■f

s
Sv	'	- "	-	r -	- .
Edini slovenski dnevnik
< ▼ Zedinjenih državah. m m m
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily -s in the United States
Issued every day except -2 Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 12. — ŠTEV. 12.	......................
VOLUME XXin. — LETNIK XXHL
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 15, 1915. — PETEK, 15. JANUARJA, 1915.
VELIKANSKI OBSEG POTRESNE KATASTROFE V ITALIJI.
IZ BERLINA PRIHAJAJO POROČILA 0 NEMŠKIH ZMAGAH.
Ob reki Aisne so se morali Francozi umakniti na drugo stran reke ter se zatijuje, da nima to nikakega upliva na splošni položaj na zapadnem bojišču. -- Turki kot osvoboditelji
Perzije. Nemci se vedno bolj bližajo Varšavi ter so pridobiti v centrumu na ozemljn. -• Nadaljne ruske zmage v Kavkazu.
J Položaj na vzhodnem bojišča.
Berlin, Nemčija, 14 januarja.
iCusi so poskusili znova vdrvti v Vzhodno Prusijo, (ta so hiti z velikanskimi izgubami pognani v l»«*g. Njihova ofeuziva na Uusko-1'oljskem j«- strta. Poročilo luij-viijejra armadu«-ga vodstva glasi:
Na v/bodm-m hojisrii srno južno od (* um hitmen »nihil i vse ruske napa«)«1. V na.š«* roke j«- pudlo v«' *to jetnikov.
V severnem delu Rusko Polj-je položaj neizpremenjen.
Petrograjsko poročilo.
Petrograd, Rusija. 14. jan. — Na Rusko-Poljskem so se zopet začeli zelo vro«"i hoji. Nemški een-trura je navalil s tako silo na na4 A«* postojanke, «1« srno se morali umakniti. Nemci so si osvojili pre**»*j ozemlja. Naš«- i/jruh«' niso velike. ()«] Varšave je odšlo proti severozapadu vee naših uruiad-nili zborov, ki imajo nalogo podpirati ono rusko arina«lo. ki pro-«lira v Vzhodno Prusijo. Vojaki so zavzeli nekaj vasi meti Mlavo
»tu Prasnizem, ki so bile za Nem-"e velikega pomena.
S Štirih strani.
London, Anglija, 14. januarja.
Pri izlivu reke Rzure v Kavko, kjer <livja boj že vee kot en me-s«<e, so žareli zadnje dni Nemci odločno prodirati. Zasmili so o-zemlje severnovzhodno od Roli-mova. t.-r vasi Slapi in Suho.
Nemci to ie umaknili izpred Varšave.
Petrograd, Rusija, 14. jin. — Tukajšnje časopisje poroča. da m» se Nemci umaknili i/pred Varšave, ker KO se hali. da bi jim ne prišli R usi za hrbet. Nemški ire-nernlni *tab še dosedaj ni izda! tozadevne izjave. T«' vesti niso potrjene in so naj h rže tudi neresnične.
18 makih generalov ujetih.
Berlin, Nemčija, 14 januarja. Iz zanesljivih virov je znano, da so Neiuei v sedanji v«»jjii vjeli IS ruskih generalov.
Rtrai pregnani ix Karpatov.
Dunaj, Avstrija, 14. januarja.
Tukaj je bilo uradno ra*glaš»'-no. da so se morale one ruske čete, ki so prodrle preko prelaza Viok na Ogrsko, umakniti. Avstrijci so jim n«-pr«-neboina na
Mie«]ii.
Turki v Kavkazu. Amsterdam, Nizozemsko. 14. jan. Turška vlada v Carigradu je
izdala, sledečo izjavo: Mi prodiramo zaeno s Perzijci v provinco Asebej«lžau in smo prepričani, «la bomo provinco za vedno osvo-I•<>«lili izpod ruskega* jarma.
Docpela je
VELIKA PRATIRA
ta leto 1915.
V tej Pratiki to tiskani tudi* Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	S pomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O petnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako ao naatala imena severo ameriških držav. — Našel nitke določbe. — Dan dela
—	Labor Daj.
Pratika Velja a poštnino vred 12 centov.
Razprodajalci jo dobe 100 komadov za $8.
n* Oo, St., Hew York City.
Pogoste dezertacije.
Amsterdam, Nizozemsko, 14. januarja. — Neka brzojavka iz Carigrada se glasi: — V Kgiptn dezertira od angleške vlade vsak dan precejšnje število "indijskih vojakov. Dezerterji se pridružijo našim četam in se hod o z nami borili proti Angležem.
Kako je bil Tabris zavzet.
Petrograd Kusija. 14. jan. — S t«-m da so zavzeli Turki Tabris, smo mi veliko izgubili. Prej srno zamogli kontrolirati vse važnejše ••»•ste in železniške proge, s«-<hij ima pa to kontrolo Turčija. Turki xo zasedli to mesto po zelo hudem boju, v katerem je igrala glavno ulogo turška artilerija. Prvi tajnik tukajšnjega perzijskega poslaništva j«- rekel, «|a so se Rusi junaško branili, vseeno se pa turški premoči niso mogli ustavljati.
Severni del Perizije so zasedli Rusi za časa perzijske revolucije leta 1906—1907. Turška armada, ki je zasedla Tabriz, je prišla po ovinkih iz Erzeruma. Vojaki so morali premagati silne napore, ker v tamošnji bližini ni skoraj nobenih cest, če pa so slučajno, r so tako razorane in zanemarjene,' da skoraj ni mogoče transporting topov.
Vrata Perzije.
Petrograd, Rusija, 14. jan. — Neki tukajšnji časopis j.* dohil od svojega dopisnika v Tiflisu t poročilo o bitki pri Miandoabu. To trdnjavo, ki se imenuje tudi i "Vrata Perzije", je branilo samo štiristo jezdecev. Razen štirih o vsi padli. Eden izmed njih. governer perzijske province Aser-bejdžan. je pobegnil v Tiflis. (»o-j verner je izjavil. «la so Turki ma-1 sakrirali vse kristjane, katere so' našli v trdnjavi. — Ko sem zve-) del — jn pripovedoval — da.; prihajajo Turki, seni se postavil s 4<X) konjeniki pr«xl most in gs sklenil braniti do zadnje kaplje krvi. Turki so začeli na nas streljati r strojnimi puškami in streljali so tako izborno. da so vse i razen štirih .pobili.
Položaj v Rusiji.
I Berlin, Nemčija, 14. januarja.-V Rusiji preti izbruhniti revolucija Iz Sotije poročajo, da so oblasti aretirale vse socialistične >"lane dume. vsled česar so delavci po vseh večjih ruskih mestih zastav kal i. Vlada se boji revolucije in je še od poklical a z bojišča več polkov vojakov.
Vsak dan je aretiranih par sto Poljakov. Židov in Fincev.
Petrograjski časopis "Rjee" naznanja: Zadnje dni so imeli tukaj Poljaki veliko zborovanje, na katerem so nastopali poljski in ruski govorniki. Ko je neki ruski govornik rekel, da naj si kar iz glave izbijejo misel, da bi bili ke-daj svobodni, so začeli Poljaki demonstrirati. Takrat je vdrlo v dvorano kakih dvajset vojakov, ki so na surov način pregnali demonstrante.
Ruska vlada je poslala v Sibirijo politika Adamoviča in 73 drugih političnih voditeljev. Ob-dolženi so. da so hoteli osnovati neki delavski list. Aretiran je tudi župan finskega mesta Vaza.
Oasopisje poroča, da je začelo v Rusiji zelo prim'anjkovati takih stvari, katere so prej importirali iz Nemčije. Zaloge optičnih predmetov, kemikalij in barv so sko-raj popolnoma izčrpane.
Grof Berchtold.
Dunaj, Avstrija. 14. januarja. -Cesar Franc Jožef je izročil včeraj grofu Berchtoldu, ki je demi-
i^itžšk:
J1*
sijoniral kot zunanji avstro-ogrski minister, brilante k velikemu zaslužnemu križcu reda sv. Štefana. Brilantom je bilo priloženo pismo, ki se glasi: "Sprejmite mojo najprisrčnejšo zahvalo in popolno priznanje za vse prizadevanje in za usluge, katere ste izkazali moji državi v miru kakor tudi v vojni. Zelo mi j«* žal, da ste odstopili."
Nemški listi o Berchtoldu.
Amsterdam, Nizozemsko, 14. jan. — Ob priliki odstopa avstrijskega zunanjega ministra grofa Berctotolda so priobčili vsi nemški listi obširne članke, v katerih sla vijo njegovo delovanje.
"Lokal Anzeiger'' piše: 14Šele takrat, ko bo vojna končana, bo mogoče sprevideti, kaj je bil Berchtold Avstriji in Nemčiji. Skoda, da j»* odstopil, ko hi ga najbolj potrebovali."
"Post" pravi: "Upajmo, da bo Berehtoldov naslednik zavzemal ravnotako stališče kot ga je on. Upajmo, da bo tudi Berehtoldov naslednik vedno lojalen Nem-eiji."
Poslanik odpoklican.
Bukarešt, Rumunska, 14. jan.-Nemška vlada je odpoklicala svojega poslanika v Bukareštu dr. Waldthausena. Njegov naslednik ho baron Busche-Hadeiihauser. Po mestu se je razširila govorica, da je tudi Avstrija odpoklicala svojega poslanika.
Nemški uspehi v Franciji
Berlin, Nemčija, 14 januarja. V današnjem poročilu vrhovnega armaduega vodstva se glasi, da se je doseglo pri Soissons nadaljne uspehe in da so zavzeli Nemci na višini pri Vregnv en franeosk zakop za drugim, potem ko so jih naskočili v velikanski plohi Ujeli so 1144 mož ter zajeli osem topov.
V poročilu se glasi:. "Na zapadnem vojnem pozorišču. v sipinah pri Nieuport ter južno-iz-točno od Ypres se vrše neprestano artilerijski boji. Sovražne baterije so posebno ostro obstrelje-Ijevale Westende ter bo to mesto kmalu popolnoma razdejano. Sovražnikovi torpedu i čolni so izginili kakor hitro so začutili cgenj naše artilerije.
Pri nadaljevanju operacij od dne 8. januarja so naskočile naše čete. višine pri Vregnv ter po tisnile sovražnika z višine. Oh ve likem nalivu se je zavzelo zakop za zakopom ter pognalo sovražnika nazaj do roba višine. Ujeli smo 14 častnikov in 11'iO mož. zajeli štiri topove, štiri strojne topove in en žarkomet.
Severoiztočno od Chalons so vprizorili Francozi zjutraj in popoldne naskoke. Močne oddelke ki so udrli pri Perthes v naš.e za-kope. se je pognalo nazaj. Vprizorili smo protinaskok ter pognali Francoze nazaj.
Obstreljevanje mesta Rheims.
Berlin, Nemčija. 14 januarja. Danes se je uradno objavilo, da se krepko nadaljuje z obstreljevanjem mesta Rheims. Včeraj je padlo v francoske črte v mestu 108 bomb, ki so povzročile veliko škodo. Tudi iztočno od Rheims se vrše boji.
Poročilo berlinskega tiskovnega urada.
"Win, Nemčija, 14 januarja. Oficijelni tiskovni urad je priobčil sledečo vest: "Italijanski poslanec Telmonte je na nekem zborovanju v Milanu povdarjal. da bi zmaga Anglije in Francije napravila Italijo za odvisno državo v Sredozemskem morju. Sedanji
i. .
ugodni diplomatični položaj pa se ima Italija zahvaliti njeni nevj tralnoati."
Delovanje angleških avijatikov.
Amsterdam, Holandsko. 14. januarja. — "Telegraaf"' poroča, da so pretekli ponedeljek vrgli angleški avijatiki bombe na nemške pozicije pri Antwer.penu. Kako škodo so povzročile se ni mo glo ugotoviti.
