ne va dosegla svetovno prvenstvo vplivajo samo — na odpadanje V samomoru. j las, ampak da karies povzroča Isti^ vzroki, s katerimi smo tudi obolenje kože na temenu, Razložili pojav števila mladin- botruje glavobolom ter teža-^ ih samomorov, veljajo za raz- vam srca jn ožilja. .Če vam je °žitev množenja tistih slučajev kaj go zdravja sploh, še pose-asilne smrti mladostnikov, ki hej pa do bujnih las, potem se e statistika ne uvršča v seznam čimprej odpravite k zobozdrav-samomorov. jnikui ' Kot vsako leto je tudi letos s. Siena priredila koncert v naši dvorani. 2e ob 2. pop. 14. dec. se je vila dolga vrsta avtomobilov po cesti proti šoli. Iz njih so se vsipavale družine. Koncert je bil napovedan za tretjo uro, pa je bila dvorana že prej zasedena. Ne samo starši naših dijakinj, tudi nekaj Slovencev iz bližnjih krajev smo videle med občinstvom. Oder je bil božično okrašen. Dijakinje so pele priljubljene božične pesmi. Petje je spremljala dijakinja na glasovirju. Dekleta višjih razredov so bile oblečene v koralne halje, učenke začetnega razreda so bile v dolgih, pestrih formalnih oblekah. Že sam pogled na nje nas navduši — toliko zunanje lepote! Kako očarljiiva mora biti šele njih notranjost. Saj so to dekleta cvet katoliških družin, ki jih duh sveta še ni okužil. Zadnje dni šole pred Božičem so bila dekleta zopet zelo “busy”. Treba je bilo pripraviti darila za uboge, za onemogle v Alvernia Manor in jih osebno izročiti. Tudi s petjem božičnih pesmi je mladost razveselila starost in s tem vzbujala lepe spomine preteklih Božičev. Tudi nam upokojenkam so hotele pripraviti presenečenje. Obdarovale so nas in nam zapele. Vprašala sem jih, koliko jih bo postalo sester. Nobena roka ni šinila kvišku. Muzale so se in v zadregi pogledovale druga drugo. “Kajne, ako bi ne bile fantov, bi vse rade prišle k nam?” Iz srca so se nasmejale. Ko sem jih spraševala po narodnosti, je mahalo v zraku največ rok. Poljakinj. Slovenk? Ena roka se je boječe dvignila. Vem, da je bila Slovakinja, ker se Slovaki tudi imenujejo Slovence. Vidi se pa, da zdaj veje druga sapa po A-meriki. Včasih so se imigranti bali priznati svojo narodnost, ki je bila zaničevana in preganjana. Zdaj so vse narodnosti Rjava je elegantna, a moramo paziti, da ne postane dolgočas-Veselo v novo leto! na- Njena sosestra je vedno pri- Prelestni božični praznik je ljubljena beige barva. .... na na- za nami- Ob dreveščku in ja-! Zelena je barva mladosti, upa- šem hribčku v Alvernia Manor slicah smo se raznežili, ob pre-jnja in miru. Svetlozeleno kom-in v samostanu. Pri nas je ma- darovih razveselili in v biniramo samo z nežnimi bar- ševal p. Alojzij Madic, v samo- niih videli veliko ljubezen. Obu-’vami, temnozelena pa je barva stanu p. Fortunat, urednik Ave iali smo spomine, preleteli sreč-Marie. Pri nas je spremljala ^ mlada leta in v mislih pova- ' petje na orglah s. M. Rose. Se- js°vali pri vseh naših dragih, pri stre so pele slovenske, hrvatske 'zdravih in bolehnih, pri živih in in angleške božične pesmi, da pokojnih, kajti božič je praznik zadovoljijo vse naše oskrbovan ce. Za Božič jih ie ostalo pri nas samo 15, takih, ki zaradi oddaljenosti sorodnikov niso mogli na obisk. Da se niso počutili . preveč osamljene, so jim sestre j iz samostana delale družbo — j lota. Dajmo, ohranimo