Obramba mesta v obrambni vojni
(Po Naši obrambi)
Ne bi hoteli ponavljati nekaterih splošno znanih dejstev glede vklju-čevanja v programe za splošno voja-ško in idejnopolitično usposabljanje prebivalcev, zlasti pa rezervnih voja-ških starešin in pripadnikov terito-rialne obrambe, toda opozoriti velja na tematiko o obrambi mest v Ijudski obrambni vojni, ki bo aktualna v ob-dobju 1977-78.
Tako se vključujemo v program naše občinske organizacije ZRVS za splošno vojaško usposabljanje čla-nov ZRVS v letu 1978.
Kot vemo, je imela v vseh vojnah obramba mest pomembno vlogo. Iz-kušnje so pokazale, da je imela tista stran, ki je trdovratno branila nase-lja, prednost pred napadalcem, ki je moral vedno angažirati močne sile v napadu, kar mu je povzročalo hude izgube. Mesta so bila vedno oporišča za dolgotrajne in izčrpavajoče boje. Čeprav je bila npr. obramba mest v 2. svetovni vojni organizirana v zelo te-žavnih okoliščinah, so vzdržala so-vražnikove napade po več tednov in mesecev.
Obramba mesta ne zajema samo ožjega mestnega področja, temveč tudi zunanje predele in dostope k mestu. Organizirana je lahko z vvsto zaporednih obrambnih položajev. Zunanja obramba je tudi različno globoka — od 15 do 120km.
Pri obrambi večjih mest so bila zla-sti pomembna naselja na dostopih k njhnin na bokih-hraniičevihglavnih
sil glede na onemogočanje sovraini-kovega bočnega delovanja.
Ko smo govorili o zaporednih obrambnih položajih, je bila taka or-ganizacija obrambe, da se je mogoče sovražniku upirati tudi ob popolni obkolitvi mesta.
Naloga prvega obrambnega polo-žaja je zadržati napadalca na zuna-njih dostopih. Naloga drugega obrambnega položaja je v tem, da napadalca ustavi tik pred mestom, tretji položaj pa mora preprečiti sam vdor v mesto (primeri v vojni: Odesa, Sevastopolj in Leningrad, ki so zdr-žali 3 mesece, 9 mesecev ter 2 leti in pol.
V zvezi z obrambo mest v zdajšnji situaciji so stališča sedaj taka, da utegnejo atomska bojna sredstva vplivati na obrambo in napad na na-selja in mesta. V začetnem obdobju vojne bodo verjetno po mnenju stro-kovnjakov večja mesta lahko cilj atomskih udarcev, takoj zatem pa bodo napadle oklepne motorizirane sile v sodelovanju z zračnimi in heli-kopterskimi desanti. Posledica tega bi bili veliki požari, razdejanje in kontaminacija. Zato obstaja trditcv, da je obramba velikih mest nesmi-selna, ker da bi jih moral napadalec obiti. Drugi pa trdijo, da je napad na mesta z atomskimi bojnimi sredstvi nepotreben, nesmiseln, saj bi si na-padalec sam ustvarjal s posledicami le-tega ovire na vsej črti. Vseh mest tudi ni mogoče napasti in uničiti, tokrati pa-so veeja-mesta odporncjša
proti atomskim udarcem kot objckti poljske fortifikacije. Prevladuje mnenje, da z atomskimi bojnimi sredstvi ne kaže napadati vcčjih poli-tičnih in gospodarskih središč, cesl-nih in železniških križišč ali luk, a ker jih ni mogoče obiti, da jih jc boljc zavzeti s klasičnimi metodami.
Naša stališča v obrambi mest v strategiji oborožencga boja so pov-sem jasna in nedvoumna. Z vključe-vanjc.m le-tfh sc povečuje trdoživost in odpornost obrambe. Mesta in na-selja je treba uporabljati za obrambo zlasti v naslednjih okoliščinah:
—  kadar so  tnesta  scstavni  del operativno-taktičnih mostišč ob vee-jih rekah in na morski obali;
—  ob   nenadnem   agresorjevem napadu, ko jc obramba naselij lahko eden od načinov za preprečevanje naglih prodorov v globino vojskova-lišča;
—  če so mesta tako razporejena, da jih agresor ne more zlahka obiti in odrezati od zaledja;
—  če je mogoče z učinkovito in dolgotrajno obrambo doseči moral-no-psihični učinek na domačem in mednarodnem področju;
—  kadar agresor uporablj«t atom-sko orožje,  kajti  pri  napadih  na mesta se bo le stežka odločil za nje-govo uporabo.
Mesta in naselja je treba v vsakem primeru pripravljati na vztrajno in dolgotrajno obrambo. O tem pa več v naslednji številki.
VILKO SLUGA