Francoska poročla o položaju.
Pariz. Francija, 14. januarja.
V	današnjem francoskem vojnem poročilu se priznava, da so se morali Francozi umakniti od gotovih točk severno od Aisne ter da so zavzeli nove pozicije južno od reke. V poročilu se glasi:
"Med rekama L v s in Oise, v okolici Lens, je razkropila naša artilerija saperje in vojake, ki so v okolici Angres kopali zakope. Tstotako smo uspešno obstreljevali zakope. ki se nahajajo juž-noiztočno od Notre Dame de Lo-rette.
Sev erno od Soissons so se vršili celi dan ostri boji. Ritka se je omejevala na ozemlje med dvema verigama gričev severoiztočno in severozapa<Tno od Crouv. Na levici so bili naši protinaskoki uspešni.
V	centrumu smo vzdržali svo-ie pozicije krog vasi Crouv in to kljub močnemu naporu sovražnika. Iztočno od Vregnv pasmo bili prisiljeni opustiti nekoliko ozemlja.
Vsled vedno naraščajočega vodovja v reki Aisne se je odtr£a-'o več mostov ter je bila vsled tega ogrožena zveza med našimi •etami. Raditega smo opustili pozicije ter se umaknili južno od reke.	J
V	Champagne pri Perthes se; vrše lokalni boji za posest nemških zakopov druge in tretje črte. Severno od Beausejour smo -azstrelili par min ter ustavili s tem delo sovražnika.
Z ostale fronte ni poročati ni- • česar novega/'
Nemci imajo le delne uspehe.
Pariz, Francija 14. januarja.
V	oficijelnem poročilu se glasi, la je mogoče govoriti le o delnih ispehih Nemcev, ki nimajo nikakega upliva na razvoj celotnih o-peraeij.
Obstreljevanje nemškega glavnega stana.
Pazi*, Francija, 14. januarja. Neka Havas-brzojavka poroča iz St. Omar. da je obstreljevala francoska artilerija glavni stan nemške armade pri La Bassee.
NAD 20,000 UUDI JE BILO UBITIH V ITALIJI.
KATASTROFA JE SLIČNA ONI, KI JE ZADELA MESiNO.
VELIKO MEST JE POPOLNOMA RAZDEJANIH, DOČIM SO DRUGA DELOMA PORUŠENA. KAR SE NI SESULO, JE POSTALO PLEN POŽAROV. — OD PREBIVALSTVA V MESTU AVEZZANO, KI JE ŠTELO 14,000 LJUDI, JE OSTALO ŽIVIH LE NEKAKO 1000. — TUDI V OSTALIH MESTIH JE NAŠLO SMRT V RAZVALINAH IN O GNJU NA TISOČE LJUDI. — V OZEMLJU KATASTROFE JE BILO PROGLAŠENO VOJNO PRAVO IN VLADA JE POSLALA
NA LICE MESTA VSE VOJAŠKE ZDRAVNIKE.
Villcvi vojaki odšli iz Saltilla.
Washington, D. C.. 14. jan. — Iz brzojavke, ki jo je poslal danes sem general Luis Gutierrez, ie razvidno, da so zapustili Vil-lovi vojaki Saltillo in se umaknili proti San Luis Potosi. Villo-va armada šteje 6000 mož, poveljuje ji pa general Angeles.
Tukajšnja Carranzova agentu-ra je izdala danes sledeč buletin: General Carranza dementira vest, da oblegajo Villovi vojaki Tam-pico. General Pablo Gonzales je zasedel mesto Valles.
POZOR ČITATELJI!
S pondel j kom pričnemo priob-čevati na zadnji strani našega lista roman
"JACK",
katerega je spisal slavni francoski pisatelj Alphoue Daodet.
Prepričani smo, da bomo s tem romanom popolnoma ustregli vsem čitateljem.
Rim, Italija, 14. januarja. — Xadaljna poročila, ki so dospela iz prizadetih krajev, kažejo, da je bila izguba človeških življenj vsled potresa v srednji Italiji veliko večja kot se je sprva domnevalo. Iz poročil iz Avezzano je razvidno, da znaša skupno število mrtvili nekako 20.000 oseh. Kakih 30.000 je bilo ranjenih in nad milijon ljudi je brez strehe.
V	celem je bilo 77 mest in krajev popolnoma ali delno razdejanih. Okoliš potresa je večji kot se je sprva domnevalo ter obsega več kot tristo milj od ene o-bali do druge. Razdejanje v provinci Abruzzi spominja na najstrašnejše prizore v Mesini. Na tisoče ljudi je bilo dobesedno zmečkanih od ruŠečih se zidov, druge zopet je pogoltnila zevajoča zemlja. dočim so izgubili tretji življenje, ko so skušali pobegniti.
Potrjuje se, da je mesto Avezzano-popolnoma razdejano. Mesto je ^praktično kup razvalin in le nekako 3000 oseb je ušlo usodi. Kraje v okolici je zadela ista usoda in izgube v tej majhni sekciji se ceni na 12.000 oseb.
Za sedaj so vsa rešilna dela nemogoča. Mraz. lakota in pomanjkanje zdravniške pomoči je prisililo preživele, da so pobegnili.
Z zemeljskega površja so izginili kraji Cappadoeia, Ajelli in Scurcola in na tisoče jih je bilo ubitih. Med žrtvami se nahajajo uradniki v različnih krajih in vsled tega se ni moglo organizirati rešilnega dela. Veliko ljudi je vsled užitega strahu zblaznelo.
Iz srednjih in južnih provinc se je odposlalo vojaštvo v ozemlje nesreče.
V	Rimu se je pojavil danes zjutraj iznova potresni suuek, ki je povzročil veliko paniko. Krog desete ure je bilo čutiti precej močno vibracijo, ki je še bolj preplašila že itak razburjeno prebivalstvo. Vse je hitelo na ceste v nočnih oblekah. V kolikor se je dognalo, ni povzročil drugi sunek nikake škode.
Na stotine točk v prizadetem okraju je popolnoma odrezanih od prometa ter se domneva, da je bil potres v teh krajih najhujši. Ozemlje, prizadeto vsled potresa, se razteza zapadno od Rima proti Napolju in nato iztočno čez celi polotok.
DočVm ni obžalovati v Rimu nikakih izgub življenj, je škoda na historičnih poslopjih in spomenikih velika. Tudi v Napolju je bil potresni sunek dosti močan-Veliki stolp v Arpino, spomenik rojstnega kraja Cicerona, se je podrl ter je bilo ubitih veliko o-seb. Najhujše so trpele vasi v bližini Frosinone, na sredi poja med Rimom in Napoljem. V nekaterih se je naštelo do 500 mrtvih.
Velikanska je škoda in števil-so žrtve v distriktu Sulmona.
V	Aquila so se pornlile tri
dvorane v bolnici in bolniki so »je. hotel vrniti v Avezzano, a ni hili pokopani pod razvalinami.'mogel. On in njegovi konji -o Rešilni oddelki so odšli i/. Napo- bili kot oslepljeni od prahu.
ja in Aquila v Avezzano. Cest« so pa pokrite z visokim snegom in železnica je deloma razrušena, ker so sesuli predori in mostovi.
Državni tajnik in minister za javna dela sta odpotovala danes v Avezzano. da vodita rešilna dela. Medtem pa se. je odposlalo v dotieni distrikt ambulance Rdečega križa. Vreme je izvan-
redno mrzlo in preživeli silno trpe vsled upliva mraza. Danes se .......... _ ,„,„„,„ ,„,
je sestal kabinetni svet. da odre- no gorja neštetim družim
di vse potrebno za ta izjemni slu- užalostila celo deželo eaj.
V razdejanem ozemlju je bilo
Kmalu je zapazil preživel«*, ki so skušali priti iz mesta. Muojri so bili težko ranjeni ter so se vlekli skozi oblake dima. Drugi so bili tako oslabljeni, »la so se zgrudili na sredi pot:i. Cilj be-guncev je bila železniška postaja. ki je hila kmalu polna obupanega občinstva.
Nobeno pero ni v stanu j.opisati strašnih prizorov, ki so se završili ob priliki te strašne katastrofe. ki je prinesla brezmejni t<-r
London, Anglija. 14. januarja. V nekem poročilu iz Rima se gla-
»lo
nemogoče priti do pom-sivčenlh.
proglašeno vojno pravo. Italijan- si, da presega včerajšna katn-
sto m^n	r^r liJstr°fa 0110 v	«»«,tnt
iavliemi v raT7h'*k'i	'»lottenee ^ Avezzano. eden pre-
J,U |,'"a % I,ai' ,,nV • Železniška iivelih, je izjavil, da se nahaja m brzojavna zveza popolnoma med mrtvimi pod.nre.Vkt iu n je-pretrgana Ministrska predsednik ,,0Va (lružina. |ia(lalj<1 ys,.
je sporočil svojim tovanšem, da žtvo prefekture, sodni je. /upan
je izgubilo kakih 10,000 judi živ-	i- <	1
. . , J,,UI	in vsi občinski svetniki.
Ijenje ter da je katastrofa naj-	n • ,
strašnejša za ono v Mesini	- 1DotK*ni ™l"*benec se 3c naha-
r,,.,,:__ * •	- v momentu katastrof.- na ce-
-tvot prvi pomožni tond se ie	tj , t	.
naIf979l„ *r,nnnn ■	• stl- Zdelo se mu je, da je vse
ster Te dobn'T.	'"'r"	v prah. Velikanski oblak
ster je dobi nalog naj odpošlje h sp v d .
nJltTvr'die n?daj!li.h 2500 Iter za strnil ozračje. Preži el v
Wz iami Meri " " ^ ^ Avezzano so se zl.rali na Porlo-vizijami. Med tem časom pa bo- +,.„„	-	,
il« jflniM,,	i - i	nia tr"u- ^!'iee m motrel pomn-
<io zenijske čete skusale popra- „„+; i i	i- -
i i/, --i	• 11 gati, deloma radi zavzitega stra-
viti zeleznisko zvezo in vsem ar-n i i	,	. ..
.„„ i - ,	.	'hn. deloma raditepa. k«-r u
madnim zdravnikom se je naročilo. naj odpotujejo v prizadete kraje ter pomagajo civilnim zdravnikom, ki se že nahajajo na licu mesta.
Prvi posebni vlak z ranjenci je dospel danes v Rim. Vlada je odredila vse potrebno, da se spravi nesrečneže pod streho ter se je v ta namen vzelo v najem mnogo praznili poslopij.
Središče katastrofe je bil najbrž Ugasli ognjenik Fucino v provinci« Aquila. Potres je razburkal vodovje rmene Tibere, o-majal vrhove Apeninov ter na-gromadil veliko peska na iztočni obali. Velikanski valovi so se dvignili v Adriji in cela zemljepisna oblika dotičnega distrikt i se je v 80 sekundah tako izpre-menila, da jo je komaj mogoče spoznati.
Mladi italijanski kočijaž, ki je par minut pred .potresom zapustil Avezzano, je na kratko opisal svoje doživljaje, ko je dospel danes v Rim. Prvi pojav so bili njegovi konji, ki so naenkrat obstali ter se pričeli tresti po celem životu.
Takoj nato je bilo čuti zamolklo grmenje, slično ropotajiju vlaka, ki vozi preko železniškega mosta. Nato so se sesule pečine v kamenolomu, ki se je nahajal v bližini.
Iz Avezzano je bilo čuti obupne krike ljudi in ropotanje ru-šečih se hiš. -Mesto je bilo zavito v oblak prahu in dima iti bilo je videti kot da se dvigajo iz zem-• lje beli oblaki dima. Kočijaž se
Denarjev staro domovino,
Promet i Avstrijo c« j8 tolii? iboljial, da zopet pošiljamo d*, aar v staro domovino. V slučaj«, da bi se razmere pozneje na način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bodemo istega vrnili yosiljfc taljeni.
