IZDAJA CP •GORENJSKI TISK- • UREJUJK UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, PONEDELJEK, 26. FEBRUARJA 1962 ▲ ST. 23 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTV IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA lm KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROCNiNA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN ZA GORENJSKO Komune naj prevzamejo skrb za razvoj komunalne dejavnosti Pospešen družbeno-ekonomski razvoj je povzročil tudi hitrejšo rast mest in industrijskih središč. Ljudje s podeželja so iskali zaposlitve v večjih centrih in se ta/n po možnosti tudi naseljevali. Vse to pa je sprožilo številne komunalne probleme; pomanjkanje stanovanj, neurejena družbena prehrana itd. so bili problemi, ki so kljub večletnemu reševanju še vedno pereči. Vendar bi bilo napačno, če bi komunalno dejavnost ocenjevali zgolj s tako ozkega stališča. Družbeni standard sleherne komune Je namreč v precejšnji meri odvisen tuđi od urejenega vodovodnega in električnega omrežja, kanalizacije, od dobro urejenih cest in podobno. V preteklih letih smo investirali v komunalno Izgradnjo približno dve In pol milijardi dinarjev po tekočih cenah. Vendar Je treba pri tem znesku upoštevati dejstvo, da je polovico teh investicij odpadlo na gradnjo cest in mostov in da je tako na ostalo komunalno dejavnost odpadla le dobra milijarda dinarjev. Pogled na Selško planino na Jelovici. V ospredju je spomenik padlim partizanom Smernice III. plenuma CK ZKJ v naši praksi Sposobnost in pripravljenost za delo v samoupravnih organih podjetja -pomembna naloga komunistov tovarne Sava Ves ta mesec se v kolektivu »Sava« v Kranju vrstijo posveto van ja komunistov. Gre za proučevanje smernic III. plenuma CK ZKJ in konkretnega dela komunistov tega kolektiva. Tokrat so se stvari lotili povsem drugače kot včasih. Za študij smernic, sklepov kongresov itd., so navadno organizirali predavanja oziroma krajšo poljudno razlago, ki jo Je opravil nekdo, ki se je na to pripravil. Razprave po teh govorih so bile že bolj izjemne — udeleženci «p navadne niso oglašali. Na tak način so mnoge osnovne °rganizacije ZK »dale skozi« tudi imenovano resolucijo III. plenuma to tako zadostile dolžnosti«. 2i-vaJuiejšo razpravo pa so v -Savi« zagotovili ž reorganizacijo osnovnih organizacij. Namesto da bi bile le-te po ekonomskih enotah, so ustanovili 6 organizacij ne glede na delovno mesto posameznikov. Tako so v organizacijah pomešani delava' in strokovni kader iz vseh ekonomskih enot in razprave zajemajo odnose in probleme v vtseh oddelkih. Smernice III. plenuma so v pripravah proučili v ožjem krogu in iz njih izbrali 4 glavne probleme, ki so značilni tudi za njihovo delo. Pri vsakem izmed teh problemov g>a so že iz dosedanje prakse poiskali konkretne primerjave s stanjem in težnjami kolektiva. Za vsako stvar se je seveda nekdo pripravi), da je lahko te razprave vodil. Celo zapisnikarji na teh razpravah so se pripravili na posebnem seminarju, tako da zasledujejo potek na isti način in da kratko in v osnovnih potezah beležijo vse predloge in zaključke. Tako se vsaka razprava začne s kratkim pregledom postavljene teorije. Takoj ob tem pa primerjajo, kakšna je resnična praksa v okolju, kjer komunisti delajo in živijo. Iz te primerjave morajo nujno slediti zaključki in potem - kar je najvažnejše — naloge komunistov za delo v prihodnje. Zelo živahne so bile razprave pri drugem ciklusu, ko so govorili o delu samoupravnih organov in delitvi dohodka ter skladno 6 tem o odnosu posameznikov do teh stvari. Pred dnevi so zaključili razprave o tretji skupini problemov: o liku komunista, o njegovi sposobnosti in pripravljenosti za delo v druibeno-politianem življe- nju itd. Ko so na osnovi t. teorije začeli razpravljati o ." -.n-skem spanju, so našli precej ;:i-merov, ki niso v skladu z načeli. Izmed približno 140 komunistov jih je 64, ki sploh ne sodelujejo v samoupravnih ali drugih voljenih organih in v organizacijah. Bili so primeri odklanjanja članstva zaradi osebnih interesov in podobno. V svojih vrstah so prav tako zasledili pojave oportunizma, okoriščanja itd. Seveda pa imajo dosti več pohvalnih primerov in v celoti vzeto so komunisti pravilno postopali v samoupravnih organih in drugod ter usposabljali in bodrili delavce po ekonomskih enotah, da 6e uveljavljajo kot kolektivi v gospodarjenju. Toda o teh primerih so malo govorili. Največ so omenjali le negativne stvari. Tako je tudi prav, saj se tako laže izoblikujejo zaključki jn postavijo naloge za prihodnje obdobje. - K. M. Ob zborih volivcev Na področju komunalne dejavnosti so tako odprta še številna vprašanja, ki jih bomo morali nedvomno •čimprej rešiti ali pa vsaj pričeti reševati. Pri tem je treba upoštevati, da bo razvoj drugih gospodarskih dejavnosti načel vrsto novih komunalnih problemov, ki danes še niso pereči, vendar jih že predvidevamo. Za ilustracijo naj navedemo samo vpliv povečanega prometa na komunal no dejavnost. Nedvomno bo zaradi razvoja omenjene dejavnosti potrebno modernizirati vozišča, urediti parkirne prostore, izogibali šča in krajevne avtobusne posta