II. NALOGE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Na področju zunanjetrgovinske menjave čakajo OZD velike in težke naloge. Odplačilo zapadlih obveznosti ima prednost pred vsemi drugi-mi potrebami. Jugoslavija ne more računati na odložitev plačil in novo zadolževanje v tujini. Zato bodo v letu 1983 nujni še nekateri ome-jitveni ukrepi. Iz tega izhajajo naloge našega gospodarstva, ki mora: — povečati svoj konvertibilni izvoz, — povečati število izvoznikov in pritegniti k sodelovanju predvsem drobno gospodarstvo, — zmanjšati uvozno odvisnost na področju surovin, reprodukcijskih materialov, tujih storitev, znanja in opreme, — prilagoditi svoje plane zunanjetrgovinskih odnosov zahtevam gru-> pacije in v sklopu SISEOT na samoupraven način razreševati pro- bleme planskih obveznosti in usklajevanje potreb z možnostmi, — izdelati konkretne izvozne in uvozne plane, plane deviznih prilivov in odlivov ter sprejeti obveznosti za njihovo izvajanje, — pospeševati devizne prilive. Za vse navedene naloge so odgovorni poslovodni delavci OZD — iz-voznikov in njihovi samoupravni organi. Skupščina občine in njeni organi ter organi medobčinske gospodarske zbornice bodo v okviru svojih pristojnosti in možnosti posvetili vso pozornost razreševanju perečih aktualnih vprašanj izvoznikov, inten-zivno spremljali njihov položaj ter o svojih ugotovitvah, stališčih in predlogih za razreševanje nastalih težav obveščali organe skupščine SR Slovenije in gospodarske zbornice Slovenije. Pri tem si bodo prizadevali za večje uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja na tem področju ter s tem za krepitev vloge delavca v združenem delu pri ustvarjanju in razporejanju deviz-nega prihodka. 2. Kadri in zaposlovanje - V letu 1983 bomo prednostno reševali zaposlitev iskalcev prve zapo-slitve in pripravnikov. Zato bomo dosledno izvajali določila zakona o delovnih razmerjih, omejevali pogodbeno delo in delo preko polnega delovnega časa. Prav tako ne smemo iti do avtomatičnega nadome-ščanja zaposlenih pri prostih delih in nalogah, temveč je potrebno preveriti vse možnosti za drugačno oblikovanje teh del in nalog, zlasti v tako imenovani režiji. Vsi udeleženci družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrov-ske politike bodo morali dosledno izvajati njegova določila, novele zakona o delovnih razmerjih pa vnesti v svoje samoupravne akte. Zaposlovale bodo lahko OZD, ki: — izvajajo izvozno usmerjene programe, — so nosilci prestrukturiranja gospodarstva, — z novo zaposlenimi delavci povečujejo produktivnost, — na področju družbenih dejavnosti odpirajo nove kapacitete. Izkoristiti moramo možnosti večjega zaposlovanja v drobnem gospo-darstvu, zlasti v samoupravnem osebnem delu. Iz omejitev zaposlovanja je izvzeto zaposlovanje pripravnikov, katere bodo organizacije zaposlovale predvsem za nedoločen čas. Probleme ekonomskih viškov delavcev bomo razreševali v okviru skupnosti za zaposlovanje s programi prekvalifikacij in preusmerjanja na druga delovna področja. V organizacijah združenega dela gospodarstva mora vsaka nova za-poslitev ustrezno povečati dohodek. V letu 1983 mora rasti število zaposlenih v družbenih dejavnostih počasneje od stopnje zaposlova-nja v gospodarstvu. Za delovne skupnosti, organe družbenopolitičnih skupnosti in organi-zacij velja načelo, da v letu 1983 ne bodo povečevale zaposlitve. Stipendijsko politiko bomo vsi podpisniki družbenega dogovora uskla-jevali z dolgoročnimi kadrovskimi potrebami. 3. Energija Preskrba z energijo bo v letu 1983 ena najtežjih nalog. Dosledno bo treba varčevati z energijo kot tudi intenzivno ukrepati za prehod na tiste vrste energije, ki dolgoročno zagotavljajo bolj nemoteno oskrbo. OZD in gospodinjstva občanov, ki so priključena na plinovodno omrež- je, morajo sprejeti dodatne ukrepe, da bi, kjerje to le možno, upo- rabljale zemeljski plin. OZD industrije morajo v svoje planske dokumente obvezno vgraditi plane varčevanja z vsemi vrstami energije. Delovne organizacije elek- trogospodarstva Savske elektrarne, TOZD HE Medvode, Petrol, DO Zemeljski plin in DO Energetika morajo zagotoviti čimvečjo obrato- valno pripravljenost naprav. Poseben poziv velja tistim OZD in DS, ki delajo v eni izmeni, da pre- idejo čimprej na tak delovni čas, ki bo omogočil čim manjšo porabo vseh vrst energije. 