V tedanjem položaju pa ni aliti, da bi denar dospel v reka na-slovljenca tako hitro, kakor pre-je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 de 15 dni in v približno tem času bo. de denar v stari domovini tudi izplačan.
® e ■
K	»	K	9
g....	1.t0	rioo....	20 00
10....	2.10		22,00
16____	3.10	120____	24 no
90....	4.10	'130....	26.00
26----	6.10	140____	28.00
30....	110	160....	30.00
56____	7.10	160....	32.00
40....	8.10	170....	34.00
	9.10	180....	36.00
60....	10-00	190____	38.00
66....	11.00	200...	40.00
60....	12.00	260...,	eo.oe
66....	1S.00	'S00____	cooo
70....	14.00	360....	70.0 J
75....	16.00	400....	80.00
80....	16.00	460....	90.00
86....	17.00	600....	100.00
90....	18.00		
tvidka min iaokb			
Oortland It, Ve« Torte. V. *
Opozarjamo na oglas glede "KOLEDARJA" na dragi strani lista.
GLAS NARODA, 15. JANUARJA, 1918.
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Owned and published by the Slovenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President.
«> LOUIS BENEDIK, Treasurer. %
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : 83 Oort :tndt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za cHo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00
fkoi ieta.....................
eto 7.a mesto New York.....
pol leta 2.1 me«to New York
Evrupo za vse ieto........
" 44 pol Ifrta..........
"četrt leta.........
1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
"ČJLAS NARODA" izhaja vsak dan _ izvx-.-m£i nedelj in praznikov._
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") UiiH'd (rvcry day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Adve nlicment on ureetnant.
r- .pisi brez podpisa in osobnosti ae ne
prioučujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order.
Pri spremembi kraj« naročnikov pro-• mo, r'n se nam tudi prejatnje bivaliSč« naznani, da hitreje
najiJtrr.o naslovnika.
Dopisom in pofiiljatvain naredite ta naslov: "CI-AS NARODA"
Cortland t St., New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
i^pBffiiuS

"Avstrijsko stališče" in ljubljanski "Slovenec".
K J i i i 11 j11 s k i "SktVi uit je pri
o)> i! 'Im* 12. decembra p. 1- čla-Hk. ki zasluži splošno pozornost in . j.- uVuem dokaz, da so se pričele izpolnjevati naše bojazni glede bodočih razmer v Avstriji. V r-Sniiku jo naprej napisanih nekaj s avkov o tradieijonebii in neomajni zvestobi Slovencev in avstrijskih Slovanov spoli do Avstriji- in d>> Habsburžanov. V vojni je sorazmerno najvee slovanskih v ijakov in ti delujejo sedaj na t i, da dobi vladarska krona novih **l»i><*rovAvstrija je tudi «1< ii'ivi'.a Slovencev — se glasi v M. iiku - in n»' le Nemcev in M ni/ ' v in SI ivani žrtvujejo pritm ! onta najvee krvi.
V ••! isku pa ^e Klasi naprej do-• I. o; ' Tcda ko teče toliko : ,"r.:kc krvi za slavo Avstrije in Habsburžanov, ko odhajajo vedno nevi slovanski vojaki na bejišča, da se borijo za neodvisno b. n! o f* n i. s t Avstrije iu slavo liabs-biir^ke hiiM', s« najdejo na našo v. i! . /;.lo4 ljudje, ki smejo javno in neovirano zagovarjati mi tel, da se po boju prostovoljno odrečemo absolutni neodvisnosti
A\strij.- in vladarske hiše ter se lov *!., no /. vlogo, ki jo imajo sedaj p- samezne nemške države in vladarske hiše peni vodstvom pru*U. ■ kralja. Mi odgovarjamo na ! : A\strija nad vse, kakor za na-, tako tudi za drugo narode. Oft/alujenio vznemirljiv nastop
rezrelih fanatičnih elementov in
prir-;- kujemo, da v bodoče onemo-t:jilt javno iiedomoljubno i < .j-- na širje kroge. V inte-1 it Avstrije in Habsburžanov si »" damo vzeli pravice, da bi ttga odl» iti» n - i 'rekli iu ne glede na !evn ; ! • I* siio povdarjali avstrij-
na Ihmaju. Neki 1». K. pravi, da
riv- so zavezniki vprizorili vojno. Pri-
prosili za pardon.
Kar je cvetelo tedaj 11a skriv-'so zavezniki vprizorili vojno nem. se razvija sedaj javno. Na jatelj, kako si prišel na to neum-veliko žalost slovenskih avstrij- no misel? Morda ti je to razložil skih patriotov smejo ti ljudje jav- urednik A. SI., ali si pa dobil tele-no in neovirano zagovarjati mi- gram naravnost z Dunaja? Goto-sel. da se po boju prostovoljno vo nisi bral v G. N. priobeene b^le odreče Avstrija neodvisnosti ter knjige, v kateri so se Anglija, postane vazalna država Prusije Francija ter Rusija popolnoma o-pod vodstvom pruskega kralja, pravičile. Zakaj nista storila iste-J&vno in neovirano! Kaj pa po- «ra Avstrija in Nemčija? S tem sta meni to? — To pomeni, da tudi nehote pripoznali, da sta krivi vladni krogi v Avstriji simpatizi- vsega zla. Dalje zdihuje o sraino-rajo s to idejo in žele, da bi se ti. ki jo je storil Srb vsem Slova-uresnicila. Odločilni krogi so to- nom s tem, da j** umoril avstrij-rej pruskega, ne pa avstrijskega skega prestolonaslednika. Pri tčm mišljenja ter bi rajše videli, da je pa pozabil, da je bil morilec bi postala Avstrija danes zvezna avstrijski podanik in ne srbski, nemška država kot pa jutri. Vse Obžalovanja vredno je to. Nasil-/a Nemčijo, nič za Avstrijo in Host ni Se nikdar koristila, a pom-Habsburžane. Medtem ko zaprejo niti je treba, da so bili zločinci že vsakega, ki si upa ziniti besedico pri vseh narodih. Radi enejra ni v prilog Rusov ali Srbov, smejo še ves narod kriv. Morilni napad velenemški patrioti neovirano ši- na avstrijskega cesarja Franca riti njih prepričanje in vladni -Jožefa pri Dunaju je vprizoril krogi jim gredo celo na roko. Ve- Nemec. Pokojno cesarico Elizabe-leizdajalec je le Slovan. Nemec to ie umoril Italijan. Kaznovali pa tie. dasiravno je on veliko bolj so edino le zločinca, lie pa ostalih nevaren obstoju sedanje ueodvis- m dolžnih, kakor se je to zgodilo ne Avstrije.	j s Srbi. Drugi zopet hvali lioga,
Vspričo tega se nam resnično češ, da imamo vladat smilijo ljudje, ki se še vedno po- božji. Ta prekaša pa vso prejšnjo tezajo za Avstrijo. Stari cesar ne budalost. F. V. govori nekaj o ve, kaj se godi krog njega. On ne slovenski neslogi v starem kraju ve, da ga hočejo njegovi najin-' To je v resnici za obžalovati, a timnejši svetovalci in prijatelji kdo je tega kriv? Ce ti nisi pospraviti ob cesarstvo. Avstrijski grunta!, ti jaz povem: Vse to je cesar — vazal Prusije! Res ža- \ zakrivila avstrijska vlada. Pre-loslna ironija usode!
da, stoj na straži in ne pusti naroda pogubiti. Škoda, da v domovini ne moreš. Pozdrav! — Naročnik.
Dopisi
J pričana sem. da bi Slovenci ze idavuo dosegli svoje pravice, ko bi a«* imeli toliko izdajte med svojim ! narodom, ki pod krinko vere v j s v oje strankarske namene zape-: Ijwjejo nevedno ljudstvo. Tu v j Ameriki je v tem oziru bolje. Tujka j je večina Slovencev zavednih, za kar gre vsa čast slovensko-na-I preduemu časopisju. Pred vsem ; pazno berem v G. X. priobčeuo
l/pot bali
Za bog: stri j
Zlem
7A b.ijli Ljul ikut vele akr-c
! J-*' j »reran o se je i je vati, česar smo se Velenemška propa-i i j<' vrgla krinko raz obraz p i> !a javno delovati za to. ji je bilo pri srcu že deset-i. V neštetih člankih smo po-jali, da bo prišlo do tega in ii«*i j»- prišlo. Avstrija se je ala z Nemčijo, da uniči bal-. t rode ui oslabi Rusijo. I o pa zahtevala Nemčija ito plačilo; Neodvisnost Av-e in zasužnjenje avstrijskih, tuških narodov, oglasni most do Adrije ni bila a, —- bila je živa resnica. V »Ijani so imeli pred leti nem-»rji klub, ki je bil naravnost zdajalski, seveda z avstrij-a stališča. Temu klubu so pri-
padali nemškutarji, ki so sedaj v najvišjih državnih službah, kot na pri mer sedanji predsednik deželnega sodišča v Ljubljani Eisner, dvorni svetnik Schneditz in cela vrsta drugih skrivnih oboževalcev Prusije in nemškega cesarju. Ko so prišli tem ličkom na »led. je hotel ljubljanski "Slovenski Narod" objaviti celo zadevo, a j opustil to, ko so prišli go-«p dje osebno v uredništvo ter
New York, N. Y. — Kot že znano, j«- priredilo naše Slovensko samostojno bolniško podporno društvo v oktobru 1*>14 svojo letin. vesclieo Vinsko trgate\ k a -1" Mnenje čitateljev o evropskem tere čisti dobiček bil določen' poiožaju'A g. A. B. se popolno-"Skladu za najbednejše med bed-jljl;.
nimi katerega ste ustanovili j kih m(y? mM Jiaiaij ne b() siove-kmalu po izbruhu vsestranskega j njju I)ropadla. Rojaški poz evropskega klanja. Cisti dobiček j vsem ZJlvednim Slovencem in naše prireditve znaša $216.63,Jvenkam! — Marija Guna.
Cicero, HI. — A. S. se je zaletel pa Uoposiaio za sKiaa;v vas pa ste pošteno odgovorili.
t«
društvo sv. Jožefa iz Brooklyn a nam je pa doposlalo za sklad
^KH).(M), toraj znaša skupna svota;^patrioti?' pri A. S. si hočejo s *:il<).G:i, katero Vam v gotovini>em ])ridobiti naklonjenost pri prilagamo. Članstvo obeh društev <lmgih Slovencih, pozabili so pa, je bilo v splošnem mnenja, da bo kako so Avstrijo sami kritizirali
postala beda na Slovenskem po končani vojni mnogo občutnejša
leta 1913. Bilo je nekako v začet ku junija ali koncem maja, ko
kot. je pa sedaj, ker šele tedaj, ko|je odpotoval član upravništva A. n«; bodo vdove in sirote dobile več
ttikake državne podpore, bo podpora ameriških slovenskih delavcev dobrodošla. Vsled tega se je tudi pri obeh društvih sklenilo, naj se goriiinenovani znesek nakaže šele po dokončani vojni, iti sicer po možnosti naravnost v one kraje na Slovensko oziroma onim, ki so podpore najbolj potrebni. Nikakor se pa društva ne strinjajo s tem, da bi se denar kedaj več odposlal na vlado, ki ni bila in nikdar ne bode pravična v deljenju podpore. Pri razdelitvi podpore naj bi se oziralo na one o-kraje, odkoder je večina greater-newyorskUi Slovencev doma. Blagovolite nam potrditi resničen
sprejem goriomenjenega zneska. 'A rodoljubnim pozdravom in spoštovanjem za odbor obeh društev pooblaščenca: Jos. Pogachnik, •los. Cvetkovič.