je. To bo terjalo spet težke mili jone, toda vprašanje je, če še lahko komunalno fzgradnjo odrivamo v stran. Vse investicije v komunalno dejavnost, ki so predviđene na Gorenjskem za sedanje plansko obdobje v višini 4.282 milijo-no r dinarjev, bo potrebno reševati v sklopu celotne investicijske politike. Omenjena predvidena sredstva so namenjena predvsem za izgradnjo in rekonstrukcijo električnega omrežja, vodovodov, kanalizacijo, za cestno omrežje in za javno razsvetljavo. Pri reševanju komunalne problematike bo razen sredstev potrebna tudi dokajšnja mera samoiniciativnosti. K naporom za izboljšanje komunalne dejavnosti naj bi pritegnili slehernega občana, še posebno vlogo pa naj bi odigrale prav stanovanjske skupnosti in krajevni odbori kot organi, ki imajo za delovno področje pravi komunalno problematiko. Komu-1 nalna podjetja pa naj bi ob eko- nomskih cenah poslovala na gospodarski osnovi. S takim poslovanjem bo mogoče, kjer je to ute- meljeno, prenašati stroške na koristni ke posameznih komunalnih uslug. Tak odnos bo krepil sodelovanje med potrošniki in komunalnimi podjetji ter prispeval k hitrejši in boljši izgradnji komunalnih naprav v skladu z željami in potrebami prebivalstva. Glavno skrb za razvoj komunalnih dejavnosti bodo nedvomno morale prevzeti komune. Te naj bi izdelale podrobne načrte o razvoju komunalnih dejavnosti na svojem področju. Načrte naj komune izdelajo v sodelovanju s komunalnimi podjetji in ostalimi izvajalci del ter v tesnih stikih s potrošniki - prebivalci. - P. Pred 20-letnico borbe nad Crngrobom V soboto, 24. t. m., jc širši aktiv vseh političnih in družbenih organizacij Iz Zabnice in Bitnja raz "pravljal o pripravah na letošnjo zgodovinsko 20-Ietnico dogodkov nad Crngrobom 27. marca 1.1941. Takrat je namreč v neenakem, hudem boju proti nadmočnemu sovražniku tam padlo 15 borcev med katerimi tudi glavni organizator revolucije in politični vodja na Gorenjskem — Stane 2agar. Na sestanku aktiva t» izvolili poseben pripravljalni odbor. Med drugim predvidevajo, da bi ob letošnji 20-Ietr.ici — 27. marca vse okoliške šole organizirale skupni športni dan ter tako omogočile na mestu bojišča, nad Crngrobom, večje zbrovanje mladine. Tako želijo prenašati tradicije NOV in izbojevane revolucije na današnji mlajši rod. IZPITI ZA ČLANE ZVEZE BORCEV Jesenice — V železarni je v soboto opravljala izpite za kvalificiranega delavca zadnja skupina članov kolektiva — bivših borcev NOB. Delavci iz topilnic so pokazali zadovolijvo znanje in ei pridobili kvalifikacijo, tako da je do sedaj v jeseniški Železarni izpit za kvalifikacijo opravilo 338 članov kolektiva, ki so člani ZB. U. Skrbne priprave V teh dneh se bodo na območju kranjske občine zvrstili zbori volivcev, ki jih sklicujejo sveti stanovanjskih skupnosti in krajevni odbori. O svojem delu bodo ob tej priložnosti poročali tudi porav- OB POLAGANJU RAČUNOV OBČINSKI ORGANIZACIJI ZB Današnje družbeno gibanje - novo ,bojišče' za člane ZB NOV Kranj, 25. februarja — Po zelo razgibanih in uspelih občnih zborih osnovnih organizacij Zveze borcev NOV Je bila danes v Kranju občinska skupščina ZB NOV. Skupščine se je udeležilo več kot 100 delegatov in gostov, med katerimi je bil tudi narodni heroj ln podpredsednik Glavnega odbora ZB NOV Slovenije Janko Rudolf. Kot je dejal predsednik ObO ZB Vinko Kepic v svojem poročilu, je bila ta organizacija prav lani nadvse delavna. To pa zlesti zaradi zgodovinske 20-!etnice revolucije. Tako so med drugim razvili 16 praporov osnovnih organizacij odkrili 30 soomir.p?kih plošč in obeležij, vključili v šole mnoge člane, da se tako usposabljajo za delo, reševali so več kot 100t) proženj za priznavanje službenih let v času NOV in podobno. Največja in zgodovinsko pomembna pa je bila akci;a za postavitev osrednjega snomen.ka revolucije v Kran-u. Zlasti še zato, ker je prav ta akri'a za'e'a fi'ehemega občana od delavca in gospodinje do šolarjev, tako da so a prostovoljnimi prispevki zbrali okrog 3fl milijonov dinarjev in krili skoraj polo-vfcif vseh stroškov. V razpravi in v zaključku skup-šine pa 60 dali največji poudarek današnjim dolžnostim članov gibanje mora biti novo "-bojišče« za nekdanje borce s puško. Uveljavljanje delavskega in družbenega upravljanja, novi gospodanski momenti ter mednarodna/ delitev del«, nov s!stem nagrajevanja, odnosi med proizvajalnimi in teritorialnimi skupnostmi in podobno, vse to tudi danes terja od Članov ZB, da se s svojim aktivnim sodelovanjem v raznih organizacijah zavzemajo za uresničevanje tistih ciljev, za katere so se nekoč bojevali. Toda ob tem so ugotavljali, da velik del članstva ni vključen v to družbeno gibanje. Izmed okrog 4000 članov v občini jih je samo približno 400 — se pravi desetina — ki aktivno sodelujejo v današnjem družbenem in političnem dogajanju. Vzrokov za to je več: bolezni, družinske razmere, ideološka in strokovna raven itd. Toda sprejeli so načelo, da je treba preko organizacij SZDL itd nalni sveti, hkrati pa bodo občani izvolili tudi sodnike porotnike Ob tem pa se vsiljuje misel, kako sta se družbena organa, ki sklicujeta tokratne zbore volivcev, pripravila