si vsaj zdaj ena, zdaj druga. Ljubezen drobec tega božičnega vzdušja, še ni umrla ... Prepada med nosimo ga v srcu skozi vse leto, mladostjo in starostjo ni pri nas. do prihodnjega božiča! ljubezni. Je res čudovito, kako se nas dotakne ta božični čas, kako nas napravi bolj dobre, bolj pri' srčne, bolj mehke. Srca se raz-žive bolj kot kdajkoli tekom Samo še par dni nas loči oc 5. Karmeličanke v Mengšu. S. M. Terezija Jenko, karmeličanka. mi je pisala. To je čla- ('n°vega leta. Stopimo veselo niča znane Jenkove družine v ' vanj! Ne mislim ob bučni za-Ljubljani. Bila je na Selu vodi- bavi na Silvestrovo, ne, pač pa teljica novink. Po razpustu sa- s pogumom in velikodušnostjo, mostana je pet sester odšlo v s sklepom, da bomo vdano spre-Linz, nekaj na svoje domove, Jeli, kar nam bo prineslo nekaj na Du$aj. S s. Terezijo je "Danes je prvi dan mojega preostalega življenja,” pravi po- odšla na Dunaj njena mati, ki je tam umrla. S. Terezija je o-stala v Dunajskem karmelu, doti er se ni vrnila v Slovenijo. V Mengšu imajo sedaj svoj samostan. Vrnile so se tja tudi iz Linza. Imajo že eno novinko, memben pregovor. V novem letu se za vsak dan posebej prizadevajmo, da ga bomo preživeli v veselju in zadovoljstvu. Teža enega dneva je dovolj, nato počitek in zopet nov začetek. ponosne na svojo kulturo in na- --------- rednost. Tudi Slovenci smo se ?ltl kako opeko za PAzidek. Po- i -1 • -1 • . 1 c ] 'ii "f q rlnT r* /-i c i -v-v> v,^ ^ X, ~ „ zbudili iz letargičnega spanja. Po vojni novodošli Slovenci 0-hranjajo, kar so sezidali prejšnji naši priseljenci. Bog ohrani NA NOVEM POLOŽAJU — Donald Rumsfeld, ki je bil načelnik predsednikovega glavnega stana v Beli hiši, se uvaja v posle obrambnega tajnika v svojem uradu v Pentagonu. Pri 43 letih je najmlajši obrambni tajnik, kar so jih ZDA kdaj imele. šljite dar, prosim, na sledeči naslov: S. M. Terezija Jenko 61234 Mengeš Slovenija, Jugoslavija 6. Božične voščilnice. Prosim, ne zažgite krasnih . božičnih kart. Iz njih lahko na-! pravite podobice za misijone, j Vsak misijonar jih bo vesel. Na-j mesto malikov bodo tudi v poganske koče in domove prišle slike Jezusa in Marije. Pogane bo zanimalo, kdo so tisti, ki jih predstavlja slika. Tako bo odprta pot k spreobrnjenju. Naša s. Conzolata že več let zalaga misijone s takimi podobicami. Na paketu mora biti napisano: Gift package; no commercial value. Religious pictures for mission children. Drugače hi moral plačati misijonar visoko carino. Vsem čitateljem “drobtinic” želim blagoslovljeno leto 1976. Naj nam prinese karkoli, sprejmimo vse iz božje roke in bo srečno, milosti polno. s. M. Lavoslava Srečno vsem! in lahko novo leto 19-letno. V prihodnjem letu se iTako bo najbolje in najlažje, jimo bo pridružila ena 17-letna mladenka. Rade bi prizidale nekaj sob. Prva priorica je bila s. Cirila Okorn, ki je zdaj odložila breme na rame s. Terezije. To “drobtinico” sem omenila zato, če bi morda kdo želel ku- OPEN SUNDAY 2-5 2 family 19315 Pawnee Ave. off E. 185 St. 5 down, 4 up, basement, hot water heat, 2 car garage, 50 x 100 lot. STREKAL REALTY 481-1100 692-1020 (5) — Pred par leti je bilo le okoli 1,200 policistk v naši deželi, sedaj njihovo število naglo raste. Car st Memorials draška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOM "125 WatprSon R<1. tRl-t??' Zajtrk je važen Veliko ljudi se zjutraj zadovolji z zelo skromnim zajtrkom, nekateri le s skodelico kave, ker prepozno vstanejo in nimajo časa za jed, če nočejo zamuditi službe. Veliko ljudi zjutraj nima teka in ne more jesti, če se silijo, jim gre celo na bruhanje. To so predvsem ljudje, ki niso zjutraj nikoli jedli, delali so to napako že od rane mladosti. So zopet drugi, ki lačnost čutijo, pa jo potolažijo s Šilcem žganja. To je najslabše, kar pride lahko zjutraj v želodec. Tudi kadilcu, ki na tešče pokadi cigareto, se kasneje maščuje s kašljem in bolečinami v želodcu. Zjutraj želodec čaka na delo, prazen je in spočit, želodčna kislina pripravljena, organizem pa rabi energijo, ki jo dobiva s hrano, če te ni, je težko pričakovati, da bo človek ves dan uspešno delal. Prvo uro dela še nekako gre, nato se začuti lakota. Malica, ponavadi sendviči, je suha in, v XTATFM mrzla in ne more dati telesu štiri mod "j ^°lnic0, 1/2»rVo Lro r» 1-vi w-» r\vi«-»I /-n N!t X-I za športna oblačila. Rumena je živahna in vesela, priljubljena zlasti otrokom in mladini. Primerna za rjavolaske. Modra je lepa in umirjena. Če je zelo temna, je včasih preveč otožna. Zato jo poživimo z našitki bele barve. Sinjemodra se lepo poda plavolaskam. Siva je primerna za zelo mlade ali vedno mladostne. Znati jo moramo nositi in pravilno kombinirati s črno, belo ali tem-nosivo barvo. Ciper in Srednji vzhod prevladujoče vprašanje ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ciper in Srednji vzhod sta bili vprašanji, ki sta vzeli v preteklem letu Združenim narodom več časa kot katerakoli druga zadeva. O Cipru so razpravljali na 11 od 57 sej Varnostnega sveta ZN, o Srednjem vzhodu pa na 10. MALI OGLASI House for Sale Euclid double home, red tapestry brick, 3 bedrooms in each suite, large kitchens, built-in, big living rooms, Florida enclosed back porches, carpeted. Price, upper 50’s. Call 731-2354. (5) V NAJEM ODDAJO pet sob spodaj, na novo dekori-ranih, blizu cerkve sv. Vida. Kličite 881-7122 (5) LOT FOR SALE OFF E. 185 ST. Smiley Realty 481-8087 SORI ODDAJO Dve opremljeni sobi za enega ali dva človeka oddajo na 889 E. 75 St. Kličite po 3. uri 881-7211 -(5) tega, kar bi moralo dobiti že zjutraj, pred odhodom na delo. Vsi zdravnik priporočajo topel in obilen zajtrk. Če hočemo čez dan dobro delati in ohraniti želodec zdrav, jejmo zjutraj poln obrok. Toplo mleko, bela kava, mlečni kakao, (čaj je prepražen), kos ali dva domačega ali prepečenega kruha, pomazanega s surovim maslom, marmelado ali medom, žitnice (cereals), ocvrto ali kuhano jajce z rezinami slanine ali gnjati, morda košček sira, kos klobase, rezino salame. To menjavajmo za prijetno spremembo. Če se bomo zjutraj dobro podprli, bomo lažje opravljali delo, i verando, garažo, ogrevom na plin odraslim dobrim ljudem v bližini Sv. Vida. Kličite 251-8219 (5) IŠČEJO HIŠO z 2 stanovanji na Grove wood. Kupec z denarjem! George Knaus Real Estate 819 E. 185 St. 481-9300 ___________________________(4) Pet sob oddajo Na 1126 E. 68 St. oddajo pet čistih, na novo opremljenih sob pošteni družini. Kličite 481-2380. ___________________________ (4) Hiša v najem Na E. 72 St. oddajo starejšim, PRi NAVIJANJU — Steklena vlakna 'navijajo, da bodo pripravljena za tkanje. Posnetek je