-rwy
— 157 — Jesenska pesen.
: 1.-3 -.      '
!'m   j     i  i/i.' ¦.      ^^^^^^^^BPB^B^^^^"1!*^^^^       ^   ^\^^ri        ":" [*-. i:
¦ f^.»   .iiifr.   i '•                Slava, jesen ti, preljiibljeni čas,               [:;-i ny .!¦.,.; n;--i |
,./,                                          Prejmi pozdrare, vriskanje od nas!                 ¦     *    i
„ ,                                          Dd-si uže je Sel sterk čez morje,                           ,  ¦
Kamor vsi pevci krilati Tbežej
•¦..t.i   lut)   ..   ar             Da-si nže se obleta drevo,                      ¦ *;"-'-"
•    '                                         Cvetje podlesek dviguje golo:
"". ¦                                         Vendar živenje, mogočno kipeč,                 .
¦•¦ '¦•>'.- ¦ >4*tj'  t ''.>;;  .        ^ tersorih žilah še bije goreč;                 ¦. ¦ _ _j,  ' i^'-^; ¦
Vendar sedaj preveseli sino mi —                       .    •
„ .1'  _-,y                    Grozdije, oh! kako sladko si ti!
4
Slava, jesen ti, preljubljeni čas,           Naj se zdravijce vesele glase,
Prejmi pozdrave, vriskanje od nas!      Kakoršnim serca nas sama uče:
Tam iz vinograda nesemo sad,             Pervo napijaj tovarišu vsak,
V solnci dozorel leskače se zlat;          Vsak iz nas bodi možak, poštenjak;
i  .'¦        Da bi ne bila nosača krepka,               Vzkliknimo v drugo:  živi naj jih Bog,
_   '        Ne bi ga vzdigniti mogla oba!            Kar jih je skerbnih o sreči otrok;
Bratci, sestrice! stopite okrog,             Tretji napoj iz globine serca
Grozdni sok pijte jeseni iz rok!           Naj domovini predragej velja!
. ¦   .                                                          .                               ,   Lujiaa Peajakova.