bfcftj* mk d*11* frfotaj« PROSVETA ' glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški In upremlftki proitorlt MIT South Uwn»j dvignilo v zrak in odlepiti Angliji, se glasi tu ivljeno poročilo. Nemški le-ki so »e vrnili v Berlin po "h na London, so poveda-^bombe povzročile silno ejanje. Nekateri distrikti so "POPolnoma porušeni. London dejanju sliči Varšavi, Rot-Mwnu in Dunkirku. ' , j' Pravijo, da se je tisoč obnikov udeležilo napada na '1on zadnji torek, ki so v ne-urah vrgli na tisoče bomb Nemci so izgubili v jlh z Angleži 12 bombni-un*'li pa 38 angleških le- ^s, Španija, 17. okt~ leUlla dvakrat napadla »ngleško trdnjavo ob "J"^Sredozemsko morje, to« topniških baterij so /■Mile. Identiteta leUl ni i*otov|jena. 17. okt — Vrhovno po-^Poroča^dg je italijan-^mornica torpedirala in « ;,"Kleško podmornico v Sredozemskem mor-dostavlja, da ao ita-' metali bombe na ii, vršila konvencija ADFV Green je dejal, da je že imel razgovore glede konference s C. Bakerjem, predsednikom tiskarske unije. Tiskarska unija je na svoji konvenciji sprejela resolucijo glede imenovanja odbora, ki naj bi se pogajal z Ameriško delavsko federacijo glede pridružitve. Ta akcija je bila podvzeta, ko je Woll, podpredsednik ADF, na konvenciji tiskarske unije izjavil, da bo eksekutivni svet ADF priptft-očil v sprejetje dve važni stvari. Eno priporočilo je, da se Članarina, katero plačujejo pridružene mednarodne in narodne unije federaciji za vsakega člana, zviša na dva centa na me-posebni asesment, ki. znaša en cent mesečno, pa odpravi. le konvencija ADF, ne ekseku-tiva, dobiti oblast glede suspen-diranja in izključenja unij. Mednarodna tiskarska unija je bila ena izmed prvotnih in malih organiziranih grup, ki ao ustanovile Ameriško delavsko federacijo pred šestdesetimi leti. Suspendirana je bila 1. 1939 iz ADF, ker ni hotela plačevati izrednega asesmenta federaciji za financiranje boja proti Kongresu industrijskih organizacij. Tiskarska unija je bila edina izmed unij ADF, ki se je upr. la plačevanju asesmenta. Ta ima zdaj okrog 80,000 članov. Green je naznanil, da bodo unije, katerih člani delajo v žga-njarnah in vinarnah, dobile čar-ter kot mednarodna organizacija. Uradniki teh unij bodo kmalu konferirali . z Greenom. K Ameriški delavski federaciji spadu zdaj 105 mednarodnih unij. X t*h finskega zakona. Iz-bilo 187 spoznanih * m kaznovanih. Porast vojnih davkov v Angliji Visoki stroški vojnih operacij London, 17. okt.—Velika Britanija potroši devet milijonov funtov šterlingov (okrog $36,-000,000) dnevno za vojno, je dejal finančni minister Kingsley Wood v parlamentu. On je tudi rekel, da se bodo stroški vojnih operacij povečali v prihodnjih mesecih in vlada bo morala naložiti nove davke. ) Wood je pozval parlament, naj dovoli nadaljnje štiri milijarde dolarjev kredita za financiranje vojnih operacij, kar je parlament odobril. Od meseca marca so se stroški za vzdrževanje oborožene sile na kopnem, morju in v zraku podvojili. Wood je dejal, da znašajo zdaj povprečno $252,000,000 na teden. Avtoritete so naznanile, da bo Velika Britanija kupovala potrebščine v francoskih kolonijah v Afriki, ki so se postavile na stran generala Charlesa de Gaul la. načelnika francoskega odbora v Londonu in voditelja vseh svo bednih Francozov. Kolonija Ka meron je <že dobila naročilo ta 10,000 ton kakoa, 2600 ton kave, kar je čez polovico pridelka, in drugih potrebščin. Anglija bo kupovala bombaž v Chadu. fran-roški koloniji v srednji Afriki. rus« poslank pri predsedniku turčije Govorice o vojaškem paktu se vzdržujejo TURČIJA BO POMAGALA GRČIJI ISTA N BUL, T U R C IJ A, 18. okt. — Avtoritete ao sinoči po radiu naznanile, da bo oaiiče, če bo odredilo kampanjo preko Turčije proti Egiptu in SueSkemu prekopu, spoznalo, da Turčija al Holandska. Belgija ali Francija. Nemčija in Italija ata bili obdol-ženi, da hočeta podjarmiti Jugoslavijo, Bolgarijo ia Grčijo. Ankara, Turčija, 17. okt. — Predsednik Ismet Inonu je sinoči konferiral z novim sovjetskim poslanikom v navzočnosti maršala Fevzija Chackmaka, načelnika armadnega štaba. Di-plomatični krogi pripisujejo konferenci veliko važnost, ker Turčija še vedno naglaša, da je prijateljica Velike Britanije in sovjetske Rusije in da bo priskočila na pomoč Grčiji, če bosta slednjo napadli Nemčija in Italija. / Ruski poslanik Sergej Vinogradov se je udeležil konference na povabilo turškega predsednika. Zunanji urad je sicer zanikal poročila, da bosta Turčija in sovjetska Rusija sklenili vojaški pakt, toda znamenja kažejo, da poročila niso brez podlage. Turški zunanji minister jo nedavno izjavil, da dva milijona bajonetov etraži deželo in da bodo ti ustavili kampanjo osišča proti Bližnjemu vzhodu. Turčija in Velika Britanija imata pogodbo, s katero se jc slednja obvezala, da bo pomagala Turčiji, če bo njena neodvisnost v nevarnosti. Turški tiBk poudarja, da prodiranje nemških čet v Rumunijo ograža balkanske države in tudi sovjetsko Rusijo. List Yeni Sa-bi je komentiral nacijska zagotovila, da nemške čete ne bodo prodirale naprej, "da nas nemške laži niso presenetile. Čudimo se onim, ki Še verjamejo tem lažem. Nemški napad na Balkan se je pričel." Berlin, 17. okt. — Hitlerjev list Voelkische Beobachter je ponovno naglasil prijateljstvo med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. To je storil potem, ko so bila objavljena poročila, da se Velika Britanija, Rusija, Jugoslavija, Turčija in Grčija posvetujejo o situaciji v južnovzhodni Evropi. * Domače Vesti Cikaftka vest Chicago. — Dno , 14. t. m. je umrla šeatlotna Arlene Helen Bunetta, članica mladinskega oddelka SNPJ pri {lrultvu 681 na severni strani mesta. Njena mati je Slovenka ia Breeay Hil-la, Kans., katero dekliško ime je bilo Ulepič. Nov grob v Jfc«nadl Toronto, Ont. —, Dne 10. oktobra je v tukajšnji bolnišnici umrl Albin Cerovšek, star 37 let in rojen v Pijaškem pri Vidmu ob Savi. Pokopala fa je rudarska bolezen silikon, katero si je nakopal v kanadskih rudnikih. Bil je samski tn v Kanadi zapušča bratranca, v Clevelan-du, U. 3., strica, v stari domovini pa atarše in več bratov in sester. Pokopan je bil na pokopališču Mt. Plaaaant. MihvauAke novice Milwaukee. — V bolnišnici, kjer sta bili operirani, se naha-hajata Annie Lužar in Ruth Golob. — Okrajno bolnišnico jo zapuatil zdrav in čvrat Ludvik Lustik. — Poroke: Vincent Ster-lo in Isabel M. Piaaecki, Harry Pollak in Florenoe M. Benčlč, John Moertl in Martina Koro-pec, Rudolf Plut in Mary Udo-vlč ter George Canek in Margaret Cheney. Ventl Is 8h«boygana Sheboygan, Wis. — Zadnje dni je v bolnišnici umrl John Rozman, star 57 let. V Ameriki je bil 31 let in zapušča šest si- nov in dve hčeri. . * -i ti ■ - li Pennajrlvsnije West Newton, Pa. — Dne 10. oktobra je tukaj najrlo umrl Jakob Toman, star 79 lat in član društva 64 SNPJ, |i jo bolehal vvč let na rudarski Siaduhl. Dama je bil is St. Janša na Sta jerskem in zapušča ženo ter več odraslih otrok. V Ameriki je bil 88 let in vos čas tu. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne 0. sept. se je na domu pri nesrečnem padcu ubil Štefan Bltež-nik, star 58 let in doma iz Sol kana. V Argentini j i jo bil U let in v starem kraju zapušča tri sinove in hčer. — Delavsko kulturno društvo Ljudski oder je v septembru slavilo petnajstletnico svojega obstanka z bogatim programom in dramo "Velika puntarija." To Je prva sloven ska organizacija v Južni Ameriki. Socialisti za preklic konskripcije * Izjava socialističnih kandidatov v Illinoisu Chicago, 17. okt.—'Pet izmed 14 kandidatov socialistične stranke, katerih imena bodo na glasovnici, se Je registriralo za vo-jaiko vežbanje na podlagi v kongresu sprejetega zakona, zaenoi pa so dali izjavo, da ae bodo )*> rili za preklic konskripcije, "ker! ni potrebna za narodno obrambo, j pač pa ograža notranji mir In ; svobodščine ameriških državljanov. Konskrlpcija Je uvod v| uničenje demokracije, kar Je bilo demonstrirano v vseh državah, ki so jo uvedle." Izjavo so podpisali profesor Maynard C. Krueger, pod pred-sednišk' kandidat socialistične stranke; Arthur C. McDowell, kandidat za gov ernerJa; Joe To-nielli, kandidat za podgoverner ja; Henry Fleischman. kandidat za kongresnika, in J aek Sessions, kandidat za zaupnika državne universe. Kontrola produkcije • i v • y v in trase t Anglija hoče koope* , rirati s Ameriko London. 17. okt, — Angleška vlada hoče pridobiti Združene države za svoj načrt dalekoaežne kontrole produkcije in trženja s surovim materialom znotraj in zunaj britakega imperija. To se nanaša na program splošne rekonstrukcijo po končanju sedanje vojne. » Uradno je bilo naznanjeno, da so se razgovori med brltako in ameriško vlado glede pošiljanja volne iz Avstralije v Združene države že pričeli. 260,000,000 funtov volne bo lahko kupila Amerika, če bo situacija zahtevala sklenitev kupčije. . Taka kuptija na bi ovirata ameriško kitfovanje volne v Avstraliji. Z namenom, da pridobi simpatije afriških kolonij, ki so bi-le prej odvisne od tržišč v Evropi in da Jim povrne škodo, katero Je utrpela njih trgovina zaradi angleške blokada, Je vlada že pokupila ogromne zaloge kakava in drugih tropičnih produktov. Ti bodo o«tali v »kladi« ščih, dokler ne bo vojna končana. Vlada premierja Churchilla Ja že storila korake glede formiranja aoeialne In ekonomake politike, ki se bo prilagodila so- skupna obramba ameriškega kontinenta Pogajanja glede skleni• tve vojaike zveze KONSTRUKCIJA NO-VIH BAZ WaahUigton, D. C., 17. okt. _ Ameriška vlada ae jo začela pogajati s glavnimi' južnoameriškimi državami,glede sklenitve diplomatičnega in vojaškega sporazuma glade obrambo ta-padu« he m i sfere prati agresiji. Pomorake, letalske in vojaške base Uaj bi alušilo skupni obrambi ameriških republik. Gradnjo teh bas naj bi financirale Združene drftave. k Cilj pogajanj jo vočji nogo «o kazala prvotna poročila. Ta uk-ljučuje med drugim sporazum, na čigar podlagi naj bi ameriške država pomagale druga drugi v slučaju' napada. Pogajanja ae nanašajo na totalno obrambo zapadne hemisfjre. Poročila, da bodo Združene države dobile v najem base v Braziliji in nekaterih drugih latinskih republikah, ne povedo vsega. V načrtu je enotna fron* ta vseh ameriških držav, diplo-matični in vojaški sporazum s večino teh drlsv in mobilizacija vseh razpoložljivih sredstev ss obrambo. Obrambne base naj bi bilo na razpolago vsem drža-vam. — Prvi korak, ki ga jo storila ameriška vlada, Jo bil poziv ns nekatere južnoameriško drftave, rtsj povedo, kaj fstiko štor« sa svojo obrambo pred motnostjo napada. Dalje naj bi pojasnile, kakšna sredstva posedujejo sa obrambo na kopnem in morju. Vojaške misije, ki prihajajo v'Združene drŽave i« latinskih republik, se posvetujejo s ameriškimi, vojaškimi, mornarlčni mi in letalskimi avtoritetami o konstrukciji novih bas ha tej hemisferi. Iz zanesljivih virov prihajajo napovedi, da bodo rsz-govori rezultirali v sklenitvi vojaške'zveze med Združenimi državami in latinakimi republikami. Ameriški narodi bi pozdravili tako zvezo kot nadaljnji dokaz prijateljstva in solidarnosti. Japonski milita• risti groze Vojaške čete ostanejo v Indoklni HanoJ, Indokina, 17. okt,—Japonsko vojaško |>ovelj*tv6 v tej francoski koloniji Je zaprotilo, da bodo Japonrfkl lelaTči uničili bojni material, ki ga bosta Anglija in Amerika pošiljali Kitajski preko ceste v Burmi. Ta cesta Je bila zaprta nekaj tednov, danes pa so jo angleške avtoritete ponovno odprle. General Raiširo Sumita Je izjavil, da bodo Japonri atorili vse, da preprečijo dovoz orožja, mu-niči je in bojnega materiala kitajski armadi po burmski cesti. Japonski letaki bodo uprizarjali na vaje na to ceato iz novih baz, kaeere ao dobili v Indoklni. Sumita Je dalje rekel, da bodo japonske čet« ostale v Indoklni. On Je tudi zapreUJL? blokado Hongkonga, angleške kolonija. - vim razmeram. Vlada se poave tuje z veščakl glede reševanja mnogih problemov, ki bodo potisnjeni na površja. Tesno povezano z angleškimi načrti povojne ekonomije je vprašanje kooperacije s Združenimi državami. Angleške avtoriteto so uverjene, da bosta Velika Britanija in Amerika igrali glavno vlogo pri preureditvi Svetovne trgovin«. ~ Napredek zadružnega gibanja Letni promet intit $600,000,000 Chicaco. — Delogatje na zborovanju Ameriške zadružne lige, ki je bilo otvorjeno v tem maatu, ao bili informirani o velikem napredku zadružnega gibanja v 40 državah. Med večjimi uspehi j« konstrukcija treh oljnih čistilnic, štirih tovarn aa umetna gnojila, aedmih mlinov in tovarne aa barvo. Ameriške zadruge imajo dva milijona članov in letni promet znaša $600,-000,006. Zadružništvo ne beleži samo uspehov v gradnji tovarn, temveč tudi na polju zavarovanja, sdravnlike oskrbe, vzgoje in po-grebniških zavodov. Slednji sc bili ustanovljeni