4. Industrija V občini Ljubljana-Šiška so pred organizacijami s področja industrije najtežje naloge. Nase prevzemajo največji del bremena za rast druž-benega proizvoda in praktično večino izvoznih obveznosti. Organizacije združenega dela s področja industrije bodo v letu 1983 dosegle načrtovano 2 % rast fizičnega obsega industrijske proizvod-nje predvsem z boljšo izrabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti, z boljšim izkoriščanjem domačih surovin in z večjim prilagajanjem proizvodnih programov izvozni usmeritvi. Za doseganje predvidenih rezultatov bo potrebno dosledno varčevanje z vsemi vrstami material-nih in energetskih potroškov. Prav tako bo potrebno uvajati večizmen-sko de!o in izvesti modernizacijo ter rekonstrukcijo v tistih proizvod-njah, ki delajo pretežno za izvoz in imajo zagotovljene domače suro-vine in reprodukcijski material. Za zagotovitev boljše preskrbe z reprodukcijskimi materiali in suro-vinami bo potrebno v letu 1983 še tesnejše dohodkovno povezovanje v reprodukcijskih verigah. Na rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje bodo vplivale tudi nekatere novo aktivirane investicije, ki so bile oziroma bodo dokon-čane v letu 1982 in začetku 1983. Med temi so večje naslednje naložbe: — Litostroj, TOZD PPO — razširitev proizvodnje preoblikovalne opreme, — Litostroj, TOZD TVN — razširitev proizvodnje talnih transportnih vozil, — Litostroj, TOZD PUM — rekonstrukcija jeklolivarne, — IMP, DO IKO, TOZD ITAK — tovarna termičnih aparatov in kon-strukcij, — Avtomontaža, TOZD Tovarna vozil — proizvodno skladiščna hala MAN, — Iskra IEZE, TOZD Magneti — razširitev in modernizacija tovarne kovinskih magnetov, — Pivovarna Union, TOZD Proizvodnja piva — izgradnja vrelne in vložne kleti I. faza. V letu 1983 pa bodo predvidoma dokončane naslednje naložbe: — Iskra, Mikroelektronika — izgradnja II. faze, — Iskra, Center za elektrooptiko — laserski sistemi in naprave II. ge-neracije, — Iskra IEZE, TOZD Feriti — razširitev in modernizacija proizvodnje, — Color, TOZD Premazi — rekonstrukcija mešalnice, postavitev skla-dišča, — Color, TOZD Smole — rekonstrukcija in razširitev proizvodnje poliestrov, — AERO, TOZD Celuloza — rekonstrukcija proizvodnje celuloze. Vse organizacije s področja industrije bodo iskale možnosti za pove-zovanje z drobnim gospodarstvom in zasebnimi obrtniki, da bi čim bolj zmanjšale svojo uvozno odvisnost. Zaradi uspešnejšega vključe-vanja v mednarodno delitev dela in zagotavljanje večje družbene produktivnosti dela in socialne varnosti delavcev bomo pospeševali vse oblike proizvodnega in poslovno-tehničnega sodelovanja med organizacijami. V svoje razvojne programe bodo vnašale lastno zna-nje in dosežke znanosti prenašale v prakso. 5. Kmetijstvo Na osnovi sprejetega družbenega plana občine in drugih usmeritev v agroživilstvu za obdobje 1981—1985 bo v letu 1983 največji pouda- rek na intenzifikaciji kmetijske pridelave, povečanju tržnosti pridelkov in uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Nosilca kmetijske proizvodnje Agroemona, TOZD Poljedelstvo — go- vedoreja in KIT Kmetijska zadruga Medvode bosta pridelali 990 ton žit, 1300 ton krompirja in 35 ton zelenjave, 6,000.000 litrov mleka in 1950 ton žive teže goveje živine. Od tega bo Agroemona izvozila 100 ton, kmetijska zadruga pa 50 ton žive teže mladega pitanega goveda, da bosta zagotovili potrebna devizna sredstva. Prav tako bo zadruga izvozila 10% tržnih viškov krompirja. Tudi v letu 1983 bomo nadaljevali z izvajanjem nalog, ki izhajajo iz študrje in opredelitev o možnostih razvoja