PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. lil (9116) TRST, torek, 20. maja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVO SREČANJE MED PREDSTAVNIKOMA SCPERSII PO AMERIŠKEM PORAZU V 1ND0KINI DUNAJSKI RAZGOVORI KISSINGER-GROMIKO POSVEČENI GLAVNIM VPRAŠANJEM POMIRITVE Na dnevnem redu so razorožitev, Bližnji vzhod in dvostranski odnosi - Včeraj sta zunanja ministra govorila predvsem o pogajanjih SALT DUNAJ, 19. — Razorožitev, Bližnji vzhod in dvostranski odnosi so glavne teme dvodnevnih razgovorov med Kissingerjem in Gromikom, ki so se začeli danes na Dunaju. Srečanje med zunanjima ministroma o-beh supersil pa presega važnost vprašanj na dnevnem redu, saj o-pazovalci pričakujejo, da se bodo na njem pokazali prvi obrisi tiste nove strategije v mednarodnih odnosih, ki so jo napovedali ameriški voditelji po pekočem porazu v In-dokini. «Globoka revizija» ameriške zunanje politike, ki sta jo napovedala Ford in Kissinger v prejšnjih dneh, naj bi torej prvič prišla do izraza prav na Dunaju, kjer naj bi Se pokazalo, ali bodo ZDA reagirale na polom v Indokini kot «ranjeni inv», se pravi z zaostreno napadalnostjo (kot je dokaj jasno še včeraj predlagal obrambni minister Schlesinger), ali pa bo Washington doumel, da ne more več odigravati vloge «žandarja sveta» in se bo temu primerno ravnal. V Moskvi seveda pričakujejo, da bo prevladala druga alternativa, saj je Gromiko zn v dneh po zmagi vietnamskega ljudstva izjavil, da bo ta zmaga v tHHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmminmmim ZDA so se oprostile pri tajski vladi Američani so se opravičili zaradi uporabe tajskega ozemlja brez dovoljenja vlade v Bangkoku Bangkok, 19. — zda so se u- radno oprostile pri tajski vladi zaradi uporabe tajskega ozemlja pri akciji za osvoboditev tovorne ladje «Mayaguez» brez pooblastila vlada v Bangkoku. Poslanico z opravičilom je izročil tajskemu zunanjemu ministru Chatichaiu Choonhavanu ameriški odpravnik poslov v Bang-Koku Edward Mastérs. Sam tajski zunanji minister je sporočil, da se ZDA v poslanici o-Pravičujejo zaradi uporabé tajske-Sa ozemlja ter zagotavljajo, da se Podobne akcije ne bodo ponovile ‘er da bodo Američani spoštovali taJsko suverenost. Ameriška vlada i-zraža tudi upanje, da se bodo odnosi sodelovanja in razumevanja med “angkokom in Washingtonom nadaljevali. Coonhavan je tudi dejal, da J® Tajska zadovoljna zaradi ameri-sliega opravičila in da je seznanila * vsebino poslanice voditelje študen-t0v, ki so že tri dni demonstrirali Pred_ sedežem ameriškega velepo-sianištva v Bangkoku in zahtevali, Paj se Američani oprostijo. Vseka-?°r je zunanji minister dodal, da v.® tajska vlada izvedla ukrepe, ki 1‘b je napovedala pretekli petek, Kmalu po ameriški akciji za osvobo-t ,y. ladje «Mayaguez», in sicer takojšnjo revizijo obstoječih vojaških i1 . gospodarskih sporazumov med tajsko in ZDA ter odpoklic taj-kega veleposlanika v Washingto-nu v domovino «na posvetovanja». Nekateri aspekti ameriške vojaške Peracije proti kamboškemu ozem-JU so medtem še vedno zaviti v me-°lo> predvsem kar se tiče izročitve oyorne ladje in njene posadke: Bub nasprotnim trditvam Američa-om pa pggjgjg ve(3no bolj jasno, a je bila vojaška operacija povsem epotrobna in da so kamboške obla-* še pred začetkom napada skle-osvoboditi ladjo in mornarje, tp* Se .Povsem jasno niti število žr-2ev> ki jih je napad zahteval: ka-> da je bilo najmanj pet Američa-- v — trije marinci in pilota dveh hkopterjev — ubitih, kakih osem-jRset je ranjenih, medtem ko jih ^ Pogrešajo. Neznane so tudi žrtve pj.tPoodžanov: po mnenju povelj-Ka marincev podpolkovnika Austi-rp Je bilo v spopadih na otoku Koh y.Pf ubitih najmanj 25 kamboških VQJakov. . Neki visoki ameriški funkcionar, pn^Premlja Kissingerja na dunajskih govorih z Gromikom, pa je danes jUp ak da je akcija proti kambo-r,n„rt?u ozemlju predvidevala tudi u-i., rauo strateških bombnikov «B 52», naJ bi bombardirali pristanišče Ijena anukville. Letala so bila priprav- na letalonosilki «Goral sea», Zai-£f-r se Tk ni®0 poslužili, verjetno hien lekojšnje osvoboditve ladje in Zar. 6 P°sadke, s čimer je Ameri-Vrsf0rn zmanjkalo opravičilo za to-kstno ekcijo. glede ameriškega vojaškega sunr;riala’ ki so ga vietnamski be-|e ~ ndpeljah na Tajsko, medtem Sa: edno ni rešen. Delegacija nove Pela1. vlade, ki je v petek pris-Hai v ktengkok, da bi se pogova-y,.n-, 0 tem vprašanju, se je danes do seni v Južni Vietnam, ne da bi gaci ?Ia . kakršenkoli rezultat. Dele-koka u® Prec* odhodom iz Bang-žalinc,0 , vi'a izjavo, v kateri ob-govor’ t'aiska vlada ni dala od-skeSaa,?a zakonite zahteve vietnam-ijudstva, kar «ne ustvarja u- ihedcak P9S0je.v za uvedbo novih m; PPJnih odnosov». Tajski zuna-vii ,’n’ster pa je v tej zvezi izja-doàm3 • .se moi'ali o tem direktno apjati Američani in Vietnamci. korist splošne pomiritve in celo v korist odnosov med SZ in ZDA. Današnji razgovor, ki je bil v Kis-singerjevi rezidenci v Hotelu Imperiai in je trajal 3 ure in 40 minut, je bil po večini posvečen vprašanjem razorožitve. Najprej sta se zunanja ministra pogovarjala na štiri oči, nato pa so se jima pridružili člani obeh delegacij. Govor je bil v prvi vrsti o pogajanjih SALT, ki so začasno prekinjena zaradi težav, ki naj bi bile predvsem tehničnega značaja. V bistvu naj bi šlo predvsem za težave v formuliranju že doseženih dogovorov, vsekakor pa so te težave privedle do odložitve obiska generalnega tajnika KP SZ Brežnje-va v ZDA na september, ko bi moral biti sporazum o omejevanju strateškega oboroževanja svečano podpisan. V ozadju pa so prisotna tudi bolj splošna vprašanja: Sovjeti na primer ne skrivajo svoje zaskrbljenosti zaradi znatnega povečanja ameriškega proračuna za obrambo, ki naj bi letos poskočil kar za 17,7 milijarde dolarjev v primerjavi z letom 1974. Ostali dve vprašanji na dnevnem redu bosta torej prišli na vrsto jutri, ko se bodo razgovori nadaljevali na sedežu sovjetskega veleposlaništva v avstrijskem glavnem mestu. Glede Bližnjega vzhoda bo glavna pozornost posvečena predvsem ponovnemu sklicanju ženevske konference, kjer bosta Kissinger in Gromiko sopredsednika. Po neuspehu zadnje Kissingerjeve posredovalne misije bo to za sovjetsko diplomacijo priložnost, da spet odigra važno vlogo pri reševanju spora. Pri tem Moskva pričakuje, da bodo ZDA znale doumeti nauk iz Indokine in opustile politiko zavlačevanja v nedogled, kar bi v končni konsekvenci lahko škodovalo tudi samim ameriškim interesom na Bližnjem vzhodu in predvsem v arabskem svetu. A-meričani bi se morali obvezati Za občutno zmanjšanje vojaške pomoči Izraelu, medtem ko naj bi Sovjetska zveza dala ustrezna jamstva za obstoj in nemoten razvoj Izraela. Vsekakor ni pričakovati, da bi dunajski pogovori privedli do dokončnih sklepov v tej zvezi. Prav tako ni pričakovati kratkoročnih premikov v dvostranskih odnosih; vsekakor bo v tej zvezi govor predvsem o trgovinskih odnosih, ki so še vedno šibka točka bilaterale. Ob robu srečanja z Gromikom se je Kissinger danes zjutraj sestal z avstrijskim zveznim kanclerjem Krei-skim, s katerim je imel daljši razgovor. Med drugim je bil govor tudi o skorajšnjem obisku predsednika Forda v Salzburgu, kjer se bo sestal z egiptovskim predsednikom Sadatom. VAL STAVK V DRŽAVNIH URADIH Danes 24’Urna stavka državnih uslužbencev Jutri ob 21. uri začnejo stavkati železničarji, tako da za 24 ur vlaki ne bodo vozili Andrej Gromiko Henry Kissinger RIM, 19. — Na pobudo enotne sindikalne federacije državnih uslužbencev bo jutri celodnevna stavka vseh državnih uslužbencev. Stavka je bila napovedana z namenom, da se pritisne na vlado in pristojna ministrstva za začetek pogajanj za ureditev tako imenovanega vprašanja «funkcionalnih kvalifikacij», za raztegnitev na javne uslužbence statuta delavcev in za uresničitev re forme javne uprave. Za te zahteve so državni uslužbenci že stavkali 43 ur 15. in 16. maja. Stavka zanima tudi gasilce, ki pa se bodo vzdržali dela od 8. ure do 14.40. Zaradi tega bodo ob istem času vsa italijanska letališča zaprta za kateri koli promet. Zato je «Alitalia» že sporočila, da so bili vsi njeni poleti, napovedani med 8. uro in 14.40 črtani. Za medkonti-nentalne polete pa bodo določili urnik po možnosti pred stavko ali po stavki. Sindikalna federacija državnih uslužbencev poroča, da so stavke oproščeni uslužbenci sodnih uradov, ki sprejemajo kandidatne liste za prihodnje deželne in upravne volitve. Sindikalna federacija je priredila za jutri v Rimu vsedržavno protestno manifestacijo državnih uslužbencev, katere se bodo udeležili tu- PJONGJANG, 19. — Kamboški voditelj Norodom Sihanuk je dopotoval na prijateljski obisk v Severno Korejo kjer ga je na železniški postaji v Pjongjangu pričakal predsednik Kim II Sung. Na desetine tiso-čev ljudi je z navdušenjem sprejelo gosta z vzklikanjem zmagi kambo-škega ljudstva. • IIIIinilllllllllllUllIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllISltllllllllllllllllltlllllllfllllllllllllllMIIIIHIIIIIIIIIIIIlillMIlUltllltillllllliillllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII POLEMIČEN^ TANJUGOV KOMENTAR AVSTRIJSKA VLADA NE KAŽE ŽELJE PO REŠEVANJU ODPRTIH VPRAŠANJ Nasprotno zadnja izjava dunajske vlade napoveduje pripravljenost za nadaljnje zaostrovanje di železničarji CGIL. Prav tako so železničarji CGIL, CISL in UIL napovedali enodnevno stavko, ki se bo začela ob 21. uri 21. maja in zaključila ob isti uri 22. maja. Stavka bo popolna. Zato železniška uprava sporoča, da ji ne bo mogoče nadomestiti z avtobusi vseh važnejših železniških prog. Uslužbenci carinarnic, ki že nekaj časa vodijo oster sindikalni boj, so danes zjutraj začeli novo štiridnevno splošno stavko. Stavka se bo zaključila torej 22. t.m. Carinski uslužbenci se pritožujejo, da politična in upravna oblast še ni rešila nekaterih nujnih vprašanj, ki se tičejo predvsem pomanjkanja delovne sile. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Jugoslavija je s Tanjugovim komentarjem, ki ga objavlja na vidnih mestih današnji beograjski tisk, odgovorila na avstrijsko vladno izjavo, ki je bila odgovor na izjavo zveznega izvršnega sveta ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe. Beograjska «Politika» objavlja komentar jugoslovanske agencije pod naslovom «Poskus, da se zaobide bistvo spora med Jugoslavijo in Avstrijo», v podnaslovu pa poudarja, da izjava vlade na Dunaju napoveduje «prej pripravljenost za nadaljnje zaostrovanje kot pa željo za reševanje problemov». Tanjug v komentarju poudarja, da so izjavo avstrijske vlade v Beogradu sprejeli skrajno negativno, saj v bistvu predstavlja nov poskus izogibanja bistva spora med Jugoslavijo in Avstrijo. Tudi ta najnovejši uradni dokument avstrijske vlade je, kot tu tolmačijo, jasen dokaz, da ne obstaja iskrena namera Dunaja, da se rešijo vprašanja, ki tako škodljivo delujejo na jugoslovansko - avstrijske odnose. [ sedmega člena državne pogodbe, Nasprotno, tisto, kar vsebuje av-1 zlasti problem dvojezičnih napisov, strijska izjava, prej napoveduje pripravljenost za nadaljnje zaostrovanje kot pa željo za reševanje stvari. Nekaj stališč, navedenih v izjavi, je zelo bistvenih za takšno u-gotovitev, nadaljuje Tanjug. Predvsem avstrijska vlada znova omenja, da je pripravljena za razgovore «na vseh ravneh in o vseh odprtih vprašanjih». Prav tu pa je bistvena razlika ,ki so jo v Beogradu tolikokrat poudarjali: mi nimamo kaj razpravljati o vprašanjih, ki so že določena in jasno navedena v sedmem členu državne pogodbe, ko gre za pravice slovenske in hrvatske - narodnostne manjšine v Avstriji. Jugoslovanska agencija nato opozarja, da je Avstrija dolžna, da predhodno dosledno uresniči te in druge določbe državne pogodbe, pri čemer jugoslovanska stran stalno vztraja. Da Avstrija ni izvršila teh svojih obveznosti, jasno dokazuje tudi stavek iz dunajske izjave: «Avstrijska vlada ni nikoli ospora-vala, da določene obveznosti iz uuiiimmiiuimHHUimmmmnuHmmiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiimiiimmtimimmmiiimiimiiMiiiiiiiiiHuimmMiiiiiiimiiimiiMiimtiiiiiiniiiiiiiiiimimiiiiin ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA ČASNIKARSKE ZVEZE Državno podporo časnikom uskladiti z demokratizacijo javnega obveščanja Boj za ohranitev torinskega dnevnika «Gazzetta del Popolo» in za stvarno demokratično reformo radia in televizije RIM, 19. — Vsedržavna časnikarska zveza je objavila sporočilo o dvodnevnem zasedanju vsedržavnega sveta zveze, ki je bilo 16. in 17. maja v Pugnochiuso pri Foggii. Na zasedanju so soglasno odobrili dokument, ki obravnava predvsem vladni zakonski osnutek o podpori dnevnim m periodičnim časnikom ter tiskovnim agencijam. V dokumentu si glavni svet pridržuje pravico do končne sodbe o zakonskem osnutku, ko bo celotna njegova vsebina znana, tako da bodo časnikarji lahko videli, ali je vlada osvojila njihove predloge. Glavni odbor časnikarske zveze pripominja, da je prišlo do tega zakonskega osnutka po petletnem sindikalnem boju časnikarjev in tiskarjev za reformo informacije in za finančno podporo založniškim družbam. Glede vladnega zakonsKega osnutka dokument ugotavlja, da kljub pomanjkljivostim zakon vnaša nekatera pravila, ki bodo ščitila manjše časnike in časnikarske zadruge, predvideva tako imenovani vsedržavni ■ seznam založniških hiš dnevnikov, javno objavo obračunov in vlogo komisije za založniško dejavnost. Zaradi teh novosti, ki jih vsebuje vladni zakonski osnutek, časnikarska zveza poudarja, da je treba te predloge podpreti na strankarski in parlamentarni ravni. Hkrati pa zveza dodaja, da so vladni ukrepi še vedno nezadostni, da bi lahko pripomogli k demokratični reformi informacije Precejšnjo pozornost {»sveča dokument glavnega sveta časnikarske zveze vprašanju turinskega dnevnika «Gazzetta del Popolo» in boju za obstanek rimskega dnevnika «H Globo». Še posebno leži pri srcu časnikarski zvezi «Gazzetta del Popolo» iz Turina, ki jo že devet mesecev samoupravljajo časnikarji z veliko žrtvijo vseh zaposlenih delavcev. Zveza je dala že številne pobude za pomoč temu dnevniku in je do sedaj stvarno prispevala k nadaljevanju njegovega življenja. Zato zahteva, da vlada spoštuje svoje obveznosti do tega dnevnika, ali pa da vsaj jasng pove, kaj namerava pravzaprav narediti. Potem ko se dokument zahvaljuje vsem delavcem «Gazzette del Popolo» za vztrajen boj, ki ga toliko časa vodijo, vsedržavni svet časnikarske zveze poudarja voljo vseh italijanskih