na to srečanje z občani in naposled — kakšen bo uspeh zborov. Nedvomno bodo na vseh zborih obravnavali tista vpra. sanja s področja stanovanjske skupnost ali krajevnega odbora, ki volivce neposredno zadevajo. Preuranjeno pa bi bilo dajati kakršne koli napovedi o končnem uspehu zborov. Velja pa ugotoviti, da so se povsod na tokratne zbore zelo skrbno pripravili. To pa navdaja z optimizmom. Mnoge krajevne organizacije SZDL so za to priložnost razdelile med volivce svoja glasila, ki obravnavajo glavno gradivo zborov. To obveščanje je— kot kaže — vzbudilo med občani precej zanimanja. V^uvodu smo že omenili, da boda na teh zborih volili svete stanovanjskih skupnosti, ki se bodo tudi v prihodnje ukvarjali z vprašanji varstva otrok, z ustanavljanjem raznih servisov za opravljanje raznih uslug, ki so potrebne gospodinjstvom zlasti tam, kjer je tudi gospodinja oziroma žena zapodi en a. Ob tej priložnosti bodo krajevne organizacije SZDL predlagale tudi nove sodnike porotnike. To naj bi bili državljani, ki uživajo v svojem kraju vsestranski ugled. In še: najpomembnejše je to, da znajo sodniki porotniki pravilno oceniti primere, ki jih obravnavajo sodišča in da imajo bogate življenjske izkušnje. - Sedanji način volitev sodnikov porotnikov ni zagotavljal najboljše izbire državljanov, zato naj bi poslej porotnike volili tako kot vse ostale pomembnejše družbene organe -nodoaredho nli na zborih volivcev. komu bodo zaupali to odgovorno nalogo, zlasti še, ker dobivajo poravnalni sveti v današnjih pogojih vedno večji pomen in vlogo. Zftori volivcev bodo obravnavali tudi posamezna vprašanja, ki zadevajo delo posameznih organov ObLO. Zato ne bi bilo napak, če bi v smislu priporočila ObO SZDL povabili na zbore tiste člane raznih organov občine, ki bi volivcem lahko postregli z raznimi pojasnili. Prav gotovo bo zbor pridobil na kvaliteti, če bo čimveč vprašanj našlo pravilen odgovor. Prvi zbori volivcev so bili včeraj, 25. februarja, naslednji pa bodo v prihodnjih dneh. Za 27. februar so napovedani zbori v Cerkljah, Šenčurju, na Zlatem polju v Kranju, 28. februarja pa bodo zbori še pri Stanovanjski Skupnosti Vodovodni stolp v Kranju in v Preddvoru. OBRAZI IN POJAV i slišala ie kletvice avstroogrskih vo- no potrebno prekopati cesto, le ho-Jakov. Za inženirjem so prišli še čejo napeljati vodo tudi prebival drugi, nekateri v kravatah, drugi cem onkraj nje. Asfaltna oziromt brez njih in tretji v delovnih oble kah. Zadnji so pripeljali s seboj tudi potrebne stroje in po nekaj tednih oglušujočega brnenja so prenehali z delom. Živo srebro v termometru je namreč spet »padlo« in Zapleten vrstni red protiprašna prevleka, kakor so jc nekateri imenovali, je tako kmalu spet za ječala pod udarci krampov in lopat. Toda to delo so opravili v dveh dneh, za njimi je ostala čez ceno le široka črta, ki je za vsakim avtomobilom dvignila oblak prahu. Cesta je tako v kratkem času prebolela kar dve bolezni. Da bi bila mera zvrhana, jo je doletela še tretja. Spet so na njej zazijali Prišel je mlad inženir (ali pa je potrebna finančna sredstva so zabil morda le tehnik in je bil inze- mrznila. Ker ceste niso v ^celoti nir h t* Prav tako mlada dekleta) asfaltirali, so pristojni možje po -.--<;-■. -r--. — '~ "Z* iT?*!!!" "ir it ra prav < , jaloz nekakšnim aparatom na vrhu. bodo teh nekaj kilometrov izročili kable in odtočne cevi mestne ka-Med liudmi je završalo. Občani so prometu brez večjih slovesnosti. nahzacije. Jud: z, temi delt so na menili da )e spomladanski veter Zemlja se je šele nekajkrat za- cesti ostale široke neasfaltirane otajal tudi čez poletje zamrznjeni vrtela »krog svoje osi, ko se je na' črte. Vsak, ki Hh ji gledal, pa je občinski proračun in da bodo kon- omenjeni cesti spet pojavil inženir, menil, da so bila vsa ta dela počno le pričeli asfaltirati cesto, ki Razgrnil ie neke mcrtt in s trpkim trebna, le slediti hi u morala v ■ - ,_____i. ,-----J: tr. ..: . ' •• -'• 'drugačnem vrstnem redu. ......."mamin: TE DNI PO SVETU # PREDSEDNIK TITO V DOMOVINI V soboto se je predsednik Tito s svojim spremstvom vrnil z obiska v ZAR in Sudanu. Ladja »Galeb« je pristala v pristanišču Pleče. V nedeljo je predsednik Tito obiskal Sarajevo. Okoli pomola v pristanišču Ploče, kjer je pristala ladja »Galeb«, se je zbralo veliko število prebivalcev iz Pleč. Večje število v Plaćah zasidranih ladij je pozdravila prihod »Galeba« z zvoki siren. «) ZASKRBLJENOST V HAVANI V krogih kubinske vlade so z zaskrbljenostjo sprejeli do s?daj uradna poro^Ha iz ^Vasrr'ng'ona. da se tam ukvarjajo z načrti za ustanovitev vojaškega pakta držav karibskega območja in Srednji« Amerik«. V Havani trdijo, da so to zadevo nedavno obravnavali vo:T"-ki šefi ZD.i in nekaterih dr''v z območja Panamskega prekopa. LEP NAPREDEK V UMETNEM DRSANJU Jesenice - Hokejski drsalni klub Jesenice, ki je doslej posvečal pozornost le hokeju na ledu, zelo malo pa umetnemu drsanju, se je v letošnji sezoni odločil poživiti umetno drsanje. Najel je trenerja, ki Je pričel z rednimi trenincri že novembra, povečal število drsalcev od* 15 na 50 in dosegel lepe uspehe. To je dokazala tudi drsalna