v 60 občinah in znižali so pogrebne atroške za polovico. Dve tovarni sa umetna gnojil* v Allianci in Mauneeju, O., st« prihranili farmarjem $700,000 v prvih petih meaecih tega leta Zadružne prodajalne so osvojile znak, ki je sdaf na vse)^ zadrui nih izdelkih. Podeftelake zadružne električ ne central« oskrbujejo s električnim tokom 488,000 družin. S finančno podporo administracije podeželike elektrifikacije so postavilo žioe v obsegu 189,000 milj. Prva zadružna banka je bila ustanovljena v predmestju In-dianapoliaa, ko ao zadružni kreditni zavodi kupili bančno poslopje. To podvsetja je demona-triralo koristnost finančnih ustanov. Posebni odbor, kateremu na-čeluje Perry Green, predsednik Ohijakaga farmakega biroja, jo izvedel izčrpno študijo finančnih problemov. Čeprav je farmska kreditna uprava dala več posojil podeželskim zadrugSm, ne more dosti pomagati organizacijam, ki jih tvorijo meščani, vprašanje, kako pomagati t«m, bo prišlo na razpravo na sedanjem zborovanju v Chicagu, Mehiške koncesije japonski firmi IrkoriUanje oljnega polja ob salivu Mealco Clty, 17. okt.—Mehiška vlada jo dala kompanlji, ka tero kontrolirajo japonski Inte resi, koncesije glede Izkoriščanja olj noga polja ob Mehiškem zalivu. To |M>lje leži 426 milj od meje Teksaaa. Dalje JI je dala letalske koncesije na 1300 milj dolgi črti od Atlantika do Panamskega prekopa. Pogajanja ao v teku, da Japonska dobi od Mehike 20,000 ton atar«ga žele zja, materiala, ki ga Japonska n« n]ore več dobivati Iz Amerike zaradi emfcafga. Diplomatični in zunanji krogi h<> zelo zanimajo za kupčijo med Mehiko in Japonsko kompanljo. Oljno |Milje a« nahaja v bližini Mehiškega zaliva, kar pomeni, da Japonaka lahko dobj olj« le skozi Panamski prekop Dosna va a«, da j« mehiški ekonomski minister iiodpisal dogovor pred nekaj tedni s Veraeruzana P« troleum Co., podružnico l«a La guna Co., katero kontrolirajo Ja ponakl interesi, glede izkorišča nja oljnega polja v državi Vera Cruz med Japalo, glavnim mestom le tlržav«, in Miaantio, mestom ob Mehiškem zalivu. To |N>IJe obsega 5*60,<*ai »krov dr žavne zemlje, _ ,..,V Veraeruzana Co. J« bila for mirana pred p«tlmi leti. Ta ima petnajet oljnjakov pri Tamplcu, ki tudi Mi v bližini zaliva. Iz m«d t«h oljnjakov obratuje i mo eden. nemške podmornice v ru-munskih bazah Nacijeka kontrola ru-muneke mladine KONFERENCA ANGLEŠKIH DIPLOMATOV Ilukar«Sta, Rumunlja, 17. okt. — Železniški vlaki, naloženi z deli nemških bojnih letal In podmornic, prihajajo v rumunake pomorske baze ob Črnem morju, kjer nemške vojaške čete že stoje nasproti ruskim vojaškim divizijam na drugi strani reke Donavo. Naznanjeno je bilo, da bo 60 rumunsklh vlakov prevažalo Hitlerjeve čete vv strategično krajo, \ Ruske čete se še vedno zbirajo v bližini Galatlja, rumuhske-fa pristaniščnega mesta. Poročila se glase, da je ob rumunakl meji koncentrirala sovjetska armada 160,000 do" 180,000 mol. Rumunska vlada je pripravila sto stanovanj v Bukarešti sa Slane nemškega generalnega štaba in ekonomske veš$jtko. Vprašanje olja js postalo silno važno. Ameriški oljni voičaki v Bukarešti pravijo, d« je Roose-veltova akcija, ko jo blokiral romunsko kredite v Združenih državah, ustavila pošiljanje ru-munskega olja v Jugoslavijo. Slednja je plačevala olje s ameriškimi dolarji. Naznanjeno je bilo, da so voditelji 2eloine garde, rumunske fašistične organizacij«, sklonili sporazum s voditelji nemške manjšine, da nacijska organizacije prevzamejo kontrolo velba-nja rumunsklh dečkov v starosti deset let in več. Rumunske avtoritete so Istočasno uveljavile nove udradb« proti lidom. Vai Udje bodo v smislu Uh odredb izločeni Iz poklicev in trgovine. Hoflja, Bolgarija, 17, okt. VVilliam George Rendell, angleški poslanik v Sofiji, Je včeraj odpotoval v latanbul, Turčija, kjer se bo sestal s angleškim po-slanikom M. Knatchbull-Huges-senem in člani njegovega ^aba Omenjeno Je bilo, da Je odhod IKivezan z diikuzljami glede sklenitve vojaške pogodbe med -Tur« čijo in sovjetsko Rusijo, Ta naj bi ustavila prodiranje nemških čet proti Bližnjemu vzhodu. 463,835 moških se registriralo v Chicagu Chicago, 17. Okt, — Skupno število moških, ki so se včeraj registrirali za vojaško službo v Chicagu, jf 463,836, manjše nego so pričakovali. Avtoritet« so domnevale, da se bo registriralo najmanj 626,000 moških v starosti od 21. do 36. leta. Uradniki v Washlngtomi sodijo, da M je registriralo čez 16,000,000 moških v vseh državah. Sodnik prepovedal ~~ piketiranje San Krancisco, Cal., 17. okt. — Hodnik T, L. Fitzpatrick Je izdal injunkcijo proti piketira-n ju parnika President Taft po članih unije CIO, ki so oklicali sjavko, katera je ruzultirala v izgredih In zadržanju ml hoda parnika. Stavka je poaledica ju-risdikcijskegs upora med unijo CIO In unijo ADF. Sest oseb J« bilo ranjenih v Izgredih zadnji torek. Kanadski governer obiiče Roosevelta Queber, Kanada. 17, okt. Tu Je bilo naznanjeno, da bo grof Athlone, generalni governer Kanade, obiskal predsednika Rooaevelta U teden v Hyd« Parku, N, Y. PROSVETA THB BNL1GHTENMENT OLiULO III u0vmina ILOVIMU M rooroaas jcoMora OHM * u4 fcf Mtnltlu M Z4ru*«M drU>« (Ima ChleM«) 1« HilMl^lMI.Hlktt. II »• « taUl >a « ctmm lli* m ml* toto. m m* m ntMt for Um V »UM SMUa CSk^o) tn4 C*na4« M 00 yor ChUa«o ao4 ClMTO |7J« P» r<**i«» «mmU—«■ liMM m- . . —__... i. _____J. ... Ila« aa - — - -* rvJnte* 4« M flf, U* M 1 i" i i 'i Kaj pride po vojni? Ker je današnja vojna v Evropi nenavadna— prva ideološka vojna od časov Napoleona—mora logično za njo priti nenavaden mir. Izraz "nenavadna vojna" seveda, postavlja vprašanje: Kakšna je pa "navadna vojna", v čem je razlika? Po na*i skromni pameti je na-_ v aič> da mu tre-tala kozarec mleka. Ni ga b;lo. 