bil napravljen v Technical Center Ow ens-Corning Fiberglas Corp. v Gramnllu Ohio. ’ krepili organizem in prinašali dobrim ljudem v najem hišo. Je dobro voljo ter vesel obraz med Prazna. Kličite tel. 391-6127. svoje sodelavce, med ljudi ki jih tekom dneva srečujemo! Nekaj o barvah Ob koncu in začetku vsakega leta se vrše po oblačilnih trgovinah velike razprodaje. Reklama vabi tako privlačno, da se je nakupu težko odreči. Če si bomo po praznikih privoščile novo oblačilo, bomo imele več časa za pravo izbiro kroja in predvsem barve. Barva ne sme biti nikoli slučajno izbrana. Tista, ki ima ____________________ malo oblek, naj izbira mirne j Naprodaj” barve, kričeče barve niso naj-) V Willoughby Hills sc napro-boij primerne za zrela leta. j daj enoakrske, izboljšane par-Rdeča je naj krepkejša med cele. Kupite zdaj, načrtujte vsemi. "Vpliva blagodejno na zdaj, gradite kasneje spomladi! lastno razpoloženje in okolico. ] Kličite tel. 942-I84'5. Adolph J. Som rack Prodajam nepremičnine, stanovanjske, trgovske in industrijske. Če kupujete ali prodajate, me kličite na domu 942-1845 ali v urady 944-5440. Sem prepričan, da vam -bom lahko ustregel. Povezan z YAKKEL REALTY 32610 Vine St., Willowick, O. 44094 (9) |Trenutno je v modi barva vina. 4'A V ti .iv '.-.A, JaNuARY H, 197G i tccoeoogscxKXioocoooaiwwxMaooocoecoooc^tooeoisooooooeio IJANEZ JALEN: rs BOBRI Druga knjiga ROD “Saj že poskuša.” .odšla z Velikega jezera. So se Jelen je srepo pogledal sestro, ; bobri v lovišča Kozorogovcev kakor bi jo hotel z očmi prebo-|šele priseljevali, sti: “Kaj se ti sanja?” ! Pozno v noč sta se pogovar- Kodrolaska ni zmaknila oči: j jala Sinjeoka in Ostrorogi. Prav “Nič se mi ne sanja in prav, kakor včasih, ko sta po smrti budno sem gledala in poslušala | matere Skalne Zvezde sama na kolišču Turovcev pod Plešiv-t prebivala v mali koči na koli-co. In. ti povem, da si bo Ko-jšču Brkatega Soma. Zvezde so sata Jelka vse prizadejala, da jpotrepetavale nad njima in pol-ujame tvojega sina, Presuka- ina luna je obsevala temni šotor, nega Lisjaka, na svojo hčer, Pi- j Iz goščav pa so se od vseh stra-sano Tulpo.” jni grozljivo oglašale uharice. Jelenu je blisnila jeza iz oči: I Drugi dan je Sinjeoka Kodro-“Zato se je mudil toliko časa pri Turovcih, ko je šel sporočat laska odšla s svojima sinovoma in zagorelimi mladci čez prelaz za Golo goro nazaj pod Snežne Somovo smrt. Mu že pokažem, smrkavcu!” j gore. Velikega jezera res svoj “Preudarno ravnaj!” Kodrola- jživ dan ni več videla. Brata Os-ska je dvignila kazalec: “Kolikor jtrorogega Jelena pa še večkrat, sem mogla ovohati, Lisjaku j Je čimdalje bolj pogosto priha-Tulpa kot vada za zdaj še prav Ijal po svojih opravkih pod Snež-nič ne diši. Ima najbrž drugod j ne gore. Vselej ji je moral na-ogledano kakšno žlahtnejše tančno poročati, kaj se godi na meso. “Takooo —” se je pomiril Ostrorogi: “Prav, da si povedala. Bom popazil.” “No vidiš,” se je nasmehnila Sinjeoka Jelenu: “Le ni bilo povsem napak, če sem šla obiskat Košato Jelko.” “Ni bilo ne,” je pritrdil Ostrorogi: “Saj pravim, kakor podlasice ste ženske. Vse skrite rove pretaknete in marsikatera zna biti dokaj krvoločnejša kakor pa kakšen smrdljiv dihur.” Ostrorogi Jelen je vrgel na ogenj polno naročje dračja. Na skali je pred temnim šotorom tudi tem