revija v soboto zvečer na Jesenicah ter večer prej v Kranjski gori, kjer je 32 nastopajočih izvajalo 14 skupinskih in solo točk. Revijo v Kranjski gori in na Jesenicah, ki so jo ponovili tudi v nedeljo popoldne in na kateri so kot gostje sodelovali: seniorska državna prvakinja Katjuša Derenda ter državni mladinski par Mitji Sketa in Anica Dolenc, je povsem uspela in dala trenerju Goršetu polno priznanja," Letošnja revija umetnega drsanja pomeni za Jeseničane dober začetek, udeležba jeseniških drsalcev na državnem prvenstvu pa vsekakor obeta q PREOSNOVANJE KUBANSKE VLADE? Politični opazovalci v Havani so prepričani v možnost, da boda vstopili v vlado premiera Castra tudi nekateri ugledni voditelji KP Kube. S« pred letom dni so vaditelji K P Kube zavračali razna ugibanja o tem, toda v zadnjem času še posebej po Castrevi izjavi decembra lani, ko je ta dejal, da je kubanska revolucija socialističnega značaja in da jo vodijo načela marks'zma leninizma, bo fo sodelovanje prišla do močnejšega izraza. 9 PRVA g.F.TA NOVE ITALIJANSKE VLADE Nova italijanska vlada je imela sejo pod predsedstvom premiera Fanfanija. Na prvi eeji so obravnavali vladin politični in gospodarski program. % FRANCOSKE GRANATE NA TTJNIZIJSKO OZEMLJE Francosko topništvo je bombardiralo tunizijsko ozemlje v bližini vasi S-»k:jet. Isinčtsno je neka francoska pehotna enota prestopila alžirsko iunizijsko mejo in odprla ogenj na nre^'ralce te vasi in na vojaško taborišče. T:'j; tu-niški vojaki so bili ubiti, dva pa ranjena. ■imunimi ini: ^)i»iti4t^itttimumiitHmi:MniHij:L:UM:iiiu;iiiinnfnit?iHititiniinniiiiM:iin>ii>iiiintnft(;Tiiitn Vendar so omenjene napisne table ki so tokrat postale predmet dobronamerne kritike, še iz ea« pred letom 1955. Zato je ttoi povsem razumljivo, da so zanje še vedno občinski ljudski odbor, v tistih krajih, kjer je danes le še- krajevni urad. Pa pustimo ugotavljanje, da so napisne table že zastarele, ker je to dejstvo in dejstva ne moremo zanikata, kvečjemu ga lahko razlagamo. Pač pa lahko nekaj predlagamo! Po številnih sprememba!: se je končno tudi na Gorenjsken za daljši čas ustalila upravno-te ritorialna razdelitev. Zato bi bilo smotrno razmisliti o tem, da bi v občinske proračune vnesli ti*i postavko za nabavo novih napisi-tabel, ki bi tujcem povedale, di imamo odslej na Gorenjskem It pet komun in en okraj. — Jo, V ČUFARJEVEM GLEDALIŠČU ČETRTA PREMIERA Jesenice — Gledališče Torf< Cufarja, ki je vse lansko polr 1 z ozirom na sodelovanje na tr* narodnem festivalu a»atersk gledališč v Monaku, uspešno č* lovalo, v letošnji sezoni ne dese;' običajnega števila predstav. V soboto zvečer so uprizorili ( premiero — ameriško komedijo L Stevensna »Zakonski vrtiljak Zabavna in tudi poučna korned:; o problemih zakona je navdaj ■ gledalce ter bo tudi v prihocr i brez dvoma privabljala Štev;:" obiskovalce gledališča. Re£ieeT inscenator Milko Koren je> usp« tako z režijo, zasedbo in sceno Tokratni premieri bodo sledile teku sezone še štiri, med katerin Dr Vladimir Sti O problemih zobozdravstva Ce bi vprašali tovariša PREBIVALCA komune Kranj, kaj misli o zobozdravstvu, bi v 90 odstotkih dobili odgovor, da malo dobrega in mnogo slabegt. Najčešče bo državljan robantil čez čakalno dobo, mnogokrat tudi čez odnos zobozdravstvenega osebja do pacientov. Tako bo večina le tožila o svojih težavah, nekateri bodo grozili, spet drugi pisali pritožbe. Posebno pametni bodo iskali zveze in s tem privilegije. Skratka - tako na najrazličnejše načine izraženo nerazpolože-nje obstaja. Se več - tako neraz-položenje je mnogokrat celo upravičeno in ima svoj vzrok .Tega se zobozdravstveni delavci še predobro zavedamo, in sicer mnogo bolj, kakor se to laiku zdi. Zobozdravstveni delavci se v svojem delu srečujemo z velik mi objektivnimi težavami, z njimi se borimo prav v interesu državljanov — pacientov, iz teh težav pa izhajajo tudi vse zgoraj navedene reakcije. Zato menimo, da je prav da tudi širšo javnost seznanimo s težavami, ki jih imamo. Lansko leto je bilo leto velikih gprefliemb v organizaciji zdravstvene zaščite in s tem seveda tudi zobozdravstvena zaščite. Na kratko: tudi v zdravstvu poznamo organe delavskega samoupravljanja, zobozdravstvo pa je sedaj združeno v ekonomsko enoto v okviru Zdravstvenega doma. Ta ekonomska enota -ma svoj organ delavskega samoupravljanja, t. j. odbor ekonomske enote (približno ustreza obratnemu delavskemu svetu). Ta organ je tudi pritožbena instanca. (V primeru nezadovoljstva naj bi se vsi prizadeti v prihodnje obračali na ta odbor, ki bo take primere vsekakor najhi-tteje rešil.) Vsakdo pa bi se zelo motil, če bi mislil, da je s to novostjo že vse v redu. S to spremembo je namreč samo uzakonjen organ, ki nima prav nič zavidanja vredne naloge: organizirati zobozdravstveno zaAčito prebivalstva in to tako, da bodo želje in potrebe čimbolj zadovoljene. To ni majhno delo. Zato bom prikazal organizacijo zobozdravstvene zaščite takšno, kakršna trenutno je. V Kranju deluje zobna ambulanta Kranj, ki sprejme mesečno 300 novih pacientov (od tega 100 pogodbenih - to so pacienbi člani delovnih, kolektivov, ki so prispevala k