Blaine, Ohio. — Kdor pazno zasleduje poročila o delavskih razmerah, vidi, da so zelo slabe. No, o tem mi ni treba poročati, ker so tukajšnji rojaki na štrajku že od 1. aprila pr. 1. Vsa posredovanja za sporazum so bila dosedaj brez uspeha. Delavci ne odnehajo niti za las od svojih upravičenih zahtev. Kapitalisti pa nočejo razumeti, da je delavec ravno tako opravičen do življenja kakor so oni sami. Sedaj v sredi zime nameravajo iztirati ljudi iz kompa-nijskib barak in odpreti takozva-ni "open shop", to se pravi, da oni ne upoštevajo več unije ter da bodo pričeli obratovati s skebi. Vrhutega so pa še tako nesramni, da so se izrazili, da imajo stari delavci stavka rji prednost pred drugimi, seveda se potem o kaki uniji ne bi smelo nič slišati, lipam, da se noben stavkar ne bo odzval temu, pozivu, saj nas naša unija po svoji moči podpira. — Slučajno mi je prišlo v roke par številk "Am. Slovenca". Žalostno je, da je list, ki nosi ime Slovenec in povrhu še katoliški, očiten izdajalec svojega naroda, če ne bi sprejemal takih podlih dopisov v svoje predale. V prvi vrsti so vzeli gg. dopisniki na muho G. N., ki je tako predrzen, da si upa poročati resnico, katere v A. SI. zaman iščeš. Naj bolj se repenči neki F. V., ki pravi, da je Avstrija katoliška, Rusija in Srbija sta pa pravoslavni. To se mu zdi silno velik razloček. Ali niso Nemci druge vere kot Slovenci? Avstrijo sedaj vladajo v Berolinu in ne
Sl. v staro domovino. Prišedši nazaj, je pisal dolge članke v A. S. Dolgi so bili tako, da so bili nekateri stavki po petdesetkrat po novljeni. Posebno se je zanimal za avstrijsko vojaštvo iu vežbališča. Pri tem je ostro protestiral proti vladi, češ, da muči uboge vojake. Pisal je; "Skoraj cel teden je deževalo, bilo je blato, ko sem si o gledal neko vežbališče. Smilili so se mi ubogi revčki, ki so morali v blato padati in tekati sem in tam. Pri tem so se pa častniki še nanje jezili in kričali: Nieder! Auf! Da. še celo kleli in suvali so jih." Takega zelja je bila "Mary Play" kake tri tedne polna. Nt vem, ali so pozabili, kaj so pred enim letom in pol pisali, ali pa smatrajo to vežbanje hujše od vojne. Dalje pravi, da naši rojaki branijo katoliško vero. Ti presneti ljudje, kaj si še ne izmislijo! Kdo pa je napadalec katoliške vere? Kaj je Francija, v katere središču je Lurd? Kaj sta Rusija in Srbija? Kdo je prvi napadel? Naj omenim dogodek, katerega sem bil sam priča leta 1898. Nekako na jesen je obiskal grško katoliški nadškof Kranjsko. Takrat so vsi slovenski župniki obvestili občinstvo in ga navduševali, da naj koliko mogoče častno sprejmejo in počastijo grško-ka-toliškega nadškofa, ki bo obenem obiskal tudi naše slovenske rim-sko-katoliške cerkve. Posebno lepo je rekel neki župnik: "Pa o-krasite tiste vasi. skozi katere se bo peljal presvetli. Okna na hišah naj bodo razsvetljena, v znamenje. da ljubimo Slovane in da je grška vera skoraj enaka naši." In res je bilo tako. Vse je bilo izborilo pripravljeno za sprejem: Občinstvo, petje, slavospevi, čast itke, govori, napisi, šolska mladina, fantje in dekleta. Škof se je pozneje sam izrazil, da takega sprejema ni še nikjer doživel. Se več! Domači župnik ga je peljal v svojo farno cerkev, pokazal mu vse svoje cerkvene reči in bil sem sam navzoč, ko mu je dal "tno-štranco" v roke in ga prosil, naj blagoslovi ljudstvo z Najsvetejšim. Teh dogodkov sem bil sam priča leta 1898. Tisti pa, ki je bil takrat ponesrečen pri streljanju iz topieev in oslepel na obe očesi, da še zuaj ne vidi in ne bo nikdar več, si je pa še bolj zapomnil. Iu zdaj vpijejo, da je katoliška vera |
skem pomenu glavno mesto Srbije. po svoji zgodovini pa nima nobenih posebnih zvez z usodo
USTNICA UREDNIŠTVA.
L. Z. — Glede omenjene zava-
NAZNANILO.
I Članom društva sv. Barbare št, rovalnice vam ne moremo ničesar | v Willock, Pa., spadajoč«' v
A
s
Odlomki iz pisem iz domovine.
Šiška pri Ljubljani. Tudi jaz sem bil tri in pol me seca na bojnem polju. Človek si niti predstavljati ne more, kaj se dogaja v dvajsetem stoletju. Na bojišču sem videl take prizore, da bi se naj rajše zjokal. Pomisli, pa to niti začetek ni... Tudi Ivan je moral iti in pustiti doma štiri nedorasle otroke.
Ribnica.
...Ne smete misliti, da jaz ničesar ne vem. Meni je znano, kaj se je zgodilo na jugu. (V tem slučaju misli skorajgotovo Belgrad. katerega so Srbi zopet odvzeli Avstrijcem). O takih stvareh se ne sme nič govoriti.. Ljudje se mi grozno smilijo, ker morajo ifi na bojišče. Vrne se malokdo...
Ljubljana.
V Galiciji sem se prehladil iti že dolgo časa boleham. Nahajam se v šentpetrski vojašnici. Vedno mislim na svojo družino, ki stra tla doma. Ko sem šel v Galicijo, sem pustil doma sina, ki je bil št le tri tedne star. Žena je slabotna, jaz sem bolan. Moj Bog. moj Bog. kaj bo!
Slivnica pri Celju.
Pri nas divja nesrečna vojna delotna kuga (kolera namreč) ter tretja sestra lakota. Na bojnem polju v Galiciji je silna draginja: 1 liter vina 2 kroni, 1 hlebček slabega kruha :J krone, 1 škatlji-ea žveplenk 1 krono, drugo se pa sploh težkg dobi. Povsod imamo nove nabore. Letniki 1878—1890 so zdaj na vrsti. Tudi najslabši in drobni ljudje so potrjeni. Na juž ni strani so Avstrijci zavzeli lit-1-trrad.
. ,	, .	. ,	juiauiiuc »»»in ur aooiriiio jurcatti i —	------>	» * » (
srbskega naroda da bi ime pra- tan£	povedati s loh ste Forest City, Pa., tem potom
vieo do naslova: Moskva Srbstva.jpa nes	etno napravili} kor se znanjamo, da bo izvanredna s/a
sele par desetletij je preteklo, od- niste	informirali> ^ je od_ dne 10. februarja ob T. uri zvečer,
kar je postal Belgrad tudi poli-	^^^^^wagf
Sklad
ameriških Slovencev za najbednejše med bednimi v stari domovini.
Dosedaj nabranega $1124.41.
Nadalje so darovali:
New York. N. Y. Slovensko samostojno bolniško podporno dru št v o *21(i.G:$.
Brooklyn, N. Y. Društvo sv Jožefa K. S. K. J. $100.00.
Beaumont, Pa. Ivan Žerjal $1.
Cleveland, Ohio. Frank Ambro-žič $2.
Dosedaj nabranega $1444.04.
Raznoterosti.
Kako so Turki napovedali vojno pred 200 leti.
Pred začetkom vojne, ki jo jo sultan Mohamed IV. leta 1C82 vo-jeval s cesarjem Leopoldom I., j«' izdal sultan naslednjo do današnjega dne ohranjeno vojno pro klamacijo: Po milosti našega boga, ki vlada v nebesih, razglaša tno Mi, Mola Mohamed, preslavui in sploh vse vladajoči cesar Babi-lonije in Judeje, kralj vseh kraljev v nebesih in na zemlji, veliki kralj svete Arabije iu Mavreta-nije, rojeni iu slavno kronani kralj jeruzalemski, vladar in gospodar groba križanega boga tte-vemikov, Tebi, cesar rimski, iu Tebi, kralj poljski, kakor tudi Vajinim podložnikoni, da mislimo Tvojo deželo z vojsko napasti in da pripeljemo s seboj kraljev ter 1,-J00,000 pešcev in konjenikov in bomo s to armado, o kateri se Tebi in Tvojim podložn i ko iu še sanja ne, raznesli Tvojo zemljo na podkvah ter jo bomo pokončali z ognjem in mečem. Predvsem Ti ukazujemo, da nas v svojem glavnem mestu na Dunaju počakaš, da Ti bomo lahko vzeli glavo. To velja tudi Tebi,v mali poljski kralj. Mi bomo pokončali Tebe, kakor tudi vse Tvoje podanike, ter spravili z zemlje vse, kar se imenuje djaur (krščanski pes). Vse, staro in mlado, bomo najprej mučili, potem pa umorili. Tvojo deželico Ti bomo vzeli, Tvoje podložnike pa pokončali. Tebi in poljskemu kralju bomo dali toliko časa živeti, da se boš prepričal, da smo izpolnili vse, kar smo bili obljubili. Toliko, da boš vedel. Napisano v 46. letu našega življenja in 26. letu naše vsemogočne vlade.
Tako pred 200 leti. In danes Avstrija in Turčija? Zaveznici.
Is zgodovine Belgrada.
Belgrad je pravzaprav le
po
tično središče Srbije. Velike zgodovinske tradicije mesta segajo J daleč nazaj v dobo slavnih Nema-ničev. Svoj pomen je zadobilo mesto leta 1343., ko se je Stjepan Dušan naselil ob izlivu Save v „ Donavo in zgradil tamkaj trdnjavo. ki jo je nazval Belgrad. Po začasni ogrski okupaciji so si trdnjavo let.a 1382. Srbi zopet priborili. leta 1426. na jo je Jurij Bran-kovič odstopil_ takratnemu ogrskemu kralju Žigi. Ogri so odbijali tu turške napade do 1. 1521., ko se je sultanu Soli m an u posrečilo zasesti mesto. Krvavi boji so se bili tekom teh 93 let pod trdil javskim obzidjem in pri Belgra-du je izvojeval leta ]4o6. Ivan Ilunvadi svojo veliko zmago. Od 1321. tlo 1777. leta je bil Belgrad v turških rokah, čeprav so ga tekom tega časa enkrat (leta 1688.) osvojili Avstrijci. Leta 1717. je prine Evgen v veliki bitki pri Belgradu potolkel velikega vezirja Hatil pašo in prisilil trdnjavo h kapitulaciji, nakar je postal Belgrad po miru v Požarevcu av-| strijski. Avstrijci so imeli mesto! do leta 1739. Ponovno je osvojili trdnjavo leta 1789. general Lati-don. a jt» je moral po sklepu miru leta 1791. zopet izročiti. Mesto j'* ostalo potem turško s kratkim presledkom od leta 1806. do 1812.
V	tem času se je vršila srbska o-svobodilna vojna. Leta 1806. se j«-Srbom posrečilo zavzeti Belgrad in ga proklamirati za sedež njihove vlade. Leta 1812. so morali Srbi mesto zopet izprazniti in tako je ostal v novoustanovljeni srbski kneževini Belgrad turška trdnjava, istotako kakor Niš. Ko so Turki leta 1834. priznali neodvisnost Srbije, so obdržali Belgrad in ga izročili šele leta 18G7. knezu Mihajlu Obrenoviču, ki je imel slavnosten vhod v mesto. Od tedaj je bil Belgrad srbski.
Svetovna vojna v številkah.