zaškrta smrtno pesem planjavi pred njima pa šo štr-bobrov zob, da se potem družno jleli iz zemlje nešteti priostreni zgudijo na mokrotna tla. Na štorovi, debeli in tanki, in pri- jeali o podjetnosti bobrovih zob. ;Vmes pa je vse navzkrižem ležalo nekaj močnih debel. Zavoljo svoje' obilnosti niso bila po-rabna za zabijanje v jezerno dno,' še manj za brunčevje mostišč ali za ogredje novih koč. Za dolbenje in izžiganje drevakov so bila pa premalo debela. Grozljivo so se razlegali v mesečno noč zategli glasovi uharic. V jarku vzdolž jase, od Ostroro-gega in Lisjaka komaj dobre tri sežnje oddaljen, je pa plaval bober in plavil dokajšnjo, pa precej okleščeno vrbovo vejo proti razlivu potoka, da jo tam v miru olupi, použije lubje, rklje pa porabi za popravo svojega vodnega gradišča, ki ga je bila zima kolikor toliko razrahljala. (Dalje prihodnjič) GOUGH delavske WHIT LAM, voditelj stranke Avstralje, ki ga je generalni guverner odslovil kot 'predsednika vlade, obljublja v volivni kampanji, dri se kaj takega ne bo več zgodile, če bč pri volitvah 13. decembra letos zmagala njegova stranka. za s Veliko bolezni Koruza je zelo občutljiva razne bolezni, doslej jih pozna- j jo skupno 112. i ENOSTAVNO! — Zakladni tajnik W. Simon je mnenja, da bi bilo mogoče zvezni dohodninski ] davek' zelo poenostavili, če bi davek določili po progresivni lestvi od najmanj 10% do največ 40%, pa opustili vse izjeme. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE koliščih. SkLli na sredi potoka v koncu Dolge doline je pa Si- j njeoka dala Ime Bobrova skala. | Pozaznamovanja so se z Ostro- | rogirh vred kar vsi poprijeli. Zavoljo belega bobra, ki je ležal pokopan pod kamnito ploščo Os-trorogovega lovskega ognjišča. OSTRI BOJI Uhuuu, uhuuu, uhuuu. S skalne Gole gore in iz vseh goščav na pobočjih nad Dolgo dolino se je razlegalo pošastno oglašanje uharic. Kriki manjših sov so kar tonili v mogočnih _ , glasovih gospodarjev noči. Voda vzplapolal visok plamen. Izpred j y razlivu n&d jezom nad Bobro. voUine vGohgori ^ejeoglasil ‘vo skalo na vse strani narah. lo valovila. Po vsej vodni, planjavi so nastajah vznemirjeni kolobarji, se v luninem svitu najprej vesel vrisk, koj nato pa mogočen ruk, klic Udarnega Jalana. Ostrorogi Jelen je prav iz dna prsi odrukal. Da Jelen vsaj nekoliko pokaže, kako je vesel Sinjeokinega opozorila, je pod noč odveslal pod jez. , Ni dolgo čakal, ko je njegova puščica že podrla mladega bobra, ki je izpodglodaval visok topol. Bil je še kar dobro rejen, ko zime to leto skoraj ni bilo. Nič se mu ga ni zdelo škoda. Za tako sporočilo bi rad dal najtežjega medveda. Z Lisjakom se pa že prihodnje dni pogovori. Ga je prav zato vzel s sabo, da pozve, kako misli zavoljo žensk. Ostrorogi in Sinjeoka sta dol- v čimdalje bolj širili, se zadevali drug ob drugega in pominevali pa koj spet na novo zavalovili. Na trdini, blizu in daleč od brega, je na vseh koncih in krajih hreščal les, ki so ga glodali bobri. Še celo iz vode je bilo čuti pridušeno škrtanje. Uhuuu, uhuuu, uhuuu, je neprenehoma od vseh strani grmelo na ušesa Ostrorogemu Jelenu in Presukanemu Lisjaku. Skrbno prikrita za nizko vzbo-klino in za zataknjeno vejevje, sta opazovala vrvež ponočnih glodalcev na trdini in v vodi. , Koj za njima se je pričenjala že go bedela ob ognju na skah. Ko- dokaj razredčena goščava. Ne- drolaski se je med amenjem.