ureditvi zobne ambulant*). Vpisanih je nekako 4000 pacientov. Razen taga obstojajo še: Zobna ambulanta Cerklje, ki dela 36 ur tedensko, Zobna ambulanta Preddvor, ki dela trenutno 24 ur tedensko in zobna ordinacija na Jezerskem, ki je trenutno zaradi personalnih težav zaprta. Je pa sklenjeno, da bo v čimkrajšem času spet pričela z delom. (Vsaj v omejenem obsegu.) Zobna ambulanta Kranj dela od 6.30 do 19.30 razen sobote. V 60-boto popoldne je uvedena dežurna služba za paciente z bolečinami. Kakšne se pomanjkljivosti? Očitno je, da je zobna gniloba glavna bolezen, proti kateri se borimo. Iz leta v leto opažamo porast zobne gnilobe, in to ne samo količinski (število obolelih zob raste), temveč - kar je huje -kakovostni. Zobna gniloba postaja vso bolj zloeestna in zate je intervencija zobozdravnik« vodno bolj nujno. Odpornost zob za gnilobe pada.. Potrebe po zobozdravstvenih storitvah in uslugah hitro rastejo, in to mnogo hitreje, kot se veča število strokovnega terapevtskega kadra. Izračunali srno, da obstoječe kapacitete in kadri ne zadoščajo niti za popravila zob, ki obolevajo sproti. V prizadevanju, da to stanje čimbolj omilimo, štipendiramo nov kader, in sicer terapevtski in zobotehnični. V letošnjem letu bodo pričeli z delom 3 novi stomatologi in 2 zobotehnika. Razen tega štipendiramo še 2 dentista in 2 zobotehnika. Verjetno bi dobili še mnogo več kadra, če bi mu lahko nudili stanovanja. Vsekakor je res, da so se delovni pogoji s preselitvijo v nov« prostore zelo izboljšali, je pa prav tako res, da je kapaciteta ambulant« odvisna največ od strokovnega kadra, ki v njej dela. Čakalna doba je negativen pojav, ki pa je trenutne neizbežen. Co bi dejali, da nam dela sive lase, bi povedali premalo. Čakalna doba je stalno na rešetu ne le na vseh sestankih in sejah, ampak j« tudi vsakdanja toma razgovorov med zobozdravstvenimi delavci. Tu je treba nekaj storiti. Dejstvo je namreč, da jo vpisanih pacientov vedno več. Sedaj (kot zgoraj rečeno) blizu 4G80; to število raate hitreje kot število »prejetih pacientov. 9« več: noročilna doba (časovni presledek med posameznimi ordinacijami, če s« pacient rglasi večkrat) je vedno daljša, zato so pacienti v zdravljenju vedno, dlje in dlje. Prav sedaj razmišljamo o uvedbi trijažne službe, ki bi izvršila nove sanacije ust (i rdi ran je zob in oskrba pacientov, ki imajo bole- čine), da bi s tem vsaj nekol'ko zajezili porr.st zobne gnMobe. Dobro je vedeti, da so škrbine v ustih idealno okolje za hiter in uspešen razvoj zobn* gnilobe na še ne pokvarjenih zobeh. O ODNOSU ZDRAVNIK -BOLNIK To je občutljivo vprašanje. Mnogokrat preutrujeni zdravnik neprimerno nahruli pacienta in obratno. Smo pač {Judje in se taki nesporazumi pojavljajo in ce bodo še pojavljali. Vendar s tem ni rečeno, da lahko postavimo vprašanje a d aeta. Se zdaleč ne! Mi na to strogo reagiramo, tnko strogo, da je od odnosa do parien-ta odvirtn« višina osebnega dohodka zobozdravstvenega delavca. Mnogo je brlo že pisanega o nepravilnem odnosu zdravnika do bolnika. Sedaj pa bi čisto načelno obdelal nekaj napak, ki jih »zagrabe« pacienti. Ni mal» pacientov, ki pridejo v ordinarije z več ali manj iade-lanim načrtom zdravljenj«. V nekaterih primerih, ki meje že na skrajnost, jma človek vtis, da je pacientu žal, da si zob ne more popraviti sam. Take doleti različna usoda. Lahko (in z vso pravico!) jih zobozdravnik zavrne, sicer pa je naročilna doba nekako premo sornrmorna z [zdelanostjb njihovoga »načrta zdravljenja« in s trmo, s katero hoč?jo uveljav-viti 6vojo voljo. 1 Za zdravljen!e ust in zobovja ;' zdravnk moralno, materialno ' kazensko odgovonen in zato a$f pristojen, da odredi in opra zdravljenje po načelih moJernfj zobozdravstva. V primeru, To ni bilo ravno malo. O začetku spopada pa je Ive Subic pravil: »2e prve krogle so razcefrale stene. Kaj se dogaja? Nastafa je zmeda, ki pa je bila kmalu premagana. Trske so se usipale na nas, kot bi jih nekdo tesal. ^ Naglo se stegnem na steno, kjer je visela puška, pas z nabojniki in kapo. V tistem presenečenju in zmedi sem nekaj tega celo izgubil. Medtem komandir Pečnik že zamahne in vrže ven t bombo. Streljanje pa ne preneha. To pomeni, da Nemci J J niso v neposredni bližini. Tedaj Pečnik odločno zavpije: »Vsi takoj ven.« Toda med vrati so že obležali prvi mrtvi in ranjeni. Začetek je bil pravo presenečenje, čeravno je stražar 4 Jožca - Jože Šolar, ki je prav tedaj dobival izmeno, s to- \ f varišem na drugi strani majhnega in zamrznjenega š t potočka slišal nekakšen šum, ki je prihajal vedno bliže. 4 J Oba sta napenjala ušesa, da bi prestregla kaj bolj dolo- I ^ čenega. Slišati je bilo, kot da nekdo za seboj po snegu ^ / nekaj vleče. Bilo je očitno, da po nasprotnem bregu 0 4 nekdo hodi, kajti drugače tistega šuma ne bi bilo. Breg 4 I je bil tam gol, brez drevja. Zdaj je bilo že razločno sli- f ^ sati škripanje korakov. Jožca je stekel h koči, da bi to 0 sporočil Pečniku ali Bičku, še preden pa je pritekel do f stopnic pred verando, je že poč'lo. Potem so se vsuli J rafali prav na vrata, kjer je bil edini izhod. 