Amsterdamski "Allg. Handel-blad" piše: Od 1600 milijonov prebivalcev zemlje je v vojni 1000 milijonov ljudi. V Evropi znaša ozemlje vojskujočih držav 3 milijone 40 tisoč kvadratnih milj, le 810.000 kvadratnih milj evropskega ozemlja je izven vojne. V Aziji je zaseženo od vojne 9 milijonov 300 tisoč kvadratnih milj, pri tem pa so arabske puščave ne vštete. V vojnem stanju je 475 milijonov azijskega prebivalstva. Afrika je še bolj objeta od vojne kot Evropa. Od 11,700,000 kvadratnih milj pripade vojnemu o-zemlju 10,500,000. V vojni je 125 milijonov Afiikaneev iu 137 milijonov prebivalcev. V Avstraliji je udeleženo na vojni 95 odstotkov.
V	Ameriki je udeležena na vojni le Canada.
Rheims skoraj uničen.
Italijanski listi poročajo: Položaj krasnega iVaneoskega mesta Rheims je strašen. Bogata tekstilna industrija mesta je za cela leta uničena. Škoda, prizadejana mestu po nemških topovih, znaša najmanj 350 milijonov frankov.
Madžarske žene
so izročile, kakor poroča "Pesti Ilirlap", domobranskemu ministru Hazaiju memorandum, v ka tereni zahtevajo, da se naj žene od 1!>. do 36. leta pokličejo v vojaško službo, kjer bi se jih zaposlilo v etapni in pomožni službi.
Povodenj v Bagdadu.
Ker je reka Tigris izstopila, je velik del mesta Bagdada poplavljen. Škoda je zelo velika. Okoli 2000 hiš je razdejanih. Avstro-ogrski konzul je daroval 200 funtov za ponesrečence.
Nakit kraljice iz Sabe.
Meseca oktobra prejšnjega leta se je mudil v Carigradu na Turškem nevvvorški draguljar A. An-tikadian in kupil tain dva dragocena diamanta, ki imata 18.60 ka-ratov. Pravijo, da sta bila diamanta last slovite kraljice iz Sabe. Dr.agulja se mu je posrečilo vtihotapiti v New York, ko ju je pa včeraj hotel prodati, so ga prijeli c.-rrinski uradniki. Plačati bo moral ogromno carino, poleg tega pa še kazen.
Prohibicija v Alahami Montgomery, Ala.. 14. jan. — Obe zbornici zakonodaje sta sprejeli danes predlogo, ki se tiče prohibicije. Prohibicija stopi 30. junija 1915 v veljavo, V slučaju, da je governer vetira, bo sprejeta
i jet je pošteno ali ne.
DAROVI
To pa zato, ker zamore postavno ukrepati le ua delavni dan.
Kakor je vsem članom znano,
za nesrečnega J. Zupana lsi to druitvo postavilo svojo v Grove Citv Pi	dvorano in uknjizilo na ime dru-
Brooklvn, N. Y.' Frank TurnJftva sv' B,arba1re' Ker,se je ^ !šek $1	kasneje dokazalo, da nobeno pod-
j Grove Citv. Pa. Mary Drobnič Pon,° <*™št™ (Beneficial Soei-*	*	ety) ne more dobiti dovoljenja
Collimvood,
Ohio. Louis Kepici (^c<'nce) ™ držati opojne pijače, jj;]	j zato je isto članstvo organiziralo
Cleveland, Ohio. Damjan Lužar fabiavui klub pod imenom '-Wil-75c. Jakob Svetina 50,.	1,oek	Association (okraj-
Zupanu poslali ček za $3.75. !*ava: U " S" A'\ Potera Pod
imenom preskrbelo postavno do-
Iščem svojega sina JOSIPA BE-1volJenje-ČAJ. Doma je iz Tregišča, fara! Ker 3e l,a zadnja redna kon-Sv. Vid na Kranjskem. Pred veneija društva sv. Barbare v tremi leti je bival v Washing-] 1'ittsburghu, Pa., določila, tla naj tonu. Prosim cenjene rojake, eejvsako tako draitvo, koje lastuje kdo ve za njegov naslov, naj ga!svoJe P°^tvo, odstopi prejkomo-mi naznani, ali naj se sam ogla-|»°,V ml	«v- Barbare. v;li\i
si svojemu očetu. — Andrew teSa so tu bivajoči člani sklenili,
Bečaj, Box 32, Camp 45. La- da 10 I)0s'>stv° Popiše od po-
j) j staje št. 16 na "Willock Social As-_isociation, pod pogojem, da \V. S
belia. \Y. Va.
(15-18-
j A. plača društvu sv. Barbare
štf
SLUŽBO DOBI.
Iščem slovensko kuharico za!16 -$100 (sto dolarjev) odkupnine
"boarding!)ouse", ker mi je žena umrla. Mora biti sposobna v gospodinjstvu. Plača -t*-5 na mesec.
Frank Moilic, Box 83,	Brilliant, N. Mex.
(15.20—1)
NOVO!	NOVO!
"SVETOVNA VOJNA'*,
Popis pričetka iedanje vojne • 33 lepimi slikami in velikim «em-ljevidom Avstro-Ogrske.
Cisti dobiček te izdaje »• bodt-štva
oddal "Podpornemu društvu vdovjdobrodt in sirot" padlih slovenskih mol v sedanji vojni.
Rojaki, pomagajte dobri ttvaril Cena svezka 25*. Naroča •• pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y (G-l sred&pet)
in da ima društvo postaja št. 16 pravico seje obdržavati in tudi v drugih slučajih brezplačno uporabljati prostore za dobo desetih let.
Vsak član postaje št. Ifi je lahko član W. S. A., kateri je pristopil k društvu sv. Barbare št. Ki <lo oktobra meseca Ma 1913. a ko plačuje redno mesečnino, kakor jo klub določa. Kateri noče plačat, je lahko član samo dru-sv. Barbare in opravičen do
dru.št vo
Novoletna razprodaja.
Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico.
Peter Keber,
1703 - 2nd Ave., New York.
nosti, katere to
tleli.
Torej udeležite se seje vsi član lir« Z izjeme, ker pozneje se ji*' b< moglo prav nič preuarediti. Predsednik: Lovrenc Dolenc. Tajnik: Anton Sotler, Box 212. Zastopnik: Alojzij Mirt. (14-16—1)
Išče se JERNEJ GREG OR 1Č. Doma je iz Prvačine pri Gorici. Rad bi zvedel za njegov naslov. Če kedo izmed rojakov ve, ga prosim, da ga mi naznani, ali pa naj se sam javi.— Anton in Joseph Gregorič, 1843 S. AsA land Ave., Chicago, III. (14-15—1)
r
v nevarnosti! Dragi Glas Naro- svoji legi in svojem gospodar- ne glede na njegov veto.
Obrnite promet na svojo stran
Ob nobenem drugem letnem času ni razsvetljeno izložbeno okno bolj zaželjivo kot sedaj, Vsak, kdor pride mimo, je mogoči kupec — seveda pri vabi jen k eni prodajalni, koje izložbena okna in notranjost je najbolj razsvetljena
Nobena razsvetljava pa ne služi v ta namen tako varno, ekonomski in popolno kot ravno električna. Električno razsvetljene prodajalne žanjejo bogato žetev. Ako ni vaša prodajalna, — posebno pa okno — električno razsvetljena, obiščite najbližjo podružnico Edisona, kjer se vas bo naučilo kako obrniti nase polni delež prometa
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irvine Ptacc and I5th Sireel Telepliooc: Stuy ve^nt -StOJ
Branch Office Show Rooms for the Convenience « 5 »lie PuMic 424 Broadway	Sprinic SD« 1 *!21 W Unit St	Biyant 5JC
126 Delancey St Orchard 1%0 *I51 E S&th St	L«iw>". 77**
M IrtriOK PI Stuyvcunt S6M I -27 K 125th St llorieiu 'JL2 E M<hh St Metro«; iiSO "Open Until Midnight Nisht and I'mcrifeticy Call Madison Square U*1
I-
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni m očke, ženske in otročja. 841 Eut Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitubmrg. P». Mmd rati "Hotain Pavline* - Ku itar. L'*, t lo 4 vozijo
raiBiisiaiafiuninieiaiiUiSlim
Po znižani cenil
Amerika in Amerikami
Apical Rot. J. M. Trunk
Je'dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je Tesana v platno in za spomin j ako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n (splačala, zato je cena F*»K*na. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je prii
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, If. Y:
iJEBIZniEIZI«^^
GLAS NAHODA, 15. JANUABJŽ,


I (■ štt aaJmia maL a
JtlglSIOVoftSKS
B	—
®
Katol. Jedneta
a
InkorjHjrirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : .T. A. d KRM, 507 Cherry Way or box 57. P. rad-duck, Pa.
Podpredsednik: ALOIS HA LANT, 112 Sterling Ave., Bnr-b. rloii, O.
Glavni tajnik: UF.O. L. BROZICII, Box 424, Ely, Minn, lilagajnik: JOHN (JOI ŽK. Hox 105. Ely, Minn. Zaupnik: LOl'IS K A ST ELI C, Box 58.1, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Mr. MARTIN J. 1VK<\ !«N) X. Chieago St., Juliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE Zl'NK II. 421—7th St.. Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 X. 4th St., Kansas ( itv, Kans. JOHN' ViXiRH H, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AI'SEC, 641:j Matta Ave., Cleveland, O." JOHN KliŽIšNIK, Hox VSA. Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 170* E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6. St., Ro<k Springs. Wyo. (iHEOOR PORENTA, Hox 701, Hlack Diamond. Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH M KRT EL, od društva sv. Cirila in Metoda, št v. 1. Ely, Minn.
LOT IS CHAMPA, od društva sv. Srr>a Jezusa, št v. 2. Ely. Minn.
JOHN ORAHRK, *t„ od društva Slovenec, št v. 114. Elv Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj s«« pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na ]>reds»*dnika porotnega porotnega odbora.
Na osfbna ali neuradna pis me od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Ilažil, da če bo tako delal, pride še pot v posebnem vlaku. Ostanek {na vislice.	[potovanja smo preživeli v srnrt-
Poročila sta se v Idriji Joško nem strahu, da ne bi se pripetilo Šraj. trgovec, z Marico Kobalovo.'ponovno trčenje ob velikanskem
prometu, ki siuo ga opazovali na
ŠTAJERSKO.
vsaki postaji. Srečno smo dospeli
Umrl je v Gizelini bolnišnici v * °msk" Ko s,no	" \ia:
Celju vojak 97. pešpolka Ivan Al- ka' J» nas P«razvrstili in tedaj
breelit. vodja mlekarne v Trno- se'n sele	P^it. vse ste-
-	T>:, - Ivilo ujetnikov. Cef*ki vojaki so
vem na Notranjskem. Hil je na . ... J . ..... J ,
. --------•	i »p i bih v znatni veeim. Nato smo ou-
boiisen ranjen v desno roko. Te- , , , . ^ ,	.i- •	■	korakali k pristanišču parmkov.
kom zdravljenja se mu pa je za-' ... 1 . _ \ ,
-, , - -	» i- i - •Prebivalstvo nas je začudeno ule-
strupila kri in na posledicah je, , .	. . .	®
T f> ,	-ii	_____ dalo in zdelo se mi je. da lie more
umrl. Pokopan je bil na mestnem ....	. , . ,
,• __pojmiti, kam gremo m kaj bomo
pokopaliseu v Celju z vojaškimi • ' , . * , . J . i - .„.	delali tamkaj. Po dvadnevni voz-
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Prvi odlikovanci 17. pešpolka.