'Večkrat se easraejem njegovim dopisom, ker fajn piše, Čeprav pije mleko. ; Obiskali smo tudi Jakoba Za-kovška, manažerja zadružne tr- kamor gre na obisk k bratu *ovijie na Wateiioo rd. Prav ta- noj in spet odpre vrata. Mislila Korošec in Jugoslavija Dne 6. t m. je New York Times objavil poročilo iz Belgrada, da je vlada Jugoslavije razdeljena na tri dele. Večina ministrov s hrvaškim voditeljem dr. Vladimirjem Mačkom na čelu je za obrambo za vsako ceno, če bi Jugoslavijo poskušala okupirati Italija ali Nemčija ali obe skupaj. Druga skupina ministrov, v kateri sta predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in zunanji minister Cincar Markovič, je še vedno "nevtralna," to je ni za boj za vsako ceno, a tudi ni za kapitulacijo. Tretja skupina *ta pa slovenska ministra dr. Anton Korošec in Miha Krek, katera pa zagovarjata sporazum in sodelovanje z Italijo in Nemčijo v Interesu "novega reda" v K v ropi. Z drugimi besedami: dr. Korošec in Krek sta za kapitulacijo Jugoslavije, katera naj postane druga Slovakija ali Rumunija v, H gornjemu imročilu nI treba nobenega komentarja. Baš zadnje dni je isbruhnila polemika med Ameriško Domovino ln Enakopravnostjo v Cle-velandu zaradi Korošca in njegove fašistične politike. Ameriška Domovina—In i njo vred znani pustokivec Tone Grdi na—sta napadla Enakopravnost, češ da kritizira Korošca samo zato. ker je duhovnik, Enakopravnost Je pa odgovorila, da ne zaradi tega. marveč samo zato, ker je dr. Korošec fašist. V tem ozlru «e Proaveta popolnoma strinja z Enakopravnostjo. Ljudje pri Ameriški fk>-movinl, kakor oni pri Amerikanskem Slovencu, so tsko zaslepljeni, da smatrajo, da Je duhov-tiik-^pa ti*J bo zato, ker je duhovnik. Ti ljudje so nesposobni, da bi ne zavedali, kako so v tem oiiru naivni ln vsied tega so nezmoAni objektivne *odbe! Dr. Anton Korošec je še mnogo in mnogokrat nrovrgljivo (»pričal svojo naklonjeneat do fa-štema in svoj prasir do demokracija. To je Ktoril ne kot duhov ni k, marveč kot i*ocialni politik—in n« trm poliu ga obnojajo val zavedni demokratični Slovenci. ^ Franku Petkovšku — njegova žena je seštrična mojega moža. Vesela sem bila te prilike. Tam sva obiskali dosti rojakov, toda' imena sem pozabila. Potem nas je peljal mr. Petkovšek v 50 milj oddaljeni East Worcester, N. Y., kjer smo obiskali Rusovo in 2it-kovo družino. Bili smo tudi pri Charlesu Koršetu v Fort Plainu in Ignacu 6hugaju v Cberry -Val-leyju, N. Y. Tam sem končno prvič dobila Prosveto, da sem jo lahko ČitaJa, odkar sem zapustila Waukegan. Vesie, kako jc šlo-veku dolgčas, če je odrezan od nje za nekaj dni. > . \ - Avgusta meseca pa mi pravi mož, da bi šJa v Denver, Colo., na obisk k bratrancu Antonu Podboju. Mož je imel počitnice ln sva šla z vlakom, ker se ni dobro počutil, da bi vozil avto. Sla sva 26. avgusta in po 15 urah vožnje iz Chicaga sva bila v Denver ju. Svidenje z bratrancem je bilo zelo veselo, ker se nista videla že 40 let. Vsa njegov* družina spada k SNPJ. Peljali so nas tudi na visoke gore in nam razkazal! coloradske naravne krasote. Bili smo na neki 12,600 čevljev visoki gori, s katere je krasen razgle-Bog ve, če se boš spominjala Mežnarjeve Justine, s katero si gulila šolske klopi. Lušno je bilo. Pač nismo otroci takrat sanjali o težavah in grozotah živ-Ijenja, ki danes tarejo svet in ki, kakor^se kaže, bodo še hujše.. Prav zato bi rade nekdanje sa mostanske učenke postavile si Jje. Azijca, ne po#>it pisati y prosveto! Tudi priporočaj vear kemu, naj si Jo a#roči—i^kAJ .sj^l Jih, ie pridobila. Bjle je 5. septembra. Ludvik Kastigar se odphivi na delo nič sjuteč, kaj delajo za rijdgovim hrbtom njegova žena in otroci. Ko se zvečer vrne z dela, seveda ves utrujen, zadani ob vstopu iz domačih grl: "Ata, surprise za tvoj 6(Metni rojstni dgn." Zar čeli so mu podajati roke soproga, sinovi in hčdre. Frances živi llihvaukeeju in, je prišla, d^ čestita svojemu očetu vse najboljše ob njegovi 60-letnici. bavali so se pozno y noč. X#u4xi je pri svojih 60 ietib še pri najboljši moči. On je član SNPJ ži dolgo vrsto let, k»kpr tudi njego- rotam Dolenjske in Bele Krajine varen domek — sirotišnico. Na vse strani se oziramo, trkamo in prosimo. Odzvali ao se že mnogi ameriški rojaki, ampak bivših šmihelskih« učenk je M mnogo v Ameriki, ki za naše delo še ne vedo. Draga Pepca, ali smem danes Tebe zaprositi za sodelovanje? Mogoče bi pri znankah ali drugih plemenitih in idealnih rojakih koga pvido-bila za našo akcijo. Vsak dar nam je dobrodošel. Ime darovalca bo objavljeno v naših in vaših časopisih, predvsem pa v zlati knjigi, ki bo sirote spominjala na njih dobrotnike. Zdaj nas zaenkrat skrbi dolg, ki ga moramo drugo leto plačati za zemljišče in razpadlo hišo (fan-dlerjevo ob potoku pod Grmom, če se še spominjaš), ki je kupljena za sirote. Dolga je 20&-000 din, v gotovini pa imamo nekako 100,000 din. Torej nam manjka polovico, približno $1818. Kje je pa kapital za zi danje, opremo hiše, vzdrževanje otrok itd.? Res je danes težko zbirati za take zavode, ko se ves svet maje. Ampak sila kola lomi. Pri nas je res sila, vendar pozabi priti ta dan Vstopnina je samo 30c. Na 3. oktobra sta slavila 8ND. 30- poštene popotnike. Prisedel sem k mizi in mrs. Jelene mi je prinesla tako okusno večerjo, da do jutranje ure. Rezika pa jo je pogruntala: kar zmanjkalo jo je in smo že mislili klicati na policijo, ra za več ljudi. Tam sem bit in prenočeval tri dni. Počutil sem se izvrstno, prav tako ko doma ____________da jO je nekdo "kid- aJi pa še bolje, fo kp st-m pri nepal," končno se pi primakne, Ypr*J&«*l za tečun» Je Mar- 2 zaspano glavo iz gorke poste- tin rekel: "Jankovich, nft ta ra- čun kar pozaJ>i." Vse ponudbe .vsaj. par ooipaliov so bBe zaman. Ir^žjri. Jelerjc najlepša hvala za^ se. Priboro am jo vsem iim rojakom, domačim in drugim, ki potujejo skozi Sheboy-pgan, Drugi dan po prihodu me je mr. Jelene peljal k delegatu cle-velandske konvencije SftPZ Mat-tu Hreščaku. Bil je doma. Po pozdravu se pogovoriva o tem in onem, največ pij radi združitve SNPJ in S$PZ, katero on in njihovo, društvo želi in zahteva, in sicer s splošnim glasovanjem pri če ne gre drugače. In to ibteva veliko me Italiji. \ Souj.Uk* a. V^1" osmi. vsrruski sovjetski kongres m. 18. OKTOBRA ©»toprnuhi Narožma go H47-M Se. LI«I)IU Ava. T- UM A. W. li. «a»«ak««. Wto. ..................■•»Ml. Str«)*««, h, .......»MT W. MM I« . ru».u».i. Okt« ..........»m r»MM« s».. oeu*r. tik .......Ml W.IU Ik. W«l««k«r,. C«l« luuik.*! e«to*4»M< llalriktRl Vlnraiil l .Ink.i ......... t. A. «Mw .............. h* v«f?i»fc ............ JM« Oli« ................. 1*1*14 4. imrttk.......... Nicholas Hutler, predsednik univerze Columbia. je med nami mnogo ljudi, ki jim je vsak dinar nepogrešljivo bogastvo. Prav bi bilo pač, da se zganejo tisti, ki odločajo, in odpravijo takšne sramotne primere bede s sveta. ......mi * ***** ................ W»Hl>« Avk llil««la ..........' A?