časnikarjev za nadaljevanje boja za ohranitev turinskega dnevnika. Dokument se zaključuje z ugotovitvijo, da obstaja sedaj največja nevarnost za poslabšanje splošnega položaja na področju javnega obveščanja po radiu in televiziji. Sklicuje se na nevaren način začetka reševanja reforme radia in televizije po strankah in parlamentarnih skupinah in odločno obsoja nesramno delitev med strankami radijske in televizijske službe, časnikarska zveza poudarja, da je to protidemokratično in škodljivo za nepristransko obveščanje javnosti, za avtonomijo in neodvisnost radia in televizije. RIM, 19. — Poslanski komisiji za notranje zadeve in za pravosodje bosta v sredo začeli preučevati vladni zakonski osnutek o javnem redu, ki je bil nedavno spremenjen v senatu. Ne izključujejo možnosti, da bi komisiji, na osnovi sporazuma med vsemi parlamentarnimi skupinami ter vlado in predsedstvom poslanske zbornice, proučili zakonski osnutek in o njem sklepali na zakonodajni ravni, To pomeni, da bi zakon s popravki, ki so bili vneseni v senatu, odobrili že na skupni niso mogle biti izvršene na zadovoljujoči način». Problem je prav v tem, poudarja Tanjug, da Avstrija ne le «da ni mogla» izvršiti na vedenih obveznosti, ampak tega tudi ni hotela in se jim je sistematično izmikala. Zato je tudi izražanje začudenja zaradi «ostrine» jugoslovanske izjave najmanj zares čudno in presenetljivo, zlasti če se to poveže s prejšnjimi vzajemnimi obiski in razgovori jugoslovanskih in avstrijskih državnikov. Avstriji mora biti jasno — nagla-ša Tanjug — da zdaj več ne verjamemo v prazne zgodbe in zahtevamo konkretna dejanja. V dunajski izjavi se znova očita jugoslovanskemu tisku, «da vodi kampanjo proti Avstriji» in da takšna «kampanja v srednji Evropi ni bila običajna zadnja desetletja». To je v bistvu modificirana obtožba avstrijskega kanclerja Kreiskega, ki je jugoslovanski tisk primerjal s fašističnim. Kot poudarja Tanjug «obrambo pravic naših narodnostnih manjšin in uporno vztrajanje pri uresničevanju obveznosti iz državne pogodbe mi ne smatramo za kampanjo». To je v bistvu, kot pojasnjuje jugoslovanska agencija, odločna in dosledna reakcija jugoslovanskega tiska na stalno odbijanje Avstrije, da izvrši svoje obveznosti do naših manjšin in da onemogoči izrazito vidne neonacistične ostanke, katerih dejavnost je naperjena tako proti našim manjšinam kot proti Jugoslaviji sploh. Kar zadeva pripombo, da takšna «kampanja v srednji Evropi ni bila običajna zadnja desetletja», naj nam bo dovoljeno, da spomnimo, piše Tanjugov komentator, na vs^ do nedavnega koncentrirano protijugoslovansko kampanjo, v kateri si je avstrijski tisk izmišljal «napade na Jugoslavijo», krojil vsakovrstne razdelitve naše države in bil središče za širjenje izmišljotin o Jugoslaviji, da ne omenjamo direktne in osebne žalitve najvišjih jugoslovanskih voditeljev. Prav takšna kampanja avstrijskega tiska je brez precedensa po količini dezinformacij o Jugoslaviji. Ob koncu komentarja, ki ga objavlja današnji jugoslovanski tisk, agencija Tanjug odločno poudarja, da se «izjavo avstrijske vlade lahko oceni ne samo kot nekonstruktivno, ampak tudi izredno škodljivo za nadaljnji razvoj odnosov med državama». VLADO BARABAŠ Minic v Makedoniji BEOGRAD, 19. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Mi-nič je danes, kot poročajo iz Skopja, obiskal centralni komite Zveze komunistov Makedonije. V okviru rednih posvetovanj z republikami in pokrajinami so razpravljali o uresničevanju in izvajanju neodvisne in neuvrščene zunanje politike Jugoslavije. Izmenjali so mnenja tudi o drugih aktualnih vprašanjih z zunanjepolitičnega področja ter spregovorili Zasliševanje domnevnega krivca pokola na Trgu della Loggia v Brescii Pomemben korak naprej v preiskavi o pokolu na Trgu delia Loggia v Brescii: sodnika Vino in Trovato, ki vodita preiskavo, sta podpisala zaporni nalog za fašističnega terorista Ermanna Buzzija, katerega dolžita, da je pripravil in sprožil peklenski stroj, eksplozija katerega je ubila osem ljudi in jih ranila sto. Včeraj se je v zaporu v Piacenzi začelo zasliševanje terorista, ki je tudi obtožen, da je zakrivil smrt fašističnega pretepača Silvia Ferrarija. S tem v zvezi naj bi Buzzi poudaril, da je morilski načrt skovala milanska skupina «La Fenice» Gian-carla Rognsnija, ki je med drugim odgovorna za atentat na brace Turin- Sim. Težko je presoditi, do kakšne mere so Bcz-zijeve izjave resnične, splošen vtis pa je vsekakor, da skuša terorist s spretnim doziranjem resnice in laži spraviti preiskovalce iz tira. (Poročilo berite na 8. strani) Zato so prisiljeni delati veliko število nadur, ki pa jim jih ne plačajo v redu. Mnogi od njih čakajo na izplačilo nadur celo za 18 mesecev nazaj. Tudi uslužbenci zakladnega ministrstva in državnega računovodstva so danes začeli s stavko za nedoločen čas. Zahtevajo, da zakladno ministrstvo poskrbi za zadostno število uslužbencev, saj se je v zadnjih letih izredno skrčil ministrski stalež. Sedaj pa niso v stanju opraviti vsega dela, ki jim ga nalaga davčna reforma. Sporočajo, da bo stavka povzročila tudi zakasnitev izplačevanja pokojnin in plač državnih upokojencev in državnih uslužbencev. Danes pa so stavkali štiri ure vsi uslužbenci letalskih družb. Zato je bil tudi letalski promet, zlasti na notranjih progah, izredno omejen. seji dveh komisij in se s tem izo-1 o odnosih in sodelovanju Jugoslavije gnili razpravi v avli zbornire. s sosednjimi državami.. Zunanja ministra obeh super-sil, Kissinger in Gromiko, sta se včeraj sestala na Dunaju, da bi razpravljala predvsem o treh vprašanjih: o poteku pogajanj za omejevanje strateškega oboroževanja, o Bližnjem vzhodu in o dvostranskih odnosih. Mimo vprašanj na dnevnem redu pa je srečanje važno tudi zaradi tega, ker je to prvi razgovor med voditeljema ameriške in sovjetske diplomacije po pekočem a-meriškem porazu v Indokini. Po tem porazu sta Ford in Kissinger napovedala «globoko revizijo» ameriške zunanje politike: prav zaradi tega opazovalci pričakujejo, da bo dunajsko srečanje vsaj v glavnih obrisih pokazalo, v kakšno smer se ta revizija nagiba. Vsi državni uradi bodo danes ves dan zaprti zaradi celodnevne stavke uslužbencev. Jutri ob 21. uri pa se bodo ustavili vsi vlaki, ker bodo začeli stavkati za 24 ur železničarji. Danes bodo stavkali od 8. do 14.40 tudi gasilci, kar pomeni, da bo v o-menjenem času ves letalski promet ustavljen. Od 21. ure jutri, do 21. ure 22. t.m. pa bodo ustavljeni vsi potniški in tovorni vlaki v državi. Včeraj pa je bil letalski promet ustavljen za 4 ure zaradi stavke letalskih uslužbencev. V Mali dvorani Kulturnega doma je bil včeraj 20. redni občni zbor Sindikata slovenske šole, ki ga je vodil E. Dobrila. Glavno poročilo o delovanju sindikata v dvajsetletju in o sedanjih problemih slovenskega šolstva v Italiji je podal dosedanji tajnik organizacije prof. Franc Škerlj. ČESTITALI SO NAM Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika smo prejeli številne čestitke časnikarskih združenj iz Italije in Jugoslavije, uredništev številnih dnevnikov, predstavnikov izvoljenih upravnih teles, slovenskih ustanov, združenj in društev ter zasebnikov. Vsem prisrčna hvala. UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA! Kolegi uredništva dnevnika «La Voce del Popolo» vam pošiljajo prisrčne bratske pozdrave ob 30-letnici vašega izhajanja, kot naslednikom slavnih borbenih protifašističnih tradicij «Partizanskega dnevnika», prvega slovenskega partizanskega dnevnika. Stoječ na stališču, da morajo v vsaki državi vsi državljani uživati enake pravice in dolžnosti, vam želimo nadaljnjih uspehov v boju za njih praktično uveljavljenje, da bo v vsej vaši deželi za Slovence uresničeno enako ravnanje, zavedajoč se, da se s tem ustvarjajo tudi nujni pogoji za vedno tesnejše odnose prijateljstva med narodi obeh mejnih jadranskih držav in sodelovanja med državami. ZA UREDNIŠTVO «LA VOCE DEL POPOLO» ŠEF REDAlfCIJE PAOLO LETTIS PRIMORSKI DNEVNIK - TRST! Prisrčno vam čestitamo k 30-letnici z željo, da bi že naprej hodili po poti revolucionarnega novinarstva! UREDNIŠTVO NAŠE STAMPE - BEOGRAD PRIMORSKI DNEVNIK - TRST! Ob 30-letnici Primorskega dnevnika, katerega strani so najlepši mostovi sodelovanja in prijateljstva med italijanskim in jugoslovanskimi narodi, vam pošiljamo prisrčne čestitke in želimo novih uspehov. UREDNIŠTVO GLASA, BANJA LUKA SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika vam iskreno čestitava in želiva še veliko uspehov v urejanju časopisa. DR. VINKO MOZETIČ IN JOŽE ŠUŠMELJ - NOVA GORICA PRIMORSKI DNEVNIK! Ob 30-letnici izhajanja lista «Primorski dnevnik» vam pošiljamo prisrčne čestitke z željami za uspešno delo v prihodnosti. KOLEKTIV NOVINARSKO - RADIJSKEGA IN PROPAGANDNEGA PODJETJA «NAŠA RIJEČ - ZENICA SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Dragi kolegi, prejmite naše iskrene čestitke ob jubilejni 30-letnici vašega izhajanja, ki pomenijo tri desetletja uspešnega delovanja vašega lista, neprecenljiv prispevek tolmačenju jugoslovanske socialistične stvarnosti med našimi sorojaki v tem delu Italije. Tako poslanstvo Primorskega dnevnika je jamstvo, da boste tudi v bodoče poglabljali prijateljske stike z narodom sosedne Italije in tudi v tem vam želimo mnogo uspehov. «FRONT SLOBODE» - TUZLA PRIMORSKI DNEVNIK, TRST! Ob 30-letnici izhajanja «Primorskega dnevnika» vam pošiljamo iskrene čestitke in želje za nove uspehe v vašem delu. Tovariško vas pozdravljajo DELAVCI INFORMATIVNEGA CENTRA MOSTAR DRAGI TOVARIŠI, ob tako pomembnem jubileju želim vsemu kolektivu še obilo delovnih zmag. FRANE JURIŠEVIČ PRIMORSKI DNEVNIK! Pošiljamo vam naše tople čestitke ob 30-letnici vašega dnevnika, naslednika slavnega partizanskega dnevnika. Ob tej priložnosti poudarjamo nujno skupno obvezo proti vsem poskusom razpihovanja protislovenskega šovinizma in proti vsem poskusom miniranja enotnosti med italijanskimi in slovenskimi delavci, ki je bila dosežena v trdih bojih proti fašizmu in reakciji. Ta obveza mora biti toliko bolj občutena danes, ko skušajo reakcionarji dvigati glavo in podžigati sramotno nacionalistično sovraštvo, kot je bil to primer s provokatorsko fašistično manifestacijo preteklo nedeljo. POKRAJINSKO TAJNIŠTVO IN POKRAJINSKO UREDNIŠTVO «LOTTA CONTINUA» PRIMORSKI DNEVNIK 0^. 30’ ob,e,niyi uspešnega delovanja prejmite iskrene čestitke in voščila za nadaljevanje plodnega dela. OBČINA REPENTABOR ŽUPAN MIHAEL GUŠTIN UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ob trideseti obletnici ustanovitve in rednega izhajanja Primorskega dnevnika vam iskreno čestitam v imenu Prosvetnega društva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu v Trstu. V prepričanju, da se bo Primorski dnevnik tudi v bodoče uspešno boril za uveljavljanje zahtev in pravic slovenskih ljudi v Italiji, izrekam najboljše želje vsem vam, da bi vedno tako pozorno spremljali slovensko politično, kulturno, gospodarsko, prosvetno in športno rast v zamejstvu. PREDSEDNIK LOJZE ABRAM PRIMORSKEMU DNEVNIKU Iskreno čestitamo k vašemu jubileju, 30-letnici izhajanja našega Primorskega dnevnika. Še mnogo uspehov vam želi Zavarovalnica goveje živine BAZOVICA - GROPADA - PADRIČE in JEZERO DRAGI TOVARIŠI! V svojem in v imenu dolinske občinske uprave vam iskreno čestitam ob 30-letnem jubileju Primorskega dnevnika, ki se je stalno boril za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji ter za demokratični, socialni in gospodarski razvoj. Med drugim je stalno obveščal svoje bralce o delovanju, težavah in uspehih krajevnih ustanov, med katere spada tudi naša občina. Z željo, da bi uspešno nadaljevali na zastavljeni poti se vam zahvaljujem za trud in prizadevnost in vas prisrčno pozdravljam. ŽUPAN DUŠAN LOVRIHA PRIMORSKEMU DNEVNIKU, ki že 30 let nadaljuje svetle tradicije slovenskega dnevnega tiska od EDINOSTI izpred 100 let in Partizanskega dnevnika iz leta 1943, oblikuje težnje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, vodi dosledno in vztrajno boj za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti tostran državne meje, izpolnjuje svojo nalogo zbliževanja med sosednima državama, čestita Narodna in študijska knjižnica v Trstu k 30. obletnici izida njegove 1. številke in želi, da bi tudi v prihodnje uspešno opravljal svoje poslanstvo v prid naše narodnostne skupnosti v Italiji. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA — TRST PRIMORSKI DNEVNIK Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika čestitajo uredniškemu odboru in celotnemu delovnemu kolektivu člani zbora «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela z najboljšimi željami za nadaljnje uspešno in plodno delo. Ob jubileju vam poleg čestitk izražamo tudi vso hvaležnost za pozornost, ki ste jo vedno dali našemu zboru. S TOVARIŠKIMI POZDRAVI PREDSEDNIK: JOSIP ČUK SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO Ob 30. obletnici vašega plodnega dela v obrambo našega kmeta, želim, da bi Primorski dnevnik nadaljeval po tistih idealih, ki so bili osnovani za časa NOB. ZA UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE MARKOVIČ ALOJZ - ZVONKO UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA Izvršni odbor Vzajemne pokrajinske bolniške blagajne za neposredne obdelovalce v Trstu, zbran na seji 17. 5. 