V prvem >oju, ki ga je 17. peš-polk imel, se jtj s svojo hrabrostjo, Delistrušenostjo in s spretnim vodstvom dveh podrejenih mu vodov izkazal Štabni narednik- Ed-At'ard Delak. Podrejene mu vode j«- v najhujšem navskrižnem arti-i lerijsketn ognju tako spretno vo-j dil, da ni imel le malo izgub, am-; pak je tudi zajel večje število so-i vražnikov ter jih prepodil iz'utr-jenih postojank. Vsi rajal je v svojo četo na odkazanem mu me-! stu 4 dni ter Sele na povelje odšel j na drugo mesto. Za te svoje einej je bil odlikovan s srebrno hrab-rostno svetinjo L reda. — Štabni' narednik Rudolf Jerfie je v istem boju z naskokom vzel dve sovražni strojni puški in ujel nad U0 so-vražuikov. Odlikovan je bil isto-tako s srebrno hrabrost no svetinjo. — Polkovni trobentač Mihael Peča ver je, dasi že ranjen, še vedno vstrajal na svojem mestu ter dovažal v bojno črto strelivo in kruli. Ob neki taki priliki je bil napaden od večjega oddelku sovražnikov, toda posrečilo se mu je v varnost pripraviti najprej municijske vozove ter potem le z nekoliko vojaki prepoditi po številu močnejšega sovražnika. Za ta čin je bil odlikovan s srebrno hrabrostim svetinjo.
Pogreša se Ignacij Cudovan, korporal 27. domobranskega pešpolka, 4. stotnija. Kot ranjenec je bil odpeljau s severnega bojišča in od tedaj so izostala vsa poročila o njegovi usodi. Po njem poizveduje njegova sestra Marija Cudovau v Ljubljani. — Pogreša se Hlaž Podbevšek, 27. domobranskega pešpolka. 2. marš bataljon, 7. stotnija. Zadnje pismo je pisal 30. septembra. Po njem poizveduje njegova žena J o sipina Podbevšek v Ljubljani.
Iz ruskega vjetništva je pisal svojemu očetu tudi že za mrtvega proglašeni Josip Jenko Babičev iz Zgornjega Brnika, bivši uradnik Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Nahaja se v Tjumenu, v Tobolski guberuiji v Sibiriji. Vjet je bil na črti Przemvsl-Kra-dne 16. oktobra. Na kraj določbe je prispel dne 16. novembra.
Maša zadušnica. Za na južnem bojišču padlega vladnega računskega ofieijala in poročnika Ivana Pavšiča se je darovala v kri-žanski cerkvi v Ljubljani ma£a zadušnica. Božji službi je prisostvoval deželni predsednik baron Sehwarz z uradniki deželne vlade in finančnega ravnateljstva. Obilna udeležba pač priča, kako priljubljen je bil ratijki ne samo pri svojih kolegih, ampak tudi pri svojih predstojnikih.
Kolera. Bakteriologieno so dognali pri tfoja&keiu vozniku Karlu
Ringelbauerju iz Staudaelia pri Hartbergu kolero. Oddali so ga v bolnišnico na Ljubljanskem polju.
Iz davčne službe. Davčni prak-tikant Josip Tilnik je imenovan za davčnega asistenta v XT. či-novnein razredu.
Požari. Dne 8. dee. je začel goreti skedenj posestnice Ivane Mo-žinove v Daljni vasi pri Rudniku. Gasilci iz Škofeljee so omejili o-genj. Škode je nad J>00 K. Dva dni pozneje je začelo goreti v zapuščeni hiši Frančiške Možinove. Škode je 1200 K. Najbrže je bilo v obeli slučajih zažgano.
Nesreče. Desetletni rejenec in pastir Vladislav Škofic je imel o-praviti s svojim gospodarjem Jakobom Gabrom v Vnanjih goricah pri slamoreznici. Vtaknil je po neprevidnosti desno roko med valjarje, ki so mu zmečkali štiri prste, palec pa popolnoma odtrgali. — Ko je Avgust Šiler, gostilničarjev sin v Zaspu, doma snažil nabit samokres, se mu je sprožil in mu je projektil obtičal
v dlani leve roke.
Nevarna tatova. Fran Pucihar iz Šmarja je zadnji čas kradel po domačem kraju; nekemu mesarju je ukradel svinjsko glavo, ki jo je potem skuhal v nekem gozdu in pogostil več fantov. Na Viču je ukradel v neki mesnici 12 kron. Tam so ga prijeli in izročili dež. sodišču. Bil je že večkrat zaradi tatvine kaznovan. — Vinko Lust rek iz Št. Vida nad Ljubljano je šele 19 let star, pa ga že poznajo razna sodišča, kaznilnica v Mariboru in prisilna delavnica mu jo prišla sedaj na vrsto. Fant je svojo **karijero" začel, z goljufijo. Pritepel se je k nekemu posestniku in mu natvezil, da je knežji sin, da se je pa izgubil in ga njegov bogati oče-knez že išče in bo vse dal, samo da ga najde. Kmeti«" se mu je vsedel na te limanice ter mu dajal denar, hrano in stanovanje. Ko pa mu je odštel nekoč skupaj 80 kron, je "plemenitaš" izginil. Za to je dobil mesec dni zapora. To ga pa ni. poboljšalo. Kmalu zopet, ko je bil prost, je izmaknil nekaj stotakov. za kar so mu naložili -na grbo 7 mesecev in ko je zopet te prestal, je v Radovljici ukradel 1600 kron, katere je na Ogrskem v kratkem zadihal. a ko je bil nato prijet, je dobil pri ljubljanskem sodišču 1 leto zapora, katerega je prestal v kaznilnici v Mariboru, za nameček pa še prisilno delavnico, v katero so ga sedaj odtirali. Pa mislite, da je malopridnež sklenil, da se bo poboljšal? Ne, nasprotno. Svojemu znancu je pred slo-som pravil, da komaj čaka, da bi bil zopet prost, in to zato, da bo zopet kje "sunil" par tisočakov. Znanec, pošten fant, ga je poto-
eastnn.
Pogreša se Ivan Tome, vojak 87. pešpolka, 6. stotnije. ki se je boril na severnem bojišču. Že od 16. avgusta ni dal nobenega glasu od sebe. Po njem poizveduje njegov oče Matevž Tome v Trbov-Ijah.
Oproščen je bil pred domobranskim sodišeem v Mariboru 221etni geometer Bulat iz Zadra v Dalmaciji.
Ranjenci. Z južnega bojišča je dospelo v Celje 490 ranjencev, po večini Madžarov. Hrvatov in Cehov. Spravili so jih v razne vojaške bolnišnice po mestu.
Umrla je v Sevnici v 52. letu starosti Ivana Krulej. soproga znanega narodnega gostilničarja in posestnika.
Umrl je v Št. Jurju ob J. žel. v cvetu mladosti pravnik Juro1 Rajh, brat dr. Jakoba Rajlia, odvetnika v Gradcu, in dr. Štefana Rajlia. odvetnika v Kočevju.
Umrl.je v Slov. Bistrici pekovski mojster Janez Čaka.
Električni tek ga ubil. Iz Vitanja poročajo: Ponoči od 8. na 9. decembra je prevrgel vihar dva droga dobruske elektrike. Zjutraj je šel čez žico kmet Jernej l'lipi, ki je bil namenjen v Celje. Močan električni tok ga je pri priči ubil.
O utopljenki v Savi pri Brežicah se j«- izvedelo, da je identična s hčerjo Pavla Drobeša. posestnika iz Žav, z imenom Katarina. Dva dni pred smrtjo je še stanovala pri posestnici Ivani Kušarjevi v neki podstrešni sobi. Tja je prišla njena mačeha, s katero sta se sprli in ji je grozila z zaporom, ker ji je baje vzela prstan in malo sukna. Nesrečuica je svojcem pisala razglednico, s katero se od njih za vedno poslavlja. Od tega časa ni bilo več slišati o njej.
V	konkurz je prišla v Ptuju trgovka 7. usnjem Marija Pirich.
V	konkurz je prišel v Gradcu trgovec z raznimi muzikaličnimi aparati, Neuherz.
Savinja je zelo narasla vsled neprestanega deževja zadnjih dni.
KOROŠKO.
Iz ujetništva v Sibiriji. Neki vojak domobranskega pešpolka je poslal sledeči zanimivi dopis iz Pavlodarskega Ujezda, kjer se nahaja v ruskem ujetništvu. Piše: V Galiciji smo bili prideljeni armadi. ki je imela nalog, da prekorači rusko mejo v radomski gu-berniji. Prednje čete armade so tvorili češki polki. Ko smo prekoračili Vislo v ljublinski guberuiji. nam je bila določeua smer proti mestu Opolu. Na tem pohodu je že prihajalo do manjših spopadov med prednjimi stražami in ni bilo dneva, da ne bi bilo ranjencev. Tretjega dne, ko smo prekoračili Vislo, smo se ravno pripravljali na prenočitev v nekem gozdu pred Opolom, kar nas je presenetila kozaška patrulja. Izstrelili smo nekaj strelov na kozake in ti so začeli bežati. Mi pa smo udarili za njimi in bili smo prepričani, da bodo to prvi naši ujetniki. Naenkrat pa se je začel za nami sumljiv šum in istočasno se je oglasilo streljanje strojnih pušk. Predno smo se mogli dobro zavedati, kaj je pravzaprav, so nas že obkolili bradati možaki, ki so se nam prav odkritosrčno smejali v obraz. Bili smo zajeti in odvedli so nas med ruske vojake. Prvo noč smo prespali v nekem skednju, drugo jutro pa so nas odvedli na železnico. Tisti dan smo se precej udobno udobno peljali v Moskvo, kjer smo se popolnoma odpočili. Zjutraj so nam na znanili, da odidemo v Nižni Novgorod, odtam pa v Saraaro in dalje v Omsk. Na tej vožnji se nam je pripetila strašna železniška nesreča. V Safranovem je zadel naš vlak v drug vojaški vlak, in sicer zato, ker so -bila izogibala napačno postavljena. Učinek trčenja je bil grozen. Šest voz je bilo popolnoma razbitih in pod razvalinami voz se je nahajalo veliko število mrtvih in ranjenih. Od ujetnikov je ostalo 16 mrtvih in 35 ranje-i nih. Mrtvi so bili pokopani z vojaškimi častmi, ranjenci z dragimi ujetniki so nastopili nadaljno
tamkaj
nji s parnikom smo prišli končno tjakaj, kamor smo bili namenjeni. v Pavlodarski Ujezil, mesto ob sibirski meji, ležeče ob desnem bregu kalne reke Irtiša. Mesto ima 8000 prebivalcev, med njimi okoli 1500 Kirgizov, ki žive večinoma po nomadsko, in 1400 mo-hamedancev. Prebivalstvo se bavi večinoma z živinorejo. Domača obrt se bavi z obdelovanjem dlake in kož. Goji se tudi tobak. Razen reke Irtiša nima Pavlodarski Cjezd nobene reke. V okolici je nekoliko jezer, na nesrečo s slano vodo. Voda v nekaterih jezerih je zdravilna. Na potovanju smo pretrpeli veliko, sedaj pa imamo mir. Za obed imamo zeljnato ali krompirjevo juho, 18 dek mesa in kaše. Zvečer govejo juho in 14 dek mesa ter za ves dan kruha. Zime ne čutimo, toda pitne vode primanjkuje. Rusi pijejo vodo iz reke, katere so navajeni. Ujetniki obolevajo po tej vodi, ker je grozno kalna. Podnevi hodimo k reki. kjer premetavamo z lopatami pesek. Za to dobivamo na dan 25 ko-pejk (12'po ameriškem kur-zu). To delo opravljamo radi. V mesto smemo le v spremstvu šar-žev. Zamenjal sem si v mestu avstrijski denar, toda dajejo za krono samo 20 kopejk (10c), kar je zelo malo. Za zabavo igramo šah. Figure za šah smo si napravili iz kruha. Kapitan nam je dovolil, da smemo za kratek čas loviti ribi*, ki jih je v reki veliko in ki so nam prava slaščica. Godi se nam čisto dobro, a vendar bi bili rajši doma. Od Pavlodarskega Ujezda do Oiuska ni mogoče priti nego s parnikom; če reka zamrzne, ne moremo nikamor. Dnevi minevajo počasi in mislimo na doin. Toda vrnemo se pa vendarle.