*. Okto Pollookom. Debatirala sta MKdo je delete n ameriškega bogastva?" V debato je posegel tudi ekonom dr. Alfred P. Haake. - Po piščevem skromnem mnenju je Thomas oba daleč nadkriljeval. Ko človek čita Thora asove ras-prave ali pa ga posluša, ae more smejati našim uradnikom, ki gledajo z vrha navzdol na Tho-inasa. To velja še posebej za urednika Enakopravnosti. \ ' • • • Zadnjo nedeljo ja blio sopet veselo na naši farmi ftN#»J, desi-ravno ni bilo regularnega piknik ka. Na farmi ae je zbralo veli* ko prijateljev, ki so ae aadovolj-no zabavali v prosti naravi. Pri. šel j« tudi France Barbič s svojo druiiim, njegov aln je pa na harmoniko igral (breaplačnol) Apeliram na naše delavec, da pridejo na farmo v soboto, kjer inmmo še veliko dela. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje ^-iteMil.) Modic, poznan tudi kot Florjan* star 64. let in doma iz Ivanjega sela pri Rakeku. V Ameriki je bil nad 40 let in ves &as delal v premogovniku, oziroma do lan-fltfega leta, ko je moral radi bolezni opustiti delo v jami. / Bil je dober in miroljuben človek, prepiral se ni z nikomur. Bil je poročen in oče 12 otrok, od katerifi jih živi 11. Zadnja leta je živel pri hčeri, omoženi Cvelbar, kjer je tudi umrl 3. oktobra za premogarako naduho, i>0znana tudi kot silika ali siltko-za . To je bolezen, katero dobi 'skoro vsak premogar, če dela več let v jami. Posebno so tej bolezni podvrženi oni, ki soljričell delati v rovih pred 30 in več leti, ker takrat je bila ventilacija po rovih zelo slaba, dima od smodnika in premogovnega prahu pa toliko, da Sfe dostikrat ni nič videlo, niti vozička ne, ki smo ga polnili s premogom. Ce človek dela leto za letom v takih razmerah, se pokažejo posledice prej ali slej, Nekateri, ki pričnejo z delom takoj, ko premog razstrele, U> je še v gorkem dimu, dobe irelfe vrste revmati-zem. Dim vsebuje strupene pline, ki pridejo v pljuča, od tam V kri in v sistem delavca. To povzroči, da se človek počuti trd in negibčen.^ V Premogarska naduha pa izvira iz zaužitega prahu, ki se nabira v pljučih. Pljuča imajo namreč fino mreno, da se lahko širijo in krčijo pri dihanju. In ko premogar vdihava ta prah, se prime te mrene, ta pa se pri dihanju drgne. To povzroči, da pljučna, mrena postane počasi vedno bolj trda in neprožna, ker se pljuča ne širijo dovolj in vsled tega ne dobe dovolj zraka, kar povzroči, da prične telo pešati. Pljuča se pri tem tako rekoč po-suše ali otrpnejo. Nekateri se mučijo po več let prodno jih smrt reši trpljenja, Težko dihanje in kašelj jih vedtV) mudita, posebno še v vlažnih dneh., Za to bolezen ni zdravi). Tu v Pennsylvaniji je legisla-tura že leta 1937 sprejela zakon, ki je uključeval to bolezen v odškodninski zakon. Toda ko je prišel na krmilo republikanski, governer in nova legislatura, so ts zskon tskoj amendirali in dovolili »100,000 za preiskavo te bolezni, toda niti centa v pomoč Ma&kerada gunpodinjaktfa kluba Mldway, Pi.—"Vse, kar tebi dobro de, tudi drugim naj leli srce." S tem lepim pregovorom vkbim na maškeradno veselico gospodinjskega odseka druitva 89 SNPJ, ki ae vrši 19. oktobra pri naa. Gotovo bo lepa aabava za vse, za maske lepo nagrade in dobra godba. In pri slovenskih gospodinjah so tudi okropčila zanesljiva in ne potrebujemo ničesar proti glavobolu, ker ga ni. Zatorej prijatelji in znanci, vsi ste dobrodošli od blizu in daleč. Tako tudi mi člani ae vai udeležimo te veselice. Roka roko umije, obe pa roke. Ako ima gospo-dinjaki odaek dober uapeh, Je tu-di pri društvu več življenja. John Hirc. Igralci in pevci, ki bodo naato-plli v »trabanu, Pa., aa Cankarjevo ustanovo, ae pridno priprav* Ijajo aa nastop. Cankarjeva ustanova-bo,gostovala v omenjeni naselbini 16. in 17. prihodnjega meseca. Priredba ae vrši pod pokroviteljstvom društva At 138 SNPJ. Rezervirajte ta dan za Cankarjevo ustanovo! ♦ ♦ e V nedeljo bo podal pevski abor Hloga opereto ^honlta" v Na« rodnem domu na lit. Clalr Ave« Po opereti bo prosta zabava in ples, Ljubitelji petja ao vabljeni, i lato nedeljo Ima tudi Prosvetna matica konferenco v Kenmor-Ju, 0. Oni, ki so bili izvoljeni za zastopnike, naj se je ne pozabijo udeležiti. 27. oktobra pa kodo praznovale 80-letnlco naše vrle Napredne Slovenke št. 187 SNPJ. Učenjak ali slepar f Veliki prof iti jeklarske korporacije Cleveland, O., 17, okt. — Uprava lfapublic Hteel Corp, poroča, da je čisti profit korpore-cije znašal v tretjem četrtletju tega leta 16,188,870, v zadnjih devetih mesecih pa (18,633,344. Profit te korporaclje v preteklem letu je znašal (10,671,343. Komunisti ponaredili na tisoče podpisov VVashington, D. C., 17. okt.— Komunisti so ponaredili na tisoče podpisov na peticijah, da postavijo svoje kandidate na glasovnico v llllnolsu, Je izjavil Robert fl. tftripllng, tajnik Die-novega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti.. Odsek je poslal listino z vprašanji 24,000 osebam, katerih imena so„ bila na komunističnih peticijah. Od teh jih je dobil 2600 nazaj včeraj z opornim poštnih avtoritet* de te oeebe sploh ne žive v hišah k označenimi naslovi. Na-daljnih 2100 oeeb je odgovorilo, da niso podpisale komunističnih peticij. V šoN Učitelj: "Ako od 90 jabolk pojem 18 Jabolk, kaj imam potem?" Janezek: "Drisko, gospod uči« teljl" e "Kaj bi U dal za U>, če W Ime9 takšj*' zobe?" "Ne vem. Kaj al U dal zanje?*« ?tos vnTA EMILE ZOLA roman iz vojne l. 1870-71 Preložil VLADIMIR LEV8TIK i«««« (Se nadaljuje.) Obrnil jim je hrbet ter videl, da Maurice ne laže; zakaj ta hip je prihajal mimo polkovnik, gospod de Vineuil, mož ponosnih aristokratskih potez, podolgovato rumenkasto lice razdeljeno z gostimi belimi brki; in s smehljajem je pozdravil VVeissa, ter vojaka. Polkovnik je naglo korakal proti pristavi, ki si jo videl na desni dve ali tristo korakov odondot moleti izmed sliv; Um je prenočeval generalni štab.