1975, vam čestita ob vašem pomembnem jubileju in vam želi, da bi se še vnaprej zavzemali za pravice tržaških kmetov. PREDSEDNIK DUŠAN KODRIČ Ostale čestitke bomo objavili v prihodnji številki TRŽAŠKI DNEVNIK Z 20. OBČNEGA ZBORA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE IZ RIMA NI ŠE PRIŠEL ODGOVOR ZA REŠITEV NEKATERIH PROBLEMOV Poročilo glavnega tajnika • Pereče vprašanje industrijske šole in strokovnega šolanja mladine V Mali dvorani Kulturnega doma je bil včeraj 20. redni občni zbor Sindikata slovenske šole, ki je po poročilih tajnica in referatov za srednje in osnovne šole izvolil nov odbor. Občni zbor je vodil Egon Do-brila, glavno poročilo pa je imel dosedanji tajnik prof. Franc Škerlj, ki je med drugim izjavil, da po sedmih letih ne želi več kandidirati za tajnika sindikata. To njegovo željo so upoštevali pri sestavljanju kandidatne liste in je bil za novega tajnika Sindikata slovenske šole izvoljen prof. Aleksander Kriščak, odbor pa sestavljajo: Vesna Jogan -Sandal, Mirjam Mikol, Zmaga Križ-mančič, Maja Kokorovec, Majna Mohorčič, Marija Kacin, Stanko Škrinjar in Franc Škerlj. V nadzornem odboru so Egidij Košuta, Bruno Kralj in Celestina Gulin, v razsodišču pa Vladimir Turina, Marcel Petkovšek in Evgen Dobrila. Predsednik občnega zbora je v svojem pozdravnem nagovoru obžaloval, da se jubilejnega občnega zbora ni udeležilo večje število članov, nato je prof. Franc Škerlj podal kratek pregled 20-letnega delovanja sindikata, še podrobneje pa je navedel delovanje v zadnjem poslovnem letu ter naštel še nerešena vprašanja, ki zadevajo slovenske šolnike in slovensko šolo. Franc Škerlj je med drugim poudaril, da je sindikat združeval in še danes združuje članstvo različnih političnih prepričanj in ideoloških nazorov, kar seveda povzroča nekatere težave, povečuje pa težo in u-činkovitost ter pomembnost sindikalne organizacije, v kateri je včlanjen največji del slovenskega učiteljstva in profesorjev, precej pomožnega osebja, ravnateljev in nekaj vzgojiteljic v otroških vrtcih. Do ustanovitve Sindakata slovenske šole je prišlo pred 20 leti, ko so tri sindikalne organizacije uvidele nujnost združitve za učinkovito delovanje v korist članov in sploh slovenskega šolstva. Prizadevanja za u-reditev vprašanj slovenske šole so podprle slovenske prosvetne in kul-iurne organizacije, vsa slovenska javnost in demokratične italijanske stranke, vendar pa je glavna zasluga prav sindikata, da je bil najprej odobren temeljni zakon in potem še dopolnilni zakon Belci - Škerk ter da so bila rešena še nekatera druga vprašanja. Med uspelimi akcijami sindikata je treba vsekakor omeniti splošno stavko in demonstracijo v Rimu, kakor tudi akcijo za ustanovitev posebnega šolskega okraja v okviru pooblaščenih odlokov. Ta akcija pa se še ni zaključila. Prav tako se ni še zaključilo prizadevanje za usmeritev slovenskega tehničnega zavoda in za samostojnost ter izpopolnitev slovenske strokovne šole. Ob zaključku svojega poročila je dosedanji tajnik omenil tudi zadnji poseg v Rimu, pripomnil pa je, da ministrstvo za šolstvo ni še pozitivno odgovorilo za rešitev problemov, ki so bili v Rimu prikazani in obrazloženi. Med razpravo se je tudi zvedelo, da je bilo le delno in nezadovoljivo rešeno vprašanje uporabe slovenskega jezika v dopisovanju med šolami in šolskimi oblastmi. Višji deželni šolski skrbnik je namreč sporočil, da ni dovoljeno dopisovanje v slovenščini med šolo in šolskimi oblastmi, da pa si šole med seboj lahko dopisujejo v slovenskem jeziku. Opozorili so tudi na nujnost u- reditve vprašanja slovenske strokovne šole, da se ne bo dogajalo kot lansko leto z ukinitvijo in ponovnim odprtjem tečaja za šivilje. Slovenska mladina, ki dokonča srednjo šolo, mora imeti možnost izbire in nadaljevanja strokovnega usposabljanja v svojem jeziku. NA LJUBLJANSKIH ŽALAH Poslednje slovo od dr. Borisa Puca Veliko število ljudi, med katerimi zlasti številni predstavniki sodstva in odvetniki, predstavniki političnega in javnega življenja, lovci v svojih tradicionalnih uniformah, številni bivši udeleženci narodnoosvobodilnega boja, predstavniki Slovencev iz Italije in še množica znancev in prijateljev, se je včeraj popoldne na ljubljanskih Žalah polovila od mnogo prezgodaj umrlega dr. Borisa Puca, uglednega ljubljanskega odvetnika, borca NOB dip>-lomata in pjolitičnega delavca, enega izmed prvih graditeljev novega socialističnega sodstva že med narodnoosvobodilnim bojem in v osvoboditvi. O velikih pokojnikovih zaslugah in o njegovem liku sposobnega in vestnega pravdnika, gospodarstvenika in človeka širokih humanih nazorov, tovarištva in družabnosti, so pri katafalku spregovorili predstavniki odvetniškega združenja in mesta Ljubljane, v imenu društva «Pravdni», ki združuje slovenske odvetnike v našem zamejstvu p>a se je od pokojnika poslovil odv. dr. Angel Kukanja. Poudaril je zlasti njegov pomemben delež pri mladi ljudski oblasti neposredno po osvoboditvi v Trstu, jco je opravljal funkcijo tajnika Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora, govoril je o njegovi zavzetosti v boju z angloameriško vojaško upravo, ki je hotela izničiti pridobitve našega boja in ljudske oblasti, poudaril je njegove zasluge pri zbiranju dokumentarnega in pravnega gradiva, ki je v mnogočem služilo za mirovno konferenco. Posebej je omenil še pokojnikov delež pri ustanavljanju Založništva Primorskega dnevnika in poudaril, da je pokojni dr. Puc zapustil na Primorskem in zlasti v Trstu vidno sled svoje o-sebnosti. Ob odprtem grobu so pievci zapo-li pokojniku žalostinko in nešteto rok je spustilo na njegovo krsto prgišče zemlje, slovenske zemlje, za katero se je boril in za katero je delal. ZASEDANJE SKUPNOSTI JADRANSKIH LUK Kritike na račun zakona o kreditiranju pristanišč Osrednje poročilo je imel beneški župan in predsednik skupnosti 0. Longo Gledališča Jadranska pristanišča in priprave na odprtje Sueškega prekopa so osnovne tematike včerajšnjega jubilejnega zasedanja Skupnosti jadranskih pristanišč, ki je bilo ob dvajsetletnici organizacije v sejni dvorani tržaške občine. Na zasedanju so bili prisotni najvidnejši predstavniki krajevnih oblasti in med njimi predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, deželni odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stop-per, vladni komisar Di Lorenzo, poveljnik tržaškega pristanišča admiral Manlio Giammarini ter številni drugi predstavniki, prisotni pa so bili tudi zastopniki občinskih uprav, dežel in pristaniških oblasti Veneta, Emilije - Romagne, Mark, Moliseja in Apulije. Prisotne je v imenu tržaške občinske uprave pozdravil podžupan Gianni Giuricin, ki je poudaril kvalitetni skok prometa, ki se odpira s Sueškim prekopom in ki zahteva nove naložbe v pristanišča in v pomorske proge. Konkretneje pa je o teh vprašanjih govoril odbornik Stopper, ki se je skliceval na gospodarske načrte za ureditev pristanišč severnega in južnega dela Jadranskega morja in na resnični načrt razvoja pristanišč, ker je treba prepričati vlado, parlament in javno mnenje, da je pomorski pro- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitumfiiuiiiiimiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA GRADBENIH PODJETNIKOV Kriza in počasnost krajevnih uprav privedli gradbeništvo v mrtve vode V Trstu še vedno primanjkujejo ljudska stanovanja, šole in druge storitve Gradbena kriza pesti tudi Trst. Za to je treba iskati več vzrokov in ne samo splošno gospodarsko krizo, ki se v našem mestu povsem razumljivo neposredno odraža. Tudi podvojene cene gradbenega materiala, razvrednotenje denarja in torej zmanjšano povpraševanje po hišah, in stanovanjih, ker postajajo «nedosegljiva dobrina», so tragična stvarnost, kateri pa moramo dodati tudi tehnično - politične razloge. Med temi je predvsem pasivnost oblasti benih podjetnikov, ki je včeraj zvečer potekal v veliki dvorani trgovinske zbornice na Borznem trgu ob prisotnosti vidnih političnih predstavnikov, med katerimi so bili podžupan Giuricin (v odsotnosti bolnega župana Spaccinija), nadalje deželni odbornik Giust, odbornik tržaške občine za urbanistična vprašanja De Luca, tajnik KD Rinaldi, KPI Rossetti s prof. Costo, PRI Gargano, predsednik pokrajine Zanetti, finančni intendant Liciardello, predsednik de- — bodisi državnih in deželnih, ka- želnega upravnega sodišča Viozzi in kor tudi krajevnih do. urbanističnih vprašanj in reševanja nekaterih kočljivih socialnih problemov, kot je gradnja šol, vrtcev, bolnišnic, itd. Končno pa je tu pomanjkanje resne načrtovalne politike, zaradi česar se gradbeni podjetniki marsikdaj otresajo javnih del, ki bi lahko — resnici na ljubo — krila gradbeni potencial naše dežele in zraven še pospeševala z infrastrukturami, zasebne, ljudske ali konvencionirane stanovanjske gradnje. Ni res, da je v Trstu vse rešeno. Prav seznam ljudi, ki prosijo za stanovanja IACP ali boj sindikata stanovanjskih upravičencev SUNIA, dokazujejo, da obstaja v našem mestu še velika potreba po stanovanjih, poleg tega pa po šolah, vrtcih, bolnišnicah in drugih socialnih storitvah. To so, v bistvu, ugotovili na občnem zboru združenja tržaških grad- VPRAŠANJE KRAŠKIH REZERVATOV Pred razpravo v deželnem svetu se mora izreči gorska skupnost Odbor skupnosti naslovil na predsednika Pittonija posebno resolucijo - V pripravi statut ustanove v okviru dolgotrajnega boja za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že 31. decembra lani. V ponedeljek, 19. t.m., se je se-;tal na sedežu devinsko-nabrežinske občine izvršni odbor Kraške gorske skupnosti. Sejo odbora, ki je sestavljen iz osmih članov, je vodil predsednik gorske skupnosti dr. Pavel Colja. Odbor je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je bila na deželi začasno prekinjena razprava o zakonskem osnutku o kraških rezervatih, vendar meni, da to nikakor ne zadostuje, ker se ni doslej upoštevala volja in mnenje prizadetega prebivalstva. Zato je odbor naslovil na predsednika deželnega sveta in na predsednika prve stalne komisije pri deželnem svetu naslednjo resolucijo: «Izvršni odbor Kraške gorske skupnosti z ozirom na zakonski osnutek štev. 102, ki ga je predložil deželni odbor 21.11.1974 z namenom, da se uveljavi državni zakon št. 442 z dne 1. junija 1971 o zaščiti tržaškega Krasa in ustanovitvi kraških rezervatov, u-gotavljajoč upravičeno zaskrbljenost prizadetega prebivalstva, upoštevajoč želje in zahteve domačega življa poudarja, da mora glavna skupščina Kraške gorske skupnosti kot edini organ, ki neposredno predstavlja lokalno prebivalstvo predhodno preučiti in razpravljati o osnutku omenjenega zakona; zahteva, da deželni svet ne razpravlja o zakonu 102, preden se o njem ne izreče glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Z zadevnima sklepoma je odbor pooblastil predsednika, da predloži deželni u-pravi prošnjo, da se dodeli Kraški gorski skupnosti finančni prispevek, ki je namenjen za leta 1973, 1974 in 1975, da se ustanovi omogoči začetek rednega delovanja ter prošnjo, da deželna uprava izda dovoljenje, po kate’-em lahko kraška gorska skupnost pripravi izredni program ekonomskih posegov, ki ga predvideva deželni zakon št. 29 iz leta 1973. širša razprava se je razvila o statutu kraške gorske skupnosti. Odbor je z obžalovanjem vzel na znanje, da politične skupine, ki niso prisotne v odboru, niso glede tega kljub pozivu predsednika na seji skupščine poslale nikakega konkretnega predloga. Odbor meni, da je treba statut čimprej odobriti, zato se bo odbor ponovno sestal že prihodnji ponedeljek, da dokončno pripravi osnutek statuta, ki bo upošteval narodnostne, socialne in gospodarske potrebe prebivalcev. Osnutek statuta bo poslan vsem političnim skupinam in bo veljal kot osnova za širšo demokratično diskusijo. JUTRI NA DUNAJU Pogovori o avstrijskem tranzitu čez tržaško luko Jutri se bo na Dunaju sestal «Kontaktkommitee» za sodelovanje med Avstrijo in Trstom. Odborniki bodo vzeli v pretres predvsem vprašanje avstrijskega tranzita čez Trst po skorajšnjem ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Tržaško odposlanstvo bo vodil predsednik trgovinske zbornice Caidassi, avstrijskemu pa bo načeloval predsednik prometne komisije pri zvezni gospodarski zbornici H. Menardi. Pevcu Frasinelliju je žena Adrijana povila hčerko FEDERICO Srečnima staršema čestitajo, novorojenki pa želijo obilo sre če in zdravja člani zbora «Va silij Mirk». drugi. Vsem je poročal predsednik združenja gradbenih podjetnikov geometer Riccesi, ki je v svojem daljšem referatu obrazložil osnovna stališča gradbenikov. Kritiziral je predvsem tržaško občinsko upravo zaradi njene počasnosti pri sklepanju, odsotnosti resnične politične volje pri urbanističnem načrtovanju, in navedel primer, da je — po devetih letih deklaracij — sprejela resolucijo, ki v bistvu prepušča projektantom novega tržaškega zgodovinskega središča glavne izbire na družbenopolitičnem področju. Počasnost, kateri botruje finančna stiska, ki je javne uprave popolnoma izčrpala, je posledica dramatičnih primerov, ko niso gradbena podjetja mogla dokončati ukazanih del in jih nedograjena zapuščajo. Tak je primer ka-tinarske bolnišnice. Riccesi je pohvalil deželo za izred ne posege v višini 20 milijard v korist javnih del in gradbinstva, o-benem pa je predlagal, naj bi odslej spremenili sistem na tak način, da bi javne uprave naročile delo, ki jim je potrebno in ga plačale, gradbeni podjetniki pa naj bi skrbeli za načrtovanje, nakup materiala in gradnjo. Riccesi je pri tem omenil možnosti «industrializacije» gradbene dejavnosti s standardnimi ukrepi in načrti. «To je naš poziv in izziv», je zaključil Riccesi svoje misli. V bistvu je združenje gradbenikov razumelo, da je bodočnost te veje gospodarstva odvisna predvsem od združene politične volje oblasti in podjetnikov. Od oblasti zahtevajo podjetniki jasne ideje, urbanistično načrtovanje, naročila in finančna sredstva, prosijo jih pa, naj jim puste «proste roke» pri njihovem delu. Za Riccesijem so se zvrstili pozdravi in posegi. Med temi je deželni odbornik Giust naštel vse deželne ukrepe na tem področju, Giuricin pa je orisal položaj, v katerem se nahaja tržaška občina. Pri Vidmu središče za predelavo jajc V neposredni okolici Vidma bodo uredili deželno središče za predelavo jajc. Na površini 20.000 kv. metrov bodo zgradili vrsto objektov za predelavo 200.000 jajc na dan. Središče bo stalo milijardo 700 milijonov lir, načrt za prvo fazo del — za katerega je pravkar izrekel pozitivno mnenje deželni posvetovalni urad za bonifikacijska dela — pa predvideva naložbo 650 milijonov lir. Od tega zneska bo deželna u-prava prispevala 60 odst. Stavka uslužbencev naftnega sektorja Sindikalne organizacije uslužben cev naftnega sektorja so za jutri napovedale celodnevno stavko. Jutri bodo torej po vsej državi stavkali uslužbenci vseh čistilnic in ' naftnih skladišč, v naši deželi pa bo stavkalo osebje podjetij Aquila. Total, Vincer, Totaigas, Esso, BP, ! Saicil in Siot. Stavko so napovedali V NARAVOSLOVNEM MUZEJU Drevi predavanje o «Cvetju iz Glinščice» V dvorani za konference v občinskem naravoslovnem muzeju (Ul. Cia-mician 2) bo drevi ravnatelj muzeja in predsednik združenja «Pro natura carsica» prof. R. Mezzena govoril o «Cvetju iz Glinščice». Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. Začetek ob 19. uri. Neuravnovešena ženska v svetišču na Vejni V nedeljo, kmalu po 13. uri je policija morala poseči pri Marijinem svetišču na Vejni, kjer je neka priletna ženska ukradla veliko hostij. 