PRIMORSKO.
Tisti, ki imajo kratke hlače in pero za kapo. Goriški "Novi Čas" objavlja to-le pismo vojaka 27. pešpolka: "Naša armada, dasi manjša kot ruska, je pa toliko bolj hrabra in pogumna. To se je najbolj videlo, ko smo napravili "šturm", ko smo naskočili sovražnika z bajoneti. Naš planinski polk št. 27 je bil sedaj prvič v vojski in se je posebno odlikoval. Pozna se, da so zraven skoro sami Slovenci. Ko smo z bajoneti naskočili Ruse, so sc ti branili le malo časa, navadno so zbežali. Naš polkovnik nam je pravil pozneje, da je izvedel od ujetnikov, da se Rusi najbolj boje tistih s kratkimi hlačami in peresi za kapo. Strelske jarke smo imeli od Rusov le par sto metrov proč. Rusi iz pušk jako slabo streljajo, vedno previsoko. Neki ujeti ruski častnik je rekel našemu: "Vaši pa res dobro streljajo; če že prva krogla ne zadene, druga pa gotovo." — Kakor se človek vsemu privadi, tako smo se privadili tudi sovražnim kroglam, ki so se vsipale včasih kot toča. Vendar pa se je pogosto čulo iz strelskih jarkov moliti rožni venec, kar se doma v kosami nikdar ni zgodilo.
HRVAŠKO.
Umrl je v Zagrebu slavni hrvaški komponist Ivan pl. Zaje v SI. letu svoje starosti. Ž njim je legel v grob eden največjih pred-staviteljev hrvaške in jugoslovanske kulture, prvak naše godbene umetnosti, najplodnejši muzik našega slovanskega juga.
SIovensko-AmerikansH
KOLEDAR
Kje je MARIJA LUDVIG, rojena Zalar? Doma je iz Rakitne pri Borovnici. Za njo bi rada zvedela njena sestra: Annie Lam-pc, 1680 E. 33. St., Lorain, O.
(14-16—1)
Kje je JOSIP BARICH? Doma je iz Vrha pri Vinici na Dolenjskem. Zadnjo dopisnico je pisal iz Duluth, Minn., meseca avgusta, potem ni več glasu od njega. Po njem poizveduje njegov brat Math. Barich. Če kdo izmed rojakov ve za njega, prosim, naj mi blagovoli naznanit njegovo bivališče, za kar se že vnaprej zahvaljujem, Če pa sam bere ta oglas, naj se javi na: Math. Barich, P. O. Box 500, Butte, Mont (14 16—1)
leto 1918
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williama J. Plynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE' % v kateri popisuje pisatelj resnifr no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je že nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani amo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 30o.
Ker je vsled uvedbe paketna pošte poštnina za Koledar različ-aa, veljajo za posamezne držav* sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jer ■sey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države:
Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken tucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina. Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virgi aia, "Wisconsin.
Za še bolj oddaljene države stan«
Koledar 40 centov t poštnino vred. — Te države so:
California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah i» rdaho.
V naši podružnici Prank kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, O., in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-linger ju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, maj M ozira na te cene.
Naročite ga pri s
SLOVENIC PUBLISHING CO W Cortland t »t.. New York Citv
Kadar jr kako drcStvo namenjeno kopiti b«ud<rr. savfavc, regilje godbene instrumente, kape itd., aH p« kadar potiebnjcte uir, *«r:žico. priierk*-p rata a itd., n« kupite prej nikjer, da tudi rr.eae učene vj.r»;3te. UpraStoj« Vae stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pieite p.-.n .
IVANiPAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
POZOR!	POZOR!	FOZOR!
Edino te vrste slovensko podjetje v Ameriki.
Moderna bruailnica in trgovina
v kateri imam na izbero najboljše šivalne etroje po najnižjih cenah.
Poleg tega imam največjo zalogo impor-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo.
Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezalno orodje. Popravljam puške, samokrese in »Iruge različne stvari. Popruvila kakor postrežba točna .n zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča
Karol Bauzon
5806 St. Clair Ave.,
Cleveland, O.
r- TV- r*- iv »v »v
-i g~i r-» r~« r~w «-■ r« 1-1
OiJ! JI l-i 1-11 JI i-l 1
HARMONIKE
MM k&kortoakott Trat* ladelKjam la popravljam po najaltjth cenah, a 4*lc trpetno In saaealjlvo. V popravo aane-aUlTO ntkdo pošlje, ker a«m Sc nad II le« tukaj t tem poeta In nda] ▼ »rojem lastnem domu. V popravek vsamem kranjske kakor tm drug« harmonike ter računam po delu kakortno kde aa-hteva fcrea nadallnlfe TpraJaaf.
JOHN WENZEL
1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio.
!j Velika vojna mapa
5 vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je'21 pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
Zadej!je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusi je, Nemčije, Francije, Bele i je in Kalkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila.in denarfpošljite na:^j
Slovenk Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ


Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 'dni.
Torej ni nobenega dvoma za (pošiljanje denarjev^ sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
• ■
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
GLAS NARODA, 15. JANUARJA, 1915.
Blaža.
tal
nil
zidal
t) I«" i« In
oir-
Spisal Jotip Ribičič. • I.
'••hzniaki asistent Alojz Mu-j«-, ptvitel baukovee i»voje <pr-{ la«-** ter se odločil, da se ože-.Wvemte mu ni bilo treba iska-ker jo je huel izbrano že izza ihkiii let. Sedmo iolo je ob-aval, ko jo je nenadoma za-Jal. I'ost u I je gluh za vse o-ke so<>>oleev, odloeuo je potep-vs** vabeee izkušnja ve iu kre-na pot soliduosti tudi glede arijere. Kajti koiuaj jo je bil >o/ual. se je že poslovil od vseh isokolrtečih nad in se odloeil uink«fi si službo koj po maturi, a ga tudi Olga ljubi, to je eital njenih očeh tistih lepih, veli-ih — in eul iz njenih ust, 4 'onih alih, z rdečk'o vabečih." —Bil • ureeeu iu prepričan, da se ta •era lie bode zmanjšala v zako-ii, ampak še povečala. Če mu je >/.il kak zakonski mož o velikih /avah iu mu govoril o ne,pre-usljeuib korakih mladine, se je Availuo nasmehnil ter pošepnil oji Olgi na uho: "Zakaj se pa »nijo, ki so jim ideali in ljube-•n španska vas? Kajti malo je ubezui v njih, če jo je. materijami* m zmagal. Kako more hleb rulia ali manjkajoča prikuha Itehrati pravo ljubezen? Kako ' more tista velika m sveta že-a izprenieniti v kes? Kako mo->jo vsi /akladi tega sveta zma-Dti le za hip tisti veliki tempelj, i srno si ga sezidali v svoji mla-jsti iu ki hrani naše najsvetej-naše ideale, naše upe, vso na-Vso svojo mladost smo t išče, ali ga more. kupiti osvojiti suho zlato? O, ja, ali za more?" ea, ki se je vsakokrat frlol»oko sklonila in uprla svoje oko nekam v tla, vsa v mislih, je vedno resno odkimala in vsa vzhi-čena zašepetala: ' Ne more ga. Alojz!"
lil Alojz in Oleiea sta se objela in si zidala svoj tempelj bodočnosti dalje, vdana drug drugemu. Sporekla se nista nikdar, zakaj njene misli in prepričanja so bila njegova in njegov« njena.
Tako je prišel tisti dan, ko je držal Alojz v roki črno na belem, dn bo odslej dobival toliko in toliko mesečne plače, kar je tpo njegovem računu dovolj k sreči dveh skromnih ljudi. Takoj se je odpravil k nevesti.
"Pripravi se", je dejal, ko so minuli prvi izbruhi veselja, "jutri te popeljem k svojim, da naju blagoslove."
Ko se je poslovil, je zapazil, da so mu o«"i mokre. Še srečnejšega se j«« čutil, zakaj spoznal je. da je dob« r. plemenit človek iu <!a zasluži biti srečen.
Alojz ni imel več staršev, a imel j» v bližnjem mestu troje strieev iu troje tet. K tem je hotel peljati svojo Olčieo.
N'a vsi* zgodaj je. drugega dne oblekel salonsko obleko, kajti tete so bile, dasiravno same velike rt-ve brez premoženja, vendar pri stricih navajene parketov. Vtaknil je v žep svoj imenovalni dekret, kajti strici so bili natančni in zelo neverni — ter se odpravil mrzličnih korakov po nevesto.
Se predno se je naučil na izust vseh tistih prepotrebnih fraz za tete Iti strice, je že stal pred ne vestinim stanovanjem ter vstopil Ko se je približevala ura odlio da. je Olga vstala in s hudorauš nini nasmehom vprašala:
"In kaj naj oblečeni?"
Pa ne čakaje odgovora se je sklonila k Alojziju in zašepetala "Danes te presenetim. Včeraj sem bila pridna, ves dan sem šival Nal ase za današnji dan sem si iz-gotovila bluzo, prvo v življenju.
Nasmehnil se je Alojz in jo hotel pohvaliti, a Olčica je. že ste-kla v drugo sobo. Alojz je ljubil, da se Olga lepo ohlaei. bil je namreč zpIo ponosen na njeno lepot Ce so se ozirali na ulici zanjo jo občudovali, mu je bilo, kakor da jim čita zavist iz oči.
Nestrpno je čakal, da se pokaže Olga v novi bluzi. Prvič se je zgodilo, da je omislila obleko sarna. ne da bi vprašala njega za svet. Končno so se vrata nenadoma odprla. Alojziju je vzelo sapo. Med vrati je stala Olga vsa zardela in s povešenimi očmi. Kakor kri rdeča bluza, našita z mavrično pisanimi trakovi, umetno in nuemetno zavozlanimi, se je zarezala v Alojzijev okus in ga ranila. Dolgo je stala med vrati ter čakala pohvale. bolj je zardela in s strahom privzdignila oči.
44Ne ugaja ti!"
Alojz se je zganil in se pogla-Ibrezskrbnostmi sploh ni vreden.
dil po laseh ter ves v zadregi is kal pravih besed.
"O pae, ugaja mi!.-.— Čakaj, obrni se... zelo si bila pridna. — Pa veš. . . za obiske se mi vendar ne zdi primerna — to se pravi — skoro je je škoda — Oni kostum, ki sva ga zadnjič izbrala, se mi zdi boljši, primernejši..."
"Ne ugaja ti — zakaj ti ne u-gaja?" je skoro zajokala.
"Saj mi ugaja, zelo mi ugaja: pravim, da se mi ne zdi primerna — saj poznaš tete", je lagal Alojz.
Vstal je in objel svojo nevesto. Glas mu je bil krotek in dober, kakor bi prosil odpuščanja:
"Shrani to bluzo, duša moja! Tak rat, ko bo najina ljubezen najbolj žarela, takrat, ko se boš vr-i tela okoli svojega ognjišča, takrat jo boš oblekla. Nič je ne bo škoda. Samo za moje oči bodi ta rdeča "1)1 uza, goreča kakor najina ljubezen."
Vsa žalost je zginila z Olginih lic in njeno naivno srce je za-vriskalo: "Torej zato! Kako si poreden. Alojz! Sam ne veš. da je lepa ta bluza in da mi dobro pristoja. Pravzaprav sem jezna nate — in — oh, kako te imam rada. Zato, samo zato te bom u-bogala."
"Kako bistromuno in pametno nevesto imam", je vzkliknil Alojz in si koj od,pustil laž. ko je videl, srečo na njenem lieu.
n.