kmetijstva v Polhograj- skih Dolomitih in na Rašici. Obnovili bomo kmetijsko mehanizacijo v kmetijskem obratu Vižmarje. Nadaljevali bomo z vlaganji v zasebnem sektorju kmetijstva, v moder- nizacijo govedorejskih objektov in kmetijsko mehanizacijo, zlasti proizvodne skupnosti. Skrbeli bomo za boljšo kvaliteto mleka z oprem- Ijanjem zbiralnic mleka, tako da bi imela vsaka zbiralnica svoj hladilni bazen. Nadaljevali bomo z deli pri začetih zemljiških operacijah. Naloge kmetijske zemljiške skupnosti bodo v letu 1983 naslednje: — nadaljevanje izvajanja ukrepov razvoja kmetijstva v višinskem območiu in na razmejitvi zemljišč, ki se zaraščajo, in opredelitev njihove funkcije; — izvajali bomo melioracije na že začetih objektih in na pripravi novifo objektov, prav tako bo kmetijska zemljiška skupnost nadaljevala s komasacijami na že začetih delih in pripravi novih; — sodelovala bo pri zagotavljanju socialne varnosti ostarelih kmetov tudi z odkupovanjem njihovih zemljišč, kar je v skladu s kmetijsko zakonodajo, maksimalno skrb bomo posvetili, da bodo dobro ob-delana vsa kmetijska zemljišča, pri čemer bomo, če bo to po-trebno, uporabljali vso pozitivno kmetijsko zakonodajo. Sistematično bomo izvajali odlok o zaščitenih kmetijah. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo stimulirala razvoj kmetijstva in družbeno organizirano preskrbo s kmetijskimi živilskimi pridelki in osnovnimi živili po skupnem programu sklada za intervencije, dalje pa tudi vseh oblik združevanja na vasi, kot so proizvodne skupnosti, zavarovalne in druge skupnosti. Posebno pozornost bomo posvetili razvoju kmetijstva v hribovitem območju, kjer bomo s premijami vzpodbujali urejanje pašnikov in z višjimi regresi krili večje pridelovalne stroške. . . . 6. Promet in zveze Na področju prometa sta OZD Tovorni promet in Izredni prevozi za-dolženi za povečanje svoje izvozne dejavnosti v okviru SOZD Integral. Vse OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti so dofžne, da z orga-nizacijo racionalnega transporta omogočijo prihranke pri energiji in v kar največji možni meri preusmerjajo blagovne prometne tokove s ceste na železnico, osebni promet pa na javna prevozna sredstva. Izvršni svet občinske skupščine podpira načrte za preusmeritve prog mestnega potniškega prometa, ki ne povzročajo poslabšanja doseda-njih razmer, obenem pa skrajšujejo posamezne proge. Obenem vztraja na zagotavljanju zadostnih prevoznih kapacitet v prometnih konicah za prevoz delavcev na delo in z dela. 7. Trgovina Kljub velikim potrebam v novih stanovanjskih soseskah ne moremo pričakovati bistvenega povečanja ponudbe v letu 1983. .Vzrok za to je v nizki akumulativnosti trgovine kot celote. Za izgradnjo tržnice je imenovan iniciativni odbor. Računamo, da bo v letu 1983 izdelana dokumentacija, za kar so že zagotovljena sred- stva. Z izgradnjo samopostrežne trgovine v soseski ŠS 8/2 v letu 1983 ne bo mogoče pričeti. Kolikor investitor ne bo mogei zagotoviti realne finančne konstrukcije za izgradnjo v letu 1984, bo izvršni svet skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in krajevno skupnostjo reše-val problem oskrbe v soseski s pritegnitvijo drugih trgovskih podjetij za vzpostavitev manjših specializiranih trgovskih lokalov. Na ta način bo rešen tudi problem oskrbe v delu krajevne skupnosti Šentvid, ki gravitira v to sosesko. Problem preskrbe obstaja tudi v krajevni skupnosti Edvard Kardelj, kjer imamo dve klasični trgovini. V sedanjem trenutku obstajajo kot realne le te možnosti, da izvršni svet prouči skupaj s predstavniki sestavljenih delovnih in temeljnih organizacij obeh trgovin možnosti adaptacije ali možnosti povečanja v obstoječih objektih. 