78-letna Carolina Hesse se je mudila dalj časa okrog oltarjev in je nenadoma stopila do tabemakla, iz katerega je izmaknila približno 60 hostij in jih skrila v torbico. Prihitel je duhovnik Francesco Malalan, ki je žensko ustavil do prihoda policije. Ker je bila Hessejeva očitno neuravnovešena, so jo odvedli v u-mobolnico pri Sv. Ivanu. met prav tako važen, kot je cestni, železniški in zračni. Stopper je govoril o nekaterih osnovnih pogojih za okrepitev pomorskih prog in pristanišč in med njimi navedel kredite z ugodnejšimi pogoji, brez katerih nihče ne more vlagati in v tej zvezi je tudi obravnaval globalno politiko vlade o prometu. O nekaterih kritičnih vprašanjih je govoril v imenu Trsta tudi odbornik Ennio Abate, ki je pozitivno ocenil reorganizacijo pomorskih prog PIN, istočasno pa je tudi ugotovil, da se «za pristanišča ni v praksi še ničesar naredilo niti na pravni, niti na upravni in finančni ravni», saj tudi zadnji zakon o 160 milijardah lir pomeni v resnici, da se niso upoštevale potrebe pristanišč. Osrednji govor pa je imel beneški župan, predsednik Skupnosti jadranskih pristanišč Giorgio Longo, ki je povedal, da sestavlja skupnost 43 uprav in vse zainteresirane občine, pokrajine, dežele in trgovinske zbornice, tako da skupnost predstavlja najbolj široko geografsko povezavo po zvezi italijanskih občin in pokrajin. Longo je orisal obsežno delo, ki ga je skupnost opravila od svoje ustanovitve in sedanjo obliko dela s stalnim odborom ter z na novo ustanovljenima stalnima odboroma, ki se ukvarjata z ribiškimi in turističnimi pristanišči. Osrednje vprašanje obravnave pa je bil bris sedanjega položaja italijanskih pristanišč, ki je zanimivo tudi iz mednarodnega vidika, za kar se je beneški župan skliceval na konferenco na Bledu o rečnih zvezah z Jadranom. Predvsem pa je predsednik skupnosti jadranskih pristanišč kritiziral vladni zakon št. 366 o kreditiranju pristanišč, češ da gre za klasičen obliž na resno rano, ki ničesar ne rešuje. Govornik se je skliceval na zasedanje pristaniških družb in sindikalnih federacij, ki so zahtevale novo pristaniško politiko in nov sistem, ki naj odstrani zaostalost pristaniških struktur. Govornik je bil zelo kritičen glede zakona o finansiranju pristanišč, saj so sredstva nezadostna in povrh še slabo ter brez pravega kriterija razdeljena, tako da niso osredotočili investicij. Zaradi bele stavke v ONAIRC Tudi otroci na Proseku brez opoldanskega obroka Protestnim izjavam staršev v zVè-ži z delovanjem otroškega vrtca ONAIRC na Opčinah se pridružuje tudi Združenje staršev otrok vrtca ONAIRC na Proseku,'kjer je včeraj prišlo do dogodka, ki je razburil domačine. Učno osebje vrtcev ONA IRC je kakor znano v stavkovnem gibanju, ker ravnateljstvo ONAIRC ni izplačalo mesečne dodatne nagrade vrtnaricam za upravno delo v vrtcih. Učiteljice so namreč odgovorne tudi za nakup blaga in za administracijo vrtca. Osebje se je odločilo za belo stavko in zato malčki na Proseku od 12. maja ne dobivajo več kosila. To je povzročilo precej nevšečnosti staršem, ki morajo po otroka že opoldne, da lahko otrok doma poje nekaj toplega. Starši popolnoma podpirajo stavko osebja, vendar ne morejo razumeti položaja, oziroma ravnanja ravnateljstva ONAIRC, ki kot zgleda noče popustiti. Zgodilo se je celo, da začenjajo popuščati vrtnarice, predvsem v italijanskih sekcijah. In to se je včeraj zgodilo tudi na Proseku. Učiteljica italijanske sekcije je namreč prenehala s stavkovnim gibanjem in zato otroci italijanske sekcije so dobili redno hrano, medtem ko so morali otroci slovenske sekcije zapustiti vrtec opoldne. To je seveda zbudilo na Proseku precej govoric. Nekateri so mislili, da gre za diskriminacijo, vendar je šlo le za popustljivost italijanske vzgojiteljice. S tem noče združenje seznaniti starše s potekom dogodkov na Proseku, obenem pa protestira in poziva odgovorne oblasti, naj odločno postopajo, da se ta neznosni položaj otroških vrtcev ONAIRC nemudoma reši. S takim ravnanjem namreč ravnateljstvo ONAIRC dela krivico osebju, staršem in otrokom, ki so vrtcev in vzgoje potrebni. Sicer se ravnateljstvo ONAIRC vedno sklicuje na to, da nima denarja. Zato združenje sprašuje odgovorne o-blasti, občino, deželo in vlado, ki podpira to ustanovo, ali je to mogoče, saj je ravnateljstvo ONAIRC letos celo zvišalo na pet tisoč lir prispevek za mesečno vzgojo posameznega otroka. Mar res ni mogoče, da bi vlada, ki je za to pristojna, prevzela nase breme vzdrževanja vrtcev in s tem odpravila vse nevšečnosti, ki se dogajajo v vrtcih ONAIRC, kjer je stanje res neznosno. Proti temu združenje staršev vrtca ONAIRC na Proseku odločno protestira in bo naredilo potrebne korake pri pristojnih oblasteh za rešitev tega problema. Obenem je združenje stopilo v stik tudi z deželnim svetovalcem domačinom dr. Dragom Štoko, ga seznanilo s problemom, za katerega je obljubil, da bo naredil potrebne korake. SINOČI V SAG Gostovanje CIRT z Os borno vo farso Sinoči je bila gost Slovenskega a-materskega gledališča v Trstu gledališka skupina «Centro italiano ricerche teatrali» (CIRT), s katero je naše amatersko gledališče že pred časom vzpostavilo plodne stike. Gostje so v dvorani PD «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu prvič v italijanščini predstavili farso angleškega dramatika Johna Osborna «Kri Bambergo-vih», ki je odkrita satira na neko malomeščansko rrièriXaV&eto, ki se o-plaja v povzdigovanju svojih političnih ali cerkvenih (pa lahko katerihkoli) idolov. j Sinočnja premiéfd ffefj’e pomenila tudi odrski debut skupine, ki zveči-na deluje v tržaški umobolnici in je tudi spričo tega bila dvorana pri Sv. Jakobu skoraj premajhna, da bi lahko sprejela številno občinstvo, predvsem mlade gledalce, ki so jo do kraja napolnili. Po predstavi je goste v imenu kolektiva Slovenskega amaterskega gledališča pozdravil njegov umetniški vodja Sergej Verč, ki je predvsem poudaril dejstvo, da je to prvo gostovanje obeh gledališč in je pomembno predvsem zato, ker gre za navezavo stikov mladih, tu živečih ljudi, ki si prizadevajo in verjamejo v svobodno in prosto gledališče. Skupina CIRT bo ponovila farso še drevi ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6. VERDI Na simfoničnih koncertih v petek in soboto bosta nastopila dva mednarodno priznana francoska umetnika: J.-P. Marty bo vodil gledališki orkester, ki bo izvajal Petrassijevo Koncertno uverturo (prva izvedba v Trstu) in drugo Schumannovo simfonijo, pianist J.-P. Collard pa bo nastopil s Franckovimi «Variacijami» in Ravelovim «Koncertom za levo roko». Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. * POLITEAMA ROSSETTI Danes, 20. maja, ob 21. uri bo pod okriljem zavarovalne družbe Lloyd Adriatico koncert Bossijevih skladb za orgle. Orglar Emilio Busolini, komorni orkester «Ferruccio Busoni». Vstopnina 1.000 lir. člani Adriacluba in Lloydov lahko dvignejo vabila pri tajništvu Adriacluba, Ul. Cassa di Risparmio 6. Rezervacije pri Osrednji blagajni. Pasaža Pretti (tel. 36372 in 38547). PD «RDEČA ZVEZDA» in ŠK «KRAS» priredita v okviru proslav ob 30-letnici osvoboditve v sredo, 21. maja, ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Saležu predavanje tov. Borisa Raceta o temi PARTIZANSKE TISKARNE Vljudno vabljeni! Kino Razna obvestila Vcdstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse odbornike na važno sejo, ki bo danes, 20. maja, ob 20. uri v Bazoviškem domu. Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike, ki želijo razstaviti svoj pridelek na 9. razstavi domačih vin, da pismeno javijo udeležbo na sedež konzorcija, Sv. Križ 61 ali v urade Kmečke zveze do vključno 31. maja. Ob 30. obletnici osvoboditve bivše kurirke in kurirji iz repentabrske občine vabijo vse občane na pohod po stezah partizanskih kurirjev po domačih hribih do osrednje javke v Župenci v žiknjih. Odhod ob 8. uri trga v Repnu. Kosilo v prvih dolinah pod Golcem. Vpisnina 2.000 lir. Vpisujeta v Repnu Ljubica Guštin Rauber v trgovini jestvin, na Colu št. 12 pa Mara Guštin Vlkova do vključno četrtka, 22. t.m. PRED ODPRTJEM SUEZA Deželno nakazilo (3.300 milijonov) za opremo tržaškega pristanišča S tem je dežela prevzela nase del obresti na posojilo ICIPU Deželna uprava je s posebnim odlokom, ki ga je podpisal odbornik za finance Coloni, podelila Neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče nadaljnji dvajsetletni prispevek v višini 3 milijarde 300 milijonov lir. Deželni prispevek bo kril okoli 3 od sto obresti na posojilo 9.200 milijonov lir, ki ga je luška uprava najela pri zavodu ICIPU (Istituto di Credito Imprese Pubblica Utilità), da bi nabavila .potrebno mehanizacijo in sodobno opremo. V zvezi s to operacijo je deželna uprava že enkrat priskočila na pomoč luški ustanovi, in sicer z dvajsetletnim prispevkom v višini 10 milijard lir po zakonu štev. 34 z dne 30. julija 1974. Z novim prispevkom hoče deželna uprava olajšati priprave tržaškega pristanišča na skorajšnje ponovno odprtje Sueškega prekopa. S posojilom ICIPU bo luška ustanova nabavila opremo za pomol VII, nove tehnične naprave za sam pomol in za novo luko in zamenjala nekaj dotrajanih strojev. Tržaška občina išče strojepisce Tržaška občina je razpisala natečaj za namestitev treh pomožnih strojepiscev v staležu občinskega o-sebja. Zahteva se starost od 18 do 30 let in opravljena nižja srednja šola. Prošnje je treba vložiti do 11. junija. Podrobnejše informacije daje urad za osebje v občinski palači, soba štev. 93, Zborovanja KPI Ul. dello Scoglio 197 bo danes, ob 16. uri zborovanje na temo «Stališče KPI glede problema splava». Govorila bo Bruna Braida. «Delavski razred in volitve» bo tema shoda, ki ga sekcija «Di Vittorio» prireja jutri, ob 12.15 pred tovarno Telettra v industrijski coni. Govorila bo Ester Pacor. V četrtek, 22. maja, ob 20.30 pà bo v Ljudskem domu v Trebčah govoril Boris Iskra o vlogi slovenskih komunistov v predvolilni kampanji. Po brezuspešnem podvigu tatiči zapustili lastna avtomobila Prejšnjo noč kmalu po 4. uri je 32-letni Graziano Pianura iz Fiumi-cella, sicer pa bivajočega na Lo-njerski cesti 35/11, zaslišal sumljivo ropotanje v garaži, kjer so avti vseh stanovalcev poslopja. Spočetka je mislil, da je morda njegov brat, ki se potika okrog svojega avta. ko pa je stopil k oknu, je opazil 5 mladeničev, ki so urno zbežali. Stopil je v garažo in odkril, da so tatiči s silo odprli vrata skoro vseh avtov in je zato poklical policijo, ki pa tatičev ni mogla ujeti, ker so medtem že pobegnili po bližnjem Bo-šketu. Za seboj pa so pustili odlično sled: avtomobila simca 1000 in fiat 125/S, s katerima so se pripeljali na kraj. V avtih je bilo tudi več ukradenega blaga, med katerim veliko telefonskih žetonov, ki so jih pobrali iz bližnjih kabin. V enem od avtov je bilo vozniško dovoljenje «starega» znanca policije — 19-letnega Adolfa Pinta iz Ul. Moreri 10 —, v drugem pa vozniško dovoljenje 48-letnega Francesca Bortoneja iz Ul. S. Pasquale 101. V slednjem primeru menijo, da je eden od sinov po-Tržaška avtonomna federacija KPI j bral avto očetu brez njegove vedno-prireja v teh dneh vrsto zborovanj, sti. Tolpe mladih tatičev doslej niso V prostorih sekcije «Pratolongo» v1 še zasledili. Med prečkanjem ceste pešca pod avta Petnajstletni dijak Giulio Brizzi iz Ul. Colorni 3 se je včeraj ob izhodu iz šole hudo ponesrečil: stekel je čez Trg Popovich pri Lovcu, da bi pravočasno prihitel do avtobusne postaje, ni pa opazil, da je takrat iz smeri proti Katinari privozila giulia 1600 v kateri je bil 44-letni Rinaldo Abbrescia iz Ul. Costalunga 296 in ki ni utegnil pravočasno ustaviti vozila. Avto je fanta zbil na tla, da mu je zlomilo levo nogo v stegnu in so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh. V dopoldanskih urah pa se je med prečkanjem Ul. F. Venezian ponesrečila 73-letna Giustina Marussi z Nabrežja Grumula 6. S svojim fordom taunus jo je namreč povozil 21-letni Silvo Antinoro iz Ul Rapicio 7, da se je potolkla po glavi. Zdraviti se bo morala vsa; 10 dni v nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice. O S M I C I Anton Furlan na Greti štev. 36 (pri «Sandroti») je odprl osmico, kjer toči pristno belo in črno vino. * * * Josip Sancin, po domače «Šamek», v Dolini štev. 112 je odprl osmico, kjer toči odlično belo in črno vino. URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 627,— Funt šterling 1444,50 Švicarski frank 249,25 Francoski frank 154,— Nemška marka 266,60 Avstrijski šiling 37,65 Dinar; debeli 37,25 drobni 37,50 Izgubil se je jugoslovanski volčjak - mladič, po imenu Fric, v soboto ob 22.30 na Kontoveiu (Društvena gostilna). Žalostno dekletce prosi najditelja, naj telefonira na št. 412139 ali v Društveno gostilno na Kontoveiu. Včeraj- danes Danes, TOREK, 20. maja BERNARD Sonce vzide ob 4.29 in ■ zatone 19.34. — Dolžina dneva 15.05. Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 1.27. Jutri, SREDA, 21. maja IVON Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25,9 stopinje, najnižja 18,8, ob 19. uri 24,4 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb nestalen, veter 8 km na uro jugovzhodnik, vlaga 58-odstotha, nebo 9/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,2 stopinje. >lIlllllllt1llllllIllllllllmllllllllll•lH■lllllll1llllll V OGNJENEM VRTINCU 8.10, 17.35 17.50 18.05 18.35 19.30 20.05 21.05 21.50 19.55 20.15 20.30 21.20 21.50 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.40 Šola DNEVNIK in Danes v parlamentu - 17.00 Šola DNEVNIK Program za najmlajše Program za, mladino: Yogijeva vesela tolpa PROSTOR — Tedenska oddaja za mladino Poljudna znanost: Obisk v muzeju DNEVNIK Nove prigode Arsenia Lupina: «IL MISTERO GESVRES» V gradu Gesvres se mlada nečakinja grofa Raymonda De Saint - Verana na naglo prebudi. Pravzaprav jo prebudi čuden ropot. S svojo sestrično Suzanne steče v stričevo pisarno, od koder vidi nekega moškega v fraku, ki beži. Tu nečakinja najde strica v nezavesti, njegov tajnik Daval pa je celo mrtev. Na poziv prispe koj policija, za njo pa simpatični časnikar Isidore Beautrellet, ki se brez obotavljanja vključi v raziskovalno dejavnost preiskovalnega sodnika in odkrije, da je bil Daval dogovorjen z Lupinom za to, da so dragocene skulpture iz srednjega veka zamenjali s spretno potvorjenimi novimi skulpturami. Daval pa ni dal uspavalnega praška vsem ljudem v gradu in zato ga je grof presenetil in umoril. Beautrellet vse to kmalu odkrije, hkrati pa med raziskovalnim delom ljubimka z lepo Suzanne. In vse to zve Lupin, kateremu prinaša novosti na uho zvesti Grognard JE NA MARSU ŽIVLJENJE? Da bi odgovorili na gornje vprašanje, bodo Američani poslali proti Marsu dve svoji sondi in sicer «Viking I» in «Viking II». Pot na «rdeči planet» bo trajala skoraj eno leto. če bosta sondi srečno pristali na Marsu, bosta začeli proučevati teren «rdečega planeta». DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Poskusne oddaje za gluhoneme Športni dnevnik: KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI Ob 20. uri DNEVNIK Kinematograf : Čudovitih prvih 20 let Podelitev literarnih nagrad Taormina IGRE BREZ MEJA Prenos v evroviziji iz Belgije Kot vsakp poletje se tudi letos nadaljujejo tako imenovane poletne igrč, pri katerih sodelujejo ekipe iz sedmih zahodnoevropskih držav in sicer iz Belgije, Francije, Zah. Nemčije, Velike Britanije, Holandske, Švice in Italije. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.35, 10.00, 11.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV šola Črke, Slovanski ples, Izlet, Nemščina, Znanstveni dnevnik, Mere in meritve, Glasbeni pouk, Jezerski ribolov itd. V. Albrecht: MALA LUPINICA, drugi del Danes bo ljubljanska TV ponovila drugi del Male lupinice, pravljice, ki jo je po besedilu Vere Albrechtove narisala Ančka Gošnik - Godčeva Obzornik EGIPT ZA ČASA TUTANKAMONA Poljudnoznanstvena oddaja Za mnoge ljudi je mumija najznačilnejši ostanek starega E-gipta. Mrliče so nekoč enostavno položili na puščavski pesek in tu jih je suh zrak ohranjal. Potem so Egipčani postopek ohranjevanja mrličev izboljšali z raznimi kemičnimi sredstvi. Iz tega se je razvila odličja tehnika balzamiranja. Končno so Egipčani svojim mrličem i.Jali velike grobnice, tudi piramide. Seveda ni bil tak postopek namenjen slehernemu smrtniku, pač pa le veljakom ali celo samim kraljem, faraonom. Današnja oddaja nosi podnaslov «Smrt in pokopavanje» Ne prezrite: AGRFTV ob koncu letnika DNEVNIK Druga pomlad na Portugalskem Časnikar Uroš Lipušček in snemalec Radovan Jadran 12, Sava 11. PRIHODNJE KOLO (25. 5.) Triglav - Tabor, Adria - Sa.y Kamnik — Primorje, Jadran _ njar, Litija — Renče, LTH NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE 16 ZADETKOV: Savič (Crvena zvezda) in Halilhodžič (Vete*5; 14 ZADETKOV: Boško Djordjevič (Partizan), 13 ZADETKOV: Via® (Velež), 12 ZADETKOV: Vukotič (Partizan), 10 ZADETKOV: row voda (Olimpija), Geča (Sloboda) in Žungul (Hajduk), 9 ZADti Jankovič (Željezničar), Ličinar (Vojvodina), Katalinski (zeljezn Vučekovic (Vojvodina), Jerkovič (Hajduk), Balevski (Vardar) u* jilkovič (Beograd). SPORT SPORT SPORT 20. m^ja 1975 KOLESARSTVO «GIRO D’ITALIA» ATLETIKA TROFEJA POMLADI Battafflin osvojil etapo Borovci so imeli v soboto in o M ek el-roza majico Na cilj je prispel z naskokom več kot dvajset sekund PRATI DI TIVO, 19. 'C Battaglili je z naskokom osvojil 3. etapo mednarodne kolesarske dirke •; ko so domačini zadeli vratni-Nato so se «zeleno-rumeni» zbra-jn y nadaljevanju prišli v vodstvo uitrim protinapadom Grgiča. Izid jT le spravil na varno tokrat Kalc. al omenimo, da so gajevci v sa-j3"1 15 urah odigrali dve tekmi (v epoto z Union), v sredo pa morajo Pjgrati še tekmo proti Primorju (za na, a.l Greg) in končno še v nedeljo uločilno tekmo z De Macorijem, kar : Za naše nogometaše pravi «marnski teden». D. G. točno obvladati zahtevano hitrost in ; sicer samo eno, več pa je bilo u- si pomagati z uro, tako da bo 100 m1--^- -- --- • > •' • napravil v določenem času, oziroma z drugačnimi pripomočki. Vsaka sekunda zaostanka bo doprinesla tekmovalcu eno kazensko točko. Zmagal bo tisti, ki bo zbral najmanj kazenskih točk. Hitrost hoje ne bo velika, zato se lahko tekmovanja u-deležijo tudi nedeljski izletniki. Poleg prvih treh, ki bodo nagrajeni s posebnimi darili, bodo vsi tekmovalci dobili spominske kolajne. Tekmovanje na ski-rolkah predstavlja skoraj novost, prav zato si je klub poleg organizacijskega bremena naložil tudi veliko finančno, saj si je moral nabaviti rolke, ki jih bo izposojal tekmovalcem, bodisi za trening, kot za tekmovanje. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri skupine in sicer odrasli, mladinci do 18 leta, otroci do 13 leta in ženske. Tekmovanja se lahko udeležijo smučarji tekači. Tekmovalci bodo startali v presledkih 30 sekund. Naredili bodo po dva kroga odrasli, ženske in mladinci po en krog, in sicer na progi Mavhinje — Vižovlje — Ce-rovlje m Mavhinje, ’ dtr-oci pa en krog'okoli vaisi Mavhinje.' Smučarski klub Devin bo zainteresiranim posodil rolke. Tekmovalci 1 doščenje, da’ je od vseh borovcev pa bodo morali prinesti palice in dosegel najboljši tehnični rezultat, tekaške čevlje. j V daljino je skočil kar 5,62 m daleč llll■llllillllll m Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuf um mulil tiiimiiiiiiiiiiii n mi m 11 n im 11 n ||jli„||||n ,1,11, V NOGOMETNEM TEKMOVANJU MLADINCEV ,v .iv.J jflf-. Moštvo Uniona zapravilo točko Podlonjerci so ubrali slabo taktiko vrstitev na druga, tretja in četrta mesta — skupno 12 —- ki so tudi veljala spominske kolajne. K teh-mčnim dosežkom in uvrstitvam je treba vsekakor pripomniti, da italijanska društva, če že ne šole, skrbijo in v svoje vrste vključujejo prvenstveno take dijake, ki so telesno močnejši in zagotavljajo takojšnje uspehe, medtem ko nudi Bor start vsakemu ki to želi. Ne samo to! Telesno manj razviti so celo deležni večje skrbi. V soboto je torej v metu krogle za Bor zmagala Melita Tence, ki je orodje vrgla 7,18 m daleč in je najbližjo nasprotnico premagala za več kot pol metra. V drugem ženskem metu, v disku, je bil Bor ob zanesljivo zmago zaradi neizkušenosti. Barbara Gruden je namreč v zaključnem metu vrgla znatno več kot atletinja, ki je do tedaj vodila. Od navdušenja je stekla na polje kar čez rob izmeti-šča in sodnik je met razveljavil. Žal, je bil ta met borovke edini, ki je imel vse pogoje vrednosti. Prva dva sta namreč skončala izven sektorja. Smolo je imel tudi Sandi Bigatton v skoku v daljino, ostaja pa mu za- Costalunga — Union 2:2 1 Latin, 13 Persi. °B ZAKLJUČKU SEZONE SK Devin bo priredil tekme in veselico soboto, 24. in v nedeljo, 25. maja , 'f. Mavhinjah športno - zabavna kluhn*’ .k* 1° Pr>reja smučarski ‘P Devin ob koncu svoje zimske COSTALUNGA: De Pangher, Pa-rovel, Franch, Bon, Giorgi, Bursich, Burini, Turella, Favale, Petranich (k), 12 La Notte, 13 Giotti, 14 Sain. UNION: Čok, Del Bosco, M. Benčič, Glionna (k). Lizzi, Paludetto, Sassi, Clabotti (v d.p. Bochetti), L. Benčič, Colja, Lapi, 13 Ancona. STRELCI: v 30. min. p.p. Paludetto (U.) iz enajstmetrovke, v 20. min. d.p. Lupi (U.), v 30. min. d.p. Turella (C.) in 35. min. Baiez (C.) V nedeljo si je Union zapravil točko, saj so podlonjerski nogometaši igrali lepo, razen zadnjih deset minut v drugem polčasu. Takoj ob začetnem žvižgu sodnika je šel Union v napad in je stalno ogrožal nasprotna vrata. V prvih desetih minutah igre so naši nogometaši stalno igrali v kazenskem prostoru nasprotnika. Omeniti je treba, da bi bilo treba dosoditi kar dve enajstmetrovki, toda sodnik ni bil tega mnenja. Do zadetka je prišlo v 30. min. p.p., ko je na levi strani igrišča z lepo akcijo Lapi ogrožal vrata. Močan strel je branilec odbil z roko in tokrat je sodnik dosodil enajstmetrovko. Streljal jo je Paludetto in rezultat se je tako spremenil. V drugem polčasu se stanje na igrišču ni spremenilo. Naši fantje so bili vedno v napadu in so stalno streljali v vrata. Toda bili so precej netočni, saj so kar trikrat za las zgrešili. V 17. min. drugega polčasa je bil zaradi grobe igre nad Lizzijem izključen Burni. Tri minute kasneje je prišlo do drugega zadetka za Union. Odlična podaja Colje Lapiju in močan strel, ki je presenetil De Pangherja. Od tega trenutka dalje se je U-nion zbral v obrambo in prepustil pobudo domačinom, ki so izkoristili to priložnost. Tako je v 30. min. d.p. znižal rezultat Turella, po lepi podaji Petranicha. Pet minut kasneje je Turella lepo podal žogo Baizu, ki je z glavo poslal žogo v mrežo v visoki levi kot vratarja čoka. Zadnjih pet minut je šel Union v napad, toda stanje na igrišču se ni spremenilo. Brez dvoma je bila napaka «plavo-rumenih» ta, da so se po dveh zadetkih zaprli v obrambo in tako dali možnost domačinom, da dosežejo dva zadetka. V vrstah Uniona so se zlasti izkazali Mario Benčič, Lizzi in Lapi. Mauro NARAŠČAJNIKI Primorec — Giarizzole 0:2 PRIMOREC: Grgič, R. Kralj, I. Kralj, Stojkovič (Orazi), Rismondo, A. Milkovič, M. Kralj, E. Kralj, Malalan, V. Milkovič, Kocjan, 12 Bak. GIARIZZOLE: Altin (Parovel), Keber, Baciacco, Cerovez, Tedeschi, Mitri, Lusetich, Roizi, Atena, Umek, STELCA: 13. min. d.p. Lusetich, v 18. min. d.p. Mitri. SODNIK: Franeseo. V zadnji prvenstveni tekmi naraščajnikov je trebenski Primorec odšel tudi tokrat z igrišča praznih rok. Prvouvrščene Giarizzole so v tem prvenstvu zaigrale odlično, saj niso prejele niti enega gola in so zmagale v vseh tekmah. Obratno, pa je Primorec zaigral precej borbeno le v prvem polčasu, ko je večkrat spravil v zadrego tržaškega vratarja. V 18. min. p.p. se je znašel trebenski napadalec Malalan sam pred vratarjem, a je žogo slabo udaril in ta je sla vratarju naravnost v roke. Ves polčas so Tre-benci stalno napadali, a do gola niso mogli. Po odmoru pa so Tržačani stopili na igrišče trdno odločeni zmagati. Že v 13. min. so prišli v vodstvo po napaki Primorčevega vratarja. Ni minilo pet minut, ko so podvojili po lepem strelu Lusseticha. V vrstah Primorca se je tokrat izkazal precej dobro A. Milkovič. Cibic — Kralj in tako za 26 cm popravil svoj o-sebni rekord. Bigatton je ta rezultat dosegel v prvem poskusu, med katerim pa je nerodno izvedel doskok in začutil bolečine v hrbtu. Odpovedal se je drugim skokom in tako je šlo prvo mesto Martiniju, ki je imel e-nak najboljši rezultat, vendar boljšega drugega. Drugo mesto je v daljini mlajše kategorije osvojil tudi Robert Kovačič. Drugi je bil tudi Renato Gombač v metu diska mlajše kategorije, v sprintersko elito pa je prišla Sonja Zupančič, ki je 60 m pretekla v 9”3. Ta čas ji je prinesel drugo mesto. Met krogle je dal na splošno do bre rezultate za Bor. Nives Guštin je v starejši kategoriji osvojila tret je mesto, Igor Bigatton pa je bil pri moških četrti. Njegov uspeh je bil posebno zanimiv. Pred startom je imel osebni rekord 9,50 m iz tekmovanja slovenskih nižjih srednjih šel. Reden trening mu je v dobrem mesecu omogočil napredek do 11,11 m! Preko 11 m je celo vrgel dvakrat. Omeniti je treba, da je še letos pozimi Bigatton metal med svojimi prvimi poskusi nekje okoli 7,50 m. V borbi za prvo mesto je bila dalj časa tudi Purič Marina y skoku v daljino za starejšo kategorijo. V prvem poskusu je dosegla 4,07 m, prav na koncu pa so jo prehitele kar tri skakalke. Rezultat Puričeve je glede na njene telesne zmožnosti še kratek. V zadnjih dveh skokih se je vidno zmedla v zadnjih korakih zaleta. Dosežek okoli 4 metrov in pol bi bil zanjo že sedaj povsem normalen. Kot edini predstavnik Bora na dolgih progah je nastopil Fulvio Dovgan. 2000 m je pretekel v 7’23". Dovgan, ki pri Boru igra tudi košarko je ob koncu hudo zdelan komentiral svoj naper: «Lažje je igrati košarko!» Pavel (Bor) 3,08, 11. Paoli Peter (Bor) 2,94 80 metrov 1. Pribaz (S. Giacomo) 10”8 Borovci so tekli takole: 1. skupina: 3. Kalc Valter 12”1, 5. Milkovič Franko 13”0, 6. Škabar Mauro 14”0 2. skupina: 2. Tavčar Renzo 12”9, 3. Salvi Dario 13” 1, 4. Grgič Igor 13”7 3. skupina: 1. Gregori Edvin 12”4, 4. Canciani Igor 13”3, 5. Zettin Sergio 14”0 2000 metrov 1. Gasparo (CSI) 6’36”4 k- b. J V 1. ženski odbojkarski diviziji je bil v preteklih dneh na sporedu derbi Bor — Sokol niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinirfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||l|||||,||||Uimi|,l,,,llllllimmilll,limillll,mimilllllllll|llllllir NOGOMET V ZADNJEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE iuventina omagala v boju za rešitev Prihodnje leto bo nastopala v 3. AL Vesna, naša najvišje uvrščena enajsterica, ostala v vsem povratnem delu prvenstva neporažena OBSODBA V ZADNJEM KOLU j kave in pričeti z novim delom ter Juventina — Libertas 1:4li6 P056?/10, 2 novimMn mlajšimi i- JUVENTINA: Sonato, Tabaj, Cerva, Mikluš, Brescia, Nanut, Uras, Tavčar, Ferletič (Mučič), Marvin Gomišček. ZENSKI NOGOMET V B LIGI Dva poraza naših deklet Radici — Vesna 3:0 Radici je s težavo premagal borbeno ekipo iz Križa, ki je klonila šele v drugem delu igre, potem ko se je v p. p. zagrizeno branila. Med «plavim!» je ponovno razočaral napad, a ne obramba, kjer je bila Luxeva zopet najboljša in pa kril-ska vrsta, kjer je bila Tanja Sirk najborbenejša. Naj omenimo, da je prišlo med tekmo in po tekmi do nešportnega vedenja od strani Tržačank, ki so naše igralke večkrat zmerjale z grobimi žalitvami. Sandor Primorj’e — Rivignano 0:4 (0:2) V drugi tekmi ženskega prvenstva je ekipa Primorja ponovno predala obe točki nasprotniku. Enajsterica Rivignana je prikazala na proseškem igrišču boljši nogomet od Prosečank, toda moramo omeniti, da igra ta ekipa skupaj že štiri leta in igralke imajo mnogo več izkušenj kot naša mlada dekleta. «Rdeče-rumene» so zaigrale borbeno, predvsem v p. p. Gostje so domačinke v d. p. popolnoma nadigrale, saj niso Prosečanke sprožile v nasprotnikova vrata niti e-nega strela. Med Prosečankami se je izkazala N. Koper. H. V. i IZIDI ŽENSKE Starejša kategorija 80 m ovire 1. Pavini (Ginn. Triestina) 15”9 krogla 1. Sega (N. Sauro) 9,36 m 3. Guštin Nives (Bor) 8,01, 6. Škerl Nevenka (Bor) 6,79, 17. Škrk Katja (Bor) 4,32 80 metrov 1. Benetton in Contento (obe Ginn. Triestina) 10”8 Borovke so tekle takole: 1. skupmàT'l. Košuta Sara 11”6 2. skupina: 3. Kralj Tiziana 12”6, 5. Dovgan Adrijana 12”9 3. škuplfta: 4. Milič Makri 13”6 5 Štor Mira 13”7 4. skupina: 1. Cibic Tatjana 12”1, 4. Štoka Kati 13”7 disk L Fichfarch (N. Sauro) 12,28 m Gruden Barbara (Bor) brez veljavnega meta daljina 1. Porporati (Ginn. Triestina) 4,40 m 4. Purič Marina Bor 4,07, 5. Malalan Keti (Bor) 3,84, 8. Ciani Bruna (Bor) 3,67, 9. Purič Darma (Bor), 3,44, 11. Gruden Agata (Bor) 3,23, 12. Rupel Danjela (Bor) 3,21, 14. Gulič Andra (Bor) 2,89, 15. Malalan Melita (Bor) 2,77, 17. Maver Laura (Bor) 2,38 višina 1. Dapretto (Ginn. Triestina) 156 cm 100 metrov 1. Medvešček (CSI) 3’16” Mlajša kategorija krogla 1. Tence Melita (Bor) 7,18 m, 9. Škabar Barbara (Bor) 5,03 60 metrov 1. Cheber (N. Sauro) 9”0 2. Župančič Sonja (Bor) 9”3 