0 Takoj potem se je sesedel v koči Tožca, ranjen v nogo. 0 Mitraljezci so takoj udarili nazaj. Tisti, ki ?o bili FORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT »ŠPORT Republiško prvenstvo v alpskih disciplinah Zmagoslavje Jeseničanov Novi slovenski prvaki: Lakota, Rutarjeva in Fanedlova Kranjska gora, 25. februarja — Na smučiščih Vitranca je bilo včeraj in danes letošnje slovensko prvenstvo za člane in članice v smuku, slalomu in alpski kombinaciji. Vreme je bilo kot nalašč za ta pomembno domačo prireditev na snegu, ki je bila hkrati rudi generalka za državno prvenstvo, ki bo prav tako na terenih v Kranjski gori čez pet dni. Sonce je kar pripekalo, ko so se naši smučarji spuščali izpod Vitranca in se borili z dragocenim časom in hudimi ovirami od starta do cilja. Tudi snežne razmere so bile idealne, proga pa je bila za mnoge pretežka, in ne samo za manj znane tekmovalce, pač pa tudi za izkušene naše mojstre v alpskem smučanju. Letošnja udeležba je bila kar številna, saj je nastopalo preko 70 tekmovalcev in tekmovalk. Po kvalitetni strani pa je bila prireditev nekoliko okrnjena, saj je manjkalo nekaj naših najboljših smučarjev. Med drugim smo pogrešali poškodovane: Sumila In Petra Križaja ter Majdo Ankele. Na startu pa so bili zastopniki iz 17 društev in klubov. Zbrani so bili tako domala vsi smučarji iz vseh slovenskih smučarskih središč. V soboto je bil na sporedu smuk. Proga za člane je bila dolga 2300 m in je imela ekoli 300 m višinske razlike, za članice pa je merila 1900 met rov, Tekmovalna steza je bila zelo težka, saj nam to najbolje dokazujejo tudi podatki, da je od 52 tekmovalcev pripeljalo skozi eilj le 25 članov ter od šestih članic le dve(!). Pri tem spet ne moremo biti zadovoljni z udeležbo v ženski konkurenci, saj je za republiško prvenstvo res zelo malo. Med člani je smuk pomenil pravo zmagoslavje Jeseničanov, 6aj so pobrali vse tri »kolajne«. Prvi je bil reprezentanc Peter Lakota pred klubskima kolegoma J. Čopom in Stankom Klinar jem. Več znanih smučarjev, med njimi tudi Prle Detiček, je odstopilo zaradi težjih padcev na najhujšem delu — na »esu«. Tomaž Jamnik je zasedel peto mesto, dobro pa sta se plasirala Mariborčana Dogša in Vo?rinc. Zelo klavrno je bilo v ženski konkurenci, kjer sta edino Kranj-čanka Rutarjeva in Marinkova pripeljali skozi cilj. Ko sme se razeovarjali s tekmovalci, so si bili edini, da je bila proga za smuk res nekoliko pretežka in bi morda kazalo tekmovalce v bodoče deliti v dve skupini po kvaliteti, saj mnogi še zdaleč niso bili zreli za to progo. Rezultati: smuk — 1. Lakota 1 : 46,2; 2. J. Cop 1:47,9; 3. St. Klinar (vsi Jesenice) 1:51,1; 4. Degša (Branik) 1 : 53,9; 5. Jamnik (Triglav) 1:55,8; 6. J. Klinar (Jes.) 9. A. Fanedel (Fužinar) 2 : 05,9; 10. Rom (Celje) 2:11,2; članice: 1. Rutar (Triglav) 1 :56,2; 2. Marinko (Enotnost) 2 :57,8. TUDI SLALOM ZA LAKOTO Kranjska gora, 25. februarja — Danes je bil na sporedu slalom na 750 m dolgi progi, ki je imela 165 m višinske razlike in 57 vra-tic. Vreme tekmovalcem danes ni bilo naklonjeno tako kot včeraj in je med tekmovanjem snežilo, pihal pa je tudi mrzel veter. Progo, ki je bila zelo zahtevna, je transiral naš bivši reprezentant Janko Stefe. Na poledeneli tekmovalni stezi je nastopilo 58 moških in 8 šensk. Tudi danes je bil najboljši Peter Lakota z Jesenic, med presenečenje pa moramo omeniti drugo mesto Ludvika Dornika, eaj se je prerinil z zelo dobro vožnjo na to odlično mesto in pustil za sabo več znanih mlajših tekmovalcev, ki pa so letos imeli mnogo več treninga kot Tržičan Dornik, Favorit v slalomu, Kranjčan Tom*£ Jamnik, je v prvem teku padel in si tako zapravil boljše mesto tSer je tako zasedel šele šesto mesto. Od znanih tekmovalcev sta imela pri vožnji smolo tudi Cop jxi Stanko Klinar. Med članicami je nastopilo Sest tekmovalk in je bila danes najboljša Krista Fanedl pred Kranj-čanko Majo Rutar. Rezultati - člani: 1. Lakota (Jesenice). 118,0; 2. Dornik (Tržič) 121,3; 3. M. Klinar (Jes.) 126,2; 4 D. Fanedel (Fužinar) 127,9; 5. FV>. stoslemčnik (Mežica) 128,8; a; Jamnik (Triglav) 130,8; 7. Detiček (KG) 131,0; 8. J. Klinar 133,0; t, Vogrinc (Branik)'133,1; 10. St. Klinar (Jes.) 133,6 itd; članice: 1. K_Fanedel (Enotnoat) 109,8; 2. Rutar (Triglav) 117,6; 3. Klofotar (Kranjska gora) 120,4 itd# \ Jože Javornik GORENJSKI NOGOMETAŠI SO ZBOROVALI Brez zaželenih rezultat Pred dnevi je imela svojo letno konferenco Gorenjska nogometna podzveza. Ta zbor pa ni prinesel pričakovanih rezultatov, ker delegati niso prinesli kakšnih posebnih predlogov za nadaljnje delo Zi- 8. Pustoslemšek (Mežica) 2:01,5, vahna razprava se je razvila le 4 4 j zgoraj, so se ob presenečenju spustili v spodnje prostore, { J da bi skočili ven, kot je bilo povelje. Toda na vratih \ 0 so jih ustavila trupla ubitih tovarišev, ranjence pa so 0 4 hitro potegnili nazai. Se dobro, da je bila kuhinja pod- 4 J kietena z betonskim podstavkom, kamor so spravili ( 1 ranjence. Vse je šlo sila naglo. Nemci so presenečenje, ^ l ki je sledilo kljub stražam, hoteli čimbolj izkoristiti, zato 0 0 so si.reljali, da je planina kar odmevala v bobnečem ozračju. Priilo je novo povelje: »Ležite in streljajte iz koče!