^ iZp0dglodanih dreves se je pečen bobrov rep aj P11-eSe •! naslanjalo na še trdno stoječe Ga ni nikoli več jedla, odkar kakor bi čakala> kdaj TRETJE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA MOŽA. T0NYJA KRAMPEL ki nas je zapustil 8. januarja 1973. Tri leta je že minilo, odkar zapustil si nas Ti, oh, kako je žalostno življenje, ker Te več med nami n» Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti! Žalujoči: žena MARA * pastorka SLAVKA polsestri OLGA BIRUS in' SYLVIA DEŽMAN ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 8. januarja 1976. IZ VARNE RAZDALJE — Fantič ponuja malajskemu medvedu v živalskem vrtu v Atlanti, Ga., prigrizek iz vame daljave. HODEČI BACONI? gre po cesti. Menda Otroci z začudenjem gledajo moža, ki je ves obdan z baloni, ko čudijo, kako, da ga ti ji e dvignejo v višave. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. / “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” Qociety' ONE FAJRLANE DRIVE JOUET, 11 80434 Sine« 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in .Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Fact# The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually unitea in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph, Society’s Catholic Action Programs are: L Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling. basKeiball and little leaaue baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družme Officers President ............. First Vice-President ..... Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............ Recording Secretary ... First Trustee.......... Second Trustee ........ Third Trustee ......... First Judicial ........ Second Judicial ........ Third Judicial......... Social Director ...... Spiritual Director .... Medical Advisor :...... Joseph J. Konrad Ronald Zeiran Anna Jensha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary itiuia John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloyehis Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D. Drtušfvo Si*. Oružine Št.J JOLIET, 111. — Na praznik Sv. Družine 28. decembra 1975 sta se društvo Sv. Družine št. 1 in Sv. Cecilija BSD udeležila osme sv. maše v cerkvi sv. Jožefa. To je opravil msgr. M. J. Butala za vse žive in mrtve člane društev. V globoki pridigi je predstavil življenje Sv. Družine, preteklo in sedanje življenje v naših družinah. Po sv. maši smo imeli skupni zajtrk v Ferdinandovi dvorani. Postreženi smo bili s šunko, stepenimi jajci, žemljami in kavo. Med kakimi 60 gosti je bil tudi msgr. M. J, Butala, z nami so bili tudi vsi društveni odborniki. Vsi so bili dobre volje in se veseli razšli na svoje domove. Društvo Sv. Družin^ št. 1 bo imelo svojo naslednjo sejo v nedeljo, 18. januarja 1976, po osmi sv. maši v Lorretto dvorani preko ceste nasproti cerkve sv. Jožefa. Pridite, udeležite se naše seje! Vsem voščim srečno novo leto! Z bratskimi pozdravi! J. P. eessa ZA VESOLJSKE POLETE — Vesoljski čolnič bo v prihodnjem desetletju služil za polete v vesolje, predvsem za vzdrževanje zvez med Zemljo in vesoljskimi raziskovalnimi središči ter postajami. Na sliki vidimo graditev tega |“čolniča,' v vesoljskem oddelku Rockwell International v Palmdalu, Kalif.