4. Malalan Katja (Bor) 9”4 Ostale borovke so tekle takole: 1. skupina: 5. Paoli Rosana 10”3 2. skupina: 3. Sosič Mariza 10”4, 5. Slapnik Danjela 10”8 3. skupina: 2. Bajc Vesna 10”3 višina 1. Bon (Ginn. Triestina) 130 cm 1000 metrov 1. Amadei (CSI) 3’33”2 daljina 1. Stabile (Ginn. Triestina) 3,65 m 4. Štoka Nataša (Bor) 3,32, 7. Pe-taros Alenka (Bor) 3,18, 10. Montanari Sandra (Bor) 3,01, 12. Vremec Veronika (Bor) 2,38 MOŠKI Starejša kategorija hoja 4 km 1. Marcetta (CUS) 21’24” 80 m ovire 1. Minca (N. Sauro) 13”7 krogla 1. Petranich (CUS) 12,30 4. Bigatton Igor (Bor) 11,11, 12. Mesesnel Marko (Bor) 8,77 disk 1. Potleca (Altipiano) 23,30 m 2. Gombač Renato (Bor) 20,12 daljina 1. Martini (CUS) 5,62 m 2. Bigatton Sandi (Bor) 5,62, 5. Furlan Bruno (Bor) 4,90, 10. Stojkovič Dario (Bor) 4,62, 16. Krevatin Aleš (Bor) 3,95 višina 1. Pecchiari (Lib. Milje) 165 cm 8. Grgič Maks (Bor) 135 80 metrov 1. Scapin (CSI) 9”6 2000 metrov 1. Degli Innocenti (CSI) 6’15”5 10. Dovgan Fulvio (Bor) 7’23”0 Mlajša kategorija hoja 4 km 1. Goina (S. Giacomo) 27’18”5 višina 1. De Marchi (CSI) 145 cm 4. Kerpan Valter (Bor) 130 krogla 1. Marsich (N. Sauro) 10,80 6. Piccini Aleks (Bor) 7,07, 11. Carli Rino (Bor) 6,36 daljina 1. Barazzutti (N. Sauro) 4,68 2. Kovačič Robert (Bor) 4,41, 4. Pegan Andrej (Bor) 3,80, 10. Purič LIBERTAS: Pipolo, Videni, Lupe-tin, Paoli, Delise, Coslovich, Russo Debernardi (Ciacchi), Mottica, Colletti, Auber. SODNIK: Biasutti iz červinjana. STRELCI: v 15. in 22. min. p.p. Mottica, v 28. min. Uras; v 16. min. d.p. Mikluš (avtogol), v 45. min. Ciacchi. Z nedeljskim porazom na domačih tleh proti Libertasu se je štan-dreška Juventina poslovila od 2. a-materske lige. Ekipa bo namreč drugo leto igrala v nižji kategoriji. Za določitev tretje ekipe, ki bi se morala pridružiti Devinu in Gia-rizzolam za izpad, je bilo treba čakati prav do zadnje tekme, pred katero so Štandrežci imeli določeno prednost pred Flaminiom. Obe ekipi sta igrali namreč doma, toda «belo-rde-či» ,so imeli točko prednosti. Sreča pa tokrat ni bila naklonjena slovenski ekipi. Juventina je zaigrala slabo kot še nikoli. Igralci so bili zbegani in niso pokazali dovolj zagrizenost, ki je potrebna na takih tekmah. Še posebno obramba je tokrat zaigrala zelo slabo, saj so za prva dva gola krivi prav branilci. Seveda, ne moremo trditi, da je ta poraz pogubil Juventino. Vzroke je treba iskati v celem letošnjem prvenstvu. Mislimo pa, da za tak neuspeh nosi delno krivdo tudi vodstvo ekipe, ki ni znalo (po odhodu Plesničarja) pravilno poskrbeti za njegovega namestnika. V prvem delu prvenstva je štandreška ekipa izgubila veliko dragocenih točk prav zaradi slabe obrambe. K temu pa ie treba dodati še poškodbe, ki so jih utrpeli nekateri standardni igralci in slika nam bo tako jasna. Nič čudnega ni torej, če združimo vse te negativne komponente, da Juventina je letos izpadla. Odslej si bo moralo vodstvo ekipe zavihati ro- gralci. Kajti samo tako bo Juventina imela boljšo bodočnost. Kronika nedeljske tekme je precej bogata. Naj že v začetku poudarimo, da je Libertas zaigral precej mirno in končni rezultat je prej sad nesporazumov v domači obrambi kot pa učinkovitosti nasprotnih napadalcev. Prvi gol je padel v 15. minuti po napaki vratarja Sonata in branilca Mikluša. še večja napaka pa je bila pri drugem golu. Corva je podal kratko nazaj vratarju, tako da se je Mottica z lahkoto polastil žoge in drugič premagal Bonata. Štandrežci so skušali z neurejeno i-gro spraviti goste v njihov kazenski prostor. Po golu, ki ga je Uras dosegel v 28. minuti, je izgledalo, da bo Juventina le prebolela začetno krizo. Napake pa se niso vrstile samo v štandreški obrambi marveč tudi v napadu. Tokrat je slabo zaigral srednji napadalec Ferletič, ki je imel nekatere res ugodne priložnosti za gol, a jih je zapravil (zadel je tudi vratnico) V drugem polčasu so Štandrežci še naprej napadali, da bi, vsaj izenačili rezultat, .-Tf; 4L . minuti je .Libertas spet povedel. S prostim strelom je Paoli streljal proti vratom. Mikluš se je žoge dotaknil z glavo in jo poslal v mrežo. Ob stanju 3:1 je Juventina izgubila vsako upanje na zmago. V zadnji minuti igre so gostje dosegli še četrti gol. P. R. POL PRVENSTVA BREZ PORAZA Vesna — Stock 1:0 (1:0) VESNA: Bogateč, Visintin, Boris Tence, Kelemenich, Verzier, Skrem, Degrassi, Germani, Caharija, Borto-lotti, Botti 13 Franko Sulčič. STOCK: Ellero, Chirsich, Fontanot, Podgornik, Tremul, Savron, Zaratti-ni, Punis, Privileggi, Camassa, Ma-ranzana, 12 Fronda, 13 Monzoni. SODNIK: Fanzel iz Portogruara. Strelec: Caharija v 18. min p.p.. Gledalcev 300. Koti 1:5 za Vesno. KOŠARKA V 1. DIVIZIJI V goričkem derbiju Dom ni imel sreče Doživel je svoj najhujši poraz v tem prvenstvu Dom — Arte 66:87 (36:38) Igostini ponovno osvojil prvo mesto DOM: čubej, Marinčič, Terčič 12,1Y kategoriji dn 500 cc. medtem ko Nanut G., Semolič, Dornik 7, Prin- Kriška Vesna je v poslovilni tekmi tega prvenstva zasluženo premagala prvouvrščeni Stock in s tem dosegla tudi rekord v nepremagljivosti, ki je trajala vse povratno kolo. V domačih vrstah sta manjkala standardna igralca Valente in Sandor Tence, a vseeno njune odsotnosti ni bilo občutiti .kajti vsi «plavi» so zaigrali na višku svojih sposob nos ti. Tekma se je začela zelo ugodno za Križane, ki so že v prvem delu prvega polčasa povedli s hitrim Ca-harijo, ko je izkoristil zmedo pred tržaškimi vrati. Po danem golu so domačini še večkrat ogrožali Ellera, a Bortolotti in Botti sta bila netočna. V drugem delu igre si je Stock nekoliko opomogel in začel pritiskati na kriška vrata, a celotna obramba (z Borisom Tencejem na čelu) čič V., Nanut K. 2, Hvalič 22, Nanut R. 23. PROSTI METI: Dom 2:10, Arte 11:30. SODNIKA: Valle in Verdoliva iz Gorice V goriškem derbiju proti Arte, Dom tudi tokrat ni imel sreče. Na domačih tleh je namreč doživel svoj najhujši poraz v letošnjem prvenstvu 1. divizije. Do take razlike v končnem izidu je prišlo proti koncu tekme, ko sta morala oba Domova centra, Rado in Karel Nanut, predčasno zapustiti igrišče, prvi zaradi izključitve, drugi pa zaradi petih osebnih napak. V prvem polčasu je bila tekma stalno izenačena in nobeni od obeh ekip se ni posrečilo, da bi si nabrala večji naskok. Domove! so v tem delu srečanja zaigrali zagrizeno in vse je kazalo, da bodo uspeli premagati prvouvrščenega na lestvici. V drugem polčasu pa se je tekma odločila v korist ekipe Arte, saj se Domovi igralci brez svojih centrov niso mogli več enakopravno upirati nasprotnikom, ki so imeli odslej prosto pot do koša. S tem so se možnosti Doma, da se uvrsti na drugo mesto lestvice, precej zmanjšale, vse pa je odvisno od izidov prihodnjih tekem. M. M. MOTOCIKLI ZEIV1 IMOLA, 19. — V preizkušnji za svetovno prvenstvo v Imoli je A- je v razredu 350 cc moral priznati premoč Cecotta. Rezultati: 50 cc: 1. Nieto (kreidler), 2. Laz-zarini (piovaticci), 3. Doerflinger (kreidler). Lestvica za SP: 1. Nieto 45 točk, 2 Lazzarini 32, 3. Doerflinger 25. 125 cc: 1. Pileri (morbidelli), 2. Bianchi (morbidelli), 3. Van Kessel (condor). Lestvica za SP: 1. Pileri 70 točk, 2. Andersson 45, 3. Bianchi 44. 250 cc: L Villa (harley davidson), 2. Decotto (yamaha), 3. Rougerie (harley davidson). Lestvica za SP: 1. Villa 45 točk, 2. Rougerie 47, 3. Pons 32. 350 cc: 1. Cecotto (yamaha), 2. Agostini (yamaha), 3. Pons (yamaha). Lestvica za SP: 1. Cecotto 57 točk, 2. Agostini 39, 3. Braun 26. 500 cc: 1. Agostini (yamaha), 2. Read (MV augusta), 3. Kanaya (yamaha). Lestvica za SP: 1. Agostini in Kanaya 45 točk, 3. Read 44. SMUČANJE MOJSTRANA, 19. — V Vratih je bil včeraj 14. Zlatorogov veleslalom, na katerem je zmagal med člani Mišo Magušar, pri mladincih pa Janez Zibler. Proga sama je bila precej zahtevna in je imela 42 vrat. Startal je tudi letošnji najboljši slovenski smučar Bojan Križaj, ki je po napaki v zgornjem delu proge odstopil. V nedeljo je padel zastor nad prvenstvom 2. AL. Zmago si je predčasno zagotovila enajsterica Stocka, ki je morala prav V póslediiji tekmi prepustiti o-be točki razigrani Vesni. S tem podvigom so Križani uspešno zaključili prvenstvo, v katerem niso v povratnem delu zaužili niti' enega poraza. Drugo mesto je po zmagi nad Primorjem osvojil Portuale, ki bo sedaj igral kvalifikacijske tekme za prestop v 1. AL. Tretje mesto pa je šlo nestabilni Ederi. Zadnje kolo je bilo usodno za štandreška Juventino, ki je doma nepričakovano visoko klonila Libertasu, medtem ko je Flaminio v zadnjih 15 minutah igre zabil Sagradu dva gola in se s tem rešil izpada. Od druge amaterske lige se torej poslavljajo Juventina, Duino , in Giarizzole. Z izpadom Juventine smo zamejci zgubili še eno moč v 2. AL. če upoštevamo, da smo imeli pred tremi leti pet ekip, bodo zamejski nogomet prihodnje leto v 2. AL zastopale le tri enajsterice (Primorje, Vesna in Zarja), kar pomeni, da smo tudi v tem najpopularnejšem športu nazadovali. akcije je sprožila Zarja. Zmedla je nasprotnika in poskušala priti do zadetka. Do gola kljub napadom ni prišlo vse do drugega polčasa, ko je s silovitim strelom Grahonje zadel vrata. žoga se je odbila najprej od dveh igralcev Giarizzol, nato pa nadaljevala pot v mrežo. Vsekakor je bil to avtogol. Kljub prednosti Ba-zovci niso odnehali, saj so do konca tekme napadali, vendar niso nikakor zmogli zvišati rezultata. Tržačani so krčevito branili svoja vrata in so le od časa do časa izvedli nekaj protinapadov. S tem srečanjem se je Zarja zadnjič predstavila domačemu občinstvu, ki je po tekmi zadovoljno zapustilo igrišče. Ražem Aleksander IZIDI ZADNJEGA KOLA Zarja — Giarizzole 1:0 Portuale — Primorje 4:3 Edera — Costalunga 4:1 S. Anna — Campanelle 2:0 Libertas — Juventina 4:1 Vesna — Stock 1:0 Isonzo — Duino 1:1 Flaminio — Sagrado 2:0 KONČNA LESTVICA Stock 30 14 12 4 43 14 40 Portuale 30 13 12 5 36 23 38 Edera 30 13 11 6 38 20 37 Libertas 30 11 14 6 35 25 35 Isonzo 30 12 10 8 35 29 34 Sagrado 30 10 13 7 23 13 33 Vesna 30 9 15 6 35 37 33 Campanelle 30 10 12 8 35 38 32 S. Anna 30 11 9 10 35 32 31 30 12 6 12 34 37 30 30 6 16 5 24 24 28 30 7 13 10 34 41 27 Primorje Zarja Costalunga Flaminio Juventina Duino Giarizzole 30 30 30 30 7 11 12 28 34 25 6 12 12 27 42 24 4 13 13 21 42 21 1 10 19 20 52 12 B. R. je bila vedno na mestu, vse do končnega sodnikovega žvižga. Po končani tekmi je v kriškem taboru razumljivo vladalo zadovoljstvo zaradi izredne prestižne zmage, navijači in igralci pa so se še enkrat srečali na lepem sprejemu, ki ga je priredilo društvo. Sandor ZADOVOUNI NAVIJAČI Zarja — Giarizzole 1:0 ZARJA: Pavento, S. Križmančič, D. Marc, Samese, Metlika, V. Križmančič, Codagnone, Bon, Žagar, R. Marc, Grahonja, Grgič. GIARIZZOLE: Donadel, Bencicli, Berlocchi, Bertele, Silvestri, Scro-petta, Botteri, Giraldi, Raseni, Millo, Stefani. Kljub temu da so Bazovci dosegli en sam gol, je bila njihova nedeljska zmaga popolnoma zaslužena, saj so bili v vsej tekmi v premoči. V prvem popa?- se je igra odvijala skoraj izključno na nasprotnikovem delu igrišča. Prve nevarnejše SLOVO S PORAZOM Primorje — Portuale 3-4 (2:2) PRIMORJE: Štoka (61. min. Furie), Blažina, Race, Cimolino, Bar-biani, Tomizza, Barnaba Milič (61. mm. Kapun), Guštin, Drioli, Rustja. PORTUALE: Nardin, Petronio. Cuccan, Rozza, Buti Tesevic, Ja-copino, Vižintin, Pobega, Bonnes, Novel. STRELCI: 7. min. Guštin, 16. min. Barnaba, 18. in 37. min. Pobega, 52. min. Novel, 61. min. Bonnes, 86. min. Rustja iz 11-metrovke. GLEDALCEV: 250. S porazom proti Portualeju se je Primorje poslovilo od ietošnjesa prvenstva^ v katerem so «rdeče-rumeni» le deloma izpolnili pričakovanja. Poslovilna tekma se je sicer dobro začela za domačine ki so po 16 minutah igre že vodili z 2:0. Ta_ prednost ni bila le slučajna, tem-več sad boljše igre in očitne premoči domačinov, ki so z lenimi akcijami popolnoma zmedli Tržačane. Priznati je sicer treba da je pri obeh zadetkih botrovala negotovost branilcev Portualeja in le odl čen poseg Nardina (no strelu Rustje) je preprečil katastrofo. Vendar so po drugem zadetku domačini nerazumljivo popustili in ker so Tržačani potrebovah zmago za osvojitev drugega mesta so se srčno vrgli v napad ter v 18. minuti znižali. Še preden so se domačini organizirali, je po napaki Driolija napadalec Pobega izenačil. To je seveda dalo gostom polet in kmalu nato je Štoka z drznim posegom preprečil tretji zadetek. Y nadaljevanju so Tržačani vztrajali v napadu in zasluženo prišli dvakrat do gola. šele po četrtem zadetku so domačini odločno reagirali in od tedaj dalje so praktično vsi igrali za Rustjo, da bi utrdili položaj na lestvici najboljših strelcev. To je tudi uspelo Rustji štiri minute pred koncem, ko je branilec Cuo cari napravil v kazenskem prostoru prekršek nad Rustjo in sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko. Z 11-metrovko si je tako Rustja zagotovil naslov najboljšega strelca E skupine 2. AL s 16 goli, kar predstavlja za nogometaša Primorja nedvomno lep uspeh. Naj še dodamo, da je tekmo odlično sodil slovenski sodnik Karel Gergolet iz Doberdoba. B. R. Pred bližnjimi mednarodnimi obveznostmi je italijanska nogometna zveza sklicala naslednje kandidate za sestavo A reprezentance in reprezentance «under 23». Sklicali so te igralce: Državna reprezentanca: Antognoni (Fiorentina), Bellugi (Bologna), Be-netti (Milan), Bottega (Juventus), Capello Juventus), Castellini (Torino), Chinaglia (Lazio), Cordova (Roma), Esposito (Napoli), Facchet-ti (Inter), Gentile (Juventus), Oraziani (Torino), Francesco Mprini (Juventus), Giorgio Merini (Roma), Orlandini (Napoli), Paolino Pulici (Torino), Rocca (Roma), Savoldi (Bologna), Scirea (Juventus) in Zoff (Juventus). «Under 23»: Bini (Inter), Boni (Sampdoria), Galloni (Milan), Ca-sarsa (Fiorentina), Caso (Fiorentina), Conti (Roma), D’Amico (Lazio), Danova (Cesena), Della Marti-ra (Fiorentina), Desolati (Fiorentina), Di Bartolomei (Roma), Garrita-no (Ternana), Orlandi (Cesena), Pec-cenini (Roma), Perico (Ascoli) in Felice Pulici (Lazio). Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monlecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletne 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nao telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500. osmrtnice m sožalja 250 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m gonško pokraimc se naročajo P" oglasnem oddelku ali uprave Iz vseh drugih pokrajin Italije pri a.r.l- 20. maja 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Volilna kampanja In nasilje Čeprav se je v nedeljo začela kampanja za upravne volitve, ki bodo 15. junija, so vse stranke u-glasile ton svojih zborovanj in manifestacij na velike vsedržavne probleme, kot če bi šlo za politične volitve. Težavni gospodarski položaj, prevratniška «črna mreža», strategija napetosti, «rdeče brigade» in «oboroženi proletarski oddelki» odločno prevladujejo nad tematiko deželnega in pokrajinskega u-pravljanja, kar je tudi kazalec važnosti, ki jo vse stranke pripisujejo skorajšnjim volitvam. Vse stranke se dobro zavedajo kako globoka kriza pretresa Italijo in marsikdo se boji, da se jezi mladine zaradi nezaslišane pasivnosti oblasti pred prevratniškim rovarjenjem fašistov (ta je že izbruhnila na severu med mogočnimi manifestacijami) pridruži tudi jeza, za sedaj še drseča, na tisoče delavcev, ki so zlasti na Jugu bili ob službo in zaslužek. Alarmni zvonec je zazvonil v petek v Neaplju, kjer je manifestacija nekaj stotin brezposelnih zahtevala smrt upokojenca, ki ga je colicijski džip povozil do smrti. Medtem ko se stranke in sindikati vprašujejo, če bosta tudi Neapelj in Jug na sploh izbruhnila kot se je pred leti zgodilo v Reggio Ca-iabrii, so politiki začeli pravcati lov na odgovornega za sedanji porazni položaj v državi. Glavni obtoženec je krščanska demokracija, ki je imela v vseh povojnih letih večino vzvodov oblasti v svojih rokah, ki je bila vseh teh trideset let temelj in vodja vladne koalicije in ki je imela v svojih rokah notranje ministrstvo. Razumljivo je torej, da je prav v tem pogledu vprašanje nasilja, političnega in navadnega kriminala hkrati z gospodarsko krizo osnovna tema volilne kampanje, tema, ki ji tudi italijanski listi posvečajo največ pozornosti in komentarjev. Milanski tednik «PANORAMA» v komentarju z naslovom «Il disordine elettorale» uvodoma ugotavlja, da je ugrabitev kasacijskega svetnika Di Gennara, ki je časovno izbruhnila po razpravi o zakonu o javnem redu v poslanski zbornici in pred začetkom razprave v senatu, najočitnejši dokaz razkroja nekega političnega sistema, v katerem ni možna zamenjava med političnimi strankami na čelu države. Samozvani «oboroženi proletarski oddelki» — nadaljuje tednik — v bistvu ponavljajo «podvige» samozvanih «rdečih brigad». V njihovem nastopu pa je grotesknost tako izrazita, da ne more biti dvoma, da uživajo podporo nekaterih teles države v razkroju. Vtihotapiti samokrese, razstrelivo, radijske naprave in slike ugrabljenega sodnika v kaznilnico v Viterbo je mogoče le s pomočjo tistih, ki bi morali bedeti na varnost v državi. Provokacija se pridružuje nasilnim izpadom v Milanu, v Firencah, kjer je bil po posegu posebne policijske skupine (katere naloge in pristojnost uradno niso znane, vendar jih ni težko doumeti) ubit komunistični aktivist Rodolfo Boschi. Zakonov za boj proti fašizmu in kriminalu — nadaljuje «PANORAMA» — ni treba krojiti na novo: zadostujejo ustava in ostali zakoni, ki jih je parlament odobril do danes. S tem orožjem se trdna demokracija bori proti prevratni-štvu in kriminalu, medtem ko početje sedanje vlade spominja na samovoljnost režima in njegovih posebnih policij. Dejstvo je, da zakon o javnem redu ni povezan s fašizmom, pač pa je sad Fan-fanijevega prepričanja, da bi KD zmagala na referendumu 12. maja, če bi volili o javnem redu na- . mesto o razporoki. Od tod njegov poskus, da si še enkrat pridobi od volivcev zaupanje za KD kot stranko «reda in zakonitosti». Ker val nasilja narašča zaradi družbenega razkrajanja in ker je javno mnenje, tudi najbolj napredno, zaskrbljeno zaradi tega, so manjše stranke in tudi levica segle po istem geslu. List se vprašuje, če je volilna strategija levice, ki bi rada pridobila nekaj odstotkov volivcev med srednjim slojem, spričo poraznega stanja v državi primerna; če ustreza nasilju, gnilobi in samovolji oblastnikov, kar je za mlade slabše od mamila, saj iz obupa in nezaupanja v oblasti naravnost otopijo. Očitno je, da med to mladino nastajajo navadni kriminalci in politični teroristi. In polniti državne zapore je zaman, če se korupcije ne zajezi ter odpravi. , Prav zaradi tega — zaključuje tednik — sa nam spričo besa mladih in razkrajajoče se družbe, zdi volilna strategija, ki teži za premikom nekaj odstotkov volilnega telesa, nenavadno kratkovidna. Tudi milanski list «CORRIERE DELLA SERA» pride v svojem u-vodniku «La democrazia anomala» do zaključka, da je pomanjkanje zamenjave in alternativ v vladi glavni vzrok krize, ki pretresa I-talijo in v ta namen citira LE MONDE, ki govori o nenavadno okosteneli italijanski demokraciji. Iz tega prepričanja, da ima in bo imela vselej oblast v rokah, je nastala tako imenovana «rasa oblastnikov», oligarhija, ki vzporedno s tradicionalnim zasebnim kapitalom upravlja državna podjetja. Ta okvir že pojasnjuje deloma u-por, ki se lahko izraža le v pouličnih izgredih, ker nima dostopa do državnih teles in je podoben kompresijskemu kotlu brez izpušnih ventilov. To anomalijo italijanske demokracije zaostruje dejstvo, da medtem ko diktature 'utišajo škandale, pri nas škandali pridejo na dan in razpihujejo bes nezadovoljnežev, vendar oblast ne kaznuje krivcev. K temu gre dodati krize, ki so skupne vsem industrializiranim državam, od prekomernega naraščanja mest do organizacije navadnega kriminala in končen rezultat vsega tega je, razpadajoče družbeno tkivo ali, kot pravi «Express» italijanska anarhija. V pomanjkanju alternative — zaključuje list — je naša slabost, vendar kljub ideološkem sovraštvu, ne moremo nasprotnika krat-komalo umoriti, če se nočemo istočasno izpostavljati nevarnosti, da bomo nekega dne sami žrtve takega obračuna. Vprašanje je torej, kako se izogniti hladni državljanski vojni, ne da bi objektivnim dejavnikom krize dodali še subjektivne neracionalne dejavnike, ki so v vsakem izmed nas. Dialektična primerjava mnenj pa še tako skromna in zavita, ni odpravljiva in mora vsekakor privesti do nekega zaključka. Upati je torej le, da se polemika in dialektična primerjava vsaj ne bosta odvijali na najnižji možni ravni. Isto vprašanje obravnava tudi milanski «IL GIORNO» v uvodniku «L’assurdo» in ugotavlja, da kriminalni izpadi, pa naj gre za rop ali za ugrabitev sodnika, objektivno ne morejo imeti nobenega političnega pomena: so le absurden in krvav izraz določenih skupin, ki nimajo več razumskega in funkcionalnega stika s tem, kar je in kar bi lahko bila konfrontacija idej in ideologij. Prav zato so le grobi izpadi, ki imajo kot posledico samo strah. Upati je, da se stranke v svoji volilni propagandi ne bodo posluževale primerov, kot so ugrabitev sodnika Di Gennara, ali napadi na sedeže krščanske demokracije, kajti v demokratični družbi mora biti vsakomur zajamčena fizična nedotakljivost in možnost, da izraža svoja prepričanja. Prav zaradi tega so kriminalni in nasilni izpadi zadnjih dni zgolj napad na demokratični sistem, ker nimajo nič skupnega s svobodno konfrontacijo nazorov in idej. Vprašanje pa je, čemu se ti obupanci lahko še nadejajo, da bodo lahko vplivali na razvoj moderne in demokratične države, kot je, ; kljub ,.Msei?j.;,nedoslednostim in napetostim, Italija? To je posledica iluzije, da se demokracija lahko ugonobi.. Prav zaradi tega pa morajo vsi državljani s svojim odločnim, vendar demokratičnim nastopom pokazati skrajnežem, da so njihovi upi povsem neosnovani. Volja, da uporabimo razum, ki so jo državljani že večkrat izpričali, je najboljše orožje v boju proti prevratnikom in v tem pogledu so državljani tisti, ki morajo dati strankam in zakonodajalcem zgled. Socialistično glasilo «AVANTI», je v svoji sobotni številki posvetilo uvodni članek manifestaciji neapeljskih brezposelnežev, ki se je zaključila s smrtjo nekega u-pokojenca. Neapeljska tragedija — poudarja list — nas spominja na podobne milanske dogodke in nas opozarja, da je fašistično nasilje dalo povod za vrsto mračnih in nasilnih provokacij. Te so se še zlasti zaostrile v času pred volilno kampanjo, ko smo skoraj vsak dan priča nasilnim izpadom, ustrahovanju in iskrivljanju nekaterih dejstev. List pripisuje krščanski demokraciji, ki je krojila državo po svoji potrebi kot pa po interesih italijanskega prebivalstva, ki je skovala teorijo nasprotnih ekstremizmov, ki se je poslu-žila kampanje o javnem redu izključno v volilne namene, največjo odgovornost za razkroj države in poudarja, da vseh teh vprašanj ne bo mogoče rešiti, če se ne bo korenito spremenil način vladanja. Komunistično glasilo «UNITÀ» tudi obravnava vprašanje nasilnih izpadov in v tem okviru izredno ostro polemizira s krščansko demokracijo, predvsem pa z njenim vsedržavnim tajnikom Fanfanijem. Ta je po zavitem procesu končno priplul do teorije «zlate sredine» in v tem ravna podobno kot je pred tremi leti prav tako med volilno kampanjo ravnal tedanji vsedržavni tajnik Forlani. Sad tedanje kampanje je bila desnosredinska vlada, ki je zdržala le zaradi podpore misovcev. Ta vlada je bila jasen izraz nezmožnosti KD, da dosledno in demokratično odgovori na reakcionarno protiofenzivo, ki je med drugim botrovala delnemu volilnemu uspehu MSI. Če pa je tedaj — nadaljuje list — bila «centralistična kampanja» morda razumljiva spričo dogodkov iz Reggio Calabrie in pritiska tako imenovane «tihe večine», danes ta kampanja ni več opravičljiva spričo zahteve po demokratizaciji in prenovitvi velike večine javnega mnenja. Pa tudi v sami KD so prišli do izraza pomisleki in pozivi k obnovi levosredinske koalicije, kot sta nekajkrat poudarila zunanji minister Rumor in ministrski predsednik Moro. Jasna je torej kontradikcija, v kateri se lovi KD. Obnavljanje prvotne levosredinske koalicije ni več mogoče, ker mu nasprotuje demokrščansko vodstvo samo s Fanfanijem na čelu, prav tako pa je poskus obnavljanja desnosredinske koalicije nevaren tudi za same demokrščanske oblastnike. Očitno je torej, da je prvi pogoj za dejansko prenovitev, ponoven poraz Fanfanijeve politike. POMEMBEN KORAK NAPREJ V PREISKAVI 0 TERORISTIČNEM IZPADU V BRESCII PROCES PROTI MORILCEM AGENTA ANTONIA MARINA Fašistični skrajnež Ermanno Buzzi obtožen pokola na Trgu della Loggia Sodnika Vino in Trovato ga dolžita, da je sprožil peklenski stroj, ki je ubil osem ljudi in jih ranil sto - Med včerajšnjim zasliševanjem Buzzi naprtil milanski organizaciji «La Fenice» odgovornost za teroristični izpad BRESCIA, 19. — Brescianska sodnika Domenico Vino in Francesco Trovato, ki vodita preiskavo o pokolu na Trgu della Loggia, v katerem je bilo ubitih osem ljudi, okrog 40 pa jih je bilo huje ranjenih, sta danes zaslišala v zaporu v Piacenzi fašističnega skrajneža Ermanna Buzzija. Le-tega sta včeraj obtožila pokola, ker je «v sodelovanju s še neidentificiranimi osebami pripravil peklenski stroj, ga skril v koš za odpadke na Trgu della Loggia in sprožil eksplozijo.» Sodnika sta tako po enoletni vestni preiskavi dosegla prvi uspeh: odkrila sta istovetnost terorista, ki je materialno zakrivil pokol. S tem pa nujno delo še daleč ni zaključeno, saj morata, kot pišeta v zapornem nalogu, odkriti še mandatarje in pajdaše. Pokol na Trgu della Loggia ni torej delo osumljenega blazneža kot je skoraj histerično ponavljal desničarski tisk, pač pa je eden od najbolj krvavih členov v strategiji napetosti. To je neposredno potrdil osebno Buzzi v brzojavki, ki jo je poslal prijateljici Ombretti Giacomazzi: «Stranka nas je izdala, kameradi so nas zapustili.» Sodnika Vino in Trovato sta dalj časa po pokolu tavala v temi. Odlo-čičlen preokret je bila aretacija znanih brescianskih desničarjev pretepačev Raffaeleja in Angiolina Papa ter Buzzijeve prijateljice Ombretta Giacomazzi. Aretirana fašista sta po nekaj dnevih ječe postala zelo zgovorna in sta obtožila Buzzija pokola. Nadaljnja preiskava je dala preiskovalcem objektivne indice, ki so potrjevali obtožbo, odločilna pa je bila v tem pogledu preiskava na Buzzijevem domu, kjer so našli pisalna stroja, s katerima so bili napisani letaki prevratniške organizacije, ki si je lastila očetovstvo pokola, ter elektronske naprave, s katerimi je Buzzi na daljavo sprožil peklenski stroj. V prejšnjih dneh so sodni izvedenci opravili vrsto poizkusov, ki so dokazali, da je domneva o elektronskem sistemu vklop-Ijanja pravilna. S tem je bil obroč okVòg prčvrafhikM* 11 sklenjen in sodnika sta podpisala zaporni nalog. Preiskava je tudi pokazala, da je pokol na Trgu della Loggia tesno povezan s smrtjo fašističnega terorista Silvia Ferrarija, ki je bil žrtev «nesreče na delu» nekaj dni pred kriminalnim terorističnim izpadom. Bomba, ki jo je Ferrari i-mel na motornem kolesu je eksplodirala predčasno in ga ubila. Buzzi, ki je vezni člen med dogodkoma, je namreč obtožen, da je pripravil peklenski stroj, ki je ubil Ferrarija. Bomba naj bi služila za atentat na nočno zabavišče «Blu notte», ki so ga imeli prevratniki na piki. Ermanno Buzzi, 36-letni tat umetnin, ki se proglaša za himmlerjevske-ga nacista, je nenavaden človek tudi v krogu «težakov nasilja». Iz njegovih izjav in njegovega vedenja je očitno, da je neuravnovešen in kot tak nesposoben voditi prevratniško organizacijo ter zasnovati širokopotezen morilski načrt kot je bil pokol na Trgu della Loggia. O tem sta prepričana tudi sodnika Vino in Trovato, ki sta v zapornem nalogu nedvoumno poudarila, da Buzzi ni zasnoval morilskega načrta sam. Ključno vprašanje, ki pomeni tudi kvalitativni skok za preiskavo, je kdo so pajdaši in zlasti kdo so mandatarji. Sodnika sta bila ob tem vprašanju izredno molčeča. Poudarila sta, da se je Buzzi družil s fašističnimi pretepači in pripadniki prevratniške organizacije MAR Carla Fumagallija, Adama Degli Oc-chija in Piconeja Chioda, hkrati pa sta dodala, da doslej nimata še stvarnih indicev, ki bi potrjevali domnevo o povezavi Buzzija s to organizacijo. Očitno je, da bo odkritje manda-torjev odslej glavni cilj sodnikov, ki sta poudarila, da so doslej doseženi rezultati le izhodišče za resnično preiskavo. Če bo ta hitro napredovala je odvisno od Buzzija in od odgovorov, ki jih bo dal preiskovalcem. Njegovi odgovori na prva današanja vprašanja sodnikov so bili dvoumni in težko je bilo ločiti resnico od izmišljotin. Buzzi je poudaril, da je imel tesne stike z raznimi prevratniškimi organizacijami, med katerimi gre posebej omeniti skupino «Fenice», ki jo je vodil Giancarlo Rognoni in ki je skovala a-tentat na brzec Turin — Rim. Ravno ta skupina naj bi pripravila tudi načrt za atentat, v katerem