Tri mesece za tem je stopal Alojz kakor prerojen v urad in koketiral z lastno srečo. Smehljajoč mu je bil korak in lahek, zakaj vse želje so se mu bile izpolnile. Vpregel se je. bil v zakonski jarem in niti za las se niso zmanjšale slike, ki si jih je bil naslikal v času velikega hrepenenja. Imel je svoj dom in vila gospodarila v njem. Da. vila! Kajti le nadnaravno bitje je moglo začarati skope strice, da so odpirali tolste mošnjičke in se prikupili tetam, da niso zavriSeale zavisti, ko je stopila v njih mrak vsa mlada in zdrava, ampak da so jo dušile svojim dobrikanjem. Prvi dan je danes, ko jo puhtim samo", je pomislil Alojz in korak mu je postal počasnejši. "Kaj neki počne? Kakšno bo njeno lice. ko prinese svoj .prvi umotvor na mizo?"
To so bile misli, ki so plesale Alojziju ves dopoldan v uradu namesto številk. Nestrpno je čakal poldneva. Komaj da je slišal opazke svojih kolegov in komaj da je videl njih mežikanja.
V naglem koraku je prišel o-poldne do hiše svojega stanovanja zdrvel v eni sapi po stopnicah ter naglo odprl vrata. Presenečen je obstal. Ob ognjišču je stala Olga vsa zardela v lice. A Alojzi je ve oči niso videle lepega lie a. ampak ostale so na rdeči bluzi, našiti z mavričnimi trakovi.
"Olga!" je. vzkliknil in glas mu je izdal sodbo oči.
A Olga ni čula očitanja v glasu, priskočila je k njemu. S silo je Alojz zadušil vse nevoljne be sede. jo objel in skušal biti ve sel: toda še med obedom je iz bruhnilo iz njega:
"Olga. kakor se prosi Boga: Ne obleci mi več te bluze!"
Olgi je bilo. da se nekam pogreza vedno bolj in bolj; z žven-ketom je padla žlica na tla. Ol-gin obraz je postal za hip kakor okamenel, kmalu pa se je čudno skremžil in Olčica je zajokala. Vstala je ter odšla v drugo sobo in zaprla vrata tiho za seboj.
Kakor grešnik se. je splazil Alojz s sklonjeno glavo za njo.
Pol ure pozneje sta vnovič vstopila tesno objeta, on vesel in srčen, ona smehljajoča se in v drugi bluzi...
Ne Olga. ne Alojz nista vedela, kako sta minuli dve leti. Alojz T1^! na obrazu zapisano, da živi še vedno kakor v snu. Da je sem pa tja malo poračuni!, se mu je zdelo prav potrebno. kajti gradovi v oblakih ne poznajo skrbi za vsakdanji kruh. Sicer pa kako bi ne. ko se mu je*družina povečala za malo Olčieo v zibelki. To tudi in ničesar drugega ni bilo krivo, da ni več klica!"- svoje žene z "Olčieo". ampak kratko s "ti". Da so mn orale skrbi po .prej gladkem čelu. se mu je zdelo še bolj privlačno in vse bolj važno. Res. da se mu je večkrat izvil globok vzdih — pa kaj bi to v primeri z ostalimi občutki! In če je preklel strice, kolikokrat se jih je spomnil — z draginjo vred, si je dejal, da niso izgubili njegovi ideali na prožnosti, ampak celo pridobili. Kaj je ideal-nejše od skrbi za družino? Tn končno: samski stan s svojimi
da se ga vpleta v resnost življe nja. Saj ve sam. da bi bilo boljše še počakati par let in si prihraniti kaj, ali vsaj počakati, da se usmili smrt kakega strica, nego kar tako butniti naravnost v sredo skrbi... So pa tudi sladkosti." Tako je rezoniral Alojz in Čutil se je zadovoljnega.
(Konec prihodnjič.)
PROŠNJA IN ZAHVALA.
Tem potom se najprisrenejše zahvaljujem tvrdki Frank Sakser in vsem rojakom, ki so mi šli do-sedaj tako na roko, in jih prosim, da bi mi po možnosti še zanaprej nekoliko pomagali. Stanarino moram plačati, kupiti si moram nekoliko živeža in nekaj premoga. Srčna hvala družini Valentineiee-vi, ki nam je poslala za božične praznike en dolar. Za pol dolarja sem kupil mleka, da so se otroci nekoliko pokrepčali, za pol dolarja pa kave in sladkorja. Meni se ni še nič na boljše obrnilo, žena je še vedno bolna. Kako rad bi s trdim delom preživel otroke in ženo, toda ne morem. Ne prosim rad, ker vem, da ste mi že veliko pomagali, rojaki. Ker je pa sila res velika in ker res potrebujem pomoči, se obračam znova na vas za malo podporo. Usmilite se re-vežev, ki vam bodo do smrti hvaležni.
Grove City, Pa.
John Zupan. Darove blagovolite pošiljati na uredništvo Glas Naroda.
Walsenbnrg, Colo.: Ant. fetich in Frank Blatnik. Iadianopolis, Ind.: Alois Bud
ROJAKI, NAROČAJTK SE VEČJI IX NAJCENEJŠI DNE NA "GLAS NARODA", NAJ-VN1K.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.

t slorensko-hnaski koloniji.
Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n® pr epričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo nija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni i tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo
ta vsakemu zastonj, brez razlike, ako eli kupiti farmo ali ne.
Naslovite:
The James W. Good Company
Dep. 54 Ashland, Wis.
VAŽNO NAZNANIM. Val potniki, kateri m nameravali potovati v staro ' domovino ta teden ali nameravajo potov* - v prt-kodnje, naj stanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne dražbe prekinile sa ' nedoločen čas s prometom.
Kadar se zopet raimcro pra-* drngačijo, bodimo prava-' časno poročali m
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI t TIRI MES^CB.
"Glas ltiroda" izhaja v iestii dneh na 30 straneh. V njem najdete vaineje vesti vsakega dne, vesti is itare domovine in sani
mive povesti. Vse osobje lista je organizirano tal trs tis ▼ strokovna vniU.
NAil ZASTOPNIKI,
so pooblaičenl pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drage v našo stroko spadajoče posle:
Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Tranciscc, OaL: Jakob Lovim.
Denver, Golo.: J ohn Debeve in A. J. Terbove.
Leadvffle, Golo. i Jerry Jam-nik.
Pneblo, Golo.: Peter CnJ*~ t M. Roitz, Frank Janesh in John Germ.
SaHda, Golo. in okolica: Lomiš Costello (Tke Bank Saloon).
Aurora, IU.: Jernej B. Verbis, 635 Anrora Ave. Oglesby, HL: Math. Hribernik. Depne, 111.: Dan. Badovinae. Chicago, HL: Frank Jnrjovee. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, ILL: Frank Lanrich in John Zaletel in Frank Bambich. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, UL: Frank Pet-k o vie k in Math. Ogrin.
So. Chicago. UL: Frank Cerne. in Rudolf Požek.
Springfield, UL: Matija Bar-
borič.
Frontenae, Kans. In okottec:
Frank Kerne.
Mnlbery, Kans. la ekolie*:
Martin Kos.
Calumet, Mick. in okalioo: Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič.
Manistlqne, Mick, in okolico: B. Kot»ian.
So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich in Frank Žagar.
Dnlnth, Minn.: Joseph Shara-bon.
11j, Minn, in okolico: Ivan Gonže, M. L. Kapsck in Jos. J. PesheL
Sveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: i«. Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Ponle. Naahwank, Minn.: Geo Manrin Virginia, Minn.: Frank Hro-vmtiek.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceia-rek.
Little Falls, N. Y.: frank Gregor-
ka.
Cleveland, O.: Frank ftakser, J. Marinčič, Ch&s. Karlinger in Frank Kovači*.
Bridgeport, O. In okolice j Pt Hočevar.
Barbetoa, O. In okolica j Alois BalaxrL
Collin wood, 0.: MatK, fHsg
nilr,
Lorain, Ohio In okolica) 7eks
Kumše 1735 E. 33. St.
Yonngstown, O.: Ant. Kikelj Oregon City, Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. in okolico: M Klarich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridge villa, Pa.: Budoli Pic teriek.
Bur dine, Pa. in okoUecl Fokx
Keržianik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pol: Anton Jerina. Ganonsburg, Pa.: John Kok Uek.
Broughton, Pa. In okaUea* 'A
Demšar.
Export, Pa. Im okolica) 7okn
Prostor.
Forest City, Pa.: Kail Bala*
in Frank Leben. Parr ell, Pa.: Anton Valentin
Hi.
Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič.
Irwin, Pa. la okolica: Prank Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Babw-nja.
Marianna, Pa. in okolica Gottliohor.
Meadow Lands, Pa.9 Sehultz.
Moon Bun, Pa. In okolico ) H* Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod
vasnik, Iprnaz Magister in Z. Jak še in U. R. Jakobieh.
Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steclton, Pa.: Anton M. Pa-pUL
West Newton, Pa. In okoUoa:
Josip Jovan.
. WUlock, Pa.: Prank Ssau bi Joseph PeterneL
Toele, Uteh: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Lsmis BIssick.
Black Diamond, Wash.1 Porenta.
Bavensdalc, Wash.1 Vakob Bomsak.
Davis, W. Va. in okolica: John Brosieh.
Thomas, W. Va. in Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Ctaatp-feL
Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Shebovcan. WU.- Anton Bta-rich In Frank Sepich.
West Allia, Wis.: Prank Skek in Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Jastfia in VaL Stalich.
i Wyo.: Jodp Ketoft.
je
lična knjiga s
VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji .slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
Fr.
PRIPOROČILO.
Bojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je
Mr. M. PAPIC,
128 Frederick St., Steelton, Pa^
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list 'GJas Naroda" in izdavati pravoveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo Upravništvo 'Glas Naroda'.
BOJAKI NAROC A.JTE SB NA 'GLAS NAHODA", NAJVB6JT ILOVENBKI DNEVNIK X ^UBi^lH
»—7r • a'
taerik* in Amerikanci.
BBV.
Spisal J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka
AMERIKA IN AMEREEANCL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, kate rega bi si moral nabaviti vs&k rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zazdmajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le pih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božič ni dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini«
Slovenic Publishing Gon SS Cortlandt SL. Now York (HIr
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA"
Izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah«
Delo okasDO. Izvršuje prevode f droge jex&s.
Unij ako organizirana. Posebnost so društven« pravila, okroimce, paafleti, ceniki itd.
B»
Vsa naročila pošljite" Mtt
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New Tork, N. T.
Veliki vojni atlas
vojslrajočih se evropskih držav in pa kolonij-alrih posestev vseh yelesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na;20tih Btraneh in vsaka stran je IO2 pri 13d palca velika,
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
otnega^deret raznih zemlj•▼ido-r
aa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov«!
VeiSeemljevidiTsoInare^eni v raznih barvah, da se vsak lahko Bpozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudiaoznačen obseglpovršine, katero" zavzemaj ojpoeamezne države.
Pošljite 25c. altfpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo izaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
^Francoska parobrodna družba.)
Direktni trta do Havref Pariza, Švice, inornosta in L\$\\m
•.AjraovEiics <
M *ra viUk*
Poštni parniki so:
LAJLCM MUnfUtta
»LASAVOCB**
MtfnHiab
•"VATRAJHLk1 MUir»rii>V*
JAKOB WAH0I0, 10» Mth 9L, a&i
Kkspresni parniki so; tUcago99, 'la TomiM", "Sochambsu" ia "Ragan'' Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrongh Building. Poštni parniki odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča itevilka
»7. If. K.
® <s> ® «
NAJBOLJŠA
® <s> © «)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
..... 1
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cm t platna Tezaaif $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe isto t podružnici Fr. Sakmr, 1604 St Ckir Ave„ N. E.