« Čeravno so žgali kar na slepo — videli niso še nobe- } nega napadalca — so Nemce toliko zaustavili, da niso . 4 mogli do koče. i J Toda vse je obšlo spoznanje: obkoljeni smo! V kle- 0 0 ščah! Treba se bo prebijati. 4 4 Kdor je poskušal priti ven, jo je gotovo staknil. Ne- f j kaj se jih je le prebilo. Zato ostali trenutno niso več J J poskušali tega, temveč so se uredili in pomirili toliko, da 0 !$o začeli streljati. Proboj naprej pa ni uspel, zato so se | s komandirjem Pečnikom vred spet splazili nazaj v kočo. { Zimska republiška rokometna liga Zvezni ligaš klonil pred Mladostjo Ljubljana, 25. februarja — Danes se je nadaljevalo tekmovanje v okviru zimske republiške lige na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kranjska Mladost je nastopila proti dvema nasprotnikoma, rajprej proti zasavskemu prvaku Radečam in jih premagali z visokim rezultatom ter nato odpravili še zveznega ligaša Slovana iz Ljubljane, Do sedaj so Kranjčani na tem prvenstvu odigrali pet tekem, od katerih so jih štiri odločili v svojo korst. Tako imajo lepe izglede za mesto pri vrhu. Jutri, v ponedeljek, se prvenstvo nadaljuje. Mladost eb 15. uri na- stopi proti Partizanu iz Šentvida in ob 17. uri proti Olimpiji. MLADOST : RADEČE 25 : 15 (10 :•) Zmaga Mladosti ni bila težka, Čeprav v prvem delu niso igrali najbolje. Sele v drugem defu so zaigrali dopadljiveje in s hitro igro z visokim rezultatom odpravili sicer dobro ekipo iz Radeč. Mladost je nastopila v naslednji postavi: Zavrl 1, Petrič 4, Kram-pclj 6, St. Bregar 2, J. Bregar, Ankele 1, Paljka 4, Sotelšek 5, Bevk 2, in Sumi. Po osmem kolu vodi Bukovac Kranj - V hotelu Evropa . bilo končano VIII. k jIo šahovskega prvenstva Kranja za posameznike, v ponedeljek pa bodo nadaljevali igre IX, kola. VI kolo - Drev — Bukovac 0 1, DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! ŠPORTNA DNEVA JESENIŠKIH SREDNJEŠOLCEV Pretekli četrtek je Železarski industrijski center pripravil športni dan za dijake Metalurške industrijske šole in Tehnične metalurške šole. Smučarji so odšli na tekmovanja v Kranjsko goro, medtem ko so sankači merili svoje moči na okoli 1000 metrov dolgi sankaški progi pri Savskih jamah nad Jesenicami. . Premalo kegljišč KEGLJIŠČE V POLJU IN BOHINJU SE VEDNO NEIZKORIŠČENO — PODRECANI, TRzIČANI IN RADOVLJIČANI V ZADREGI — NEUPRAVIČENO FAVORIZIRANJE Pred dnevi je imel strok, odbor za kegljanje pri OZT Kranj (Okrajna kegljaška zveza Kranj) letni plenum, na katerem je pregledal uspehe pretekle delovne dobe in razpravljal o problemih, ki zavirajo se uspešnejši razvoj kegljaškega športa na Gorenjskem. Na dnevnem redu je bil spet Bohinj oziroma Polje v Bohinju, kjer je dvestezno kegljišče, ni pa kegljaškega kluba, čeprav je bil že ustanovljen, vendar je bil zaradi nezdravih razmer razpuščen. Zaradi tega je bila imenovana komisija, ki bo še enkrat pregledala vso zadevo. Skoda bi bilo, da kljub danim pogojem v Bohinju ne bi bilo organiziranega kegljanja. Obratno - kot Je v Bohinju -je s'.anje v Podreči, Tržiču in Ra-dovl;ici. V vseh krajih se močni keglja^.ki klubi (tako po množičnosti kot tudi kvaliteti), vendar pa brez kegljišč ali pa s slabimi. Medtem ko so v Podreči v glavnem že dogradili s prostovoljnim delom in prostovoljnimi sredstvi trostezno kegljišče, jim manjka še okoli 500 tisoč dinarjev, da bi objekt povsem dogradili. Toda teh sredstev že dlje ne dobijo niti pri enem organu, kar je skoraj nerazumljivo, saj gre za edini Šport- ni objekt, ki je ob Savi od Kranja de Medvod. TržiČani imajo enostezno kegljišče, ki pa je vse prej kot primerno za tekmovanja. Spričo načrtov, ki jih ima Gostinsko podjetje -Zelenica«, pa so tržiški kegljači v nevarnosti, da bode še ob te slabo steze. Nekeliko lepša peropektive imajo v Radovljici, kjer kaže po združitvi vseh dosedanjih klubov v enotno društva mnogo bolje. Moida bodo Radovljičani že v najkrajšem času za začetek dobili vsaj dvostezno kegljišče, h kateremu bodo lahko kasneje dozidali še dve stezi. Strokovni odbor j s zelo grajal tudi delo KegljaSke zveze Slovenije. Z nekaterimi primeri je utemeljil njeno slabo poslovanje, ki je za razvoj kegljanja tudi škodljivo. Predvsem pa se grajali neupravičeno favoririranje ljubljen- i ekih klubov in zapostavljanje klubov z Gorenjske, čeprav je prav Gorenjska že vrsto let glede kva- j litete ln množičnosti prva v Slo- j veniji. Upravičenost te trditve je pokazalo tudi pravkar zaključeno republiško ekipno prvenstvo, ko so Kranjčani prepričljivo osvojili naslov republiškega prvaka, KK Jesenice je bil tretji, v ligi pa sta ostala tudi KK Gradiš z Jesenic in Kranjska gora, s čimer so dane možnosti, da se v republiško ligo uvrsti še peti predstavnik z Gorenjske. - B. F. Engelman - Podgornik 0 :1, Lon-ger — Udir prekinjeno (beli ima prednost), Pogačnik — Braniselj odloženo, Bertoncelj — Gavrič 1 :0, Kajič - Skrab prekinjeno (beli ima materialno prednost). VII. kolo - Podgornik - Bertoncelj preloženo, Gavrič — Longer 0 :1, Braniselj — Engelman 1 : 0, Udir - Kajič 0 :1, Skrab - Drev preloženo, Bukovac — Pogačnik 1 : 0. Zaostali partiji: Skrab — Longer 0 :1, Gavrič - Podgornik 0 :1. Rezultati VIII. kola - Pogačnik - Skrab 0:1, Engelman - Bertoncelj 0 :1, Longer - Podgornik remi, Kajič — Gavrič odložena, Drev - Udir 1 : 0 in Braniselj -Bukovac 0 :1. Vrstni red po tem kolu: Bukovac 5,5 (2), Braniselj 5,5 (1), Drev 5 (1), Bertoncelj, Podgornik, Skrab 4,5 (1), Pogačnik 4, Longer, Udir 2,5 (2), Kajič 2 (2) ter Gavrič in Engelman brez točke. Na brezkategorniškem turnirju, ki je v prostorih SD Kranj, vodi po petem kolu med 14 udeleženci Marjan Strniša s 5 točkami pred Cenclom 4 in Božičem s 3,5 točke. F. S. MLADOST:SLOVAN 18 :16 (8 : 11) V prvem polčasu je Slovan skozi ves čas vodil in je uspelo Kranjčanom le nekajkrat izenačiti. V drugem delu so se popravili in predvsem z dobro igro v obrambi popolnoma zasluženo osvojili obe točki. V zadnjih minutah je bila igra zelo razburljiva, ker je Slovan na vsak način hotel izenačiti, vendar mu ni uspelo, ker je Mladost ubrala pravočasno pravilno taktiko. Zmaga Kranjčanov je še toliko bolj pomembna, ker so premagali zveznega ligaša, ki je nastopil v svoji najmočnejši postavi. Mladost: Zavrl, Petrič 3. Krampelj 4, St. Bregar 4, J. Bregar. Ankele 2, Poljka 3, Sotelšek 2, Bevk in Cebulj. J, Javernik glede spremembe predpisov pravil nogometne organizacij«, se v nekaterih primerih precej toga in ne odgovarjajo termi, tla. bi še bolj poživeli delo v nogometni organizaciji, in niso v sada-du s pravili z Okrajno zvezo za telesno kulturo Kranj. Zato so formirali posebno petčlansko komisijo, ki bo temeljito analiagj«»»it dosedanje delo nogometa in podala predlog za spremembo pravil. O tem nam je pred dnevi sekretar Nogometne p od zveze to »alti Novak dejal: »Res, da nogometna pravila niso v nekaterih primea-ffe preveč življenjska, vendar ker smo odvisni od nadrejenih f nas mov: Nogometne zveze Sleveatije in Nogometne zveze Jugoslavije. Prav pa Je, da damo določene predloge, da se stanje glede teaja izboljša.« »V razpravi pa sme pogrevali, nam je nadalje dejal tov. Novak, »kako bi na Gorenjskem ie bolj poživili nogometno igro, zlasti z malim nogometom med mIadfcjBOi prav tako ni bilo nič govora a medpodzveznem tekmovanj«, kakor iudi ne e tem, kake bi izboljšali disciplino nogometašev nt naših igriščih. Zato lahko trtlkn, da konferenca ni prinesla zaželenega, ker so v razpravo zelo male posegli delegat] posameznih klubov.« J. j REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KEGLJANJU Dober začetek Kranj čank Kranj, 25. februarja — Včeraj se je pričelo republiško Prven. stvo ženskih ekip v kegljanju. Na kegljišču Gradisa v Ljubljani je včeraj nastopilo 6 vrst: Gradiš, LJubljana, Branik, Triglav, Fuii,^ In Slovenj Gradec, danes pa so se spoprijele še na kegljišču Trigi^^ t Kranju. S tem je zaključen prvi del prvenstva, čez 14 dni pa ^ v Celju in Mariboru drugi del. Povsod po Gorenjskem se že dlje bolj al! manj skrbno pripravljajo na letošnje PIONIRSKE IGRE, ki imajo letos še poseben naslov — »Leto telesne kulture mladih«. Glede tega so zlasti aktivni v Naklem pri Kranju, kjer se najmlajši pripravljajo tudi v okviru TVD »Partizan«. — Učiteljica Ivanka Rus med vežbanjem z vrsto pionirk. Sinoči je bil v Ljubljani najboljši Gradiš, ki je skoro za 100 kegljev prehitel drugoplasirani Triglav. Tretji je bil novinec Slovenj Gradec z istim številom kegljev kot Fužinar, vendar boljšim čiščenjem. Razočaral je Branik, ki se je doslej vedno boril za 2. mesto, s slabim rezultatom in zadnjim mestem. Danes je v Kranju presenetil ravenski Fužinar z odličnim rezultatom, ki mu je na tem kegljišču krepko zagotovi^ 1. mesto. Kranjčnnke so izkoristile prednost domlačega terena in dosegle drugi najboljši izid, vendar le 3 keglje pred Gradlsom. V končnem vrstnem redu je po prvi polovici v vodstvu ljubljanski Gradiš, pred Triglavom, ki ima ifto števil •» točk in Fužinar-jem, ki ima eno negativno točko več. Te 3 vrste so najresnejši favoriti za 1. mesto in bodo v naslednjih dveh nastopih odločili med sabo naslov prvaka. Rezultati - v LJubljani: Grudi« 2333 (Remec 419), Tričav 2237 (Mi-helič 367, Ribnikar 333, Petek M8, Cadež 3fl4, Rozman 405), Slovenj Gradec 2234 (Polanc 392), Fužinar 2234 (Hafner 380). Ljubiiana 2145 (Hruševar 383), Branik 2144 (Stif-tar 392). V Kranju: Fužinar 2383 (Ma^ič 406), Triglav 2257 (Mihelič 37«, Ribnikar 332, Potek 379, Stružnik 375, Cadež 3£3, Rozman 495), Gradiš 2254 (Klemenčič 415). Slovenj Gradec 2222 (Prednik in Stergar 385), LJubljana 2218 (Skraba 394), Branik 2178 (Sliftar 406). Skupni vrstni red — ekipno: Gradiš 4 (4587), Triglav 4 (-1494), Fužin-:- 5 (4597), Slovenj Gradec 7 (4456), Ljubljana 10 (4363), Branik 12 (4322); posamezno: Rozman (T) 812, Stiftrr (B) 738, Pevnik (p) 790. Mačić (F) 739, Hafner (F) 786 V itd. L. s. OBVESTILO vsem članom hortikulturncga druStv^ Sporočamo Vam, da lahKo n*. rojite pismeno ali osebno pr{ društvu - v pisarni turističnega »društva Kranj - sadike okrasnega drevja, grmičevja, vrtnic, trajnice, sadike za živo mejo in gomoljaste begonije (gomolje). Za člane nam je Komunalni serv\s odobril 10 »V popust. Kolikor bo potrebno, bomo naročili sadike tudi od drugod, vendar za te ne bo popusta. Sa