^ Neznano je bilo, če je poveljnik 7. zbora na-vzočen, v atrašni žalosti, ki ga je bila zadela — smrt njegovega brata, ubitega pri Weissenbur-gu. Toda brigadni general Bourgain-Desfeuil-les, pod čigar vrhovnim poveljstvom je stal 106. polk, je bil gotovo tu, širokoust kakor po navadi, valeč debelo telo na kratkih nogah, s cvetečo poltjo dobroživca, ki mu tisto betvece možganov ne dela nikakega napotja. Okrog pristave je rastel nemir, štafete so odhajale in prihajale vsako minuto; bilo je pač tisto vročično pričakovanje vesti, vedno prepočasnih, o veliki borbi, ki so vsi že od jutra čutili njeno usodno bližino. Kje se je bila, in kakšen je bil nje uspeh ob tej uri? Cim je padala noč, se je zdelo, kakor da bi se spuščala plaha tesnoba na sadovnjake in skednje naokoli ter se širila kakor jezero mraka. Vrhutega so pripovedovali, da so pravkar zajeli pruskega ogleduha, ki se je potikal okrog taborišča; privedli so fea bili na pristavo, da ga general izpraša. Morda je bil polkovnik de Vineuil prejel kakšno brzojavko, da je tekel tako naglo. Medtem je Maurice kramljal dalje s svojim svakpm Weissom ter z bratrancem, ki je bil strsžmojster in po imenu Honore Fouchard. Signal odmora, ki je na svoji poti iz dalje po malem naraščal, je šel zdaj blizo mimo njih, glas rogov in bobnov v otožnem somračnem miru; oni pa, se je zdelo, gs niti niso slišali. Vnftk junaka iz armade Napoleonove, se je rodil mladenič v Chene-Populeuxu, kot sin očeta, ki je bil izgubil cesto slave in zašel v mršavo službo davkarji. Njegova mati, kmetske rod-, bine, je bila umrla, ko je dala življenje dvojčkoma, njemu in sestri Henrijeti, ki ga je vzgojila, kakor majhna je bila. In če se je nahajal tu kot prostovoljec, je bilo zaradi velikih Jjregreškov, razsejanosti slabotnega in pretiranega značaja, in denarja, ki /ga je bil razmetal v igri, ženskam in-fcurkam požrešnega Pariza, ko je prišel tja dovršit pravniške nauke, dočim si je njegova rodbina izžemala kri, da ga napravi za gospoda. Oče je u mil nad tem, a sestra je žrtvovala bratu vse; nato ji je sreča naklonila moža, baš tega poštenjaka VVeiaaa, Alzačana iz Muehlhauaena, ki je bil dolgo časa knjigovodja velike rafinerije v Chene^Popu-leuxu, zdaj pa poalovodja pri goapodu Dela-herche, enemu najuglednejših auknjarnarjev v Sedanu. In Maurice se je čutil vsega poboljšanega V tisti svoji nervoznosti, nič manj pripravljeni k nadi dobrega kakor k malosrčnoati v nesreči — on, ki je bil sicer plemenit in apo-aoben n**4^šenju, toda brez vsake stalnosti, zastavica, ki jo je vsak veter obračal po svoje. Plavolaa je bil in majhen, zelo razvitega čela, čedne bradice, finega obraza in prijetnih aivih oči, ki ao tuintam nekoliko norele. Se na predvečer prvih aovražnosti je bil VVeiss prihitcl v Muehlhausen, v nagli želji, da uredi neko rodbinako zadevo; in če mu je afu-žila dobrohotnoat gospoda de Vineuil, da je mogel pozdraviti avaka, mu je zato, ker je bil |K)ikovnik stric mlade gospe Delaherche, lepe vdove, ki je prejšnje leto postala suknjarnar-jeva žena in ki sta jo Maurice in Henrijeta izza alučajne aosedščine poznala še kot deklico. . Sicer pa je našel Maurice razen polkovnika tudi v poveljniku svoje kompanije, stotniku Beau-douinu, znanca Gilberte, mlade goepe Delaherche; govorili so, da ga je vezalo z njo intimno prijateljstvo, ko je živela še v Meziere-au kot goapa Maginot, žena gospodarskega nadzornika Maginota. "Iskren poljub Henrijeti od mene!" je ponavljal mladenič Weissu, kajti sestri je bil udan z veliko ljubeznijo. "Recite ji, da bo zadovoljna z menoj in da hočem, da bo enkrat ponosna na svojega brata." Solze so mu zalivale oči ob spominu na storjene neumnosti. Tudi svak je bil ganjen ter je kratko prekinil; obrnil se je do topničarja Foucharda:----- """""" £ '* "In kakor hitro pridem v Remilly, stopim k stricu Fouchardu ter mu povem, da sem vas videl zdravega in zadovoljnega." Stric Fouchard, kmet, ki je imel nekaj njiv ter je vrhu tega kupčeval po okolici z mesom, je bil brat matere Henrijete in Maurica. 2ivel je v Remillyu, visoko gori na griču, šest kilometrov od Sedana. "Makar!" je mirno odgovoril Honore, "oče si s tem ne beli glave, a če vaa veseli, le idite." To minuto se je napolnila okolica pristave z nemirom; na prosto je stopil spremstvu enega samega častnika tisti pohajkovač, ki so ga bili obtožili ogleduštv*. Nedvomno se je bil izkazal a papirji in jim natvezel historijo, kajti to, da so^ra izgnali iz taborišča, je bilo vse, kar ga je doletelo. u Iz tolike daljave, v mraku, ki se je spuščal, je bilo težko razločiti njegovo ogromno čokato rast in rdečelaso glavo. Vendarle je ušel Mauricu vzklik. "Honore, poglej ga . . . Človek bi rekel, da je tisti Prus, Goli jat, saj veš!" Topničar je vzplanil nad tem imenom in za-srepel z žarečimi očmi. Golijat Steinberg, hlapec na pristavi, tisti, ki ga je bil razdvojil z očetom, tisti, ki mu je bil prevzel Silvino — in vsa grda histerija, vsa strašna umazanost, ki mu je še zdaj trgala srce! Najrajši-bi bil stekel k njemu in ga zadavil. Toda mož je bil že onostran piramid; odhajal je in izginjal v noči. - • -"O, Golijat!" je zamrmral, "to ni mogoče. On je tamkaj, z ostalimi . . . Naj mi ne pride v pesti!" S pretečim zamahom roke je pokazal 4ia obzorje, pogreznjeno v temo, na ves tisti vijoličasti zapad, ki je a^anj pomenil Prusijo. Po-molčali so, zopet se je začel signal, a v daljni dalji, ter se izgubil na drugem koncu taborišča, rahlo zamiraje med topečimi se obrisi predmetov. "Vraga," je Honore prekinil molk, "še zasačijo me, če me ne bo pri apelji . . . Lahko noč in z Bogom vsi skupaj!" Se enkrat je stisnil Weissu obedve roki; nato je odhitel dolgih korakov proti griču, kjer je stalo rezervno topništvo, ne da bi bil še iz-pregovoril o svojem očetu ali sporočil besedo za Silvino, katere ime ga je žgalo na ustnicah. Preteklo je še par minut, in na levi, pri drugi brigadi, je rog zatrobil k apelu. Drug rog je odgovoril, v bližini. Nato tretji, zelo: daleč. Zmirom bolj so se bližali drug druge-, mu, in so doneli vsi hkrati, ko se ..je Gaude, trobentač kompanije, odločil razsuti celo salvo glasnih not. Bil je velik fant, mršav in bolestnega izraza, brez ščetinice brade, in je vedno molčal, kada^ ni piskal svojih signalov s sapo viharja. ^ (Dalje prihodnji«) — ■ i m -=e PETEK, 18. OKTnKD, Ed Howard in Carl Copeland, organizatorja avtne unije, raape-čavata letake med delavce pred tovarno Falrchild Aircraft Co., Hagerstown, Md. ■ y _____ Glavno mesto zgrajeno po načrtu Opisuje Ivan Mole k f (Nadaljevank.) Danes je okrog 700 akroV le-gtt posestva ograjenih z visoko Mo/.no ograjo in ta prostor je posvečen spominu na dom in grob prvega predsednika. Uprava je v rokah organissclje Mount Vernon Ijsdies' Aaaocia-tion of the Union, ki je letaj858 kupila ta kos Wa*h i ngt trnovega posestva za 1200,000 in katerega Ae danes oskrbuje. fce leta je Mt. Vernon "božja pot" za obiskovalce glavnega meeta, ki je odprta sleherni dan poleti in pozimi. Vsak dan vozi tja procesija