je u-mrl Silvio Ferrari. Skrivnostni in še neidentificirani terorist naj bi prinesel nalašč iz Milana bombo, ki je ubila terorista. Jasno je, da bi ta okoliščina, če bi se izkazala za resnično, dala nov zagon preiskavi o smrti Ferrarija in o pokolu na Trgu della Loggia. Vtis nekaterih odvetnikov, ki so prisostvovali zasliševanju pa je, da skuša Buzzi s spretnim doziranjem resnice in laži še več zmešati štreno in spraviti preiskovalce iz tira. To naj mu ne bi bilo težko, saj naj bi bil nenavadno miren in hladnokrven. PARIZ, 19. — Danes je prispel v Pariz iranski šah Reza Pahlevi, ki se bo zadržal v francoski prestolnici nekaj dni na zasebnem obisku. Šah, ki je pravkar zaključil obisk v ZDA, se bo sestal s francoskim predsednikom Giscardom D’Estain-gom. Na Trgu della Loggia v Brescii takoj po eksploziji peklenskega stroja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SPOROČILO 0 ARETACIJI 20 ZAROTNIKOV V Portugalski odkrili ponovno zaroto proti mladi demokraciji Teroristična mreža naj bi bila povezana z zarotniki, ki so skušali II. marca izvesti protirevolucionarni državni udar -, Potrjeno vodstvo socialistične stranke LIZBONA, 19. — Vojaki prvega artilerijskega polka (RAL 1) so sinoči objavili sporočilo, v katerem zatrjujejo, da so odkrili obsežno protirevolucionarno zaroto, zaradi katere je že v zaporu več kot 20 vojakov in civilistov. Poleg tega pozivajo vojaki RAL 1 vse vojaške oblasti in prebivalstvo, naj prispevajo k iskanju in k aretaciji oseb, ki so zapletene v zaroto. Sporočilo, ki so ga sestavili vojaki, so objavili po uradnih vladnih obveščevalnih kanalih. Gre za e-noto, katere vojašnico so zarotniki, ki so skušali 11. marca izvesti protirevolucionarni državni udar, bom-bardirali in za katero pravijo, da je ena najbolj levičarskih v portugalskih oboroženih silah. V sporočilu RAL 1 je rečeno, da je bila teroristična mreža, ki so jo sedaj odkrili, v zvezi tudi z dogodki 11. marca in da je bila povezana z nekaterimi tujimi obveščevalnimi službami. Do odkritja zarotniške mreže naj bi prišlo zaradi izjav nekega marinca, ki so ga pripeljali v vojašnico artilerijskega polka, potem ko so ga aretirali pripadniki gibanja za reorganizacijo proletariata (MRPP). V sporočilu nadalje pozivajo vojaki ljudstvo k budnosti, oborožene sile k boljši medsebojni povezavi med raznimi oddelki, kar je edino sredstvo, da bi preprečili morebitne spore, ki bi jih utegnile izkoristiti reakcionarne sile. Položaj v Lizboni je, po objavi sporočila o odkritju zarote,' zelo napet in zapleten. Glasovi o aretacijah govorijo o 20, 50 ali 200 aretiranih. Oborožene sile so sklenile premestiti aretirance v grad Caxias, čemur naj bi se zoperstavili pripadniki' MRPP, tako da so vojaki bili prisiljeni streljati in se poslužiti sol-zilnih plinov, da bi. razpršili de-monštrahte.' Sinoči so izvolili novo tajništvo portugalske socialistične stranke. Seje so se udeležili člani 'vsedržavne komisije ter-novoizvoljeni socialistični poslanci v ustavodajni; skupščini. Izvoljeni sp bili vsi dosedanji člani tajništva, kar je potrdilo zaupanje v garnituro, ki je vodila volilno kampanjo za ustavodajno skupščino, v kateri imajo socialisti večino. Poleg tega so z izvolitvijo vseh dosedanjih članov demantirali glasove o zahtevah po odstranitvi nekaterih vidnih predstavnikov. V intervjuju, ki ga je dal sovjetski televiziji, je generalni tajnik portugalske KP Cunhal izjavil, da meni, da bo Portugalska v bližnji bodočnosti socialistična. Cunhal je dodal, da so portugalske volitve jasno dokazale nasprotovanje reakciji in željo portugalskega ljudstva, da bi v svoji deželi vzpostavilo socializem. Ustavodajna skupščina, je dejal sekretar KPP, nima zakonodajnih funkcij. Kar zadeva politične perspektive je treba nadaljevati z odločno borbo proti monopolom ter izkoristiti možnost, da še podvržejo nadzorstvu ljudstva in demokratične države široki sektorji javnih oblasti. Portugalska je danes demokratična država, je dejal, in kmalu bo socialistična. Kar zadeva odnose s Sovjetsko zveo, pg. jp,,generalni tajnik KPP Cunhal v svojem intervjuju za sovjetsko televizijo izjavil, da pomenijo učinkovito pomoč za mlado portugalsko demokracijo. Javni tožilec zahteval strogo zaporno kazen za Loia in Murellija Z uvodnim posegom javnega tožilca se je začela zaključna faza sodne obravnave LONDON, 19. —- Včeraj je prispel v London na šestdnevni uradni obisk podpredsednik kubanske vlade Carlos Rafael Rodriguez, ki bo med drugim imel pogovore z britanskim premierom Haroldom Wilsonom in zunanjim ministrom Callaghanom. Po uradnih pogovorih, ki se jih bo udeležil tudi minister za industrijski razvoj, bo Rodriguez podpisal pomembno trgovinsko pogodbo z Veliko Britanijo. MILAN, 19. — Proces zaradi umora policijskega agenta Antonia Marina se bliža koncu: po zaključenem zasliševanju prič, je imel javni tožilec dr. Guido Viola danes uvodni poseg, med katerim je zahteval zelo stroge kazni za vse obtožence: 28 let za Vittoria Loia, ki je po njegovem mnenju vrgel bombo, ki je u-bila Marina, 21 let za Maurizia Murellija, ki naj bi vrgel bombo, ki ni eksplodirala. Zasliševanje prič se je zaključilo konec prejšnjega tedna z zelo ostrim spopadom v sodni dvorani med Lo-iem ter karabinjerskim polkovnikom Santorom, katerega obtoženec dolži, da ga je z zvijačo pripravil do priznanja krivde. Spopad se je končal brez zmagovalcev in poražencev, potrdil pa je še enkrat značilnost te obravnave: ustavila se je vsakokrat, ko je bil govor o odgovornostih mi-sovskih voditeljev za razpihovanje zločinskih, izgredov. Ob koncu je javni tožilec Viola zadnjič zaman zahteval združitev procesa s sodnim postopkom proti misovskima poslancema Servellu in Petroniu, ki ju je preiskovalni sodnik formalno obtožil udeležbe na prepovedanem shodu in upiranja javnemu funkcionarju v zvezi z izgredi, ki so zahtevali smrt agenta Marina, ter je predal sodne akte sodišču v nadaljnji postopek. Sodni zbor je bil mnenja, da je za ugotavljanje resnice združitev obeh procesov nepotrebna, s tem pa je dejansko ločil mandatarje od izva jalcev in onemogočil ugotavljanje dejanske odgovornosti pretepačev pri organizaciji izgredov. Današnja obravnava je bila po svečena izključno zaključkom javnega tožilca, ki je, kot rečeno zahteval 28 let zaporne kazni za Loia ter 21 let za Murellija, za ostale obtožence, ki jih je okrog trideset, pa dve leti in pol ječe za vsakega Izjema je Nico Azzi, ki je priskrbel ročne bombe, za katerega je dr. Viola zahteval 4-leta-zapora. Proces še bo nadaljeval jutri prvimi posegi branilcev. .« -a; »v*- J... s« m Zverinsko nasilje španske policije nad baskovskimi rodoljubi LONDON, 19. — Po tajnem poročilu skupine baskovskih odvetnikov, ki ga je londonski list «Times» ob javil v izvlečku, je Francov fašistični režim v zadnjem mesecu iz- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii Tajski odgovor stricu Samu «Ne hvala, kar odidite, vaše pomoči ne potrebujemo.» («Time», New fork) lllllliniilllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||l|||||||i||||||||||||ll|||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||(||||i|i|||||||||||||||||m|||||||||||||||||ll,||||, Dramatičen boj Somalije proti suši MOGADIŠO, 19. — Somalija je začela v zadnjih mesecih z ambicioznim načrtom, ki naj bi prekinil tisočletno tradicijo njenih nomadskih ljudstev in s katerim bi ustanovili nova delovna mesta predvsem v kmetijstvu in ribištvu. Neposreden povod, ki je sprožil 'načrt somalskih oblasti, da bi prepričale nomadske pastirje, da se stalno naselijo v raznih krajih države, je bila huda suša, ki je prizadela tri četrtine dežele in ki je povzročila približno dvajset tisoč mrtvih. Po Zadnjih podatkih mednarodnih ustanov, Id so organizirale pomoč za Somalce, naj bi suša povzročila smrt 80 odst. goveje živine, 40 odst. kamel in 60 odst. ovac. Mesec dni od tega je umrlo od žeje in lakote približno 600 tisoč glav goveje živine, 6 milijonov koz in ovac ter več - kot pol milijona kamel, ki jih Somalija izvaža v razne bližnjevzhodne države. Somalski izvedenci in izvedenci OZN računajo, da bo treba čakati tri do štiri leta, da se bo ži-vinereja,' ki je poglavitna panoga so-malskega gospodarstva, povzpela ponovno na običajno raven. Nomadi šo našli trenutno zavetišče v posebnih taboriščih, ki jih je organizirala vlada. V teh taboriščih je sedaj približno 250 tisoč oseb, kar je 15 odstotkov vsega prebivalstva. Suša je povzročila tudi opustošenje obširnih rodovitnih pokrajin v severni Somaliji, kjer ne dežuje že tri leta, zaradi česar se bo samo dvajset tisoč družin lahko vrnilo k svoji tradicionalni dejavnosti, živinoreji. 'Drugi si bodo morali poiskati novo ribištvu, saj je ribolov izredno bogat ob 3000 kilometrov dolgih obalah. Somalska vlada računa prav na to. V taboriščih za begunce skrbijo zanje, dokler si ne opomorejo, potem pa jih skušajo prepričati, da si uredijo majhne vrtove in jim posredujejo osnove poljedelske tehnike. Vsa zadeva pa nikakor ne bo lahka. Po mnenju nekaterih opazovalcev kaže, da je načrt zelo ambiciozen in tudi izredno drag. Da bi ga uresničili bo potrebnih vsaj 200 milijonov dolarjev, medtem ko je 'mednarodna banka za obnovitev in razvoj, pose ben organizem OZN za pomoč državam v razvoju, odobrila Somaliji posojilo za 8 milijonov dolarjev. Večji del izvedencev pa je mne-I nja. da bo načrt somalske vlade u-dejavnost, predvsem v kmetijstvu na ] činkovit, saj bi- tako spremenila na-jugu, kjer sta dve veliki reki in v | ravno nesrečo v gospodarsko spod- budo in preprečila, da bi se v i doče ponovila: Somalija je zelo racionalno razdelila svoje rezerve hrane. tako da nima več problemov do nove žetve, ki bo v novembru. V nekaterih krajih, ki jih je suša prizadela, je zadnje čase deževalo, reki Djuba in Scebeli, ki sta bili pred tedni popolnoma suhi, pa imata ponovno normalno količino vode. Suša je tudi povzročila dokajšnjo škodo v obširnih nasadih banan v južni Somaliji, Izvedenci so vsekakor mnenja, da je najbolj dramatična faza suše mimo, sedaj pa ostanejo velika vprašanja obnovitve gospodarstva, še zlasti živinoreje, ki jo je suša zelo prizadela, saj je v zadnjih treh letih razsajala v obširnem pasu afriške celine ter ga spremenila tako rekoč v puščavo. redno zaostril represijo v baskovskih pokrajinah. Primeri mučenja, množičnih aretacij in umora redoljubov so postali v teh pokrajinah skorajda vsakdanja praksa. Odkar je bilo 25. aprila v pokrajinah Biscaglia in Guipuzcoa proglašeno izredno stanje, je policija aretirala nad dva tisoč oseb. Kaznilnice so zato natrpane in veliko jetnikov spi na zasilnih ležiščih, ki so jih pripravili kar na hodnikih. V Bilbau so policisti spremenili v koncentracijsko taborišče bikobor-sko areno, nekaj stotin političnih jetnikov pa je zaprtih tudi v vrtu guvernerjeve palače v San Sebastia-nu. V noči od 8. na 9. maj je 360 jetnikov moralo prespati kar na prostem in v lahki obleki, ki so jo imeli na sebi ob aretaciji. Dokument baskovskih odvetnikov navaja tudi veliko primerov mučenja, najhujši od katerih naj bi bil primer duhovnika Eustasia Erquicia. Tega so sprejeli na zdravljenje v civilno bolnišnico zaradi smrtno nevarnih ledvičnih poškodb, ki so posledica nekajurnega zasliševanja na sedežu politične policije. MADRID, 19. — Španska policija je aretirala približno 40 oseb v madridski delavski četrti Vallecas. Do aretacij je prišlo v teku dveh manifestacij, ki se ju je udeležilo več sto oseb, da bi protestirali proti načrtu urbanizacije, ki predvideva izpraznitev približno 70.000 prebivalcev mestne četrti. Prebivalci Vallecasa so objavili protestni plakat proti policijski akciji, ki zelo pogosto posega proti ljudstvu, medtem ko so oblasti gluhe do vprašanj te mestne četrti. V Rimu zaključeni grško-turški pogovori RIM; 19. — V italijanskem glavnem mestu so se zaključili pogovori med zunanjim ministrom Grčije Biciosom in šefom turške diplomacije Caglayangilom. Ob koncu sestanka je Bicios dejal, da so s sedanjimi pogovori vzpostavili posvetovalni mehanizem med obema državama. Iz skupnega sklepnega sporočila ne izhaja nič novega glede odnosov med obema državama, če izvzamemo dejstvo, da se bodo posvetovanja nadaljevala. Bicios in Caglayangil sta namreč sporočila, da se bosta konec meseca ponovno sestala v Bruslju, očitno ob robu sestanka na vrhu med ministrskima predsednikoma Karamanlisoni in Demirelom. Čemu služi (Nadaljevanje s 4. strani) Ijivosti morskih živali, toda le blizu morskega dna, na globini od 90 do 500 metrov in to le v lokalnem območju južnega Jadrana na površini od 100 do 180 kv. m. Načelno bi del sproščenega svinca mogel preko nekaterih prehrambnih verig priti v površinske plasti, zaradi česar bi se naknadno povečala višina biološko vezanega svinca v ribah. Strokovnjaki za zaščito okolja zato govorijo v prid reševanja, če je to važno. Kakorko- li pa ne moremo pričakovati škode v zadnji omenjeni možnosti, ce upoštevamo dejstvo, da severno-jadranske reke zaradi industrijskih odplak odplavljajo dnevno več svinca kot znaša celotna vsebina spornega tovora na ladji «Cavtat» m vendar niso opazili nobenih škodljivih vplivov na vire morske hrane v opazovanih področjih, še celo v najožjih področjih odplak, zlasti ne pri ljudeh». Poročilo ustrezne komisije, k* smo jo omenili že prej, se nadaljuje takole: «Končno, če upoštevamo možen vpliv na zdravje 1JU' di, ki plavajo, se potapljajo ali kako drugače «uporabljajo» Jadran, ni nobene nevarnosti, niti sedaj li ti v bodoče. Celo ob domnevi ta^ kojšnje in popolne sprostitve tovora v morje, se človeku ne 11101 zgoditi ničesar zaradi fizikalne po sebnosti svinčevega tetraetila, ^ je dejansko mastna tekočina m vodi netopljiva in ima precej ve jo gostoto kot morska voda, K pomeni, da bi celotna količina - mor- tekočine dejansko obstala na m skem dnu in polagoma P1;0 .‘if-i: celo v večje globine in bi nis flori ne prišla v površinske vode Jad na ali Sredozemlja.» Iz gornjega izhaja logičen^ za ključek, da ne grozi kopalcem turistom nasploh ob Jadranu^ bena nevarnost, pa tudi ne in favni oziroma SredozemsK ss morja, razen morda kdaj čezd is. časa. na ožjem območju okoli je, seveda če bi običajni pr .’ ki se ustvarja v morskih globi ’ še bolj ne «zapečatil» posod, v terih se hrani strupena tek0«11 ^ Iz tega lahko sklepamo, da . določenem tisku vzbuja nep ben in škodljiv alarmizem, z terega bi ne mogli reči, d & vzpodbuja zares skrb za zor kopalcev oziroma turistom.