8. Turizem in gostinstvo V sodelovanju z delovnimi organizacijami in turističnimi društvi ter krajevnimi skupnostmi bomo razvijali izletniško-rekreacijski in kmečki turizem. Na porast števila nočitev ne moremo računati, razen v razširjenem kampu Dragočajna. Delovni čas v gostinstvu bo treba prilagoditi potrebam gostov in ga zlasti v sezoni podaljšati. V turizmu bomo izvajali skupen program celovite turistične ponudbe občin in mesta. V danih finančnih možnostih bomo glede na sprejeti dogovor o na-menski razdelitvi turistične takse podpirali dejavnost turističnih dru-štev, zlasti pa morata zaživeti turistični društvi Sora in Koseze. Nadaljevali bomo z realizacijo programa ureditve rekreacijskega cen-tra ob Sori. Rekreacijski center Mostec mora zaživeti predvsem z izboljšano in bo- gatejšo gostinsko ponudbo. Šmarno goro kot zelo obiskano izletniško točko je potrebno vključiti v program mestnega pomena. Nadaljevati moramo s posodobitvijo kampa v Dragočajni. V ta namen je treba izpeljati program turističnega društva in zadostiti zahtevam inšpekcijskih služb. Kmetijska zadruga Medvode bo podpirala razvoj kmečkega turizma. 9. Gradbeništvo Restriktivni ukrepi na področju novih investicij bodo tudi v letu 1983 vplivali na stagnacijo gradbene dejavnosti. Zmanjšan obseg investicijskih vlaganj v stanovanjske soseske, pro-metno infrastrukturo, turistične in industrijske objekte bo neugodno vplival r,a poslovne rezultate organizacij združenega de!a s področja gradbeništva. Da bi preprečili negativne učinke, bo potrebno posvetiti več pozornosti povezovanju interesov, zlasti v okviru delovnih in sestavljenih orga- nizacij. Za dosego le-tega bo potrebno nadaljevati z modernizacijo proizvod- nih procesov in uvajanjem novih tehnologij, pospeševanjem razisko- valnega dela, ki bo prispevalo k racionalizaciji in bolj ekonomični gradnji. Integracijski procesi na področju gradbene finalizacije, pričeti v letu 1982, se bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. 10. Drobno gospodarstvo Prizadevali si bomo za različne oblike združevanja dela in sredstev delovnih Ijudi, ki opravljajo posamezne dejavnosti s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov in organizacij združenega dela, ter s tem za povezovanje v celovit sistem samoupravnega zdru-ženega dela. Hkrati bomo z ustrezno davčno politiko stimulirali de-lavce in občane, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, za vlaganje v nove naložbe ter za prehod v pogodbene organizacije združenega dela. Za uspešno realizacijo odkupa poslovnih prostorov za storitvene de-javnosti bo potrebno v okviru mesta Ljubljane enotno pristopiti k zdru-ževanju sredstev in jih prek najemniškega odnosa oddati v uporabo tistim samostojnim obrtnikom, ki v okviru svoje dejavnosti neposredno zadovoljujejo potrebe občanov. Racionalna uporaba vseh do sedaj prostih lokalov bo možna le v tes-nem sodelovanju tako krajevnih skupnosti, samoupravne interesne stanovanjske skupnosti kot tudi združenja samostojnih obrtnikov. Povezovanju združenega dela s samostojnim osebnim delom dajemo poseben poudarek, ker dosedanje kooperacije ne kažejo na velik interes organizacij združenega dela za dolgoročnejše sodelovanje z enotami drobnega gospodarstva. Pobude za trajnejše sodelovanje so v zadnjem času prisotne pred-vsem s strani trgovskih organizacij združenega dela. Povezovanje samostojnega osebnega dela z združenim delom daje drobnemu go-spodarstvu več možnosti pri vključevanju v izvozne tokove. POZD TIBA bo zgradil nove proizvodne prostore v skupni vrednosti okoli 100 milijonov dinarjev. To bo neprimemo izboljšalo delovne pogoje in vplivalo na povečanje proizvodnje, ki je pretežno usmerjena v nadomeščanje uvoza in v izvoz. Delavce, ki so na začasnem delu v tujini, bomo z ustreznim sistemom informiranja vzpodbujali k ustanavljanju obratovalnic za opravljanje storitvenih dejavnosti. To nalogo bosta izvajala koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri občlnski konferenci SZDL in izvršni svet. V okviru razpoložljivih možnosti bomo razreševali prostorske probleme storitvenih dejavnosti, zlasti na tistih področjih, kjer z rušenjem ne-katerih objektov rušimo tudi poslovne prostore teh dejavnosti.