avtov in buaov. Vodnik nsm je pravil, da včasi ob nedeljah se tam kar tare ljudi. lastniki dobro izrsbljsjo to "narodno' avetinjo"^ Tik pod hribčkom je velika/postaja za avte in tam je gostilna, sladoled-niča. pfodajalnica s auvenirji in drugi buainea*. Vatopnina na Mt. Vernon je 26 centov xa osebo in lahl^r*gi tam ves dan, de hočeš 4 f Ko urno dospeli tja, smo našli tamkaj veliko množico "romarjev." Od vhoda do hiše vrh hri-ba |»elje ozka kamenita pot med stoletnim košatim drevjem. Hiša. potu. v dve nadstropji injv kolonialnem slogu je zdaj muaej-* V sobe ne smeš stopiti, le po hodniku greš in skozi vrata gledaš notri in seveda lahko vidiš vse: o-riginalno Washingtonovo pohištvo, slike na stenah, opremo v oMnlci in sprejemnici, vinsko klet, v kateri še leže prvotni sodi, veliko knjižnico, v drugem nadstropju pa štiri velike spalne sobe s posteljami in vaem |ostalim. kar spada sraven; napis pove, kje je spal general l«afayette, kadar skal svojeira prijatelja tona. in naposled napis pove, v kateri sobi in na kateri postelji je VVashington umrl. Vse je tam čisto in v najlepšem redu. a skromno. Kakšnega razkošja ni videti. Kuhinja je bila v posebnem poslopju blizu hiše; vae kuhinj sko poModje iz tiste dota! je tam ohranjeno. Potem je bila hiša im delavce in sužnje, konjarni-ca, kolarnica za vozove in kočije. velik vodnjak in razna druga poslopja. V bližini je tudi krasen vrt Z gredami rot in vaeh mogotih rastlin za sadje in le- prtino je napis: Tv leže ostanki Georgeja Washingtona, prvega predsednika Združenih držav. V bližini glavne grobnice je več kamnov, ki povedo, da tamkaj leže bližnji sorodniki prve-ka predsednika. In s tem je bil zaključen nad obisk Mt. Vernona. Pročelje hiše s kolonami je o-brnjeno proti reki Potomac in od tamkaj je lep razgled. Daleč naokoli hiše so lepe in vedno po-košene trate, zunaj tega kroga so pa polja in pašniki. Ko se vsega tega nagledaš, kreneš za drugimi proti grobnici. — Waahlngtonova grobnica se nahaja v vznožju na nasprotni strani hriba, kjer je konec polja in kjer se začne gozd. Waahing-ton je sam naredil načrt za svoj grob — in kakor je snal izbrati pravi kraj za glavno mesto republike, tako je znal tudi iz brati avoje počivališče po amr-ti. Boljšega proatora ne bi bil mogel izbrati! Deviška šuma mu dela senco in hlad. Napia ob široki poti te že od daleč opozori: Silence. re-apect! — — — Res ni nihče ispregovoril besede. daai nas je bilo okrog petdeset. Kakor je njegov dom skromen, tako je skromna tudi grobnica, na kateri je na vlaokem drogu ameriška zaatava. t Zgrajena je is rdeče opeke. Nobenega kriteI ali kakšnega verakegrflnamenja ni tamkaj. Grobnica je vedno odprta, le železna rešetka zapira odprtino, akozi katero vidiš dve marmornati krsti. Na de-' ani leži VVaahipgton. na levi pa njegova žena jHartha. Nad od-1 * * * Nazaj grede smo se ustavili prej omenjenem starem mestecu Alexandriji. Nahaja se šest milj južno od Washingtona in menda šteje o-krog 26,000 prebivalcev. \ Mr. Siskb, naš vodnik inJtofer, je rekel, da sličnega kraja ni več nikjer v Združenih državajh. Razlog je ta, ker so vse stanovanjske hiše v Alexandr-iji o-hranjene v onem slogu, v kakršnem so bile za časa Washing* tona pred 160 leti. To določa mestna postava, ^jiše smejo le popraviti in obfttfviti, nikakor pa ne prenoviti ali predelati v modernem slogu. Se stranske u-lice asfaltirajo le po sredi, dočim je ob straneh še ohranjen starodavni jarek z vloženimi grobimi kamni. Izjema sta le dve glavni ulici, ki križata mesto in v katerima so trgovine, a še te trgovske hiše imaio na sebi kaj kolonialnega. Videli smo gazolinar-no, ki je bila podobna gradiču iz koldnialne dobe! Alexandria ima mnogo poslopij zgodovinske važnosti. Se ji originalna hiša, v kateri je ustanovljena prva frama-zonska loža v Ameriki; še stoji hiša, v kateri je bilo organizirajo prvo bratsko podporno društvo na tem kontinentu; še stoji hiša požarne brambe z letnico 1774, ki jo je ustanovil Ge orge Washington in v njej je še originalna ročna gasilnica; še stoji Presbyterian Meetinghouse, v katerim je George večkrat debatiral s svojimi rojaki in še stoji Carlyle House — vstopnina 16 centov — sezidan leta 1762 (letnica je nad vhodom), v kateri so se shajali George, Lafay ette, John Carlyle in drugi. In še stoji tamkaj famozna Gadaby's Ta vem (vstopnina 26 centov), gostilna, v kateri se je George dostikrat zabaval in prenočeval. Kamniti prvotni prag te hiše je izglodan od čevljev že do polovice, toda ne smejo ga popraviti. Ko smo ogledovali te starinske prostore s starinskimi mizami in s starinskim pitnim ter jedilnim posodjem, nam-je Si ako zaupal zgodovinski škandal-ček na račun Georgeja, ki ga ne izvemo iz nobene knjige. VVashington se je oženil z vdovo z dvema otrokoma. Njen pr- sfoji bila vi mož je bil vojaški častnik Custis. Ampak George se je zaljubil v to žensko še, ko je bil njen mož živ — in shajal se je z njo v Gadsby'e Tavejrni. V AJe-xandriji so spjoš^o govorili o tem in govorica se je ohranila do današnjega dne ... ♦ * * Se je bil dan, ko smo se vrnili Washington s tega izprevoza in Sisko je rekel, da nam pokaže še inozemska poalaništva in tem bo njegovo razkazovanje zaključeno. Poslaništva — namreč od zunaj ~— so zanimiva institucija, ki jih ne sme noben obiskovalec Washingtona prezreti, ampak tujec jih sam ne najde, ker so preveč raztresena, nam je pojasnil Sisko. Res smo se vozili od poslani štva do poalaniltva, ki se nahajajo v najlepšem rezidenčnem delu mesta. Moja nadaljnja pre vara! Vedno sem mislil, da so poslaništva nekje v bližini te deralnih poslopij. Največ jih je v Maasachusetts aveniji, kjer se skrivajo med košatimi drevesi obdana z železnimi ograjami, druga so pa v bližnjih ulicah. In kakšne rezidence so to! Ne vse, toda neka tere. Cim večja in bogatejša je država, ki jo zastopajo, tem si-jajnejše je poslaniško poslopje. Največje in najgizdavejše z ve likim dvorom je angleško, potem francosko itd. Majhne države imajo škromna poslaništ va. Na primer jugoslovansko je skromna četvorpkotna dvonadstropna hiša.1 Nenavadno razkošna poslaništva imajo latinske republike iz Centralne in Južne Amerike. O poslaniški palači Venezuele nam je Sisko povedal, da je bila — butlegar-ski klub ves čas prohibicije. Poslaniki so med prohibicijo prejemali opojno pijačo iz svojih držav, kajti poslaništva So iz ven ameriških zakonov. Seveda je vsak poslanik dobil toliko pijače kolikor je je hotel in lahko je povabil na pir vsakogar, kogar je hotelr Venezueiski poslanik je pa bil "kampeljc" nad vsemi — pretvoril je svoje poslaništvo v "clubhouse" in prodajal venezuelsko virnMft žganje po baronskih cenah! 'Vsa ameriška elita v Washingtonu, tud kongresniki in senatorji, je znala za ta prostor in znali so tudi prominentni Američani od zunaj, ki so dali Sisku do $20 "tip", kadar jft je peljal tja! — — "To so bili časi", se je obliz-nil Sisko. tistega dne zaprt zaradi tega, ker je nekaj dni prej umrl zbornični predsednik Bankhead. Vendar smo takoj prvi dan poskrbeli za obisk Kapitola oziroma kongresa, ko je v zasedanju. Obe kongresni zbornici imata galerijo za obiskovalce, ki se smejo muditi tam le nekaj minut med sejo zbornice, imata pa drugo galerijo, na kateri obiskovalec lahko sedi in posluša zbornico do konca seje, če hoče. Za to galerijo je pa treba imeti vstopnico. Kdo bo dal vstopnico? Hm, kdo. Cemu pa imamo tamkaj naše "hlapce," kongres nike in senatorje? Suvereni državljani se lahko obrnejo nanje in zahtevajo svojo pravico! Ha j d nad senatorja Lucasa iz Illinoisa! — Senatorska palača, v kateri imajo senatorji iz vseh držav svoje pisarne in tajnike, je prva ob ulici, ki vodi*s postaje Union na Capitol Hill. Vzelo je nekaj časa s povpraševanjem, vozarjenjeafcUz dvigalom in ro-potanjem po dolgih hodnikih, predno smo našli pravo pisarno, a glej zlomka! — senatorja ni bilo doma. Zaprl je pisarno in odšel in kaj ga briga za suverene državljane! Spomnim se na kongresnika lz 6. distrikta, ki je naš distrikt v Chicagu. Ima neko poljsko ime, toda to ni važno; glavno je, da nam pokjoni vstopnico. Odidemo ga ialcat. Palači s pisarnami kongres-nikov sta dve in nahajata se na drugi strani Kapitola, vzelo je torej dobre pol ure štrapanja in povpraševanja, predno smo našli pravo palačo, pravi hodnik in pravo pisarno. K sreči jI bil kongresnik doma. Obnašal se je uljudno in zelo demokratično pred suverenimi1 državljani in državljankami iz svojega distrikta — volitve se bližajo! — in brez vsakega ugovora nam je podpisal vstopnico, ki je dobra za vse kongrešno zasedanje. That'a that! Med tem smo se nekoliko poučili o komfortu kongresnikov in senatorjev. Njim ni treba tekati čez široko plazzo v zbornico. Imajo svoj podzemski predor, ki jih vodi naravnost iz palače pod Kapitol in tam jih dvigalo dvigne do hodnika njihove zbornice. Izborno! Pod Široko plazzo med Kapitolom in bližnjimi vladnimi palačami je pa velika pod zemska garaža, v kateri je prostora za 600 avtomobilov — in samo za člane zbornice. Tako je poskrbljeno za ljudske reprezentance ! vse ta dokler se vedeš dostojno in , j vilno. Po hodnikih, zU>rnil*l vaeh kotih Kapitola kolikor ti drago. tudUp^ no predsednikovo pisarno ^ ko stopiš — kakdr da i« tvoja last. Seveda, 6e hodiš sam. bog nJ lo videl to se pravi, da ne b2 Zato i ^ inJahk° « Zato je povsod poskrbljeno y vodnike, k, ti - v Kapitolu 3 vprašajo za 25 centov, dru™ Kapitol je ogromna skladni ca zgodovinskih monumentov kipov in slik; vsaka soha i, vsak kot nekaj pomeni, in če ni si dobro opremljen z informaci . ami, pojdeš mimo^ne da bi ve del, kaj si zamudil. Tam je i centralnem delu stara zbornici ki je nekoč služila za senat i do leta 1935 je tamkaj zasedal vrhovno federalno sodi »če, z^ je pa prazna; dalje je druj okrogli prostor, ki je nekoč b nižja zbornica, toda zdaj je gi lerija za sohe slavnih mož i vseh držav Unije. Celo nekdi nje sufražetke, ki so se bori za žensko volilno pravico in i druge pravice ženstva, so zast< pane z likom iz kosa belega ma morja, ki tehta deset ton. Ljudstva tamkaj dnevno ki mrgoli in množice obiskovala neprestano hodijo v senat in ni jo zbornico med sejami, post jajo na galeriji in odhajajo, t da nihče te ne ovira. V Kapit lu je tudi restavracija za člai kongresa kakor za občin*vo, brivnica in čistilnjca čevljev. Vi dela snaženja in čiščenja opra ljajo črnci. Toda, če tam postopaš in p sedaš samo en dan, se že nav ličaš vsega tega — in prav v sel si, ko stopiš na piano, na pe terase nad visokimi stopn či Kapitola, na toplo jesena solnce v— poleti mora biti Ui kaj zlodjevo vroče—ki te km lu požene v senco dreves n« koli. (Dalje prihodnjič.) Nikjer na svetu ni toliko oseb ne prostosti za domačina ali tujca, državljana ali nedržavlja-na, ako hoče stopiti v vladna poslopja, kakor je v Washingto nu. Resnično je tu demokracija v praksi! Policije v Kapitolu in drugje in najbrže tudi tajne policije, je dosti, a nihče se ne zmeni zate, Ali 8te že naročili Prosveto i Mladinski list svojema prijatel ali sorodniku v domovino? To edini dar trajne vrednosti, ki za m al denar lahko pošljete svi rem v domovino. Listen to PUANDECITS YU60SLAV-AMERIC RADIO BROADCAS Bvery Saturday, 1:30 to 2:30 PJ STATION WHIP 1480 kilocjrclM (Firet Statlon oa Tour HUD Featuring a program of Yugoalav Folk Mu»i< • • ♦ Vsakdo, ki pride prvič v VVashington, si najprej ogleda Kapitol. Mi smo bili izjema, a proti naši volji. Kapitol je bil .n.p.j. SPREJEMA VSA Tiska vabila sa veselice in shode, vialtnice, časnike, knjige, koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatakem, slovaškem, v nemškem, angleškem jeziku in dragih VODSTVO TMEARNt APELIRA NA ČLANSTVO 8JeH Order r ptaan ia ai narečite Praereto. Hat. U Je rele lagale. Pojnanile:—VeeleJ kakor hitro kateri teh članor preneha W» «>JJ SNPJ. ali če ee preeell pro* od družine in bo ashiatslI >» 1 tednik, bode moral tiati član ia dotične dniline. ki J tajo r-naročena aa dnevnik ProeTeto, to takoj aamaniti « ia obenem doplačati dotttno reoto I leta Proereta. Akotef« tedaj mora npramištro aaišati datum aa to *eoto narrfn.iu ^ ^ Za Zdraš. dris*e la Kaaada.SS.ee Za Ckero la Cbieaie ^ 1 tednik la.............4JS ' l tednik ta............. „ t tednika ia. S tednike la. 4 tedMae 4a. 5 tednikov la. s.se ivivn o o o e-UV >4sesseoae Za Brropo Ja.. t tednike la | tednik* ta. 4 tednike iS. | tednikov ia. ......|M» m 1» IM 1) PBOSVB1A, SNPJ, ZS&7 So. Uvadaie Are, Chktf Pri ledeno podUJam aaradaiao aa Uat Preerete reeU I- • ,.čl draštve ¥ m (J ata rite aM|a ia ga pripišite k maji earečalei ed ...CL drs*" It.s n - ....... & 41 s/eaeoseeaoeeeeaaaaaeaaoaaseeaeeeeeeo* «>.....;..................................& • .V * f,,čl e ) i....,.,.,......,...,..,..,,.....*"' Nor >•.r.....••*<